98, številka. Ljubljana, v soboto 29. aprila 1905. XXXVIII. leto. 'shaja T«*k dan zvečer, izimSi nedelje In praznike, ter veHa po pošli prejeman za avstro-ogrska delele za via leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec S K 80 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na doni za vsa tto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 0 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi zam ponj, placa za vze leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuja deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — naročbt* brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Zz oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, Se se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi v*j s« izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo Je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, opravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativ a a stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vera in znanost. Škof Je g), 5, pofcem Bogumil Remec in drugi učeni prirodoslovci ljubljanskega semenišča se na vse kriplje bore zop9r svobodno, brez predsodkov prodirejočo znanost, zlasti zoper novodobni nauk o nastanku in razvoju živih bitij. Moti se pa, kdor misli, da ti naši gospodje zastopajo pravo, verno stališče. Drugod namreč ne tiči več duhovstvo tako globoko v nevednosti, aH je vsaj ne izpostavlja s toliko smeioeto in ne r&čuna več na nerazsodnost posvetnih ljudij, in zatorej i?i več v načelnem protivju zoper osvoboditev duhov cd starodavnih predsodkov. V naslednjih vrstah navedemo katoliško škofe in pravoverne duhovske ter posvetne znanstvenike za pričo, da je stališče, ki je zastopa »Slov. Nar« že izza Misijevih časov načeloma prv-vilno. Pri nas višji duhovni pastir prepoveduje čitanje »Slov. Naroda« in v svoji kratkovidnosti in grešni samovolji odreka vernikom odvezo pri spovedi zaradi čitanja naprednih listov. Drugje pa, kjer imajo modrejsega škofijskega predstojnika, na take prepovedi niti ne mislijo in ne štejejo nikomur v greh, če novodobne znanosti ne prezira. Z opravičeno indignacijo smo s pravnega stališča zavrnili način, kako je naš bojeviti škof začel napenjati svoje zadnje strune, pa tudi z verskega in katoliško-znanstvenega stališča se mu mora upreti vsakdo, ki mirno premisli stvar samo na sebi in v njenih posledicah. Sklicujemo sa v prvi vrsti na častivrednega škofa Bonomellija v Kremooi, ki je v svoji brošuri »II seeolo che nasce« (na nemško prevedel Holzer pod naslovom »Das neue Jahrhundert«, Monakovo, 1903) resno" dvignil glp*s z namenom, da bi se premostil prepad med katoliškim krščanstvom žn novodobno kulturo, ki se javlja v znanstvu ter v političnem in sccijalnem napredku. Bonomelli je prepričan, da ne more biti nasprotja med vero in razumom, znanstvom in katoliško teologijo, meščansko družbo in cerkvijo. »Resnica, pridi bodisi iz razuma, bodisi iz vere, je resnica in zahteva, da bo ji razum pokori.« Dogaja se, pravi nadalje Bonomeli soglasno s škofom Spaldingom iz Severne Amerike, da se dobri katoliki vznemirjajo in menijo, da je vera v nevarnosti, ako zro na orjaški napredek prirodoznanstva in cd njega stavljenih ter pogumno započetih problemov. »S?veda moramo mi verni katoličani čuvati nad našimi dogmami, da nss zofizmi mamljivo smelega znanstva ne izoen&dijo; toda kaj drugega je čuvati se in ne dati se iznenaditi, in zopet kaj drugega je, hitro s prstom pokazati na zmoto tam, kjer zmota še ni očita, in označiti za nevernike in heretike one, ki to še niso, marveč dopuščajo blagohotno tolmačenje. S takim postopanjem kažemo malo zaupanja v našo vero, ki se nima bati znanstva, nego edino le ignorance. Če kažemo nasproti znanosti naumestno nezaupanje, bodo v nas videli le reveže, na duhu in znanju, omejene nazad-d jake in zaveznike ahskuran-t i z m s.« Ni treba spominjati naših čita-teljev, da je »Slovenski Narod« že neštetokrat pra? v smislu teh besed škofa Bonomellijain škofa S p a 1-dinga apostrofira! našega Jegliča in neve»*neže njegove okolice. Ako fanatični zaslepljenci ne sprejmejo razumne besede od na?, caj se dado poučiti vsaj od strani, ki jim mora biti z aupan ja in čast i vr edna! Znano zgodovinsko dejstvo je — tako nadaljuje Bonomelli — da je bilo nezaupanje mnogih katolikov in protestantov zoper astronomske teorije Kopernika, Keplerja in Galileja zelo veliko; smatrali so jih za nevarna veri :n za nssprrt-ne bibliji. »Vendar je malo najdb postavilo velikost stvarnika in stvar stva v bolj blestečo luč kakor on? teorije, ki so danes neoporečna last znanstva.« (Galileja je obsodila inkvizicija, ki je delovala iraven Sv. Petra v Vatikanu, prejšnji papež Lev XIII. pa je prenovil vatikansko zvez-darno, kjer se Gslilejeve najdbe pri-pozn&vsjo in uporabljajo v vsem obsegu.« Bonomelli str. 28. nemškega prevoda). Marsikatera mnenja, ki so bila spočetka povsem nova in smela, označili so nekateri, ki radi obsojajo, koj za zmote in morda celo herezije, slednjič pa jih je spoznala cerkev za dopustne, veri neškodljive in povsem svobodne. (Ali čujete g. škof Anton Bonaventura ?!) Vzgled v tem so mnogotere razlage prvih oddelkov knjige stvarjenja (genezi*), ki so jih spočetka zavračali, sedaj pa jih mnogi potrjujejo; cerkev pa jih ne obsoja in ne odobrava, nego dopušča, da se pretreBavajo in uče ter čaka, da čas in znanost stvar razbistrila. (Bonomelli, str. 29). Glede mej, do kojih mora seči človeški razum, navaja Bonomelli besede, ki mu jih je v razgovoru o tem izrekel sam papež: Bisogna ba-dar bene prima di pcrre conlini certi alla regione umana. (Treba si je zelo premisliti, predno se stavijo določeno meje človeškemu razumu). Dobro vem, pravi škof kre-monski, da se utegne neomejena svoboda v mišljenju, pisavi in govoru izprevreči, da postane nebrzdana, da zaduši pravo svobodo, omrači duhove in žali resnico; toda vem tudi, da pomanjkanje svobode rodi nemarnost in apatijo in neplodnost in da za-stanek pomenja izgubo pridobljenih tal. Znanosti so bile v vseh časih, in ljudje, ki jih negujejo, so ponosni nanje ter pomilujejo in neredkokrat prezirajo one, ki so brez njih, in jih uporabljajo za orožje na škodo cerkve in vere. Čeprav je duhovnik mojstrsko poučen v verstvu, pa ne pozna posvetnih znanstev — ne brigajo se zsnj !?.jik;, imenujejo ga ne-ocaikanca in n&spcštovanje duhovnika pade samo ob sebi tudi na religijo, ki jo zastopa. Ako hočemo, da stoletje sprejme in ohrani nad- nravne nauke, ki mu jih predlagamo v božjem imenu, pokažimo, da mi tudi njegove nekoliko poznamo in cenimo! Očitanje nevednosti (igno-rance) je strašno, čeprav se tiče le posvetnih reči in prirodoslovnih znanstev. Malo ljudij je, ki so toliko skromni, da hcčejo biti učenci takih, ki jih smatrajo za nižje stoječe. Današnja znanost apeluje le na razum, na orjaške pridobitve, ki jih je proizvedel genij v vseh panogah človeškega znanja in nam jih zmagoslavno stavlja pred oči. Današnja znanost ne misli ne na božjo, ne na človeško avtoriteto, klanja se edino le zahtevam razums. Zat~rej je potrebno, da si duhovniki prisvoje trdno in obsežno učeno izobrazbo. Svoj nauk naj potem pc-dajejo v taki obliki, da bo prijetno in ljubeznivo segal do duha poslušalcev. Nespametno bi bilo pričakovati, da bodo izobraženi ljudje poslušali duhovnika, ki govori neotesano in zmedeno, ki psuje in žali. Ali meramo mi duhovniki, nadaljuje Bonomelli, z csornim govorjenjem in nevljudnim vedenjem, omalovažujoč vse, kar ljudje oenijo in ljubijo, ošabno in sumarično obsojajoč vse, kar premore in občuduje sedanje stoletje — ali moremo na tak nrčin pridobiti spoštovanje in blagohotnost onih, ki jih hočemo pritegniti našemu nauku? (Bonomelli str. 32—61). S tem vzklikom zaključujemo navajanja iz brošure modrega škcfa iz Kremone. Saj navedeni odstavki dovolj ja^no kažejo, kakšno visoko mnenje more katoliški škof imeti o modemi znanosti in na kak način zahteva, da se ji naj protivijo duhovniki, kjer menijo, da nasprotuje njihovi veri. Kako povsem drugače nastopajo naši politikujoči duhovniki pod poveljstvom škofa Jegliča?! Narodno napredna stranka si je od pocstfca Dtarlla nalcg?, da gc darski in umetniški napredek sle« venskega naroda brani klerikalnih vplivov. Temu nasproti jo duhovska stranka brez obotavljanja segla po verskih in cerkvenih sredstvih. Mi smo na to s pomočjo zgodovinske znanosti dokazal.*, da so se načela klerikalizma vsekdar razlikovala od pravega krščanstva in da je klerika-lizem že sto in stoletja zlorabljal vero le kot politično in fiaunčno napravo in da se je pri tem pesluževal čestekrat najslabših sredstev. Dokazali smo, kako se ljudje, ki si na-devljejo naslov božjih namestnikov, sami norčujejo iz vere in boga. Umljivo je, da smo ket napredna stranka pripoznaii čudoviti razvoj novodobnega znanstva o priredi, to je oni činitelj, ki je v zadnjih dveh stoletjih postavil vso civilizacijo na novo podlago. Na tej podlagi se izobražujejo narodi, ki biv&jo okoli nas i.i nas prete z orodjem svojega svobodnega napredovanja zadušiti ter nas prezirajo, češ, da smo ljudje, ki so vdani jarmu srednjeveškega klerikalizma. Presrčno nas jc razveselilo, ko smo videli, da imamo Slovenci dandanes že na vseh poljih znanstva zastopnike, ki so nem drage volje prihajali na pomoč i uma svit-lim mečem. Ko so pa klerikalci spoznali, da se je naša falanga pomnožila z novo vrsto orožja in tudi z bojevniki, ki ga znajo spretno sukati, — zasnovali so klerikalni voditelji silovito, strastno gonjo zoper napredne liste, ki so edina slovenska glasila svobodne znanosti. Skof Jeglič se ni odločil za borbo v smislu versko čistih, sicer mehkih pa vendar s krepkim smotrom zasnovanih nasvetov svojega tovariša v Kremoni. Ako bi v Ljubljani vladikoval Bonomelli namesto Missije in Jegliča, bi do sedanje plamteče borbe sploh ne bilo prišlo. Torej sedaj smo na tej točki, da bi škcf Jeglič najrajši posegel po sredstvih, ki jih je svoj čas uporabljal njegov neslavni prednik Hren. Ali ker dandanes škofu nista več ni rsspaUgo meč in ogenj, skala ^:J^v novodobne znanosti udušiti drugače. Odločil se je za pretenje z v&čaim pogubljenjem in pa za brezobzirno poniževanje znanstva. Njegovi oprode LISTEK. Stara pesem . . . Spisala Sonja. Kako si zašla v mesto, ti nizka kmetiška hišica? Smešno majčkena so tvoja okenca in zamrežena kot bi čuvala nevarne hudodelce. — Gre po cesti popotnik, te ugleda in se nasmehne. Zazdi se mn, kot bi se bil nekdo pošalil ter te iz same hudomušnosti postavil semkaj, da se sramežljivo stiskaš v kot liki boječe vaško otroce med prešerno gosposko deco. In prav kakor na kmetih rasteta na oknu roženkravt in rožmarin ter cvete košata rdeča fuksija. Bujno je njeno cvetje ali nekako velo in poparjeno. Če jo pogledaš, ti pride na misel kmetsko dekle, ki je prišlo služit v mesto. Rdeče je in vse kipeče zdravja in življenja; ali na licu ji je začrtana rahla otežnost. Morda domotožje, morda hrepenenje po fantu, ki je odšel preko morja . . . Zelena smrečica oznanja, da je v hiši krčma. Ob oknu za košato fuksijo sedi dekle ter se klanja nad belo tkanino. Zdajpazdaj zadrdra pred njo šivalni stroj urno, komaj slišno. — Pride gost, mehansko ga pozdravi dekle, stopi po kozarec, prinese pijače in sede zopet za stroj. Bogzna, kako dolgo že ponavlja ta posel! Dekle ne razmišlja o tem. Privadila se mu je in ne misli, da da bi utegnilo biti kdaj drugače. Pomlad je in ljudje hodijo trumoma mimo okna. Šopek vijolic na prsih, smeh na ustnih in ljubezen v srcu . . -Ali dekle sedi in šiva. Nikogar ni, ki bi prišel ponjo: Hodi z manoj, dekle, ali ne vidiš, da je zunaj pomlad? — Sedi in gleda vesele ljudi, ki hodijo mimo okna. Gleda jih brez veselja in brez žalosti in brez kakršne koli želje v srcu. Pusto in monotono je njeno življenje kot deževen dan v novembru. Kamer ti seže oko, sama megla in nikjer vedrega neba in nikjer solnca . . . Dan je podoben dnevu, pričenja se in končuje, ne da bi se dogodila kakršnakoli izrednost. Vsako jutro ob določeni uri začuje materin glas: — Mana! — Strog je in hladan kot bi ne bilo nič ljubezni v njem. Pravzaprav jo kliče mati Čisto po nepotrebnem. Da vcasi — bogve kdaj je to bilo — takrat je spala tako trdao, da jo je komaj doklieala mati. Ali sedaj se zbudi sama vselej že uro prej, preden ima vstati. Toda mati jo zove navzlic temu, iz navade. In prav tako iz navade Mana ne bi vstala prej, dokler ne začuje običajnega klica. Pospravi po hiši in sede za stroj. Okrog desete ure začno prihajati gostje. Prvi vstopi navadno pisarniški sluga Valentin na običajno Četrtinko. Kmalu za njim pride urar Veha, nato krojač Simen. Blizu enajste ure priromata upokojeni svetnik Brajdič in major^Klinar. Poslednja dva sedeta v sosednji kabinet, ki ima prezentovati takozvano „boljšo sobo." Mana zna natanko dispozicijo njunemu razgovoru. Najprej pride na vrsto najnovejša sensacijonalna vest, o kateri bodo šele zvečer poročali časniki, potem debata o uvodnem članku obeh političnih dnevnikov, nato razgovor o eventualni vojni. Včasi pride za nameček še versko vprašanje. Pri tej točki se oba razburita do skrajnosti; svetnik je odločen racijonalist, major trd ultra-montanec. Ob koncu debatujeta že kar stoje in zgodi se celo, da ta ali oni udari ob mizo, čaŠe zazvenketajo in gostje v prvi sobi umolknejo za trenutek in se nasmehnejo pomenljivo. Po poldnevu se loka! izprazni in Mana je sama. Po kosilu pride mati, natakne naočnike, površno pregleda časnike in zadremlje. Proti večeru pa krčma zopet oživi. Vsak dan prihajajo semkaj isti ljudje, ob isti določni uri ter sedajo k isti mizi. Vajeni so drug drugemu in čudno in neprijetno jim je, ako morajo pogrešati koga. Dolgočasni so vsi skupaj in silno resni in skrbi polni so njih pogovori. Malokdaj se prikaže nov obraz. Morda vstopi včasi študent, izpije Čašo vina, zadolgoČasi se, plača in gre. Kaj bi sedel pri teh dolgočasnih ljudeh! Celo natakarica tako pustomrtvo dekle! Njemu se hoče življenja — in odide. Če so v kabinetu gosposki ljudje, ne sme Mana šivati na stroju, ftospodje so od sile nervozni in jezilo bi jih že, Če bi videli, da se vrti kolo, o ropotu, da niti ne govorim! Zato je stroj zvečer pokrit in šivanje skrbno pospravljeno. Mana pa sedi na svojem prostoru in kvačka. Bogvedi, da ne more biti nikoli brez dela! Tako so se navadile roke mehanskemu gibanju, da ne morejo mirovati razen ponoči. Morda celo v sanjah šivajo in kvaČkajo • . . Pri peči vsak večer sedi mati. Včasih — Mani je bilo morda šestnajst let — je bilo treba paziti na dekle. Pride postopač bogzna odkod in zmoti neumno, neizkušeno punico. No, sedaj ne potrebuje več varuhinje ) Mani je štirindvajset let in je „strašno pametna". To se pravi, se ne meni za moškega, najsi je Peter ali Pavel. Vr-hutega prihajajo semkaj samo poštami, skrajno pošteni ljudje. No, nevarnosti nikake! Ah mati se je privadila svojemu prostoru in Čemu bi tiščala sama v kuhinji! Tako teko dnevi dolgočasno in enolično kot Široka kalna reka po megleni jesenski pokrajini . . . AH nekoč je zasijalo solnce! Stopil je zvečer v krčmo mlad, vesel fant. Bogvedi, celo prižvižgal je noter! In začudeno so se ozrli gostje po veselem neznancu; zakaj niso bili vajeni, da bi bil stopil semkaj Človek, groze na lečah s peklenščekom; v uredništvih pa znanstvo in znanstve nike bagatelizujejo, natoloujejo in obrekujejo, jasne znanstvene resnice zavijajo in taje, in vodijo nazore neukih kmetov v boj kot argument zoper znanstvene kapacitete svetovne slave. Škof Bonomelli je prav tako »božji namestnik« kakor Jeglič, toda on bi v svoji previdnosti ne bil pustil razmer dozoreti do tolike skrajnosti in ne bil bi posegel po sredstvih, ki — po bestd&h Bono-mellijevih — rotfe lt? nespoštovanje do duhovnikov in pa tudi do religije, ki jo zastopajo na nevreden način. Pri nas so duhovniki s svojim glavarjem vred najbrž vsled svoje nevednosti zoper znanstvo segli po ne ravno plemenitih sredstvih. Drugod so katoliško misleči omikanci in znanstveniki zavzeli nasproti znanstva bolj ali manj spretno in srečno ono bodisi modro, bodisi lokavo dipiomatiško stališče, ki ga je vrlo dobro označil Bonomelli, bzH-oujoč se na analogijo naukov Kopernika, Keplerja in Galileja; nauke, ki jih je cerkev spcčetka odklanjala, je kasneje brez škode pripustila in odobrila! Radovoljno se je uklonil naukom moderne vede slavni astronom pater Secchi, in je pripoinal v mehaniški sili težnoiti povod, da so se ustanovili soleče in zemlja in mesec po nauku Kant - Lsplaceove teorije, ki dotlej kar ni prijala duhovnikom. Sledeč sijajnemu zgledu sprejel jo je slednjič tudi jezuit pater Braun, injocf>lo spopolnjevsl. Dunajski »Va-teriand« je tedaj prinesel obš'rno poročilo o Braunovi študiji. L* nsš »Slovenec« je še letos očital P. Grošlju, da »je brez najmanjšega do kaza trdil, da se je vesoljstvo samo V9led privlačnih sil moralo razviti v veličastno harmonijo « Lvellcva teorija o razvoju naše zemlje se tudi ni ujemala s pripovedjo biblije o stvaritvi zemlje v šestih dneh. dokler je teološka di-ploroac ja našla, da en dan tuii lahko pomenja miljone let, — in tako se je nauk teologov prilagodil nauku znanstvene teorije! V tem smislu se siicuje škof Bonomelli na besede škofa Spaldinga: »Ali je mar biblija pisana z mate-matiško točnostjo? Ali ni marveč knjiga polna življenja, simbolov, metafor in poezije?« Profesor bogoslovja v Berolinu, cerkveni zgodovinar H. Gunkel pa je pred petimi leti izdal ter komentiral prvo knjigo Mojzesovo in je prišel do zaključka, da spadr pripovedovanje v knjigi »ge-nezis« v tisto vrsto poezije, ki jo zovejo: pravljica. Avtor je še pristavil: »Diese Erkenntnis ist echon zu sehr Gemeingut der historiseh Ge-bildeten geworden, als das sie sich unterdrileken lies9e«. Znanstvo je po raznih potih prišlo do tega spoznanja. Geologija, astronomija in biologija soglasno uče, da je nemožno smatrati svetopisemsko pripovedo- vanje za zgodovinsko poročilo; geografske študije dovajajo do zaključka, da je »vesoljni potop« nekaj nemož-nega; prazgodovinske in etnološke študije pa so porušile sanje o rajskem stanju prvega človeka. Zgodovinska preiskava o nastanku svetopisemske pripovedi je prišla do enakih zaključkov. Sioer pa to ni prvikrat, da znanstvo poruši kak steber krščanskih temeljnih naukov. Ko je pred nekoliko stoletji astronomija izpodrinila zemeljsko kroglo iz središča vesoljstva, padel je tudi eden steber bogoslovnega razlaganja, toda Bonomelli naravnost trdi, da ni škoda zanj, stvarstvo je le še lepše in ve-ličastnejše postalo. Podobno pravi neki drugi učenjak: znanstvena cer-kveno-zgodovinska preiskava, ki pri-poznava polsben, naraven razvoj religije iz pravljic in pripovedek do jasnega cveta monottizma, položila bo nov temelj za zgradbo popolnejše, čistejše, duševnejše teologije in trdnejše zasnovane religije. Kant - Laplaceovemu in Lyello-veniu nau&u »d pridružuje tretja temeljna teorija novodobnega, brez predsodkov prodirajočega prirodc-znanstva, to je nauk o descandenoi, nazor, da živalskih in rastlinskih vrst ni ustvaril kakov človeku podoben beg, smpak da so se v teku ti-sočev in mlijonov let razvile druga iz drugo in da so tako nastajala iz nepopolnih Vddnu popolnejša bitja. Človeka samega, to najpopolnejše živo bitje je že pravoverni Lince pred 150 leti uvrstil v zoološki sistem, ker se ves njegov organizem tesno pridružuje najvišjim vejam živalstva. Bibtvo in pcmsn živalskega in rastlinskega sistema umeti, je bilo prej nemožno. Ravno tolika uganka je bila soroinest človeškega telesa z živalskim. Ss le nauk o de-scen^enci jo ctvoril razumevanj? neskončne mnogovrstnosti živih bitij in raznih stopenj njihovega ustroja. Ta nauk je pokazal, da je prava krvna sorodnost tista vez, ki tvori enotnost vseh živih b:tij, in da človek ne stoji nad živo prirodo, nego da ja njen član in izvira in nje. Ta nauk ne brani, da na človeku cenimo prav tista svojstva, ki ga ločijo od živali, in dvigujejo visoko nad nje. Ni čudo, da je descendenčna teorija po kratkem boju zmagoslavno prodrla in preosnovala nele zoologijo in botaniko, nego z novimi nazori oplodila vse panoge znanstev o človeku in človeški družoi. T;* do temeljev etike in filozofije in religije je segla zmagovalna sila novega nauka. Teologi so se mu uprli z vso močjo. Učenjaki pri »Slovencu« in »Katoliškem Obzorniku« ne nehajo smešiti ga, in pa z zavijanjem ter neresničnim poročanjem braniti, da bi se v blestečem svitu novih nazorov našim ljudem ne odprle oči. Pametnejši duhovniki drugih narodov pa so že krenili na drugo pot — tisto, ki je označena v nazorih škofov Bonomelli ja in Spaidinga. Jesuvit Kneller je lani izdal knjigo (Das Christentum und dia Vertreter der neuen NatarwisBenschaft, Frei-burg, H ar der, 1904), kjer dokazuje, da ni treba, da si krščanstvo in pri-rodoznanstvo stojita sovražno na sproti, in da je človek lahko dober prirodosloveo in obenem dober kristjan. Drug jezu vit, E. Wa£naann, je prirodoslovni strokovnjak, dobro poučen in bistroumen. V svoji knjigi (Die modeme Biclogie und die Ent-wicklung8theorie, Freiburg 1904) sicer očitno daje prednost descen-denčni teoriji, toda ne more se oprostiti sugestivne moči jezuvitstva toliko, da bi izvajal iz nje dosledno vse bistvene posledice. Podobno, pa morda pogumnejše vrši nalogo posredovalca med novo dobnim prirodoslovjem in katoliškim naziranjem sveta M. Gjnder. V znanem založništva moLtrenikov v Ein-siedelnu je priobčil v treh zvezkih študijo pod naslovom Sohopfang und Eotwickelung (Bdnziger 1904). Pisatelju se zde teorije Kant Lsplace, Ljrella in Lamark-Darwina v bistvu združljive s cerkvenimi nauki, kakršne izvajsio cerkveni očetje in skolastiki. G&nder meni, da je tudi nazor o pokolenju človeka od nižjih oblik v skladu l verskimi nazori, s pridržkom sicer, da dušo vselej posebej ustvari čin stvarnikov. Gander-jevo stališče nikakor ni prosto predsodkov, vendar je vpoštevanja vredno v tem smislu, da se načelno ne protivi nauku o razvoju. To delajo dandanes le še tisti cerkveni krogi, ki menijo, da svet ostane na njih povelje v njihovi nevednosti, in se da od njih izkoriščati v srednjeveški vdanosti. Nestrpnost nasproti znanstvu, ki vendar nič drugega ni kot izobražen zdrav človeški razum, izvira lm one ignorance in obskurantizma, ki sta gla som svarilnih besed modrega šfcofa Bonomellija škodljiva ne le duhov-skemu stanu, ampak tudi veri, ki jo ta stan zastopa. To sta tista nevednost in mračnjaštvo, ki gospodujeta pod zaščito Bonomeilijevega nevrednega tovariša v Ljubljani, in kore-ninita v korupciji in pa v hinavski zlorabi cerive in vere za sebične namene lakomne hierarhije. Tudi mi smo že neštetokrat poudarjali, da mračnjaški, gospostva-željni klerikalizem izpodkopuje ugled cerkve in obenem vere. Ako se bo pri nas v tem smislu delalo v eno mer naprej, opozarjamo cerkvene kroge že sedaj, da naj ne bodo iz-nenadjeni, ako nas nekega dne v resnici najdejo na tistem skrajnem koncu nasprotnega tabora, od kojega smo danes le še precej oddaljeni. _ X. Vojna na Daljnem Vitokn. O načrtih admirala Rožde-stvenskega. »Moskovskija Vjedomosti« pišejo: Zinovij Petrovič Roždestven- ski je mož odločne in Železne volje, on je junak ista turških bojev in učenec naših najboljših vojskovodij v tej vojni in v tej dobi. On se ne da ostrašiti in odkar je preplul morski preliv Malako, je pač odveč, govoriti o njegovi odločnosti. To je prvo. Drugič pa ne bo admiral Roždestvenski povzročil nobenih konfl ktov, ker si je v svesti, kako resen je položaj njegovega bro-dovja v političnem oziru, in ne bo sedaj, ko je dospel na svoj cilj, riskirat ničesar, kar bi mu lahko škodovalo. Zato govore razni momenti, zlasti pa ta, da se njegovo ladjevje nahaja izven teritorijalnih voda Sicer bi pa tudi tepa našemu brodovju ne bilo treba. Nepričakovanega napada se mu ni treba Oati. Zaman ne naglašajo vsa poročila, da je admiral Roždestvenski porabil dolgo pot za obsežne vaje v manevriranju in streljanju in da tvori sedaj njegovo ladjevje eno telo in eno dušo. Da bi se Japonci oddalili od svoje operacijske baza in navalili na Ro-ždestvenskega, na to ni misliti. Nečem in ne smem dolžiti admirala Toga strahopetno8ti, konstatirati pa moram njegovo previdnost in pametno tendenco, da skuša v teh okol-nostih kolikor mogoče dolgo ostati na varnem. Admiral Togo ve prav dobro, da bi Rusija še ne izgubila vsega, ako bi bilo tudi uaičeno bro-dovje admirala Roždestvenskega. Za Japonsko pa je Togovo ladjevje vse japonsko brodovje in izguba tega bi značila za Japonsko začetek njenega konca. Admiral Roždestvenski ve, da pluje neposredno za njim admiral Nebogafov, on ve, da tudi admirala čuhnin in Abaza poveljujeta silnemu brodovju. Ako ša pripomnimo, da tudi vladivcstoško ladjevje ne bo ostalo nedelavno in da bo pod-admirai Jesen Roždestvenskemu priskočil s tem na pomoč, da bo pritegnil del Togovega brodovja nase, potem je pač jasno, da so se vloge spremenile in da je inicijativa na morju prešla v naše roke. Rusko brodovje. Iz Saigona se poroča: Rusko brodovje je v sredo zvečer zapustilo Kamrank in odplulo v neznani smeri. Štirje nemški parniki s premogom, ki so se zakasnili, so odpluli v isti smeri, kakor Roždestvenski Rusi imajo na kro«u živil za 6 mesecev. Sodi se, da je cilj ruskega brodovja Viadivostok, kamor bo sku šalo dospeti preko Tihega oceana. Admiral Nebogatov je 27. t. m. dospel v Kitajsko morje, kjer je bil natanko obveščen, kje se ima zdru žiti z Roždestvenskim. V zalivu Kamrank je manevriralo 52 ruskih ladij; kdor je imel priliko opazovati te vaje, je moral biti očaran. Admiral Roždestvenski je izrazil svoje začudenje, da se iz Kam-ranka ni napravil francoski Hongkong. Iz Londona pa se javlja, da še rusko brodovje vedno križari v bližini Kamranskega zaliva. Kakor se poroča iz Penanga, je parnik »Caterine Apear« srečal v noči 27. t m. 60 milj južao od Penanga dve eskadri, obstoječi iz sedem in osem vojnih ladij, ki ste pluli v smeri proti Singaporu. Združeule obeh brodovfj se je posrečilo. »Petit Journal« poroča iz Saigona: Sem došli parnik iz Pulo Cjndorja ja videl nedaleč od rta Btke brodovje admirala Nebcgatova, ki je obsegalo devet ladij. Vse ladje so imele na jamborih bojne zastave in so plule v dolgi vrsti, na čelu oklopne križarke. Častniki so videli, da je brodovje dajalo znamenja drugim bojnim ladjam, ki bo mu plule nasproti. Parnik je mogel opazovati brodovje nad 1 ure, potem je pa izginilo na morju. Tukaj so prepričani, da je bil parnik priča združenju brodovja Nebcgatova z opazovalnimi ladjami brodovja admirala RoŽdestvenskega. »Matin« poroča iz Pesrograda: Brzojavka admirala RoŽdestvenskega je dospela v pomorski generalni štab in poroča sdruženje brodovja admirala Nebog&tova, ki so ja preje v smeri od Batavije združil z mnogimi s premogom obloženimi ladjami, ki so tamkaj pričakovale njegovo brodovje. Ru3ki pomorski častniki izjavljajo, da ai bosta obe bro-dovji, ki sta mnogo močnejši cd sovražnikovega, vse prizadeli, da prideta po najkrajši poti, to je skozi F ormoški preliv v Viadivostok, pa če bi bilo tudi treba preje biti s sovražnim brodovjem pomorsko bitko. Japonsko brodovje. Po vesteh iz Londona se nahaja japonsko brodovje skoro gotovo v Formcsaem zalivu, ne da bi imelo namena, da bi odplulo proti jugu in se zapletlo v boj z ruskim ladjevjem. Splošno se sodi, da v najbiižnjem času ni misliti na pomorsko bitko na širokem morju, mar?čč da ima T030 namen, Ruse pu&titi v Vladivcstok, ne da bi jih nadlegoval. Kakor se pa poroča iz Šanghaja, je pri otoku T sušim i zbranih veliko japonskih vojnih ladij. Domneva se, da je tu zbran večji del Togovega brodovja. Zgradba novih ruskih oklopnic. »Daily Mail« javlja iz New-Yorka: Iz Petrograda je došla vest, da je ruska vlada sklenila, da da zgraditi večje število 16 000 tonskih oklopni« najnovejšega tipa, ki bodo presenetile ves svet. Naj?eč teh ladij se zgradi v Ameriki v ladjedelnici družbe »Betlehem Steel Companv M. Ch. Sohwab«, OBtaie pa v neki baltiški Inki pod nadzorstvom ameriških inženirjev. Te ladje bodo za 20 odstotkov boljše in PIT Dali« v prilogi, ki ne bi bila začrtana skrb na njegovem obrazu. — Začudila se je tudi Mana, ko mu je prinesla vina. — Glej, taki veseli obrazi švigajo včasi mimo okna, — je pomislila. In njen pogled se je pomudil vprašuje na neznancu : Kaj te je prineslo semkaj, ti veseli mladenič? Izpil je fant čašo in ni odšel. Bogznaj, kako da mu ni bilo dolgčas! Naročil je drugo, tretjo časo, pužil, poslušal resne pomemke in oči so se smejale. Nazadnje je celo pozval k sebi Mano. In glejte čudo, Mana je sedla zraven njega! Sedla je in se razgovar-jala ž njim. In kakor da prihaja življenje v mrtvi obraz : zagorela so lica, zableščale se oči in nasmehnila so se usta. Nikoli se ni zgodilo, ali nocoj se je Mana trikrat glasno nasmejala. Gostje so se čudih. — Glejte Mano, kako je dobre volje nocoj ! — je šepnil trgovec Ržen krčmarici na uho. In morda se je tudi materi zazdela stvar sumljiva, zaklicala je zdajci preko mize: — Mana, prinesi mi drobiža iz omare! — To frazo je rabila mati zadnjič pred sedmimi leti, ko se je dekle ve- selo razgovarjalo z golobradim študentom. Mana jo je umela. Vstala je in hipoma je oledenel obraz in legla je nanj stara apatija. Poslušno je prinesla drobiž, vzela kvačkanje v roke iz sedla na svoj prostor. Ni bila žalostna, niti se ni jezila na mater. Vajena je bila pustnemu jesenskemu dnevu in skoraj nepotrebno se jej je zdelo solnce, ki je kradoma posijalo vanj . . . Ali dobrovoljni neznanec se je vračal vsak večer in trdovratno je posedal k Mani. Kakor da se je zavzel, da vdahne življenje v ta mrtvi kip I Nasmehne se Mana, ko prižvižga v sobo veseli Človek, in popolnoma se ji izpremeni obraz. Tako se je dekle privadilo sol učnim žarkom, da se jih veseli kot dete. Življenje je dobilo zanjo čisto drago lice. — Ob desetih je odšel, — bi pomislila Mana, zbudivŠi se ob navadni uri. In zasmeje se skoro na glas, ko se spomni hudomušne pesmi, ki jo je pel sinoči s pritajenim glasom. Vsak večer zapoje kako novo; bogve, odkod jih jemlje! In njegov obraz zraven! — Gospodična Mana, tele se niste slišali: — in šaljivo zamežika, nagne po strani črnolaso kodrasto glavo in zapoje komaj slišno. Ali zgodilo se je, da je rekel nekega večera nenadoma: — Nocoj sem prišel po slovo, Mana ! Po svetu pojdem in morda se ne vrnem nikoli. — Zamrl je dekletu smehljaj na ustnih, zakaj spomnilo se je otožnega jesenskega dne, ki ga je sama megla in nič solnca. Segla je fantu v roke, ne da bi ga pogledala; zakaj zapekle so jo oči od komaj pridržanih solz. In odšel je . . . Mana pa sedi ob oknu in šiva. Mimo hodijo ljudje, ozre se tupatam vesel Človek na rožmarin, ki gre v cvet in po rdeči fuksiji, ki je bogvedi zakaj, videti vela in poparjena. Nad belo tkanino se klanja Mana, ves bled ji je obraz in peko jo oči. Ali od večnega dela ali od solz, ki ne smejo na dan — kdove ! . . . Že manj govori Mana nego prej in včasi odgovarja v čudnih nelogičnih stavkih. Zgodi se celo, da se tupatam zasmeje polglasno. Morda ji je prišla na misel šaljiva pesem veselega fanta, ki je bil odšel po svetu . . . Koristka. Povest. (Dalje.) „Norčuj se, kolikor se hočeš," je odgovoril Lipe prezirljivo, „zato ostane vendar resnica, da smo mi koristni Člani človeške družbe. Budilci smo in opoaainjevalci. V svojih spisih propagiramo posredno ali neposredno svoje misli, opozarjamo na rane na narodnem telesu, razkrivamo socijalne bolezni, razvnemamo srca ljudi, jih pridobivamo za svoje ideje in za skupne delo. In to naše prizadevanje ni brezplodno. Ne, brezplodno ni. Ozri se samo po Ljubljani. Glej, kako se širi narodna zavednost, kako se polagoma dvigajo iz stoletnega mrtvila tiste mase, ki so doslej topo in brez volje Živele kakor ži-vinčeta. Čigavo delo je to? Ah mar delo tistih sitih gospodov, z debelimi zlatimi verižicami, ki to gibanje izkoriščajo za svoje osebe. AH ni to naše delo, delo tistih, ki žive samo uresničenju svojih idealov." nRes je! Mi smo sinovi tistega Metista, ki je vedno zanikoval in s tem vedno kaj dobrega ustvaril. Gospodična Olga, preskrbite mi konopec, da se hitro obesim, ker toliko sreče in take važnosti moja osebica ne prenese.** „Govori, kar hočeš,** je odvrnil Lipe razžaljen, „resniČno je vendar, kar sem rekel.** „ Resnična je le to, da imate take namene" je zdaj resno odgovoril Jaklič. „Dosegli pa jih ne bodete, nikdar. Mogoče, da kako malenkost izpreme-nite, ali bistvo Človeške družbe ostane vedno isto. Ljudje niso bili nikdar nič vredni in ne bodo nikdar boljši. Človek je roparska žival in ostane to, dokler se Človeški rod ne iztrebi. Vi skušate podpirati nekaj delov sedanje socijalne in politične stavbe in mislite, da bo mogoče potem napraviti kaj boljšega. Kako ste smešni! To bi bilo mogoče samo, če bi bili ljudje res ljudje, a ker so divje Živali, zato bo vse vaše prizadevanje brezplodno. In zato odkrito povem, da nisem sovražnik ne sedanje, ne kake druge socijalne oblike Človeštva, marveč sovražnik človeštva samega. Vse kar živi, ni vredno drugega, kakor da se uniči; na svetu bo Šele takrat dobro, kadar se Človeški rod iztrebi." „Ti si blazen**, je zagrmel Lipe is udaril z vso silo ob mizo. „Kavzel si 1. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 98, dn6 29 aprila 1905. sposobnejše, kakor katerekoli druge vojne ladje. Zasežen angleški parnik. Kakor se poroča iz Kalkute, je rusko brodovje zaseglo angleški parnik »Beatrice«, ki je plul iz Saigona na Japonsko. Iz severne Koreje. Ruska armada 3000 mož z 10 lopovi je vdrla, kakor se poroča iz Tekija v severno Korejo. Rusi name ravajo zgraditi most preko reke Ta sien in prodirati proti jugu, čim dospe še 5000 moi iz VUdivostoka, Močni ruski \oji se že nahajajo na levem bregu reke Tumen. Ruska efenziva ima namen, preprečiti oble fanje Vladivostoka. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 28. aprila. Liberalna stranku je sklenila, da se živahno udeleži adresne debate, ki jo provzroči opozicija. Debata obeta postati vsled tega prav zanimiva Liberalna stranka sklene svoje končno postopanje v seji, ki jo je sklicala na dan 3. maja. Do tedaj tudi ni misliti, da bi se imenovalo novo ministrstvo. Budimpešta, 23. aprila. S i ; d maršalom Galgocsvjem namerava krona ubiti na mah dve aanhi. Ker je Galgoczv madjarskega pokolenja, misli izkazati Madjarom posebno milost, ako ga imenuje za deželnega zapovednika. Madjari bi as« naj vdano zaupali, dočim je 6algoczy po prepričanju strogo av atrijski patrijo . Toda Mađjari so izza časa Mieleheim - Gjulaia politično dozoreli. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 28. aprila. Posla-siki velesil so v imenu svojih vlad opozorili turško vlado, da nekatere okrajne oblasti v Macedoniji priza-sašajo gonjam grških čet. Turška viada je vsled tega po vrhovnem i aazorniku H i 1 m i paša naročila cblastnijam zelo strogo, naj postopajo eaako proti vsem četam. Kakor kažejo poizvedovanja, so grški metro-iiti v Bitolju, Kastoriji in Florini pri počenjanju grških čet hudo kom-promitovani. Turška vlada je vsled ;:ga pri ekumenskem patrijarhu resno posredovala, in patrijarhat je pozval metropolite, naj se opravičijo. Carigrad, 28. aprila. Turška vlada je nedavno poslala v Atene resno svarilo, ker se je na grških tleh za Maeedonijo oborožila močna četa. Četa je večinoma iz Krečanov. Obenem je turška vlada v tej stvari poslala velesilam okrožnico. Sofija. 28. aprila. Dasi sedaj gotovo ni čas za to, da bi katera balkanska država znižala število svoje vojske, vendar si gospodarsko društvo v Sofiji prizadeva s statistiko dokazati, da izda Bolgarska v primeri z drugimi državami preveč za vojni proračun, in da bo treba ar m do zmanjšati, sicer nastane velika nevarnost za gospodarski raz voj. Tem agitatorjem pa odgovarjajo trezni in dalekovidni politiki, da mora Bolgarska imeti dobro organizovano in številno armado, ako hoče v pravem trenotku izvršiti svoje načrte, t. j. si pridobiti zemlje, dobrih pristanišč ob morju ter združiti vse bolgarske brate. Ako si Bolgarija ne razširi mej ter si ne pribori proste poti do morja, se mora baje zadušiti v svojih ozkih mejah. Krečansko vprašanje. Bel grad, 28 aprila. Srbija in Bolgarija imate v hrečanski zadevi večje interese, kakor mislijo evrop ski diplomatični krogi. Sicer se je glasilo srbske vlade izreklo kaj odločno zoper spojitev Krete z G.'Ško, toda v resnici računajo v srbskih vladnih krogih s to združitvijo kot z neizogibnim dejstvom. Ojačenje Grške ni za Srbijo posredna nevarnost, pač pa smatrajo v Srbiji vsako povečanje bolgarske oblasti naperjeno direktno proti srbakim intere som. Zaradi tega se ravnokar vrše med Beogradom in Sofijo pogajanja za skupni nastop v slučaju, da velesile sprejmejo spojitev Krete z Grško. Do skupnega programa pa najbrže ne pride, ker so koristi Srbije in Bolgarije v Macedoniji preveč raz* lične. Zato pa se spojitev Krete z Grško najbrže ne bo izrabila v prilog mactdonskemu vprašanju. temuČ bo dogodek izrabil le knez Ferdinand zase, da si pridobi kraljevi naslov. Ia tega se v srbskih vladnih krogih boje, ker bi kaj takega ravno v sedanjem času zelo razširilo bol* garski vpliv v Macedoniji in Stari Srbiji na škodo srbski veljavi. Nemiri na Ruskem. Varšava, 28. aprila. Revolucionarji so se preskrbeli z orožjem in bombami ter so pripravljeni za vse skrajnosti. V prpi vrsti hočejo odstraniti visoke uradnike. V Petro-gradu je baje zaradi 1. maja zbranih okoli 100000 vojakov. Petrograd, 28. aprila. Morilca velikega kneza Sergija, Kolajeva, so pripeljali v Petrograd. Njegov za-govornia je vloži kasaoijsko prošnjo, ker se ie obsodba vršila sicer pri odprtih durih, toda občinstvu ni bil dovoljon vstop v sodno dvorano. Nemčija in Francija. Pariz, 28 aprila. »Matin«, glasilo ministra Delcasseja, piše o spletkah Nemčije v Maroku. L st poziva Nemčijo, naj pove, kake zahrbtne m mene ima v Maroku Francija ima v Maroku čisto posebne interese. T ači jo anarhija, ki vlada v Maroku. Pri marokanskih plemenih mora zavladati red, da drže tudi plemena v Alžiru mir. Francija ne zasleduje drugih namenov, kakor * podpira marokanskoga sultana pri utrjevanju njegovega ugleda pri svojih podležafkih in pri varovan u sul- tenove neodvisnosti. Francija ne krši niti pravice kake druge velesile niti svobodne trgovine niti pogodb. Najsi bo moč Nemčije še tako velika, morala se bo odpovedati misli, da bi prizadjala Franciji poraz, bodisi le moralni. Nemčija je zaman iskala pedpore v Ameriki in tudi pri svojih zaveznikih v Evropi. Ako bi hotela Nemčija v tem trenotku motiti mir, ne dobi nikjer podpore. Franciji 86 ni ničesar bati, ker je na njeni strani pravica, nesebičnost, jasna politika in zaupanje vseh velesil v njene miroljubne namere. Francija ni več osamljena, kakor je bila leta 1870. Osamljena pa je Nemčija a svojimi nakanami v celi Evropi — Kakor je bilo brzojavljeno, isjavil je Delcassa, da ni teh groženj pisal, ker bi bil sioer nastal resen spor. Dopisi. Z Rake. Ker ne pustimo tukajšnjemu žegnanemu dopisniku pisati in lag&ti iz Rake po klerikalnih časopisih v prid klerikalcem, kar je njemu ljubo in drago in ker smo mu z dopisom v »Slov. Narodu« št 50 dopis v ol.) .1. Novicah« glede umrlega gospoda župnika temeljito popravili, se sedaj milo pritožuje v »Slovencu« Štev. 65 pod naslovom »Napad na mrtve« ter se zaletava v tak. »Narodovega« dopisnika, kakor bi mi namenoma o umrlem gospodu župt iku pisali Da se razumemo: bodite vedno pripravljeni, kadar bc-dete pisali še v časopise iz Rake ne resnico, posebno v prid klerikalcem jo vam popravimo, Če se gre tam za žive ali mrtve. Mi smo umrlega gospoda Župnika radi njegove starosti in dostojanstva preveč pardonirali ; mi se nismo r.ič menili, ko je delal strastne love na gotove prihranke in hranilnične knjižice ob poslednji uri svojih faranov, mi smo ga pri miru pustili, ko je svojega Že 17 let zvesto službujočega hlapoa iz službe spodi), ker ni hotel pod prisego pred sodnijo v prid gospoda župnika krivo pričat', mi smo ga tudi pri miru pu stili, ko je izrekel za svojega prednika grozne besede. Bivši njegov prednik, umrli gospod župnik Ant. Tavčar, je namreč za svojega bivanja tukaj prodal neke nepotrebne farovške grunte v Brezji, katere kup nine pa ni on, ampak šele njego? naslednik sprejel, Dolinarja kot Ja komnika zemlje je pa to tako peklo, da se je nekoč, ko je bil pogovor o tem, spozabil in rekel: »Ce je kdaj koga hudič vzel, je tega « Takšnih dejanj smo mu na tucate prizanesli, radi česar se tukajšnji »Slovencev« dopisnik že lahko pomiri. Da s položajem »Narodovega« dopisnika tukajšnji klerikalci, posebno pa »Slovencev« dopisnik, niso zadovoljni, nam je že zdavnaj znano, in se nam prav smilijo ker tiste srčne želje ne bodo doživeli, da bi tega iz Rake sapa odnesla, kakor je pred enim mesecem tukajšnjega žegnaneg* klerikalnega dopisnika med 10. in 11 uro ponoči iz Dolenje vasi od Marijinih hč^rk, ko so tamošnji fantje, zavedajoč se fantovskega prava, na redili ž njim dirko čez travnike na Rako. Kar se tiče fsrovškega inventarja, se nam ni potreba obračati na škofijski ordinarijat, nam sploh nič ni, ako bi Doiinar tudi farovž prodal, se one blaznosti, kakor rdeČebradi krojač. Na srečo si tudi strahopeten. Življenje zaničuješ, a svojega lastnega si ne npaŠ končati. Vse bi rad uničil, a iz previdnosti mečeš samo bombe preziranja, porogljivosti in sarkazma okrog sebe, in to nikomur nič ne škoduje." Jaklič se je hripavo zasmejal in naglu izpraznil kozarec vina. „Prijatelj Lipe," je zaklical, „kaj se vidiš, kako uničujem svoje življenje ? Prav rafinirano je uničujem. Vedno vlivam tega strupa vase, kolikor ga le dobim. Ker tudi moje življenje mi nič vredno, zato je uničujem s pijačo. To jt vsekako bolje, kakor če bi čakal, da »i v kaki delavnici nakopljem jetiko." Prepir je postajal čedalje burnejši. Matilda se je bila z okna porazumela - nekim brivcem in je smuknila iz sobe ter ie b svojim častilcem splazila na Orad. Olga je nepremično sedela na svojem stolu in poslušala. Le zdajinzdaj je pogledala starega solicitatorja, kakor bi htela spoznati z njegovega obraza kaj da misli. Ah Kobe je tiho sedel »a vojem stolu, uho in otožno. Poznal je davno vse te nazore in te argumente. Kar je bil slišal, to so bile naiili takratne slovenske boheme. Eni »• trdno verovali v uresničenje svojih idealov, ali niso imeli dosti eneržije ne dosti zmožnosti, da bi mogli kaj izdatnejšega storiti. Drugi so se popolnoma vdali vse zanikajočemu anarhizmu. Edini so bile le v tem, da so Človeško družbo zaničevali in sovražili. „Svet je puščava, v kateri sta samo dve oazi, kavarna in gostilna." S temi, z nekako rabeljsko prešernostjo izrečenimi besedami je zaključil Jaklič akademični prepir, ki je bil trajal ves popoldan. ..Zdaj ni več časa za taka prepiranja. Dovolj je bilo besedi — zdaj naj pridejo dejanja. Kolikor vem, nima nobeden iz velečastite družbe niti krajcarja denarja — a noč bo dolga in jutri bo treba tudi zajtrkovati. Na delo torej! Pri Virantu se dobimo." Zunaj se je bilo že zmračilo. Plahe sence so objemale stare hiše, le zvonik cerkve sv. Florijana je blestel v mesečini. Na ulicah je vladala tihota, samo iz nekaterih krčem se je slišal šum in vpitje ali hripavo prepevanje. »Potepuhi/ kakor je Rozmanka imenovala svoje podnajemnike, so se bili razšli in tudi stari solicitator je Šel z Olgo na izprehod. Olga je šla rada, ker se ji zdaj ni bilo bati, da bi se ji kdo posmehoval zaradi revne obleke. Molče sta korakala po zapuščenih mestnih ulicah. Zatopljena sta bila v svojih misli tako, da niti vedela nista, kod da hodita Ne da bi izgovorila kako besedo, sta vedela oba, da premišljujeta o nazorih Jakličevih in Lipe-tovih. Stari Kobe je danes počasneje stopal, kakor druge dni, med tem ko je bila Olga vidno nervozna. Njej sami se je zdelo, da ni več med njo in med Kobetom tistega razmerja, kakor nekdaj. Časih sta hodila, kakor oče in hči, danes pa kakor dva odtujena člo veka, kakor dve bitji, med katerima je nevidna roka pretrgala staro vez. Sele ko sta se že vračala domov, je stari Kobe prekinil molk, ki je postajal že obema mučen. „Midva se nič več tako ne ujemava, kakor časih4* je začel Kobe. ..Tak-i čudna ste postali, Olga, da vas nič več prav ne poznam M „Tudi meni se tako dozdeva," je odgovorila Olga, „a jaz sama ne vem, kako se je to zgodilo. Tako mi je, kakor da ste vi postali podobni moji materi, s katero se ne razumem, čeprav jo imam rada. Obenem pa se mi tudi zdi, da se vi niste nič spremenili, in da sem se spremenila samo jaz." (Dalje prih.) ker mi v sedanjih Časih od tam tako nič dobrega nimamo pričakovati; 8 školi skim ordinarijatom potolažite svoje dobro in verno ljudstvo, da bode enkrat tega grdega preklinje-vanja tukaj konec Iz Trbovelj. Pretekli torek smo k zadnjemu počitku spremili našega vrlega tovariša g. F. P u s t e t a. Rajnki je bil vseskozi toleranten mož, zvest tovariš in vesel družabnik. Kot tak si je pridobil mnogo prijateljev, kar je pričal njegov lepi pogreb. Udeležili sta se ga požarna bramba iz Dola in Trbovelj — prva po deputaciji —dalje pazmško društvo z godbo, deželni poslance g. F. Roš z obč. svetovalci, do mače učiteljstvo in mnogo drugega občinstva. Opazili pa smo, da pokojni našemu župniku ni bil posebno po volji, menda zato, ker mu je g. Puste povedal včasih kako resnico pod nos. To si je naš Peter dobro zapomnil in se maščeval s tem, da ni hotel ustreči želji vdove in sorodnikov glede pogreba. Enega izmed teh sorodnikov je pustil Čakati dobre četrt ure pred farovškimi vrati, predno je ta izvedel, kdaj bodo „gospodje" pripravljeni za pogreb. Drugemu — občinskemu uslužbencu — katerega je vdova poslala h žapniku z naročilom in željo, naj bi se vršil pogreb pol ure pozneje, je zabrusil v surovem tonu: „Kaj pa to vas briga!" Kaj ne, g. Peter, ko bi preminuli g. Puste volil par stotakov za novo cerkev ali enake namene, bi nastopali ^alantneje. Sicer pa le tako dalje — mera bo kmalu polna — potem Vas pa hočemo na drug način poučiti, kako se Vam je obnašati proti strankam, ako Vam taiste vsak korak mastno plačajo. Končno še vprašanje na hrastniško požarno brambo, kakšni vzroki so jo vodili, da se ni udeležila — saj po deputaciji — pogreba, med tem ko je bila ona iz dokaj oddaljenega Dola častno zastopana? Trboveljćan. Iz Vrtojbe. V ,Slov. Narodu" z dne 18. t. m. me farizejsko napada neki »davkoplačevalec", ki se ga žc od daleč spozna po nerodnem maražanju. Kdor osebno pozna mene in njega, moje in njegove delovanje v blagor občine, bo znal soditi, da dotični dopis v „Slov. Narodu" ni imel poštenega namena, in gotov sem tudi, da to riganje ne bo segalo do nebes. Kar se tiče primanjkljaja 3000 kron (znesek se je vzel iz zraka) v občinski blagajni, ne bom odgovarjal, ker se ne tiče mene, ampak prejšnjega župana, kateri bo dopisniku že dal primeren odgovor, ako se mu bo zdelo vredno. Da je šel del mojega premoženja pred 4 leti na dražb« katerega je prevzela moja soproga, ve dopisnik prav dobro in tudi to ve, k a-teri odvetnik je to zakrivil. Kar se pa tiče moje nemarnosti v občinskih poslih, povem le toliko, da v enem letu, odkar županujem, se je spravilo v red račune sedem prejšnjih let, kakor sam „davkoplačevalec" potrjuje. Da niso bili že predloženi računi za leto 1904, je edino vzrok ta, da so starešine želeli, uaj bi se stari računi prej končali, ter šele potem predložili novi, v katerih naj bi se izkazal morebitni prebitek ali primankljaj iz prejšnjih računov. To ve predobro tudi dopisnik ali hotel me je umazati pred svetom. Zato se je pa obrnil na „SL Narod", ker je dobro vedel, da ,,Slov. Narod" razmer v mali Vrtojbi ne pozna. Ako bi kaj taksnega pisal v katerem goriških Časopisov, ki so bolj razširjeni med tukajšnjim prebivalstvom kakor „Narod", bi se ljudje, kateri ga po znajo, zgražali nad njegovo črno dušo. Kar se tiče premestitve občinske pi sarne, bi pač ne bilo potrebno protestirati v „Narodu", ampak le izraziti tozadevno željo pri občinski seji. Povem pa dopisniku, da, ako mora v moji temni čnmuati povesati oči pred mojo družino, ni temu kriv nezdravi in za-duhii zrak v isti, ampak le ediuo dopisnikova umazana vest. O bi juh ujete tudi da me „obesite" kot cestnega odbornika. Se priporočam. Ce ste pa mož pošten, bi prosil, da postavite svoje cenjene ime pod dopise, da se lahko snideva tudi midva v Vam pred obro znanih — sodnijskih sobah. Za obšir-neji odgovor, v katerem Vas hočem svetu pokazati v pravi luči, se obrnem na kak goriški Časopis, da bo tukajšnje ljudstvo spoznalo volka v ovčji obleki. Fran pl. Locatelli. Iz trzadke okolice. Pogo-Btomo se čuje jadikovanje, da dandanes ne pozna mladina one lepe lastnosti, ki je baje dičila prednamce — v a r Č e n j a. In res, Človeku se stori milo, ko vidi mlade fantiče, stoprav Šoli odrastle, kako malo smisla imajo ti, da bi si kaj prihranili za kritične trenutke. Oso bito je mladina potratna v bližini mest splob, a še posebej velja to za tržaško okolico. Ob praznikih, nedeljah, pone delkih in včasih celo ob torkih se večkrat vsakih deset korakov sreča tolpo — še pod nosom mokrih dečkov — ki vsi razgreti vsled čez mero užitih alkoholskih pijač in omamljeni od pušenja neizogibnih cigaret, razsa jajo, vpijejo in Čestokrat tudi v itali janskem jeziku prav robato proklinjajo. To traja toliko Časa, da je zadnji na trdo prisluženi novčič iz žepa. Kakšni družinski očetje bodo nekdaj ti ljudje, si vsakdo lahko predstavlja. Ni čuda, da ljudstvo gre bolj in bolj v nič, da siravno ima v bližini mesta lepe do hadke. Malone iz vseh vasi okolice bodi več moških delat v Trst. Eni so zidarji, drugi kamenoseki, zopet drugi navadni delavci pri raznih podjetjih itd. Dnine vseh teh so dandanes še precejšnje in lahko bi se primeroma prav dobro izhajalo in to tembolj, ker tudi ženske služijo denar z razprodajanjem cvetlic, mleka, razne povrtnine i. dr. Mnogo žensk v neposredni bližini mesta je pa peric. Vse to priuaša lepih dohodkov, a kaj vidimo, — ljudstvo siromasi in gazi v dolgove bolj in bolj; le posamezni, ki pa ne pridejo v po-štev, bogatijo in si polnijo žepe. Taki, od ljudstva obogateli,pa čestokrat ljudstvo prezirajo in gledajo nanj nekako od zgoraj dol. Takih domišljavih, častila-kommh — včasih celo tujih — napihnjencev je povsod dovolj in se jih torej tudi tu dobi. Domače ljudstvo se pa takim v svoji priprostosti navadno globoko klanja in se Šteje srečnim, če se ga senca takega bogatina dotakne. Dogaja se tudi, da letajo za takimi, jim kimajo in kadijo, tudi že osiveli možje, ki se sicer štejejo k omikancem in izobraženim slojem, a jim je glažek rajnega vinca in dober grižljaj nad vse. Tako sladkoginjeni si štejejo potem v čast, služiti kot tarča raznim neslanim dovtipom. Radi pijače in jedače prodajajo nekateri večkrat svoje lastno prepričanje, ignorirajo svoje tovariše, zlasti ako se čutijo za las močneje od teh. Ce se pa oni sami čutijo pri raznih prilikah zapostavljeni, se pa sami vsiljuj eJ° v ospredje, ker mislijo, da 8 tem bolj imponirajo. — Nekaterim že, a vsakemu ne. So gotovi stanovi, ki imajo to lastnost, da se silno pregreši oni, ki daje bogatinu prednost pred nbogim, naj si že bode zapostavljenec otrok ali odrasel. K stvari. — Vprašanje nastane, kako bi se dalo privaditi mladino k umnemu varčenju v obče, a posebno v tržaški okolici. Poizvedelo se je od neke strani, da je sprožil neki učitelj na večrazredni okoličanski šoli — sicer že zastarelo, a vendar še premalo uva-ževano — misel, da bi se vadila šolska mladež varčiti že v zgodnji mladosti potom dobro poznanih poštnih hranilnih kart. In res, beseda je postala meso. Odkar se je na novo sprožila ta ideja ter se učencem obrazložilo pomen hranilnih kart, je vspeh prav dober. V teku šestih tednov —tako se je zatrjevalo — imeli so otroci že prihranjenih preko dvesto kron, kar je razmeroma zelo mnogo in skoro neverjetno. Ta denar bi se gotovo izdal za sladkarije in druge nepotrebne stvari. — Seveda je potrebno, da gre Šola otrokom na roko, jim shranjuje dotične karte in če treba tudi hranilne knjižice, da se iste doma ne poizgube. Za vso to skrb ima pa tndi šola najlepšo plačilo, namreč sladko zavest, da se je položil že pri nežni mladini temeljni kamen v njeno dobrobit in v njeno lastno korist. Ako je sploh ta način varcenja priporo .ljiv, je to že iz navedenih razlogov — neopo rečno — v tržaški okolici, kjer vidi tudi največji siromak denar. Ko oče dobi svojo takozvano „kvintižino" — t. j. plačilo za dva tedna — gotovo podari svojemu otroku par novčičev za znamko, katero potem prinese otrok v šolo z nekakim ponosom, da se mu jo prilepi na hranilno karto. Tako bi si to vsaj vsak razlagal. Z mladega treba začeti, ako se hoče na starost kaj imeti, kajti ko preide mladini tako umno varčeuje v meso in kri, bo ista brez-dvomno kmalu prosta drugih nečednih razvad in strasti, ker nezmernost in pohajkovanje je izvir marsikaterega zla. Končam pa zgornje vrstice z dičnim našim pesnikom Gregorčičem, ki pravi: „Ne le, kar veleva mu stan, Kar State, to mož je storiti dolžan4. „Slovencu" v odgovor. Iz Kamnika. »Slovenec«, ki je Ža mnogim od-hčn m rodoljubom nasproti zagrešil dastikrajo, izbruhnil je v svoji Številki od zadnjega torka s»ojo jezo nad mano, ker me je narodno-napredna stranka izvolila kamniškim Županom. Pri tem izbruhu je zrnasti neki zakasneli epilog moji preselitvi iz Ceiovca v Kimni, ki se je izvršila že pred več ko. tremi leti, ter z zabijanjem resa oa smeš 1 moje rodo-ljubje Nisem s& nikoli bahal po časopisih s kakimi zaslugami, a moji koroški rojaki, ki so mi v dveh občinah podelili Častno občsnatvo »radi mojih zaslug ta napredek slovenske narodnosti na Koroškem«, bodo vedeli bolje ocanjevati moje delovanje tam kaj skozi več kot štiri leta, nego list, ki je meni in mojim ožjim sornišlje nikom za časi mojega bivanja v Celovcu opetovano metal polena pod noge, pišoč nekdaj celo, da aa bIov. duhovnika ni častno občevati i »Na-rodovoi«, ki smo se ob sredah ibirali v hotelu »Sandvvirt« v Celovou. Tako je »Slovenec« podpiral llolno delovanje koroških Slovencev! In zakaj vae to? Ker sem se z drugimi protivil temu, da se zanese kranjski klerika-)izem na koroška tla in ž niim razdor med koroške Slovence Hoteli no gotovi elementi, da izgine samostalna slovenska stranka v zrelu nemškesra »kcnservatizma«, ki je v nijnove;Ši dobi očitno pokazal svojo neukročeno mržnjo do naše narodnosti. In cem te struje so hoteli žrtvovati celo naše posojilnice ter delali drzno pro pttgando za njih odpad od celjske zveze! Zahrbtno uničevanje mojega ugleda na Kcrookem od »Slovenčeooev« mi je nekoliko olajšalo sicer težko ločitev od meje ožje domovine, katere nisem zapusti! radi slab h dohodkov, marveč radi vsem K-mničanom znanih rodbinskih zvez in razmer. Kako sem se pa jaz potegoval za enakopravnost naše materinščine pri koroških sodiščih, temu so dokaz sodni akti *:n moj to vari A wtosj od dr Brejc v Cf!o«cu mora sam priČat;, je-li nisem jaz pred njim eral ledine ra tem poi|u in |e li slovensko ura-dovanje pri tamošnjih sodiščih od mojega odhoda sem zares znatno napredovalo. Kot Slovenca me veseli, da se je med kr»nj*kimi klerikalci našel mnžr ki je zgcij iz rodoljubja zapustil belo LjuDljsno, da se kmalu po mojem odhodu naseli kot cdvetnk v Celovcu in prepričan sem, da ga bode v tem trdem boju podpirala narodno-napredna stranka in je le želeti, da bi isto storili koroški Slovenci vsi brez izjeme. Svojim klevetnikom pa kičem, le hrabro naprej pod zaščito brezime-nosti ali imunitete! Dr. Alojzij Kraut. Ljubljanska mestna hranilnica. Danes se je slovesno blagoslovila nova palača mestne hranilnice. Ža v letu 1898. sprožil je odbor mestne hranilnice ljubljanske idejo, da bo treba zgraditi si svoj lastni dom, ker dosedanji uradni prostori niso več zadoščali potrebam in razmeram. Po daljšem vsestranskem rez motrivanju je kupila mestna hranilnica v letu 1901 svet Zofije B.jrnar-dove v Prešernovih ulicah z dotič nimi starimi poslopji vred v skupni ploskovni izmeri 1351 ma za kupnino 76 000 K. Oi tega sveta je odpadlo v regulacijske namene v svrho r&z dirjanja Prešernovih ulic 214 m2; za ta odstopljeni svet povrne mestna ob čina iz regulačnegs zaklada 20000 K, vsled čvsar se kupnina za Btavb:š5e znils na 56000 K. D* si ustvari mestna hranilnica ljubljanska za svoje poslovanje mo derne in praktičnim zahtevam ustrezajoče prostore, je določila posebni stavbni odsek, ki je bil sestavljen z gg. ravnateljev in nekaterih članov odbora. Vrhutega so bili v ta odsek povabljeni kot slrokovnjaški zvedene': g nadinžener Fran Žui* k, g. deželni ttavbni svetnik Ant Klinar ter arhi tekt in stavbnik Viljem Treo. Stavbni odsek z&ć**l je takoj sveje delovanje s potrebnimi predpripravami za sgradbo novega poslopja. V to evrho nabavila si je mestna bra nilnica v letu 1902. raznih projektov potom konkurence. Razsojevalci odločili so se za projekt g. arhitekta pl. Vancaša v Sarajevu. Po ocenitvi d oslih načrtov ha m i se je stavbni odsek z vprašanjem, kje naj S9 uradni prostori hranilnice nastanijo, ali v pritličju ali v I nadstropju, ter se odločil, da se vsi uradni proBtori — v smislu razdelit venega načrta stavbenika Vilj. Treota — namesto v I. nadstropju, ker je to iz mnogih tehtnih vzrokov veliko ugodnejše, ter tudi iz ekonomičnih ozirov pomenljivo, ker se pritlični prostori lahko oddado v najem kot prodajalne. Izdelovanje načrtov, proračuna in detajlov izročil je odbor g. arhi tektu pl. Vanoašu, ki je projekt glede zunanje oblike, zlasti pa glede notranje razdelitve povsem srečno izvedel, tako da se sme stavba prištevati najmodernejšim zgradbam naše slovenske prestolnice. Vrhovno nadzorstvo stavbe po veril je odbor g. deželnemu stavbnemu svetniku Ant. Klinarju, kateri je z veliko požrtvovalnostjo z mo drimi nasveti stavbnemu odseku na strani stal, ter mnoga kočljiva vprašanja ugodno rešil. Oddajo raznih stavbnih del izvrševal je odbor, ter se pri tem kolikor največ oziral na domače slovenske tvrdke. Razna stavbna dela izvršile so naslednje tvrdke: zidarska, tesarska in krovska dela tvrdka F. Supančič; kamnoseška dela konzorcij kamno sekov Toman, Vodnik in Camernik; kleparska dela Alojzij Lenček; do bavo železnine: traverz in raznih konstrukcij tvrdka Schneider & Ve-rovšsk; mizarska in ključavničarska dela tvrdka O. Toaoies; pleskarska n\ * hrata Eberl; steklarska d«U Fran Koilman ml; pečarska del* Fr. K&lmus, Vidio & Co ; vpeljavo vodovoda in rs&pr&vo ki setov tvrdka S Nolli; napravo deščičnih tal tvrdka Fr. Kotnik na Verdu pri Vrhniki; kiparska dela Josip G do v Gradcu; vpeljavo centralne kurjave W B ilzk ner & Co. v Gradcu; dobavo želez nine za tresor, kakor: križne jeklene relse sa zid, proti term.ta varna že letna vrata z jeklenimi zapahi, železne zaklopoice za okno z okrižjem vrt d pa tvrdka S A Arnheim v Bi rolinu. 3 stavbnim delom pričelo ne je krnerm meseca julij % 1903. Že pri izkopavanju temeljev se je potLaz»io, da s.» tla večinoma nasuta, vsled fi*»sar je bilo treba temdlje 3, oziroma 41/a m t«-a pod kle-na tla globoko po-lofttti, da se je prišlo do trdnih tal, khr }s napredovanje t-t&vbnib de! mi ogo oviralo. N* vilte temu pa j* bi)a stavba že 10. novembra pod btreho, k&r je pripisati eneržiji in izredni spretnosti siavbne tvrdke, ki določenega, zelo aratktg* roka vzlto nepričakovanim oviram ni prrkora čila. Sploh pa so vsi obrtniki avo jemu nalogu v pclni meri ustregli ter vsa njtm izročen« dela solidno izvršili. Grlo poslopje, tsiraii prostore v I nfcdstropju, je bilo dovršeno kenoem meseca oktobra 1904 s kaUrim dnem so se vsa stanovao)* kakor tudi prodajalne oddale v najem, doč^m so se razna dela v prostorih v I nadstropju še pozneje dokončala, ker je bilo treba te prostore dobro izkuriti in izsušiti, da ne bi nova notranja oprava vsled vlage trpela. Vso notranjo opravo z majhnimi izjemami dobavila je tvrdka J J Naglas. Novo poslopja je trio.adstropno in zavzema 658 m- zazidane ploskve, ima primerno dvorišče, kimeri okroglo 40°/t (odstotfco*) celega površja stav-b.šćd, ulično pročelje ima 46 metrov dolžine. V pritličju se nahaja čvetero predavalnic, v I. nadstropju so prostori za uradno poslovanje mestne hranilnice, v II. in III nadstropju pa je še stero stanovanj s potrebnimi pritikli-nami, in sicer po dve stanovanji s petimi, po dve s štirimi in po dva s tremi sobami. Vsi troski nove zgradbe znašajo okroglo 326000 K pri čemur maleu-kostoa poznejša naročila niso všteta. Podstrešje služi za shrambe. V kleti se nahaja kurišče centralne kurjave, skladišča za trgovine in dve pralnic, ostali del kleteh prost rov se uporablja za drvarnice. Razen tega imaio v poslopju sta novanje, in sicer: I. sluga v pritličju, II. siuga v suterenu in hišnik v visokem p*-rterju. Poslopja in;a razun srednjega vhod*, ki -duži izključno le z* dohod k uradnim prostorom mestne hranil-nilnice v I nadstropju, še dva str»n-eka vhoda iz Prešernovih ulic, katerih poslednjih služi eden tudi kot vhcd na dvorišče. Pri * sik*-m uhodu se nahaja lično fasadovana veža (vestibul), ter po ene stopnjke, ki vodijo v gorenja nadstropja. Srednje stopnjice služijo izk učno le za dohod k uradnim prostorom v I nadstropju. Scranska dva vhoda in dvoje atopnjio istotam vodita k stanovanjem strank, kakor tudi v podstrešje oziroma v klet. Vsi za poslovanje mestne hranilnice določeni prostori v I nadstropju imajo ognjevarne betonske stropove na traverzah, istotako ao stropovi pod tlemi teh prostorov vsi obokani Pri dohodu v I. nadstropje se nahaja v Bredini povsem moderno urejen prostor za občinstvo. S tem prostorom v zvezi je prostor za bla-gajnično poslovanje, ki leži proti ulični strani ter je ločen od prvega le po dveh granitnih slopih (stebrih), med katerimi so postavljene plačilne mize s temnimi marmornatimi ploščami, vrbu katerih je preprežena lahka, lično napravljena železna mreža. Na južni strani tega poslopja se nahaja vdolbina z banjastim Bvodom (obtokom) in polokroglim oknom, v katerega so vdelane šipe z raznobarvnim steklom. Vse to a okusno slikarijo, krasnimi lestenci in ep'oh notranjo opravo vred je v lepi organski zvezi ter napravi na gledale* zelo ugoden vtisk. Na desno od prostora za občinstvo proti vshodu se nahaja soba predsednika, posvetovalnica, čakalnica in z vsemi varnostnimi n3pravami urejen tresor. Na levo proti zahodu pa je soba ravnatelja, soba tajnika, hipotekami urad in registratura. Vsi uradni prostori imajo direktno svetlobo od ulične oziroma od dvoriščne strani, in so jako dobro razsvetljeni, kar je za urade zelo važno. Vsi prostori v I. nadstropju, ka* kor tudi prodajalne v pritličju, so opremljeni a centralno kurjavo. lip edstoječega je razvidno, da je poslopje zelo praktično razdeljeno, in da stoji na ugodnem prostoru, vsled česar mnenje nekaterih krogov, češ, d& je poslopje na neprikladnem kraju in preveč skrito, nikakor ne pride v poStev, temveč se mora pri-poznati, da bode krasno poslopje, ki je danes v avoji celoti popolnoma dovršeno, služilo v okras beli Ljubljani in v ponos slovenskemu narodu! Na slavnostno otvoritev je prišlo ronrg.) odličnega občinstva, med drugimi kot zastopniki vlade dvorni svetnik gref S c h a f f g o t s o b. dvorni svetnik in finančni ravnatelj Luheo predsednik deželnega sodišča Le vičnik, dalje mnog. občinskih svetnikov, upravni svetniki mestne hranilnice z&atcpniki trgovstva, obrt noBti itd. itd. Slavnostno blagoalovljenje je opravil šentp ter ki župnik g. Ms lenšek z asistenco. V veliki dvorani je bil postavljen sredi zelenja kip cesarje*. Tu se je zbralo povabljeno občinstvo. Predsednik Mestne hranilnice g. Fran Kollmannje ogovoril zbrano občinstvo takole: Slavna gospoda! Velik praznik praznuje danes Mestna hranilnic* ljubljanska Iz skromnih prostorov, v katerih je nastanjena bila od svoje ustanovitve dne 1. oktobra 1889, seli se danes v ponosno poslopje, katero ja sezidati dal nje upravni odbor v sporazumu z mestno občino. Sedaj je pa v svetlih, zračnih in dostojnih prostorih, v katerih se bode njeno uradovanje vršilo, kajti iz skromnega in ponižnega početka razvila se je v teku kratkih p*tnaistih let v pravo denarno velemeč Vočigled temu dejstvu je gotovo, da se ob današnji slovesni priliki predvsem spominjamo onih, ki so Mestno hranilnico ljubljansko poklicali v življenje. Bilo je mnogo nasprotstva, a občinski svet ljubljanski ni se dal odvrniti od svoje namere. Mestna hranilnica je v smislu sttepa njegovega iz leta 1882. po trdni volji njegovi leta 1889. poslovat začela in stoji danes z zaupnimi vlogami čez 20 milijonov kron in z rezervnim fondom 700.000 kron kot sijajen spomenik previdnosti vodečega delovanja upravnega odbora in občinskega sveta ljubljan skega. Hvaležno se moramo pa spominjati tudi onih, ki so v petnajstletni dobi sodelovali pri upravi Mestne hranilnice Nekateri, med temi prvi predsednik Frau Ks. Souvan in prvi podpredsednik Ivan Gogola ne žive več; drugi, med katerimi je v prvi vrsti imenovati mojega prednika gospoda Vasa Petričiča, ločili so se od hranilmčne uprave. Vsem njim ohranjen bodi v letopisih našega zavoda časten spomin. Gospoda moja! Na smemo pa tudi prevrati, da je hitri razvoj M stne hranilnice pospeševala naklonjenost raznih uradov in zlasti blagohotnost cesarske vlade. Upam, da Mestni hranilnici od te strani tudi zanaprej ohranjeno ostane zaupanje in podpora. In tako se po cerkvenem blagoslovu selimo v to krasno poslopje, katero bodi tudi nov kras Ljubljani, naj bi bilo tudi v s:ečo in blagoslov. Ia tako naj Bog blagoslovi tudi v prihodnje na6e delo v prid beli Ljubljani kot središču slovenskega naroda in v blagor dragi slovenski domovini. Vas, gospod župan in glava mesta in potemtakem tudi vrhnega načelnika Mestne hranilnice, pa prosim, da naa formalno vpeljete v novo domovanje. V imenu mestne občine je govoril gospod župan Ivan Hribar tako-le: Velecenjeni gospod pred Bed ni k! Blagovolili ste me povabit', naj upeljem Mestno hranilnioo v nove prostore. Storim to v imenu mestne uprave, katera vam je kot politična oblast prve stopnje formalno stanovanjsko in uporabno privolilo že podelila, prav rad, ker me veseli, da se Mestna hranilnica že po tako kratki dobi svojega obstoja more iz prvotnih svojih skromnih prostorov preseliti v tako lepo in namenom odgovarjajoče domovanje. Re? je, da konfigureoija zemljišča, na katerem stoji to impozantno poslopje, ni lahko dovoljevala modernejše priredbe hra-nilniČnh uradovalnic; zato pa ima to poslopje prednost, da stoji ob eni glavnih prometnih žil našega meata. Poleg trga sta se gospod izdelova-telj načrtov, arhitekt pl. Vancaš in hranilnic ni stavbni odsek vestno tru dila storiti, kar se je v danih okoli* ščinah storiti zamoglo in tako se danes otvoritvena slavnost vrši v teh svetlih in zračnih prostorih, ki na vsakega navzočih gotovo napravijo najboljši vtis. Zlasti se jih mora veseliti hranično uradništvo, katero je v sedanjih tesnih in malo prikladnih prostorih moralo poslovati. Prestavljeno je takorekoč mahoma v nov svet Prepričan afm, da bode vedelo to ceniti in da bode s podvojeno marljivosto skušalo se hvaležnega izkrzui hranilčni upravi. Slavna gospoda! V okras mestu je poslopje, v katero se je danes preselila Mastna hrani ntes, Lep spo memk postavi) si je ž njim hranil-nični upravni odbor. A Se nekaj nam imlče" govori to poslopje. Ooo je vidna priča modroprevidnega delovanja občinskega sveta ljubljanskega, ki je Mestno hranilnioo poki c*l v življenje, da bode kedaj mestu v ko rist. V pravilih, katere je občinski svet sprejel leta 1882, določeno je namreč, da se takoj, ko doseže rezervni zaklal višino 5% vseh hra-n»h vlog, polovic*, potem ko doseže 10% vaeh hranilnih vlog, pa ves letni upravni dobiček porabi ia dobro delne in Le; koristne namene mesta Ljubljane. Kako za naše razmere ogromen fond je s to določbo bra-nilniČnih pravil ustvaril občinski svet za mestno upravo, se danes ne more še dostojno oceniti. MeStoa hranilnic* namreč ni dosegla Š«? višine svojega razvoja in vsa nada je, da se bode v teh lepih prostorih razvijal & mnogo uspešneje, ko se je doslej in da se bodo dosledno f;d leta do leta večale šanse za korist, ki jo bode mestna občina kedaj imela od nje. Gospoda moja! Stat>stiČni pregled prometa in uspeha mestne hranilnice v p«-toajstletoi dobi svojega obstoja poučen je zlasti zato, ker nam sve-doči o resničnosti poslovice, da * z malega raste veliko«. V tem namreč, ko te konci leta 1890 na 2322 knjižio vhžsnih bilo 1932068 K 2 vin, iz kazuie nam lanski računski sklep na 18.788 knjižno 20,408 932 K 23 vin. vlog. Upravni imetefc se je torej v tej dobi podesetoril. Le-ta upravni imetek pripomogel je pa mestni hranilnici do takega lastnega imetka, da je nje konstantno napredovanje tudi tedaj ž* zagotovljen % ko bi — česar pa ni pričakovati — branilce vloge niti ne naraščale. V tem namreč, ko je mestna hranilnica po pet h ietib svojega obstoja imela 46.535 K 52 vin. reser-vnega fmda, narastel je isti v desetem letu nje obstoja na 249138 K 10 vin ; po lanskem — petnajstem — računskem sklepu pa že znaša 684 399 K 16 vin. Kakor torej vidno, raste reservni zaklad, ki tvori lastno hranilnično premoženie, skoro v ge ometrični progresiji. Da hode na isti nač n raste! tudi v bodoče, zato ima pa hranilnica najboljše poroštvo ravno v reservnem z&kiadu samem Sursum corda! Torej, velecenjeni gospodje upravni odborniki. Perspektiva, ki se nam odpira v bodočnost, je tolaž-ljiva. Rea je sicer, da bode rastla Vaša odgovornost in da se bode množilo delo, katero opravljate i vsega priznanja vredno požrtvovalnostjo, Čem-bolje se bode krepila mestna hranilnica in čembolje bode naraščalo nje lastno in zaupano jej premoženje; re* je pa tudi, da bode rastla hvaležnost mnogoštevilnih vlagateljev za modro vaše poslovanje, zlasti pa hvaležnost mestne občine ljubljanske, ki v mestni hranilnici vidi ljubljeno hčerko svojo. To hčerko izročila je Vam, velespoštovani gospodje, v odgojo in se trdno pričakuje, da jo boste odgajali po istih na čelih, ko bi jo bila ona sama. V ta namen je potreba, da vlada med Vami in med občinskim svetom ono prijateljstvo in one blagodejno soglasje, kakršno — ako se smem poslužiti primere — po zdravih pedagoških načelih mora vedno vladati med šolo in domom. Kar se mene tiče, morem Vas, velecenjeni gospodje, zagotoviti, da kot zvest interpret želja in sklepov občinskega sveta mestne hranilnice upravi ohranim vedno vso blagonaklonicnost in podporo mestne občine. Slavna gospoda! Velecenjeni gospod predsednik spomnil se je s hvaležnimi besedami podpore, katero je mestna hranilnica ljubljanska nahajala vedno pri državni upravi. Ta podpora je gotovo v obilni meri pripomogla k razvitju mestne hranilnice. A vsa — še tako krepka — podpora državnih organov bila bi brezuspešna, ko bi ne bil modri naš vladar s svojo miroljubnostjo preskrhel pogojev za gmotno procvi-tanje države. Krvava drama, ki se odigrava na daljnjem vztoku in ki uničuje blagostanje milijonov, priča nam jasno, kako velika dobrota je mir. Zato se moramo pa tudi mi danes s hvaležnostjo v srcih spominjati plemenitega zaščitnika miru, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. pred čigar kipom se vrši današnja skromna slavnost, kateremu bodi: slava, slava, slava I Sledila je potem slavnostna seja upravnega odbora pri kateri je imet g. predsednik Fran Koilman naslednji govor: Slavni odbor! K prvi seji došli smo danes v nove prostore. Iskreno Vas zatorej pozdravljam in izrekam nado, da me boste pri mojem prizadevanju za povzdigo našega tako važnega zavoda vedno radi podpirali. Poleg tega Vas prosim, da sodelujemo vsi, vedno v prijateljstvu in kolegijtl nosti. Le tako se ohrani medsebojni zaupanje, katerega je neobhodno po trebno, ako hočemo, da dajemo dober zgled hranilničnemu uradnistvu. Poleg tega, gospodje kolegi, bodemo se pa morali prizadevati, da ohranimo zraestoo upravo vedno dobro sporaznmljenje in soglasje. Vsaj je hranilnica, katero mi vodimo, hčerka mestne občine, ia aa ravni zakon je, da ima mati vedno največji interes za blagor svojega deteta, .laz torej prav nič ne dvomim, da ha-demo pri mestni občini in nje načel niku, ki je danes pri tej slavnostni seji navzoč, nahajali vedno najkrepkeJH« podporo in zaslapo pri svojem nesebič nem delovanju. Upam, da nam Bog blagoslovi tadi v prihodnje naše d v prid naši beli Ljubljani. S to željo sklepam in otvarjam obenem uradno poslovanje v novih branilničnih pro štorih. Pred zaključenjem današne si*, vesne seje se spominjam na Njega, ki je nam vsem zgled vestnega izpolnjevanja dolžnogti, Njega, ki je ustvaril institucijo hranilnice v prid tega stana, Njegovega veličanstva cesarja Franc Jožefa I. Zakličimo Njemu trikrat: Slava — Slava — Slava! S tem je bila slavnost končana. Dnevne vest! V Ljubljani, 29 aprila. — Dr. šuster&ič pri delu. zadnji četrtek je lazil klerikalni kolovodja okrog deželnega odbora ter vtikal svoj nos v volilni akt velikega posestva. Celo dopoldne martretiral je deželnega glavarja in g. Povšeti ter koval naklepe, kako bi narodne na predno stranko na prežgani juhi po-srebal. Bd je podoben nekakemu doa Kižotu, ki se vojskuje z mlini na sapo! Kakor noseča gora se je vrtil okrog, a v četrtek zvečer je legel v »Slovencu« na ctročjo posteljo ter rodil malo miš! Pomagal pa si je, kakor vsakikrat, tudi v tem slučaja z lažjo. Kar na lastno pest je pomno žil število narodno-naprednih voliloe? ter iztuhtal, da se je deset naših somišljenikov udeležilo volitve dno 17. aprila. Tako nam je pripisal f*. Berdajsa, graščaka na Štajerskem, dasi ve, da je g. Berdajs že od nekdaj zvesto volil z nemško stranko v velikem posestvu. Ni je bilo volitve, da bi bil mož izostal. Nekdaj, ko je b! Še poštar na Savi pri Litiji, žagani je v kazensko obsodbo. Narodn;alh smo ga radi U g* zasramovali m po listih smo ga vlačili. Baron Schw,. i p% mu je izposloval najvišje pomilo šČenje — in od tedaj je g. Berdajd pri vsaki volitvi volil nemškega kandidata. Istotako nam je dr Šuster^iČ pripisal g. Rudolf* Smolo, sina strastno nemškega očeta, ki je vstkdar še volil nemško! Istotako je z gosp Antonom Staretom, o kojem se je nam sporočilo, da ga po krivici prištevamo narodno-napredni stranki. Ta goaped je dosedaj še vedno volil z nemško stranko in pri nobeni volitvi ni izostal. Iatot&ko nam prišteva dr. Sj steršič gospoda na Krupi, Jurija Ma-zelle. Priznati moramo, da tega go» spoia ne poznamo, in da smo do sesaj živeli v veri, da je rodom Koče var. Z druge strani pa se nam zopet poroča, da je narodno - naprednega mišljenja, da pa je oddal svoje pooblastilo, ker se je prejšnjemu lastniku v pogodbi zavezal, da bode, dokler bo lastnik Krupe, volil z ustavoverno stranko. Ali naj si je že kakor hoče, zadnja volitev v velikem posestvu nam je dvoje pokazala. Prvič, da eau3 narodni-naprednjaki v ti kuriji meč« nejši nego smo mislili in da bod -radi tega pač kmaiu napočil čas, ko bode naša velikoposeatniška frakcija z vso opravičenostjo zahtevala primernega zastopstva v deželni zbornici. Drugih pa se je pri ti volitvi izkazalo, da se v vrstah naših voliloev velikega posestva nahaja obilo mož, ki o kakem kompromisu s klerikalci ničesar vedeti nočejo. Tudi s to okolnostjo bode treba v bodoče računati! — Jeseniška dola. »Slovenec* bi rad denar koval iz sklepa dežel nr ga šolskega sveta, s katerim se |* odklonila zahteva jeseniške občine zaradi šolo na Jesenicah. Pobožni li*' pa pači nekoliko resnico, ker piše tako, kakor da se gre za prvi sklep ki je v ti zadevi isšel od strani de MT Dalj« v orilofli« ~^MK 2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 98, dno 29. aprila 1905. želnega šolskega sveta. Pa temu ni tako! Že pred dvema letoma je po stalo vprašanje, kako naj se urede šolske razmere na Jesenicah, pereče. Tedaj se je trdilo, da hode tovarna imeti eno samo šolo, da bi jo pozneje lažje ponemčila. Takrat se je z vso silo pritiskalo na naše zastopnik e v dež. šolskem svetu, da naj za božjo voljo delajo na to, da ee ustanoviti dve štiri-razrednici, ena na Savi, druga pa na Jesenicah. N*ši zastopniki bo se v tem pogledu pošteno potrudili, in deželni šolski svet je vsled tega že pred dvema letoma razsodil, da je ustanoviti omenjeni dve štiri razrednici. Ti razsodbi je tudi deželni odbor soglasno pritrdil. Dostavila se je vsem udeleženim faktorjem, ker se ni nikdo pritožil, postala je zadeva pravomoćna in na Savi so se pridobili vsled tega v postavi zajamčeno pra-^ ico do svoje štirirazrednice. Sedaj, ko se )d šio za vprušanjt, i; « katerih prostorih naj s t- zgraditi šolski poslopji, so pa JeeeniČani stvar prevrn li. lati Jeseničani, ki so poprej z vso vnemo z&htevali dve šoli, zahtevali eo sedaj eno samo. Ker se pa pravo-močna razsodba ne da tsko odstraniti, kakor se izbriše z mokro gobo nsris z deske, bilo je pričakovati, da se v deželnem šolskem svetu ne bede debila večina za to, da bi ta oblast razveljavljala lastne svoje pravomočne razsodbe. Tako naši somišljeniki do-ftikrat ssmi oteškujejo delovanje na ših zastopnikov v deželnem šolskem svetu! — Škofje — ponižen sluge birokracije. Opetovane smo ž« inieii priliko naglašati in dokazati, da so n*ši škofje ponižni sluge vsakokratnega vladnega sistema in delajo samo to, kar je všeč merodaj-nim krogom. »Slovenec« je bil vsek-dar silno hud, kadarkoli smo to zatrjevali, in se je na vse mogoče načine trudil, da bi dokazal, da so škofje popolnoma neodvisni možje, ki so poslušni in odgovorni samo Bogu in papežu — vzlic reverzu, ki so ga morali podpisati. To stališče je »Slovenec« zastopal do najnovejšega časa. Ssdaj pa se je škcfovo kks lo nepričakovano spreobrnilo in gospodje okoli »Slovenca« zatrjujejo prav isto, kar so še nedavno tega pobijali z vso strastjo in neizpros nostjo. Človek bi res mislil, da se gode čudeži, da zopet vidijo slepi in da slišijo g'uhi! Kako se je to zgodilo? Povodom S'rossncsverjeve smrti se je mnogo pisalo o tem velikem možu. Slovanski in neslovanski napredni listi so ga slikali na podlagi zgodovinskih virov kot ideal svobodomiselnega cerkvenega kneza in ga zlasti proslavljali, ker je na vatikanskem koncilu neustrašno nastopil proti papeževi nezmotljivosti in brez bojazni povedal papežu in njegovim vdanim slugam v obrez mnogo trpke resnice. Klerikalce, ki bi radi veli kega Strossmaverja sedaj, ko je mrtev, reklamirali zase, je to silno peklo in posku3;ii so vse, da bi dokazali, da Strcgsmajer ni bil nikdar nasprotnik papeževe nezmotljivosti. Sprva so hoteli dokazati, da je StroBsmsvorjev gover proti papeževi nezmotljivosti, ki so ga priobčili rgzni listi, vobČe apokrifen. Ta dokaz pa se jim ni posrečil. Sedaj si skušajo klerikalci pomagati na drug način. »Slovenec« z dne 26. t. m. .fcmreč priznava, da je Strosamajer nastopil proti papeževi nezmotljivi, zatrjuje pa, d-, tega ni storil iz oacbntga prepričanja in lastnega nagiba, marveč pod pritiskom avstrijske vlade. To svojo trdita? skuša dokazati s tem, da so bili v vrstah opozicije proti papeževi nezmotljivosti vsi takratni avstrijski Škofje« med njimi zlasti vsi škcfje slovenskih dežela, kakor GcIIm&yr, škof goriški (škofovo glasilo ne ve, da je v Gorici nfedškcf!)> Legat, škof trža ški, Dubiila, škof poreški, Tidmar, škof ljubljanski, in Stepiaohcegg, škof Lfantinski. »Slovenec« pravi o peticiji, ki so je vložili ti škofi proti papeževi nezmotljivosti, da je bila »pravi chef d' oeuvre nedoslednosti in servilizma, kiso ga gojili do vlade tedanji av- strijski ikoije. Vlada jim je komandirala, da morajo pro-testirati proti papeževi nezmotljivosti; ti so slepo ubogali kot ovce. Bili so ponižni sluge birokracije.« To je prekrasno priznanje Škofovega lista, da so Škofi samo poslušno in slepo orodje v vladnih rokah! Kar so bili škofje pred 30 leti, to bo tudi sedaj, razmere se niso nič spremenile, saj tudi sedaj vlada imenuje, kakor takrat, za škofe samo tiste, o katerih ve, đa jo bodo slepo ubogali. »Slovencu« smo silno hvaležni, da je priznal, da so škofi »ponižni sluge birokracije«, in ga bomo spominjali na to njegovo dragooeno priznanje vselej, kadar bo dekUmiral o neodvisnosti katoliških škofov vobče in škrfa Antona Bonaventuro še posebe od osrednje vlade! — Meminisse iuvat! Kar se pa Strossna&verja tiče, je stvar seveda popolnoma drugačna. Strossmajer je z vsem svojim življenjem dokazal, da ni bil nikdar vladni sluga in ponižni izvrševalec ukazov od zgoraj. In ako jo nastopil proti papeževi nezmotljivosti na vatikanskem zboru, ni storil tega pod pritiskom avstrijske vlade, marveč po svojem najglobljem osebnem prepričanju! — Slovenščina pri nadih okrajnih sodiščih. V rokah imamo službene kuverte sledečih okrajnih sodišč: Ltija, Ljubljana, Idrija, Radovljica, Mokronog, Tržič, Vipave, Višnja gora in Vrhnika. Vsi ti zavitki imajo na čelu tiskano »K k. Bezirksgericht« ter pripisano ali s Štampilijo udarjeno »L:ttai«, »Radmannsdcrf« (tiskano!), »N^ssen-fuss« itd. Le ljubljansko okr. sodišče ima na drugem mestu tudi slovenščino. Vsa ta pisma so došla slovenskemu odvetniku v slovenskih pravdnih zadevah,a nekatera sodišča, kakor Litija, so imela celo toli drznosti, da so še naslov pisala nemški. Da pa se ne bodo ta sodišča, oziroma njih predstojniki izgovarjali, da jo notranji uradni jezik nemški, kateri izgovor pa bi bil tembolj smešen, ker s? gre tukaj za — kuverte, imamo v rokah tudi kuverto c. kr. okrajnega sodišča, ki je pisalo v istem času istemu od7ct niku, a na teh pismih ni nič nem škega, niti italijanskega razen poštnega pečata, iemuč nosijo lepo pravilen slovenski naslov brez »Lv-bachft, natianc.no pa je na njih: »C. kr. okrajna sodnija, Trst11. Šrampilija pa iroa napis: »Ces. kr. okrajne sodišče za civilne stvari, Ulica Sanifd št. 19, oddelek, soba« In predstojniki tržaških sodišč gotovo niso Slovenci. Kaj naj še rečemo k takemu preziranju slovenščine v naši izključno slovenski deželi? Sram bo i listih, ki so tega krivi! — Nemška vzgoja. Iz N -vega mesta nam piše prijatelj našega lista: Včeraj sem šel proti Smihelu. Na potu srečam malo kmetsko dekle, ki me pozdravi z „Gelobt sei Jesus KristusKo jo vprašam, kam da hodi v šolo, mi pove, da hodi v Šmihel v samostan šolskih sester Notredame, k i jim zapovedujejo nemški pozdravljati. Takisto sem zvedel tudi od nekega moža iz Žužemberka, ki ima hčer v šmihelskem samostanu, kjer je strogo prepovedano učenkam med seboj slovenski govoriti; govoriti smejo le nemški! — Župnik dr. Mauring je zopet obsojen. Katera kazen je to, osma ali deveta, menda sam ne ve. Lep register pa imajo ižanski gospod pri sodniji in prav malo jih je v fari, ki bi svojega fajmoštra dosegali na različnih kazenskih prestopkih ali pa celo prekašali na izdanih kazenskih stroških. To je zelo idilično. Ljudje na Ign pa pravijo, da „gospod" lumparije uganjajo. A temperament je temperament! Eden ga kaže na prižnici, drugi pa kje drugje. Dr. Mauring ga „pokaže" včasih v ižanskem konznmn. Včasih ga namreč kaka babnica kaj njezi in nje. Potem pa zrastejo „dohtar" in lonec potrpežljivosti skipi. Tako je enkrat v zadnjih dnovih letošnjega predpnsta v ižanskem konznmn neko šiviljo Ivano Videmšek začel zmerjati. Ta Ivana Videmšek je Mauringn že dlje Časa kakor trn v peti. Dekle trdi, da je imel do nje huda poželjenja, katera pa je ona vedno z uspehom odklanjala in zavračala na „pravno pot". Ko se je takrat Ivana Videmšek zopet postavila v bran in po robu, plane katoliški laj mošter Mauriug liki divji kozel tja k Ivani Videmšek in jo sune ali cebne s svojo orjaško nogo tja, kjer človeka najbolj boli in peče. Ivana Videmšek se celi teden ni mogla usesti in je šla k sodniji tožit svojega fajmoštra. Dr. Mauring je dobil od prvega sodnika milostno kazenco 50 K in plačati bi moral Ivani Videmšek 13 K za bole čine. Zoper te Videmškine kronce se je pritožil in jih srečno zbil to odškodnino. Ali sicer je obsodba po §§ 431 in 496 k. z. obveljala. Dr. Mauring se v tej žalostni aferi ni vedel samo ne-delikatno, ampak tudi nekavalirsko. Če se koga sune v najobČutnejši del človeškega telesa, se mu tudi pusti lahko nekaj kronic za spomin, Če za drugo ne. Posebno pa velja to za katoliškega dušnega pastirja, ki ima ves drugačni poklic tudi glede mladih deklet nego si to misli duhovnik Ižanec Mauring. O ljubljanskem Škofu do sedaj vsaj kaj takega ni bilo čuti. — Zanimiva kazenska razprava se vrši v torek, dne 2 maj-nika t. 1. pri okrajni sodniji v Radovljici zoper Janeza Oblaka, župnika na Bledu. Obtožen je redi prestopka zoper te!esno varnost, ker je baje dne 18. avgusta 1904 na Blejskem jezeru nedoletnega fanta Alojzija Plemelja tako ne-usmljeno »oklofutal«, da mu jeglasom zdravniškega mnenja skoro pokvaril levo uho. O teh neusmiljenih in nekrščanskih Oblakovih zaušnicah hočemo poskrbeti natančno poručilo. Stvar ee nahaja po interesantnih intermezzih sedaj v stadiju dovoljene kazenske obnove. — Farska hranilnica in posojilnica v Kandiji pri Novem mestu ima Še le 7000 K re-servnega zaklada, katerega se pa po pravilih ne sme v kako poslopje investirati. Vkljnb temu je predsednik načel-stva neki Appe, sicer pečar po roko-destvu, a največji farŠki podrepnik, že zaaral stavbišče v Kandiji, kjer naj bi se koj začelo zidati za posojilnico čisto novo poslopje za 37.000 K. Občnega zbora se ni nič sklicalo, le trije fajmo-štri so za to podvzetje, drugega pa nobenega ni nihče nič vprašal. Appetu gre za to, da bi imel v novem poslopju svojo štacuno, ker v lastni hiši, kjer jo je še le pred kratkim odprl, mu ne gre nič kaj izpod rok; pred vsem bi pa rad delal konkurenco liberalen Fr. Ka-stelicu v Kandiji. Prejkotne pa mislijo celo na kak konsum. — Nemška nestrpnost mariborskih mestnih očetov presega ia vso mejv. Ti gospodju hočejo z vso silo ugonobiti zadnjo senco slovenskega življa v Mariboru. Da jim slovenski napisi smrde, je znano. Sedaj pa so prišli v svoji predrznosti in nadutosti že tako daleč, da občinski urad niti no sme več sprejemati dvojezičnih listin, če ravno je izpolnjeno le nemško be-ssdilo. To je 5* skrajna ne&r&mncst. Dobro bi bilo te može poslati v opazovalnico! — Imenovanje v financ i službi- Podčastnik bos-&uskega pclka v Gradcu Juri Kr&mberger je imenovan za davčnega pristava pri tukajšnjem fin. ravnateljstvu. — Učiteljske vesti. Saplen-tinja na štirirazrednfei v Cerknici gdč. Antonija Hribarjeva jo postala pro«izcrična učiteljica na tej soli. — Postne vesti. Marija Zupančičeva je imenovana za provizerično peštno manipulantinjo v Tržiču; poStni s!uga Fran Gar-tner v Ljubljani pa jo imenovan za poduradnika. Pomuradnik Anton Adler v Ljubljani jo pomaknjen v 1. stopnjo 1. razreda; pedu;. Fr. S t ruke I v Ljubljani v 2. stopnjo 1. razreda; ekapedientje: S t. Do v g a n , Iv. H a v 1 i č e k, F r. Jereb, Fr. Hahn, Rok Autončič in S. Falont v 2. stopnjo 2. raireda; poštni sluge Fr. Kuno in Fr. Pla- s ar v Ljubljani ter I. P avle t ič v Št. Petru v 1., oziroma 2. stopnjo 3. razreda. — Premeščena sta: ma-nipulantinja Tereza čikova iz Tržiča v Ljubljano, asistent J o s. Rudolf pa iz Št. Petra v Pulj. V pokoj je stopila manip. M. Se d lako v a v Ljubljani — Akademija. V nedeljo 30. t. m. odpade predavanje gospoda dr. Robide o higijeni zastran vojaških naborov, ki se vrše v dvorani »Mestnega doma«. Prihodnje predavanje se torej vrši v soboto 6. majnika 1905 — V korist I. ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda je daroval gospod dr. Ivan M. Hribar odvetnik v Ljubljani 20 K namesto venca na krsto zamrlega mu prijatelja gosp. Mullerja na Vrhniki. — Bakljada. Danes praznuje načelnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, gosp. Ludovik Strioel, svojo 30iet ro c o kot izvršujoči član tega društva. V ta namen mu priredi društvo ob 8 uri zvečer bakijado in nato slav nosten več^r v hotelu »Ilirija«. — Odbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev" si usoja uljudno naznanjati, da bo v ponedeljek 1 maja jel raz pošiljati otom svojega zaupnika znanim rodoljubnim gospodom vabila, da pristopijo kot podporni člani društvu. Vsak naobraženeo ve, koliko zaslug so Bi stekli književniki in časnikarji za narod, za to smo prepričani, da ne bo nikogar, ki bi zatvori! svoja vrata, ako potrka nanje »Društvo slov. književnikov in časnikarjev«. Podporni člani plačajo na ltto 4 K vendar pa se darežljivosti ne stavi mej! — Hrvatski glas o „Društvu slovenskih pisateljev in Časnikarjev". Prijatelj našega lista nam je prepustil pismo, ki mu ga je pred kratfc>m pisal neki ugledni hrvatski pisatelj in časnikar s posebnim ozirom na pravkar ustanovljeno slovensko pisateljsko in časnikarsko društvo. Pisec dotiČnega pisma piše med drugam: »Vest, da so se tudi slovenski književniki in časnikarji organizovaii in se sklenili v močno falango, je obradovala tudi nas Hrvate, to tembolj, ker smo mislili, da je stanovska organizacija slo?, časnikarjev, sprožena na kongresu v Ljubljani, že zdavna bila pozabljena in pokopana. Društvo je torej ustanovljeno in ni dvoma, da bo pod spretnim vodstvom tudi dobro uspevalo. Seveda prvi koraki mladega društva med sv?t bodo težavni, to j« naravno, vsako tako podjetje se ima boriti začetkoma z raznimi nepriiikami. Tudi mi hrvatski časnikarji smo si hoteli osnovati svoje ogLjišče; a tega ni bilo treba, ker nas je že obstoječe društvo hrvatskih književnikov povabilo, da naj raje vstopimo v njegovo okrilje in si osnujemo v njem svojo sekcijo, mesto da bi ustanavljali novo d. u-štvo. In to je bilo zelo pametno, ker društvo hrv. književnikov ima že nekaj denarja in nam torej ne bo treba početi »ab ovo«. Ko ee je osnovalo pri nas »Društvo hrvatskih književnikova, so premožnejši krogi kar tekmovali med sabo, kdo bi nrp/fe nestd 5Tan-u*orxi6?i?te?l vsakdo |e ematral za čast in svojo dolžnost, tko je mogel priskočiti na pomoč novemu društvu. Pri našem hrvatskem društvu znaša ustanovnina, ne vem natanko, 500 K. (Pri našem slovenskem društvu znaša ustanovnina s *i m o 200 K! Op. uredn ) Zanimanje za »Društvo brV. književnikov« je se sedaj živo. Ne davno so poročali listi, da je mnogo rodoljubnih gospe poslaio diustvu nstanovnino in da jo n?ka dama celo ohvesti's odbor, da je društvu volila vse bvoj«* premoženje. To je lep dokaz, da uživa društvo vsestranske simpatijb! Da bi bilo Ukih simpatij deležno tudi bratsko »Dru štve s^ov. književnikov in časnikarjev«, to želim iz vsega srna « — Kranjska skupina prvega splošnega uradniškega društva in pa tukajšnje hranilno in posojino uradaske dr uŠtvo imata svoj letošnji občni rbor v soboto, dne 29 aprila 1905 ob 8 uri zvečer v prostorih I. ljubljanskega uradniškega konsumnega društva (ogel Vegovih ulio in Kongresnega trga). Da bode občni zbor bklepčen, treba biti navzočih 30 Članov. — Občinska volitev v Zgornji Šiški. D m s je v Zgornji Si*ti volitev. 211etni županov stol je omajan. Zadnji požar je rodil stranko zoper A. Galleta. Zjutraj je volil tretji razrtd za podobčino Zg. Šiška g. Ivana Zakotnika, za Dr* vije pa g. Šiisteršiča (»Slepi Jarez«) Drugi in prvi rasred vol < ta popoldne. Zmaga nove struje v 2. razredu je baje gotova, a tudi prvi razred dobro kaže. Galletov protikandidat je zavedni in napredni Iv. Zakotni k, načelnik šišenskega »Sokola« itd. — Predavanje. V nedeljo« dne 30. t. m. bode predaval mlekarski nadzornik L eg v ar t o mlekarstvu in škropljenju sadnega drevja, ob 10. uri dogoldne v Št Vidu pri Zatičji in popoldne ob 8. uri v Veliki loki. — Iz Gorij pri Bledu. Ob večjih praznikih hodi k nam pomagat opravljati cerkvena opravila jezuvit pater Kunstelj, ki je pri nas doma. Tudi letos o velikonočnih praznikih je prišel, pa bi bilo bolje, da bi ga ne bilo. K r je neki vojak v soboto popoldne, feo je procesijo gledal, kadil cgareto, razbijal je Kunstelj kot nor drugi dan na prižnici, metal knjigo oh prižnici in e prstom kazal na dva prisotna vojaka z besedami: Trije so tukaj (t. j trje vojaki so prišli domov) Vsi trije morajo priti v fircvz" odpuščanja prosit, Bioer se jih naznani vojaški ob!a:t'. Vojaki so s'cr prišli zagovarjat se vsi trije, akoravno je bil le eden kriv, a odpuščanja niso prosili. Vsled tega je bil Kunstelj v ponedeljek dopoldne na prižnici lopat v svojem elementu, a spravil se je nad dekleta, predvsem na one, ki služijo. Sprva jih je sicer pomilova)v da so revice, ker morajo služili, a kmalu se mu je spreobrnil govor v najobčutnejša očitanja. Trdil je, da je nekoč slišal na Štajerskem, da nso dekleta z Gorij nič prida. Z'asti njih krila mu niso bila nič všeč. De al je, da nosijo predclge »kikle«, da se za njimi vlečejo in delajo prah, kot bi pur kenj dirjalo z vozom. Nam se pa zdi, da bi Kunstelj rad videl nege dekht in njihove nogavce, saj je nekoč neko dekle vprašal pri spovedi, s čim ima nogavice privezane. Očital je nadalje dekletom, da posta« nejo, se služijo, lahko Uka, da se dajejo vojakom po 5 kr. Lahko, a gorjanska dekleU n so Uka, kot si misli Kunstelj. Vemo predobro, kaj je vzrok takih izbruhov jezuvita Kunstlja. Svoje dni je bil dijak in le-menatar, jako živ človek, ki je hotel vse ženske, katere je videl, imenovati svoje. Tudi gorjanska dekleta bo mu bila všeč, pa te ga niso marale. Zato taka jeza. Našemu župniku pa priporočamo, naj ne pusti več Kun-Bilju na prižnico, kad&r bo hotel zopet nabirati za : cdružničin zvon ali za orgle v farni cerkvi. Taka božja beseda, ki teče iz ust jezuvita Kun Btlja, je samo posledica, da se »ofra« za omenjene reči ne bo nihče udeležil, kar Župniku ca noben način ne b.i prav. Kunstelj naj pa svojega brata v roke vzame, ker je vzel deklo, če se res nobena služkinja dobro ne omoži, kakor trdi on. — Predavanji ,Prosvete, v Postojni, ki sta se vrš.li včeraj in predvčerajšnjim, sta krasno uspeli. Cand. phil. P. Grošelj je s znano spretnostjo govoril o izletu na solnee in luno, drugi dan pa o koncu sveta. Skioptik »Akademije« je izborno deloval in veliko pripomogel k temu, da so si poslušalci lažje ustvarjali s prirodos'ovnega stališča svetovno na-ziranje. Poslušalcev je bilo pri obeh predavanjih okoli 250 in zastopani so bili vsi sloji, v prvi vrsti iiobra-ženejši krog', kater.m sta bili predavanji največ namenjeni K predavanju bo prišli tudi gostje iz Slavine, HraŠ in celo Predjsme. Navzočih jo bilo tudi večje število dam. Burno pioakauje, ki jo bivuuu laakettHi ^izdavanju, je najbolj dokazovalo, s tuko velikim uspehom so se predavanja vršila. Prosvetino predavanje v Postojni nudi zopet škofu Bona« venturi ugodno priliko, da pošlje tiakaj svoje brošutiee »z vizitkami«. Mi pa truimo: Čim globočeje med narod bo stopala »Prcsist*«, tem brpzvplivnpjše bodo postajale ško« fovske brošure. Tudi na Sovenskem nujno potrebujemo več luči. — Zagorske posojilnice občili zbor je bil pr^tesono nedeljo. V odbor so bih soglasno izvoljeni naslednji gospodje: Andrej Mauer. posestnik (predsednik); Tomo Koprivo, posestnik (podpredsednik); Josip Modio, poštar, Janez Zinimerin&nn, trgctio, Matija In tih ar, posestnik (^ibor* nik:); Ferdo Poljšak, posestnik in Franc Mar. dl, oosestnik (namestnika), Polde Jerin (pregiednik računu*); Ognjesiav Firm , namestnik). — Laški podjetniki pri gradbi bohinjske železnice. Na tozadevno našo notico v Št. 95. se nam poroča: Nihče ne sme misliti, da bi bili laški delavci kdaj cenejši kot domačini, temveč veliko dražji. Ako ima domaČ delavec dnevne plače 2 K 60 v, ima laški najmanj 3 K 20 v. Pri tej razliki se ni Čuditi, da so polentarji lahko Čez 3 milijone poslali v Italijo, med tem ko domačini Še dela niso mogli dobiti. Med pazniki se pa razlika še popisati ne da. Če je bil kak domačin za paznika, imel je polovico manjšo plačo od laškega paznika. Sploh pa podjetnik Ceconi domačinov ni rabil; ako je katerega nastavil, ga je v krat- kem odslovil in nadomestil z laškim. Zlasti njegovi sorodniki so bili v veliki množini zastopani in imeli ogromne plače, dasi o kakem delu še pojma niso imeli. Le Slovence so znali pitati s „Sčavi". Ravno tako se godi pri predoru v Bohinjski Beir(Oberne). Tudi tu ne najdeš niti enega delavca domačina, še manj seveda kakega paznika. Če pride domačin za delo vprašat, se ga niti blizn ne pusti in ne Čuje drugega kot „non se piazzeu (ni prostora). Tudi tukaj bi bilo potrebno, da bi naši slovenski poslanci kaj ukrenili, da odidejo polentarji iz naše dežele, drugače se kaj lahko zgodi, da bode morala vlada po dokončanem delu tudi sem poslati komisijo glede preiskavanja min, kakor se je zgodilo v bistriškem tunelu Proti postopanju polentarjev proti nam odločno protestiramo, ker smo prepričani, da bi Lahi v svoji blaženi Italiji nam niti polente ne privoščili. — Gornji grad. Učiteljsko društvo za gornjegraški okraj zboruje dne 7. maja t. L, to je v ne deljo pri Novi Štifti ob II. uri dopoldne. — Novo podjetje. Ljubljanski trgovec g. Karel Planinšek je otvoril veliko pražarno za kavo električnim potom z vročim zrakom. Prednosti kave, ki je žgana na ta način, se povedo v današnjem in-seratu. — Poskusni konkurenčni brzo ¥ lak je šel včeraj iz Dunaja proti Trstu. V Ljubljano je došel ob 612 zvečer in 650 odpeljal dalje. S tem novim vlakom hoče južna Železnica prikrajšati od sedanjega brzovlaka 2 uri vožnje in na ta način konkurirati karavanski železnici. Vlak je imel 12 vozov I. II. in III. razreda. Na vlaku je bil strojni ravnatelj južne železnice, zastopnik železniškega ministrstva, več inženirjev, monterji, ki so iznašli novo avtomatično zavoro in potrebno viakovo osobje. Danes je Šel vlak zopet nazaj. — „Taublih" sta bila včeraj pri vojaškem nabora v »Mestnem domnu poleg drugih tudi dva prevro-čekrvna tukajšnja mladeniča. Takoj sta morala pokazati, da se ne bodeta ustrašila vsakega sovražnika s tem, da sta začela po .Mestnem domu" razgrajati in pobijati sipe. Napravila sta 8 kron Škode. Domišljala sta si, da ga ni, ki bi ju mogel ustrahovati, toda boginja Hermandita ju je naglo vzela pod svojo zaščito, ter ju odvela v svoje kraljestvo v „špehkamro". Plačati jpodeta morala šipe, poleg tega pa še pokusiti -ko misno4* hrano. 3 — Pogreša se 13 letni me ž narjev sin Ivan Smrekar iz Št. Pavla, občina Dobrunje. Dečko je odšel z doma še začetkom meseca septembra lanskega leta v Ljubljano in od tukaj pisal očetu še oktobra, a od takrat ni po njem niti sluha niti duha. — Poneveril je kljačarski pomočnik Makso Dornig v Hruš'ci 160 kron in jo baje odkuril proti Sarajevu, — Surov hlapec je Fiorijan GregoriČ. Navedenec je gnal včeraj popoldne skozi Poljansko mitnico konja in je tam službujoči mitniški paznik zahteval, da naj plača mitnino; Gregorič ee je temu uprl, potem ga pa se udaril s palico po glavi in mu nadel najlepše priimke. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem. — Mrtvo našli so predvče rsjšnjim popoldne v šišenskem gozdu 751etno samsko gostijo Minko Potočnikovo iz Zgornje Šiške. Ženica je nabirala v gozdu suhljad in je varok smrti neznan. Pokopali so jo v Šent Vidu. — Nesreča« Včeraj je prišel pod voz nekega izvoščka 221etni vojaški novinec Anton Žitnik iz Črne vasi št. 7 ter se tako poškodoval, da je moral v deželno bolnišnico. — Pobegnil je včeraj popoldne od ces. in kr. 27. pešpoika prostak Alojzij Kaufmann — Neznano kam je odšel lSietni šolski učenec Jožef Trkman, sin Martina Trkmana, delavca v tovarni za lep. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 10 Hrvatov. V Heb je šlo 200, v Meran 90, v Ino-most pa 88 Hrvatov. V Slavonijo je Slo 60 Slovencev, na Dunaj 100 laških zidarjev, v Hrušioo 90 Ogrov, na Jesenice pa 70 Črnogorcev. Iz Hrušice je prišlo 100 delavcev. — Izgubljen je bil od Šmarne gore do Ljubljane prstan z zelenim kamnom, rdečimi pikicami, spodnji đel prstana je bil počen. Kdor ga najde naj ga odda v upravništvu »Slovenskega Naroda«. — Pozabila je pred tremi tedni neka dama v trgovini g. Leutgeba Pod Trančo v Ljubljani svilen dežnik. Prosi se, naj pride ponj — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske uliee) koncert. Začetek ob 8. uri Vstopnina 40 vin. * Najnovejše novice. — Kova Carnegiejeva ustanova. Znani ameriški milijonar Carnegie je poklonil 10 milijonov dolarjev za usta- novo, iz katere naj dobivajo pokojnine za službo onemogli vseuČilišČni profesorji. — Nova zgradba se je podrla v Hernalsu ter podsula dva moža in neko ženo. Žena je mrtva, moža pa sta smrtno ranjena. — l*o da d mir al grof Msnte-cuccoli je postal admiral. Podadmiral je bil samo dve leti. — Cesarski manevri na Južnem Tirolskem so odpovedani baje iz ozirov do Italije. ■ Morilca Klein pred sodiščem. Pri včerajšnji razpravi so se zaslišale ostale priče, danes se začno zagovori. Vse priče so opisovali Kleina kot marljivega, mirnega, a slabotnega moža, ki je vedno govoril, da si mora denarno opomoči z ženitvijo. O svoji ženi je vedel, da je imela pred zako nom vse polno ljubimcev in tudi neza konsko hčerko, o kateri pa sama noče izpovedati, kje jo ima. Umorjeni Sikora je bil velik babjek, ki je pod imenom Schmollinger na vse strani ljubkoval ter sprejemal obiske dam vsak dan v svojem stanovanju. Veliko veselost je zbujalo med poslušalci, ker je vsaka druga priča izjavila, da slabo sliši. Izmed ženskih prič je bilo 12 naglušnih. K popoldanski obravnavi se je Klei-novka preoblekla v belo bluzo, ki si jo je naročila nalašč za obravnavo. Do konca je vztrajala pri trditvi, da je nedolžna. Istotako je trdil tudi mož. * Mladi roparji. Ravnatelj bronsko-kolinske železnice se je vozil v vozu I razreda v Kolin. Hipoma sta navalila nanj dva mladeniča, ga vrgla na tla, zvezala ter mu pobrala denar in vse druge vrednosti. Potem sta zagrozila ravnatelju s smrtjo, ako ju izda, pred prvo postajo Da sta skočila z vlaka ter zbežala. Ravnatelja so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico, a tudi roparja so kmalu dobili lata sta šele 151etna mladeniča. * Glavni dobitek vsled zanikrnosti. Lvovska občina je zadela pri zadnjem srečkanju dunajske komunalne loterije glavni dobitek 300.000 K. Vessli dogodek se je naznanil občinskemu svetu v posebni seji. Pri tej priliki pa se je tudi dognalo, da bi vsled nekega sklepa občinskega sveta morale biti vse srečke, ki jih ima občina, že davno prodane, in da se je za sedanji dobitek le zahvaliti malomarnosti magistrata, ki ni izpolnil sklepa občinskega sveta. * Cene, lepe preproge in zastorji. Preprogama O r en d i na Dunaju (I. okr.) razpošilja gratis in franko najnovejši, v prirodnih barvah izvršeni cenovnik. 695—4 Književnost. — „Učiteljski Tovariš". Štev. 17. Vsebina: Velikonočna zborovanja. Sine ira! — Uradno tiranje v pokoj. — Naš denarni zavod. — Iz naše organizacije. — Vestnik — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb — Inserati. — Anton Trstenjak: Slovenci v Somodski županiji na Ogrskem. Kulturne, narodopisne ln književne črtice, ki sd pod gorenjim naslovom izšle v feljtonu našega lista, so zdaj izdane tudi v posebni knjižici. Lična knjižica obsega 115 strani in stane eno krono. Trstenjakova studija je pisana jako zabavno. Obsega pa akoro popolnoma nove stvari o Slovencih na Ogrskem, o katerih sploh tako malo vemo, da nas je lahko sram. Trstenjak je edini, ki se zanima za ogrske Slovence. Prepotoval je večkrat slovenske kraje na Ogrskem in plod teh potovanj, kakor tadi specialnih studij je pričujoča knjižica, ki je vredna toplega priporočila. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. »Kmetijsko društvo« na Dolenji Dobravi. (Dalje.) Kakor smo včeraj poročali, je Janez Žust p. d. „Ko.au obtožen, daje kot blagajničar in pozneje kot načelnik ..kmetijskega društva na Dolenji Dobravi" pridržal ali prilastil si od zaupanega mu zadružnega denarja najmanj znesek 3594 K 28 v. Razprava nam jasno izpričuje, koliko gnjilobe tiči v klerikalnih gospodarskih podjetjih in kaka nesreča so klerikalne zadrege vseh vrst za ljudstvo. Včeraj je bil najprej zaslišan obtoženec Žust. Povedal je, da je prišel k društvu takoj ob njegovem ustanovljenju. Sprva je bil za zapisovalca, Bogataj je bil pa blagajničar. Čez kakega pol leta je postal blagajnik. Vsak večer je sprejemal od komija denar in ga dajal načelniku Stanoniku. Štraco je vodil komi. To je obtoženec prepisaval in napravil razdelnik. Stanonik je obtoženca vselej dajal potrdilo na kakem lista papirja. Včasih je denarja manjkalo, ko sta s Stanonikom delala račun, a obtoženec si ni znal tolmačiti tega. Blagajnik je ostal do 19. oktobra 1900. Tega dne je Stanonik odstopil, in Žust je stopil na njegovo mesto, blagajništvo pa je prevzel Peternel. Komi Jeraša je pisal v Štraco vse, kar je sprejel, ker pa včasih ni mogel vsega zapisati, je ostal denar, to je, bilo je več denarja, nego je bilo zapisanih prejemkov. Obdolženec je zapisaval v štraco tiste zneske, ki so vresnici vplačani bili. Včasih je bilo več denarja, nego je izkazoval račun, včasih .manj. Komi je imel večkrat izdatke n. pr. za take reči, ki se kupijo doma, kakor drože in druge reči. Te izdatke je zapisaval v posebno knjižico. A tudi obtoženec je imel izdatke. Ko so prišli računi, katere je bilo treba poravnati, je rekel Žust Peternelu, naj mu da denar, in ta mu ga je dal. Žust ni dal Peternelu nikoli nobenega potrdila, da je od njega denar sprejel, pa se tudi ni nikdar brigal, koliko je Peternel zapisal v knjigo. Ako so zapiski drugačni, kot so bili pravi prejemki, potem, pravi obtoženec, zgodilo se je to le vsled po mote. Ko je bil obtoženec za načelnika, vzelo se ni nikjer nič na posodo. Kadar so prišli prejemki od zunaj, je komi Jeraša vpisal samo znesek, nikoli pa ne, za kaj je denar prišel. Ce je društvo prejelo denar, ko sta bila načelnik in blagajnik v prodajalni, je blagajnik spravil denar, drugače ga je pa sprejel JeraŠain zvečer izročal znesek in račun. Ce je bilo n. pr. prejemkov na dan 100 gld. in se je kakemu trgovcu poslalo 50 gld. za blago, vpisalo se je zvečer dohedkov 50 gld., ostalih 50 gld. so je pa vpisalo v drugo knjigo kot izdatek. Obtoženec je, kakor trdi, morda pozabil zapisati kaj, kar se je kupilo, vsled česar je nastala diferenca. Tudi se je zgodilo, da se je pri različnih trgovcih kako stvar takoj plačala, a vpisalo se ni nikamor. Do 12. februarja 1902 se je vpisovala natančno vsaka stvar posebej, ki se je prodala. Od tega dne pa le končna svota. Zvečer seje seštel denar in v knjigo se je zapisalo le suho število kot prejemek dotičnega dne. Vzrok tej prenaredbi je bil, da je bilo v društvu vedno več dela, komi je bil pa sam, ki ni zmagal vsega posla in Hi mogel vsake reči sproti zapisavati. Da je bil račun enostavnejši in priprostejši, postopalo se je pc ravnokar omenjeni metodi. Kako je znala „Gospodarska zveza-molzti dolenjedobravsko kmetijsko društvo, priča naslednje. Društvo je prejemalo od R. Miklauca v Ljubljani blago. Na ukaz „Gosp. zveze" je poslal Miklauc tej račune, ki so se društva tikali. „Gosp. zveza" je plačala Miklauca, a dobila od njega 4" „ popusta. „Gosp. zveza" je pa od društva terjala ves znesek, ki ga je plačala Miklaucu in pa dobljene 4",, popusta, dala je društvu 2% popusta, ako je društvo takoj plačalo kupnino, drugače pa nič. Kar se tiče kontrole, je sklical načelnik, današnji obtoženec, vsak mesec odborovo sejo. Predložil je vselej blagajniško knjigo, v katero je djal vse čeke, da so odborniki primerjali knjigo s čeki. O tem se je naredil vsakokrat zapisnik. Na sodnikovo vprašanje, če je mogoče, da bi bilo več izdatkov, nego je bilo denarja, odvrnil je obtoženec: Če sem se zmotil. V knjigovodstvu nisem prav nič izurjen. Prvo bilanco za leto 1899. je napravil revizor Pele. Ravnotako ono za 1900. Pri eni izmed teh dveh je poslalo društvo vse knjige „Gosp. Zvezi" v Ljubljano. Ta je doma naredila vse račune in dobila v prvem leta Čistega dobička 56 K 58 v. ter da je ostalo v blagajni koncem 1. 1899. 455 K 08 v., za leto 1900 je pa bilo po računih „Gosp. Zveze" 227 K 01 v. čistega dobička in 394 K je koncem leta bilo stanje blagajne. Bilanci za 1901 in 1902 do inclusive 12. januarja 1903 je sestavil Seliškar. Inventar je bil po obtoženčevih trditvah vedno skrajno površen. Vrednost blaga se je vzela po cenah, kakor so ga prodajali. Cene je pa povedal komi Jeraša. Da je nastala pri društvu, ki je vedno tako imenitno uspevalo, naenkrat izguba z 6053 K 29 v., si obtoženec ne more prav tolmačiti. Da se je nanj zvalila krivda, da si je pridržal ali prilastil znesek 3594 K 38 v., je glavni vzrok ta, ker je šel pri takratnih občinskih volitvah volit liberalca. Vsled tega njegovega koraka so začeli odborniki (Bogataj in dragi) misliti in delati na to, kako bi ga proč spravili. Bogataj je prišel k Stanoniku in ga vprašal, kje bi se našlo sredstvo, da bi se odrinilo „Kovača". Tamu je dejal: „Če se mu dokaže kaka pomota v blagajniških knjigah." Po obtoženčevih trditvah takrat ni mogla biti po blagajniških računih nobena zguba, pozneje pa pač lahko, ker se je mnogo blaga pokvarilo. Potem pa so se zaslišale priče. Nace Čadež pozna obtoženca že izza mladih nog. Nikdar ni slišal o njem nič slabega, najmanj pa da bi si kate-rikrat hotel prilastiti kaj tujega. Odkar je Žust znan kot liberalec, mu konsu-inarji ne dado več dela kot kovaču. Živi svojim dohodkom primerno. Na- sprotno si je pa Jeraša, ki je bil komi, sezidal hišo, ki stane okoli 1000 gld. To se je zgodilo pred kakimi 2—3 leti. Imel je namreč že prej neko bajta, ki mu je do tal pogorela in za katero je dobil okrog 200 gld. zavarovalnine. Sploh pa Živi Jeraša, ki je krojač, jako dobro, akoravno je bil svoje dni zadolžen. Po kakem potu je prišel Jeraša do denarja, priča ne ve. Juri Stanonik kot priča izpove, da je bil začetkoma on načelnik. Sprva ni pregledoval računov. Ko pa je neki večer komi Jeraša oddal račun za tri dni skupaj, je manjkalo 10 gld. Z Žustom sta prijela Jerašo, kje je denar in odkod izvira primanjkljaj, a ta ni hotel ničesar vedeti. Ko je Stanonik prišel na to, da je primanjkljaja okoli 350 gld., pokril je to svoto iz svojega žepa in odložil načelstvo. „Gosp. Zvezi" je vsled omenjene diference tri krat pisal, naj pošlje revizorja v Dolenjo Dobravo: bil je tudi osebno sam v Ljubljani pri Zvezi, a šele na zadnji njegov poziv se je odzvala „Gospodarska Zveza" in poslala Pelca, ki je proti Stanoniku dokaj grobo postopal in mu pretil z nekim sodnijskim preganjanjem. Priča je mnogokrat dobil tudi na uho, da je zmanjkala vreča moke, nekdaj da je izginilo iz soda 64 litrov vina i. t. d. O vinu mu je pisal Žust. Za njim je prevzel načelstvo Žust, ki je bil dotlej blagajnik. Od tega časa ni imel Žust nič z denarjem opraviti. Stanonik je videl liste, katere je Žust prejemal od Jeraše in katerih vsebino je potem prepisaval v knjigo kot prejemke. Istočasno je dajal Jeraša Peter nelu blagajničarju denar. Priča ve, da se je mnogokrat zgodilo, da ni bil znesek, ki ga je blagajničar prejel od Jeraše, toliko velik, kot bi moral biti. Jeraša si je sicer vsak dan odtegnil svoje male izdatke od prejetih dohodkov, toda ti izdatki in znesek, ki ga je prejel blagajničar, niso dosegli zneska skupnih dnevnih prejemkov. Kam je denar izginjal, je bilo vsem neumevno; kontrole pa ni bilo nobene. Koncem januarja 1903 je Bogataj, ki je bil odbornik, dvakrat prišel k Stanoniku. Ta ga je vprašal, kako so izpadli računi ob Novem letu. „Dobro, izvrstno!" hvalil se mu je Bogataj, „okoli 1000 gld. je dobička in /ačuni so prav dobro izpadli." Bogataj je pravil priči, koliko je gotovine, koliko denarja je upanega. Da so pa računi dobri, sklepal je Bogataj iz tega, ker je bil sam pri njih, ko so jih delali, ali da jih je še celo sam delal. In Bogataj je Stanonika vprašal, kako bi ^ se dalo Žusta odvreči od naČelstva. „Ce se mu dokaže kako poneverjenje, drugače ne," je menil Stanonik in Bogataj je vsklik-nil veselo: „Aha, že prav!" in odšel. Kmalu nato je prišel Seliškar v Dobravo in čez en teden so že gnali orožniki Žusta v zapor. Pozneje je prišel Bogataj spet k Stanoniku in mu pravil, da je Pele vse knjige prerevidiral. „In kaj je našel?" vprašal je Stanonik. »Dobiček, lep čist dobiček 1000 gld., obenem pa primanjkljaja nad 4000 K! Zaradi slednjega dejstva so Žusta potegnili iz prostosti v ječo. Priča je še povedal, da je bil pred Jerašem komi, ki je založil kavcije 800 gld. in da za Časa njegovega službovanja ni bilo nobenega po manj-kljaja ali kake diference. Jeraša pa ni položil nobene kavcije. (Dalje prib.) * * s Nadaljevanje obravnave priobčimo prihodnji teden. Obravnava je bila danes opoldne končana. Obtoženec Žust je bil od obtožbe poneverjenja 2594 K 38 v. popolnoma oproščen. Telefonska is brzojavna poročila. Mozirje 29. aprila. V petek zjutraj je tu umrl dr. Ferdo Boh ni, tukajšnji distriktui zdravnik Pogreb bo v nedeljo. Dunaj 29. aprila. Podpolkovnik pri pešpolku št. 27. v Ljubljani, nadvojvoda Josip Ferdinand, je imenovan polkovnikom 4. polka cesarskih lovcev. Dunaj 29. aprila. Cesar pojde na Štajersko na lov in ostane tam do 7. maja. Sele potem pojde v Budimpešto. Dunaj 29 aprila. Umrli češki poslanec Radimskyje volil svoje 200.000 K znašajoče premoženje petim češkim društvom v Pragi, svojim jako premožnim sorodnikom pa samo 1000 K. Sorodniki so oporoko izpodbijali in v prvi instanci zmagali, višje deželno sodišče pa je to sodbo razveljavilo, češ, da je Radimsky popolnoma jasno določil svojo voljo. Dunaj 29. aprila Obravnava proti morilski dvojici Klein bo morda danes ponoči končana Državni pravdnik je govoril samo pol ure. Zdaj govori že ve3 čas zagovornik Morgenstern, ki je izjavil, da bo toliko časa govoril, da postane njemu in vsem sodnikom slabo. Benetke 29. aprila. Minister grof Goluchovvski je prišel ob polu 11. uri dopoldne sem in je ob 2 uri popoldne obiskal ministra Tittonija ob 5. popoldne mu Tittoni vrne obisk. Ob 8. uri zvečer priredi Tittoni Goluchovv-skemu na čast dine. Atene 29. aprila. Bolgari so v Plovdivu in v raznih drugih krajih oplenili mnogo grških prodajaln. Atene 29. aprila. V vasi Bu-ko!y na Kreti je bil velik boj med vstaši in orožaiki. Mnogo vstašev in več orožnikov je bilo ubitih. Vstaši so orožniško poslopje užgali. Rusko-Japonska vojna. London 29. aprila. „Morning-Post" poroča, da se mudi bal tiško brodovje pri otoku-Hainan. Gospodarstvo. Tržno poročilo. V tekočem tednu se je obrnila tendenca po dolgem odnehavanju v prid liferantom. Doslej konstantna redukcija cen — predvsem pšeničnih — se je že začetkom tedna ustanovila ter tekom tedna pomalo, toda vzdržna naznanjala po viške. Nadejati se je, da vsaj za nekaj časa dosegle cene sv«-; najnižji nivo ter bodo odslej polagoma spele kvišku. Bilo pa je tudi v precejšnji meri neutemeljeno da se v dolgi dobi odnebavanja skoraj nikdar ni pojavil moment, ki bi vplival nasprotno, [prav kakor da so bile prejšnje visoke cene samo izrodek fantazije. Vendar pa se je tudi v naše kraje dejansko mnogo inozemskega blaga uvozilo, kar bi nc bilo mogoče, če bi z lastno produkcijo lahko izhajali. Zvraeati vso krivdo od nehavanja na lepo in za rast rasth.. ugodno vreme, bilo bi malo pretirano, hkrati tudi prezgodno, poleg tega pa so morali tudi pri svojecasnem perma nentnem Iviganju cen saj deloma raČu-niti tudi na to okolnost. Vzpričo tega so cene preveč odnehale, posebno Če upoštevamo, da imetelji nikakor niso silni z blagom, nasprotno pa mlini ve činoma brez večjih zalog. Pšenica je ta teden pridobila na efektivni in terminski ceni, ter skoraj ni dvoma, da bodo hosisti polagoma dobili popolno zmago nad besisti. Koruza tendira trdno, ter ne kaže nikake volje, da bo kmalu naznanila nižje cene. Ogrskega blaga nimaii. La-Plata koruza je pošla, severoaui riška roba pa prihaja večinoma pokvar jena. Foksan in Činkvautin sta vedno dražja. Oves se giblje v normalnem tiru ter ima nekam vedno nespremenjene cene. Moka se je znebila večinoma velikih zalog belih vrst, vsled tega trdneje tendira. Riž nima porošati posebnosti. 25. t. m. je dospela v Trst barka -lliltrau" z 72.037 balami in „Tkeau z 22.000 balami riža iz Moulmein, zato so tržaške tovarne usposobljene za točno odpremo vseh vrst riža zadnje letine. Tendenca je trdna, tovarne zadržujejo prodaje. bpi ritove današnje cene pome nijo za rafinerije že zgubo, zato se splošno pričakuje, da se v kratkem obrne tendenca na bolje, to tembolj, ker se bliža sezija. Današnje cene so vse kako uvaževanja vredne. P e t r o l e j notira nespremenjeno. Kava. O novi letini poroča „Bra-ziliau Revičtv" z dne 28. marca: Rio: V tednu, ki se je končal s 25. marcem, je deževalo trajno, zato ni dvoma, da se je žetev zapoznila. Nasprotno poroča dopisovalec ii Santosa v istem listu istega dne, da ni označiti za novo letino nikakih izpre memb, da pa se smemo vsled zelo ugodnega vremena nadejati zadovoljive kakovosti. Trgatev, pravi, da bo v distriktih, ki so najzgodnejši, pričela okrog sredine aprila. Glede množine pridelka ni mogoče ničesar poročati, ker so zanesljiva poročila izključena. Brez dvojbe pa bo uspeh znatno boljši nege v preteklem letu. Sladkor je v teku tedna za surovino naznanil malenkostno trdnost, ki pa se je v Četrtek zopet izgubila. Točna ratinada ima povoljno povprašanje ter se je nadejati, da se cene nekoliko zboljšajo. Na sklep za čas od oktobra 1905 do avgusta 1906 rafinerije ran rade ne prodajajo. Razširjeno domače zdrcvi.o. Vedno večja povpraševanja po »JMoll-ovem francoskem žganju in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 190. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na D0NAJL Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za-Enamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 7—6 Glede na oglas bodi prlpomnjeno, da jabolčnega *oka Ceres in sadnih sokov Ceres ni zamenjavati z dragimi rud različnimi imeni proslavljanim! pijačami brez alkohola, ki vobce obstoje iz umetnih esenc in so komaj pomešane i kakšnim sadnim sokom. Sadni sokovi Ceres •o sterilizirano sveže sadje in zatorej ni dvomiti o njih vrednosti. Praško domače mazilo iz lekarne B FRAGNERJA e. kr. dvornega založnika v Pragi, ki slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešn e celjenje, vsled česar se je razširilo če po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To mazilo ne izgubi tudi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled ie^a ne smelo manjkati v nobeni hiši. a Dosti sovražnikov — dosti časti. >f malokdaj so ponarejali kak izdelek bolj nego že 40 let preizkuiano B r a z a v F r a n c o v o šga nje. Zaradi izvrstne kakovosti in presenetljivega učinka je to žganje na svetovnem glasu in ni čuda, da se Francova žganja, ki prihajajo na trg, nikakor ne morejo meriti z Brasav Franc ovim žgaujem. Pazite pri nakupu samo na to ime, ki vam je porok za pristnost in dober učinek. Dobro domače zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju Riehter-ieve lekarne v Pragi izdelano L1NIMENT. CAPS1CI COMP. s „sidrom* prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 1*40 m K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati do znanem sidru. Gosp. Juliju SchaiHuanii-ii» lekarnarju v Štokeravi. Da si odpravim pomanjkljivo probavlja-nje, prosim Vas, pošljite mi 5 Skatelj Vaše čelodčne soli takoj proti povzetju. Z velespt štovanjem i5i_2 a Andrej IMetaelie. Gesch>vent, dne 19. avgusta 1899. Pristno se dobiva pri Izdelovalcu Juliju ^HiRiiniRiiii-ia. ib/Mukem atanoTskem lekarnarju v StoUe-ravi, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena" škatljice K 1 50. Razpošilja se s poŠto vsak dan. a ne manj kot 2 Škatljici. Fraiicovo-varski alic-Vrel« Lirhion-kiselhia je se pri obolelosti na 1 j« mehurju in ledvicah po kliniških in zdravniških avtoritetah preskusit in kot izvrsten odobril Pt-orlnnori* ,ma raJrnenJ aPna : - T '.. i -i O t: . Vsoešno žene na vodo! Ina prav posebna prijeten okus' i S€ v v?ch zalogah mineralnih vo ia in v lekarnah, kakor tadi naravnost pri f rancevc- varskl r.:2fiošiija!niw mineralnih voda. za tunste. Priznano najboljšo sredstvo proti kur-S8o Jim očesom, žuljem Itd. 9 Glavna zaloga: L SCHII-ova lekarna Dunaj -Meidlingr. Lnser-jey-0Sk Zahtevaj ——-*~ §" pol Dobiva se v vseh lekarnah. Proti n revmatske bolečine ? 784-5 mazilo Zoltan! Tako priznano dobro sredstvo za vdrgnenje se dobiva po vseh večjih lekarnah steklenica po 2 K. — Po pošti razpošilja lekarna Zoltan v Buda-Pe&ti, V., Szabadsag-ter. konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Sani: l M Trst-Barkovlje. »/, steklenica I , V« iti klenlce 1 260. - Ha prodaj v UPI trpita* 40 Izvrstno probavljanje povzroči iz sadu kokosove palme narejena rastlinska mast „KTJ-NEKOL", ki jo znameniti zdravniki prav posebno priporočajo za bolne na želodcu. „KUNE-ROL* je takisto izdaten, kakor presno ali kuhano maslo in vpliva kot absolutno čista rastlinska mast na prebavila izredno ugodno. Pred manjvrednimi, slepilno podobnimi posnetki nujno svarimo. Petinpetdesetletni uspehi Anatherina. Slabi zobje lahko provzročgo otrovanje organizma, gnojitve, zastrupljenja krvi, ki jim celo sledi smrt, dalje živčne komplikacije z znaki otrpnelosti in vobče so votli zobje velika nevarnost vsakemu človeku. Izkušnja nas uči, da ima izmed 100 ljudi 80 gnile zobe; med njimi imajo nekateri zobe kakor razvaline, zobno meso vneto, nalahko krvaveče in polno mehurjev, ki teče iz njih gnoj, ki jim že na razdaljo disi gnusno iz ust. Po izreku učenjakov povzroČnje in pospešuje navedene nedostatke ponajveč raba kislinastiti in penečih se zobnih sredstev. Profesorji in zdravniki torej priporočajo zaradi zanesljivosti za ohranitev zdravih ust, zob in z.»inicira mesa kakor tudi proti takim bolečinam sedaj zanesljivo ućiukujočo pri-stuo Anatherinovo zobuo in ustno vodo ces. in kr. dvornejra zdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju XIII 6 tudi proti dišanju i/ ust v steklenicah po K 280, K 2'— in K 1*— z modro francosko etiketo v zlatem tisku in • firmo Anatherinov zobni ereme v lončkih po 60 I;, ki zobe temeljito na neškodljiv način čisti in desinfieira. — Na prodaj povsod in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. Mavrjn v Ljubljani. 2 3546—6 Samoigralni najnovejše, naj dovršenej še konstrukcije. Za koncertno in plesno godbo, za restavraterje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito ceno. Odličra lepota glasov, mcerna izvršitev pod pobim jamstvom. Pošiljam na Eajmanjse cbroke brez po-viBka cene. — Prospekti gratis in franke. S. Zangl na Dunaju. IV., Favorltenplatz 2. 872—7 Edini zastopcik in tvorniška zaloga firme Kuhi & Klatt v Berolinu. Proti zoboboiu in gnilobi zob Izborno deluj« dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera utrdi dle«*no in odstranjuje neprijetno sapo Iz umU i eteltlenlea z navodom i K. Melusine zobni prašek t »katljlra 60 * In. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. = Edina zaloga. —_ Zaloga vseh preizkusenili zdravil', medic, mil, lnedicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirarglćnin obvez, svežin mineralnih, vod 1. t, d. Dež. lekarna Milana Leusteka » Ljubljani, Resljeva ctsta it. 1 poleg novozgrajenega Pran Jožefovoga iubiL mosta. 22—17 Prirodna rudninska voda natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 1377—1 t- Darila. Upravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Akad. teh. druStvo „Triglav" v Gradcu 50 K o priliki smrti svojega Častnega člana prevs. biskupa g. J. Strossmaverja. — Dva neimenovana 5 K iz Ljubljane kot stavo pri partiji karambola. — Skupaj 65 K. Hvala l Živela t Za Prešernov spomenik: Gospa Koza Janda, soproga c. kr. viSjnga žgal. OBkrb-nika v Joacbimstbalu na ČeSkem 6 K. 0. Trček, potnik tvrdke HofTemer v Lincu 20 K. — Skupaj 26 K. Nazdar! Zahvala. Dolžnost mi je, da javno ijm-jim blagorodnemu gosp* dr. Franu j?a3nošnitru, okrožnemu zdravniku v Vel. Laščah, svojo globoko, najlepšo zahvalo 3a njegovo požrtvovalnost in skrb povodom moje nevarne bole3nL Jstotatro se zahvaljujem blag. gosp. J* %eguschu, c. kr. postaje-načelniku na Čušperku in njegovi blag. rodbini 3a naklonjenost in prijaznost, ka*ero so mi ves čas moje bolejni blagohotno sk^ovali. Gg. kolegi™}am in kolegom, ki so se me pismeno spominjali, fafflfmn : %og 3 Vami l Ropanj, 29. aprila 1905. Vsem globoko hvaležna Jrfara Jvanovna lavčar 1387 učiteljica. Umrli so v Ljubljani: Dne 25 aprila: Ivan Miklauc. agont, B4 let, Rožne ulice 41, Mvodegeneratio cordis. Dne 26. aprila. Jera Mate, stražnica, 81 let, Kolodvorske ulice 11 Ostarelost. — Alojzija Vidic, delavka, 20 let, Radeckega cesta 11. Jetika. Dne 27. aprila. Avguštin Dachs, zasebnik, 81 let, Florjanske ulice 33. Kap. V deželni bolnici: Dne 23. aprila: Bernard Adamič, delavec, 51 let, jetika. — Anton Bertoncelj, delavec, 34 let, Sarcomatoaia. — Jakob Martinčič, gostač, 56 let, Paralvsis cordis. — Andrej Mlinar, mizar, 48 let, pljučnica. — Marija Alič, delavka, 24 let, Paraljais cordis. Dne 25. aprila. Jožef Peternel, delavčev sin, 2 leti. Rhacbitis. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni knrzi dan. borze '28. aprila 1905. Naložbeni papirji. majeva renta .... srebrna renta .... arstr. kronska renta „ alata B ogrska kronska „ . . „ zlata „ . . posojilo dežele Krau.-fe« l*L «7i 4\o 4«/0 4* 7° '„ posojilo mesta SpMe-t *Vt% s » Z**a* -4V,°/o bos.-here. žel. pos. 1902 4 , Seska dež. banka k. o. * o * 1% /0 41/ •/ * /1 10 vi*0!* •V/s •v.*/. •V/o 41 a o 4»/.° n n n Ž. O. sat. pisma gaL d. hip. b. pešt. kom. k. •. 1. 10«/. Pr....... zast. pisma Innerst. hr. n „ ogrske cen. dež. hr....... a. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih Že- leznie d. dr..... obl. Seske ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žeL 4 prior. dol. žel..... „ jnž. žeL kop. Vi Vi • _ »v»t. pos. za žel. p. o. . Srećke. Srečke od L 18601/, .... n n » 1864 ..... u tizske...... „ zem. kred. I. emisij« . 1» 1» 1» ■*» 9 . ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100'— „ tnrike...... Sasilika sreSke .... Kreditne a . . • • Inomoške „ . . . . Krakovske m • . . . Ljubljanska m . . . 4tsL rud. krila „ . . . . Ogr. „ „ B . . . . Ko do! f o ve „ .... SalebnrSke a • • • • OnnaJBke kom. 9 . . . . Južne Železnice..... Državne železnice .... aTstr.-ogrske bančne delni«« . Avstr. kreditne bank« . . . Žgrške „ n ... hmostenske „ ... Premogokop t Mostu (Brilz) . Alpinake montan..... Praške Sel. indr. dr..... Rima-Maranyi ,..... TrbovUake prem. dražbe . . Avstr. orožne tovr. dražb« , . Češke sladkorne dražb« . . . ▼alntf- 0. kr. «ekin....... tO franki........ tO marke........ Sovereigna....... Marke......... Laški bankovai...... Rnblii......; . . Dolarji......... Žitno cene v Budimpešti. Dne 29. aprila 1905. Termin. Plenica sa maj . . . . „ 100 kg. K 17*82 Pšeniea . oktober . . . B 100 „ „ 16*46 RŽ „ oktober .... 100 „ „ 13*58 Konua .maj .... 0 100 a R 14*90 EfcUtfv. Nespremenjeno. Uaasa Blago 100*40 10060 100-20J 100*40 100-40 100-60 119 55 110 75 97 85 98*05 118!b 118 36 99*50 ior— 100*501 101-50 100*- 100 — 101-401 102*40 100*15 10070 100*16 100*65 101 30 101-90 107 60 108*55 100-60 101*50 100*60 10110 100*10 101-— 100-— 101-— 100-75 101-76 99*— 99-50 100*— 318 — 320— 101-16 10215 193 25 19525 288 — 292* - 16960 17150 310 — 318 — 308 — 316 — t80 — 285 20 109 — 114 80 142 50 143 50 27 75 29 25 485 — 495 — 78 — 82-50 89 — 95 — 66 - 72 — 67 — 59 — 37 50 39-80 69 — 74 — 83*70 638 50 648 50 90 50 91-50 «62 — 663 — 1649'— 1659 — 665*50 66 r, 50 776*25 777 25 247-50 248*60 647 60 850'— 541 — 642 — 2670 — 2680 — 654 60 555-50 268-— 271-— 622 — 625 -- 164 — 166-— 11*28 11-32 1907 l9-4'9 28*44 23*62 23-92 24 — 117-17 117-37 96 40 96*60 262 26 253 25 4-84 6-— Meteorologično poročilo. Vlalu« uad morjem 806-9. Srednji mini tlak 710-0 mm April 1 Caa opazovanja Stanje barometra v mm Tempera-1 tura v °C. Vetrovi Nebo 28 9. BV. 7339 107 al. j zahod jasno 29. 7. rj. 2 pop 736 1 735 3 70 19 7 el h vzhod ar.jjzah. jasno del. oblaC. Srednia včeraiSnja tem pora t ara Id 7 normalo: H 7°. Padavina 0 0 mm Zahvala. Povodom bolezni in smrti na-šega preljubega strica, gospoda Avguština Dachsa izrekamo vsem skupaj najiskrenejSo zahvalo Hvala vsem prijateljem in znancem za izraze sočutja, za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu in veleslavnemu društvu „Slavec" za ginliive žalostinke. 1398 V Ljubljani, 29. aprila 1905. Ivan Dachs z rodbino. 38914 Priporoča se, paziti na to znamenje, už^ano v probek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogosto raa prodajajo po naredbe Mattoni-eve Giesshubler slatine. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasni k-u in v vseh lekarnah, večjih gpeceriiah. vinskih in delikatesnih trgovinah. Stanovanje na Bregu št. 2, z 2 sobama, kuhinjo in shrambo, se takoj odda. Več se poizve v L nadstropju iste hiše. 1405—1 (Jstano\>!jer>o iela 1842. M*- \& iKKOSUKARJA. SLIK AR J A +J f{ NAPISOV IN QRBOV ia f JBR/IT/? EBEKLl I 1MRI lRfNH Miklošičema cesta št. 6. w* - leiefon šl. 154. - -**JJ& Stanovanja. V novozgrajeni mestni hiši v Gra-daških ulicah v Ljubljani se oddajo v najem s 1. avgustom 1905 stano vanja z 2, 3 in 4 sobami in pritikli-nami ter delom vrta. Oddaja jih mestni magistrat v navadnih uradnih urah. 1407—1 Mestni magistrat v Ljubljani dne 29. aprila 1905. Zgodovinska povest Ise rpancoskili ćasov nnlnmltt (ponatis iz „Slov. Naroda") W0T Je izšla! ~W Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in Živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Izt'e po K I-60, po pošti K ISO. Jzvir moči za vse, ^ i ki se Čutijo bedne in onemogle ? nervozne in malo energično, je U Sanatogen i* sjajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela. J dobiva se po lekarnah in drogerijah. Brošure So&ilja gratis in franko Bauer & Cie, Berlin \ W. 48 Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, I. Fleiachmarkt 1. o* imniimi Kiju Wi poii se takoj sprejme pri 1395 Ivanu Trlllerju na Bledu, Gorenjsko. Lepo stanovanje obstoječe iz 4 sob, se odda s 1. avgustom t. 1. Izve se pri J. J. Naglasu na Turjaškem trgu št 7, 1400—i V nekdanjem Katoliškem domu na Turjaškem trgu se odda stanovanje s tremi sobami v tretjem nadstropju s 1. majem ali s 1. avgustom v najem. Vpraša se v pisarni F. Supančič, Rimska cesta 20. 1404—1 V diši št. 5 v Šubičevih ulicah se odda s 1. avgustom stanovanje s 4 sobami v III. nadstropju. Vpraša se pri Filip Supanciču, na Rimski cesti št. 20. 1402—l V novozgrajeni hUi štet. 16 ob Bleivveisovi cesti se odda za 1. avgust t. 1. Še nekaj $tanoi>anj s tremi sobami, kopalno sobo ali pa tadi brez nje. 1403-1 Vpraša naj se pri Filip Supan-6i6ul Rimska cesta št. 20. Išče se krepka ženska oseba ki se čuti sposobno temeljito pomagati gospodinji pri večjem gospodinjstvu in ki je na dobrem glasu. — Glavni pogoji so: Zadostno znanje gospodinjstva, energični značaj ter pravilno uporabljana strogost nasproti podložnim poslom. Naslov pove npravnistvo „Slov. Narodaa. 1394—1 rjata!" — „1, na, kaj češ spiet?" — „E, vajš kaj, samu najkaj te buom uprašeu. S neruoČu kaj ruobe od Adolf Merharja iz Trsta, poštni pre-predaii 66?** — nAaa tok sem neruočl sera, kote, rajš in lmone pa pomaranče, kofe je bla tok duobr, de je moja žena štir šale po večerji snajdla. Zdaj ga buom tiid jest prporuoČu k boum ne Dunaj maroni piaku.- — „1 nu al s' vidu de sem t' duobr svajt dau, kukr muj rank uoča i^Bug jim daj duobru) suj cajt ŽužemberČanom in VišnjogorČanom. Zdej muorm it, naj' cajt." — „Pa spet an diiikrat. Hi, pram!" 1386-1 Usak dan sveži sladoled se dobiva 1030—6 v kavarni in slaščičarni Jakob Zalaznik Stari trg štev. 21. Prosta zabava se prične jutri v nedeljo, 30. aprila v znani stari gostilni pri Majarončkn t Tam se dobi dobra domača Sunka in draga gorka in mrzla jedila, — Točijo ae najboljša vsakovrstna vina iz lastne velike zaloge. — Pivo domače Koslerjeve pivarne. Na razpolago Je posebna soba ter velik vrt. K obilni udeležbi vabi 1333 Jernej Jelenič, gostilničar in posestnik. JQ MV 797049 25 la jedilno mast pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAP. URBAN & spol., Praga—Žižkov. Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se odda s 1. jnnijem ali pa za avgustov termin. Poizve se v Trnovem, Cerkvene ulice štev. 1. 1393-1 Proda se skoro novo M11 iti iS Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1391 i Jleeto -tO 14 pRitio 1* K. Velefino ff^P!^^ čisto akromatično dvojnato / poljsko kukalo s 6 objektivi. KS!: ? /-ena ::a r. iske ture, potovanja, gledališče itd. — rJ 144 mm, kompas, usnjat tok, J jermen K 12. Dokazano prodali žeriO.OCO. — V provinco po povzetju. MU Rnndbakin, Du*»f 6 IX., Liechtensteinstrasse 23 A. 10431 Dobro znana stara gostilna na Dolenjski cesti se takoj odda. Poizve se v pivovarni Auer. 13S9 2 n i 1284-3 V se takoj sprejme i ,Evsipa' v Ljubljani. Mlin žaga in precejšno posestvo, tri Četrt ure oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste, se iz proste roke preda pod zelo ugodnimi pogoji. — Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Antonu Pogačniku, posest mku in županu v Podnartu. 1383 1 najstarejša ljubljanska že 15 let obstoječa posredovalnica stanom/arij in služeb Gh PLUX Gosposke ulice št. 6 1390 uafnoi spretno hotelsko kuharico za kopališki kraj. 3 privatne sobarice v jako fine hiše v Ljubljani in zunaj, več pestunj, S deklet za vse, 3-4 natakarice za Ljubljano in za zunaj (zdravilišče^, izvrsten zaslužek, 2 hotelirska slugi za Opatijo in Štajersko. — Več v pisarni Posojilnica za Loški potok Drago in Travo. registr. zadr. z neomejero zavezo vabi svoje zadružnike na redni občni zbor v nedeljo, dne 7. tnafa 1.1. ob 4. uri popoldne v uradno pisarno hinl 68 v Travnih DNEVNI RED: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva 6. Slučajnosti. 1382 Načelstvo. Ta™*, ra&mh: Sidro. Linimenf, Capsici coifip. nadomestilo za 3048—32 Pa?n-Expeller priznano uuorno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2 — bo dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splofino priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicafc z na£o varstveno znamko „sidro" iz Rlcnterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobii originalni izdelek. Klcfitcrjev« lekarna pri Zlatem levu v Pragi, I., ZUšćina o. b. Barpoiiljanje Tiak dan. 1600 hektolitrov najfinejšega in najžlahtnejšega io87 o vina letnikov 1904, 1903, 1901 in sicer: laški in drngi rizling, traminec, rulan-dec, beli in rdeči burgnndec, proda graščina Dugoselo, Hrvaško. Pošta in želez, postaja Dugoselo. Otvoritev Marijinega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se vrši, kakor običajno vsako leto, tliic f • majtt otvoritev Marijinega kopališča pred Prulami. 1371-3 V nadeji, da si. občinstvo moje kopališče mnogobrojno obišče, se priporočam z najođličnejšim spoštovanjem Friderik Koslr. Ljudevit Borovnik puikar %• BorovIJati (Ferlaeli) Da Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samo kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskusene. — llustro-17 vanl ceniki zastonj. 17 Oklic. Posestnik Andrej JnglšČ iz Sela št, I), občine Moste, bode prostovoljno prodajal na drobno svojo posest, zemljišče, zemljiško orodje, živino, i. t. d. dne 4. maja 1905 ob 8. uri dopoldan. 1379 And. Jnglič. Bottger ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za liudi in domače živali. a 80 vin , in 120 vinarjev se dobiva samo ▼ deželni lekarni .pri 31 Ariji poni a ar a J ** JI. LeuHtr-ka In v Ir Jkarnl U hal d pl. Trnkuez-ja v I Ju Pijani. Z uspehom podganake smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem naatavljenju sam našel 18 podgan mrtvih in torej ihko vsakomer priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dne 11. tebr. 1K«9. 7; 054—13 S mlekar 1. 01 to Izdelovatelj vozov FRANC VlSJAN LJubljana, Rimska cesta št II priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 373—13 VOZOV« JfAAAAAAAAAAAAAAAAAAAiAAAAAAM 4 A. KUNST -e- Ljubljana ŽjldoTrelco ulice "3=. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospoda In otroke Ja vedno ne Izbero. Vsakerfina naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se ehranjujejo in 7sapmamenojejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlat'. ******************* «1 CO c5 0» ce Spredaj ravna oblika, ne ti£«>i na želodec* priporoča v največji izberi JUojzij Persche v Ljubljani Pred *kof ijo ftt. 21. Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. -H Električni obrat. H- 1 Ustanov« !!bro Brati Etei leti 1842. i I i -t Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št 6. Delavnica : Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. dri In c. kr. prlv. |ui želez. Slikarja napisov, Stavbloska In pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Sckoenfeld-ovili barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanja sobnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. i S i Suknenih ostankov veliko v zalogi. Za pomladno in f poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGO IHL I x x x ¥ Ljubjanl x x;x jy f Spitalskihul!cahšt.4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto. Eln^ecr, Išcfcutzmarka I Cementna zarezna strešna opeka iz portland cementa in peska. Streha prikodnjosti. Patentirana v 30 državah. Trpežnejea In bolj lahka etreha kakor Iz vsake druge vrete etrešnlh opek Iz ilovico. 18 Edini izdelovatelj za Kranjsko JANKO TRAUN Izdelovatelj oementnln £> Glince pri Ljubljani. & Stanovanje P v II. nadstropju s 4 sobami in priti klinami se s I. majem t. I. odda. Natančneje poizvedbe v prodajalni pri Dolencu, Stari trg št. 1. 1296-3 Služba občinskega redarja, oken tudi sluge se odda na Bledu s stalno letno plačo K 700*— in s prostim stanovanjem. Pismene prošnje naj se vlože pri županstvu na Bledu. 1308 -2 Cunard-Line.' Prva direktna parobrodna vožnja Trat — New-York in nazaj. Vozna cena v III razredu LJubljana—New-York K lae-— s crosto izvrstno hrano, nijačo in 100 kg prtljage že od L ubijane. Na.jpri-pravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Pojasnila in vozne 1'stke pri F. Nowy, agent v LJubljani, Marijin trg&t. 1. 3633 20 in l^liše pripravne za trgovino in vsako obrt ima naprodaj pod ugodnimi pogoji A. Casagrande trgovec in posestnik 1370—2 v Ajdovščini (Primorsko). Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro ▼ rseh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim llšajem in paraz. izpuščajem, dalja proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Rergrrj>r<> kotranovo milo ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana in »e razlikuje bistveno od vseh drugih komranoTih mil, ki se nahajajo v trgovini Pri jtoltnlh boleznih, rabite jako uspešno Bergerjevo kotranovo žveplano milo Kot blnžj? kotranovo tnilo za odpravljanje vse nesnage s polti, proti spušćajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot neaadkriijivo ko sme tično milo za umivanj* in kopanje za vsakdanjo rabo služi Bergerjevo giicsrinovc-kotranovo milo, v katerem je 86 odst. glicerina in ki je parfumovanc. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalja s izvrstnim uspehom Bergerjevo beraksovo milo in sicer proti obrćem. ojr«»r^nJn, pejrain mo« Moljem in drugim iieprilikam koš« Cena komadu vsake vrste i navodilom o nporaol 70 v. Zahtevajte po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno Bergerjeva kotranova mila in pazite na poleg stoječo varstveno inamko in na polegstoječi flrmin podpis G* Hell «£ Co, na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1883 in z zlato svetinio na metotnl razstavi v 1'ari/n l»UO. Vsa ilruga medic, in higien. mila znamke Berger so našteta v navodilu, ki se pridene vsakemu mila. Naprodaj t vseh lekarnah in zadevnih trgovinah. Na debelo: O. Hell St Comp., Dunaj, I., Biberstrasse 8. V IJiililJnril se* dobiva v lekarnah: TI i lan ljt»U0l4»ia, 91. MttrtfleiKeiilii-ser. J. I?IiByr, «£S. INreoll. 1 . pl. Trnb6<*zy in v vseh cirugib lekarnah na Kranjskem. 861—7 luss-Staufer-jev klej neprekosljlv za lepljenje strtih predmetov. Naprodaj ima Fran kodmann * I Jubljanl. 696-6 sprejme takoj 1591—4 Gabrijel Ambrožič urar na Jesenicah, na Gorenjskem Stanovanje z dvema sobama se išče za avgustov termin. 1341-2 Ponudbe se prosi pod ,,Malo sta novanje", poste restante, Ljubljana Izurjene šivilje In T7&Jenka 13421 S^fT" se sprejmejo "VB na Karlovski cesti št. 6. v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta, ter s porabo perilnice in dela vrta, je na Dunajski cesti st. 60 za majev termin za oddati. 1235 e Dubro izurjene 13S5 šivilje se sprejmejo takoj pri v Gosposkib ulicah štev. 4. Večja tovarna išče takoj komptoaristinjo zmožno slovenščine in nemščine, in k: je že službovala na enakem mesta ter je vajena knjigovodstva. 1387—1 Ponudbe pod „Komptoaristinjć Št. 1367" upravnistvu „Slov. Naroda-. +■ Snhi »j- slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekra.-r zalita telo po kratki rabi moje odlikovane redilne moke Kathe (zdravniško priporočeno). Damam bajen stas. Strogo pošteno. Karton stane fl J 10 Po nakaznici ali po povzetju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpo'iljalnica gospa Kathe Menze! 62-it Dunaj XVIII. Schulgasse 3 1. nadstr. 64. fr Nara.na studenčnica I kemično preskušana na tukajšnji deželni ke-I mični preskuSevalnici. imenovana L Čoketova = voda = je najboljSe zdravilo proti gosi, oteklemu vratu, bolečin oceni, težki sapi, pokvarje nemn želodcu, otekle mu trebuhu itd. Dobiva se pri lastniku posestnik na Črnučah pri Ljubljani Ljubljana, Dunajska cesta 16. 88 v dobrem stanu, tik Št. Jakobske ter kve, v kateri se nahaja tndi prodajalna se prostovoljno proda. 10Q| Natančneji pogoji se izvedo pismeno ali ustmeno v prodalni w Fle-pijanskih ulicah &t, 14. Stanovanja! V novi enonad8tropni biŠi na Vrhovčevi cesti ->ki«f--sko po- sestvo nasproti Žt. Petrski eerkvi se odda za avgustov termin več sta no vanj po 4, 3, 2 in 1 sobo, z vsemi pritiklinami in vporabo kopalne sobe in pralnico. Hiša ima lepo solnčno lego. Več" se izve na stavbiščn zvečer od 5.—T. ure, sicer pa Hilšerje^e ulice št. 5, L na levo. 1345-4J Lovske puške vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča B97—10 Peter Wernig o. kr. dvorni dobavitelj orotja v Borovljah na Koroškem. Ceniki zastonj in poštnine prosto. MJ JellcrJlSaJluid Zelocdne bolezni, slabosti, vzdigovanje, pomanjkanje teka. zagatenje, gorečica, krč in nervoznost provzročajo, če jih zanemarjamo, velike neprilike. Zdravniška priznanja in 60.000 zahvalnih pisem priporoča v takih slučajih Fellerje^e kroglice iz rabarbare z znamko „kroglice Elsa", 1 zavitek (6 škatljic) 4 K ali pa Fellerjev rastlinsko esenmi fluid E V. Fellerja v Stubici, Hrvaško, Elzin trg, 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 5 K. z znamko O«1 iio češko I postelj jno perje! j> kg Dovepa hkubgenega K 9 »JO, boli&ega K 12-—; belega, jako mehkega sk ubij en ep a. K 18*—; K '24'— snežno belega, mehkega, skunljenega K 30—, K 86'—. Pošilja se f anko proti povzetju. Tudi se zamenja wli razaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 929-6 Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta PBzen na Čc?*fcem. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ib kombinacij ah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje m smrt 2 zmanjBujoCimi se vplačili. Vsak Član ima po preteka petih tet pravico do dividende. vzaje rrj. xxst zavarovalna banka v Pragi. R«z. fondi: 29,217 694 46 K. Izplačana odškodnine in kapital i je: 78,324.623-17K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi hIuvuiisUo • narodno upravo. 6—C0 Vh po)»uiil* daje: Generalni zastoji v Ljubljani, Šeprar pisarne so v laatne) bandnej hiei Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Bkodam po najnižjih cenah Škode cen ju je takoj in najkulantneje Uživa najboljfii sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. fes ki si bote zagotoviti trdno in stalno eksistenco ob dobrem zaslužku, dobe dela t dobro vajo in veliko plačo v dvornici za klavirje 761— IS Bremitz v Trstu, Borzni trg. avarna Nujno svarilo. <>5> praznikih, sobotah ■ it nedeljah vso noč odprta. kavarnar 73—19 Kolodvorske ulice št 22. Častito občinstvo v njega lastnem Interesu opozarjamo, da se delaj« poizkusi rastlinsko mast pod različnimi meni in znamkami poveličevati in spravljati na trg. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni KUNEROL je dokazano prva In najboljša rastlinska mast, ki je kot najčišča jedilna mast priznana od avtoritet. 25o8-3 Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. Zahtevajte ,,Kunerol" v vsaki boljSi prodajalnici jestvin. V kraje, kjer se „Kunerol" 6e ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne fikatlje po okoli 5 kg brutto po 6 K 50 h za Skatljo, tranko na vsako avstro-ogrsko poŠto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po V« ali 1 kg, zabojih pa od 10 kg naprej. Za grosiste prednostne cene! ________________1 Brošure in zdravniška izpričevala zastonj. Prva io najstarejša tovarna za rastlinsko masi v monarhiji Emanuel Khuner A sin Dunaj XIV 2. Etablirana 1880. m Hlodi vsake vrste in dolžine ter debeli od 20 centimetrov naprej se pričenSi z 20. t. m. kupujejo proti takojšnjemu plačilu v gotovini. 767-8 Vabijo se torej vsi, ki imajo kaj hlodov, kakor tudi lastniki gozdov da se s pismeno ponudbo glede kakršnekoli množine blaga obrnejo na tvrdko i v T -"t' EGJ STftlRTFSCH tITZMARKF, Anton Deghenghi v Ljubljani. ..Kathe" voda za prsi. Najlepši kras za ženske so lepe prsi. Senzacionalno sredstvo za\ dosego prekrasnih prsi inj edino po svojem presenetlji-J vem učinku. pKathe* voda< za prsi se rabi le na zu-. naj, je toraj primerna za vsa-1 kršno konstitucijo ter je do-J cela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. 8teklenlca-stane 4 gld., poskusna! steklenica pa 2 gl. 50 krv z navodilom o uporabi vred. diskretno in pod povzetjem 63—17 Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi: gospa KATHE MENZEL Dunaj, 18. okr., Schulg. št. 3., I. vr. 39. — Razpošilja C. kr. pri v. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten PorMtland« cement v vedno jednakomerni. vse od avstrijskega drufitva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovno in odporne trdote dale« madlu-lljujoe! dobroti, kakor tudi svojo priznano izvrstno apno« Priporočila in spričevala raznih uradov in najsiovitojfiih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaja Z,, Masimi dansti*^ sse 1 Delniške pivovarne Žalec in Laški trg W = v Ljubljani = priporočajo 1315—3 svoje izborno marčno pivo istotako „Salvator' pe bavarskem načinu varjeno, katero je z 20. t. m. nove, letošnje va- ritve nastavljeno in se oddaja v pivovarnah Žalec ali Laški trg- ter v zalogi v Šiški za Notranjsko in Dolenjsko, vedno v sveži in izvrstni kakovosti. Naročila izvršujejo se točno in natančno v vsaki veČini, tudi v steklenicah po 25 komadov. Zaradi drugega podjetja opustim svojo manufakturno trgovino in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgo vini se nahajajoče predmete suknsnega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem 143-78 Franc Doleno v Ljubljani, Stari trg št 1. Fernolenrita N IGRI M J« je zlasti priporočljiv za chevreauj, box-\Z calf in lakasto usnje, daje usnju najlepši p blesk in ^e ohranja stanovitno. —■ Pazite fin Kjrorajano vnrutvfno znamko. Dobiva ae povMod. Pozor! Pozor! Za velikonočne praznike kakor tudi sicer vsako nedeljo in praznik se bo ločilo v restavraciji „na Zelenem hribu" na Dolenjski cesti št. 23, poleg- marčnega Auerlevega piva indi črno na bavarski način varjeno. Za mnogobrojni obisk Be najvljudneje priporoča Franc Remic I 1307-2 restavrater. Schich Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. štedilno milo „jelen". Ono je SNF~ zajamčeno čisto ~3NI in brez vsake škodljive primesi. - Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perila neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ,SCHICHTCi in varstveno znamko „JELEN i« 1082—75 Dobiva se povsod! g3 Oe stej.trudnijin obnemogli* po duSevnih ali telesnih J naporih, [se z ničimer vne morete bolj osvežiti nego s'} Brazay Francovim žganjem Tudi gorka kopel, ki ji dolijete zadosti Braiay ik Francovega žganja učinkuje posebno osve- J?- žujoČe in oživljajoče. Naprodaj povsod. Vinska trgovina 3van Gašparini Gržina in sin opusti kupčijo v Kamniku na Kranjskem in se preseli v ?ulj, Uia di Circonvallazione št. 1 ter se priporoča slavn. občinstvu tntiVzanaprej s prav izvrstno postrežbo. Vzorci se odpošiljajo poštnine prosto. Nizke cene. 1401—1 Latermanov drevored. Traberjev 1362-4 veliki panoptikum in anatomiški muzej. Odprto vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ob petkih samo za dame. Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin. Znižane cene! aloga čevlje najnovejših oblin po znižanih cenah v prvem in največjem zavodu za čevlje na Kranjskem fran Szantner, Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4. Lawn -tennis in 1256-3 turistovski čevlji v bogati izbiri. Gamaše vseh vrst. Racijonalni čevlji za otroke po najnižjih _cenah. 09 Q_ CD N O 10 O "O O tn< "D O T3 O < N O Znižane cene! St. 15970. Razglas. 1333-3 Pri nekem tukajšnjem psu se je uradno konstatovalo, da je bil stekel. Z ozirom na to se uvaja v smislu § 35. zakona z dne 29. februarja 1880 drž. zak. št. 35 za mesto Ljubljano in za krožje 4 kilometrov trimesečni pasji kontumac. V tem Času se smejo psi le s trdno torbo, ki bode popadanja popolnoma zabranjevala. spuščati na ulice, ali pa se moraj- zunaj niše voditi na vrvici. Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gosti ne, kavarne i. t. d. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj prijaviti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti. Pse, ki se zasačijo zunaj hiše brez torbe ali pa s tako iz mehkega usnja napravljeno torbo, ki popadanja ne zabranjuje, bode konjač po-lovil in pokončal, proti krivemu lastniku pa se bo postopalo po dotičnih zakonitih določbah. Mestni magistrat ljubljanski dne 21. aprila 190r>. Mg. Gormick Harvesting Machine Gompany (Cikaška tvornica za žetvene stroje) J. E. KNECHTj ravnatelj, Budapešta, V., Vaczi-ut 30. Izdelujejo se: Vezalci snopov, kosilci za žito „Daisy *, kosilci za travo, stroji za grabljenje in povlačenje, „Manila" vezivo za snopje obračalci sena, kultivatorji, stroji za saditev koruze. Velika zaloga strojev in sestavin: DUNAJ, XX., Brigittaplatz 19. — Zastopnika: —— 848-6 Schneider & Verovček v Ljubljani. Katalogi zastonj in franko. Pojasn'Ia se daj 6 "rado volj no. Josip Reich -h parna h- barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice it. 4. 86 priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. PoHtrcžbii toens. €'«*■■«- nizke. Važno! mm Važno! gospodinji, trgovce in živinorejce. Najboljša In najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in Bploh vse toaletne predmete, foloarHliene aparate in |M»tret»Meln«% klrurgična obve-zlla vsake vrste, sredstva za desln-fekcijo, vcseK m paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih ml-n*~«~t*l iftlli vod In solij za kopel. Oblastv. konces. oddaja strupov. Xa AlvInoz*e|ce posebnr priporočljivo: grenka sol, dvo|na sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvSujejo točno in solidno. - -h Drogerija Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Kupuje po najvišji eenl razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd itd. i Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11. priporoča klobuke cilindre, slamnike itd. naj eievfjae 1'nrone po najnižji ceni. Odlikovan z zlato kolajno in častno diplomo v Parizu 1904. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 10 priporočal svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, iopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd. 18 Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. [■T—o ■■' Jv. Setmig | trgovec z usnjem g na drobno In debelo v Ljubljani, Stari trg št. 7 dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po DtaJ«1*1 tim cenah: 1 It*. M» n, % a *© h, pri nakupu večje množine 6e ceneje. JfOVO! Patentirano Jfovo! nepremoćijivo mazilo M počrnenje rujavih čevlje«! usnja itd. Novi sejmi v Mokronogu na Dolenjskem se vrše vsak prvi četrtek vsakega meseca za prešiče in potem dva nova letna in živinska Sejma in sicer prvi na soboto po prazniku Srca Jezusovega, ki pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo soboto V me-SeCU septembru vsacega leta. 63S fiija „Drenikov vrh" Ob pri četku sezije usojana si vdano podpisani slavnemu občinstvu naznaniti, da bodem točil garantirano pristna vina, kakor cviček iz Krške okolice kupljen v pokuševalni kleti, dalje belo staro vino iz kleti prevzv. gosp. biskupa Strossmaverja, Djakovo, O O C O C O kakor tudi pristno gorsko rebulj . O O C O O O Pivo gosp. bratov Koslerjev. — Izborna mrzla iu gorka kuhinja ^zmz^ZZ^^ dobra kava in čokolada. ZZZZZZZ^ZI^I K. obilnemo po.setu vabi 1184—5 Alojzij BiUS# restavrater ca Drenikuvem vrhu. Kaj je Fips? PinQ Je imPregn*ranai oblastveno varovano vreča proti moljem za shranitev z i I pO obleke črez poletje FJpS ^ran* ^alro, na*ta^n m nirče Fips Fips Fips Fips Fips Fips je jako cen, ker ga rabimo lahko več let in si i>rihranimo stroSke za & jevanje je hig eničen, ker ni potreba obleke dajati shranjevat dragem, s čimer za nimo, da bi se bolezenske kali zanesle s poleg stoječe obleke in a lev stanovanje. je že na tisoč krajih v rabi in je na razpo'ago mnogo priznanj-se dobiva v treh velikostih. 8t. 1, 50 X 70 rm za bluze, klobuke, mufe, plete K —"0, št. 2, 60 X 112 ci cele moške obleke, damska krila K 1—, 6t. 6, 65 X 140 cm z* zimeke aut kožuhe, dežne plašče K 1 20. se dobiva po vseh večjih trgovinah s papirjem in v 1U3-4 zalogi papirja A. I*. »J9 Ces. ki. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvcd Iz TTcznegfa reda. V Ijaven od dne 1. oktobra J 904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. nri 24 m pomoći ^ ▼lak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakc70, Ljubno Čer S Selzthal, Soloograd, Lend - Gastem, Zeli aa Inomost, Bregenc. Cnrih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m pj-osobni vlak * Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mor akovo, Ljubno, Čez h n Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, I c direktni voz I. in II razr. , Lipsko; na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči os d vlak v Trbiž, Beljak, Frantensfeste, inomost, Monakovo (Trst-Monakovo di'-ektiii voz 1 razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlak* Ob 7. nri 17 m z-Novo mesto. Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri b m po;>. iatu!ak.o. — Ob ?. nri 8 m zvt-Novo mestoj Kočevje. -- PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PRUtiA IZ 1K.>(Za. U b I, ra zjutra; «jsobn: vlak z Dunaja čes AiDbtetttn, Moaakovo lnomosT, Fiam.eusiesrt, Soin> Line, istejr, let ki. Aaj>see, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monako po-T. ^* ; ! \ I:. rt Ob 7. uri IS m zjutri\i osobni vlak iz Trbiža. — Ob M. nri K» m depoUUM oeobđi vi:tk -OKja čez Amstetten, L.psko, Prago (direktni voz I. m Ll. razredi!, Francove »are, K.vr;.iv; Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Liuc, Steyrf j Pari.. Ženevo, Cnrih, B Inooiost, Zeli ob Jezeru, Lend*Gastein. Ljubno, Celovec, ^uionor, Pontabel. — Ob + 44 m popoldne osebni viak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljakn, Celovca, M'.)nakovoj/rt > mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, B. Ju Jšmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inotcosfa, Solno^r-.da če« Klein^Beifliiig. iz Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, HeDa, Francovih varov, Pnigi in Lauekeca - PRUu NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: On a uri 44 m tjatrsj 12 Noveaa masi Ki^evja, ob S. nri 3U m popoldne iz Straže, Toplic, Novegn mesta, Boflttli m ob b uri »večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Meiam vlaki: iS m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. un 10 m zvečer. — Ob 10. i:n 45 ■ samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRiHOD V IJDBLJANO drž. kol. ii \ .A NiKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m ziutraj, ob 10. ari 69 ra dopoldne ob 6 uri 10 m 7 Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le okt >bra. Čas prihoda in od >e označen srednjeevropskem času ki *e za 2 min. pred krajevnir? eaaom v Ljubljani 32 R+X £ene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25°/0 pod tarifo. i)d 1- inuija interurbana telefonska zveza. VV Sezona od 1. maja jo konca oktobra. Krapinske # Toplice na Hrvatskem Leta t904 je bilo 5120 ijudi. Od za- ^rjanske železniške postaje Zabok-Krapin-?ke Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel Grobelno - Rogatec, pa dve ari vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus l vsakrmu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogatec k popoldanskemu Tlaku. — 30° do 35° R (37\.° do 436° C) forke akratoterme, ki eminentno vplivajo proti protinu, mišični in členskl revml in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevrai-giji, kožnih boteznih in ranah, kronični 3rightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudaryi), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in ne drage restavracije; stalna topliška godba. "rsr.i senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Vlai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja .g kopališko ravnateljstvo. od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi "*ki tiskarski stroji in stane z vao opremo: o o črkami ti. —m70 »o ,. lf —85 127 „ „ 1-20 I40 „ „ I-60 211 .. 2-— 253 črk 354 „ 468 „ 640 „ 809 m fl 240 3-— 3-GO 5'— 6-— LEWINSONf tovarna štampilj in gumijevih tip, graverska dela. ^(teiefo&^iTS?6 7 Zastopniki se iseejo. \**ti*uj*>*** se vzame nazaj. ievafte cenovnik o vsakovrstnih StampiUjah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzDočenim tiskom. Pre&e za vzbočenl ti&ek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidon izvršeni ODES \ na Ruskem, Pa&kinskaja 16. lenoinlkl zastonj. 246—15 in v bogati izberi od najcenejših do najfinejših vrst priporoča 18 salon modnih klobukov Benedikt, Ljubljana, SEJ Dobra kuharica Obsega na P76 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje zajokusnejših jedi domače in tujeJtuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane. je izšla '.spisala je izšla v založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjafikega stališča. literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna ospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 60—171 I) ponedeljek, dne 1. maja 697 16 se prične modnega volnenega blaga, svile, raznih batislov, ^ narejenih blUZ in površnih Črnih jopic zaradi popolne opustitve teh stvari. Jftestni trg št. 25. JntOn ^HmOŽic, Ljubljana, jftestni trg št. 25 ggsSsi^Sž^žšS^S g -^^^^^s^^^g^g^^ ------—^.^,^iiy i Karel aninšek v Cjubljani Dunajska cesta 20 v £jubljani Dunajska cesta 20 nasproti kavarni „Evropa 4 si usoja naznanjati, da otvori dne 1. maja i Prvo pražarno za kavo g£ električnim potom z vročim zrakom ^| ki jo je ustanovil po najnovejših načelih in po vseh modernih zahtevah« — I Slavno občinstvo se vabi, da si ogleda to novo napravo. | — prednosti kave, zgane električnim potom z vročim zrakom so te-le: 1. ) Ob praženju se popolnoma odpravljajo sopare in kožice, s tem pa se kavi ohranja več arome. 2. ) Kava se neprestano zrači in se hitro ohladi (v dveh do treh minutah), ne da bi bilo pri tem kaj sopare; zaradi tega ostane kava evrstejša in okusnejša. 3. ) Če se kava žge samo z vročim zrakom, ne prihaja v nikakršno dotiko z žgalnimi plini; odtod pa izvira čist, visoko-aromatičen okus, kakršnega ni mogoče doseči pri nobenem drugačnem praženju. tednov v dobro zanrtih steklenicah ali 4 7B ^^^^ Prva in najstarejša zaloga klavirjev v Ljubljani, Florijanske ulice št. 42. Ustanovljeno I88O. 4 a A a I Usojam si naznanjati veleč, p. n. občinstvu, da so že došli vsi klavirji, ki sem jih sam osebno izbral pri najbolj renomiranih dunajskih firmah. Salonske kratke klavirje Črne, temne ali orehovo polirane z navzkrižnimi strunami, s* sediueraim železnim oporilom, s slonokoščeno klaviaturo in z moderatorjem (zvok harfe) imam po najnižjih cenah vedno v zalogi. iz prvih dunajskih tvomic za klavirje, crni ali temni, angleška repetecijska mehanika in navzkrižne strune, slonokoščena klaviatura, moderator (zvok harfe), železno opo-rilo, 7*/4 oktave. Imam tudi popolnoma nove kratke klavirje Mignon po 250 gld. Preljtraiil klavirji po 40 jpld. Za vsak instrument jamčim 10 let. Vsi klavirji so izvrstno oprendjeni, imajo izvrsten in zdržen glas. ^- V zalogi Imam tudi klavirje, ki jih posojam v mesto ali na deželo. Stroke vajene vljudno vabim na og'ed. Priporočam se tudi vdano za ubiranje in popravljanje klavirjev. S spoštovanjem 1293-2 Ferd. Dragatin trgovec, ubiralec in popravijalec klavirjev in zapriseženi cenilec c. kr. okr. sodišča. Gospodična I s trgovskim kurzom in večmesečno prakso v k o m p to ar ju, zmožna stenografije in pisanja na stroju, želi čimpreje vstopiti kot komptoaristinja ali kot bla-gajničarka. — Ponudbe pod „komptoaristinja" upravništvu „Slov. Naroda". Kaj je a Pnznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higijene sestavljena in večkrat od likovana kosmet. ustna voda. Dobi S8 v vseh boljših trgovinah. BRZOJAVKA! idr Špitalske ulice št. 7 priporoča 79 3-B novosti 0J2 konfekcije za dame in deklice, bluz in deških oblek, modnega blaga za dame in gospode; votle, sattn, levantin, preproge, najboljše platno, chiffon, perilo in kravate za gospode. $clidnc blago! JO'zke cene! Uzorci na zahtevanje poštnine prosto. Založnik zveze c. k. av. drž, uradnikov K. Košak zlatar Ljubljana, Prešernove ulice 5 priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov in drugih v njegovo stroko 142 spadajočih stvarij 13 po najnižjih cenah. ■e miirajn skrbno yaro« yati pred rsako neanafro ker ee po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo mećilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. R&spoHllja se vsak dan. TfcJJ Proti predplačilu',] K 8-16 se pošljejo 4/1 pusice ali 8-36 6/2 pušice ali 460 8/1 ali 4*96 9/2 pušici Ay rfP^lfffclfc "*? poštnine prosto na vsako -^^C'i^/iS^B* postajo avBtro-ogrske m o-narhije. Trni deli embalaže imajo aakonlto de-ponovano varstveno »nami* o B FRAGMER, c. kr. dvorni đc&aviteij lekarna „prl erneni orlu" a Praga 2678-17 Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Wk Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske, V Ljubljani se dobiva pri spodih lekarjih: O. Piccoll, pl. Trnkbczv U. Mardetschla !03 1 ViB 23 n d J se takoj sprejme pri 136 . Iglicu, akcidfeiična tisk; na Mesšnem ipgu. ne dobiš za gojitev kože, csobr za odstranitev peg in za dosej: nežne polti b ljšega in u šega zdravilnega mila, nego je preizkušeno Bergmannovo lilijno rofečnalo m ili (znamka 2 škrata) Bergmann & Co., DeČin ob Labi Prodajajo kos po 80 vin.: J.Wutscherja nasl.V.Schiffer drogerija Anton Kane in Otc Fettich-Frankheim v Ljubljani 2 930—3 NOVO! Jvan Cank3? GOSPA JUDIT To najnovejše delo Cankarjev bo gotovo zanimalo tem bolj. nekako že v povesti sami, Se bolj [ v predgovoru Cankar reagira na znar krtiko o svojem dela ,,Hi5a Mar Pomočnice1' in brani svojo nmetn. BtaliSče. Izza Prešernove „Nove i šarijo" ni bila pozneje več napisar nobena boljfia in ostrejJa satira. D bo je pokazal Cankar iznova tud mojstra v slogu in jeziku, ni .r poudarjati. Knjiga jo izSla v eleganti opremi, z izvirno risbo na naslovne:: listu. 23—4' Cena: broS. 2 K; po poŠti 2 K 10 v eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 t Založništvo Z. SchwenfK8r v Ljubljani Prešernove ulice 6t. 3. opekarna in tovarna —— peči -— F. P.VIDIC & Komp. Ljubljana, .'ponudijo vsako poljubno množino zarezane strežne opeke t »Koroški model 1238-5 (Strangfalzziegel). ifarvr; a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh tnltnrnih državah, — Lastniki patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZ0L1 BV Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. mmm«mmmmmmmmmmmmm Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno, mmmmmmmm********mmmmmmmt Sprejmejo se zastopniki. ~W SV" Takojšna In najzanesljivejša postrežba. *^| DOT Sprejmejo se zastopniki. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Dr.Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**