lil, petek, 21. neremhra (Nov. 2IM919, ^ M> *** ^ CkU>g>, liiu^k, By «f tk. Pr—Id—t, ef Oh. I. IttT, ««~ikoJL J««el4. 1HI, STEV,—NUMBER 278. OLEttHfORAU PRIPOROČA WVO VOJNO « 30VJ«t. 8X0 RUSIJO «00 rebelev natreljenih, drugi so pobegnili; nund Ckjda j« vo- v i «i , Iff ... • JUM JI KOLdAK? r V ^ —, Vladivoatok, 1H. nor, — Revolu«. <*ionaru« flote, ki no kotel* osvojiti tm»to, premagane in reakrop Ijono. Okrog 1400 »o« j« bilo v jjketai armadi in 400 je ujetih. \ Ukine K (Makove *ete ao vtoraj itkiipirnlt* AeleanMkj Modvor, ki j* bife aduja puatojanka revoiu- 1 elotittrjfv. V«i ujetuiki bodo N. alreljeiu. Kkaekuelja ujetnikov a* W t* ^»i.Vla, iJPltogton, ao. nov. - 1*« ve-«*W» ia Vladlvoatoka. ttJft je l>r*jH drftarui departinent, je general Uajda organiairal revolnoi. je proti vladi Kolika, tod« revo. lueija je le poneareMla. Oajda > bM ranjen in ujet a avojitni «a«t- ; uiki. Olarti nove, revolucionarne vlade ao pofeefnlil. (Wral Onj. da 1k» itaj|ri deportiran. V bitki med revolucionarji in Kollakovi. ntl tetami je Ml ranjen neki orne Hiki pomorMak, katerem je aa-dela krogla, ko je opatova! boj a krova ameriške bojno ladje °Naw Orleana" v vladivoatoftki Inki. - (tienrral flajda je flek, ki je po. veljeval *ehoelova&kifn brigadam, kater«« ao pomavale JColftaku do atol^ka. Pred nekaj tedni je bilo »orodno, da ae je Uajda aprl a Kozakom in da ao Čfchoalovakl aapuatili Hibirljo. Op. ur,) London, 10. nov — V anglc. Ikik vladnih krogih prevladuje ukrbf kaj je a KoMakom. Včeraj *« poročali i* Moakve, da ja bil r Vi/M, V. j. t* V tovarni za »modnik, ki j« laatnina K. I. «u 1'otU Nemoura kompanlje, ae jr dogodita raaetr««lba. pri kateri ata bila dva dflavoa na meetn ubita. Ranjenih jo Mlo ve# delaveev, rned njimi nakaj deklet, ki ao xa iKtalene v tovarou mnlu bavmtjb so umi vlad v a dbtbktiva. A|U Pitala, leeora — Dvaj-aet milj juino od Mantecume m natli oboftana Rnrkjuie llermande ao in Froneineo AHUa. detektiva mebiAki' vlad*. TmoHli ao ju »»en-dMje. pg ——a—a i ——■ .......i PROSVBTA > ** ommTnmnf Od« orI«»ov p« Sekopld aa veaiale. sssas , fa) inotraisivo $7\M. FBOSVltA DOPISI. M—Uw u VM, br IM «lft i IblMU "PROSVETA" 8«. l A*MM, CUmc«, WI ENUCHTEWMENr' T ' M BB?r' - -V. i 1111HC _ Orf »I the jfrve»*« I E^ftt *#«My. BUJ ly iU JUelt« imT t A.lverttotBg n»U» oa agretmeni. ilted SUUi (ezeept Chicsgo) sni _lUnH.-<] •ml forsiga 97.00 per and C«n»d» |4 p«r $ udavi li»t. LLOYD OEORGE IN NJEGOVA POLITIKA V RUSIJI. E^^ m i ■ .i Ko 'je Lloyd Gearge, angleški ministrski predsednik omenil prvikrat pred dobrim tednom, da ne bi bilo na* pačno, če pride med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo do praktičnega sporazuma, je sunil v gnezdo nazadnja-kov. Zahrumeli so ptoti njemu kot roj sršenov in vpraševali, kaj njegov govor pomeni. Dejali so poleg zastav Ijenilt vprašanj, da se Velika Britanija ne more sporazumeti, dokler v tak sporazum ne dovolijo v Parizu. Pov darjali so, da Velika Britanija ne ihore sklepati'kompromisov z revolucijoaarno Rusijo. V Parizu niso Lloyd Georgeove besede napravile prav nobenega prahu. Učinek njegovih besed o potrebi-sporazuma s sovjetsko Rusijo je bil v Parizu tak, kakor da jih ni spregovoril. In nazadnjaki na Angleškem so zopet vpraševali, kaj ta molk v Parizu pomeni, ker je vendar postal dogovor med Veliko Britanijo in Parizom, da vržejo sovjetsko vlado. Lloyd George je kot praktični političar molčal na te očitke in vprašanja, kakor da jih ne sliši. Čakal je nekaj dni, da je prišlo še več vesti v javnost o porazu Judeniča, Kolčaka in drugih protiboljševiških korifej, in izjavil je, da se bo Velika Britanija umaknila iz Rusije, ker je človeku srajca vendar bližje kot pa suknja. Nihče vendai ne more pričakovati, da bo Velika BHtanija izkrvavela pri uganjanju boljševikqv. Pri tem je omenil, da so druge dežele v boljši poziciji, da nastopijo v ruski civilni vojni proti boljševikom, kot je Velika Britanija. Govoril je tudi, da je nadaljno bojevanje brezuspešno proti boljševikom, kajti butara civilne vojne v Rusiji postaja vedno večja zi Britanijo. Nevarnost je tako velika, da spravi dežela sebe v nevarnost, ki hoče intervenirati v tako veliki deželi, kot je Rusija. Kaj je Lloyd George pravzaprav povedal? Njegove besede so bile dvoumne in njih pomen se lahko tako spremeni, kot se spremeni položaj. Lloyd George je menil; če na pride nihče arugi na pomoč, tedaj je čas tukaj, ds ae umaknemo iz Rusije in prepustimo KolČake, Denikine in Judeniče, da ae bojujejo proti boljševikom, kakor vede in znajo. Ce pride tako velika pomoč, da izdatno razbremeni Veliko Britanijo in Francijo, bomo še nadalje sodelovali v civilni vojni proti sovjetski vladi iz enostavnega razloga, ker hočemo biti tudi deležni sadov zmage. Tako je razumeti Lloyd Georga. Zavaroval ai je dva izhoda, kajti oba ne bost* nikdar zaprta. Velika Britanija se lahko umakne iz ruskih homatij, ne da bi pri tem kaj trpela na ugledu, lahko pa sodeluje še nadalje pri njih če so razmere ugodne za tako sodelovanje. Lloyd George ni govoril svojih besed o položaju \ sovjetski Rusiji tjevendan. Kar je povedal, je dobro pre-mislil in tudi v Parizu so ga dobro razumeli v vladnih krogih. Ce Velika Britanija odtegne svojo pomoč proti-i revolucionarjem v Rusiji, se umakne tudi Francija. Akc bo pa Velika Britanija podpirala Še nadalje KolČake, De-ninikine in Judeniče, jih bo tudi Francija. Tako zdaj stoje stvari po Lloyd Georgovi razlagi. ' Povedala bo pa šele prihodnost, po kateri pot* pojde Ve-lika Britanija, če je res prišel že čas, da Velika Britanija HJfcnakne avojo pomoč protirevolucijonarjem v Rusdji. ■■■■■■■ - ' Oary.Xew Dofath, Mina. ~~ Od svoje in brata Alojz Detoeija-k« it Skerlovice pri Velikih La Mah na Dolenjskem kciu dobil urno, v katerem mi opisuje v trpljenje, katero j« moral »tati v ttdhji vojn) Ker je pit-eejinje število njegorih t likaj, jih bo gotovo zanimalo in radi t epa podam > kratkem, kir mi piie: Takoj v začetku vojne, IS. av guataX 1914 je bil na« polk po polnoma pničen. Jas sera se takoj zgubil in taval sem fti *js_ Zbrali' so na* zopet skupaj ter iz vojakov vaeh različnih polkov so napravili tri atotnije. Dvanajst dni so naa preganjali sem in tj* torez vsakega živeža. Jedli smo to, kar smo ukradli., septembra sem bil zopet v hudem boju; ranjenega so me poslali v bolntfnico v Celovec in sem i^pal, da mi ne bo treba ved it! v Galicijo v bojno črto. Toda motil aem ae. Komaj sem nekoliko ozdravel, so me že zopet poslali na bojiiče. Toda hudih bojev nismo več imeli, ker Ntno vedno bežali. 30. ,decembta je bil 11 »m oddelek zajet *in »riAel Mm v ruako vojno uj«tni|tvo. Peljali so naa takoj v ozadje, kjer m je nam pridružilo ie vtč ujetni kov. Ko se naa je nabralo nekaj nad en tisoč so nas začeli voditi, v Rusijo. Pno noč smo ves čas hodili, živeža nam niso pič dali. Hodili smo 18 dnij brez vsake za-doatne hrane. Potem smo pa dobi li vsfk dan nekoliko ru*ke kaše. Hnega iy blata je bilo do kolen po vseh cestah. Ko smo prilli na ru sko mejo, ao naa* naložili v želez titike vozove. Odpeljali so nas v Kijev, ao naa ie enkrat natjn jko preiskali. Od tu smo ie odpeljal! v lemberrfko gnbernijo. Vozili smo *e 18 dni in noči. Od Železnike postaje smo hodili ie 40 km v u jetnifiko taborišče. Vladal je ve lik mraz, ml pa skoro nobene o. bleke. Na poti ho trije zmrznili Ljudje so bili usmiljeni ter ao nam pomagali, kjerkoli ho le rao- bolezen valed nezadostna,hrane ki ročnimi granati pobijali ribe v re ki Dravi, aem jat šel ravno čez most, ko je neka granata eksplodirala v bližini mene. Dr obe« me je ranil v nogo. Toda sedaj sem lopet zdrav, in aem doma, ter premišljujem, kako so me pn> i ' « let aem in tja, tako dolgo, da dobil sive lase. Med tem ftP mM ai lahko kaj prihranil, ta aefti pa tdkorefcoč berač. Koli ' %l ae le Ju-aam, zakrfj da ni lel prej 'v Ameriko, ko bi lahko šel iu aedaj pa ni mogoče, ker je vse zaprto. • » • Na ta način, je trpelo breaite vila nalih rojakov v zadnji vojni in $erou? — John Debeljak. sa. Slišali ste o bujnem rastlin gorovi počivajo in niti en premo atvu tropičnik krajev, videli pa K«r ae ie ni toUko izpozabillBH jih ie niste. Pridite in oglejte si, iet na delo. Toliko v pojasnil,, , aaj rastlinjak je odprt vsakemu nijn, ki hočejo vedeli, da 1uk4j od osmih zjutraj, do desete ure ni stavbe. § zvečer. Pozdravile vss bodo ka- Nekateri ko pričeli tud. ■ melije iz Kitajake. palme iz južnelčati o tukajiflji zadružni Amerike, kakti iz Mehike, veli jalni in hočejo vedeti - nekaW kanska praprot iz Nove Zelandije Nt vari, ki mo v odločnem naaprot'' i u velika zbirka Čudovitih rast j ju * resnico. Tukajžnj* /a(|. , lin iz bajne Indije, južne Afrike, j prodajalna napreduje pra'x Filipinov in kdo ve od kod se. bro, kljuh vsem zaprekam so v rti I i «Hf m. i ! 1 oakrt»e in je volifco a jetnikov n-mrlo. Spati smo morali' na golih tleh in hrana jako slaba. V tem taborifiču smo ibili mesec dni Is tega m nas premestili, v druge ga,' kjer je bilo »e slab&e. V dru gem smo ostnli 14 d: io nam dali čevlje povaga lubja, ter nas poslali na Hmete. toda meato na kmetovo naa odpeljali v meato (Orfrv, kjer so naa zdravniki natanko .preide« H. Bolane ao odpeljali v bolnifi ce in zdrava pa v meato Luharsky, Jekaterinoslavska gubernija, kjer so leleane Hovame in peči sa koka. Tu amo potem ves čas dela U. Plača je bila 20 kope j k na dan (lOc prejinje vrednosti). Hrana je bila bolj al»ba. Stražnik nam je vedno nosil iz bližnje prodajal ne ako amo hoteli kaj imeti. Po revoluciji so se raamerr tudi za naa veliko izboljšale. t#ano smo dobivali boljfto in bili tudi bolj proati. Poviftali ao nam ti^di plačo Toda kmalo je tova&i* uatavi. la dalo in nam ao pa tellAl, da lahko gremo knmoT hočenlo, da smo proati. Zbrala ae nas j« takoj večja množica Slovencev, ,4er oditi proti ftaži domovini Rumu-nije smo bili prosti, Kukaj «o naa pa zaprli Itiri d|»i in nato pa odpeljali nazaj v Lugansk ter Ohiaago, DL — Družabno živ-jenje v Uhicagi je bilo do sad! njega Časa precej mrtvo, fiele zdaj ne je začelo obračati nekoliko na "bolje. Dramatika spala spanje pravičnega dolge mesece, lele mr/.li novemberski vetrovi so o zopet zdramili. V nedelio 16 t. m, je itoizorilo mladčniiko društvo "l>ani«-A^ igro '"r*kma\ ki je, ako vpoitevamo vse okoliščine, fte precej dobro izpadla. I gralcl so se 'potrudili storiti vse najboljfie v njih moči in par jih je bilo mestoma prav dobrih. V splošnem pa je bile govorjenje pretiho, ali pa je bil iurider dvorani prevelik, tako da niamo razumeli niti četrtine, kar h* je ha odru govorilo. Zdi ae mi, da so i gralei imeli tudi premalo vaj, Samo ie par vaj in igra bi bila n^jbež zelo dobro izpadla, pod POgojcrn seveda, da bi bilo tiho in: mirno v dvorani. Ako občinstvo ne sliii, kaj ae na odru govori, zgubi zanimanje za vse skupaj in zato ni čudno, da sfem jih videl več* ki so med igro »paH spanje pravičnega. Navada je tudi, da se presledki med posameznimi dejanji izpolnijo z godbo, česar v tem ilučaju ni bilo, zato so so zdele pavZe zelo dolge in njjučne. Naravnost neodptistnq je pa, da se igra ne prične ob določenem času. Sicer je "lepa" slovenska navada, da se prične vsa-kf taka prireditev točno eno uro pozneje, kot je označeno v oglasih, ampak čakati skoro cele dve uri fog določa. ki je podkupila odbornike enim samimi cvetom in druge, ki]1® naj pove, katere, ae dosedaj "h<\ jih imajo do petsto ali več. Leto-inja razstava je izredno krasna; ni oglatžila. '1 Opozarjam vse delničarje ntše in bogata. Kot novost sem opazil I zadružne prodajalne, da naj ae letos rastline, ki nosijo ne enem nikar ne ozirajo na take laži ter steblu petnajst vrpt Različnega da naj podpirajo zadružno pro-cvetja. Na vsako vejico je nam- dajal no. Koristi Od zadružne pro. reč cepljena druga vrsta, rastlina dajaine imamo vsi delavci, ker pa izgleda, kot krasen, umetno dobivamo ceneje in boljie blago, sestavljen iopek. — Oglejte si ta Odbornike pa opozarjam, da de > čuda narave in vrtnarske umet- lujejo v korist zadružne prodi-nosti, pa kmalu, dokler so rast- jalne in naj pazijo na dobro urado line še v najbolj svežem in buj- vanje ter poslovanje v zadružni nem cvetju, aj evetejo v vese4je prodajalni. Posebno se opozar-nam vsem I Pozabite za par ur na jam one delničarje, ki ie podpi-poulični dirindafj, trpkost in pu- rajo nasprotniki, kakor se čuje, fičobo življenja in ledene zimske da naj nikar ne pljujejo v svojo vetrove, ki žvižgajo med golim lasitno skledo. Ni dovolj biti samo drevjem, pa napasite oči in dufto delničar ampak biti mora tudi v tem avetiiču naravnih čarov, dober odjemalec. — En delničar i saprli v neko vojafcilco. Tu ae' umetnost godbe in petja, po- mene določili za kuharja in radi tega ae mi ie ni godilo prealabo. Ko ao ae boljše\ iške čete umakni« lllN* prihaja t kosti sUrokopitoim pol.t.derjem Delavska stranka ni mogla pri Eadnjih volitvah ia raaviti tvojih moti, ker ni bila usUnovlJena v vseh dliavah Ali tamt kjer so delavci sami postavili svoje kandidate ne da bi vprašali političarje starih strank sa dovoljenje ■o dosegli Ae preceftnje uspehe v otigled dejstvu, da ni bila agitacija dosti razvita, ker je delavska stranka bila lele v ustanovnem stadiju. V Ulinoisu so v nekaterjh mestih kandidatje ta konstituento dobili večino in v dveh okrajih je delavski kandidat propadel le sa par sto glasov., ^ Tako so na pr. delavski kandidatje zmagali v okraju Will Ci^L, na a al jo MWk Raatlinjak Cnrfield parka je le sam na sebi man. kol eden najlepših, če ne najlepši, % Ameriki. Ta so /l mere, v katerih ee nahajamo. Kajti vsled trmoglavosti premogovni- Thomas, W Va ~ I>rcmoirar \mh 8mo tudl tukai Tsl ska stavka v t ukazujem TtSfu Wttr^t je popolna in aploh nihče ni mi, V8e^ sli!; da ae bodo premogarjl odzva- "^•"J1 orgairizirani v U. M. W. li v tako •velikem številu Niti J?f America. V tukajšnji okoMe tako ^velikem Številu. Niti en rov ne obratuje in je r?v ni*> frr * u^dmkokm du, na kateri so pravilno kftij* ^ n tfi zastopniki premogarjev jSBffi ^JSfTJi do zaključka, da smo mi premo-1*™1' P* Bt^m n " „*ru iih voditeljev zvesto in lomele ga rji upravičeni do ve«je plače, boljMh delarsl^Ht razmer in (lo krajiega delavnika, da tetno la hko delali eelo leto in ne aamo nekaj dni in potem dobili počit-niee zopet nekaj časa Itd. T vseh teh naitti bojih poftrelamo delav skih listov, ki bi poročali resničen položaj, ne pa to, kar veWbi-zniiki imokavzar por6Ča v liate, namreč same laži. Tako aem pred nekaj dnevi čital v nekem aloven-ikem dnevniku, ki se nazivlja glaailo slovenskih delavcev v A-merlki, da premojforovi v W. Va. obratujejo in da je odilo iz ta-kajinje okolice nad 50 Železni* kih voz premoga v mesto Charle« ton. To je vse iz trie izvilo la take veati prinaiHjo |š'|elebizniiki listi. Krivda ae zaden* toliko do ^Ične .urednike, ki so poaatisnlll is vallkih sngleikih listov doOČ-ne vesti, ker dobro vem, £a je jako težavno dobiti pravih ve*tl o položaja. Toda nekoHko bolj previdni M p« bdU^ko, ker fk la-1 hko vedo, koliko ae je zaneeti na vesti o delavskem položaju, kale re prinaiajo iniokavzareki Ikli. J5nano je ie namreč, da v kraju kjer.se vriU stavka navadao ari zadeti veleManižki interesi vedne kričijo, da ae > toliko in toliko sto ali #e eelo tiooč delaveev vr nilo na dalo. To ja vse namo poteza velebiznismanov, da vjlm «.l»čo mnett|p in delavec, da a« v zmoti. Toda splaina sadba lakaj injik premogarjev je pa, da groinje la dnt^l Vlonti prirSfletib krnjfov toliko učinka ha sn»»g na letoiajal te posluiali katere smo izvolili In nobenih drugih klepetulj ne, ka-tei^e M najeli premoKovski baroni, da razpeftiljaje eele kope laži med svet. itojaki v drugih naselbinah i« zavedajo, da se morsjo izobrafr-vliti na Političnem in gospodar-skem poljn, sko hočejo izbolj*a ti Avoj polti*). Vsled 1egs ho * v mnogih naselbin sli »P« dili svoje laatne dvorane, v ka-terih pri A ja jo avoja društvena zborovanja. Ttfdi t^kaj se je is-prožila prod nekij čaaom kori«t-na ideja, da W zgradIH sten dom, v katerem bi lihko drttvifl svSje druitvenc predavanja hi r*z»« ^ode. toda tS IdejU I Hir^^ raaad liff fai W " ie ni piill- HHPf*0": opaža ksk.-ira ja: Vzrok fr-prirojen* ta- fcift + »ni ».»»drft. - ««► Toda fprkiam *aa. drsgi raflf zakaj so pa postavili Flnei m !• talijanl svoj/ limit«« dvorsnsT Ikn itn to smodi, MM p. mi Ji Saj « tmH ^ 1 ^ Toiš ▼ Jeklarska stavka POTREBUJEMO MLADENIČE, nad 16 let it are. I. tprfl« 1». j»..js i«bf • mM » rfrfsrf IIU..I, GLAVNI STAN, 1S87 5S SO. LAWNDALt AVI., CHICAOO, lUJNOli/ GLAVNI ODBOR ZA DOBO IS1S-192S. Iivrievalni odbor. • v, » JM^ J .*T'/ • „'( C,'* " , It " jgll^ • ■, upravni ouu. POROTNI OMML " Mi potrebujemo mladeniče ta delo pri raznem blagu, uradne oddelke in za railičns dela. Se ne sahteva posebne akuinje. Dobri prostori in prilika sa napredek sa delavne mladenič«. - SEARS, ROEBUCK and Co, ' * —— Delavne ure od 8 do 4.45. Ob soboto dopoldne. Homan Ave., Arthlngton St. EIZUČENE Llt.vvM iLi )ELAVKE POZOR! Prazniki se vmIn Umik« »Ne vHvs Halsted St., Chleago, HII^IIIIIMMIlIMlItlllllllllllllllllllllllllHM POTREBUJEME MLADENIČA $A DELO V URADU. Mora biti nad 16 let star. Ugod-na prilika sa napredek. Oplasi naj se takoj: H. J. UIN& , 848 *. WMtorn Avl, Ohioafo. limilllllllllllltlllllllllllUlIlIKIIIINIIHIIIt Homan Ave., Arthlngton St. _ .. """ "jgfv: Vr OWcago,>>' YORK je središče svetovnega prometa VVSEHCMKIRIH. ^ ■ ^^MMM SANM vemilkiss v JtLPiSi "iStiJ^s "ti&Li^ndLTiZSIK Ta t»r*e Vm Jej* GARAKCIJO sa »m J«. tlainin* Delsvns ure od 0 do 4.46. Ob sobotah dopoldne. Homsn Ave., Arthlngton St POTREBUJEMO isoteno kuharioo 5021 Northumberland Ave. Pittabttrgh, Pa. (Trt. Bdi Phon*: Haiel 25« "PAZITE NA MENJAJOČE CENE.1 Cotllnwood. "Prosvala" pUe M l>Uiro-t.nj# IJu.Mft, Ako as strinjal • af*> „,, ld.js.ni podpiiaj trgom, VI oguMM/O v rrmrvm. •• v aRiogi [tMam v«e ca vsekdsnja potrdili l rts po tmaral nsI. ^^ Lfa^ota. Ot - (fevimo p«. Tudi tukaj so rudarji ml. '<4i|| orodje i* rok prvima lr*a in čeprav j* bil rarp««al*t» i,r**k||e stsvkovnrtra ra*«la*a od EMIL KISI, PB08VKTI inozemstvo POTOP Klerikalci hujikajo proti avstrlj . rtd te čehoslovaiki repnblild. Dunaj. — Po vseh rfelelah, ki so nekoč tvoril« Avstro-Ogrsko, se yt pojavila katoliška agitacij* za vpostavitev monarhije. Propaganda je zla«ti živahna na spodnjem Avstrijskem in ' na Siovaikem. Slovaški katoliški duhovni, ki po ¥ tvw! z bivšimi avstrijskimi uradniki, ksterj so i/.gubli si u#>r valed ustanovjjenja čehoslovsike republike, hujekajo kmeta proli čehoslovsAki vladi in priporočajo avtonomno jilovaiko kraljev*! vo, ki ae naj združi z Ogmko. Duhovniki v Avstriji pa hitfafc»j« kmete, da naj blokirajo Dunaj In iuj pošljejo nobenih živil v mesto, ki je aedaš "brczverske" socialistične P vlade. I ( Resultat aovjetake zmage v Sibiriji London. — Brezžična brzojavka fx Moskve, datirana zadnjo ao bot* ae glad, da ao rdeče $ete do 11. novembra prodrle v ravni črti 333 milj v Sibirijo in okupirate 83,000 štirijaških milj ozemlja, ki vključuje pet velikih meat. Ujeti ao bili celi trije polki t enim divl-zijskim in . Štirimi polkovniiui štabi Kolčakove armade in plen znaša poleg velike količine strell-va in orožja tudi pet miljonov pudov koruze. - ' ' i ■ Vrhovni «vet odgovoril Jugo-• i p. »lavlji. Pariz, -r Vrhovni avet mirovne konference je zadnjo aredo odgo-vorfl jugoslovanski delegaciji na noto,, ki zahteva modifikacije v pogodbi z Avstrijo glede na tyčke " o takozvanih pravicah narodnost-nih manjšin. Odgovor ni znan v celoti, toda povedano je toliko, da zavezniški »vet upa, da bo Jugoalavija zdaj zadovoljna. "Sile ne bom rabil," je dejal aam pri srbi. "razun v najakrajnejšcm slučaju . . . Sicer pa tu ni moja volja, marveč knezov ukaz. . . . Hvalein* me ne »prejme, to vem, toda ako Bog d£, prepriča ae ačaaqp*. *la alužim ramo radi nje in radi rešitve domovine Radzivilu." . Tako premišljevaje je utrjeval Kejdane, kakor bi inMjle služiti v prihodnosti prestolnici njegove neveste. Medtem ae je Volodijevski umikal hetmanu, kateri ga je beano preganjal. Toda postalo um je jako tesno,, kajti od Birie ao m oddelki fived-ake vojske napotili proti jugu; vshodni del dežele je imela v rokah ruska vojaka, na potih »jjT Kejdane pa je p režal hetman. Zagleda je bil zelo nezadovoljen s tem položajem. Pogostoma ae je obračal k Volodijevske-mu « vprašanjem: "Dragi Mihael! Za rane bofcje, ali prodere-mo skozi ali ne t" ' "O kakem nasilju tu niti ne more biti govora," odvrne mali vite«. "Vi veate, da nisem plaŠljivec ter da sem pripravljen planiti celo na samega vraga . .. «Toda hetmanu n<> vzdržimo Ž njim ae je težavno boriti. Saj ste vi sami rekli, da amo mi postrvi, on pa je Ščuka . ., Učinim vae, kar mi je mogpče, da se mu izmuznem, toda ('a pride do boja, pa na* on gotovo pobi je." "A potem vkaže nas posekati ter vreči pworn v gobec I ... Bog nas Ohrani in obvaruj! . . . Slej pridemo raje v vsake druge roke kakor pa v hetmanove ... Ali bi ne bilo bolje, vrniti se k Sapiehif" ; ^ ' . h "Sedaj je že prepozno, ker nam hetmanove in £ vedske vojske zapirajo pot.' *, "Vrag me je skušal, ko sem prigovarjal Skretuskima, naj gremo k Radzivilu l" obupuje Zagloba. j . ^ <* • Toda Volodijevski se ni izginil nadeje, kajti kmetje in plemstvo so mu vestno poročali o gl- znsnilo je spravil kar dva Živa pijanca! V Izraelu je seveda zavr šelo (saj Cleveland je vendar auh) in sorodniki baje pojajo fibogcg« urednika z golimi tomehavlfi oko li voglov . Izjsva ameriške neod-vianoati govori, da so vsi ljudje ro jeni prosti iu enakopravni. Do tu je sicer vae rea, ampak pozneje ve čina ljddi zafrečka svojo enajst In svobodo. Nekateri namreč po stanejo uredniki, unijski ali kak šni drugačni oficirji, nekateri se pa oženijo. Pa gre vaa svoboda po fobe! Mnogo ljudi ai je že belilo glave, kaj je vzrok večuim mehikan skim revolucijam. Pa se je našel ženij, ki je razvozlal to uganko Bil je to nekega amen škega mesečnika. Prinosel je Sliko, ki predstavlja ato žarnookih mehi-kanakih aenorit, gojenkfneke viiye šole.^ Spodaj je zspisal: "Sto vzrokov a mehikanake revolucije ..." Jaz mu verjamem da zadnje pike. Saj vem, kako rebattf ae počutim, če me zadenejo žatki o, pa rajši pustimo to. ..'il j Sar, ali ste že vzeli kakšnega se stradanega jugoslovanskega ma-lenčka na boardf Če še niste, o-glasite se pri najbližjeM društvu SNPJ, in postregli vam bodo. jso-benega peatovanja aH tutuajanja Samo trideset grošev vas stane na mesec, that'» ali Pcčlar Oajžla si je naprtil kar tri. Nekaj mesecev bo že nekako izhaja), potem pa za-?fne regrat zeleneti. Nek fiečlarski sobrat, približno moje starosti, ka terega sem n»govoriLfcdagfe tudi adoptiral tri male za tri mesece, mi je zašepetal na uho, da otroci so že 0. K,, ampak, da naj mu w pozabim povedati, Če bo kdaj za oddajo kak*r\a bogata vdova, posebno farmerca. WhaVd' you know about that! "Avle", sem ga zavrnil, "če zvem,«a kaj takega, miališ, da bom tebi pravil!" M**1* Naši vodeni evangelisti, ki naa hočejo po sili izveličati in za lase potegniti v kameiina nebesa, ao te dni Šnofali papriko v državi Ohio (Vohaj-jo). Fantje, ki so se borili za svobodo in demokracijo v strelskih jarkih Francije, ao pokasali, da jo znajo braniti tudi doma. Lepa bi bila t*, da bi gospodje poslanci, ki so sedeli doma na |Mih zapečkih, stptisočim fantom, kateri so se borili za svobodo ns evropskih bojiščih in zmagali — zdaj diktirali, kaj smejo imeti v svojih kleteh in s čim postreči svojim prijateljem. Saj sem vam vedno pravil,da je Ohio domovina gostoljubnosti, sladkih deklet, vrlih fantoV, krasnih vinorodnih bregov in božanske vinske kapljice, "kf srce nam hladi, mladi". Od samega veselja žvižgam zdaj vsako jutro na teŠČe znano melodijo "Beautiful Ohio", da ae plašijo golobi in vrabei na strehah. And other gents who see me k lok up my howdydo, cut out the tear-4roys stream/ and they are hap-py, too. Čudne stvari se godijo danea po svetu. Nič ni več nemogočega. Smejali smo se včasi storiji stare zaveze, da so se podrli zidovi mesta Jerihe, ko je nekaj atotisoš čl-futov par dni kričalo okoli mesta. Zdaj se godijo večji čudeži, tako-rekoč prodnatimi očmi. Poglejte n. pr. kolikokrat je že padel Ps-trograd, ko se je ustrašil generala Judeniča, gospoda vojskinih trum. Drtogi dan fe je pa lepo pobral in gledal V beli svet, kot da se ni nič zgodilo. Neštetokrat ga je obšla slabost, da je padel, pa si je samo poglatU košate brke in zopet vstal Lenin In Trockij sta bila le večkrat vjeta, ustreljena, zastrupljena in obešena, kot sam trdoživi ViUa, pa še danes srečno živita. Vidite, to so Y*e čudeži. vjjp eatfo Art Institute pe baje pogovarjalo o ustanovitvi View FHgh" sehool. Vsaj nek člkašld list poroča tako. Bog nas varuj, kam nas bo pripeljalo študiranje pariške mode. Sicer se pa tolažim h tem. da je morda to poročilo spravil v svet nagajivi tisksrski škrat, tfi še vedno hodi okoli, kot rjoveč kajuc in išče, koga bo ugri. znil. Nekemu Slovenskemu uredniku v Olevelandu je nafctimal še vse kaj hujšega. V mrtvaško na- POTEEBUJEME DELAVCU za delo v KEMIČNI tovarni, pri oglju in acetatu apna. Oglasite se: KKY8TONE WOOD PRODUCTS COMPANY, First Natio-n09 Bank Bldg. OLEAN, New Vork. ----r i POZOR PKVOVODJEt Bukarešt. — Humunlja je v teku velike votline borbe. Izvoliti ae ima 214 poslancev v parlament, toda kandidatov je okrog tisol, Vae stranke imajo svoje kan«)i date. Išče se slovenski pevovodja za poučevanje pevskega zbora t večji slovenski naselbini. Zagotov 1 jena mu je lepa bodočnost, za njegovo eksistenco. Prednost ima Slovenec. Za nadaljna pojasnila jo obrniti na naalov:—,AHTOH OKDVV, 1277 X. 58. Street, Cleveland, Ohio. ITovi nemiri ▼ Egiptu. Kairo, Egipt. — 17. t. m. m tukaj bil iponovni boji med rebeli in policijo, ki je streljala is revolverjev in ranila dva rebela Mnošlea je nato naskočlls policijsko poftajo in jo sažgala. Rusija m hote UMbttl analfabe-tov. London. — Is Hoekve poročajo, da je sovjet v Petrogradu od-redll, da se morajo vsi analfabetl v starosti od 17. do 60. leta na-učiti čHat in pisat v šestih mene-eih, ako se ne nauče, tedaj bodo pomaknjeni v nižjo šivežno kategorijo. Nsredba določa, da vsaka prizadeU oseba pravico odtrgati si dve uri od dnevnega dela m obisk šole. Ogrdd monarhisti ao H podali. J »Kodanj. - Is Budapešte je prflOa vest 20. t. m., da je fttcf*n Friedrich, ogrski predsednik, obvestil zavezniškega ppslanca Cler-ka, da poda osUvko, kakor zahteva vrhovni svet v Parizu. Na nje-mesto pride Kari Huazar, sedanji naučni minister, ki bo po-skusil organizirati koalicijsko vlado. ' . Atentati M neodvisne aoeialfato v VemttjL Berlin. — V torek Jf bil Izvršen ponesrečen napad na Oeorga Le* debourja pred sbomlco narodne skupščine. Napadalec je nameril revolver nanj, toda strainik mu je pravočaano Izbil oraije is roke. 1i#debour je eden voditeljev stranke neodvisnih socialistov, Za božične praznike« Razprodaja se odpre v sredo jutro 19tega novembra, in se nadaljuje za več dni. Pridite zgodaj in se ognite velike gruče. Potrebujemo prodajalce. V ■/-' * v . Stara navada je še, da pošiljajo ameriški rojaki svojoem v starem kraju ;denanuL darila sa vsaka prsanike. Ta darila so bila vedno sprejeta s največjim vsaeljem, a letos bo to t toliki večji mori, ker je potreba toliko večja. Vsako pošiljatev potom Mji tvrdke jo popolnoma varna prod isgubo in bo docela na svojo mesto v najkrajšem, pri sedanjfli 100 kron za.........$ 1.80 200 kron sa.......... 8.50 ft,000 kron sa......... 88.00 , 1,000 kron sa /. ........ 16.75 5,000 kron sa......... 88.00 10,00t kron sa..........116.00 26*000 kron sa.........410.00 POTREBUJEMO delavce za razkladanje lesa. Pridite pripravljeni sa delo ob 7. u-rl zjutraj. Plača vsak dan. | * LORD and BOMftlLL. 00. 2424 So. Laflin Ave., Chicago, ni. potrebujemo ■ mizarje pri >iildh voeovOit dalo od kosa, r^praiftjaaje kar. THE 3TRIETS Ca. ar DCA DEŽAVHO DOVOLJ1-NJI SA POSLOVANJI TER Ji REGISTRIRANA PO ZAKONU DfttAVB NEW TORK. IUROPŽAN TRADDfO AND BXPORT 00. Wv| Sfi NINTH AV^prT N1W TORK, N, T. \M tt*vwMU nr v HORAK. Telegram: Slavia. • Te?eph. Ohelsea 8068. i jSoljio Aretacije socialistov v Budapešti. Pariš — Oeorge It. (Herk, zastopnik caveznikov v Budspeftti, poroča, da je sedanja ogrska vlada ukasals sspreti več socialistov. Tlerk je VjolMtiral proti saplra-hju, kajti po njegovem mnenjn nI bilo povoda za to. DR. JOS. V. GRAHEK Mpr slovenski sdravnik In ranoeelnik v I', musyIvani j i. Zdravi vso otročje, ionske in moške bolezni. Uradne ure so: 10 uro ajutraj do t ure popoldan. Bell Telephone Cedar 8888 M3 E. Ohio Stroot, N S PITTSBURGHJPA. Iiomlon. — Is itaira poročajo, da so hritidie