Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman Tcljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
^tev.
114.
V Ljubljani, v četrtek 21. maja 1885.
Letnili XIII.
Katoliška cerkev in volitve.
S katoliško cerkvijo je že od njenega pričetka vedno kaj posebnega. Čolnič sv. Petra plava že osemnajst stoletij po morji življenja, obdajajo ga vedno od vseh strani sovražni valovi, divji viharji zaganjajo se vanj, ojstri skalnati robovi štrle mu iz razpenjenega morja, ali potopiti ga vendar-le vsi skupaj no morejo. So časi — in bili so že mnogokrat, ko je na videz vse na to kazalo, da sedaj pa sedaj mora je biti konec! Ali nebo se je zjasnilo, vihar je pojenjal, nemirno valovje se je poleglo, in Petrova ladjica plavala je pa zopet v najlepši solnčni lači po planjavi življenja. Ravno tako je z njo v današnjih dneh. Kako so jo zatirali in zasmehovali še pred 10. leti framasoni in židovski liberalci. Le še do smrti Pija IX. so ji življenje odločili; ona je molče trpela. Pa Pij je umrl, ali stopil je na krmilo papež Leon XIII. in pomlajena stopa danes cerkev božja na volišče tega sveta zavzemat mesto, ktero se ji je kratilo po krivici toliko časa. Segla je s krepko roko po novem orožji, kterega je na lastno škodo le predolgo časa na strani puščala, med tem, ko so se ga sovražniki polastili ter ga v divji strasti le predobro vihtili. To orožje je časnikarstvo, tisk sploh. Tudi katoliška cerkev segla je po časnikarstvu in sploh tiskarstvu. Brez števila izdalo se je poslednja leta najboljših in podučljivih knjig, knjižic in brošuric. Od kar so sedanji papež Leon vrednikom in duhovnikom rekli: „Glejte, da sovražnika in njegove napade z enakim orožjem pobijate in odbijate, s kterim se on, žalibog s tolikim vspehom, proti katoliški cerkvi bojuje ter jo neprenehoma napada"; od tega časa se vse nekako živahniše giblje. Nastajajo katoliške tiskarne in bukvarne; snujejo se katoliški listi cerkveni in svetni.
Res, proti povodnji liberalnih brez- in zoper-verskih listov postaja zanimanje in podpiranje katoliških listov in literarnih naprav čedaljo veče. Žalibog, da moramo nasproti pa tudi primati, da je spoznanje važnosti in toraj tudi zanimanje in podpiranje katoliškega časnikarstva in takih naprav
pri nas še jako jako revno. Reče naj kdo, kar rad, a resnica je, da smo se v tej reči od sovražnika še malo naučili — „otroci sveta so pač vedno modrejši v svojem dejanji, kakor otroci božji"!
A danes o tem ne govorimo dalje, marveč smo le hotli opozarjati na življenje in gibanje v katoliški cerkvi, ktero je gotovo sijajniše, kakor kedaj poprej, zlasti o dobah, ko so nasprotniki sedaj in sedaj pričakovali njene smrti. Glejte le vpljiv višjih pastirjev na političnem polji! Kako složno delujejo v enem in istem duhu pri volitvah, no da bi se ozirali na narodnost. Vsi so izdali pastirske liste, v kterih svoje verne podučujejo, kako in koga naj volijo, če sami sebi dobro hočejo. Ker so pa višji duhovni pastirji prepričani, da „prazne je delo brez žegna z nebes", naročili so tudi cerkveno molitev za srečen izid volitev katoliški cerkvi na korist.
Katoliška cerkev jela se je v Avstriji zopet dvigati iz ponižanja, kamor so jo bili židje in brez-verni liberalci pogazili in nadjati se je, da se bode dvignila zopet na vrhunec, kterega je ona nekdaj v tej katoliški državi zavzemala. V to nam in Nji pomagaj Bog!
Kje je pomoč ?
(Dalje in konec.)
Iz tega nagovora papeževega mora pač vsak katoličan spoznati, kako dobro in blagodejno vplivajo katoliška društva na razvoj katoliškega življenja, zlasti pa katoliška društva rokodelcev. Oitajoč dopis v št. 269 lanskega leta iz St. Vida poleg Ljubljane, spisali smo že več dopisov za „Slovenca". A raztrgali smo jih, češ, premisli dobro, nego priobčiš.
O tej priliki pa hočemo vendar nekaj nasveto-vati onim, kojim gre prva skrb, da se po naši domovini zabrani pot liberalizmu vsaj — med srednim stanom — rokodelskim — in po tem anarhizmu in vsem nasledkom.
Kolikor je znano, nahaja se le v Ljubljani katoliška družba rokodelcev in pa v St. Vidu nad Ljubljano. — Ni li takih zadrug drugje treba? Komur
so znane razmere po drugih mestih, bode pač pritrdil — da. Oe se je društvo zamoglo vstanoviti v St. Vidu, zakaj bi se ne moglo po druzih krajih, zlasti onih, ki se pečajo osobito z obrtnijo in rokodelstvom. Le delavnih rok — pravega moža — jo treba. Zlasti na Dolenjskem bi bilo treba kake podružnice. Naj društvo početkoma broji tudi malo članov, nič ne dč, saj iz malega vzraste veliko po priliki ženofovega zrna v evangeljski primeri.
Taka društva bi vsaj nekoliko vplivala, da sa povrne v družinsko življenje rokodelcev zopet krščansko življenje, kjer je prenehalo ali pa se okrepilo, kjer je jelo pešati. Zlasti pa bi vplivalo, da se posvečujejo nedelje in prazniki, kar se tudi po Kranjskem pogreša v malih mestih. Znani so nam mojstri, ki silijo uboge rokodelce tudi ob nedeljah k delu, da se ne morejo reveži vdeležiti službe božje, niti krščanskega nauka in druzih potrebnih predmetov. Razume se, da se klanjajo nazorom liberalizma, t. j. brezverstva. Je-li početje takih mojstrov novodobno človekoljubje — humaniteta? Kaj pa je iz takih rokodelcev, svedočijo nam žalostni dogodki. — Naj bi pač to premislili oni, kojim gre v prvi vrsti skrb, da se zboljša ali vsaj zabrani brezbož-nost.
Drugi pripomoček, ki bode tekom časa zacelil rane, ktere je socijalnemu življenju vsekal liberalizem, je krščanska vzgoja mladine, kakor je razvidno iz navedenega nagovora papeževega. Zlata so tudi vredne besede, ktere je spregovoril veleč. g. Simon Aichner o priliki vstanovljenja katoliškega vzgojeva-Iišča mladine v Predarlskem v dan 19. nov. m. 1.
Ce se ozremo po svetu, bodi-si v našo najbližjo okolico, bodi-si po širokem svetu, težko bodemo našli kaj, ki bi tako globoko padlo, kakor vzgoja mladine, to pa ravno tako glede načel kakor prakse. Resnica je, da se ne vzgoja niti v višjih niti v nižjih krogih. Načela prave vzgoje so se zgubile v naši dobi bolj, nego kedaj. Obrnimo že svojo pozornost na to ali ono. Kako teorijo je vpeljala novodobna moderna vzgoja glede kazni in plačila? O kazni s palico, ktero priporoča sam sv. Duh v sv. pismu, še govora ni. Ravno tako pa ne pozna tudi plačila.
LISTEK.
Jan Holly.
(Dalje.)
4. Spisi.
Tiho in mirno jo Wilo življenje slavljenega rodoljuba, ali tem živahnejše in bistrejše bilo je njegovo delovanje slovstveno.
Holly bil jo jeden izmed najplodnejših pesnikov. Že kakor mladič vzel je v roke gosli, a ni jih odložil, dokler mu same niso odpadlo v očiglod smrti. Speval jo mnogo, popeval nežno, prepeval čarobno, pel je kakor pravi pesnik iz poklica. A prej, nego bi bil vglasbil in vbral svoje baječne gosli, da bi iz njih izvabil zvoke do teh dob pri Slovakih ne-slišano: moral je sam sostaviti slovensko prosodijo ali pravila pesništva. On jo moral preiskovati lastnosti besede slovensko, primerjati jo z jeziki klasičnimi, kajti lo tako, po dolgotrajnem preiskovanji zamogel jo pred svet stopiti kakor pesnik, kteri vkljub temu, da poje v jeziku popolno zanemarjenem, neknjiževnem, vendar sklada speve, kakoršno
zamoreš ob stran postaviti pesmotvorom najizvrst-duhov pesniških. In da je Holly bil ne le
pesnik, ampak tudi jezikoslovec, moremo sklepati iz tega, ker je on spisal tudi prvo slovaško-slovensko prosodijo.
Kakor pesnik bil je Holly samostalni pevec in prekladatelj klasikov, a preslavil se je imenito kakor epik in lirik.
Že kot bogoslovec pečal se je s prelaganjem grških in latinskih pesmotvorov, preložil je Teokrita, Homera, Ovidija, Tirteja in Horacija. Ti prevodi bili so začetek njegovega delovanja, ž njimi se je le, da tako rečemo, pripravljal za svoje pesniško zvanje, poklic, bili so to prvi poskusi mladiške navdušenosti pesnikove. Vkjub temu pa imajo tudi ti proizvodi velik pomen. Obnesli so se dobro, in v ogledu dovršenosti priravnavajo se najlepšim ino-jezičnim prevodom. Dokazujejo, da se tudi v slovenščini dajo opevati prigodbe slavne, čuti vzvišeni, značaji vitežki, junaški. Toda glavni smer pesnikov bil jo dajati izraz čutom lastnega srca, svojega ljudstva. Pred njim stale so podobe nekdanje slave naroda; zaslišal je v duši svoji glasove od tujih milejše, poslušal jih je, premišljeval o njih, ... a
oni so bili tako dražestni, tako mili! Vzel je svojo gosli, šel v naravo, sedel pod košato drevo, oči obrnil proti nebu ter začel opevati, kakor sam govori, „velike dni Slovakov", začel obdelovati polje, kakoršnega še slovaško-slovenska književnost ni poznavala, — epos.
5. „Svatopluk",
to je prvi in ob enem najdovršenejši epos (junaška pesen). Ko je to delo bilo izdano, postal je Holly eden izmed najprednejših pesnikov slovanskih. Vsakdo je rekel, da je „Svatopluk" biser v literaturi slovenski, da je proizvod, kakoršnega Slovaki še niso imeli, a tudi mislili niso, da bi ga kedaj mogli dobiti. Kdor je le vedel slovenski, čital ga je, a ni so mogel načuditi, da je tolika krasota mogoča v jednem pesmotvoru slovenskem. Tvarina mu jo sledeča:
Svatopluk, kralj Slovakov, bival je v ječi, v ktero so ga vrgli Nemci, ker se jim je zdel sumljive vrednosti, prisrčno prosi Boga za rešitev. Do-brotljivost Božja mu usliši prošnjo in pošlje svojega angelja h Karlomanu z naročilom, naj bi Sva-topluka izpustil iz temnice. Karloman obljubi; ali
.4(4

najstarejši še ni bil v dobi svojega 20. leta. Tatinske družbe mladih hudobnežev pod 20. letom so že kaj navadnega.
Oj, koliko samomorilcev se nahaja že med mladino! Ni li temu vzrok pomanjkanje prave vzgoje? Mladenči, IG, 17 let stari, da, celo šolo obiskajoči otroci postanejo samomorilci. I)a, znani so nam že slučaji, da se je tak paglavec umoril, boječ se slabega reda. Pred kratkim so našli pekovskega roko-delčica na vratih obešenega, ko so ga po dolgem prizadevanji vendar k zavednosti pripravili, popra-šajo ga po vzroku, zakaj se je obesil; odgovoril je, da si je hotel vzeti življenje, ker ga ni več veselilo. — Taki in jednaki slučaji so pač očividno znamenje, da pomanjkuje prave vzgoje. Imamo dovolj dokazov, ki jasno kažejo, da je jako slabo z vzgojo; skrajni čas je že, da se krene na bolje. Zbrali ste se danes tako v mnogobrojnem številu, da ustanovite katoliško vzgojevališče; tacega je jako treba, tacega moremo imeti.
Že skrajni čas je, da se vrnemo na krščansko stališče, k verski podlagi. Prava vera nam daje vsega, ponuja nam najizvrstnejša načela prave vzgoje, predpodobe in zglede. Posebno pa je Bog naš Gospod, najboljši vzgojitelj in učitelj. V pravem pomenu besede je v starem zakonu ustanovil pravo vzgojišče; ojstro je vzgojeval termasto in nepokorno izraelsko ljudstvo; vodil ga je celih 40 let po puščavi, da je zaslužilo priti v obljubljeno deželo. To je bila prav ojstra vzgoja v pravem pomenu. Zategadel pravi sv. apostelj Pavel, da je bila postava starega zakona učitelj, odgojitelj glede na Kristusa. Postavodajalstvo starega zakona je bilo pravo vzgojevališče za krščanstvo. Za Kristusa in proti Kristusu mora biti obrnjena vsa vzgoja. Saj on sam veli: „Jaz sem vaš gospod in učenik, le eden je vaš učenik!" Da, nauk našega izveličarja Jezusa Kristusa je podlaga pravi odgoji in mora jej biti, če hočejo ljudje časno in večno srečni biti.
Zategadel me jako veseli, če imam še to tolažbo, malo pred svojim odhodom, da ste vstanovili katoliško vzgojevališče. Ko se to ženofovo zrnce v zemljo zagrebe, čez zimo tudi še skrito ostane, ali z božjim blagoslovom bode jelo kaliti, vzrastlo v košato drevo in obrodilo tisočeri sad. V ta namen sem daroval v kapeli tudi daritev novega zakona; s svojim blagoslovom spremljam to društvo. Ko bode čez leto in dni društvo zopet zborovalo, bode z božjim blagoslovom gotovo še mnogobrojnejše. Božji blagoslov naj spremlja pričetek in dodeli blagonosnega vspeha"
Iz navedenega, menimo, je jasno dovolj, kje je iskati pomoči proti socijalni bedi sedanjega veka. Treba se je vrniti nazaj h krščanskim načelom. Slehernemu je sveta dolžnost, da po svojem delokrogu deluje na to. Če bodo vpeljana povsod zopet krščanska načela, prišla je pomoč!	—f—.
Politični pregled.
V L j ubij a ni, 21. maja.
Notranje dežele.
Na Primorji bode kmalo bolje! Razvidno je to iz položaja odsevajočega iz časnikov, kajti resnica je, ki se ne da vtajiti, da kdor ima glasilo
javnega mnenja v rokah, tudi večinoma lahko vpliva na javno mnenje, ako se pri tem vestno na pravico in resnico opira. Ni še nobena večnost, od kar smo se v Trstu Slovani imeli proti dvema nasprotnikoma boriti, proti Lahu namreč in proti Nemcu. Dandanes se je list že nekoliko preobrnil. Borba naša se je sicer nasproti Lahom podvojila, Nemci so pa sami odjenjali. Prej ko ne so sprevideli, da bi z Lahi v družbi nikdar ne dosegli, česar želč in so jim zarad tega hrbet obrnili. Pa še več; ne le da so jim hrbet pokazali, tudi obrnili so se potem proti njim in jim že pesti kažejo. Kar se od nemške strani tako redko kedaj čuje, zgodilo se je v Trstu. Ondašnje nemštvo, oziroma stranka „Tr. Tagblatta" potegnila se je za slovanstvo! Omenjeni časnik toplo zagovarja in hvali domoljubno postopanje „Sokola" pri sv. Križi poleg Proseka ter z ojstrimi besedami obsoja Tržaški magistrat, ki je pravo gnjezdo irredente; obsoja župana, ki je temu gujezdu načelnik in sploh hudo pobija Avstriji pogubno politiko laško stranke v Trstu. To je oči-viden korak, ki ga je slovanstvo v Trstu napravilo sebi na korist in Avstriji na slavo. Nam je pa tudi resnično na čast! Boriti se za domovino in zarad tega v domačiji preganjan in teptiln biti, je ravno tolike vrednosti, kakor stati navvojnem polji s puško v roki sovražniku nasproti, čudno, da v Ljubljani tega ne razumejo ali pa razumeti nočejo!
Dunajski mestni oeetje peljali so se 19. t. m. skupno v Budapešt na razstavo po sinjem Dunavu in so proti večeru v Budapešt došli. Prvo-krat, od kar se je porodil dualizom, se je menda prigodilo. da se je Dunajski mestni zastop skupno podal v Budapešt. Budapeštanski mestni zastop ga je pa tudi, kar le mogoče, slovesno sprejel na pristanišči ob Dunavu v Budapeštu. Vrhovni župan Budapeštanski, na čelu slavnostnemu komiteju, pozdravil je došle goste Dunajske jako srčno prvič v madjarskem, potem pa v nemškem jeziku. Rekel je, da madjarsko prestolnico srčno veseli, mestni zastop stolnice sosednje države (!) v svoji sredi sprejeti, in to tem več, ker je to ob tako slavnostni priliki, kakor je ravno ta za Madjare. Župan Uhl mu je odgovoril, da so Dunajski možje z veseljem prišli vdeloževat se praznika miru, ki jim v čarobnih podobah predočuje velikanski napredek krepke, na narodni podlagi prodirajoče države. Župana sta se na to objela, ljudstvo pa je kričalo „eljen" in „hoch", da ni bilo ne konca ne kraja. Po sijajnem pozdravu pričel se je sprevod v mesto, kjer so se došli gostje razšli na svoja odkazana stanovanja. Z radostjo sme pač vsak pozdravljati ta korak, ki bode tudi kolikor toliko pripomogel do medsebojne sprave med narodi. Sicer bi najbrž nikakor šo tako daleč ne bilo, kakor je, čo bi ravno Nemci in Madjari nasproti Slovanom tako nestrpljivi ne bili.
Kandidatje v državni zbor so si po celi Avstriji enaki, kakor krajcar krajcarju. Vsak svojim volilcem polno perišče tistega ponuja, o čemur je prepričan, da bi najrajše imeli. Celo stari Bach je konservativno suknjo oblekel, kedar je svoj program pisal. „Rad sprejmem kandidaturo v državni zbor, s ktero so me počastili meščani iz mestHallein inRad-stadt vojvodine Solnograške, kjer sem ravno v glavnem mestu že več let častni meščan. Zarad tega usojam se omenjenima mestoma kakor tudi trgom pokrajine Solnograške, vdano predstaviti so in se jim za poslauca priporočevati. Jaz sem v vsakem oziru popolnoma neodvisen, se ne klanjam nobeni stranki in ne poznam nikakega strankarskega gibanja; tudi sebičnosti popolnoma prost, poznam edino le strogo dolžnost svojim volilcem koristen biti in mc le ona misel navdaja, kteri sem bil mnogo let zvest pri administraciji in pri vladnem poslovanji v državi. Navdušuje me skozi in skozi vroča ljubezen do domovine, do velike avstrijske države, do vseh dežela in narodov v njej živečih; vsled tega porabljal bi zaupan mi mandat popol-
Otroci naj delajo dobro iz gole ljubezni do kreposti! Tako teorijo je postavila moderna vzgoja glede otrok. Veliki imenitni gospodje se pa hvalijo in ponašajo s križci na prsih; pri teh plačilo kaj veljii; v otroških krogih naj pa je vse popolnoma!
Največja napaka naše novodobne vzgoje pa je ta, da je zgrešila smoter in namen vzgoje ali pa jej je nejasen. Vzgojati se pravi, vzrediti človeka v kakov namen; vzgojitelj mora imeti pred očmi gotov namen, idejo, za ktero in po kteri hoče vzgojevati. Sv. Krizostom primerja vzgojo k dobremu s smotrom in delom kiparja. Kipar mora imeti najprej idejo. To idejo ima vedno pred očmi; surovi tvarini skuša poleg te ideje dati gotovo podobo. Jediiakaje tudi z vzgojo otrok.
V	kaj naj se otroci vzgojajo, po kterih idejah ? Ravno to je v sedanji dobi večini nejasno, ali pa se popolnoma zgubilo. Stara ljudstva so imela gotovo idejo pri vzgoji otrok; ta je bila osobito Spartancem in Rimljanom, država. Njih otroci naj so rabljivo kolo v državnem stroju, popolnoma in v vsem naj služijo državi. Pri teh narodih je bila država vse; državi so služile tudi verske vaje. Krščanstvo pa je prineslo novo, mnogo boljšo in lepšo idejo. Zemeljsko življenje mora se vedno podvreči višjemu namenu, za nebesa, za srečno večnost se mora vzgojevati človek. Krščanstvo pravi in uči, da mora biti namen vesoljnega stvarjenja čast božja, poveličanje stvarnika. Vse stvari, berač kakor kralj, morajo služiti v čast in slavo božjo. Dninar mora delati svoja težka dela na čast in slavo božjo; tudi kralj nosi kraljevo krono in vlada ljudstvo, da bi poveličeval Boga. Temu namenu mora služiti tudi vzgoja. Otrok se mora za Boga, za večni namen, toraj v čast in slavo stvarnika vzgojevati.
V	sedanji dobi so pa Boga spodrinili iz teh krajev; ne marajo ga več v državi, hočejo ga iz-bacniti tudi iz vzgoje. To je glavna napaka, iz te je nastalo mnogobrojno število druzih napak. Ce se zgubi izpred oči pravi namen, če zgine slednji namen vzgoje, potem istinito ne morejo znati, zakaj naj ga vzgojajo, kaj naj iz njega izlikajo. Pač trdijo: Otrok naj se olika, človekoljubja, humanitete, olike, kulture naj se uči, za dobrega, blagega človeka naj se vzgoja. Da, trdili in ustili so se celo: „Iz kristijanov naj se izolika človek!" Kaj značijo te besede? Vsak si lahko misli, kar hoče. To se ne pravi druzega, nego vzgojati brez vere, brez Boga. Nasledki take vzgoje so pač žalostni. Boga, najvišje bitje, hočejo povsod spodriniti; v šolskih knjigah se skrbno ogibljejo božjega in Jezusovega imena. V zborih, društvih modernih učiteljev, se ne razgovarja ki posvetuje o tem, kako naj se vodi vzgoja tudi v verskem duhu, te točke se skrbno ogibljejo in prezirajo. Ne sme se prezirati napredek v metodi novejše dobe, ali najvažnejše se je opustilo, o Bogu molče, krščanski poduk so deli v „oslovsko" klop. To je prvi sad.
Drugi sad, nasledek, se kaže v spridenosti mladine povsod. Trdijo sicer: Saj je bilo vedno tako. Ne, vedno ni bilo tako. Treba je le citati časopise, ki poročajo o hudodelstvih mladine. Oj, koliko zločinov, ki so jih izvršili mladoletni zlobneži! Strah in groza spreletita človeka! Ni še dolgo, kar so v Krakovem zasačili zadrugo tatov, broječo pet članov;
predno bi to včinil, skliče zbor, pri kterem Svato-pluka razglasi nedolžnim, da, še več: po nasvetu Brittwalda sklenejo, da mu Karloman svojo hčer dâ za soprogo ter da se naj posadi na stolec kraljevski v deželi Rastislavovi. Glas o tem prišel je tudi na Slovensko. Cela krajina pripravlja se na boj za življenje in smrt. Karloman pa Svatopluku na čast vstanavlja vitežke igre. (Spev I. in II.).
Črnobog videč, da je Svatopluk njegovo soho, kip, spalil, se razjezi pa grč k Slovakom v podobi Bykra, bivšega svojega duhovnika, ter jih nagovarja, naj bi kip z nova postavili in Črnoboga zopet kakor svojega boga častili. Slovaki ga povsod odpravljajo, zatoraj se je podal v Panonijo, da bi se tam maščeval nad Metodijem, kteri je v družbi s svojim bratom Cirilom Slovake odvrnil od češčenja Črnoboga ter jih privedel k veri Kristusovi. Toda hodil jo brez vspeha, ker je tudi tukaj le priprave za vojsko našel, zatoraj so je podal na dvor Karlo-manov, a tam vidi Svatopluka, kako ga Nemci častijo in da ga hočejo na prestol kraljevski posaditi. S tem bolje vžge se zavist proti njemu, a v podobi Rastislava podal se je na Devin k Slavomiru, kteremu se je v sanjah prikazal ter mu naznanil, kaj
vse Bavarci nameravajo storiti s Svatoplukom, da ga hočejo povzvišati do kraljevega dostojanstva, a Slavomira da namerava vreči v ječo in mu oči iz-takniti. — Slavomir prebudivši se, poslal jo^ Ljudo-mira k Bavarom povpraševat in preiskovat. Ornobog pa svoje pajdaše pošilja na vse strani, naj bi ljudstvo dražili zoper Svatopluka. (Spev III. in IV.)
Z Bavarskega povrnivši se Ljudomir, potrduje naznanilo Črnobogovo in vsled tega Slavomir skliče slovenske viteze ter jih vpraša, kaj li hočejo? ali se podati ali boj? Za vojsko oglasi se Zemlježejavec, za njim si vsi izvolijo vojsko. Nagloma razpošlje poslance po vseh krajih z vabilom, naj bi se ljudstvo zbralo na Devinu, — a potem so v boj proti Svatopluku podali so Zemlježejavec, Milin, Slavoboj in Ljuboslav. (Spev V.)
V tem času se Nemci po dokončanih igrah vrnejo v mesto k slavnostnim pojedinam, pri kterih Svatopluk na željo Karlomanovo razpravlja o začetku in prihodu ljudstva slovanskega, pravi, da je ta narod prišel iz Indije, od koder se je vsled po-vodnji, suše, glada in kuge izselil ter po dolgem gibanji nastanil se med Tiso-reko in Dunajem, ime pa je dobil od Slava, kteri je porazil Čude. Odtod
se je pozneje razširil tudi za Dunaj, od Labe za Don, naselil se ob bregovih Visle in Volge, da, posadil se je povsod med morjem Jadranskim in Baltiškim, a živel jo največ v lepem miru. (Spev VI.)
Karloman izroči Svatopluku krasno orožje, vzlasti lep bil je meč, na kterem se jo izrezana predočevala vojska Mihaela arhangelja, voditelja dobrih angeljev zoper satana in tovariše njegove. Svatopluk orožje vsprejme ter pohiti za vojaki, te na nekem mestu pregleda in jih za hrabrost spod-bada, navdušuje. (Spev VII.)
Črnobog opazivši, da se Nemci bližajo, raz-vodni reko Moravo ter nastane velika povodenj. V očigled temu Svatopluk dii delati splavi in vojake tako čez reko prevaževati. Nemce napadejo Slovaki, nastane grozna bitka, ter z jedne in z druge strani padajo mnogi, kri teče kakor v potokih . . . Slovaki začenjajo zmagovati, Nemci odstopati. V tem pa Svatopluk s polovico svoje čete, a ne da bi ga bili opazili Slovaki, preide reko, vdari na-nje in čete Slavomirove razpodi. (Spev VIII.)
(Dalje prih.)
noma v duhu konservativnih načel, kterih se drži moj prijatelj, c. kr. dvorni svetnik Lienbacher, ona načela zdé se mi vgodna mir in spravo med narodi napraviti, najprej pa nemške konservativce združiti pod jedno krilo. Iz tega smete sklepati, da se bom, kolikor bo le mogoče toplo poganjal za blagor izročenih mi mest in za blagor cele dežele." Kljubu konservativne obleke, ga „Tiroler Stimmen" prav nič ne priporočajo, in pravijo, da bi bila to nesreča za avstrijske narode, če bi se Bach zopet v državni zbor vtihotapil.
Pomočki «« srečno volitev. Lep izgled kakih pomočkov se židje in „fakcijozni" liberalci poslužujejo, je sledeči : Do konca leta 1884 se je oglasilo v Strasnicu (Moravsko) 37 Židov in januvarja tek. leta še 19 za razne obrtnije ter so dobili dovoljenje. Dejansko ji h je pa samol3 dovoljeno obrtnijo izvrševalo, 43 pa ne in bile so naznanila in prošnje za obrtnijo lažnjive lo zato, da bi pri volitvi smeli glasovati. A prezgodaj je goljufija na dan prišla. Gosposka je reč zvedela po časopisih. „Beobachter" in „Zivnostnik" sta vse odkrila. Gosposka je začela preiskovati in vse naznanjene klicala, da izpovedi) svoje dohodke. Tii se je goljufija razbila : Marsikteri še niso vedeli, zakaj gré, drugi zatrdovali, da se niso nikdar za kako obrtnijo oglasili ter za naznanilo še vedeli niso. Vse to bile so židovske zvijače, da bi s tem njih kandidatje prodrli. — Naj bi konservativni in katoliški volilci saj ne pozabili liberalnih .zvijač ter prišli v svojem času do zadnjega moža. Na dan volitve nima poštenjak nobenega važnejšega dela.
Budapeštanaki novi vrhovni mestni ylavar, Ivan pl. T or o k, je mož, kakoršnih moramo posebno pod krono, sv. Štefana z lučjo iskati, Ze je nekaj tednov minulo, od kar smo pisali, da je svojo službo nastopil. Danes nam je pa zabilje-žiti, da si je novi vrhovni mestni glavar tudi že splošno zaupanje vsih poštenjakov po Budapešti pridobil. V dno srca gnjusijo se mu razne reči po Budapešti, med kterimi je v prvi vrsti mestna policija, ktero hoče odspodaj na gori popolnoma pre-osnovati. Mož je do dobrega prepričan, da kauor hitro bo redarstvo samo na poti postave in poštenosti, se bode takoj zmanjšalo število hudodelstev po glavnem mestu. Preosnova vršila se bode temeljito ; vstanovilo se bode več novih uradov, kakor so: detektivni urad in urad za javljenje; kriminalni urad se bode zboljšal, plača redarjem in uradnikom se bode poboljšala, ob enem se bode število prvih tudi pomnožilo in pa sistematični poduk se jim bode preskrbel. Takoj na to se bode pa spravili na mesto samo, ktero bodo osnažili raznih igrališč in igralnih bank, kjer neskrbna mladost zdravje in premoženje zapravlja. Nič bolje kakor igrališčem se ne bo godilo hišam javne prostitucije, kterih veliko večino mislijo popolnoma odpraviti. Kar se tega tiče, imel bo mnogo hudih nasprotnikov in hud boj, za kterega si je že municipij na pomoč naprosil. Tudi vlada mu je ni odrekla. Mož ima dobre namene in glavo na pravem koncu, Bog mu daj potrebne vstraj-nosti in sreče, da mu bo mogoče dognati kar je pričel.
Vitanje države.
Zulfikar postal je v Afganistanu Eris-ovo jabelko, za ktero se ravnokar pulita Rus in afganski emir. Vsak ga hoče imeti. Rus pravi, da pojde državna meja med Afganistanom in Turkestanom tako, da bo Zulfikar v ruski oblasti ostal, afganski emir bi jo pa rad nekoliko bolj proti severu potisnil, da bi Zullikar za-se pridržal. Kaj pa Angleži na to pravijo? Nič! Molče in po tihem prijenjujejo, dokler jim bo sploh prijenjevati mogoče; kakor vse kaže, se je stari Gladstone menda že prepričal, da Angleži prav za prav v Afganistanu ničesar iskati nimajo, ako nočejo žida posnemati, ki se ti jed-najstič pri oknu v hišo splazi, ako si ga desetkrat skozi vrata pod kap posadil. Gladstonu se po njegovi politiki najmodreje zdi, da naj Angleži Indijo stoprav na indiški meji branijo, če je bo sploh treba, v Afganistanu naj se pa nikar ne mešajo. Ali ni tukaj nekoliko angleške šobe videti? Saj se ša spominjamo, da je tedaj, kedar se jo John Bul že emirju ponujal za pomočnika proti Rusom, Ab-durrhaman rekel, da ga bo že poklical, če ga bo rabil ; brez posebnega dovoljenja pa ne sme v af-ganske gore, kjer je leta 1877 preveč dober vtis in spomin zapustil. Ali ni to razžaljenje velesile, kakor je Velika Britanija od na pol razbitega kanata, kakor je Afganistan ? Tudi Gladstoneju se je nekaj tacega zabliskalo in je zarad tega šobo napel in rekel: „Se pa sami! Mi se bomo že branili, toda stoprav na meji Indije, če nam bo treba." Da jim bo treba, gospodom Angležem, kdo bi sploh še nad tem dvomil, kajti Rusi so si svojo naloge v zavesti in je ne bodo poprej spustili, da jo dovrše in ta je: preko indiškoga morja v Carigrad. Pot je sicer ravno taka, kakor s cerkvijo okoli križa, toda za Ruse pod sedanjimi okoliščinami edino iz-peljiva.
Na otokih južnega morja: vnel se je bi pred nekaj časom prepir med Agleži in Nemci zarad naselbin iu trgovino. Eazmere so se tako po-ojstrile, da so nekteri že po puškah segali. Da bi se zadeva kolikor mogoče po mirnem potu rešila, odšli so komisarji obeh držav tjekaj, da se zopet red naredi in mir ohrani. Tako so so med seboj
pomenili, da si naj dovoljujete nemška kakor tudi angleška vlada druga drugi popolno prostost v trgovini, brodarstvu in naseljevanju; vse drugo oprav-jati pa skupno. Posebno pa bote pazili na zatiranje tupčije z robovi in bo vsled tega Nemčija ravno take postave izdala, kakor jih imajo ondi Angleži. Orožja in vpijanljivih pijač divjakom ne sme nikdo prodajati po krajih, kjer so ali Nemci ali pa Angleži naselj eni. Enako se bo Nemcem in Angležem prepovedalo orožje in „ognjeno vodo" (šnops) po tistih otocih uvaževati, ki niso še pod nikako evropejsko oblastjo. Poleg tega se bote pa obe državi skupno obrnili do vseh ostalih velesil, ktere imajo kaj naselbin po onih krajih, da bi glede določenega vza-jomno z omenjenima državama postopale.
Izvirni dopisi.
Iz Loškega potoka, 19. maja. (Volitev volilnih mož; pohvalevredni mizarski mojster; sneg.) Danes ob 4. uri popoludne se je pri nas vršila prav mirno in v redu volitev volilnih mož, ki imajo voliti državnega poslanca. Vseh pet izvoljenih volilnih mož bo stalo neomahljivo za našega velecenjenega starega državnega poslanca.
Po preteku petmesečne dobe smo v naši farni cerkvi srečno dovršili krasni kinč: nove spovednice in cerkvene stole v cerkvi in na koru, ki so iz hrastovega lesa res okusno in mojstersko izdelani. Posebno pa vsakemu še dopadajo spovednice; resnično daleč takih ni. Zatoraj spolnim kot cerkveni predstojnik le prijetno dolžnost, ako mizarskega mojstra Franca Grebenca iz Grebena, fare Št. Gregorske pri velikih Laščah, čč. gg. župnikom za enaka in vsako jaka druga dela toplo priporočam.
18. maja je pri nas zopet pobelil sneg vso okolico, in bržkone nam jo bo še kterikrat pred sv. Janezom Krstnikam. Ni toraj čuda, da se dan za dnevom bojimo slane.
Anton Žgur, župnik.
Iz Lučin, 20. maja. Iz naših sicer samotnih in oddaljenih hribov prinesel si v kratkem, dragi „Slovenec!" že dvakrat manjša poročila. Sprejmi toraj blagovoljno tudi sledeče vrstice v svoja predala.
—	Od dne 24. aprila pa do 1. majnika imeli smo tukaj ljudski misijon, kterega sta vodila preč. gosp. superijor Ig. Böhm iz Ljubljane in č. gosp. Anton Goršak iz Celja, oba iz misijonske družbe sv. Vin-cencija Pavlanskega. Dasi je bilo vreme krasno in dela na polji še veliko, vdeleževali so se ljudje sv. misijona vendar tako pridno in goreče, da sta jih preč. gg. misijonarja o sklepu za to očitno pohvalila. Obiskovalo pa je sv. misijon tudi mnogo stranskih ljudi, dasi je bilo poprej večkrat iz leče očitno oznanjeno, da naj tujci zarad premajhne cerkre preveč ne pritiskajo. Bila je naša cerkvica večidel čudovito natlačena in soparica grozna, kar je bilo zlasti za preč. gg. misijonarja mučno in težavno; a še zunaj cerkve se je nekterekrati ljudi kar trlo. To vse kaže, da je naše ljudstvo še verno ter ve ceniti vrednost sv. misijona. Tako, upamo, se je naša mala duhovnija po duhu in srcu pomladila, kakor je tudi ljuba spomlad naše hribe z milim zelenjem in mno-gobrojnim cvetjem nakinčala. Bodi toraj za to dobroto tukaj preč. gg. misijonarjema, ki sta se pri nas veliko potila in trudila, očitna zahvala izrečena
—	izražena pa tudi iskrena želja, naj ljubi Bog pregoreča gospoda še dolgo ohrani pri ljubem zdravji in trdni moči, da bodeta zamogla še veliko storiti v večo čast Božjo in izveličanje neumrjočih duš.
A nt. Dolinar, župnijski oskrbnik.
Iz Hrenoviške županije, 20. maja. (Volitve.) Spominjali se bodete, kako so lanskega leta nekteri mladi ljudje brzojavili „Slov. Narodu" o shodih zarad volitve deželnega poslanca; več laži kot besed je imel ¿lehrn brzojav. Enaki kramarji s krošnjami pisarijo v isti časopis zdaj o volitvi za državni zbor.
„Slov. Narod" z dne 16. t. m., št. 110, pa ne laže samo več, ampak naravnost jemlje čast gosp. Obrezi in ga zasrainuje. Piše, da po celem Notranjskem kraljuje splošnja antipatija proti g. Obrezi. Pisatelj obrekovalec ni slep, ampak hudoben, ker dobro ve, da g. Obreza ima vse spoštovanje in vživa zaupanje prave večine volilcev, ne pa večine onih, ktere ste na hribu pri volitvi 18. t. m. s šnopsom, pivom in vinom motili, da so že na večer nekteri spoznali svoje obnašanje in rekli, da so od vas zapeljani. Ste celo kazali na okna nekega gospoda, tako, da bi človek mislil, da ste hodili v šolo k onim so učit, ki so v svojem času g. dr. Deu-u v Postojni okna pobijali.
Takim govornikom se sčasoma povrne, kar druge uče; na Francoskem so o svojem času napravili guilotino za nasprotnike, slednjič je ljudstvo zdivjalo in guilotinske mojstre same obešalo.
Gospod Obreza pa naj bo potolažen o takih napadih; več sovražnikov, več časti! in v „Slov. Narodu" napadan biti je čast napadenemu.
O volitvah 18. t. m. bomo še kaj poročali ter neolikanost in surovost vašo obelodanili. Dan 18. t. m. je za županijo Hrenoviško dan prerojenja, ko bodo vpijanjeni zapeljanci spoznali, kaki ljudje ste vi, njih zapeljivci. Razdirati znate, tudi slep človek zntt, ali znate ali hočete in ali zamorete pomagati? Znabiti bodete videli, kaka antipatija se bo še zoper vas vzdignila.
Iz Vipave, 20. maja. (O volitvah.) „Slov. Narod" v najnovejših časih zopet divjâ kot gad, ako mu na rep stopiš. O bivšem državnem poslanci g. Obrezi prestopa že vse meje dostojnosti in pravice, in sprejema v svoje predale nesramne laži. Gosp. Obreza vživa naše spoštovanje in zaupanje, ne pa antipatije, razun lažnjivega dopisuna in njegovih pristašev. Mi Vipavci ga spoštujemo in upamo, da tudi vsi pošteni pod Nanosom in na Pivki. Mi smo mu hvaležni za njegovo moško obnašanje in postopanje v državnem zboru in vi poprej imenovani se imate njemu zahvaliti še povrh, da vam je pridobil 20.000 gld. od Abendrotha. Kaj ste pa H. K. pod Nanosom ukrenili, ko vam je toliko voznikov dajalo pooblastila in plačalo za stroške? v nobenem časopisu nismo brali, kak vspeh je je imelo vaše postopanje; vi še vredni niste, da vas poleg g. Obreze imenujemo; vaš jezik je dolg Ln mogočen, pa le, da razdira. Znabiti vas bodo zapeljanci kmalo spoznali, g. Obreza pa naj ne neha biti naš in delati za svojo domovino tudi zanaprej, kakor je deloval do sedaj.
Z Brežic, 18. maja. Pretekli četrtek, na dan vnebohoda Gospodovega, delili so Nj. eksc. mil. knezoškof M. Stepišnik zakrament sv. birme. V sredo na večer o pol sedmih pripeljali so se s svojim spremstvom iz Sevnice po železnici tù sem v Brežice. Pričakovali so jih pri slavoloku v mestu : Gosp. okr. glavar Rupnik s svojimi pol. uradniki; gospodje od sodnije, davkarije; gosp. župan Žnidar-šič z mestnim zastopom ; nadalje gospodje oo. ka-pucini; učenci in učenke tukajšnjih učilnic s svojimi učitelji iu učiteljicami in mnogo druzega občinstva. Mesto bilo je navzlic slabemu vremenu krasno ozalj-šano z zastavami, šopki, venci, mlaji itd. Posebne hvale pa, in tudi čez vse vredno bilo je prekrasno petje v cerkvi pri škofovi maši, moški zbor 16 pevcev. Pele so se zelo težke a krasne kompozicije dr. Witt-a, Greitha, Kothe-ja in Nedved-a. Omenjena imena skladateljev, zadostujejo za izvrstne skladbe, a da so težke skladbe tako točno, da, dovršno vsi oddelki peli, gré hvala popolno zaslužena izvrstnemu pevovodju gosp. nadučitelju Alojzij Eačič-u. Treba je bilo marsiktere vaje, a vendar prišel je v vsakem vremenu točno iz Čateža k nam v petji podučevat. Ees tako izborni talent zaslužil bi, da bi bil na kakem boljšem mestu postavljen ! Krasno petje je pa posebno tudi povzdignil gosp. pl. Vistarini s svojim krasnim in milim tenorjem ; toraj tudi njemu in vsim drugim pevcem zasluženo hvalo. Hvala pa tudi našemu prče. g. dekanu Steklas-u za ves trud pri priredovanju potrebnih stvari za sv. birmo : posebno za prav lepo, mično slikanje na presnem zidu farne cerkve, ktero je preč. gosp. dekan po nekem izvedencu oskrbel.
—t.
Iz Celovca, 19. maja. (Volitve.) Mislili smo, da bo g. minister Pino v okrajih Celovec-Velikovec gotovo izvoljen. Danes pa žalibog nismo več tako trdnega upanja. V Grabštauji so namreč po Ijutem boji zmagali liberalci in nam vzeli 5 glasov, na ktere smo že nekoliko zidali. Gospod dekan "VVieser si je sicer vse prizadejal za zmago; pa on stoji sam, njemu nasproti pa cela nemškutar-ska garda: knez Eosenberg in njegovi ljudje, župan Seebacher, grajščak Metnitz, štirje učitelji in cela druhal zdivjanih kmetov. Kar je pa še nepopačenih kmetov, so preveč boječi in malomarni ; treba jih jo kar s silo naganjati k volitvi, nasprotniki pa drug druzega priganjajo. Tako so dobili nemško-liberalci 59, naši pa le 35 glasov. Dekanu Wieserju so po noči okna pobili, in to se ni godilo prvo-krat. Gospod dekau Wieser je pač mož, kteremu je čast in hvala dolžna vsa slovenska domovina. On živi v pravem peklu, v najhujšem liberalnem gnjezdu, vendar mu srce ne upade, in on se bori
naprej proti nezaslišanemu terorizmu. Sploh pa so liberalci in nemškutarji kar besni samega fanatizma.
K volitvi Podljubelom, o kteri sem Vam že poročal, da se je srečno izšla za nas, moram še dostaviti, da so nemškutarji tako besni, da jih je moral krotiti sam komisar. Malo je manjkalo, da niso padli po g. dekanu Ambrožu, da ga niso branili vrli Plajberžani. Posebno surovo^ se je pa obnašal neki človek, ki je bil svoje dni policaj, zdaj pa nemško kulturo prodaja, ktere je revež sam strašno potreben.
Zmagali smo v Črni in v Blatu, ter tam dobili 8 narodnih glasov. O zmagi v teh občinah itak nismo dvomili. Danes je volitev v Pre valj ah, ki je najbolj odločilna za Velikovški okraj, ker se tam odda 13 glasov. Iz začetka so liberalii delali tam na kompromis in so našim ponudili najprej 7, potem pa celo 10 glasov. Naenkrat pa je potegnil drug veter, in odrekli so vsak kompromis. Radovedni pričakujemo poročila od tam.
Sijajno so naši zmagali v Rožeku; z 90 proti 16 glasom je bilo izvoljenih 10 narodnih volilcev.
V	Borovljah smo propadli, kakor še vselej; govori se, da po izdaji. Natančnejih poročil nimamo.
V	Žrelcu si je vrli provizor gosp. Greiner vse prizadjal, pa on orje še ledino, sam ni mogel nič opraviti proti fanatični liberalni stranki. Propadel je z 12 proti 23 glasom.
Bog daj, da bi Vam mogel jutri ali pojutranjem kaj več veselih vesti poročati.
Včeraj sem videl celo druhal pijanih liberalnih kmetov, ki so hodili po Celovških gostilnah in kavarnah in zabavljali čez duhovnike v strašno polomljeni nemščini; bili so sami Slovenci, stropani in zdivjani po liberalnih frazah. To je prava Celovška „Cikorija". Liberalci so jim vtepli v glavo, da je vse sleparija, kar pravijo duhovniki, in to se tem ljudem dopade, ker smejo potem svobodno živeti v divjem zakonu in vganjati druge norčije. Take ljudi poslušati, kedar politizirajo, mora človeku kar slabo prihajati, tako neume kvasijo. Se Celovškim liberalcem se gnjusi, ko poslušajo sad svojih fraz in laži. Bog pomagaj!
Iz Celovca, 20. maja. (Volitve.) Danes imam same dobre novice. V Pre valj ah so kmetje prosili za sv. mašo z blagoslovom za srečno volitev. Po maši so šli volit in sijajno zmagali. Voljenih je 13 narodnih volilnih mož.
Huda vojska je bila v Vrbi. Volili so od 8. ure dopoludne, do 4. ure popoludne. Najprej so bili voljeni 3 Slovenci, drugih nobeden ni dosegel večine; pri drugi, ožji volitvi je bilo voljenih še 3 Slovenci in 2 nemčurja; skupaj 6 Slovencev, 2 nemškutarja.
Pri Mariji na Žili, kjer so prej vedno liberalci zmagovali, voljena sta zdaj 2 narodna in 1 liberalen volilni mož.
V	Možici, kjer sta bila lani voljena 2 nemškutarja , zmagali so letos naši z 20 proti 7 glasom.
Tudi v Borovljah, kjer so še vedno liberalci zmagali, ni bilo tako slabo, kakor smo mislili. Zmagali so sicer liberalci s 39 proti 35 glasom, pa nahujši kričači, kakor Werner in Vostner, niso voljeni, ampak bolj zmerni ljudje, ki se bodo morda dali še pridobiti za g. Einšpielerja.
Danes tedaj kaže naš barometer spet na „lepo vreme".
Domače novice.
(Dolenjska železnica) jela se bo takoj po bin-koštnih praznikih pod vodstom štirih državnih inženirjev črtati.
(Postava o zgradbi lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik) potrjena je bila od presvitlega cesarja 1. maja 1885 in jo včerajšnja „Wr. Ztg." objavlja. Je ravno tista, ktere načrt je „Slovenec" ob svojem času po stenografičnem zapisniku svojim či-tateljem že prinesel in jo toraj danes ne bo ponavljal.
(Protikandidatje) ali kandidatje na svojo roko za bodoči državni zbor, kterih ni centralni volilni odbor v Ljubljani nastavil so: 1. G. Prane Šuklje, c. kr. profesor na akademičnem gimnaziju na Dunaju, kandidira proti grofu Margheriju po dolenjskih mestih in trgih. 2. G. Julij Wurzbach
kandidira z nemškutarsko podporo proti grofu Margheriju in Šukljejo. 3. G. Ivan Hren, c. kr. deželne sodnije sovetnik v Celovci, kandidira v kmečkih občinah Trebno, Kočevje, Žužemberk, Radeče in Mokronog proti knezu Windi.sc h -griitzu. 4. G. dr. H. Dol en ec, c. kr. sodnijski pristav v Ljubljani, kandidira na svojo roko po kmečkih občinah notranjskih nasproti g. Obrezi. Kakor je videti, bo volitev mnogo bolj živahna, kakor je iz začetka kazalo, da bi nam le na pogubo ne bila!
(Redko veselico) imeli so minolo nedeljo na Jesenicah. C. kr. okrajni glavar Radovljiški, g. Dralka, izročil je rudarskemu pazniku kranjske obrtne družbe, Matiji Rabiču, srebrni križec s krono za zasluge, kterega mu je podelil presvitli cesar. Slovesnost se je vršila v krasno olepšani šoli po službi božji v pričujočnosti vseh rudarskih uradnikov in drugih dostojanstvenikov. Po slovesnosti imeli so slavnostni banket, pri kterem jih je ob 2. uri popoludne tudi deželni glavar grof Thurn počastil. Napivalo se je presvitlemu cesarju ob navdušenih „živio".
(Volitve volilnih mož) v Črnem Vrhu pri Idriji bile so v torek 19. t. m. Štirje izvoljeni možje glasovali bodo za gosp. Obreza. Volitev v Cirknici bila je včeraj, izvoljenih je bilo 10 mož, ki bodo glasovali za g. Obreza, ravno tako je zanj 9 volilnih mož na Blokah in 9 volilnih mož v Starem trgu pri Ložu.
(O volitvi) dohajajo iz Istre povoljni glasovi in se je za trdno nadjati, da bode dosedanji poslanec Vitezič zopet izvoljen. Poleg tega imajo nado, da prodero še z dvema narodnima kandidatoma. V Istri je do narodne probujenosti sicer še daleč, ali bliža se ji očividno. Mnogo je do tega pripomogel tudi poslednji tabor.
(Volitve na Štajarskem.) V Novi cerkvi izvoljeni so za volilne može štirje domoljubi, med njimi č. g. kanonik dr. Gregorec jednoglasno, na Pranko-lovem sami narodnjaki z župnikom č. g. Dolinšekom, isto tako v Stranicah (za Goedelna) z župnikom č. g. Pr. Berličem, v Doberni sta prodrla po hudi borbi dva liberalca in dva narodnjaka, v Pirešicah so propali Hakelberg-Vergovi „šulferajnovci" zmagali so Slovenci, na čelo jim župnik č. g. Kunej, živeli!
(Iz Proseka) se piše „Edinosti": »Kakor je po vseh vaseh v Tržaški okolici razposlalo politično društvo „Edinost" pozive h koncertu, ki je bil 17. t. m. tako so jih tudi pri nas dobili in prilepili na zid. C. k. žandarmi so jih pa raz zida raztrgali in rekli, da bode oni, ki jih je donesel in oni, ki jih je prilepil kaznovan z zaporom. Od kod imajo žandarmi pravico postavno pripoznanega društva naznanila raz zida trgati? — Od kod so dobili povelje? Radi bi znali, ker zadnji čas se nam gode taka na-silstva, da se bojimo kacih izgredov, ki bodo imeli gotovo žalostne nastopke. Čemu narod dražiti. In to na ljubo magistratu! Pristavek: Tudi iz Bazovice imamo poročilo, da so c. k. žandarmi potrgali plakate, in se jako oblastno grozili proti ljudem, ki so rekli, da ne smejo tako delati. Prosimo pojasnila." Te novice bi si ne bili upali natisniti, če bi je ne bili že v „Edinosti" natisnjene našli, kajti kontrola Tržaških razmer je pri nas silno nevarna.
(24 odstotkov znaša ažijo) pri vseh plačilih za carino in postranske pristojbine v mesecu juniju, kjer je po postavi določeno taiste v zlatu odšteti, č» se v srebru plača.
Razne reči.
— Družbeni odnošaji na Madjarskem. V Zenti izhaja list, imenovan „Zentai Ellenor". Ma-djarska beseda „Ellenor" znači: nadziratelj, preglednik (kontrolor). Ta nadziratelj prinesel je tedaj take članke zoper župana Gavra pl. Gomboša v Zenti in mestnega odvetnika Josipa Mikoševiča, da je državno nadzorništvo konečno sklenilo v interesu javne nravnosti, kakor tudi v obrambo spoštovanja oblasti proti vredniku lista pričeti tiskovno pravdo. Proti Mikoševiču napisano je v „Zentai Ellenoru", da umorstva zadušuje (zakriva), da je tudi on sam morilec, in da se daje podkupiti; proti županu Gombošu napisano je, da je v dogovoru z onim, ki kradejo občinski imetek. To so napadi „službene narave", z nazivi, kakor: infamni lopov, lažnik, goljuf, obe-šenik, pes, pasja duša in drugimi, ki se ne dajo ponavljati, so obtoženi članki obilno prevideni. — Res prav nežna vljudnost.	_
Telegrami.
Dunaj, 20. maja. Danes obesili so morilca Bednarzika, kije meseca marca neko žensko umoril. Dvakrat je duhovnik poskusil s po-slednjo tolažbo, in obakrat ga jo ropar zavrnil. Se lo njegovemu očetu se je posrečilo pregovoriti ga, da so je z Bogom spravil.
Budapest, 21. maja. V dolenji zbornici prebral se je kraljevi ukaz, s kterim so prvo zasedanje državnega zbora sklepa in drugo določuje na 25. septembra.
London, 20. maja. Gard na brigada iz Suakima na potu proti Aleksandriji je dobila ukaz v Aleksandriji vstaviti se. Izkrcati so ji pa ni potreba.
London, 21. maja. „Standard" pravi, da se ruska vlada no spodtika le nad vtrdbo Herata pod angleškim nadzorstvom, temveč še celo zahteva, da se Angleži sploh ne bodo vtikali v vtrjenje afganske meje. „Times" piše, da tega ni treba izključljivo na afgan-ski rovaš zarezavati, če angleška svoje garde v Aleksandriji zadržuje, ker jo ravno v Egiptu še dosti opreznosti potreba.
Tuj c i.
19. maja.
Pri Maliču: Herrmann, Wendekind, Banloehner, Win-tersckoler, Mittler, Retcžar, trg. pot., z Dunaja. — G. Schweighofen trgovce, iz Brna. — Filip Hoflmann, trgovec, iz Bir-kigta. — Karolina Kovačig, zasebnica, s hčerjo, iz Št. Lucije.
Pri Slonu: Baron Ledcrer, zasebnik, z Dunaja. — Gr. Miksch, trgovec, z Dunaja. — Jakob in Ljudevit Deutsch, trg. pot., iz Gradca. — Jakob Miinz, tovarnar, iz Gradca. — Pr. Petsche, trgovec, iz Starega trga. — Corenič, Canuchich, trgovca, iz Trsta.
Pri Tavčarji: Maks Krause, trg. pot., z Dunaja. — Katarina pl. Markovič, zasebnica, s sestro, iz Ogerskega. — J. Windmaier, mesar, iz Ptuja.
Pri Južnem kolodvoru: B. Brauner, trgovec, z Dunaja. — Franc Janoschitz, zasebnik, s sestro, iz Gradca. — Marija Kolaz, zasebnica, iz Celja. — T. Mihailoviii, zasebnik, iz Trsta.
Pri Avstrijskemu caru: Anton Pečjak, Janez Gri-čar, zasebnika, iz Zagreba.
Dunajtika borza.
(Telegrafično poročilo.)
21. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl. 35	kr.
Sreberna ,. 5% „ 100,, (s 16% davka)	82	„ 70	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	107	„80	„
Papirna renta, davka prosta . .	98	„ 40	r
Akeije avstr.-ogerske banke . .	859	„ —	„
Kreditne akeije............287	„75	„
London.......124	„ 60	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......9	„ 86	„
Ces. cekini.......5	„ 85	„
Nemške marke......61	„ —	„
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 43 gl., Rio 42, St. Domingo 53, Portorico 75, Cejlon 65—125, biserna 90, Java 57, Mokka 87—100.
Sladkor po 24.25—27.50 gld.
Dišave: poper 89 gl., žbice 68.
Južno sadje: dateljni 23, fige iz Ivalamate 15, iz Smirne 25, rozine 14, poinoranče 2.50, limone 2 za vsak zaboj, rožiči 6, mandeljni 76.
Olje: laško60—90gl., albansko 41—48, dalmatinsko 43, angleško 31, petrolej 9.50.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 75, indiški 47.
Ježi c e po 25—28 gl.
Žito: pšenica ruska 9—9.50, laška 9.25, koruza 6.25, rž 7, oves 9, fižol 10, grah 11—15, riž laški 14—21, indšiki 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Mast: maslo 95—100, angleška 50.50, ogerska 59, špeh 51.50.__
Umetne
(17)
zobe in zobovja
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje.