Štev. 45.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
11. novembra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Zakaj v radikalno stranko?
V Slov. Krajini, posebno v Soboti i Lendavi je večina gospodé, štera žive od našega kmeta, pristopila v radikalno stranko. Takši so celo postali zavüpniki radikalne stránke, ki našoj stranki majo zahvaliti ne več, kak svoje življenje. Ka je zrok tomi, kase je naša gospoda tak naglo „pobolšala“ i „posrbila?“ Zrokov je več. Prvič hrbtenica ne njoj mogla zrasti, vsikdar jo je najmre vugibala v tisti kraj pod madjarskim ravnanjom, gde so bile napunjene vladne jasli. Šlo^débjoj je večkrat, istina, za vsakdenešnjibrüh, največkrát pa za vsakdenešnji „kšeft. Za „ma-gyar államegység“ (madjarske državno edinstvo) bi svoje življenje dala i povogrš-číía bi eščejesene angele i svétce vu cerkvi, ze bi tej znali gučati. — Zdaj so tej gospodje postali državotvorni stebri Jugoslavije i se zaprisegli za radikalno Srbsko .Stranko, štera je z centralističkov ustavov -proti doneáenoj pogodbi v Ženevi, dela Sffeoffl~v roke nadvlado nad Slovenci i Horvati pa tüdi se zna Madjari, ki so v državi. — Mi i Horvatje se borimo za samoravnanje, autonomijo. Ta nam ide po vsakoj pravdi, posebno pa po pogodbi više omenjenoj. Zna to naša gospoda ? Nore znati, zato je vučene. Ona tak zna, ka nam ide sannoravnanje, ona zna celo, ka bi nam to jezero-jezer pravic spravilo, krivic i terhov pa odpravilo pa li podpira stranko, štera je proti tem našim pravicam, proti olejšavi naših terhov. Zakaj? — Ár je njej ne za nas, za naš. slovenski narod i našo madjarske í nemško menjšino, nego za sebe. Ona v kalnoj vodi šče ribariti. Išče sebe i naj se najde, si dnes obleče velemadjarske vozke hlače vütro pa velesrbsko široke gate. Značaj 1 ? Politična poštenost 1 ? Požrtvovalna ljübezen do svojega ljüdstva ? 1 — To so prinjih jakosti samo „zű drüge11 i nej za nje. Te brezsrčne sküšnjave so duga leta ne samo segale nego celo v robstvi mele naš narod — a zdaj hvala Bogi je na opak; zdaj bo naš krščanski slovenski narod sagao i še v beg splodo te konjske ribe.
Redka obletnica.
Na Vseh svetcovo je slavna beltinska fara bila svedok jako lepe i genljivo slovesnosti. Po božoj slüžbi pred zbranimi jezermi verniki je vlč. g. Vadovič Rudolf plebanoš izročo Marič Matjaši cerkvenomi Slugi, ali kak tű pravijo pobiraša za Spomin njegove 62 letne verni cerkvene slüžbe, dar višešnjega pastira, sombotelskoga püšpeka, grofa Mikeš Janoša, edno od svétoga Očo blagoslovljene lepo čislo i od mil. patrone, grofice Marije Zichy darüvano Marijino podobo. Milostivna Patrona je osebno izrazila 82 letnomi Starčeki, ki še vsaki den redno zvršava svojo slüžbo,
svoje čestitke, milostiven püšpek so pa z sledečim lepim pismom poslali svoj dar:
V Kristuši Dragomi našemi Verniki Marič Matjaši, pobiraši, v Beltincih.
Korona vrednosti je poštena starost — pravi sv. Pismo i ali podvojeno je poštena tista starost, štera se je preživela v službi Gospodove Hiže. Dragi moj vernik je 62 leti skrben čuvar beltinske bože Hiže i po 62 leti svest si svoje verno zvršene. slüžbe — lehko pravi od sebe reč sv. Pisma: —j Ljübo sem lepoto Tvoje hiže i prebivališče Tvoje dike. ,V stárom zakoni je posebno pokolenje, Sevijov rod pazo na čistočo i red sv. šatora, ^sveta slüžba njemi je bila zato od zvoljenoga ljüdstva po-deljena. Dostojno je zato, ka tisti, ki je 62 leti bio veren sluga v oltarskom Svestvi prebivajočega Jezuša, že na tom sveti dobi priznanje, dokeč Vsegamogočni z ve-kivečnim plačilom ne podeli svojega vernoga slugo.
Vu malo priznanje telkoletne gorečnost!' pošljem od Njihove Svetosti sv. Oče blagoslovleno čislo i z vsov vročinov svojega višje pastirskoga srca blagoslovim svojega Dragoga Verniki. ‘
Zložene v Szombathelji, v našem Stolnom püšpekijskom varaši, sept. 26. v Gos-podovom jezero devetstvo dvajstitretjem leti i v dvanajsetom našega püšpekijstva.
Janoš püšpek.
Po izročenji darov so g. plebanoš slavljenci držali té lepi govor: Gospod Jezuš v nekoj svojoj priliki (Lük. XIV. 12—-26) pohvali svojega vernoga hlapca: radüj se dober sluga, ar si nad malim bio veren. Blaženi človek, ki je vreden te hvale Odküpitelove. I hvala Bogi, najdejo se ešče vnoge pobožne düše, štere iz srca slüžijo Bogi, so dobri slugi G. Boga i vredni njegove hvale. Takši veren sluga je naš 82 let star vse časti vreden pobiraš, Marič Matjaš, ki je 62 leti verno opravlao svojo slüžbo v beltinskoj Hiži Gospodovoj. I zgled je bio vsakomi dobromi krščeniki, svojoj rodbini i v poštenosti je preživo duga leta svojega življenja. Mirovno more praviti on zdaj že tüdi z Svetim Simeonom: „Zdaj odpüstiš slugo tvojega Gospodne, ... ar so vidile moje oči tvojega Zveličitela** to je onoga Zveličitela v Olt. Svestvi, šteromi je on telikokrat ponižno dvoro pri oltari. Dober Bog njemi naj da za to gorečnost obilno plačo v nebesaj.
Po govori, štero je vidno geno poslüšalce je pevski zbor g. Špragera lepo Marijino pesem spopevao.
S tem je lepa i redke slavnost dokončana. Redka, ar med milijonara! se komaj najde, ki bi težavno cerkveno slüžbo telko let tak verno opravlao za malo plačo te, gda bi si indri vnogo več lehko zaslüžo; redka i Iepa, ár se je ž njov počastio starost, od dnes njega pokvarjenoga sveta zavržena lepa, častitljiva starost i ar je Zahvalnost pri njej dobila tüdi svoje zaslüženo mesto.
Gda mi od svoje strani tüdi vse dobro želemo častitomi starčeki, omenimo, ka
je te preživo pet papov, šest püšpekov, zakopao sedem plebanošov i obslüžo eden-treseti kaplanov. Rodio se je 1. 1841. dec. 31.
NEDELA.
Po Risalih XXV. Evang. sv. Mataja Kili. 24 - 30. Prilika od sejača i dobroga semena. To najbolše semen je prejšle, ar ne je prišlo v dobro obdelano zemljo. Navuk Jezušov vsebüje najlepšo ljübezen do nas, da reši naše düše. Nasledüjmo Jezuša, rešavajmo düše svojih bližnjih. To je prava ljübbzen.
Ljübézen do bližnjega.*)
Kak pravite, predragi? To so bili svetniki, pravite. Ja, a svetniki so bili ljüdje kak mi. Nego z močnov volov so šteli spuniti zapoved Kristušovo: Lübite svoje sovražnike! I ar so resno (odločno) šteli, so z milostjov tüdi uspeli.
Resno moramo hoteti tüdi mi. Naš Bog je veliki i dober zadosta, da nam bo povrno, či ndpüščamo i lübimo te, štere nas srce sili mrzli!, sovražiti. Ah, zakaj je tak slaba naša vera 1 Bližnji nam je škodijo na premoženji — eli ne vörjeiho, da bo Bog naše premoženje prle pa blagoslovo, čl odpüstimo i lübimo ? Bližnji nam je v blato sklaío (poteptao) našo čast —; eli ne vörjemo, da nam Bog prle pa povrne čast i dobro ime, či odpüstimo T lübimo? Bližnji nam je zapelao sina, hčer na.krive poti; eli ne vörjemo, da nam bo dete prle pa poiskao i vrno dober Paster, či odpüstimo i lübimo? Odpüstiti zato i lübiti 1 Odpüstiti i lübiti 1 O, ka pa mamo od toga, či ne odpüstimo i ne lübimo? Eli je nej samo razdejano naše srce? Eli nam ne spodjeda samo skrit i lačen črv korenin živlenja? I ka je hfiše — Bog Obrača svojé smileno lice krej od našij düš. Ah, kak ne 1 Ve ga sami prosimo, naj tüdi on nam ne odpüsti, naj tüdi on nas ne lübi, kak mi ne odpüščanje i ne lübimo .... Vsaki den molimo: Odpüstiti nam naše duge, kak tüdi mi odpüš-čamo svojim dužnikom.... Tak ti, o Bog, kak mi! Či zato mi ne, tüdi ti, o Bog, za nikoj ne 1. , Tak prosimo sami, tak zovemo v najlepšoj molitvi prekletstvo na sebe ...
Odpüstiti i lübiti 1 Lübiti tüdi le, ki só nas razžalili, nam škodüvali, nas obrekali, nam živlenje zagrenili, nam düšo neozdravlivo ranili lübiti jij! Žmetna zapoved je, a neizogibna. Bistveni (glavni) deo lübezni do bližnjega je, tiste lübezni, od štere je pisano: Što ne lübi, ostane v smrti (Jan. 3, 14.) Amen.
Či me pitate, kak naj lübimo svojega bližnjega, mam pripravleno za odgovor reč Gospodovo : Lübi sojega bližnjega kak samoga sebel Po lübezni, s šterov lübimo sebe, naj se ravna lübezen, s šterov lübimo bližnjega. Lübezen, s šterov lübimo sebe, pa ma posebno to lastnost, da je kelko mogoče dejanska. Človik samomi sebi ne pravi samo, da se ma rad, da si, vse dobro žele, da je pripravlen v vsem pomagati si, nego tüdi v istini, kde samo more, svojim želam Zadosti (spuni), svojim potrebščinam podvori. Takša mora biti tüdi naša lübezen do b žnjega: dejanska. Dečica moja I ne lübimo z rečjov, tüdi ne z jezikom, nego v djanji i istini 1 pravi sv. Janoš (I. Jan. 3, 18.) Po istini trbej računati s potrebam! bližnjega, v istini kaj včiniti za njega, kde je mogoče, v istini ga podpirati, njemi pomagati. O, či bi naša ljübezen do bližnjega delala telko, kak naša ljübezen do sebe! Ljübezen do — sam čteo v ednom mesti — je napunila zemlo z malimi, prijaznim! cvetnimi grehami i z velkimi parki, z lübeznivim!, nizkim! hišicani i z nebotikajoči-mi palačami, s küpčijskimi cestami i prekopi, s
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
2
NOVINE
11. novembra 1923.
fabrikami ino prodajalnami, z vsemi velikanskimi stvoritvami moderne umetnosti, tehnike i znanosti. Delo lübezni do bližnjega pa je v primeri s tem jako sirmaško. Nikelko špitalov, sirotišnic je postavilo med siromaščino te zemle, pa podobe zemle je istinsko ne spremenilo. Skuzna dolina, v štero se je spremeno paradižom, šče zdaj čaka odrešnice, tiste lübezni do bližnjega ki je tak velka, kak lübezen do sebe. Velka po delaj smilenja. Dela smilenja so dvojna: telovna i düševna, kak so potrebe bližnjega dvojne: telovne i düševne. Govorimo naj prle od telovnij del smilenja!
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dolnjelendavčarom, ki so prosili 4. razred za svojo meščansko šolo naznanjajo narodni poslanec Klekl, ka so na prošnjo dobili te odgovor od ministerstva: 1) za letos je ne mogoče 4. razreda otvoriti, ar so starišje prekesno vložili prošnjo; 2) k leti se stalno otvori 4. razred, potrébno je pa, da te ma dijake.
Onim, ki ščejo deco zvün naše države dati šolati, data našiva poslanca eto na znanje: Ministerstvo njima je odgovorilo 1) ka se v vsakoj državi smejo šolati naša deca, samo v Bolgariji i na Madjarskom nej; 2) Smejo se pa sem (na Madjarsko) poslati tüdi vsa deca, štera a) doma ne morejo zvršiti svojega včenja, ar so na Madjarskom začela svoje študije i b) štera obiskavajo šolo, kakše v našoj državi nej (evangeličansko bogoslovje, višje obrtne šole itd.) c) štera za volo siromaštva doma ne morejo shajati. — Vsi, ki majo te Zroke, naj vložijo z 13 Din. kolkovana prošnje i prekdajo našima poslancoma, pa njidva bodeta prošnje zročila ministerstvi i je hitro dala rešiti. — Ministerstvo je nadale na pritožbo strank, ka .ništerni dajo svojo deco na Vogrskom vövčiti brez pravih zrokov, njim samim pa se to zabranjüje, odgovorilo, ka če što proti komi ma tožbo, naj ga naznani ministerstvi. Naše domače oblasti vodijo od toga račun, komi se da dovoljenje za Prestop granice i ka se nikomi nesme dati zavolo pripadnost! k šteroj gotovoj stranki.
Dr. Kolarš, okr. Zdravnik dajo na znanje betežnikom 1) ka trahomo vračijo v pondelek v V. Polani, v tork v Črensovcih, v četrtek v Odrancih j na Sr. Bistrici, v soboto v Ižekovcih i v Dokležovji. Vseli Zaodvečara. 2) Te dni Zaodvečara naj jih zato níšče ne išče, ka so nej doma.
Prekmurci dobrovoljci! Prvi občni zbor „Organizacije prekmurskih dobrovoljcov“ se bo vršo 11-ga novembra, v nedelo ob 3 vöri po poldnevi po večernici v Beltincih, v dvorani gostilne „Huber“ s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika ; 4. poročilo poverjenikov; 5. volitve : a) novoga odbora; b) poverjenikov; c) preglednikov;
Kalendarje Srca Jezušovoga so izišli. Na več občin smo je že razposlali. Ki so plačali 20 Din. za Novine i 5 Din. za M. List, to je sküpno 25 Din., je dobijo brezplačno. — Ki
so naročeni samo na Novine ali samo na M. List, ali ki so bili toti na oba naročeni ali ne na celo Ieto, dobijo kalendar za tri Dinare z poštov vred računano na svoj dom. — Za odájo so pa kalendarje v Črensovcih v uredništvi Novin i v Lendavi vjBalkánjljovoj tiskarni za 6 Din , — v vseh drügih mestah pa 6 Din. 50 par. Vse naročnike Opominamo, ki za 3 Din. dobijo kalendar, naj se hitro glasijo, ar smo jih malo dali štampati, ka prle ne sfalijo, kak je naročijo.
Generalna direkcija carin v Belgradi potrebüje 80 nižjih uradnikov. Ki je opravo že vojaščine i zvršo meščansko ali trgovsko šolo ali konci tri razrede kakšekoli Srednje šole, sme prositi to slüžbő. Na prošnjo trbe štemplne za 13 Din. —-
Kalendarje Srca Jezušovoga se dobijo v Soboti v Slovenskoj knjigarni. Cena ednoga 6 Din. 50 par.
Ka novoga je v knigi „Hodi k oltarskomi Svestvi?“ K prvejšim molitvam so dodano ešče te nove. 1) Duga mešna molitev na čast presvetomi oltarskomi Svestvi; 2) za sv. Obhajilo i po sv. obhajili za tisto priliko, če človek nema časa opraviti dugše molitve; 3) časna oblüba Čistosti; 4) molitev za posvečenje drüžin presv. Srci Jezušovomi; 5) na čast Marijinoj sedmeroj radosti; 6) na čast sedmeroj žalosti i radosti sv. Jožefa; 7) na čast sv. Miháli arkangel.za sv. Matercerkev; 8) za popolno zdržnost od opojnih pijač; 9) petnedelska pobožnost na čast peterim ranam sv. Frančiška; 10) šestnedelska pobožnost na čast sv. Alojzij!. — Dodani je še predgovor k 2. izdaji i popisat najvažnejši dnevi tvojega žitka, ki to Čteš. — Kniga je fest vküpstišnjena, ka se ne de trgala kak prle i ma dugšo formo kak prle. 1 čeravno je zrasla njena vsebina, cena njoj je spadnola. V mérnom časi je koštala 35 krajcarov, zdaj pa košta samo 12 Dinarov, ka je ne več kak dvanajset krajcarov. AH povejte, kelko je paklin Spic Inda koštao ? Jeli krajcar. I zdaj ? Zdaj pa dinar. Dvanajset dinarov je tak samo dvanajset krajcarov. To najfalejšo molitveno knigo si hitro küpite.
Male oglase sprejmejo „Novine“ tüdi odsehmao. Cena maloga oglasa je do deset reči pet dinarov, od deset reči više vsaka reč 50 p.
Zdavanje. Dneva 4. nov. se je zdao. Vinko Klepec, trgovec iz Beltinec z gdč. Ilonov Šipošov. Bog jiva blagoslovi.
Beltinci. Dve starejšivi gospodičini v Beltincih sta 3. nov. nespametno izivanje naredile v Sirotinske) vulici proti ednoj drüžini: Na babji krik je dosta ljüdi prestrašeno bežalo na vulico, gde so se pesnice zdigava^ od oba tabora. Ne šika se to za osebe, celo za takše, štere so ešče zdaj ne dugo krščak poveznole na glavo.
Gornji Petrovci. Pri nas obhajamo te tjeden, od 4. do 11. novembra, sv. misijon. Vodijo ga preč. gg. misijonarje od Sv. Jožefa nad Celjom, č. g Selič ino naš prekmurski rojak, č. g. Čontala. Vse ljüdstvo je želno čakalo to velko milost, da se poskrbi za svoje düšno zveličanje. Po končanom misijoni bomo poročali ,,Novinam" o vspehi misijona. Od nas idejo gospodje misijonarje k Grádi (v Gornjo Lendavo.)
Država.
Bojijo se sv. meše. Minister za prosveto je odredo, ka vučitelstvo mora v verskom dühi vzgajati mladino i jo tüdi k meši voditi. Toga so se naši slovenski Sokolski vučitelje tak zbojali, ka so začeli tuliti i to tuljenje je prišlo do ministra. I minister? Zbojao se je teh nečloveško glasov i svoje odredbe na Slovenijo ne rastegno. Se zna, da te bič ešče eden konec ma.
Smrt Stojana Protiča. V nedelo (28. oktobra) popodne ob štiraj je zatisno svoje oči k večnomi spanji St. Protič. Od protlitja naprej je ne bio zdrav i se je vračo po toplicaj. Kda njemi je malo odleglo je znova začeo delati i se je ne dosta brigao za svojo slabost. V nedelo predpod-nom se je šče dobro počüto, popodne pa njemi je postalo slabo, a spati je ne mogeo. Seo si je na stolec, na šterom je vsikdar delao i tam je tüdi vmro. Po smrti ga je obiskalo mnogo lüdi, samo Pašičo-voga ne bilo nikoga. Sprevod (pogreb) je bio 31. okt. popodne. Udeležili so se ga ministri, poslanci, dühovščina i tüdi drügi uradniki. V cerkvi pri božoj slüžbi je bio navzoči tüdi krao. Protič je bio veliki državnik (politik) i stara Srbija, pa tüdi Jugoslavija se dosta ma njemi zahvaliti. Med Srbi je bio najvekši (skoro edini pravi) prijateo Slovencov i Hrvatov. Delao je nato, da pride do sporazuma, da postanejo vse tri narodnosti (srbska, Hrvatska i Slovenska) enakopravne. Kda je nastala Jugoslavija, je bio on prvi ministrski predsednik i držáva bolšega čuvara ne mogla najti. Či bi v Beogradi poslüšali njegov glas, bi bilo vse inači, pa moč (sila) je Zmagala nad pametjo i St. Protič je odstopo. Med Srbi je zavolo svoje politike ne meo prijatelov. (On je povdarjao sporazum, drügi pa veliko Srbijo.) Pašič ga je najprle Spravo z vlade nato iz parlamenta. Pa proti vsemi to mi je meo velki vpliv med radikali i Vnogi so pričakovali den, kda izvrši to, ka je šteo (sporazum). Pa on je mrtev i Bog zna, či dobimo šče takšega zagovornika. Naj počiva v meri!
Kelko invalidov je v našoj državi? Po zadnjoj invalidskoj štatistiki mamo v našoj državi 90 jezer invalidov, od teh je 74 jezero stalnih, 11 jezero pa začasnih. Za pregled se jih je javilo 143 jezero, od teh je bilo odbitih 45 jezero. Največ invalidov je v Srbiji i Črnoj gori, 26 procentov, za temi pridejo Hrvati i Slovenci s 24 odstotkov, najmenje jih je v Dalmaciji, komaj 5 odstotkov.
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
Zdaj njim je začno Starec razkažüvati svojo strašno zbirko, poleg pa se je režao i smejao 1 vganjao takše sirove špajse, daje Torkvata trešlika lovila, posebno ár bi njemi birič v svojoj navdušenosti skoro odvčekno vüho. Tü je stao velki pen, poleg železni stolec, da se more oža-riti; velkj koti! za oli i vodo vreti, velke žlice za ©lov razpüščati i ga v vüsta vlevati. Tam klešče, železne klüke, različni železni grebeni, da se meso trga z reber. Včasi poleg šker, s šterov so meso žgali na teli, bič z železnimi i slov-natimi kruglicami na konci, verige za noge i roke, različni meči, noži, sekire, vse lepo razstavno „za trdoglavne kristjane", kak je z režanjom pravo Katui.
Vsega tužnoga Torkvata sta prepfriganiva ftička gnala v Antoni nova kopališča, kde sta Čüdno pogledal stari Kukumio i njegova žena, ar sta ga že prle videla v cerkvi med kristjani Po dobrom obedi sta ga gnala v sobo za igralec. Torkvat je zgüblao i zgüblao, Fulvij pa njemi je posojüvao; eli za vsaki krajcar je terjad pismeno Potrdilo (svedočanstvo), Tak je prišeo nesrečni mladenec popunoma v Fulvijovo oblast.
Med dnevom sta ga püstila, da je hodo med kristjane, kak je Šteo i pozvedüvao, ka sta njemi zapelivca zapovedala; zjütraj i zvečer so se pa zbirali. Korvin je čakao samo šče casar-
sko zapoved, potom je skleno z vsov silov vdreti na kristjane; zapovedao je zato Torkvati, naj natenko spoznava tisto pokopališče (cintor,) kde najvišiši paster (papa) opravla božo slüžbo. Videli smo že, da je to tüdi včino, pohodivši katakombe Kalistove i vse povedao Korvini, ka je zapazo i si zapomno od podzemelskih peti: te pa si je vse to narisao j včasi tisti den po razglašeni casarske zapovedi je mislo napadnoti to pokopališče.
Pali inači si je zmislo Fulvij. Najprle bi rad Poznao vse dühovnike, i pá najimenitnejše i bogatejše kristjane v Rimi: ,,či je spoznam, potom jih ne občuva nikša obleka pred mojimi ostrimi očmi", si je mislo, ,,i eden za drügim pride na red." Zapovedavao je zato Torkvati, da naj ga vzeme s sebom pri prvoj slovesnosti kda bo nájveč dühovnikov i dijakonov zbranih okoli pape. Torkvat ga je doligučao, pa zaman Da me le notri spravišč je pravo, ,,pctom je dobro. Obnašao se bom, kak vsi drügi."
Te i šče tüdi dugo sledkar je sv. Oča samo meseca decembra pösvečüvao nove mešnika i delio drüge rede. Takši den se je bližao tüdi zdaj, ka je Torkvat hitro sporočo Fulviji.
Ar je Torkvat znao potrebno glasilo za znamenje, prišla sta lejko med zbrane kristjane i tüdi sta ne zbüdila pazlivosti, ar je Fulvij jako pazo na drüge i vse tak delao, kak oni. Cerkev, kde so se zbrali dühovski i tisti, šteri so se pripravili za svete rede, je bila v prostornoj dvorani 'edne hiše. Med novina je zapazo Torkvat tüdi z njimi vred spreobrnjenoga Marka i Marcelijana, šteriva sta sprejela dijakonstvo, pa njuvoga očo Frankvilina, ki je bio posvečen
v dühovnika. Te i vse dtüge je Fulvij natenko öpazüvao i zapazüvao njive obraze, eli predvsem se je njegovo ostro oko obračalo na ednoga, i njegov obraz si je globoko vtisno v pamet. Bio je to starček s serimi vlasmi, miloga obraza i prijaznom pogleda, ki je opravlao svete obrede — sv. Oča papa Marcelin, ki je že šest let vodo Kristušovo čredo. Stao je pred oltarom sv. Petra, ki je bio med njim i lüdstvom i obrnjen proti zbranim Ostro si ga je ogledao Fulvij, mero njegovo visikost, opazüvao farbo njegovih vlasov i obraza, pazo, kak se obrača i gible, kakši glas ma ... i nazadnje pravo: „Naj se samo pokaže tá-le dragocena glava na den, včasi ga spoznam, naj bo oblečen kak šče.
Device.
Že med prvimi kristjani so si krščanske device dostakrat Zveličara zvolite za svojega Zaročnica i napravile oblübo dosmrtnoga devištva, ka se je slovesno zgodilo v cerkvi pred püšpekom. navadno na vüzemsko nedelo.
Takšo slovesno oblübo je sprejela Cerkev od starejših devic, mlajše so napravile samo navadno oblübo pred svojimi stariši i iz njüvih rok v znamenje dobile čarno obleko. Či je pa protila nevarnost i preganjanje, ödhenjala je Cerkev za nekelko let i še mladim devicam (od 12. leta naprej) dopüstila, da se s svetov oblübov zdrüžijo s svojim Gospodom.
Device (Nadelüvanje).
Neža si je že v mladih letah zvolila te sveti stan, in ar je ravno nastopno olejšanje zavolo bližnje nevarnosti, se je včasi oglasila za
11. novembra 1923.
NOVINE
3
slovesno oblübo, ka so njoj tüdi radi privolili zavolo njenoga čistoga i modroga oponašanja. Pridrüžila se njoj je šče drüga tovarišica — sužnja Lira.
Včasi od prvoga pogovore, ki ga je mela Neža z Lirov, začela jo je lübiti i za kratek čas je nastanolo med njima prijatelstvo, štero je rastlo šče bole, kda je tüdi od drügih zvedela kak blago düšo ma Lira i da si je za namen svoje slüžbe pri Fabijoli postavila njeno spre-obrnenje, štero delo je tüdi lepo napredüvalo zavolo bože milosti i njenoga čednoga ravnanja.
Ar se je Lira kak slüžabnica Fabijova, Neža pa kak sorodnica (rod) po njegovoj smrti čarno oblekla, sta lejko zakrili pred Fabijolov i tüdi pred drügimi, ka sta šteli včinoti. Tüdi Liri so' dopüstili prošnjo, ka je pa nikomi ne povedala, samo nekolko dni pred srečncv vörov svojoj slepoj prijatelice
,,Vidiš, vidiš", pravi joj sirotica, kak da bi bila nevolna, »vse dobro ščeš prihraniti sama za sebe, eli je to Iepo i usmíleno?"
»Na čemeri se, drago dete. Prav potrebno je bilo, da sam zakrivati to stvar ?"
,,Se zna; zato tüdi poleg ne bom smela biti ?"
„0, to pa ja!"
»Povej mi teda, kak boš Oblečena i . ka maš šče pripravlene^ za'to slovesnost?"
Lira njoj je popisala vse potrebno — obleko, šlar, venec . . .
Dale.
Nadalna politika HRSS (Radič) stranke. Po poročilaj hrvatskih (republikanskih) listov, bo stranka tüdi na dele vodila dozdašnjo politiko. Izdajala bo tüdi novine v Vogrskom jeziki za Banat i Prekmurje.
Šče mrtvim ne dajo mirü. V Subotici (Szabadka) so kotrige srpskoga na-rodnjaškoga drüžtva (Srnao) razbije okoli sto spomenikov i križov na cintori, ar so meli madjarske napise.
Amnestija (odpüščenje kaštige) za vojake. Z zapovedjov štev. 9211. od 21. okt. 1923. leta je odpüščena kaštiga vsem tistim podoficirom, kaplarom pa prostim vojakom, šteri so od 8. junija 1921. l. pa do 21. okt. 1923. l. od vojakov pobegnoli i so že sami nazaj prišli, ali pa šče pridejo do 21. januara 1924. l. Občine naj teda naznanijo to zapoved vsem takšim pobegnjenim vojakom.
Toplo zimo nam proroküjejo opazovalci narave. Po ništerni krajej so šče lastovice i se ne selijo na toplejše kraje. Srne, lisice, zavci i drüge male stvari šče majo svojo letešnjo dlako. Pa tüdi drüge male stvari po šumaj se ne spravlajo na zimo. Vse to kaže, da bo prej letos slaba zima. Bar bi bilo, ka bi menje črevlov raztrgali!
Nesreča na pokopališči (cintori). Pri starom cintori v Maribori se je špilalo več dečakov. Eden med njimi je splezo gor na stari zid, šteri se je z njim vred podro na grob iz cementa. Pod žmečov se je cement zrüšo i dečak je spadno v 'grob na drvo. To se je potrto i dečak se jo znajšeo med sprhnenimi čuntami mrtvoga. Od velkoga straha je omedlo. Odpelali so ga v bolnico i ga otavili.
Vojno pokopališče (cintor) v Bitolji. Francozi ne samo doma, nego Vseširom, kde so pokopani njihovi vojaki, skrbijo za lepsanje grobov. Tüdi v Bitolji so vredili svoj cintor, kama so znosili vse ostanke francoški vojakov iz bližnji krajov. Na slovesnost je prišeo sam francoški maršal Franše d’ Èsperaj i dosta drügi dostojanstvenikov. Na pokopališči Ieži 8 jezero vojakov. Maršal se je morao ravno v nedelo odpelati. Vendar pa je zvršo prle svojo versko dužnost. Že ob pol šesti zajtra' je bio pri meši pri francoški smileni sestraj, kde je sam odgovarjao mešüvajo-čemi dühovnik. Lepa pelda, da znameniti obladavec ne pozabi v nedelo na mešo, nego šče celo ministrira. -
Svet.
Otvorjenje katoliške univerze. Dne 17. okt. so v starom holandskom varaši, Nymwegeni otvorili na svetešnji način novoustanovleno univerzo (visiko školo). Navzoči je bilo 7 püšpekov i cerkvene i državne oblasti. Prvi ravnateo je profesor J. Schvijnen (Švijnen).
Što je najvekši gledoč višine tela v Evropi. Švicarske novine so pisale, da se je dognalo, da pripada prvo mesto našim Hercegovincom, ki imajo povprek višino 176 centimetrov. Na drügom mesti so Svedi i Norvežani 170 em. Za njimi pridejo Angleži, Danci i severni Nemci 168 em. Južni Nemci i Šv.cari merijo 166 em, Italjani i Francozi 162 em.
Žmeten položaj naših rojakov v Nemčiji. V več rüdniških krajov v Nemčiji, posebno na Westfalskcm se je po vojski naselijo dosta slovenskih delavcov i rudarov, dosta pa jih je bilo, ki so že pred vojno živeli tam. Te se njim je dobro godilo, ar so dobivali dobre plače, zdaj pa so prisiljeni za volo bede, ki je zavladala :v Nemčiji, da si poiščejo v drügih krajih krűh. Na jezere slovenskih delavcov za-püšča zdaj Westfalsko i prosi pri naših konzulata (poslanikih) za potne liste, tla se povrnejo nazaj v domovino. Po njihovih izpovedao njih vladajo v Nemčiji strašne razmere. Računa se najmenša stvar v milijarda!!, milijon markn ti vrednosti nema. Obrambne razmere so jako slabe. V nešternih varašaj stanovalci niti na vulico ne vüpajo, ar se vršijo- boji med policijo i komunist!, separatisti i šče drügimi organizacijam). Človeško življenje več nima nikše vrednost’. Delo je v naj večih krajih stavleno, delavci i njüve drüžine pa stradajo i od glada vmirajo-Lejko teda razmimo, da je telko nemirov; našim lüdem, ki majo v domovini na vekše šče svoj dom, je ne mogoče zavolo takših razmer ostati v Nemčiji.
Velko bogastvo. V. vesi Gren na Erdeljskom je eden polodelavec krče, da bi napravo njivo. Okoli eden meter globoko v zemli je najšeo velki, pokriti koteo. Kda je odpro, je najšeo v koti) dve železni ví posodi punivi z zlatimi i srebrnimi penezi. Od straha, da tej penez nede mogeo zakriti, je naznáno celo zadevo oblastem. Spoznali so, da so penezi iz leta 18., 48, 458., 605., 1 225 i 1.625 , po Kristuši. Vrednost penez znaša 10 miljon rumunski lejov.
Atentat v Bolgariji. 31. okt. zjütra so v Sofiji sredi ceste bujli prejšnjega zvünanjega ministra Genadijeva. Atentator je zbežao. V Genadijovoj drüžbi je bio tüdi stari bolgarski poslanik v Berlini i Carigradi Gešov, ki je bio težko ranjen.
Železničarski štrajk na Polskom. Listi poročajo, da se štrajk vsikdar bole širi. (Vzrok je zagvišno premala plača i uradniki ščejo na te način dosegnoti zbolšanje).
Volitve v Franciji. „Matin“ piše, da se bodo vršile 8. aprila l. 1924.
Domača politika.
Fond finančnoga ministra je ne na svetlo dan. Vse nezgrüntane kaštige pri carinarnicah se plačüjejo v eden fond pri finančnom ministri, od šteroga pa minister ne dava računa. Dela z penezi, ka šče. V seji finančnoga odbora so zato ostro prijeli ministra.
Parlamentarne seje so odložene na nedoločen čas. Delajo samo odbori, predvsem finančni, da pripravi proračun za l. 1923/24
Pogodba med Austrijov i našov državov se sklepa. Od naše strani ne poleg niednoga Slovenca i Horvata nego sami Srbi, ki niti mejašje neso Austrijcom. Naša stranka je proti tomi protestirala.
Proti italijanskom nasilji, šteri posili jemlje vse narodne pravice našim bratom Slovencom, je cela Slovenija protestirala, v Ljubljani je govoro prvi dr. Korošec. — V Prekmurji so tüdi bili protesti.
Finančni odbor se je razdelo na tri pododbore i začeo z delom. Naša stranka ma tri poslance v njem. Vseh je edentreseti.
Svetovna politika.
Občni politični položaj v Evropi je preci zamotani. Sredina vse politike je nemško pitanje. Nasproti si stojita dve državi Fracoska pa Nemčija. Plüg evrops-ke politike drži v rokaj Francoska. Ta pa dela na to, da Nemčijo razdrobi i onemogoči, ka bi se kda razvila v zmožno državo. Zato podpira Rensko republiko, šte-
ro so proglasili tisti, ki se ščejo od Nemškoga odtrgati. Z drüge strani pa včini vse, da drüge, gosebno male države, na sebe naveže. V te namen davle peneze na posodo vsem, ki ščejo z njov držati. Po-sojene peneze pa smejo države porabiti samo za vojaške potrebčine i poleg toga šče iti Franciji na pomoč, či bi trbelo. Tak se vekši tao Evrope na francosko komando oblači do guta v orožje. Potrebne peneze njoj mora Nemčija dati kakti bojno odškodnino. Nemčija je obnemogla i je natli. Angleška bi tó vse mirno glédala, samo ka njoj za nohte ide. Zmüzgane države v Evropi nemrejo küpüvati njenoga blaga. Pa ešče več, ar angleški penez dosta vala i se za njega lehko küpi, zato tüdi od indri ide dosta blaga na Angleško. Zato pa njene fabrike stojijo i vnožine delavcov so brez dela. Ravno tak skoro ide Ameriki. Da bi tomi odpomogli, ščejo na pozvanje Angleške i Amerike pali vküp priti na konferenco za obnovitev. Pa s te mele znamkar nede krűha; dokeč med narodi nede kralüvala tista ljübezen, kak mora po božoj zapovedi med bližnjimi kraiüvati, pa nedo obladane pravično sodili, tečas je vse zaman.
Nemčija. Nemška držáva je začela pod velkim terhom, šteroga so njoj naložili, razpadati. Renska republika se šče izda drži. Bavarska i Saksonska sta že tüdi skoro sami svoji. Istina, da je berlinska vláda poslala vojaštvo na Saksonsko, da razoroži nepokorno socialistično vojaštvo i nažene njihove voditele, pa so socialisti nato odgovorili z istopom iz berlinske vlade (Nemčija obstoji iz večih malih državic, štera ma vsaka svoje posebno ravnitelstvo ober vsej pa je Osrednja berlinska vláda). Nameštaj že zavolo dragoče nega živeža i ljüdje, posebno delavci po varašej, že glád trpijo. Kolinski nadškof, kardinal Schul-te, prosijo pomoč pri katoličana) zvünski držav. Pravijo', da miljonom preti smrt od glada.
Čehoslovaška. Na svetek oslobojenje je poslao predsednik čehoslovaške republike Masaryk dugše pismo svojemi narodi, v šterom na kratko riše mednarodni pa tüdi znotrašnji politični položaj. Posebno pa povdarja to okolščine, da se je Amerika odločila pomagati pri prenoviti Evrope. Za Znotrašnje politiko pa pravi, da je fundament vsake demokracije autonomija i Samouprava, zato mora tüdi Čehoslovaška držáva zadovoliti vse državljane. —? Slovaki ščejo avtonomijo, Čehi je pa neščejo dati, zato se med sebov trgajo. Čehi svetijo den oslobojenje 28. okt. Slovaki pa 30. Zdaj so pa Čehi vküp pozvali državne poslance na 30. i to so Slovaki vzeli za prelomitev njihovi pravic. Voditeo Slovakov Hlinka je pozvao vse slovaške poslance, naj 30. okt. ne idejo v Prago, nego svetijo domači svetek.
Törsko. Narodna skupščina (poslanci) je vzela predlog, s šterim se Törsko proglasi za republiko, Kemal-paša je predsednik republike.
V usnje, (leder) vezane knige molitvene »Hodi k oltarskomi Svestvi*' s zlatov obrezov koštajo 25 Dinarov; v celo platno vezane z zlatov obrezov pa 20 Dinarov. K* té dragše knige šče meti, naj se zglasi, v Uredništvi Novin i je naprej dolplača ali po pošti pošlje njuvo ceno. Ar samo po naročili damo vezati.
Holandija. Poslanci neso šteli odobriti vladinoga predloga, da bi povnožili bojne ladije, zato je vlada odstopila.
Podpirajte Novine!
4
NOVINE
11. novembra 1923.
Govor profesora dr. Kovačiča na V. katoličanskom shodi za treznost.
Katoličanstvo nema samo vseobsegajočega poslanstva s pogledom na človečanstvo, da najmre spravi vse lüdi v ovčarnico Kristušovo. »Ite i včite vse narode . . .* (Mat. 29, 19,) nego ono tüdi obsega celoga človeka, vse njegove misli, nagnenja i djanja. Najvažnejša so pa djanja človekova, s šterimi zadovoljava svojo telovnost. V prvoj vrsti teda šče krsčanska poštenost, da bodi Človek martüčlivi, trezen. Mi Slovenci smo Znani, da smo, na našo sramoto i nesrečo, trdokorni pijanci. Ne čüdo, či je letošnji katoličanski shod ne mogeo mimo toga pitanja, nego se je tüdi v tom pogledi napravilo načrte (plane) za bodočnost. Prav lepi i has-novlti je za naše treznostno gibanje govor dr. Fr. Kovačiča profesora bogoslovja v Maribori, zato ga v sledečem obljavlamo celoga.
Pomenlivo je, da V. katoličanski shod zakljüčka svoje delo ravno na svetek velikoga sv. Ávguština. Ali je denešnji svet po bojni v svojem mišlenji i življenji ne za vlas podoben mladomi, lahkomiselnomi, na svojo vučenost tak šegavomi, pa denok v velke zablode zapletenomi Avguštini, manihejci?*. Njegovoj materi Moniki se je posrečilo s pomočjov bože milošče spraviti sina na pravo pot i napraviti iz njega velkoga cerkvenoga vučenika. To je tüdi namen katoličanskoga shoda: na podlagi večnovalanih navukov Kristušovoga evangeliuma vdehnoti našemi lüdstvi novoga düha, napraviti iz lehkomiselni Avguštinov-manihejcov, velike i resne značaje (poštene i delavne lüdi),
Spreobrnjeni Avgustin nam v 8 poglávji IX. knjige svoji »Izpovem* poda malo dogod-bico iz mladosti svoje neprecenlive matere. Zvedo je to iz njeni vüst. Hiša v šteroj je bila Mo-nika rojena i vzgojena, je bila po rečaj sv. Ávguština »dobra kotriga cerkvi bože", vzgojena je bila „v strahi šibe Kristušove". Poleg očé i matere je skrbela* za lepo vzgojo dece še prav posebno nekša stara dekla, štera je varvala že Monikinoga očo. Skrbliva dekla je mela na skrbi posebno deklice, Moniko i njene sestrice. Modro i pazlivo jih je včila redü i zatajüvao) a samoga sebe. Tak ostra je bila, da njim ne püstila niti vode piti, kda bi štele, nego le v odičenom časi. Če so v nepravom časi žeiele vodo, jih je starica zavrnola: Zdaj bi vodo pile, ar do vina nemrete; kda pa odrastete, dobite može, postanete gospe ino vertinje pa bote pod svojov oblastjov mele pivnico, te bote vsaki čas šle vino pit, či se zdaj navaditc vsaki čas vodo piti. Vina, se zna, deca neso dobila.
Vkljub tomi se je mala Monika matihoma navadila vino piti. V hiši so najmre meli, še drügo, mlajšo deklo, štera je pri stoli dvorila. Z njov je Šla Monika večkrat po vino i drüge reči. I tű v kmičnoj kleti je deklička iz dečinska radovednosti Srebnola malo vina, komaj telko da si je namočila lampe. Za nekelko časa se je tomi prlvadila i je potegnola malo več. Na zadnje je že pópila za celo kupico. Dekla je to za-pazlía, pa je nej vüpala braniti gospodični, domačoj hčeri. Bila je velka nevarnost, da se deklička vkljüb vsoj skrbi starišov i stare dekle navadi k pili. Te je, pravi Avguštin, segno vmes Bog sam i jo je Spravo iz nevarne poti. Eden den sta se z deklov po ženskoj navadi malo skregali. V tom prepir! je ražčemerjena dekla zabrüsila gospočini v obraz trde reči. Ti grda pijanka, Ti! S temi — V naglošči izgovorjenimi rečmi — je Bog sam, pravi Avguštin, ozdravo Moniko. Na dno düše so jo zapekle dekline reči, v tistoj megnjeni je v svojem srci obsodila i zapüstila tisto navado. I postala je svetnica, vredna mati sv. Ávguština. Ka bi bilo, či se Monika nebi pobogšala? Že s toga, da Avgiištin ravno to zgodbico pripovidavle iz mladosti svoje matere, lehko spoznamo vso resnobo i dalekosežnost dugovanja, štero je naročeno mojemi govori.
I.
Važnost alkohölnoga pitanja previdijo dnesdén bole pa bole vse kulturne** države i ščejo z zakonami i drügimi zapovidami preprečiti ali konči stavlali alkoholno Povoden. Ali se najde človek, šteri bi tajio potrebčino proti alkoholno-
*) Manihejci so bili krivoverci. Poleg drügi zablod so oblübili svojim privržencom, da njim manihcizem podeli višešnjo modrost. Ne čüdo, či se je mladi Avguštin, šteri je tak neredno želo moder biti, poprijao toga kri-voverstva.
*•) Kulturen je šteri ma nekaj znanja pa živi človeka dostojno življenje.
ga boja i treznostnoga gibanja v našoj domovini? Statistika*** nam da z računi, šteri se nedajo podmititi, strašen odgovor, da se razmeroma nikdi telko ne popije kak med Slovenci. Mali, razfalatani, primeroma Siromaški slovenski narod je že pred dvema letoma zapio v ednom leti več kak dve miljardi (jezerokrat miljon je miljarda) kron. Pred tov šumov minejo popunoma, dari, štere lüdstvo davle prostovolno za prosvetne i dobrodelne namene.
Istinsko je, ka pravi Pripravljalni odbor katoličanskoga shoda v revoluciji za narodovo treznost: .Katoličanski shod na ves glas povdarja: Narod slovenski, čüj, tvoj najvekši sovražnik, najbole pekoča rana na tvojem teli, glavna vretina tvojega düševnoga ino verstvenoga siromaštva je alkoholizem, pijančüvanje! To je glavna vretina grobjanstva, pokvarjenosti, kričeči prestopkov i hüdodelstev, šteri so na žalost i v sramoto vsemi narodi. Alkoholizem je najvekši zadržek verskoga Življenja, zrok, da delo, na verskom poli ne vodi zaželenoga sadü. Dokeč se ta rana ne začeli, je istinski napredek na verskom, kulturnom i socialnom poli nemogoči, ar alkoholizem sproti vse podira i vničüje."
Štatistika kaže, da je zdaj že vsakše šesto novörojeno dete nezakonsko, i Zednim z vživanjom alkohola raste leto za letom račun hüdo,-delcov ino v pameti zmešani. Kak mrtvečka glava zija v nas alkoholizem, njegova činenja postanejo naravnoč smrtno nevarna za tak ma-iobrojno lüdstvo kak smo mi Slovenci. Kolo-barje te küge se širijo vsigdar bole i bole, prehajalo celo na,ženske ino mladino; telovna ino düševna oslablenost naglo napredüje, z nap-rejzračunanov gvišnostjov pride v bližnjem časi do toga, da bo večina stanovnikov po naši vesnicaj ino varašaj pijanska, slovensko lüdstvo v svojoj, maši zagiftano z alkoholom i oslabieno. Nevarnost je, da se spunijo nad našim narodom strašne reči preroka Jeremijaša (51, 57). „Na-pojim njegove ravnitele i njegove modrijaSe 1 njegove vojvode, i bodo spali vekivečni sen i se ne vzbüdijo.”
II.
Oni, šteri se smejejo iz dela za treznost, radi skložnjajo po rečaj sv. Pisma, da olepšajo i opravičijo svoje vživanje alkohola. I vendar, či se poglobimo v to, ka nam je Bog v Starom pa Novom zakoni nazvesto, najdemo, da nega vekšega nasprotüvala kak med pijanstvom i krščanskom. Mimoidoč bodi povedano, da se moj govor ne naslanja na Ostro abstinenco*1), nego püsti to pitanje vkrej i gleda alkoholizem kak beteg človeške drüžbe i gleda z verskoga i znanstvenoga stališča. 'Gospod nam krepko slika ma-lovrednoga hlapca (Lukač 12. pogl.) Kda hlapec misli, ka njegovoga gospoda nede naskori domo, začne biti drüge hlapce pa dekle, gostitise i piti! Ali ne sodi ta prilika za stotine i jezere hišni vertov i očetov denešnjega časa ? Le odkrijmo nekelko zaveso skrivnostnoga svetišča drüžinskoga življenja! Keika gnüsnost,kak strašni, srce strseči pogledi se nam odgrnejo tű 1 Šteri jezik naj dopove, štero pero naj popiše vso nevole, štera keli drüžinsko srečo naši rodbin ! I vzrok ? Največkrat pijanstvo!
Goreči Lamennais je ednok zapisao: Ka mislite, da pije človek, šteromi še v tresočoj roki zible kučica ? On pije skuze, krv i življenje svoje dece l svoje žene!
***) Statistika so računi, šteri povejo kelko česa je. Statistika so na priliko: računi verta kelko dohodkov pa vödavanja je meo, računi, štere g. plivanuš oznanijo okoli novoga leta, da kelko se jih je narodilo i mrlo v starom leti. Tü so pa računi, ki povejo kelko smo zapili na leto.
*1) „Abstineo“ je latinska reč, pomeni pa zdržati se. Ostra obstinenca pomeni popuno zdržanje od vpijanlivi pijač.
Gospodarstvo.
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg.	      K.  1000—1200.—
Žito	„	„	„	            1100.—
Ječmen         „    „	„	1000.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica	„	„	„	1000.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	K.	96.—
Teletina	„	„	„ 	120.—
Svinjsko meso      „	„	„ 	100.—
Mast	„	„	„ 	180.—
Slanina	„	„	„ 	172.—
Zagrebečka borza
dne 6. novembra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 337.—
Austrijska krona 100 K	K	—.49
Čeho-Slov. krona 1 K	K    9.92
20 kronski zlat	K 1200.—
Francoski franc 1 frank	K	20.—
Madjar. K 100 (nova em.)	K 1.60
Švic. fran. 1 fr.	K	61.—
Talijanske lire 1 lira	K 15.28
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.52
Pošta.
Palatin A. Podunavlje. Polletno naročnino dobili, hvala lepa, zadosta je. Gda domo odidete, nam taki dajte glas. Kerec M. Kaparaš-Kozjak. Naročnino dobili, hvala. Novine, M. List i kalendar pošljemo Čurmani po naročili. Za svoje kalendare se pa zglasite doma pri uredništvi Novin. Fr. Deutsch. Adrijanci. 10 Din. Prostovolno gasilno drüštvo. Korovci. Z zahvalnostjov sprejeli 50 Din. podpore na Novine. Naročnina v redi. Srčen Pozdrav. Bog. Maribor. Hvala na čestitkah. Vsem. Vojni zakon, ki šče meti, si ga lejko naroči v Ljubljani, v opravništvi „Uradnega Lista“, delniška tiskarna. G. I. Prosenjakovci. Zglasite se v Martjancih.
Mali Oglasi
K odaji je v Kokolanjščeki št. 29. Sv. Jurij ob Ščavnici pri Fras Mariji, preša, 4 i pol plügov zemlje i dosta sadovenoga drevja.
Popravek. V 28. Štev. „Novin“ pod „Bratonci“, da redko mine nedela, ka nebi krv tekla pri „Sraki“, trbej tak razmeti, da večkrat pride do svaje i bitja.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Oglas.
Za zimo küpite po najnišiših cenah: lepo süknjo (štof) vseh vrst, hlačevino, porhate odeje (deke), koce, slamnice (strožoke), nogavice (štrumfle), štrikano blago, črevlje, gamaže, dežnike (marele), kak tüdi vse drugo špecerijsko i drobno blago v trgovini
Franc Senčar, Mala nedelja,
Ravnotak se küpüjejo tü belice, zmočaj, grah, sühe gobe pa vsi poljski pridelki po najbolših dnevnih cenah.
Dober „Hove“ šoštarski mašin se k odaji v BAKOVCIH pri
Graj Mariji.
Prodam mojo — za svaki obrt pripravljeno — z vodovodom in z acetilensko lučjo opremljeno
hišo in posestvo.
Karol Horvath, bivši notar Rogašovci. (Sveti Jurij)
Lepo posestvo
pripravno tudi za penzijoniste ob glavni cesti ¼ ure od mesta Radgone, približno 5 oralov zemlje vse pri hiši, lepa hiša z gospodarskim poslopjem je takoj naprodaj. Več se izve v upravništvu Murske Straže —	v Gornji Radgoni.	—
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava