KRONIKA
ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO
XXII. letnik
Ljubljana 1974
3. zvezek
Vsebina tretjega zvezka
Bogo Grafenauer: Vprašanje razmerja mesta in po-
deželja (»vasi«) v zgodovini narodov Jugoslavije —
Stran 145
E'ranc Truhlar: Struktura in razvoj cestnega omrežja
današnje Slovenije od halštatskega do slovanskega ob-
dobja — Stran 156
Miroslav Pahor: Piran v obdobju dvojne oblasti
(XII.—XIII. stoletje) — Stran 161
Ferdo Gestrin: Piranske ladjedelnice in ladjedelci v
poznem srednjem veku — Stran 170
,,, ^ E t bin Boje: Začetni razvoj osnovnega šolstva na Slo-
¦¦k;        venskem — Stran 179
Iz starih fotografskih albumov — Strani 190
Delo naših zavodov in društev — Stran 193
7     Nove publikacije — Stran 197
Anka Vidovič-Miklavčič: Bibliografsko kazalo
Kronike slovenskih mest I—VII (1934—1940) — Stran 203
Na ovitku
Piran po litigrafiji L. F. Casassa (1802)
Ureja uredniški odbor
Glavni urednik Olga Janša-Zorn
Odgovorni urednik Jože Zontar
Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za kra-
jevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk TIskarna
Tone Tomšič v Ljubljani — Urednižtvo In uprava v LJubljani,
Mestni trg 27/m — TekočI račun pri SDK podružnica 50101-678-47483
(Ljubljana', Miklošičeva cesta S) — Letna naročnina 25 din, posamezna
števUka 10 din
Publikacija šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena
zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list
SFRJ, št. 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov (mnenje Republiškega sekretariata za proiveto In
kulturo št. 421-2/72 od 2S. 8. 1972)
Potrebna
je
rešitev
v
celoti
v Ljubljano se pripelje z vlaki vsak dan 40.000 potnikov
V zadnjih letih je postala Ljubljana eno izmed
tistih mest, ki mu grozi nevarnost, da se bo za-
dušilo v čedalje bolj gostem prometu. Nekoč ji
je njena lega »v srcu Evrope« pomagala, da se
je razvil% iz razmeroma majhnega provincialne-
ga mesteca v pomembno gospodarsko, kulturno
in prometno središče. Ta lega pa je nosila v sebi
tudi zametke hudih tegob, ki lahko že v prihod-
njem obdobju povsem paralizirajo prometne to-
kove skozi mesto.
Stoletja stare prometne poti skozi tako imeno-
vana ljubljanska vrata so prinašale temu kraju
pomembne možnosti za njegov razvoj. Ni slučaj,
da je bUa prav Ljubljana tisto mesto, ki je med
prvimi v Evropi dobilo železniško zvezo. Dan-
današnji pa so postaU prometni tokovi tako
močni, da začenjajo povzročati Ljubljančanom
sive lase. Kako skozi Ljubljano? Kako v mesto
in kako ven? Kako po mestu? Vsa ta vprašanja
postajajo čedalje bolj pereča in z njimi si belijo
glave tako mestni možje kot vsi prebivalci na-
šega mesta.
Najbrž je res, da so obvoznice ena izmed rešitev,
ki bi razbremenile mesto od tako imenovanega
tranzitnega prometa. Rešitev je tudi v ureditvi
železniškega prometnega križa skozi mesto. Tudi
predlog za odstranitev motornega prometa iz
mestnega središča ni neumesten. Vendar pa mo-
ramo pri vseh teh predlogih in načrtih imeti
pred očmi dejstvo, da ne bomo napravili ničesar,
če ne bomo obravnavali problema celovito ali
kakor to radi imenujemo s tujko — kompleksno.
Ne moremo si misliti, da bomo s posameznimi,
parcialnimi rešitvami dosegli kakršen koli uspeh.
Kar bomo uredili na enem koncu, bomo toliko
bolj občutili kot še večjo pezo na drugem koncu.
In še nekaj: parcialne rešitve so drage in le de-
loma učinkovite.
Zaradi tega je na primer povsem neumestno, če
se danes z vso silo zaganjamo v problem pod-
voza na Drenikovi ulici v Šiški in menimo, da
bomo s tem dokončno rešili prometni vozel v
tem delu mesta. Mogoče ga bomo rešili za da-
nes. Kaj pa jutri? Ce bo na primer obveljala
varianta, po kateri naj bi speljali železniško
progo od sedanje železniške postaje čez sedanji
nadvoz na Celovški cesti skozi predor pod Rož-
nikom, potem bi bil cestni podvoz na Drenikovi
ulici odločno preobsežen ali, kakor pravimo, pre-
dimenzioniran. Proga v Šiški bi postala v tem
primeru samo lokalna proga proti Domžalam in
Kamniku, ki v nobenem primeru ne bi zahtevala
tako dragega podvoza.
Najbrž ne bo povsem odveč, če trdimo, da si
moramo biti najprej povsem na jasnem, kaj
pravzaprav hočemo. O tem pa si bomo na jas-
nem šele, če nam bo uspelo vsaj približno ugo^
toviti, kakšen promet pričakujemo v naslednjih
desetletjih. Šele potem se lahko lotimo konkret-
nega dela, ker bo takšno delo, ki bo temeljilo
na jasno začrtanih in znanstveno utemeljenih
smernicah tudi najcenejše. Izvedenci za urbani-
zem in promet so sicer že opravili določeno delo
na tem področju. In prav zaradi tega bi bilo
neumestno in skrajno drago graditi določene ob-
jekte mimo predlaganih ali pa celo že sprejetih
rešitev.
Na zadnjem zasedanju posebne delovne skupine
izvedencev mednarodne železniške unije (UIC)
pa so razpravljali še o nekem, zelo zanimivem
in aktualnem vprašanju: povezave mesta z nje-
govo okolico. Gre za tako imenovani primestni
promet. Predmet obravnave je bila Ljubljana
ali točneje Ljubljana leta 2000. 2e danes je v
Ljubljani približno 50 tisoč delovnih mest. Na
univerzi in drugih visokih šolah študira 16 tisoč
študentov, da ne omenjamo srednjih in strokov-
nih šol. V Ljubljano se pripelje vsak dan 55 ti-
soč ljudi z avtobusi in 40 tisoč z vlaki.
Pojav je v bistvu normalen. V vsako mesto na
svetu se vozi vsak dan veliko ljudi iz neposred-
ne okolice. Nima pa vsako mesto na svetu tako
močnega tranzitnega prometa, ki obremenjuje
njegove prometne žile. No, kar zadeva tranzitni
promet, smo v Ljubljani že sprejeli zamisel o
gradnji obvoznic. Ostane pa še vedno odprto
vprašanje primestnega prometa. Ceste so več ali
manj zatrpane. Kaj pa železnica? Ali bi lahko
na neki način izkoristili sedanje železniške proge,
da bi z njimi povezali okoliške kraje z Ljublja-
no? Tako bi lahko na primer iz Domžal, Gro-
suplja, Litije, Medvod in drugih krajev vozili
motorni vlaki v kratkih časovnih presledkih kot
neke vrste tramvaj. S tem bi lahko razbremenili
ceste. Marsikdo bi pustil svoj avtomobil doma,
bili pa bi tudi taki, ki bi »presedlali« z avto-
busa na vlak. Nerodnost je le v tem, da so zlasti
magistralne proge že zdaj močno obremenjene
prav ob konicah, ko je tudi potreba po takem
»tramvaju« največja. Predloga pa ne kaže vreči
v koš in najbrž kaže o njem razmisliti.
Razmisliti velja tudi o predlogu glede razbre-
menitve mestnega jedra: »izgon« osebnih avto-
mobilov, ki zavzamejo veliko prostornino, med-
tem ko se v njih običajno vozi en sam človek.
Takšen ukrep ne bi samo rešil središča mesta
od prometne stiske, ampak bi tudi močno vpli-
val na čisto okolje. Znano je, da plini iz avto-
mobilskih izpuhov zelo zastrupljajo zrak. Zakaj
pa se ne bi po mestu spet vozili z nekdaj tra-
dicionalmm ljudskim vozilom na Slovenskem —
s kolesom. Zakaj ne bi obveljalo načelo: do
mesta vlak — po mestu kolo?
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
VPRAŠANJE RAZMERJA MESTA IN PODEŽELJA (»VASI«) V ZGODOVINI
NARODOV JUGOSLAVIJE!
BOGO GRAFENAUER
Vprašanje  razmerja  mesta  in  podeželja
(izraz »vas« oz. »selo« terminološko ne ustre- '
za niti Marxovemu izrazu »Land«, niti stvari, ;
zlasti ne v klasični fevdalni dobi, v kateri so !
bili sedež oblasti gradovi), vzeto v posplo- \
seni obliki, je gotovo eno izmed velikih ma- '
krozgodovinskih vprašanj o razvoju družbe- -,
nih in gospodarskih struktur v preteklosti. '
Marx ni brez vzroka trdil v prvi knjigi »Kapi-
tala« (slov. prev. str. 402) že pred več kot
sto leti, ko je bila preteklost v teh pogledih še
veliko bolj zavita v somrak zgodovinske ne-
vednosti, kot je danes, da je »podlaga vsake '
razdelitve dela, ki jo uresničuje menjava bla- '
ga, ločitev med mestom in deželo« ter da
»smemo reči, da se reducira vsa ekonomska
Zgodovina družbe na gibanje tega nasprotja«. :
Prav tako se je poprej v svojem osnutku '
»Formen der Produktion und des Eigentums,
die dem Kapitalismus vorhergehen« (pri nas
navadno z naslovom »Obdobja ekonomskega i
formiranja družbe« po naslovu redakcije iz- I
daje teh rokopisov iz leta 1857/1858 v izdaji |
1939) — ki je sicer resnično ostal brez zadnje '
avtorjeve roke v marsičem ne do kraja ja- i
sen, tako da tečejo v njem razprave z zelo
različnimi izhodišči in razumevanji (prim, iz
zadnjega časa zlasti H. Fleischer, Marxismus
und Geschichte, 1970, ter Gianni Sofri, Uber
asiatische Produktionsweise, 1972) — oprl v i
marsičem prav na to nasprotje pri opredelje- ;
vanju treh stopenj »oblik proizvodnje in la- i
stništva« do kapitalizma: najprej treh variant 1
»bolj ali manj samorasle« (mehr oder minder '
naturwüchsig) oblike — azijske, antične in i
»germanske« — nato dveh »bistveno modifi- s
ciranih« sekundarnih variant, »ko je delo sa- '
mo postavljeno med objektivne produkcijske i
pogoje« in se s tem »izgubi in modificira eno- '
stavno afirmativni značaj« samoraslih oblik
— to sta suženjstvo in tlačanstvo —, končno
1 Tretji referat na plenarnem zased. VI. kon-
gresa zgodovinarjev Jugoslavije v Budvi, 7. X.
1973. Avtoriziran, a vendar ne povsem precizen
prevod v JlC XII. 1973/1-2.
v tretji stopnji kapitalistične oblike, v kateri
se »postopno spreminjajo vse panoge dela v
panoge, ki jih poganja kapital«, in ko je bil
zaradi spremembe vsega ustvarjenega blaga
iz neposredne uporabne vrednosti v obliko
menjalne vrednosti »delavec odtrgan od zem-
lje in od lastnine produkcijskih sredstev«.
Med daljšo analizo oblik lastniške pravice
do zemlje in proizvodnega orodja ter organi-
zacije oblasti nad podeželjem in mestom in
njunim medsebojnim razmerjem je kratko
povzel poglavitna stališča o tem: »Klasična
stara zgodovina je mestna zgodovina, toda
zgodovina mest, ki temelje na zemljiški last-
nini in poljedelstvu; azijska zgodovina je ne-
ke vrste indiferentna enotnost mesta in po-
deželja; sedež zgodovine je srednjemu veku
(germanskemu času) podeželje in njen na-
daljnji razvoj poteka potem v nasprotju med
mestom in podeželjem; moderna zgodovina je
preobražanje podeželja v mesto, ne preobra-
žanje mesta v podeželje, kakor v antiki«.
Marx je postavil s tem v veliki zgodovini
temeljne teze, ki so doživljale svojo pravo glo-
binsko obravnavo v zgodovinopisju šele v na-
šem stol., odkar je zgodovina gospodarskih
in družbenih struktur odrinila v ozadje do-
tedanjo dogodkovno zgodovino. V bistvu je
to brez dvoma eden izmed poglavitnih pro-
blemov »zgodovine dolgega trajanja«. Prav
temu vprašanju, seveda posebej v naši doma-
či zgodovini, je posvečen šesti kongres zgo-
dovinarjev Jugoslavije in naloga naslednjega
uvodnega pregleda je pač le očrtati široki
okvir poznejšemu temeljitejšemu, toda ožje-
mu obravnavanju posameznih delov te brez-
brežno široke problematike našega zgodovin-
skega razvoja.
Okvirno obravnavanje teme, ki je postav-
ljena pred naš kongres, se srečuje z mnogo-
vrstnimi težavami spričo današnjega stanja
teh vprašanj v našem zgodovinopisju in spri-
čo prav v tem pogledu zelo kompleksnega
zgodovinskega razvoja naših narodov in nji-
hovih pokrajin. Temo bi bilo sicer mogoče ob-
ravnavati s težiščem na »teoriji«, toda to bi
145
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
pomenilo predvsem prenašanje splošnozgo-
dovinskih spoznanj na konkretno varianto
zgodovine naših narodov. Resnična pot zgodo-
vinskega spoznavanja pa je obratna: vodi od
preiskovanja konkretnih variant in njihovega
življenja k primerjanju z razvojem istih zgo-
dovinskih struktur drugod. Le s tako potjo do
posploševanja je mogoče napolniti^ makro-
zgodovinske teze, postavljene ob analizi naj-
splošnejših oblik proizvodnje in lastništva do
zemlje, orodja in dela, s pravo pisano podobo
življenja v vsakokratnem resničnem zgodo-
vinskem prostoru in času.
Ta pot zgodovinskega raziskovanja v zgo-
dovini naših narodov oziroma njihovega pro-
stora pa glede na razmerje podeželja in me-
sta ni niti najmanj preprosta. Najprej je tre-
ba podčrtati, da od prve velike delitve dela
med mestom in podeželjem v antiki do kapi-
talističnega obdobja v tem pogledu prostor
naših narodov zgodovinsko nikdar ni bil eno-
ten. "V okviru rimske države so se obsežna
gorata področja Ilirika po stopnji urbaniza-
cije bistveno razlikovala od primorskih pre-
delov na jugozahodu in od ravninskih prede-
lov na severu. Po propadu rimskega cesar-
stva in obdobju preseljevanja barbarskih
ljudstev, zaključenem z naselitvijo Slovanov
na Balkanskem polotoku in v Vzhodnih Al-
pah, so se ohranila mesta le ob morskem ob-
režju, v notranjosti pa so za nekaj stoletij
izginila in se je ločitev dela med mestom in
podeželjem začela uveljavljati vnovič šele čez
skoraj pol tisočletja. Pa tudi primorska me-
sta so se po svojem tipu razdelila v dve obli-
ki, bistveno različni po obsegu svoje samo-
stojnosti in s tem tudi po razmerju do svoje
podeželske okolice, v zahodno mediteransko
in vzhodno bizantinsko obliko. To je bilo
izhodišče srednjeveške razdeljenosti v tri
tipe, ki so vsi pomenili tudi različno razmerje
mesta in podeželja, delno že glede težišča
zemljiške lastnine, še bolj pa glede organi-
zacije oblasti nad mestom in podeželjem: Me-
diteranska mesta zahodnega tipa s polno
avtonomijo ob jadranski obali, avtonomna
mesta srednjeevropskega tipa na severoza-
hodu in mesta z omejenimi samoupravnimi
pravicami pod roko državnih predstavnikov
v bizantinskem oziroma po bizantinskih insti-
tucijah in pravu vplivanem prostoru. Ta
trojnost se je nadaljevala tudi v zgodnjem
novem veku, le s tem, da je turški tip mesta
zamenjal bizantinskega.
Te razlike niso bile naključne, kajti to de-
litev so spremljale v vsakem področju tudi
značilne posebnosti v organizaciji podežel-
skega agrarnega sveta in — če že ne glede za
življenje vsake večje aglomeracije prebival-
stva nujno podobnih oblik pri njihovi pre-
skrbi s potrebnimi življenjskimi sredstvi, pa
vsaj zunaj tega področja — tudi v razmerju
podeželja do mesta in obratno. Šele od za-
četka XIX. stoletja naprej se je ta tipološka
razdeljenost postopno zabrisovala in umikala,
čeprav niti danes ni mogoče spregledati zna-
čilnih razlik, ki še vedno označujejo cele po-
krajine kot njihova dediščina. Najbrže ni
med nami človeka, ki bi bil po svojem znan-
stvenem delu kompetenten govoriti o vseh
teh tako različnih zgodovinskih področjih in
obdobjih. To velja prav tako tudi zame, in
nalogo sem prevzel le zaradi njene poveza-
nosti z organizacijskimi pripravami, ki sem
jih imel za ta kongres oz. za njegov pro-
gram, ves čas pa sem se zavedal, da jo en
sam človek more izpolniti le zelo nepopolno.
Nalogo bi bilo mogoče — teoretično —
opraviti na dva načina: ali s pregledom že
opravljenega zgodovinskega dela glede pro-
blematike razmerja med mestom in podeže-
ljem ter poskusom posplošitve te problema-
tike ob primerjanju rezultatov za posamezna
tipološka področja, ali pa s skopim primer-
janjem problemov te vrste v različnih po-
dročjih in ugotavljanjem njihovih medseboj-
nih pobud pri bodočem zgodovinarskem raz-
iskovalnem delu. Prvi pristop bi bil kot uvod
v kongresno delo gotovo ugodnejši, žal pa
ga spričo neraziskanosti teh vprašanj v na-
šem zgodovinopisju ni mogoče uporabiti. Le
dve značilni pričevanji naj navedem o tem:
Georgije Ostrogorski začenja svojo obravna-
vo »Vizantijski gradovi u ranom srednjem
veku« s trditvijo: »Medju osnovnim proble-
mima vizantijske istorije teško bi bilo na-
vesti jedan ko j i je manj e izučavan nego što
je to problem gradova«. Prav tako je skoraj
v istem času pred petnajstmi leti zapisal Bra-
nislav Djurdjev: »Jedan od najkrupnijih
problema iz istorije naših zemalja pod tur-
škem vlašču jeste pitanje uloge gradova i
gradske privrede ... taj problem je u isto-
ri j sko j literaturi tek načet«.
Položaj se v teh pogledih v zadnjih desetih
letih ni bistveno spremenil (prim, le za na-
čin raziskovanja bibliografske navedbe o na-
ših mestih pod turško oblastjo v zgodovinski
literaturi od 1900 do 1970 v Balcanica III,
Beograd 1972, 635—684). Še v večji meri ve-
ljajo te označbe za posebno vprašanje raz-
merja podeželja in mesta, ne le pri nas, mar- .
več tudi v širšem zgodovinopisju o zgodovin-
skih prostorih, kamor spadajo pokrajine na-
ših narodov. Na XII. bizantinološkem kon-
gresu v Ohridu 1961 je obdelala skupina
uglednih sovjetskih bizantinologov problem
»Gorod in derevnja v Vizantiji« od IV. do
146
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
XII. stoletja. Paul Lemerle je v svojem do-
polnilnem referatu opravičeno poudaril, da
so referenti obravnavali posebej mesta in
posebej podeželje, niso pa načeli vprašanja,
ki bi bilo resnično novo in vredno obravna-
vanja, njihovega razmerja od gospodarstva,
migracij in uprave pa do razlik in vplivov
v oblikah mišljenja in verovanja.
Tudi to velja v veliki meri za stanje in
smeri raziskovanja v našem zgodovinopisju.
V njem je velika množica del, ki so posveče-
na zgodovini posameznih mest, med njimi tu-
di odličnih monografij, ki se vsaj v nekate-
rih obdobjih dotikajo tudi zlasti pravnih as-
pektov (glede razmerja posebnih mestnih
gospodarskih dejavnosti itd.) do okolice me-
sta, pri primorskih mestih še posebej raz-
merja mesta in mestnih oblasti do podežel-
skega mestnega okoliša na sploh (npr. pri
Dubrovniku). Težišče pa je vendarle na ob-
ravnavanju mesta samega, in sicer v njegovi
posamezni podobi. Stari Stoj an Novakovič
je — na ravnini svojega časa — pred skoraj
sto leti obravnaval poleg »vasi« v Srbiji tudi
»mesta in trge«, ne pa njihovega medseboj-
nega razmerja (prav tako tudi Konstantin
Jireček pred dobrega pol stoletja in v mar-
sičem enako oba dela Zgodovine narodov Ju-
goslavije 1953 in 1960). Tudi pri zgodovini
podeželja je postavljeno doslej težišče raz-
iskovanja in obravnavanja skoraj izključno
na osamljeno opazovanje posameznih zem-
•Ijiških gospostev, posameznih krajev, cerk-
venih upravnih enot, gradov ipd.
Problem medsebojnega razmerja v smislu
delitve dela prihaja do izraza v bistvu le pri
obravnavanju trgovine kot gospodarske
veje, ki je bila meščanska, pa je ven-
dar potekala v podeželju in bila delno
celo navezana na podeželsko, agrarno pro-
izvodnjo, ter — zlasti od 18. stoletja na-
prej, v manjši meri tudi poprej — pri
obravnavanju posameznih podjetij ali tudi
vej gospodarstva, ki so bili bodisi zaradi su-
rovin (rude, les itd.), bodisi zaradi potrebe po
delovni sili, ki je niso omejevali cehovski
predpisi (po založnikih povezani vaški obrt-
niki), bodisi zaradi navezanosti na vodo z
mlinskimi kolesi kot na odločilni vir delovne
energije do prometne in energetske revolu-
cije, izvršene pri nas od srede XIX. stoletja
naprej, po svoji naravi dislocirani v pode-
želju.
Širše so posegli v to problematiko zgodo-
vinarji pri nas le izjemno, kot npr. Ostrogor-
ski v zvezi z bizantinskimi mesti in zlasti z
organizacjo podeželja ter oblikovanjem bi-
zantinskega fevdalizma, Fran Zwitter v svo-
jem   obravnavanju  srednjeveških  mest  na
Kranjskem, skupina zgodovinarjev, ki v zad-
njih dveh desetletjih posveča svoje delo
vprašanjem neagrarnih gospodarskih dejav-
nosti v zgodnjem novem veku v slovenskih
deželah, med katerimi pa je vendar treba
posebej omeniti Ferda Gestrina, ki je odme-
ril pomemben del svojega proučevanja prav
trgovini med primorskimi mesti in pode-
željem v njihovem zelo širokem zaledju. Od
XIX. stoletja naprej se ta aspekt v našem
zgodovinopisju širi tako v obravnavanju ne-
agrarnih gospodarskih vej in njihovega vpli-
va na strukturne spremembe podeželja (prim,
tudi izraze tega proučevanja v sintezah go-
spodarske zgodovine naših narodov — N.
Vučo do 1914, M. Mirkovič do 1941, S. Di-
mitrijevič 1918—1941; s stališča podeželja pa
so ti aspekti upoštevani vsaj za »agrarno
gospodarstvo« v prvi knjigi Gospodarske in
družbene zgodovine Slovencev, Zgodovina
agrarnih panog I), še posebej pa spričo sta-
tističnih virov, ki omogočajo glede populacije
zanesljivo odmerjanje obsega mestnega in
podeželskega prebivalstva, pa tudi v pode-
želju (pogosto sicer manj razvidno in manj
zanesljivo) odmerjanje agrarnega in neagrar-
nega prebivalstva. Seveda pa segajo ta vpra-
šnja tudi na področja geografskih, statistič-
nih in ekonomskih proučevanj, pa tudi na
področje zgodovinsko usmerjenih proučevanj
tehničnih ved, sociologije ipd.
Celotni problem pa je seveda po svoji
strukturi bistveno širši in v mnogih pogledih
skoraj neobravnavan. Začenja se z ene strani
res z delitvijo dela in prenosom poklicne
obrtne dejavnosti in poklicnegia trgovanja
v meščanska naselja, z druge strani pa že z
dejstvom, da so se mogla takšna naselja pre-
hranjevati le z organizacijo trga za podeželske
proizvode. Po Dubyjevem računu je pojedlo
srednjeveško mesto z okrog 3000 prebivalci
poljedelske pridelke, ki so zrasli na okrog
3000 hektarjih (to je 30 kvadratnih kilo-
metrov). Ker so morali živeti na tem svetu
tudi poljedelci sami, je bil seveda realni ob-
seg s takšnim mestom povezanega podeželja
še nekajkrat večji (velikost je bila vselej
odvisna tudi od s kakovostjo zemlje in na-
činom poljedelstva zvezanega kvantitativne-
ga obsega poljedelskih proizvodov, ki jih
podeželsko prebivalstvo ni potrebovalo zase).
Po Barkanovih računih je pojedlo polmili-
jonsko prebivalstvo Carigrada konec XVII.
stoletja vsako leto 4,000.000 ovac, 3,000.000
jagnjet ter 200.000 volov, vsak dan pa 500
ton žita; to je prihajalo pretežno iz Rumelije,
evropskega dela osmanskega cesarstva.
Organizacija oblasti in razmerij med me-
stom in podeželjem je lahko različna, pri-
147
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
marno vprašanje —- v našem zgodovinopisju
do XIX. stoletja še skoraj povsem nenačeto
— pa je, kako se je uresničevalo pravkar
označeno sožitje mesta in podeželja pri pre-
hranjevanju meščanskih naselbin. Vprašanje
je obrnjeno tudi v drugo stran: od XVI. sto-
letja naprej postaja postopno vse bolj jasen
obseg davkov in dajatev, ki jih je plačeval
kmet v posameznih predelih v denarju; kje
in kako je podeželsko prebivalstvo dobilo ta
denar, ali s prodajo poljedelskih proizvodov
ali z dodatnim neagrarnim zaslužkom, je
prav tako eno izmed temeljnih vprašanj raz-
merja med mesti in podeželjem. To so vpra-
šanja, ki so se jih doslej lotevali geografi bolj
sistematično kot zgodovinarji (npr. M. Sida-
ritsch. Die steirischen Städte und Märkte in
vergleichend-geografischer Darstellung, 1924,
ki je analiziral položaj štajerskih mest in
trgov po njihovi funkciji glede na podeželje
okrog njih). Pa tudi v celoti so bila zajeta ta
razmerja (dovoz živil, zlasti lahko pokvarlji-
vih; dnevna, sezonska ali trajna migracija
delovne sile; preobrazba podeželja ob teh go-
spodarskih stikih itd.) v veliki meri šele po
antropogeografi ji v našem stoletju, medtem
ko je zgodovinopisje obravnavalo ta vpraša-
nja za prejšnja obdobja le redko in navad-
no v bistveno bolj omejenih vprašanjih re-
lacij posameznih podjetij z okolico.
Seveda je vse to le eno, čeprav najbrže te-
meljno strukturno vprašanje. Razmerje or-
ganizacije oblasti, vloge podeželja (gradu) in
mesta v njej ter strukturne spremembe v tem
pogledu so bile že dolgo predmet zgodovin-
skih in pravnozgodovinskih proučevanj in
daleč niso toliko nejasni in zakriti, o njih pa
se nam je tudi ohranilo sorazmerno največ
virov. Prav to velja tudi za razvoj etničnih
struktur in njihovih sprememb od obdobja
srednjeveške kolonizacije preko migracij v
zvezi s turškimi osvajanji in kolonizacijo v
XVIII. stoletju na poprej turških področjih
do velikih gospodarskih selitvenih tokov od
druge polovice XIX. stoletja naprej, čeprav
se dognanost teh vprašanj v različnih po-
krajinah močno razlikuje: Srednjeveška ko-
lonizacija je po življenjskem delu Milka Kosa
močno proučena glede nekdanjega in zlasti
današnjega slovenskega ozemlja, medtem ko
je drugod še skoraj nenačeta. Metanastatična
gibanja pod turškim vplivom so bila do ne-
davnega raziskovana bolj po svojih učinkih
zunaj meja turške države in je še v drugem
zvezku Zgodovine narodov Jugoslavije raz-
vidno njihovo bistveno različno presojanje po
Cvijicevi šoli in po današnji turkologiji, ki se
opira na konkretne arhivske vire, v zadnjih
desetletjih pa prav s pomočjo teh virov hitro
napreduje zgodovinarska vednost o pomemb-
nih premikih v tem pogledu znotraj meja
turškega cesarstva. S pomočjo bogatih in na-
drobnih arhivskih virov so srbski zgodovi-
narji do podrobnosti preštudirali zlasti kolo-
nizacijske premike v posameznih predelih
Vojvodine. Cvijič in njegovi učenci so s po-
drobnim študijem o izvoru prebivalstva Srbi-
je podali za to področje nadrobne in dokonč-
ne rezultate o pomenu migracijskih tokov v
XIX. stoletju. Za obdobje s statističnimi viri
so ta vprašanja proučena zlasti za obmejne
predele naših narodov (posebej za slovensko
Primorje z Istro ter za slovensko Koroško).
Prav tako so (čeprav tudi ne povsod enako)
znane in obravnavane značilne razlike med
mestnim in podeželskim prebivalstvom v
starejših obdobjih glede njihove jezikovne
pripadnosti ter mehanizem etnične spojitve
mesta s podeželjem v modernem času, ko je
v tem pogledu okolica praviloma osvojila
mesto, čeprav so sicer prav tedaj mesta go-
tovo postala dominanten nosilec celotnega
gospodarskega razvoja.
Strukturni problemi pa gredo seveda še
naprej in zahtevajo vnovič tisto sodelovanje
med disciplinami, ki ga je v našem zgodovi-
nopisju mnogo premalo. Vprašanje etničnih
struktur zajema tudi vprašanja o razvoju
ljudske govorice, dialektov in pogovornega
jezika, viden problem razmerja med mestom
in podeželjem. Naj navedem kot dva plastič-
na primera z ene strani tisočletno jezikovno
tradicijo osamljene Rezijske doline nad Fur-
lansko ravnino, katere po njegovih bistvenih
potezah koroški govor prebivalcev 30 hiš v
dobi XIII. do XV. stoletja se je ohranil v go-
vorici nad 4000 Režij anov v začetku našega
stoletja, z druge strani močno uveljavljanje
knjižnega in pogovornega jezika — s posa-
meznimi močnimi mestnimi središči kot svo-
jim temeljem — zlasti od konca 19. stoletja
naprej, še posebej pa v zadnjih desetletjih
pod vplivom modernih komunikacijskih
sredstev. Brez dvoma pomembna zgodovinska
in sociološka vprašanja, ki jih pa ni mogoče
reševati brez sodelovanja jezikoslovcev. Po-
dobno je pri razvoju okusa, izraženega v po-
deželski noši, hiši in njeni opremi, pa tudi v
ljudski likovni in besedni umetnosti, kjer se
že od XVI. stoletja naprej, ponekod bolj po-
nekod manj, opaža interferir an j e vaških se-
stavin in mestne »mode«, kar spada vse med
temeljne probleme etnologije in folkloristi-
ke, pa vprašanja oblik verskega življenja in
načinov mišljenja, kar vse proučujejo poleg
zgodovinarjev in pogosto bolj temeljito in z
drugačnimi metodami zlasti različne smeri
socialne psihologije in sociologije.
148
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1374
Za sklep tega metodološkega pregleda,
oprtega na znanje, doseženo v posameznih
odlomkih naše zgodovine o razmerju mesta
in podeželja, bi rad podčrtal samo še eno.
Kot mnogokje drugod pri današnjem stanju
zgodovinske vede stojimo tudi pri problemu
zgodovinskega razvaja razmerja mesta in po-
deželja pri vprašanju velike zgodovine, na
katero pa bo mogoče odgovarjati z zgodovin-
sko resničnostjo samo ob kompleksni mikro-
zgodovinski analizi. Le vztrajen in vsestran-
ski študij omejenega okoliša, ki zajema me-
ščanska naselja in podeželje, primerno ome-
jenega, da je z ene strani mogoče uporabiti
pri delu vse kompleksne metode današnjega
zgodovinopisja in da z druge strani delo vsaj
verjetno ne bo preseglo življenja svojega pro-
učevalca, le tako delo nas bo osvobodilo v
tem in v mnogih drugih pogledih položaja, v
katerem sprašujemo in včasih hitro trdimo
mnogo več, kot vemo in kot bi smeli trditi.
Primer dela te vrste, ki zbira velik del te-
meljev za analizo našega vprašanja na ozem-
lju okrog 660 kvadratnih kilometrov od na-
selitve alpskih Slovanov do začetka XIX. sto-
letja, je letos objavljena knjiga Pavla Blazni-
ka »Skofja Loka in loško gospostvo« (973 do
1803), rezultat nepretrganega in vztrajnega
dela skozi skoraj petdeset let. Ko bi imeli
več takšnih monografij, posvečenih ožjim
predelom po raznih zgodovinskih področjih
naših narodov, bi mogel biti pričujoči refe-
rat v glavnem le še povzetek že opravljenega
dela. Tako pa se mora skleniti samo s kratko
inventarizacijo glavnih vprašanj, ki so obrav-
navana le ponekod ali pa jih poznamo celo le
kot teze, ne da bi jih znali napolniti z zgodo-
vinsko resničnostjo.
Pri tem pregledu se bom oziral bolj na po-
vezanost vprašanj v različne problemske kro-
ge in ne toliko na njihovo časovno zaporedje.
Problematika ni zajeta v celoti in marsikje
so vprašanja postavljena bolj ohlapno, kot bi
jih moglo opredeliti večje znanje; ta pregled
ima pač le namen, postaviti z opozorilom na
široko kompleksnost problema, ki smo si ga
izbrali za kongres, nekak okvir podrobnej-
šim in seveda mnogo bolj izdelanim razpra-
vam o posameznih delih te problematike pri
kongresnem delu, obenem pa vendarle želi
opozoriti tudi na številne naloge pri našem
bodočem znanstvenem delu.
Prvi krog vprašanj ima svoje težišče neizo-
gibno v podeželju, v pokrajini brez meščan-
skih naselbin, seveda obenem z vprašanjem,
kako so v tej pokrajini zoreli pogoji za tisto
družbeno delitev dela, ki se je končno — po-
nekod prej, drugod pozneje — izrazila v na-
stajanju mest. Naselitev Slovanov na Bal-
kanskem polotoku in v Vzhodnih Alpah je
odrinila antični tip državne organizacije, ki
je slonela v bistvu na mestih in njim pripa-
dajočih teritorijih, na obrežje Sredozemlja.
Ruševine antičnih mest v notranjosti, ki so
jih odkrili arheologi, se praviloma končujejo
v najvišji plasti s plastjo oglja. Slovani so
mesta osvojili in razrušili, ker jih spričo stop-
nje svojega gospodarstva niso potrebovali. Za
veliko večino južnoslovanskega ozemlja —¦
lahko rečemo skoraj za vse —^ se s tem za-
čenja nova varianta razvoja od povsem po-
lj edelsko-ži vfinore j ske plemenske do višje
organizirane družbe, ki je tod šele okrog me-
je med XI. in XII. stoletjem pripeljala do
tiste družbene delitve dela, ki je bila temelj
za nastajanje posebnih meščanskih naselbin.
Zgodovina tega obdobja, v katerem kmečka
hiša in velikaški (poz. fevdalni) dvor zdru-
žujeta vso gospodarsko dejavnost od polje-
delstva do hišne obrti (z zelo redkimi oblika-
mi poklicne obrti, npr. za izdelavo še redkih
železnih in drugih kovinskih predmetov), se-
veda ne vsebuje vprašanja razmerja mesta in
podeželja v čisti obliki. Vsebuje ga samo po-
sredno, z vprašanji po predmeščanskih obli-
kah trgovanja, po razvoju obrti do poklicnega
dela (in s tem do izboljšanja izdelkov in do
višanja zahtevnosti vsaj enega dela njihovih
uporabnikov) in zlasti po razvoju agrarne
pokrajine, ki je dala po nastanku mest s svo-
jimi priseljenci s podeželja v mesta velik,
celo večji del meščanskega prebivalstva. O
predmeščanskem trgovanju smo obveščeni le
po skopih in največ le posrednih redkih po-
datkih pisanih virov, ki so bili najbolj siste-
matično proučeni za »starokarantanski pro-
stor« (Zwitter), največ pa jih je ohranjenih
v zvezi s primorskimi mesti od Soluna (že
v VIL stoletju) do Istre, poleg tega pa v zve-
zi s toponomastiko, zvezano s to obliko trgo-
vanja (»Stari trg« in pod.; M. Kos — karto-
grafska podoba za slovensko ozemlje B. Gra-
fenauer); o obrti bi mogla razkriti bistvene
novosti le srednjeveška arheologija, ki pa je
v tem pogledu pri nas še skromna.
Zato ostaja temeljno zgodovinsko vpraša-
nje tega razvoja problem srednjeveške kolo-
nizacijske zgodovine, ki sega kot eden izmed
temeljnih aspektov zgodovine podeželja tudi
v poznejša obdobja. Čeprav je doživela ta
stran srednjeveške zgodovine jugoslovanskih
narodov v zadnjih desetletjih večje zanima-
nje tudi drugod (zlasti ob uporabi listinskega
gradiva za srbske srednjeveške samostane —
Skrivanič in dr.; za večja področja gl. zlasti
Škrivaničevo obdelavo krajev srednjeveške
Zete [1959] ter podobno, a manj zanesljivo
delo M. Vege o Bosni [1957], je bila zaradi
149
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
različnih vzrokov — zaradi posebnega pomena
vprašanja razvoja etničnega ozemlja in veli-
kega premikanja njegovih meja v srednjem
veku, zaradi ogroženosti slovenskega ozem-
lja po germanizacijskem pritisku od srede
XIX. stoletja naprej, pa tudi zaradi širše in
bolj vsestranske viroslovne podlage za študij
teh vprašanj, kot je na razpolago glede veči-
ne drugega ozemlja naših narodov — v ce-
loti resno proučena le za vse slovensko ozem-
lje v srednjem veku (po zaslugi življenjskega
znanstvenega dela Milka Kosa), delno pa v
različnih področjih glede srednjega veka (P.
Skok za Jadransko primorje s filološkimi me-
todami; Stj. Pavičič za Liko z uporabo pisa-
nih virov), pa tudi pozneje (prim, pri Slo-
vencih z uporabo vseh metod kolonizacij ske
zgodovine po zaslugi P. Blaznika do začetka
XIX. stoletja temeljito proučeno loško go-
spostvo; dalje podrobne, do poimeničnega
naštevanja kolonistov segajoče obdelave D.
Popovica glede srbske kolonizacije XVIII.
stoletja v različnih predelih Vojvodine na
podlagi bogatega arhivskega gradiva in manj
uspeli Pavičičev poskus sinteze o razvoju Sla-
vonije v teh pogledih; prav tako sloni na ar-
hivskih virih že staro zanimanje za naselje-
vanje Uskokov od Dalmacije in Hrvatskega
primorja do Slavonije ter v nekaterih sloven-
skih predelih, v zadnjem času pa se kažejo
pomembni rezultati tega dela v zvezi s štu-
dijem popisnih defterjev v pokrajinah pod
turško oblastjo do XVI. stoletja; predvsem na
XIX. stoletje pa se nanašajo pomembni re-
zultati Jovana Cvijiča in njegove šole pri
študiju pomena selitvenih tokov za sestavo
vaškega prebivalstva v centralnem delu Bal-
kanskega polotoka, povzeti v Cvijicevi knji-
gi Balkansko poluostrvo i južnoslovenske
zemlje, 1922, 227—33 in zemljevid Srbije v
mejah 1878—1913).
Le nekaj primerov naj pokaže, kako mno-
gostranski pomen more imeti študij koloniza-
cije, ki se nikakor ne omejuje le na vpraša-
nje, kdaj so nastali posamezni kraji; ista
agrarna pokrajina s skoraj nespremenjenim
številom krajev more biti glede svoje popula-
cije v različnih obdobjih v resnici bistveno
različna. Naj najprej navedem sorazmerno
preprost primer osamljene Rezijske doline, po-
krajine ki je živela do dobe avtomobilizma
vselej predvsem od živinoreje in polje-
delstva. Del krajev omenjajo že listine
okrog leta 1100, vse pomembnejše urbar-
ji 1240 in 1459; po teh dveh urbarjih
je bilo v dolini 28 (1240) oziroma 20,5
(1459) zasedenih kmetij, tj. 100 do 150
prebivalcev (po kvocientu 5 na hišo, ki ga
uporablja za ta čas italijansko zgodovinopis-
je; tudi pri nas se uporablja za ta čas le ne-
znatno višji kvocient 5,4 in šele za XVIII. sto-
letje zaradi drugačne strukture prebivalstva
vsaj za loško gospostvo precej višji kvocient
7.6, prim. Gospodarska in družbena zgodovi-
na Slovencev, Agrarne panoge I, 1970, str. 84
s!.. 97, in P. Blaznik, Skofja Loka in loško
gospostvo, 1973, str. 428 si.); v isti dolini je
živelo leta 1848 2900, leta 1900 pa okrog 4000
prebivalcev, danes nekaj pod 1900 stalnih
prebivalcev).
Drugi primer pa naj nam pokaže pomen
tega razvoja tudi za razumevanje njegovega
ozadja: V Selški in Poljanski dolini loškega
gospostva računa P. Blaznik (za vse podatke
n. d., 408—438) po prvem sumamem urbarju
(leta 1160) na 865 ljudi; srednjeveška agrar-
na kolonizacija je dvignila število prebival-
stva (do leta 1291) na 5905, v naslednjih dveh
stoletjih pa se je povečalo (do leta 1501) le še
za dobrih 300 na 6320; že do leta 1630 se je
prebivalstvo obeh dolin dvignilo za 60 "/o na
10.142, do leta 1754 pa vnovič za 50 »/o na
15.105 in do leta 1782 na 17.342.
Na vprašanja po ozadju tega hitrega na-
raščanja prebivalstva v podeželju od začetka
XVI. do konca XVIII. stoletja odgovarja nje-
gova struktura, ugotovljena prav tako ob
študiju kolonizacijiskega razvoja. Podeželje
loškega gospostva (na katerem je bilo leta
1291 1181 hub brez kake kajže) je bilo tudi
leta 1501 v bistvu še agrarna pokrajina (se-
veda ob zvezi s hišno obrtjo in tudi ob kmeč-
kem trgovanju na bližnjem trgu v Skofji Lo-
ki, pa tudi ob živi kmečki trgovini proti za-
hodu): leta 1501 je gospostvo štelo preko
1000 celih in preko 100 polovičnih gruntov,
pa le 63 kajž (katerih hasnovalci so morali
imeti še drugačen zaslužek, saj je bilo zemlji-
šča za preživljanje premalo); leta 1637 je bilo
celih gruntov blizu 1100, kajž 464, poleg tega
pa 144 goslačev (prebivalcev brez zemlje);
leta 1754 je bilo razmerje med gruntarji
(1226 + 232 pol.), kajžarji (1289) in gostači
(1302) že približno 1:1:1. V razvoju števila
prebivalstva v podeželju in v teh spremem-
bah njegove strukture se torej ne "izražaj o le
spremembe v kmečkem gospodarjenju sa-
mem, marveč naravnost izredno močni vplivi
neagrarnega gospodarstva na podeželje že
dolgo pred industrijskim kapitalizmom. Prav
tako pričajo ti podatki o relativnosti pojma
»podeželje« in o potrebnosti poznanja nje-
gove konkretne strukture za razumevanje ce-
lotnega gospodarskega mehanizma (vključno
mesta) v vsakem času, česar pa brez preuče-
vanja vprašanj kolonizacij ske zgodovine ni
mogoče doseči.
150
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENTSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
K temu krogu agrarne ali daleč pretežno
agrarne pokrajine spadajo še vprašanja o
začetku meščanskih  naselbin  in njihovega
neposrednega razmerja do obdobja, ko zače-
njajo mesta na različnih ravninah vse moč-
neje vplivati na podeželje. Pri južnih Slova-
nih vsaj po sedanjem znanju ni bilo začetne j
oblike slovanskih mest, ki so od IX. stoletja
naprej ugotovljena po arheoloških odkritjih
na Velikomoravskem, Češkem, Poljskem in v
Kijevski državi kot sedeži knezov, poklicne
obrti in središča (arabske, židovske in bizan-
tinske) trgovine na dolge razdalje. Vendar se
ob tem — tudi če pustimo ob strani poseben
problem podlag nekaj centrov v Bolgariji — ;
postavljajo nekatera odprta vprašanja: kaj i
je bila »Siscia civitas« Ljudevita Posavskega ;
in kaj so bila «castella sua«, ki jih je utrjeval \
s pomočjo gradeškega patriarha Fortunata?
Kaj je bil Blatenski kostet (Urbs paludarum |
oziroma Mosapurc) Pribine in Koclja s svo-
jimi tremi cerkvami? Kaj naj razumemo pod
naštevanjem mest (»kastra«) pri opisovanju
Srbije (6), Bosne (2), Zahumlja (2), Travunje
(4), Duklje (3), Paganije (4), pa tudi pri neka-
terih krajih Hrvatske v De administrando
imperio Konstantina Porfirogeneta, ki upo-
rablja isti termin (»kastron«) za Dubrovnik,
Split, Trogir, Kotor in Zadar, medtem ko mu
je obmorski Bar le kastei (»kastelion«)? Kaj
pomenijo končno sedeži škofij v — čeprav
morda potvorjenih  (Ljubinkovič,  Antoljak) j
— listinah Basilija II. o  ureditvi ohridske :
arhiepiskopije po koncu Samuelovega carstva !
(1018)? Tudi zunaj področja ob morskem ob-|
režju, kjer je večje ali manjše število antičnih \
mest — največ neposredno ob obali, nekatera j
redka pa tudi oddaljena kaj malega v notra-
njost — preživelo naselitev Slovanov, so po-
temtakem v tem smislu  še vedno odprta
vprašanja, na katera pa je mogoče brez »sre-
če« arheologov odgovarjati zaradi preskopih
pisanih virov le z negotovimi domnevami.
Obrežna primorska mesta, ki so preživela
veliki prelom med rimskim in slovanskim
svetom ali pa prav tedaj šele nastala z nase-
litvijo beguncev iz bližnjih krajev (Dubrov-
nik, Split) ali bolj oddaljenih področij (Novi
grad, Piran, Koper), so se glede oblike oblasti
mesta nad okolico razdelila v dva tipa. V
mestih zahodnega n^editeranskega tipa (na
jadranski obali) so v mestih prebivajoči ve-
leposestniki ohranili okoliško pojdeželjfe vi
svojih rokah (zlasti v zahodni Istri in pri Du-
brovniku, medtem ko je bilo pri dalmatinskih .
mestih od Splita do Zadra skrčeno to ozemlje •
sprva na skrajno majhen obseg, vendar se je
veleposest meščanstva vnovič širila že vsaj v
XI. stoletju — prim, širjenje posesti Petra ;
Črnega na neretljanskih tleh po podatkih ;
kartularja sepetarskega  samostana);   mesta;
so od propada bizantinske oblasti nad njimi '
(v Istri 788,v Dalmaciji v XI. stoletju, nad
Dubrovnikom v XII. stoletju) uživala v svoji
notranji ureditvi polno avtonomijo in je bila
njena  pravna  regulacija povsem v  rokah
mestnih organov (predvsem mestnih svetov,
manj in le kratek čas tudi arenge), njihova i
oblast pa se razteza tudi na podeželski, me- \
stu pripadajoči okoliš.
Bizantinski tip mediteranskega mesta se je
iz antičnih podlag razvil v svojsko smer v
zvezi z militarizacijo vse družbe ob organiza-
ciji tem od dobe cesarja Herakleja naprej.
Mestna uprava je bila povezana z vojaško
organizacijo, mestno gospodarstvo podvrženo
močnemu državnemu nadzorstvu, podeželje
pa v veliki meri zajeto s prav tako državni
oblasti podrejenimi vaškimi skupnostmi stra-
ti otov in svobodnih ali nesvobodnih poljedel-
cev. Nad mestom in podeželjem je ležala
trdna roka edine organizirane države, kar
jih je bilo v zgodnjesrednjeveški Evropi, in
že to je podeželje v veliki meri ločilo od
mesta. Z razvojem vojaškega podeželskega :
plemstva, ki se mu je sicer mestna (zlasti ca-
rigrajska) uradniška nobiliteta sicer nekaj
stoletij upirala z menjajočim se uspehom, je
bilo podeželje najkasneje v XI. stoletju od- i
trgano od mesta. Urejeni pravni red bizan-
tinske države ni omogočal pridobitve mestne
pravne avtonomije, pa tudi mestni organi,
katerih oblast se je raztezala na podeželsko
okolico, so predstavljali državno in ne mestno
oblast.
Mesta v notranjosti so bila ustanovljena
na novo po mestnih gospodih (bodisi da so
bili to državni vladarji v notranjosti osred- \
njega Balkanskega polotoka, bodisi ferito- ;
ri alni  zemljiški   gospodje   z   deželnoknežjo :
oblastjo v  severozahodnih   južnoslovanskih i
pokrajinah); mesta so tu že od svojega na- \
Stanka teritorialno ostro ločena od okoliške- \
ga podeželja in mestne samoupravne pravice :
omejene na obseg po mestnem gospodu pode- :
1 j enih privilegijev. Tu torej  rfhrani, gjrad ;
(podeželje) politično prevlado nad mestom, j
V Istri so skušali deželni knezi (mejni grofje) ;
postopno prav tako razširiti te pravne oblike, ;
a le s tem uspehom, da so (začasno) precej ;
zmanjšali obseg mestnih okolišev (ta proces !
ni zvezan z naselitvijo Slovanov, ki je v ob-
močju zahodne Istre po Kosovih ugotovitvah
mlajša in spada šele v zadnje obdobje borbe
med mesti in krajišniki, v XI. in XII. stolet-
je), medtem ko so si v mestih do njihovega
151
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
prehoda pod Benetke začasno pridobili neka-
tere pravice le v zvezi s sodstvom.
S tem so bila zastavljena izhodišča za ne-
katere značilne razlike, ki so ostale v veljavi
do preoblikovanja razmerja med mestom in
podeželjem po kapitalističnem gospodarstvu.
Primorska mesta zahodnega mediteranskega
tipa so ohranila oblast nad okolico, čeprav so
se meščani v XII. stoletju umaknili iz polje-
delstva v specifično meščansko gospodarsko
dejavnost (obrt in trgovino) in čeprav večji
ali manjši del zemljišč v teh okoliših ni bil
v meščanskih rokah, marveč v rokah »feuda-
tarjev«. Bizantinska mesta so bila v slovan-
skih pokrajinah do XI. stoletja glavna opori-
šča državne oblasti, v delno slovanskih pre-
delih grškega polotoka pa obenem poglavitni
razširjevalec bizantinske civilizacije v vsak-
danjem življenju (vplivi v okolici Soluna so
razvidni že v VII. stoletju po podatkih spisa
Miracula s. Demetrii!) in postopne jezikovne
grecizacije. Ta vpliv so si ohranila tudi vna-
prej (Cvijič!), politično pa so s prevlado po-
deželskega plemstva vpliv na podeželje izgu-
bila in živela ob njem, včasih tudi pod njim
(tj. pod oblastjo zunajmestnih velikašev). V
turškem obdobju se je v tem prostoru nada-
ljevalo vzporedno življenje mest in podeželja
brez neposrednega vpliva drugega na druge-
ga, a vendar so bila mesta vnovič poglavitno
oporišče oblasti turške države nad balkan-
skimi pokrajinami. Mesta v slovanskih drža-
vah v osrednjem delu Balkanskega polotoka
so bila v srednjem veku po svojih »glavarjih«
(čefalija) podrejena vladarju; njihova avto-
nomija je bila zelo omejena, čeprav so se vsaj
v XV. stoletju začeli kazati v njej vplivi za-
hodnih mest (delno po posredovanju Sasov).
Zahodna mesta so ostala ves čas pod oblastjo
mestnih gospodov (tj. podeželja), seveda pa je
imel v tem poglavitno vlogo deželni knez, ki
je postopno združeval vse večje področje in
čigar pravice so postopno preraščale v oblast
državne organizacije.
Ob tem razmerju velja opozoriti še na
vprašanje razlik v jezikovni strukturi prebi-
valstva in na pomen medsebojnih migracij-
skih zvez v tem pogledu. Glede jezikovne
strukture je splošna poteza večja ali manjša
jezikovna razlika med prebivalci mest in po-
deželja. Pri primorskih mestih, ki so izvira-
la iz antike, je bila podedovana že z naselit-
vijo podeželja s Slovani, medtem ko so me-
sta vsaj v prvih stoletjih, ob zahodnem istr-
skem obrežju (vštevši Trst) pa še do začetka
XX. stoletja romanska aü pretežno roman-
ska, v bizantinskih sta prevladovala grški
živel j in kljub uveljavljanju dvojezičnosti
vsaj v nekaterih (Solun v IX. stoletju) bizan-
tinska miselnost (prim, celo Skopje v dobi
Dušana Silnega!). V srbskih rudarskih mestih
so vsaj del vplivnejšega prebivalstva pred-
stavljali Saši, poleg njih pa v posebnih »ko-
lonijah« združeni Dubrovčani, v severozahod-
nem delu južnoslovanskega ozemlja Nemci in
Italijani, pa tudi drugi tujci ali »gosti«.
Seveda se je to stanje že zgodaj po nastan-
ku »mest« v gospodarskem smislu (kot na-
selbin trgovcev in obrtnikov) — tj. na večini
južnoslovanskega prostora v XI./XII. stoletju
— začelo spreminjati spričo hitrega in nepre-
trganega dotoka ljudi iz slovanske okolice v
mesta, tako da so bila dalmatinska mesta
močno poslovanjena vsaj do konca XV. sto-
letja, da postane ime »sasi« v Srbiji okrog
1400 le še tehnični izraz za »rudarje«, tudi za
takšne s slovanskimi imeni, da  dokazujejo
arhivski dokumenti v italijanskih mestih, da
so tudi v naJDomembnejših mestih na Slo-
venskem pod konec srednjega veka prevla-
dovali Slovenci in da so bili številno zasto-
pani tudi med uglednimi trgovci (prevajanje
njihovih priimkov v domači mestni pisarni
pa dokazuje prav to, da so tudi v pisarni zna-
li slovenski, medtem ko so jih v italijanskih
mestih, kjer niso znali slovenski, zapisovali
s slovenskimi, neprevedenimi imeni). Seveda
je prihajalo v tem pogledu pozneje še do dru-
gačnih sprememb, in to ne le v mestih pod
turško oblastjo, v katere se je vzporedno z
razširjanjem  osmanskega cesarstva najprej
usmeril precej močan tok turške migracije;
tudi v slovenskih deželah se je npr. v dobi
protireformacije  najprej   okrepila  uporaba
italijanskega  jezika  med   meščanstvom,   v
XVIII. in začetku XIX. stol. pa se je okrepi-
la nemščina bolj kot kdaj poprej (prav ta
položaj je bil podlaga za zgodovinski »mit« o
»nemškem« meščanstvu v teh deželah vse od
začetka do slovenskega narodnega prebuja-
nja v XIX. stoletju, zrušen šele ob raziska-
vah v italijanskih arhivih v zadnjih deset-
letjih). Ce izvzamemo zadnje obdobje, ko so
ob hitrem naraščanju mest od uveljavljanja
industrijskega kapitalizma in po osvoboditvi
odvisnosti gospodarstva od vodne gonilne si-
le naprej te razlike hitro izginjale, so ta zelo
različna in pomembna vprašanja glede raz-
merja mest in podeželja v našem prostoru v
različnem obsegu, nasploh pa gotovo še pre-
malo obdelana.
S tem smo že pri drugem krogu, pri izra-
zito gospodarski strani razmerja med mestom
in podeželjem. Vprašanja se, kot sem že ome-
nil, začenjajo že s problemom prehrane me-
ščanov, kar je sprožilo ali ponekod — menja-
vanje žita za sol v primorju, kjer se razširja
v zaledju starih primorskih mest kraški teren
152
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Z močnejšo ovčarsko živinorejo, je moglo biti
že starejše — že pospešila začetke podežel-
ske trgovine tudi na večje razdalje. Udeležba
»vlahov« pri poznejši karavanski trgovini na
osrednjem Balkanskem polotoku priča pač
tudi o pomenu tamkajšnje ovčarske živinore-
je za te začetke, ki pa so se po nastanku ru-
darstva in rudarskih mest v XIII. stoletju
povezali z dubrovniško trgovino v celoto in
dosegli nove razsežnosti; v slovenskih prede-
lih so bili podobni vplivi pomembni predvsem
na Krasu in delno pri planinski živinoreji
(potrebnost soli za pridelovanje sira!), sol je
bila pa že v visokem srednjem veku nujno
potrebna zaradi specifičnih oblik prehrane
(konserviranje svinjskega mesa, pridelovanje
sira; tako suho meso kot sir sta bila pomem-
ben del hrane v gradu in v kmečki hiši) vsaj
od hitre gostitve prebivalstva v dobi inten-
zivne notranje kolonizacije (XII. in XIII. stou
letje) naprej. Sredi XIV. stoletja v slovenskih
deželah viri prvič govore o oblikah kmečke
trgovine mimo mest (s posredništvom tujih
trgovcev na podeželskih sejmih), vsaj v XV.
stoletju pa se je razvilo to kmečko trgovanje
neposredno v kmečkih rokah do tolikšne me-
re, da je bilo v XV. in XVI. stoletju večkrat
predmet ostrih sporov pa tudi dogovorov (na
Kranjskem 1492) med stanovi in predstavniki
mest, po Gestrinovih ugotovitvah (nazadnje
v izdaji Mitninske knjige 16. in 17. stoletja
na Slovenskem, 1972) pa je po obsegu — če-
prav ne po vrednosti — najbrže presegalo
obseg meščanskega trgovanja na dolge raz-
dalje.
Ze razvoj prebivalstva na tleh loškega go-
spostva nam je pokazal moč vplivov zgodnje-
kapitalističnega gospodarstva na podeželje.
Izhodišče in organizacijska moč zgodnjega
kapitalizma je bila seveda doma pri glede ka-
pitala močnih meščanih ali tudi posameznih
graščakih (prim. Auersperge in Zrinske; del-
no so tudi oni meščanskega izvora, prim. Gru-
berje, Kisla in Moškone v XVI./XVII. sto-
letju, Codelija in Zoise v XVIII. stoletju). To-
da pravi prostor njihove gospodarske aktiv-
nosti je prav podeželje (mesta so šele trg za
izdelke te dejavnosti). Dokler je bilo vodno
(mlinsko) kolo edini znani vir močne gonilne
sile, večje od človeške sile ali sile vprežne
živine (gepelj), so mogla nastajati podjetja,
ki so potrebovala mehanično gonilno silo
(npr. fužine za mehove in velika kladiva
[»norce«], papirnice, še v prvi polovici XIX.
stoletja mehanične tkalnice sukna itd.), samo
ob dovolj močnem in stalnem vodnem toku,
tako da so ustrezne vode določale njihovo
raztresenost po podeželju. Prav tako je vpli-
vala v podobnem smislu potreba čim večje
bližine surovin (železove oziroma svinčeve ru-
de za kovinska podjetja; kremenčevega pe-
ska in ustreznega lesa za izdelovanje pepe-
plike pri glažutah in pod.) ter primernega
gozda za kuhanje velikih količin oglja kot
goriva. V dobi tovorništva in tudi še v dobi
prevozništva na boljših cestah od začetka
XVIII. stoletja naprej bi ob drugačni lokaci-
ji podjetja stroški za prevoz proizvodnjo bi-
stveno podražili (prim, ugotovitev J. Sorna,
ZC 18, 1964, 28, da je pokazal preskus upo-
rabe premoga v Ruardovi fužini na Savi pri
Jesenicah 1796 nerentabilnost prav zaradi
stroškov prevoza: v fužinarjevem lastnem
rudniku v Zagorju izkopani premog se je s
prevozom na Jesenice podražil na trikrat
višjo ceno, kot bi jo imel v Ljubljani ter na
desetkratno ceno v Zagorju). Prav tako so ss
mogli trgovci-založniki in pozneje tudi ma-
nufakturisti pri organizaciji zunanjega dela
(npr. za predenje niti) izogniti cehovskim
omejitvam obrtnega dela le z organizacijo te-
ga dela na deželi, z uporabo kajžarske delov-
ne sile zunaj mest.
Zaradi vsega tega je do srede XIX. stoletja
opazen širok učinek zgodnjega kapitalizma v
mestu predvsem z nastajanjem številčno oz-
ke, pa zelo pomembne skupine kapitalističnih
trgovcev in podjetnikov kot organizatorjev
novega gospodarskega razvoja ter (razen v
Trstu spričo njegovega specifičnega položaja)
sorazmerno precej počasnejšega naraščanja
industrijskega delavstva, medtem ko je bilo
gospodarsko življenje v mestih kot celota na
ozemlju francoskih »Ilirskih provinc« do
1809, drugod v deželah habsburške monarhije
pa do 1848 ujeto še daleč v pretežni meri v
fevdalni privilegij alni okvir in so mestni or-
gani do 1848 branili vsaj posamezne poteze
takšne ureditve svojega gospodarstva. Široki
učinki tega gospodarstva pa so se kazali zelo
močno v marsikaterih podeželskih predelih
(B. Grafenauer, Enciklopedija Jugoslavije 7,
1968, 353—363 in tam navedena literatura). V
zadnjih desetletjih je bil ta razvoj precej ob-
ravnavan, čeprav podrobno le parcialno (po
podjetjih ali kvečjemu po panogah), vendar so
že te raziskave pokazale izreden pomen vseh
teh dejavnikov v razvoju vpliva zgodnjeka-
pitalističnega podjetništva na podeželje.
Pogoji za koncentracijo neagramega gospo-
darstva v obliki kapitalističnih industrijskih
podjetij so se izoblikovali pri nas postopno v
teku XIX. stoletja, najprej v slovenskih de-
želah (po postopnem pripravljanju v prvi po-
lovici XIX. stoletja z gospodarskim prelo-
mom sredi stoletja), drugod postopno nekaj
kasneje. Bistvo tega preloma je z ene strani
v koncu neposredne odvisnosti od vodne sile
153
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974
s pomočjo parnega stroja (in v XX. stoletju
s pomočjo motorjev na notranje izgorevanje
ter z uveljavljanjem električne energije), s
čimer se je vzporedno širila tudi mehaniza-
cija delovnih postopkov z novimi železnimi
stroji, z druge strani pa v bistveni pocenitvi
prometnih stroškov z gradnjo železnic. Šele
s tem se je začelo pravo industrijsko obdobje
s koncentracijo podjetij v pomembnih sredi-
ščih, s hitrim naraščanjem mest in s propa-
danjem starih, prometu odmaknjenih pode-
želskih podjetij. S tem so postala mesta prava
središča, ki so vse močneje obvladovala širše
in neposredno vplivala na ožje okoliško po-
deželje, ne le z vplivom mestnega živilskega
trga na relativno bližnjo okolico, marveč tudi
z zaposlovanjem vse večje množine delavcev,
ki so z doma vsak dan hodili na delo in se
zopet vračali. Ta oblika dnevne migracije je
ob železnicah in cestah (sposobnih za kole-
sarski promet) širila delavski sloj precej da-
leč v podeželje in tako spreminjala strukturo
vaškega prebivalstva. S tem se je neposredno
in posredno hitro razvijala urbanizacija
podeželja zlasti v našem stoletju (ne le glede
zaposlitve, marveč tudi glede mestnega nači-
na življenja — prim, zamenjavo črne kuhinje
s štedilniško, pregrajevanje kmečkih hiš z
odpiranjem večjih oken, širjenje individual-
nih stanovanjskih hiš predmestnega tipa itd.),
še posebej po drugi svetovni vojni v zvezi z
elektrifikacijo podeželja in hitrega razvoja
avtomobilizma v osebnem in tovornem pro-
metu, tako da v nekaterih delih podeželja
glede individualnega načina življenja že iz-
ginja vsaka razlika z mestom.
V tretjem problemskem krogu združujem
vprašanja političnih razmerij mesta in pode-
želja. Ta vprašanja so bila — že glede na
usmerjenost našega zgodovinopisja v pre-
teklosti — sorazmerno največ obravnavana
in so še najbolj jasna. Do XV. stoletja je bilo
težišče politične oblasti le izjemno v mestu
(prim. Dubrovnik, v manjši meri zlasti še v
nekaterih primorskih mestih), pretežno pa
je bil sedež oblasti v večjih in manjših me-
rilih grad, se pravi predstavnik podeželja.
Ostanki teh struktur so živeli do XIX.
stoletja (na ozemlju pod oblastjo Turči-
je do začetka XX. stoletja, svojevrsten
ostanek pa je pomenilo tudi nesorazmerno
močno zastopstvo veleposestniških kurij
v avstro-OTgskih deželah do leta 1918), ven-
dar v veliko bolj kompleksnih struk-
turah državne organizacije, katerih uradi
(čeprav ne z »meščanskim« značajem)
so imeli svoj sedež v mestih, prav tako
kot sedeži uprave fevdalnih deželnih stanov.
Mesta in meščani so bili v teh strukturah le
zelo slabo zastopani (ponekod sploh ne), tako
da so živela mesta v tem pogledu še vedno
svoje življenje s posebnimi načini večje ali
manjše samouprave, ločeno od podeželja, ki
je bilo v rokah fevdalnih zemljiških gospo-
dov; ponekod se je izrazilo to tudi v poveča-
nju jezikovnih razlik med mestom in pode-
željem prav v XVIII. stoletju.
V XIX. in XX. stoletju pa se je uveljavljal
vzporedno z nastajanjem modernega meščan-
stva in od zadnjih desetletij XIX. stoletja
naprej politično organiziranega delavstva vse
močnejši vpliv mesta v celotni strukturi po-
litičnega življenja. Hitro naraščanje mest-
nega prebivalstva je občutno premikalo raz-
merje med podeželjem in mestom v korist
drugega, čeprav pri nas v tem pogledu še
nikjer ni prišlo do absolutne prevlade mesta
(najznačilnejši — čeprav v jugoslovanskih po-
krajinah izjemni — primer je pač Trst s Pri-
morjem (brez Reke!), kjer je zrasel delež me-
stnega prebivalstva do slovenske etnične me-
je proti Italijanom (oziroma do avstrijske
državne meje proti Beneški Sloveniji) od ok-
rog 10 0/0 v začetku XVIII. stoletja na 29,7 %
leta 1846 in na 41,3 % leta 1910).
Z demokracijo političnega življenja in šir-
jenjem volilne pravice od srede XIX. stoletja
naprej se je poleg tega še posebej odpiralo
več možnosti za oblikovanje in uveljavljanje
politične volje prav v teh vedno bolj nara-
ščajočih mestnih aglomeracijah prebivalstva.
Hitro naraščanje prebivalstva mest, ki je bilo
mogoče le ob močnem dotoku ljudi s pode-
želja v mesta, je prav v tem obdobju doseglo
postopno zlivanje mest s podeželjem in po-
tisnilo jezikovno različnost le v skromne
ostanke; ta jezikovno-narodna osvojitev mest
je zadnja pomembna zmaga podeželja nad
mestom. Proces je značilen tudi povsod dru-
god v vzhodni Evropi, čeprav je potekal raz-
lično hitro, tako tudi pri nas (najhitreje je
bil dokončan v Srbiji in na Hrvatskem, z več-
jo zakasnitvijo v Makedoniji in na sloven-
skem Štajerskem, zlasti pa v Istri; na Ko-
roškem je bil zaradi germanizacijskega pri-
tiska ustavljen že v drugi polovici XIX. sto-
letja in je ostal v svoji začetni fazi, v Trstu
je bil razvoj v to smer presekan leta 1918
z novimi političnimi strukturami; ostanki
prejšnje strukture so bili vidni v nemški
manjšini v štajerskih mestih do 1945, v Ma-
kedoniji so vidni v turški manjšini do danes,
prav tako tudi v italijanski manjšini v istr-
skih mestih).
V vseh drugih pogledih pa sta novo, jezi-
kovno in narodno s podeželjem združeno me-
sto in meščanstvo v političnem življenju prev-
154
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
ladala. Sem spada že nacionalno prebujanje s
širokim uveljavljanjem nacionalne zavesti
med ljudstvom, kajti ta proces ima prav me-
ščanstvo za svojega družbenega nosilca. Po-
litična premoč mesta se je uveljavljala (razen
v Srbiji od 1858 naprej) tudi z volilnimi si-
stemi, ki so dajali meščanstvu sorazmerno
večje zastopstvo kot kmečkemu prebivalstvu.
Pa tudi po uveljavljanju splošne in enake
volilne pravice v XX. stoletju je imelo me-
ščanstvo sorazmerno več možnosti vplivanja
na politično življenje (tudi v okviru agrar-
nih strank, ki so dobile v svojem vrhu vsaj
v stari Jugoslaviji buržoazni značaj).
Gospodarsko podrejanje podeželja intere-
som kapitalističnega gospodarstva je razširilo ;
iz mesta tudi v podeželje temeljno razredno
delitev kapitalističnega obdobja in z njo zve-
zani razredni boj. Svojo zgodovinsko potrdi- j
tev je našlo to združenje mesta in podeželja
tudi v narodno-osvobodilnem boju naših na-
rodov, v katerem so delavci in kmetje skupno
izbojevali poleg narodne osvoboditve tudi so- i
cialistično družbeno ureditev. ;
155
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
STRUKTURA IN RAZVOJ CESTEGA OMREŽJA DANAŠNJE SLOVENIJE
CD HALŠTATSKEGA DO SLOVANSKEGA OBDOBJA
FRANC TRUHLAR
Slovenija je predstavljala s svojim zem-
ljepisnim stičiščnim položajem med Panonijo,
Norikom, severnoitalsko nižino in Jadran-
skim morjem v vseh arheoloških obdobjih
zelo pomemben življenjski prostor, ki je va-
bil k naselitvi že kamenodobnega človeka, in
ki so mu nato sledila ilirska in keltska ple-
mena, Rimljani, Germani in končno Slovani.
Bogata arheološka zapuščina teh ljudstev, do-
kumentirana v nad 3200 najdiščih, priča o
relativno močni obljudenosti današnje Slo-
venije v halštatskem in rimskem obdobju.
Ozemlje Slovenije pa ni predstavljalo le
stičišča številnih narodnosti in kultur, mar-
več zaradi svoje izredne zemljepisne lege v
alpsko-sredozemskem prostoru tudi pomemb-
no komunikacijsko področje z zelo razvitim
cestnim omrežjem, ki je vključevalo poleg
mnogih lokalnih tudi pomembne mednarod-
ne zveze. Kot izrazito prehodno (tranzitno)
ozemlje je povezovalo Norik in Panonijo po
najkrajši poti z Italijo, Jadranom in Dalma-
cijo. Magistrala Slovenije je bila trasa, ki
je znana že iz prazgodovinske dobe kot »jan-
tarska pot«. V rimskem obdobju poteka ma-
gistrala v liniji Aquileia — Emona — Celeia
— Poetovio. Pomembnejše tranzitne zveze v
tem obdobju so še: Aquileia —- Tergeste —•
Tarsatica — Senia; Emona — Virunum, via
Ljubelj; Emona — Praetorium Latobicorum
— Neviodunum — Siscia; Celeia — Juenna
— Virunum; Celeia — Neviodunum — Siscia;
Celeia — Flavia Solva; Poetovio — Flavia
Solva, Carnuntum, Savaria, Mursa.
Cestne trase so se prilagajale v vseh ar-
heoloških obdobjih strukturi naseljenosti in
terena. V pretežno alpskem svetu Slovenije,
pogosto s tesnimi dolinami, velikimi ovinki
in strmimi klanci, se cestno omrežje ni moglo
vedno smotrno razvijati. Tako terensko si-
tuacijo zasledimo večkrat posebno v halštat-
sko-latenskem obdobju, ko nahajamo gradi-
šča predvsem v hribovitem svetu, na strmi-
nah vzdolž dolin ali na obronkih večjih kotlin,
redkeje na osamelcih v ravninskih predelih.
Na takem terenu je bilo komuniciranje več-
krat mogoče samo po tovornih in jezdnih po-
teh ali po pešpotih.
Prometno omrežje se je prilagajalo struk-
turi naseljenosti v vsakokratnem zgodovin-
skem obdobju. Povezovalo je naselja po naj-
krajši in najzložnejši poti, če je teren to do-
puščal, in sicer v prvi vrsti večje naselbine,
upravna središča in vojaške postojanke.
S strukturo in razvojem naseljenosti v ar-
heoloških obdobjih se je usklajalo tudi cestno
omrežje Slovenije. Obljudenost Slovenije je
razvidna iz zemljevidov, ki so sestavni del
dela »Arheološka najdišča Slovenije«. Na in-
tenziteto naseljenosti lahko sklepamo iz šte-
vila arheoloških najdišč, če upoštevamo tudi
kontinuiteto v obdobjih. Ta izkazuje v raznih
obdobjih precejšnje razpone, iz česar lahko
sklepamo na precej dinamično zgodovinsko
dogajanje in na velike premike v slovenskem
prostoru.
Ce izvzamemo pojav ledenodobnega člove-
ka kot prvo znamenje obljudenosti sloven-
skega ozemlja, potem se nam ta naseljenost
pokaže v izrazitejši obliki šele v neolitskem
obdobju. Toda niti neolitik niti temu sledeča
bronasta doba in doba kulture žamih grobišč,
ki izkazujeta le rahel porast naseljenosti,
nam ne dajejo toliko opore v naselbinskih
točkah, da bi mogli te točke povezati vsaj
v glavnih obrisih v neko cestno omrežje.
Domnevati pa smemo, da so bila vsaj večja
gradišča že v tem času v neki medsebojni po-
vezavi.
Z naglim porastom obljudenosti, ki doseže
v halštatskem obdobju najvišjo stopnjo v
prazgodovini, se pokažejo tudi izrazitejši
obrisi prometnega omrežja. Na ta nenadni
vzpon poselitve je poleg drugih geopolitičnih
činiteljev vplival tudi množičen pojav gra-
dišč kot naselbinskih in obrambnih postojank
in nastop železarstva, ki je postalo za gospo-
dastvo in vojsko velikega pomena. Zato se je
cestno omrežje naj intenzivneje razvijalo v
območju halštatskih naselbin v hribovitih
predelih Slovenije. Klasičen svet gradišč so
predvsem Goriška, Kras, Istra, Notranjska,
ljubljanska kotlina in Dolenjska z Belo Kra-
jino. V vzhodni Sloveniji, kjer je halštat slab-
še zastopan, je tudi manj gradišč.
Diagram stare naseljenosti Slovenije do-
seže najvišjo točko v rimskem obdobju, kar
se kaže tudi v cestnem prometu. Z nastopom
rimske kolonizacije začenjajo gradišča v
glavnem izgubljati svojo prvotno naselbin-
sko-obrambno funkcijo. Težišče naseljenosti
prehaja polagoma s pretežno hribovitih v bolj
ravninske predele, ki omogočajo boljše živ-
ljenjske pogoje. V gradiščnih področjih osta-
ne samo del primitivnejših staroselcev, ostali
se podvržejo roman,izaciji in se selijo na
ekonomsko razvitejša področja. Spremembe v
strukturi populacije se kažejo tudi v sestavu
156
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974
prometnega omrežja. Organizacija rimskih
komunikacij se prilagaja v prvi vrsti potre-
bam rimske kolonizacije. Prednost imajo ce-
ste, ki povezujejo večje naselbine, politično
upravna središča in vojaške postojanke. Te
točke so povezane z najbolj ugodnimi trasa-
mi. Glavne prometne žile pa predstavljajo
glavne ceste (magistrale, transverzale),' ki so
bile namenjene predvsem civilnemu in voja-
škemu prometu na večje relacije in so pove-
zovale v glavnem rimske ključne naselbinske
in strateške postojanke v Sloveniji in zunaj
nje v sosednih pokrajinah.
Pri prodiranju v izvenitalske pokrajine so
se Rimljani v začetku posluževali že obstoje-
čih prazgodovinskih komunikacij, ki so jih
začeli pospešeno usposabljati za modernejši
promet. V Sloveniji so vključili v svoj pro-
metni sestav večino pomembnejših cest, ki
so imele osnove že v halštatsko-latenskem
obdobju. Te so začeli prilagajati novi struk-
turi naseljenosti in vojaškim potrebam. Glav-
no pozornost so posvečali glavnim, predvsem
vojaškim cestam. Vzdolž njih so postavljeni
miljniki z označbo razdalje med sektorji,
promet urejajo poštne (preprežne) postaje,
ki so označene v itinerarijih, v bližini antič-
nih cest postavljajo Rimljani svoje pristave
(villae rusticae), rimske utrdbe pa nadzira-
jo ali zapirajo strateško pomembne ceste.
V zgodnjem srednjem veku se struktura
cestnega omrežja ni bistveno spremenila.
Preseljevanje narodov pa je razvoj komuni-
kacij gotovo zavrlo. Vpadi so najbolj priza-
deli magistrale Slovenije, ki je bila usmerje-
na proti Italiji, in stranske ceste v njenem
območju. Pomembnejšo vlogo v prometu pa
so prevzele zopet komunikacije v bolj odmak-
njenih in pred vpadi zavarovanih predelih
Slovenije (refugijska področja).
Prvi Slovani so naleteli na ostanke roma-
niziranega in staroselskega prebivalstva ter
na komunikacije, ki so obstajale že v antič-
nem obdobju. Relativno nizek slovanski po-
selitveni potencial v prvem stoletju koloni-
zacije kljub znatnemu odstotku neslovanske-
ga življa ne kaže na kak večji razmah
prometnega omrežja v Sloveniji. Dejstvo je
namreč, da je imela velika večina slovanskih
arheoloških najdišč svoje osnove že v antič-
nem obdobju in da so ležale vse slovanske
naselbine ob že obstoječih cestah.
Prikaz predstavlja v kratkih obrisih poskus
rekonstrukcije starega cestnega omrežja
Slovenije, predvsem v halštatsko-latenskem
in rimskem obdobju ter se navezuje na pri-
padajoči zemljevid cestnega omrežja Sloveni-
je in na gradivo v delu »Arheološka najdišča
Slovenije.«
TRASE POMEMBNEJŠIH CEST V
PRAZGODOVINSKEM IN  RIMSKEM
OBDOBJU
Solkan (Gorica) — Kanal — Most na Soči —
Tolmin — Kobarid — Bovec — Predil. V Ko-
baridu odcep v dolino Nadiže čez Staro selo in
Robič.
Tolmin — Most na Soči — Idrija pri Baci — Slap
(odcep na Šentviško goro) — Dolnja Tribuša
— Cerkno — Poljane nad Skotjo Loko — Skof-
ja Loka.
Most na Soči (Tolmin) — Koritnica — Cerkno.
Tolmin (Most na Soči) — Koritnica — prehod
mimo Črne prsti v Bohinj.
Solkan (Gorica) — Sempas — Osek — Ajdov-
ščina — Vipava — Razdrto.
Vipavska dolina — Branik — Štanjel — Griže —
Senožeče.
Divača — Rodik — Hrpelje — Crnl kal.
Socerb — Črni kal — Loka — Podpeč — Gračišče
— Sočerga (Buzet).
Divača — Škocjan — Rodik — Materija — Ob-
rov — Starod (Sapjane. Trsat).
Zagorje — Knežak — Prem — Obrov — Golac
— (Buzet).
Postojna —• Prestranek —¦ Pivka — Knežak —
Trnovo — Ilirska Bistrica — Jelšane — (Trsat).
Divača (Skocjan) — Košana — Pivka (Parje).
Gorjansko —¦ Tomaj — Sežana — Divača.
Tomaj — Storje — Senožeče.
Tolmin — dolina Bače — Selška dolina — Skofja
Loka.
Klariči — Ivanji grad — Sveto — Branik — Vi-
pavski Križ — Ajdovščina.
(Oglej) — Miren — Bukovica — Batuje — Aj-
dovščina — Col — Hrušica — Na lanišču —
Gorenji Logatec — Vrhnika — Ljubljana.
Črni kal — Rožar (Kortina) — Pomjan — Ko-
štabona —• Loncan — Sečovlje.
V Pomjanu zveza čez Šmarje na Gažon in Izolo.
Pri Kaštelu verjetno prehod čez Dragonjo.
Socerb — Osp — Tinjan — Dekani — Koper.
Valdoltra — Ankaran — Kop«r — Izola — Piran
— Portorož — Sečovlje — Dragonja.
Jelarji — Koper —¦ Gažon —• Dvori nad Izolo —
Stara vas — Dragonja.
Divača — Senožeče — Razdrto — Smihel pod Na-
nosom — Studeno — Planina — Unec. Razdrto
— Hrenovice — Postojna. Razdrto — Prestra-
nek. Predjama — Hrenovice.
Vrhnika — Bistra — Preval j e pod Krimom —
Podpeč — Tomišelj — Ig.
Tomišelj — Iška Loka — Babna gorica — Ljub-
ljana. Log pri Brezovici — Notranje gorice —
158
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Podpeč. Ig — Pijava gorica — Spodnja Slivm-
ca — Višnja gora.
Košana (Pivka) — Par j e — Jurišče — Stare
ognjenice — Dane — (Cerknica in Stari trg).
Planina — Unec — Rakek — Cerknica — Stan
trg pri Ložu — Smarata — Babno polje.
Stari trg pri Ložu —¦ Metulje — Lužarji — Rob
— Golo — Ig. Varianta: Cerknica — Velike
Bloke — Krvava peč — Golo — Ig.
Cerknica — Nova vas — Lužarji — Velike La-
šče — Korinj — Zagradec.
Cerknica (Stari trg) —¦ Nova vas — Benete —
Ribnica.
Ljubljana — Pijava gorica — Turjak — Velike
Lašče — Ribnica — Kočevje — Mačkovec —
Koprivnik — Črnomelj —. Kočevje — Črni p>
tok pri. Kočevju (Odcep na Vimolj — Banjo-
loko, Kostel in Kolpo) — Mozelj — Remergrunt
— Predgrad — Stari trg ob Kolpi.
Ljubljana — Škofljica — Grosuplje — Mala Ra-
čna — Krka — Valična vas — Žužemberk —
Dvor — Dolenjske Toplice — Kočevske Polja-
ne — Novi Tabor — Rožanec — Črnomelj —
Pusti gradac — Vinica. Črnomelj — Tribuče —
Adlešiči. Črnomelj — Gradac — Podzemelj —
Metlika.
Obkolpska cesta: Srednji vrh — Vinica — Pod-
fclanec — Preloka — Adlešiči — Griblje —
Zemelj — Metlika — Drašiči.
Novo mesto — Gotna vas — Jugorje — Krupa —
Gradac — Crnomeljl Varianta: Gotna vas
(Smihel pri Novem mestu) — Dolenje La-
kovnice — Podgrad — Jugorje.
Ljubljana — Škofljica — Šmarje — Perovo —
Peč — Višnja gora — Ivančna gorica (varianta;
Šmarje — Grosuplje — Gatina — Višnja gora)
— Glogovica — Veliki Gaber — Velika Loka
— Trebnje — Poljane pri Mirni peči — Go-
renje Karteljevo — Mačkovska gmajna — (od-
cep v Novo mesto) — Otočec — Bela cerkev
— Dobrava pri Skocjanu ¦— Zaloke — Drnovo
— Krška vas — (Velike Malence) — Čatež —
Ribnica — Bregansko selo — (Slsak).
Stična — Ivančna gorica — Muljava — Krka.
Stična — Vintarjevec (Javorje) — Šmartno pri
Litiji — Litija. Trebnje — Dobrnič — Korita
— Dobrava — Žužemberk. Poljane pri Mirni
peči — Trebelno — Mokronog.
Poljane pri Mirni peči—¦ Statenberk —¦ Roje pri
Trebelnem — Smarjeta.
Trška gora — Šmarješke Toplice — Smarjeta
— Škocjan. Bela cerkev — Golo — Gorenja
Stara vas — Orehovica — Mihovo. Dobrava pri
Skocjanu — Grotolje pri Prekopi — Ostrog —
Kostanjevica. Drnovo —' Lesikovec pri Krškem
— Krško.
Trebnje — Dolenja Nemška vas
— Bršljin — Novo mesto.
Mirna peč
Bela cerkev — Tomažja vas — Dolnja Stara vas
— Škocjan — Bučka — Raka — Leskovec pri
Krškem (Krško, Drnovo). Drnovo — Veliko
Mraševo — Podbočje — Stari grad v Podbočju.
Drnovo — Cerklje — Izvir.
Dolenjske Toplice — Gorenje Gradišče — Vavta
vas — Zalog — Groblje — Novo mesto. Vari-
anta: Dolenjske Toplice — Gorenja Straža —
Prečna — Bršljin — Novo mesto.
Novo mesto — Smolenja vas — Ratež — Gorenja
Stara vas — Šentjernej — Groblje pri Preko-
pi — Kostanjevica — Veliko Mraševo — Cerk-
lje — Krška vas — (Velike Malence) — Čatež.
Otočec — Ratež — Male Brusnice — Mihovo.
Podgorjanska cesta: Crmošnjice — Verdun —
Hrušica — Gabrje — Mihovo — Pleterje — Ko-
stanjevica —¦ Stari grad v Podbočju — Bušeča
vas — Stojanski vrh — Velike Malence — Ča-
tež.
Trebnje — Mirna — Škocjan — Tržišče — Bo-
štanj. Mirna — Volčje njive — Slepšek — Mo-
kronog. Dolenja Nemška vas — Statenberk —
Mirna vas — Smarjeta. Mokronog — Trebelno
—¦ Cešnjico pri Trebelnem —   Cemše.
Tržišče — Slančji vrh — Zagrad — Škocjan
(Smarjeta).
Ljubljana — Sostro — Javor — Prežganje —
Vintarjevec — Šmartno pri Litiji — (Litija) —
Gradišče pri Litiji —¦ Polšnik — Podkum —
Svibno — Radeče. Mirna — Sentrupert — Št
Janž — Radeče.
Cesta vzdolž desnega brega Save: Radeče —
Zgornji Erkenstein — Boštanj — Srednje Pi-
javško — Gora Svetega Lovrenca (Dunaj) —
Leskovec pri Krškem (Drnovo). V sredogor-
skem svetu med dolino Save in Mirne se na-
kazuje še nekaj predvsem prazgodovinskih
poti.
Ljubljana — Šentvid — Medvode'— Skofja Loka
—• Zabnica — Stražišče — Kranj — Naklo — ¦
Brezje —¦ Mošnje — Radovljica — Bled. Radov-
ljica — Begunje — Žirovnica — Jesenice —
Mojstrana — Podkoren.
Bled — Bohinjska Bela — Nomen j — Lepence
— Jereka — Srednja vas v Bohinju — Stara
Fužina. Bitnje — Brod — Savica — Sv. Janez.
Kranj — Naklo — Kovor — Tržiič. Kranj —
Predoslje — Kokra — Jezersko
Ljubljana — Črnuče — Trzin — Mengeš — Dup-
lica — Kamnik. Varianta: Trzin — Domžale
— Homec — Kamnik. Ljubljana — Črnuče —
Gameljne — Utik — Lahovče — Šenčur —
Kranj. Kamnik — Tun j ice — Cerklje — Šen-
čur — Kranj.
Ljubljana —• Črnuče — Domžale — Lukovica
— Blagovica — Trojane — Vransko — Gomll-
sko — Šempeter v Sav. dolini — Žalec — Celje
— Skofja vas — Vojnik — Frankolovo — Stra-
nice — Slovenske Konjice — Spodnje Grušov-
je — Slovenska Bistrica — Pragersko — Ptuj
159
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii lan
— Gorišnica — Velika Nedelja — Ormož —
Središče ob Dravi.
Kamnik — Gornji grad — Rečica ob Savinji —
Mozirje — Šmartno ob Paki.
Kamnik — Šmartno v Tuhinju — Motnik —
Vransko — Gomilsko.
Ljubljana — Dolsko — Senožeti — Vernek —
Litija. Zveza: Ljubljana — Ihan — Domžale —
Kamnik. Domžale — Moravče — Vače — Me-
dija — Strahovlje — Zagorje ob Savi — Tr-
bovlje — Hrastnik — Dol pri Hrastniku —
Turje — Smarjeta — Rimske Toplice. Zveza:
Zagorje — Trojane. Zveza: Vače — Litija.
Celje — Tremerje — Laško — Smarjeta — Rim-
ske Toplice — Zidani most — Radeče — Sev-
nica —¦ Bianca —¦ Brestanica — Krško — Bre-
žice — Dobova —.
Varianta: Celje — Pečovnik — Dobiatina — Pa-
dež — Ojstro (Laško) — Marija Gradec — La-
žiše — Rimske Toplice.
Radeče — Razbor — Henina — Jurklošter — Pla-
nina pri Sevnici — Pilštanj —¦ Kozje — Pod-
sreda — Križe — Zdole — Krško. Sevnica —
Vranje —¦ Brezje pri Dovškem (Stranje) — Ve-
liki Kamen — Podsreda. Zveza: Pilštanj —
Prelasko; Kozje — Buče — Prelasko.
(Slovenska Bistrica, Pragersko) — Crešnjevec —
Laporje — Polj cane — Spodnji Gabemik —
Mestinj.e — Podčetrtek — Imeno — Prelasko
— Bistrica ob Sotli — Ores j e na Bizeljskem
— Pišece — Zgornja Pohanca — Krško (Bresta-
nica). Zveza: Bistrica ob Sotli — Podsreda.
Podčetrtek — Rogatec — Donačka gora.
Celje — Teharje — Proseniško — Sv. Primož —
Šmarje pri Jelšah — Kristan vrh — Sv. Križ
— Rogatec. Varianta: Ponikva — Vodenovo —
Lemberg pri Šmarju — Cerovec pod Bočem —
Donačka gora. Celje — Teharje — Šentjur pri
Celju — Grobelno ¦— Šmarje pri Jelšah —.
Celje — Teharje — Ponikva — Polj cane — Ptuj-
ska gora — Lovrenc na Dravskem polju —•
Ptuj. Zveza: Slovenske Konjice — Ziče —
Polj cane. Domnevna zveza: Ptuj — Videm pri
Ptuju — Zakl — Zelale — Rogatec — Podče-
trtek.
Šempeter v Savinjski dolini — Polzela — Smart-
no ob Paki — Šoštanj — Velenje — Gornji Do-
lič —¦ Spodnje Dovže — Slovenj Gradec — Sele
— Podgora — Koti j e — Podkraj — Zagrad —
Preval je. Zveza: Slovenj Gradec — St. Janž
pri Dravogradu — Dravograd. Gomilsko —
Braslovče — Letuš — Mozirje. Stranice —
Vitanje — Spodnji Dolič — Gornji Dolič —
Slovenj  Gradec. Domnevna zveza: Celje —|
Ostrožno — Zalog — Pernovo — Velenje. Vi-
dem pri Ptuju — Lovrenc na Dravskem polju
— Pleterje — Stražgonjci — Spodnja Polska-
va
Slovenska Bistrica — Velenik — Zgornja Pol-
skava — Fram — Hoče — Razvanje — Maribor ;
— Pekel — Pesnica — Šentilj v Slov. goricah. I
Zveza: Stražgonjci — Race — Slivnica pri Ma- ;
riboru — Hoče — Maribor. Pesnica — Gradi- ;
ška —¦ Zgornja Kungota — Svečina. i
Maribor — Ruše — Ožbalt — Radlje ob Dravi i
—Vuzenica — Dravograd — Prevalje (Dravo-1
grad — Vič — Libeliče). Varianta: Zgornja
Vižinga — Muta — Spodnja Gortina — Trbo- ¦
nje —. Maribor — Kamnica — Bresternica — ,
Bistrica pri Rušah — Spodnja Selnica.
Ptuj — Starše — Loka — Sv. Miklavž — Ma-
ribor.
Ptuj — Vurberg — Reberca — Dogoše — Ma-
ribor. Zveza: Vurberg — Dvorjane — Zgornja
Korena — Celestrina —¦ Pernica —¦ Pesnica.
(Pekel). Domnevna zveza: Pernica —¦ Jarenin-
ski dol — Šentilj v Slovenskih goricah.
Ptuj ¦— Placar — Gomilci —¦ Trnovska vas —
Spodnja Senarska — Obrat — Benedikt v Slov.
goricah — Trstenik — Ihova — Lastomerci —
Gornja Radgona. Domnevna trasa: Trnovsika
vas — Certevenjak — Očeslavci — Radenci
(Radgona). Varianta: Placar— Gomila — Crm-
Ija — Radehova — Spodnji Porčič — Zenjak
— Benedikt v Slov goricah —.
Ptuj — Rogoznica — Pacinje — Hlaponci —
Savel — Sv. Tomaž pri Ormožu — Zgornji Ka-
menščak —¦ (Ljutomer) — Križevci pri Ljuto-
meru — Verze j — Bratonci — Bogo j ina —
Motvarjevci (Prošenjakjovci). Varianta: Ptuj
— Gabemik — Rotman — Stara gora — Videm
— Spodnji Kocjan — Radenci. Domnevne
trase: Šentilj v Slov. goricah — Sladki vrh —
Podgorje — Črnci — Gornja Radgona. Mari-
bor — Pernica — Lenart v Slov. goricah —
Osek — Videm •— Križevci pri Ljutomeru —
Veržej — Reberca — Zgornja Voličina —
Strma gora — Lenart v Slov. goricah — Be-
nedikt v Slov. goricah — (Gornja Radgona).
Ptuj — Ristovec — Spuhlja — Stoj nei — Bori
— Zavrč —.
LITERATURA
Gradivo za Arheološka najdišča Slovenije.
Publikacijo pripravlja SAZU.
160
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 197'
PIRAN V OBDOBJU DVOJNE OBLASTI
(XII.—Xin. STOLETJE)
MIROSLAV PAHOR
V drugi polovici XII. stoletja se je začel v
Istri tisti ekonomski, socialni in politični pro-
ces, ki je približno stoletje kasneje privedcl
do organizacije popolnega komunalnega siste-
ma oblasti in uprave. Predvsem v času, ko je
v obmorski Istri gospodaril Bertold Andeški
kot fevdalni gospod Mainharda Schwarzen-
burškega, je bil ta proces zelo intenziven.
Medtem ko do sredine XII. stoletja ne najde-
mo v celotni Istri nikake omembe formalnih
komunalnih oblastnih teles, se leta 1177, to-
rej že v Bertoldovih časih, omenjajo konzuli
in ljudstvo v Pulju. Puljski konzuli so v ime-
nu zbranega ljudstva pisali oglejskemu pa-
triarhu Ulrichu, naj pri cesarju Friedrichu
Barbarossi intervenira proti Benečanom, ki
so imeli puljske meščane skoraj za svoje pod-
ložnike. Leta 1187 se omenjajo trije konzuli
in podestat v Kopru. Z dovoljenjem občine so
koprski konzuli in podestat določili neko ko-
ličino kmečke zemlje in desetino olja, da bi
ponovno ustanovili koprsko škofijo. Dne 27.
aprila 1192 je piranski podestat Arnulf sku-
paj s svojimi konzuli in enajstimi modrimi
možmi, po volji deželanov »tiste utrdbe«, pod-
pisal mirovno pogodbo z mestom Splitom.*
Ni treba posebej poudarjati, da so termini
»zbrano ljudstvo«, »volja občine« in »deže-
lani« le trije različni termini za eno in isto
stvar. Tako ljudstvo v Pulju kakor občina v
Kopru in deželani v Piranu ne pomenijo nič
drugega kot zbor odraslih meščanov, ki so se
sestali, da bi odločili o treh za prizadeta me-
sta važnih zadevah. Zbor odraslih meščanov
torej, ki bo v nekaj letih dobil za Istro popol-
noma novo ime, tj. arengo ali concio.
Tu je treba pudariti, da so bila istrska po-
morska mesta že od prve polovice X. stoletja
dalje pod stalnim pritiskom Benetk, katerim
so plačevala letne davke v obliki olja in vina
in ki so znale te svoje pravice tudi krvavo
uveljaviti.- Fevdni gospod je bil predaleč, da
bi se mogel uspešno upreti takšni politiki Be-
netk, njegova uprava prešibka in preveč eno-
stavna, da bi mogla skrbeti za vse mnogošte-
vilne interese meščanov, zato so morala me-
sta misliti na močnejšo notranjo organizacijo,
pa tudi na medsebojno povezanost tako v bo-
ju za pravice v pomorski trgovini kakor v bo-
ju za večjo notranjo avtonomijo.
Torej potreba istrskih mest po lastni poli-
tični organiziranosti in v zvezi s tem pojav
kolegija konzulov v obalnih mestih sovpada
tudi s potrebo, da bi se močneje organizirala
proti nasilstvu Benečanov (kar je v primeru
Pulja izrecno poudarjeno), ki so v letih 1145
in 1150 prisilili Istrane, da so prisegli zvesto-
bo Republiki, vsilili svobodo svoje trgovine
brez omejitve po raznih dajatvah in primorali
obalna mesta, da so prispevala k opremi vsa-
ke flote, ki bi bila večja od 15 galejGotovo
je, da je bila tudi piranska mirovna pogodba
s Splitom del splošne, proti Benetkam orien-
tirane istrske politike.
Bertold Andeški, ki je bil tedaj mejni grof
istrski, ni bil nezadovoljen s potekom ome-
njene organizacije obalnih mest, ki je bila
uperjena proti Benetkam, ker se je nedvom-
no naslanjala na njegovo oblast, torej mu je
bila v korist. Tako se je proti koncu XII. sto-
letja pojavilo stanje, v katerem je bil na čelu
vsakega mesta po en uradnik mejnega grofa
z naslovom gastald, rektor ali celo podestat,
ki je predstavljal grofovo oblast. Dodeljeni
so mu bili štirje sodniki »de placitis«, ki so
skupaj z njim sestavljali visoko kriminalno
sodišče, kateremu je bilo poverjeno krvno sod-
stvo. Toda poleg gastalda se tedaj pojavi ko-
legij konzulov, ki jih je volilo »zbrano ljud-
stvo«. Ti so imeli na skrbi civilno sodstvo,
notranji red, varnost občinskega ozemlja in
upravo javnega denarja.* Ni dvoma, da so v
listinah imenovani »deželani«, »občina« ali
»zbrano ljudstvo« v arengu zbrani za orožje
sposobni odrasli meščani, ki so na samem za-
četku le deloma, kasneje pa vedno bolj odlo-
čali o svojih političnih predstavnikih.
Kakor druga mesta tako je tudi Piran sto-,
pil v XII. stoletju v obdobje dvojne oblasti,
katere nosilci so bili po eni strani predstav-
niki mejnega grofa, tj. gastald in sodniki, po
drugi strani pa predstavniki meščanskega
arenga. Ta dvojnost se v Piranu očitno poka-
že že v letu 1201. Alderik, drugi škof obnov-
ljene koprske škofije, je zahteval od piranske
duhovščine dve tretjini desetine olja, čemur
se je piranska duhovščina ob podpori oblasti
in »prebivalstva« uprla. V pet let trajajoči
pravdi, ki je sledila temu dogodku, vidimo, da
sta pravdo začeli obe oblasti. Vendar, ker je
bila pravda bolj zunanje kot notranje poli-
tične narave, so konzuli in podestat, ki je bil
tedaj izvoljen, prepustili pravdo gastaldu. Ta
je samo v prvem letu kar osemkrat imenovan
kot sklicatelj zbora meščanstva; ta se je se-
stal na trgu stolniških vrat in izvolil poslan-
ce, ki naj bi predstavljali Piran v pravdi.*
Prav tako imamo poročilo, da se je zbor me-
161
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
ščanstva vsaj po enkrat sestal v letu 1202 in
1203.' Za leto 1204 nam poročajo viri, da se
je ljudstvo zbralo »in publica concione«, to-
rej v arengu, ki je to pot prvič imenovan kot
tak.' V letu 1201 in 1202 se poleg gastalda
imenujejo tudi sodniki, ki nastopajo vedno z
njim ali kot njegovi predstavniki oziroma p>o-
oblaščenci. Podestat, ki si ga prisvajata obe
oblasti, je v tej pravdi omenjen samo leta
1201. in sicer skupaj s sodniki in konzuli. Le-
ta 1205 so pobudo v pravdi prevzeli poleg ga-
stalda vladajoči konzuli in jo tudi spravili do
uspešnega konca. Tudi v tem letu je govor o
ljudskih zborih, kajti 4. marca in neprecizi-
ranega dne v juliju so konzuli »cum universo
populo« imenovali svojega predstavnika v
pravdi. Ni dvoma, da gre v obeh primerih za
zbor meščanstva, tj. arengo.^ Zanimivo je, da
sta mirovno pogodbo- z Rovinjem 4. januarja
1209 podpisala podestat Leonard de Tricano
kot izvoljeni predstavnik arenga in gastald
Dominik »po volji njune občine«. To je eden
izmed redkih dokumentov te dobe, kjer poleg
podestata ne nastopajo konzuli, kar pomeni,
da dobiva funkcija podestata jasnejšo vsebi-
no, ker vidimo v njem resnejšega predstavni-
ka arenga.^
Leta 1209 je prišel Piran z vso Istro pod
oblast oglejskega patriarhata. Tedanji patri-.
Perforirano okno na piranskem baptisteriju. XII.
stoletje
arh Volfger je našel v Piranu sledeče oblastno
upravno stanje:
1. Najvišji oblastni predstavnik mejnega
grofa je bil v Piranu gastald. Ta ni samo za-
stopal mejnega grofa v mestu, temveč je skr-
bel za vse njegove koristi na celotnem ozem-
lju občine, ki je tedaj obsegala sam Piran,
dolino Strunjana, dolino Fazana, zahodni del
doline Sečovlje z južnimi obronki Kaštelirja
nad Kortami ter polotok Seča. Gastald je
predstavljal mesto tudi navzven, imel je pra-
vico sklicevati prebivalce na javne zbore, jim
sporočati voljo in odredbe mejnega grofa, po-
birati in odpošiljati dajatve, itd. Bil je torej
upravitelj vseh koristi in pravic mejnega
grofa v mestu in njemu pripadajočem ozem-
lju. Ni dvoma, da so bili gastaldi sprva tujci,
ki jih je na službeno mesto pošiljal mejni
grof. Pravda proti koprskemu škofu nam do-
kazuje, da si je gastald včasih lastil tudi po-
destatske pravice. Vendar je obdobje koprske
pravde v piranski zgodovini pravzaprav po-
sebno obdobje, ko se tako gastald in sodniki
kot predstavniki grofovske oblasti na eni
strani kakor podestat in konzuli kot predstav-
niki porajajoče se komunalne uprave skupno
—in vedno po naročilu zbranega meščanstva
—¦ potegujejo za pravice Pirana. Treba pa je
poudariti, da so bili v tem času gastaldi že
imenovani iz vrst ugledne j ših piranskih me-
ščanov.'^
2. Gastaldu v pomoč so bili dodeljeni štir-
je sodniki, ki so skupaj z njim sestavljali vi-
soko sodišče; to se je ukvarjalo s krvnim sod-
stvom. O njihovem sodnem, delovanju ni po-
drobnejših poročil. Gotovo pa je, da se njiho-
va funkcija ni omejila na sodstvo, saj jih v
koprski pravdi srečamo vedno poleg gastalda
na zboru meščanstva. V isti pravdi jih sreča-
mo tudi kot zaprisežene priče, ki so mnogo
koristile pri uspešni rešitvi pravde.
Sodniki in gastald so torej v prvi vrsti sodni
zbor. Toda ker gospod ni stanoval v mestu,
saj je imel svoj sedež daleč od svoje istrske
posesti, je gotovo dal svojim sodnim oTganom
tudi politične oblasti. Tako predstavljajo ga-
stad in sodniki v Piranu nekakšno vlado ozi-
roma izvršno oblast, ki se je afirmirala tudi
ob podpori prebivalstva, posebno še, ko so
bili na te položaje imenovani domačini, ki so
se znali potegniti za lokalne koristi proti so-
sednjim občinam in obnovljeni škofiji v Ko-
pru. Vendar je bila ta izvršna oblast v tem
času že omejena na zunanje zadeve, znotraj
občine pa na skrb za fevdalčeve gospodarske
koristi.'"
To so v tem času predstavniki fevdalne
oblasti.
162
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO    XXII 1974
Njej nasproti so, kot rečeno, nastali zamet-
ki komunalne oblasti in v prvi vrsti že ime-
novani zbor meščanstva, to je arengo ali
concio. Ni dvoma, da so že v desetem stoletju
obstajale v istrskih mestih neke vrste pre-
pi-osto organizirane mestne ljudske zveze, ki
so bile osnovane na bizantinskih tradicijah.
Takšna zveza je tudi v Piranu pod patrona-
tom sv. Jurija združevala prebivalstvo kraja
in se naslanjala na plebejstvo kot najštevil-
nejši element v prebivalstvu mesta. Organi-
zatorji zveze pa tudi predstavniki oblasti so
sklicevali odraslo moško prebivalstvo na zbo-
re, da so mu sporočali razglase in zakonske
uredbe gospoda, višino davščin in druge dolž-
nosti. Vendar so se na teh zborih ljudje posve-
tovali o vprašanjih kolektivnega interesa,
kakor sta bili npr. obramba ozemlja pred so-
sednjimi občinami in zaščita tako cerkvenih
kakor civilnih pravic pred zahtevami višjih
•cerkvenih oblasti ali gospoda in njegovih
predstavnikov v Piranu. Ko so ti ljudski zbori
postali običajni, ko so torej ljudje spoznali,
da se nekatera vprašanja ne dajo rešiti brez
njih, so prešli na volitve svojih oblastnih
predstavnikov, tj. konzulov in podestatov, ka-
terim so od časa do časa dodajali enajst mo-
drih mož, ki so nedvomno s podestatom se-
Kamnlta glava, severna stran prezbiterija frančiškan-
ske cerkve v Piranu. Začetek XIV. stoletja
stavljali nekak notranji (kasneje imenovan
mali) svet; ta je bil odgovoren za celotno no-
tranje politično in gospodarsko življenje me-
sta in občine. Tako so se občasni meščanski
zbori, ki naj bi bili po eni strani poslušno
orodje fevdalca, po drugi strani pa posveto-
valni organ v zadevi obrambe in zaščite pra-
vic, spremenili v stalni oblastni organ, tj. od-
ločujoči arengo ali concio, ki voli svoja ob-
lastna telesa nasproti gospodovim. Arengo
lahko torej opredelimo kot skupščino za orož-
je sposobnega mestnega prebivalstva (ki se
kakšno stoletje kasneje imenuje tudi »homeni
de fatti« ali »dejavni možje« v smislu sposob-
nosti za boj). Nedvomno so na potek ljudske
organizacije vplivali boji z Benetkami tako v
Piranu kakor tudi v drugih istrskih mestih.
Močna republika, s katero so bila istrska
obalna mesta v stalnih trgovskih in drugih
stikih in ki je spreminjala Jadran tako rekoč
v »Beneški zaliv«, tj. v svojo absolutno do-
meno, je kmalu poskusila podvreči istrske
obalne občine, predvsem pa pristaniška me-
sta, da bi dala večjo učinkovitost svoji trgov-
ski politiki. Ker je bila mestna politika istr-
skih mest protibeneška, torej vsaj deloma v
korist mejnega grofa, se je lahko uveljavljala
celo pod okriljem fevdalne oblasti. Beneška
politika pa je privedla v Piranu do neke ljud-
ske kohezije, ki je pripravljala teren samo-
stojnejši politiki, iz katere je vzniknil konzu-
lat, ki predstavlja prvo fazo v razvoju ko-
mune.
Prva faza v razvoju arenga se zaključi ne-
kako v letu 1209, vendar se kot »populus«,
»universus populus«, arengo ali concio ome-
nja vse do leta 1231, ko stopi v ospredje mest-
ne oblasti veliki svet.^'^
Konzulat: Ni dvoma, da so v prvi fazi raz-
voja komune odigrali zelo važno vlogo po
arengu izvoljeni trije (včasih tudi štirje) kon-
zuli. Čeprav so nastali kot sodni zbor, ki naj
bi skrbel za nižje sodstvo, so jim bile kaj
kmalu zaupane tudi druge notranje zadeve.
Proti koncu XII. stoletja so si priborili tudi
skrb za zunanje zadeve in deloma njihovo
vodstvo.
To je razvidno iz večine dokumentov tega
časa. Tako so npr. 27. aprila 1192 v prisot-
nosti podestata in »enajstih modrih mož«
podpisali mirovno in prijateljsko pogodbo s
Splitom.'^ V že omenjeni pravdi proti koprske-
mu škofu v letih 1201 in 1205 so imenovali
odposlance in zastopnike, ki so skrbeli za pi-
ranske interese. Sprva so nastopali skupaj z
gastaldom, sodniki in podestatom. V končni
fazi pravde pa so prevzeli iniciativo in vodili
vso pravdo samostojno, naslanjajoč se samo
na oblast na zborih zbranega meščanstva. Tak
163
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII WT:
Gotski medaljon v Levstikovi ulici v Piranu.
XV. stoletje
razvoj gre dalje tudi v prvih desetletjih og-
lejske oblasti nad Piranom in njegovo občino.
Leta 1212 prisostvujejo konzuli razmejitve-
nim pogodbam med Izolo in Piranom ter med
Kaštelom in Bujami. Leta 1228 obljubljajo
izplačilo škode, ki so jo Pirančani povzročili
nekaterim beneškim meščanom. Leta 1232 jih
Rihard Sinisulo iz Benetk titulira za piranske
rektorje. Vse doslej nastopajo največkrat sku-
paj z gastaldom ali sodniki in podestatom,
kar pomeni, da je oglejska oblast tolerirala
nastajajočo konzularno oblast. Kakor rečeno,
jo je tolerirala, ker je nastala kot organiza-
cija, ki se je trudila preprečiti preveliko in-
gerenco Benetk v istrske politične in gospo-
darske zadeve." Toda kljub takemu nastanku
je oblast konzulov pridobivala na pomenu ob
podpori arenga, v katerem so bili vsakokratni
konzuli izvoljeni. Do leta 1274 ni nikjer ime-
novana mandatna doba voljenih konzulov.
Toda če so vnesli v statut klavzulo, da traja
konzularni mandat štiri mesece, pomeni, da je
bil to že ustaljen običaj.'^ To zopet pomeni,
da so konzule že zelo zgodaj volili za štiri me-
sece, in sicer tako, da so svojo oblast nasto-
pili 1. marca, 1. julija in 1. novembra. Na
vsak način je iz dokumentov razvidno, da so
konzuli nekakšna komunalna vlada, ki jo na
eni strani omejuje oblast gastalda in sodni-
kov, po drugi strani pa svet enajstih modrih
mož in pa kratka mandatna doba, ki jo je
arengo predpisal za konzule. (Ta isti predpis
bodo statuti XIV. stoletja prenesli na štiri
sodnike, ki so v beneški dobi nadomestili ta-
ko konzule kakor sodnike »de placitis«). Go-
tovo je tudi, da so konzuli ves ta čas ohranili
v svoji kompetenci nižje sodstvo.
Svet modrih: Ko je odločujočemu meščan-
stvu uspelo utrditi konzularno oblast in jo-
postaviti nasproti gastaldu kot najvišjemu
organu mestne fevdalne oblasti in ko je pri-
šlo do volitev prvih podestatov ali kapetanov
(kar je bilo v bistvu vseeno), je arengo tako
konzulom kakor podestatom dodelil v pomoč
svet enajstih modrih mož. Prvič se imenujejo
leta 1192 ob podpisu pogodbe s Splitom.'" Iz
konteksta je razvidno, da sd bili le posveto-
valni organ, Čeprav se v dokumentih omenja-
jo zelo redko, je skoraj gotovo, da so bili stal-
ni organ; ta je imel med drugim tudi nalogo
paziti na zakonitost delovanja izvršne oblasti,
ki so jo na ta način tudi omejevali. To je raz-
vidno tudi iz dejstva, da so se nekateri po-
destati rajši posvetovali z gastaldovimi sod-
niki ali s konzuli, ki jih je arengo neredko
izvolil tudi v času, ko je vladal podestat.
Ni dvoma, da se je iz sveta modrih v drugi
polovici XIII. stoletja razvil mali svet. Ta je
štel 12 članov, kar so dosegli s tem, da so
enajstim modrim sprva prištevali še podes-
tata ali kapetana. Sčasoma pa je prišlo do te-
ga, da je podestat odpadel in so volili vseh 12
članov. Kasneje, ko je mali svet izgubljal svo-
je oblastne prerogative, so ga imenovali po-
destat in sodniki.
Podestat: Kakor sindiki je bil tudi podestat
voljen v arengu. Z De Franceschijem sem
mnenja, da so sprva volili kakega uglednega
someščana," vendar so prav kmalu prišli na
to, da je podestatska oblast, ki je verjetno
trajala leto dni ali več, prenevarna za komaj
pridobljene pravice in svoboščine. Prav za-
radi tega so mu dajali ob stran »svet enajstih
modrih mož«. Iz enakih varnostnih razlogov
so kaj kmalu prišli na volitev tujcev na po-
destatsko mesto.
Razmejitev podestatske in konzularne ob-
lasti za to dobo ni popolnoma jasna. Po pra-
vilih, ki so znana za kasnejše obdobje in ki jih
je dokončno sankcioniral statut iz leta 1274,
bi morali biti konzuli izvoljeni le takrat, ko
iz zunanjih vzrokov ni bilo mogoče izvoliti
podestata ali ko se arengo ni mogel zediniti
ali odločiti za osebo, ki naj bi prevzela pode-
statske posle za določeno mandatno dobo. Po
takšnih pravilih bi v virih ne smeli srečati
konzulov, ko je na čelu občine podestat. Ven-
dar se v Piranu dogaja prav nasprotno. Že
leta 1201 srečamo ob istem času podestata in
konzule. Pojavi se celo formulacija »potestas
cum suis consulibus«, ki postavlja konzule v
podrejen položaj, kar nasprotuje zgoraj ome-
njenemu načelu. Iz razvoja podestatskega
urada je razvidno, da takšnega odnosa do po-
destata in konzulov ni imel samo arengo,
temveč tudi kasneje ustanovljeni veliki svet.
Konzule in podestata v isti mandatni dobi sre-
čamo namreč tudi leta 1262, ko je občina Pi-
ran po podestatu in konzulih odklonila zahte-
vo občine Koper, da bi izplačala ali vrnila
zaplenjeno in požgano imetje izgnanega Ja-
neza Goine, ki je v Piranu zastopal koprsko
164
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1971
stranko. Prav tako obnavlja mirovno in pri- j
jateljsko pogodbo z mestom Splitom 18. ju- j
lija 1270 podestat Epon Agonis skupaj »z na- \
širni konzuli«, kar zopet spravlja konzule v ¦
podrejen položaj. Ce se je v prvih primerih \
dogajalo, da je dobival podestat pooblastila :
od »zbranega ljudstva«, kar pomeni, da je bil :
izvoljen v arengu, je dobil leta 1262 to po- i
ublastilo »po volji občine«, kar je le druga :
formulacija za isti organ. Leta 1270 pa je ¦
podestat dobil pooblastila od velikega sveta,
kar pomeni tudi, da ga je izvolil veliki svet.'*
V vseh omenjenih primerih je možno domne- i
vati, da je občina (tj. arengo ali kasneje ve- !
liki svet) volila konzule poleg podestata v pri- !
merih, ko je šlo za večje občinske interese, \
zavezništvo ali vojno nevarnost. Ker pa se to ¦
ni dogajalo v vsakem primeru, ostane za se- i
daj le domneva. Na vsak način pa lahko re-
čemo, da predstavlja podestat tako v prime-
rih, ko je vladal sam, kakor v primerih, ko so
mu bili dodeljeni konzuli ali »svet modrih«,
pravo izvršno oblast tako v prvih časih ka-
kor po nastanku velikega sveta. Res je, da je
bila njegova oblast omejena po »svetu mo- :
drih«, res je morda tudi, da so njegovo oblast
omejevali prav tako lokalni konzuli, vendar
je gotovo, da je podestat v pogojih dvojne
oblasti predstavljal neko garancijo notranje- '
ga miru. Prav zato, ker sta si ga lastili obe
oblasti kot svoj organ, kar je trajalo nekaj
desetletij, in prav zaradi tega, ker je bil tu-
jec, ker je bil torej nad piranskimi razmera-
mi, je lahko ves čas svojega vladanja ostal
element notranjega ravnovesja med fevdalno
in komunalno oblastjo, tj. med obema pre-
tendentoma za lokalno oblast in strankama, ki '
sta se formirali okoli njiju. Notranje ravno- '
vesje pa je bilo v pogojih dvojne oblasti zelo \
potrebno. i
Ti oblastni organi so volili tudi občinske
prokuratorje (procuratores communis), ki so
zastopali piranske interese zunaj meja obči-
ne. Tako so npr. volili zastopnike v pravdi ¦
proti koprskemu škofu v letih 1201—1205, v ]
obmejnih sporih in ob drugih priložnostih.
Iz vseh že omenjenih dokumentov je razvid-
no, da je zastopnike volila občina oziroma
»populus«, tj. arengo, bodisi v prisotnosti sod-
nikov in podestata ali konzulov in podestata.
Prokurator j i so imeli vsebinsko in časovno
omejena pooblastila. V glavnem so bili izvo-
ljeni zato, da bi rešili en problem ali da bi
izpeljali eno poslansko nalogo. Pravda proti
koprskemu škofu dokazuje, da je bilo treba
pooblastilo po določenem roku obnavljati in
da so bili prokuratorji le ljudje, ki so imeli
pravico opravljati notarski poklic. Celo tem je
nasprotna stranka lahko oporekala pravico
do zastopanja zadeve, če je sodila, da oblast- ;
nik, ki je izdal notarsko dovoljenje, ni imel ¦
pravice tega storiti."
Takšno je bilo v bistvu stanje, ki ga je v
občini Piran našel oglejski patriarhat leta
1209. Iz skopih razvojnih elementov, ki so
dani za vsak oblastni organ, je razvidno, da
se je to stanje v glavnem obdržalo vse do sre-
dine, v nekaterih točkah pa vse do sedem-
desetih let XIII. stoletja. V celoti pa se to
stanje ni moglo obdržati. Na notranje spre-
Piran okoli leta 1830
165
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
membe je vplivala vrsta razlogov. V prvi
vrsti pride v poštev porast prebivalstva. S
tem v zvezi je naraslo tudi število tistih pre-
bivalcev, ki so sestavljali zbor meščanov. To
pomeni, da je bilo vedno težje sklicevati aren-
go. Vprašanje sklepčnosti je postalo pereče
posebno v primeru, ko je bilo treba to skup-
ščino sklicati pogosto. Po drugi strani so po-
skusi oglejskih patriarhov, da bi vsilili vsem
mestom in trgom v Istri strožjo podložnost.
povzročili v Piranu močno opozicijo. To je
terjalo drugačno — prožnejšo — notranjo
oblastno organizacijo. Prožnejšo, a tudi učin-
kovitejšo oblastno organizacijo so zahtevali
tudi sami boji med patriarhatom in Benetka-
mi za nadoblast v Istri, poskusi občine Koper,
da bi si pridobila hegemonijo nad drugimi
istrskimi občinami in v kasnejših letih posku-
si goriških grofov, da bi v Istri zamenjali pa-
triarhe. Zaradi tega pride ob koncu tretjega
desetletja XIII. stoletja do ustanovitve veli-
kega sveta, ki se leta 1231 dokončno uveljavi
kot oblastni organ komune.Iz tega vidimo,
da je mestna opozicija prisilila patriarhe k
popuščanju, tj. k priznanju komunalne obla-
sti, ki se je kljub vsiljeni podložnosti ne sa-
mo ohranila, temveč celo utrdila. K popušča-
nju pa so prisilile patriarhe po eni strani raz-
mere na mejah in znotraj same fevdalne or-
ganizacije patriarhata, po drugi strani pa bo-
jazen, ki je bila živa tudi v času istrskih mej-
nih grofov, da bi se mesta preveč približala
Benetkam, tj. da bi se uprla grofovi oblasti
in se podvrgla republiki.
Pojav velikega sveta kot oblastnega orga-
na je že sam po sebi omejil patriarhove pra-
vice v Piranu. Po tem času je namreč opaziti,
da je gastald vedno bolj izgubljal položaj
glavarja občine. Njegova vloga je bila vedno
bolj omejena na to, da je skupaj s sodniki
»de placitis« sestavljal višje sodišče. Politično
je od tega časa dalje zastopal občino skoraj
izključno podestat in ko tega ni bilo mogoče
izvoliti, je bil predstavnik občine in izvršna
oblast kolegij treh konzulov, ki jih je volil
zdaj direktno arengo, zdaj veliki svet kot
drugi najvišji organ oblasti. Leta 1264 opa-
žamo celo, da je tedanji gastald Almerik ime-
novan na drugem mestu na seznamu konzu-
lov, kar ne dokazuje samo neodvisnosti obeh
magistratur, temveč tudi to, da je v tem času
gastald politično nekaj pomenil le v sklopu
komunalne oblasti. Dvojna oblast sicer še
traja, vendar je gastaldova že zelo šibka, ko-
munalna pa je na poti k svojemu vrhuncu.
Kakšno je bilo številčno stanje velikega
sveta v prvih desetletjih njegovega obstoja,
ni lahko dognati. Camillo de Franceschi mi-
sli, da je imel na začetku le kak ducat čla-
nov, kar pa ni verjetno. Ze leta 1273 je nam-
reč v velikem svetu najmanj 70 ljudi, ki so
razdeljeni v dve sprti stranki, ki sta v poli-
tičnih bojih krvavo obračunavali med sabo.
Upoštevati pa je treba, da je v dokumentu
15. marca 1270, ki dokončno omejuje patri-
arhove pravice v Piranu, vsaj deset članov
velikega sveta, ki jih strankarski pomiritveni
dokument ne imenuje.^' Iz kasnejših doga-
janj je lahko razvidno, da je bilo vsaj nekaj
članov velikega sveta zunaj političnih strank.
Res je sicer, da so od ustanovitve velikega
sveta do strankarskega pomiritvenega doku-
menta potekla štiri desetletja. Toda če upo-
števamo, da se je v statutih kaj kmalu uve-
ljavilo pravilo, da ne more biti član velikega
sveta noben meščan, ki ni imel v tem telesu
vsaj očeta in deda po- moški liniji, potem je
gotovo, da De Franceschijeva domneva ne
drži. Upoštevajmo še, da najbrž ne bi imelo
smisla poleg »sveta enajstih modrih« usta-
navljati podobno telo, posebno še, če vemo,
da si je na samem začetku lastilo oblastne
funkcije.
Dalje vemo, da je mali svet občine Piran,
ki je imel 12 članov, imenovan kot stalen
oblastni organ že 19. maja 1261 in da se do
omenjenega pomiritvenega dokumenta ime-
nuje vsaj še 18. in 19. septembra 1264 ter 15.
marca 1270.^2 Potemtakem lahko vsekakor
rečemo, da je veliki svet občine štel že na
samem začetku vsaj 80 ljudi, tj., da je bil se-
stavljen v številu, ki je bilo kasneje progla-
šeno, za dvotretjinsko večino.
Velikemu svetu so bile takoj ob ustanovit-
vi poverjene vse zunanje zadeve. Prvi važ-
nejši akt, ki je nastal na podlagi prizadevanj
velikega sveta, je bila zavezniška pogodba s
patriarhom Bertoldom 22. februarja 1231, ki
je sicer garantirala piransko pomoč patriar-
hatu v njegovih vojnah v Istri in Furlaniji,
vendar je že s tem, da jo je bil patriarh pri-
siljen podpisati, omejila njegove politične
pravice v občini Piran. Patriarh je s podpi-
som pogodbe priznal Piranu večjo samostoj-
nost, temu je sledilo avtomatično zmanjšanje
političnih pravic gastalda.Toda veliki svet
ni ostal le pri zunanjih zadevah. Ze v petde-
setih in šestdesetih letih odločno poseže tudi
na področje notranjih zadev. Dne 4. oktobra
1257 imenuje razsodnike, ki naj razsodijo v
pravdi med občino in Benečanom Leonardom
Revardom zaradi nekega mlina v Sečovljah,
kar se ponovi 25. maja 1258 in 4. maja 1261.
Dne 19. maja 1261 je veliki svet porok za ne-
ko posojilo, ki ga je Ivan Zorzetto iz Kopra
odobril skupini petih Pirančanov. Dne 18.
septembra 1264 so prokuratorji občine proda-
li v Benetke večjo količino olja po naročilu
166
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Detajl gotske stanovanjske arhitekture v Levstikovi ulici v Piranu. Druga polovica XIV. stoletja
velikega in malega sveta. Isti prakuratorji
so naslednji dan prodali večjo količino olja
v Chioggio. Tudi za to je dal pooblastilo ve- ;
liki svet skupaj z malim svetom. Dne 24. '
aprila 1268 so si piranski konzuli sposodili za ;
potrebe občine 450 lir od Epona Agonija iz ]
Kopra. Garanti tega posojila so arengo, veli-
ki in mali svet. Vsi ti primeri dokazujejo, da
je veliki svet skrbel tudi za vse notranje za-
deve, vključno gospodarske, kjer pa obvezno
nastopa tudi mali svet. Vse to pomeni, da je
veliki svet pridobival vedno bolj na moči in
pomembnosti ves čas od prve omejitve pa-
triarhove oblasti.^* Kljub temu, da občasno še
vedno srečujemo arengo kot odločujoč poli- ,
tični faktor, lahko rečemo, da postaja veliki
svet dejansko najpomembnejši oblastni organ
v občini. Veliki svet pa se ni omejil na zmanj-
šanje političnih pravic Ogleja. S spretno po-
litiko zavezništev se je boril tudi proti pre-
tenzijam Benetk  in proti hegemonističnim
težnjam Kopra. Kljub temu, da v virih naj-
demo večkrat poudarjeno, da piranska zavez-
ništva ne krnijo beneških pravic v občini, po- ¦
menijo ustanovitev velikega sveta, politične :
naslonitve zdaj na patriarha zdaj na grofe ^
momjanske kot osnovne sovražnike Benetk v :
Istri, omejitev beneških pravic v občini in po- i
skus velikega sveta, da bi se ta čimbolj osa- :
mosvojila in se čim uspešnejše uprla beneški
hegemoniji. Podobno velja za Koper, ki so ga
— kar se Pirana tiče — držali v šahu močni
Momjanski, katerih ozemlje je mejilo na Ko-
prsko. Ker pa so šle primarne trgovske poti
iz Pirana v zaledje preko koprskega ozemlja
in ker je bila občina marsikdaj tudi finančno
odvisna od Kopra, se ni bilo vedno mogoče
u.spešno upirati koprskim težnjam. Zato ima-
mo primere, da je veliki svet volil koprske
meščane za podestate Pirana (Varnerij de
Gillaco 1253, Zanin pok. Marka leta 1254 in
Epon Agoni leta 1269).Prav tako imamo pri-
mere o zadolžitvi občine pri bogatejših kopr-
skih meščanih. Toda na tak način je veliki
svet uspel deloma blokirati hegemonistične
težnje Kopra nasproti Piranu. Če upoštevamo
še naslonitev na Momjan, ki je bil v tedanjem
času element političnega ravnotežja v severni
Istri, potem lahko rečemo, da je bila takšna
politika velikega sveta dokaj uspešna. Mom-
janski grofje, ki so bili večkrat izvoljeni za
podestate Pirana, so še nadalje omejevali pra-
vice Benetk v občini, kar dokazujejo protesti
beneške vlade v letih 1273 in 1274 proti vo-
litvi Konona Momjanskega za podestata.^'
Lahko torej rečemo, da se je komunalna
oblast z nastankom velikega sveta utrdila.
Ne glede na to, da je občina še vedno dopu-
167
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1971
ščala oblast gastalda, je bilo vedno bolj raz-
vidno, da se nastajajoča komuna oddaljuje
od osnovne koncepcije fevdalizma predvsem
pa od pokorščine fevdalnemu gospodu. Od
tod do popolne avtonomije ni bilo več daleč.
Mali svet je, kot rečeno, nastal iz »sveta
modrih mož«, ki se pojavi že v XII. stoletju.
Prvič nastopi s tem imenom leta 1261 skupaj
z velikim svetom kot porok posojilu, ki ga je
že omenjeni Zorzetto iz Kopra odobril skupi-
ni Pirančanov. Dalje ga srečamo dvakrat v
letu 1264 in enkrat v letu 1270." Iz vseh po-
datkov, ki so nam znani, je razvidno, da je
mali svet skrbel izključno za notranje zadeve
in med temi v prvi vrsti za gospodarstvo.
Drugih podatkov za mali svet v tem času ni.
Kljub temu ni dvoma, da se že tukaj naka-
zuje tisti razvoj, ki bo kasneje spremenil mali
svet tako rekoč v svet za preskrbo mesta.
Tak razvoj piranske politike na sploh in
velikega sveta posebej je naletel na dvojni
odpor. V prvi vrsti je to odpor Benetk, ki pro-
testirajo zaradi naslonitve občine na Momjan.
Ker pa Benetke niso bile neposredni gospo-
dar Pirana, je ta odpor povzročal zaskrblje-
nost, ne pa direktnega reagiranja velikega
sveta kot oblastnega organa in občine kot ce-
lotne skupnosti meščanov. Trenutno je bil
važnejši odpor oglejskega patriarha kot go-
spoda, ki je vedno bolj opažal, da v Piranu
izgublja vse prerogativne oblasti. Zaradi tega
je patriarh poskušal ponovno uvesti staro
oblast gastalda kot svojega predstavnika v
Piranu. Nedvomno je začel s tem, da je za ga-
stalda imenoval tujca, ki naj bi čimbolj za-
tegnil vajeti fevdalne oblasti in omejil oblast
komunalnih organov.
Toda odpor patriarha je naletel na odločno
protiakcijo vseh komunalnih oblastnih orga-
nov Pirana, predvsem pa velikega in malega
sveta, ki sta 15. marca 1270 sklenila dokonč-
no omejiti fevdalno patriarhovo oblast v ob-
čini. Posebej je treba poudariti, da se je to
zgodilo po volji občine, tj. zbora meščanov.
V dokumentu je rečeno, da lahko prihaja pa-
triarh ali njegov pooblaščenec v Piran samo
vsako tretje leto z dvanajstimi do šestnajsti-
mi ljudmi, vendar da mora svoj prihod spo-
ročiti vsaj 15 dni prej. Patriarh sme priti v
Piran samo v času od 29. septembra do 24.
decembra. Ce v tem času ne bi prišel, lahko
pride šele po naslednjih treh letih. Njegovo
bivanje v Piranu je omejeno na tri dni, nje-
gova funkcija pa samo na prizivno sojenje
krvnih deliktov. V omenjenih treh dneh je
patriarh dolžan potrditi gastalda in tri sod-
nike, ki jih je imenoval svet dvanajstih za-
priseženih Pirančanov. Ti so dolžni imeno-
vati samo Pirančane, tujce pa morajo odklo-
niti. Noben Pirančan ne sme sprejeti gastal-
dovega urada razen osebno od patriarha ali
njegovega pooblaščenca. Imenovanje gastalda
s pismenim ukazom je izključeno. Ce bi se pi-
ranski meščan spozabil in sprejel urad gastal-
da po pismih, naj plača 200 beneških lir glo-
be (!) in naj do smrti izgubi pravico do sede-
ža v velikem svetu, glas v arengu in pravico
do vseh drugih javnih služb. Nadalje so v do-
kumentu določeni zneski, ki naj jih dobi urad
gastalda od vsake sodbe, od pristajajoče lad-
je, od živine itd.^*
Omenjeni dokument je omejil patriarhove
pravice v Piranu izključno na prizivno krvno
sodstvo. Vse politične pravice so mu bile od-
vzete. Dejstvo, da je smel biti odslej piran-
ski gastald le Pirančan, dokazuje, da je Oglej
vsaj v zadnjih letih pred omejitvijo pravic
patriarha poskušal v Piranu poostriti fev-
dalno oblast. Ni pa računal s tem, da se je
komunalna uprava v šestih desetletjih po na-
stanku velikega sveta tako konsolidirala, da
je bilo vračanje nazaj nemogoče.
Omejitev beneških pravic, ukinitev političnih
pravic patriarha, boj proti hegemoniji mesta
Kopra in podobne politične akcije velikega
sveta niso mogle ostati brez političnega od-
meva znotraj piranskega obzidja. V samem
velikem svetu so nastale politične stranke, ki
bi jih bilo vredno raziskati. Skoraj gotovo
je, da je štela stranka, ki je leta 1270 omejila
patriarhove pravice, le okoli 45 članov. Njej
nasproti je stala šibkejša stranka, ki je v
prejšnjih letih omejevala beneške pravice.
Kako je bilo s stranko, ki je podpirala hege-
monijo Kopra, ni mogoče dognati. Isto velja
za avtonomistično stranko, ki je imela privr-
žence tako med nasprotniki patriarha kakor
med nasprotniki Benetk. Gotovo je, da je pri-
šlo med beneško in oglejsko stranko do krva-
vih bojev. Stranke so obračunavale med seboj
že v drugem in tretjem desetletju XIII. stol.,
vendar kaže, da so bili najhujši strankarski
boji prav v letih zmanjševanja političnih pra-
vic Ogleja in Benetk. Bodi kakorkoli, z ome-
jitvijo patriarhovih pravic leta 1270 preneha
obdobje dvojne oblasti. Fevdalna patriarhova
oblast, ki je od začetka XIII. stoletja doživela
v Piranu obdobje krize, je bila z omenjenim
aktom popolnoma strta. V hudih notranjih
bojih, ki so trajali še tri leta, pa se je dokonč-
no rodila svobodna komuna s statutom, ki je
garantiral urejeno notranje življenje v mestu
in občini.
OPOMBE
1. Camillo de Franceschi: Chartularium Pira-
nense. Reccolta dei documenti medievali di Pi-
rano. Voi. I. 1062—1300. Poreč 1924. str. XXVI.
168
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
-• 2. O. C. str. XXI. — 3. Kakor v opombi št. 1
— 4. O. C. str. XX. — 5. Istotam. Glej dokumen-
te 10. marca 1201 (str. 10), 11. marca 1201 (str. 11),
16 julija 1201 (str. 12), 8. novembra 1201 (str. 14),
1. decembra 1201 (str. 15), 14. decembra 1201 (str.
23). Samo v poslednjem dokumentu je gastald
šestkrat omenjen kot sklicatelj »ljudstva«, tj.
arenga. — 6. Istotam Prim, dokumente 12. av-
gusta 1202 na str. 43—44 in 18. oktobra 1203 na
str. 64. — 7. Istotam. Prim, dokument, ki je nastal
v januarju 1204 str. 66. — 8. Istotam. Str. 78 in 80'.
—- 9. Istotam. Str. 90. Dokument 4. januarja 1209.
— 10. Istotam. Str. XXVIII. — 11. Istotam. —
12. Prim, opombe 5, 6 in 7. — 13. Istotam Str. 7.
— 14. Prim dokumente 20. maja 1212 (str. 94 ,
do 99), 4. avgusta 1228 (str. 102), dktobra 1232 (str. j
108). — 15. P. Kandier: GDI pod letom 1274. —
16. Prim, opombo štev. 7. — 17. Istotam. Str.
XXII. — IS. Prim, dokumente 6. julija 1201 (str.
10), 24. oktobra 1262 (str. 147), 18. julija 1270
(.str. 184—186). — 19. Prim, opombe štev. 5 in 7.
— 20. Prim, dokument 22. februarja 1231. str. 105.
— 21. Prim, dokumente 15. marca 1270 (str. 180
do 184) in 10. novembra 1274 (str. 195—201). —
22. Prim, dokumente na str. 142—146, 156—161
in 180—182. — 23. Glej opombo 20. — 24.
Prim, dokumente 4. maja 1261 (str. 141), 18. siep-
tembra 1264 (str. 156) in 24. aprila 1268 (str. 167).
-- 25. Istotam Str. 118, 120 in 176. — 26. Istotam
str. 194 in 207. — 27. Istotam str. 144, 156, 159 in
181. — 28. Istotam. Dokument 15. marca 1270.
Str. 180—184.
169
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO    XXII 1974
PIRANSKE LADJEDELNICE IN LADJEDELCI V POZNEM SREDNJEM VEKU
PERDO GESTRIN
Močna pomorska dejavnost, povezana s šte-
vilnimi    plovnimi   objekti   najrazličnejših
zvrsti, velikosti in uporabnosti, ki jih v poz-
nem srednjem veku omenjajo- viri, in z vlogo
m.esta kot izhodišča in deloma posredovalca
pomorske trgovine s prekomorskimi kraji tu- ;
di za slovensko zaledje, je v srednjeveškem ;
Piranu pogoj ila tudi ladjedelništvo. Ta pano- {
ga gospodarstva je v piranski sredini postala
dovolj važna veja pomorstva.
Ladje so morali v Piranu graditi že zelo
zgodaj. Vsekakor se že v začetku obdobja,
ki ga obravnavamo, to je, ob koncu 13. stol.,
omenjajo prvi ladjedelci, ki so se nato v
14. stoletju v virih zelo pogosto omenjali. V
začetku tega stoletja se v mestnih statutih
pokaže ladjedelniška dejavnost, v naslednjem j
stoletju pa je v virih izpričana tudi ladjedel- i
niča. Leta 1441 je beneški dož Francesco Fe- i
scari dovolil Pirančanom uvoz lesa iz Fur-j
lanije za potrebo ladjedelniških dejavnosti ;
{>'¦.. pro fabrica constructione ac reparatio-
ne barcharum suarum .. .«).* Prav tako je že
v 13. stoletju moral biti v Piranu škver, to je
prostor, delovišče, kjer so izdelovali ladje.
Ta prostor je bil v visokem srednjem veku \
v bližini starega notranjega pristanišča (man- ;
drača), na kraju, kjer je bila leta 1291 zgra- ]
jena občinska palača ali ob njem. Vendar na j
tem mestu, v bližini občinske lože, pa škver ;
ni bil več dolgo. Verjetno je bilo zaradi lad- j
jedelniške dejavnosti preveč ropota in trušča, j
lahko pa tudi ni bila v skladu z ugledom te- \
daj že razvejane komunalne uprave, dejstvo
je, da se je zavoljo tega in seveda še iz dru-
gih vzrokov mestna oblast odločila in lad-
jedelništvo na tem kraju pravzaprav prepo-
vedala. Statuti iz leta 1307 so namreč že vse-
bovali odločbe, da brez podestatovega dovo- :
Ijenja — ki ga pa verjetno ni bilo — ne sme
nihče niti popravljati barke niti jih izdelo-
vati niti jih shranjevati pod občinsko ložo.
Za vsak prekršek bi bilo plačati občini 40 so-
lidov kazni.2 Ta člen vsebujeta tudi poznejši
dve redakciji statutov iz leta 1332 in 1356.
Zavoljo tega je mogoče sklepati, da se je ;
ladjedelniška dejavnost iz zgornjega prostora
le počasi prenašala na drug kraj. Že v 14. sto-
letju, tako sodimo, je bilo eno ladjedelniško
področje, škver, na prostoru mestnega okra- ]
ja Porta Misana pred mestnim obzidjem v!
bližini Dolfinovih vrat, vsekakor blizu tam, j
kjer je bil pozneje tako imenovani Squerro i
vecchio. Morda je bila tudi lokacija cerkvi- j
ce sv. Nikolaja vezana na to ladjedelniško j
dejavnost. Najstarejši slikovni material Pi-
rana od konca srednjega veka dalje že daje
podatek o tej ladjedelnici na Punti. Arheo-
loška poskusna izkopavanja leta 1962 so sli-
kovni vir potrdila ;in na približno 400 m^
površine najdeni posamezni ladjedelniški
predmeti: ladijski žeblji, kosi lesa, bočne vilice
(furca) določajo minimalni prostor tega škve-
ra na sedanjem trgu Pinka Tomažiča in loka-
cije gasilskega doma.^ Na tem prostoru so
odkrili več navozov bivše ladjedelnice, ki
gredo vsi v isto smer, to je pravokotno pro-
ti hotelu Metropol v morje.
Drugo ladjedelniško področje oz. škver je
v poznem srednjem veku nastajal na ozem-
lju mestnega okraja Marciana zunaj mestne-
ga obzidja. Ta del Pirana je zajelo šele novo
obzidje, zgrajeno v zadnji tretjini 15. stoletja.
Točna lokacija škvera je bila med desnim po-
molom zunanjega pristanišča (moletto) in
kopnim, kjer se je morje zajedalo v smeri
proti notranjemu pristanišču, oziroma na me-
stu, kjer je danes stavba Pomorskega muze-
ja Slovenije. Ena izmed ladjedelniških delav-
nic na tem škveru je bila ob vogalu sta-
rega obzidnega stolpa ob hiši Frančiška de
Adalperio, kakor razberemo iz listine leta
1459.^ Ta ladjedelnica je bila izpričana še v
začetku 17. stoletja, kakor trdi dr. M. Pahor,
tam, »kjer se je pri vhodu v notranje prista-
nišče končalo južno obzidje s stolpom«.' Toda
v Marciani so bile na istem škveru še druge
delavnice oziroma delovni prostori; ena iz-
med njih je bila tudi last ladjedelniškega
mojstra Julijana.' O obstoju tega škvera ne-
sporno govori že zgoraj omenjeno slikovno
gradivo (glej sliko iz začetka 17. stoletja).
Prav tako pa je ladjedelniško dejavnost na
tem mestu potrdila leta 1973 tudi arheološka
analiza izkopov tal v temeljih notranje stene
v stavbi Pomorskega muzeja.'
Ladjedelci so na obeh škverih verjetno po-
večini delali na prostem, deloma pa so morda
posamezni mojstri imeli tudi zaprte prostore,
delavnice, ali vsaj lope. Vsekakor so leta 1459
piranski ladjedelci, ki so imeli škver v Mar-
ciani, prosili piranski veliki svet, da jim do-
voli postaviti na občinskem svetu pokrit pro-
stor (»... quod copertum fuit latitudinem tri-
um passium super terrenum vestrum«). Proš-
njo so utemeljevali s tem, da bi po zgraditvi
takega prostora lahko bolj stalno, predvsem
pa hitreje delali oziroma popravljali ladje.*
Na vprašanje, ali je svet prošnji ugodil, ni-
mamo pisanega pritrdilnega odgovora. Vendar |
170
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
se zdi, da je bila prošnja ugodno rešena, saj i
kaže slikovno gradivo na tem mestu stavbo,
ki bi mogla služiti za potrebe ladjedelniške
dejavnosti, potrjuje pa jo tudi zgoraj navede-
na arheološka analiza. Vemo pa tudi, da je
občina od škvera v Marciani še v začetku 17.
stoletja (leta 1607) dobivala 144 lir davščine,
kar po mnenju M. Pahorja ustreza najemni-
ni za prostor."
Čeprav piranske ladjedelnice ne moremo
šteti med velike v tistem času obstoječe lad-
jedelnice na Jadranskem morju, pa bi vendar |
mogli, sodeč po številu v virih omenjenih in ;
sedaj znanih ladij v Piranu, po obstoju dveh ;
škverov in po številu ladjedelniških obrtnikov j
zaključiti, da je bila ladjedelniška dejavnost j
v mestu kar precej razvita in je dajala mož- !
nost življenja delu piranskega prebivalstva. ;
Piranski graditelji ladij so izdelovali ladje |
ali po naročilu ali za prodajo ali so z ladjo i
plačali kakršenkoli dolg, zlasti za nakup zem- \
Ije. Opravljali pa so tudi vsakovrstna popra-
vila na ladijskih objektih. Delali so predvsem
za domače naročnike. Toda poudarite je tre-
ba, da so piranski ladjedelci v svojih škverih
gradili in popravljali tudi ladje za tuje na-
ročnike. Tako so delali za posameznike iz be-
neških istrskih mest (npr. Koper, Izola), iz
Furlanije (npr. Gemono) pa celo za ladjarje
iz Mark in Apulije.
Pri naročilu barke ali popravila sta naroč-
nik in lad j ed elee sklenila pogodbo, v kate-
ri so se določili vsi najpomembnejši elementi
zlasti pa rok izvršitve, opis naročene ladje
(dolžina, nosilnost, oprema) in cena, pogosto
tudi način plačila. Leta 1392 sta npr. skleni-
la pogodbo o gradnji ladje Ivan, sin Henrika
Pritidona iz Pirana, in mojster kalafat Ivan,
sin Ulrika Nasinguera iz Pirana. Mojster je v
posebni listini naročniku zagotovil, da bo v
času od 10. decembra 1392 do vstajenja Kristu-
sa 1393 napravil barko, dolgo 23 stopinj; cena
naj bi bila 16 dukatov. V listini je potrdil,
da je kot plačilo že dobil 57 liber in 8 solidov,
preostanek pa je obljubil plačati, ko mu bo
mojster Ivan izročil naročeno barko.'" Podob-
ne so bile tudi pogodbe za popravilo ladij. Ko
je leta 1431 mojster Artik Niger, kalafat v Pi-
ranu, popravljal barko kaštelana koprske
trdnjave na mestu pred vhodom v mesto, sta
se za delo pogodbeno dogovorila in je Artik
dobil tudi aro na plačilo za delo v višini 10
solidov." Znani pa so tudi primeri, ko
so lastniki vezali popravilo svoje ladje na
zemljo, ki so je dali mojstru v najem. Tako
je leta 1370 dal Marko Camani kalafatu Ja-
Najstarejši znani ladjedelniški prostor v Piranu ob mestni hiši (po statutu leta 1307)
1711
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO    XXII 1974
cenellu de Molino zemljišče v Porti Misani
za deset let v najem po 8 liber na leto, moral
pa je popraviti lokatorju njegovo ladjo.'-
Pri prodaji oziroma nakupu barke pa sta
kupec in ladjedelec to dejanje registrirala
samo, če je kupec za plačilo ladje ostal dol-
žan, oziroma če je prišlo do spora zaradi pla-
čila. Tako je npr. Ivan, sin Štefana de Cla-
renca, leta 1389 izdal mojstru Julijanu, kala-
fatu v Piranu, zadolžnico za 30 dukatov za
ladjo z opremo, kar je obljubil plačati v enem
mesecu.'ä Ze leta 1386 pa je isti mojster to-
žil kupca ene svojih narejenih bark za osta-
nek plačila. Padestat s sodniki je razsodil, da
morata kupca (Valengo de Apolonio in Do-
minik de Adamo) v 15 dneh plačati 18 liber
malih denarjev.'*
Z ladjami, ki so jih ladjedelski mojstri sa-
mi naredili, ali pa so bile njihova last (in se-
veda najverjetneje tudi izdelek), so le-ti pla-
čevali kupljeno zemljiško posest. Take pri-
mere smo zasledili zlasti v drugi polovici 15.
stoletja. Tako je leta 1452 mojster Lovrencij
iz Portogruara, kalafat v Piranu, plačal Apo-
loni j i, ženi Mengelina de Malgari to (?) iz Pi-
rana, kupljeno zemljišče v Strunjanu v
vrednosti 7 dukatov z ladjo, ki jo je napravil
za njenega moža za 13 dukatov." Za leta 1461
kupljeni vrt v Marciani, vreden 26 liber, pa
je isti mojster obljubil Henriku Vitalisu iz
Pirana dati barko, ki je bila ocenjena na
vrednost 24 liber, za preostanek pa je oblju-
bil, da bo opravil neko delo svoje stroke."
Mojster Jurij, sin Alegreta, prebivalec Pira-
na, pa je januarja leta 1466 obljubil Martinu
Lauter ju, ki je bil prišel v Piran iz sloven-
skega zaledja in postal tam prebivalec, da mu
bo naredil za prodani vinograd ladjo nosil-
nosti dveh in pol amfer. Ladjo, ki je stala 7
dukatov, je Jurij obljubil narediti do vsta-
jenja po veliki noči, zanjo pa bo Martin pla-
čal še en dukat kot razliko v ceni med vrtom
in ladjo."' Podobno je bilo z mojstrom Niko-
lajem, sinom Julijana, kalafatom v Piranu,
ki je januarja leta 1494 za kupljeni vrt v
Marciani, vreden 29 liber, obljubil Lavrenciju
de Indrice iz Pirana plačati z barko, ki jo bo
zanj napravil za ceno 12 dukatov.'* Razliko
med ceno vrta in vrednostjo ladje mu je Lav-
rencij seveda plačal.
Kolikšen del celotne proizvodne kapacitete
piranskih škverov je odpadel na gradnjo no-
vih ladij in kolikšen na popravilo ladij na
drugi strani, ne moremo iz dosedanjih podat-
kov točneje ugotoviti. Vendar, če vzamemo,
da so večino vseh v Piranu omenjenih ladij
zgradile dom^ače ladjedelniške delavnice —
kar glede na podatke, ki jih imamo o trgov-
skem, kupčijskem prometu z ladjami, skoraj
ni dvomiti — potem lahko upravičeno trdimo
vsaj to, da je bil večji del ladjedelniških ka-
pacitet uporabljen za gradnjo novih ladij. Iz
dveh podatkov, ki z njimi razpolagamo, vemo
namreč, da je bil za gradnjo tudi manjših la-
dij — npr. za barke nosilnosti dveh in pol
amfer, oziroma za barko, dolgo 23 stopinj
(čevljev) — potrebna kar precej dolga doba:
tri do štiri mesece. Koliko delavcev je pri tem
delu sodelovalo v delavnici enega mojstra,
seveda ne vemo.'" Toda tudi popravljanje la-
dij je imelo v celotni ladjedelniški dejavnosti,
še posebej pa posameznih mojstrov, pomem-
ben delež.a*" V časovni stiski, oziroma, da bi
bilo popravilo hitreje opravljeno, so lastniki
ladij dajali mojstrom plačilo za popravilo že
vnaprej. Tako je bilo npr. z Mengolinom de
Mengo iz Pirana, ki je dal mojstru Juriju
vnaprej dve libri malih denarjev za popra-
vilo svoje ladje. Ker pa dela ni opravil, je za-
voljo tega prišlo do spora in tožbe.^'
Gradivo za gradnjo ladij so morali v Pi-
ranu uvažati; domače mestno ozemlje in Istra
ga nista mogli kriti. Gradivo za ladjedelniške
dejavnost (gredi, deske, late, jambore, vesla,
smolo, železo in železne izdelke, platno za ja-
dra, ponjave, usnje, vrvi itd.) so v Piranu
dobivali na eni strani v veliki meri iz zaled-
ja, o čemer govore podatki o trgovini med Pi-
ranom in slovenskimi deželami.^^ Na drugi
strani pa so te stvari kupovali tudi v Benet- ¦
kah in drugih beneških krajih v Furlaniji,
zlasti potem, ko je ta dežela po propadu
oglejskega patriarhata prišla pod beneško
oblast. Iz Furlanije so' od okoli srede 15. sto-
letja v Piran dobivali v prvi vrsti les. Za
uvoz lesa iz Furlanije so si Pirančani prido-
bili pri beneški oblasti posebne pravice. Leta
1441 je namreč dož Francesco Foscari dal Pi-
rančanom pravico, da smejo v Furlaniji ku-
povati hrastove deske za potrebe svojega la-
djedelništva in jih po morju voziti v svoje
mesto. O tej pravici je obvestil tudi vse pri-
stojne organe, kapitane galej in druge, naj
Pirančanov pri tem ne ovirajo.^' Pirančani so
pri izvajanju te pravice vendar naleteli na
težave pri samih beneških uradih in uradni-
kih, ki so jim zavirali prevoz hrastovih in
smrekovih desak (»maderia«). Zavoljo tega je
isti dož leta 1452 izdal nov dukale, v katerem
je Pirančanom ponovno zagotovil posebne
pravice pri nakupu in izvozu za ladje potreb-
nega lesa iz Furlanijo.^* Leta 1469 je dož
Christophoro Mauro te pravice zopet potr-
dil.25
Ladjedelci so potrebni material za izdelavo
ladij ali neposredno nabavljali ali pa so ga
vsaj deloma kupovali tudi pri posrednikih in
trgovcih. Mojster Julijan je npr. kupoval to
172
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO    XXII 197!
Veduta Pirana iz 17. stoletja z lepo vidnima prostoroma obefi ladjedelnic
robo tudi pri Židu Lazarju, ki je bil sicer ban-
kir v Piranu. Prav ta okoliščina pa še pose-
bej poudarja pomembnost tega trgovanja, ki
je nedvomno prinašalo precejšnje dobičke.
Leta 1392 je Lazar tožil Julijana za 8 duka-
tov in 3 solide kot ostanek plačila za dvoje
sider in jadro za barko.2"
V tehniki ladjedelništva in v notranji de-
litvi dela stroke so tudi v Piranu razlikovali
dve, če ne celo tri različne vrste mojstrov.^'
Eni so bili tesarji (marangonus, tudi carpen-
tarius, it. carpentiere), drugi so bili delavci, ki
so tesnili oziroma smolili ladjo (calafex, gala-
farius, it. galafato), posebej pa je morda tre-
ba omeniti še kovače, ki so izdelovali vse že-
lezne predmete na ladji. V Piranu je bila ver-
jetno ta delitev manj izrazita, kakor je bila
drugje. Posamezni izmed teh mojstrov so zna-
li tesarske in smolarske posle hkrati in so se
tudi označevali z obojimi poklicnimi vzdevki
(marangono et galafato^* oziroma calafatus
et carpentarius^") ali pa enkrat tako, drugič
drugače.^" Tudi dejstvo, da omenjajo soraz-
merno malo mojstrov marangonov, razlagam
tako, da so se ladjedelci v večji meri na sploš-
no označevali kot kalafati. Domačini so bili
med ladjedelniškimi mojstri oziroma delavci
le deloma zastopani. Sorazmerno veliko lad-
jedelcev se je v Piran zaradi prosperitele te
dejavnosti priselilo bodisi iz italijanskih de-
žel, predvsem iz beneške posesti( npr. iz Trži-
ča (Monfalcone), Marana, Mantove, Padove,
Benetk, Portogruara, Gradeža (Grado) in
Chioggie), prav tako pa tudi iz pokrajin
vzhodno od Jadrana (npr. iz Ljubljane, Spli-
ta, Modruše in Zrinja).^' Ti so se v Piranu
ustalili, si pridobili status prebivalcev in me-
ščanov, mnogi med njimi so obogateli in po-
stali lastniki hiš, razne zemljiške posesti, la-
dij ter so posegali tudi sami neposredno v
pomorsko dejavnost. Seveda so novi ladje-
delci (pomočniki in mojstri) rasli tudi po obi-
čajni obrtni poti, to je z ukom vajencev pri
mojstrih. Učno pogodbo so z mojstrom skle-
nili starši ali sorodniki ali varuhi bodočega
vajenca in v njej sta pogodbeni stranki dolo-
čili pogoje bodočega razmerja. Za poklic ma-
rangona je učna doba trajala šest let. Tako je
Simon, sin Beloda (morda Veloda) s Paga,
sklenil učno pogodbo z mojstrom Ulrikom
Nasinguera (Nasinvera) iz Pirana za svojega
sorodnika Jurija, ki je bil sin kovača Blaža
iz Furlanije. Ulrik se je obvezal, da bo Jurija
naučil svoje obrti, da mu bo dajal vsako leto
učne dobe obleko, ob koncu šestletne učne do-
be pa še 10 liber malih denarjev.^2 2di se, da
je bil poklic kalafata zahtevnejši, kajti učna
doba zanj je bila v Piranu osem let. (Toda
čevljarske obrti so se v Piranu učili celo de-
set let.)ä^ Tako se je pri mojstru Julijanu za-
čel leta 1374 učiti kalafatske obrti Just, sin
Tomaža iz Gorice (ki je verjetno istoveten s
poznejšim ladjarjem Tomažem iz Gorice).'^'
Leta 1426 pa je dala Marija, žena Lazarja
Albanca, svojega sina Petra v uk mojstru Ar-
tiku, sinu mojstra Giralda Nigra iz Pirana.
Mojster je moral po pogodbi učencu dajati
hrano, vsako leto oblačilo in čevlje, ob koncu
učne dobe pa je bil dolžan dati še klobuk in
nov kotel za kuhanje smole.^'
Ladjedelniški mojstri so bili obvezno — se
zdi — povezani v posebni organizaciji. Vodil
jo je načelnik (sindicus). Leta 1459 je npr.
opravljal to funkcijo Dominik, sin mojstra
Artika Nigra, ki je začel akcije za zgraditev
pokritega prostora na škveru v Marciani (lo-
cus copertus).^' Podrobnosti o tej organizaciji
nam niso znane.
Italijanski (oziroma romanski) naziv ma-
rangon (marangonus, maranzon, marangon),
173
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
je  tesno povezan z njegovo  dejavnostjo.'' ^
Najstarejši, po virih znani piranski marangon
se omenja šele leta 1351. To je bil Marcora
iz Gradeža (Marcora marangonus de Grado), ¦
v tem času že meščan in prebivalec Pirana. |
ki je nastopil tega leta kot porok Gregorja iz
Trsta, ko je ta pri Marku Tayacogo iz Pira- |
na najel ladje za več kakor štiri mesece.'* Ne- '
kaj let pozneje se omenja marangon Lovrenc, '
ki je bil po izvoru iz Tržiča (Monfalcone). \
Njegov sin Marin (Marinus quondam Lauren- '
tij marangoni de Montefalcone) je bil hlapec
(famulus) pri Dardiju, sinu Lenarta Slovana ;
iz Pirana, in je namesto njega šel na beneške '
galeje."* Tudi naslednji marangon, mojster :
Pilleus, se je v Piran priselil, vendar ne ve- j
mo, iz katerega kraja; poznamo ga kot pričo ^
v nekem testamentu.^"
V 15. stoletju se v Piranu omenja nekoliko ;
več marangonov in karpentarijev (carpenta- i
rius — tesar): mojster Ulrik (Odericus) Na-!
singuera (tudi Nasinvera),"' mojster Štefan iz ']
Modrusa,"" mojster karpentarij Štefan iz Gra- i
deža (Stephanus cerpentarius de Grado),""^ i
mojster Nikolaj de Xeta, ki se označuje kot j
marangon in karpentarij,*''' mojster karpenta-
rij Talinus,"^ mojster Andrej, karpentarij,'"
mojster karpentarij Matej iz Ljubljane (ma- ;
gister Matheus carpentarius de Lubiana),"' ]
mojster karpentarij Viktor,"* mojster maran- :
gon in kalafat Ivan Squarzute iz Marana (ma- ;
gister Zuaninus Squarzute marangonus et ga- \
lafatus de Marano),"' mojster marangon Šte- ]
fan=^ in mojster marangon Nikolaj Bontem- \
po."'
Številnejši kakor marangoni so bili v ;
obravnavanem času v Piranu kalafati, torej
druga zvrst obrtnikov, ki je sodelovala pri
graditvi ladij. S tem nazivom so v Piranu na
splošno označevali proizvajalce ladij, čeprav
je seveda tudi tod kalafat pomenil obrtnika,
ki je zasmolil celotno ladjo, oziroma jo na-1
pravil za vodo neprepustno. !
Prvi znani kalafati se v Piranu omenjajo ¦
proti koncu 13. stoletja in jih leta 1284 sre- :
čamo vsaj tri (kolikor je termin calufex, cala- \
v zalivu za svetilnikom na desnem pomolu stavba in prostori, ki so služIli ladjedelništvu (danes je tam stavba
Pomorskega muzeja)
174
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Načrt Pirana z obema ladjedelniškima prostoroma (Squero vecchio in Squero)
fex enačiti s kalefatom). To so bili mojster
Ivan, mojster Jakob in mojster Piger, sin Ja-
koba Ungarellija de Padua.Leto pozneje se i
omenja mojster kalafat Andrej, ki je bil po ;
izvoru iz Kopra,a je verjetno živel in delali
v Piranu, kjer se omenja kot priča.
Število kalafatov se nato v 14. stoletju pre- j
cfcj poveča, kar je treba vsekakor povezati z j
rastjo pomorske trgovine in pomorstva na- :
sploh v Piranu. Po časovnem zaporedju se ]
javljajo: mojster kalafat Peter,^^ mojster ka-
lafat Martin,"« mojster kalafat Jakob,^' moj-
ster Tuta ... de Carlino,»* mojster kalafat Ja-
comelle (tudi Jacobelle) de Molino,^' mojster
kalafat Julij an,«^ kalafat Jernej  iz Kopra ;
(Bartolomeus chalafarius de Justinopolis),*' ;
mojster kalafat Ivan, sin nam že znanega j
Ulrika Nasinguera^^ in mojster kalafat Fran-
čišek Gerard.
V 15. stoletju se je število kalafatov še po-
večalo in o posameznih, morda najvažnejših
mojstrih imamo že bogate podatke. V letih :
1412—1431 se v Piranu omenja mojster kala-
fat Girald (Ziraldus calafatus),"' nato vrjet- j
no mojster kalafat Dominik,«" j^ed leti 1430 \
in 1461 imamo podatke za mojstra kalafata I
Lovrenca,«« že prej za mojstra kalafata Artika
Nigra.«' V istem času je delalo v Piranu še
osem drugih mojstrov, to so bili: mojster ka-
lafat Marko iz Benetk,«* mojster kalafat Ben- '
venuto«** in njegov brat mojster Štefan, kala-
fat,'« mojster kalafat Jakob," mojster kalafat
Anton,'^ mojster kalafat Nikolaj,'^ mojster
kalafat Blaž,'* mojster kalafat Onofrij.'"
Posebej je treba omeniti kalafata moj-
stra Julij ana iz Portogruara,'« ki je v
Piranu deloval od leta 1441 do 1498.
Kalafata sta bila tudi njegova sinova
Nikolaj in Jurij, vsekakor slednji, ki se
kot tak izrecno omenja." V šestdesetih le-
tih in v naslednjih dveh desetletjih je ome-
njenih v Piranu več mojstrov kalafatov z
imenom Jurij. Trije so bili po izvoru iz Dal-
macije: mojster kalafat Jurij, sin Štefana iz
Zrinja,'* mojster kalafat Jurij, sin Alegreta
iz Splita," in mojster Jurij Crusgna.*« Dalje
se omenjajo mojster kalafat Jurij, adaptivni
sin mojstra kalafata Lovrenca,*' mojster ka-
lafat Jurij, sin Julij ana iz Gradeža,*- Jurij,
mojster kalafat, ki je bil adoptivni sin moj-
stra kalafata Jurija,*^ in mojster kalafat Ju-
rij ... de Petrinella iz Pirana.** Na katerega
izmed zgoraj naštetih kalafatskih mojstrov je
vezati še nekatere vesti iz piranskega arhiva,
ki govore o mojstru kalafatu Juriju, je tre-
nutno nemogoče ugotoviti.*" Poleg teh ladje-
delskih mojstrov se v zadnjih treh desetletjih
15. stoletja v Piranu omenjajo še naslednji:
mojster kalafat Jernej, brat brivca Marka in
sin Julijana iz Gradeža,*« mojster kalafat
175
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Ivan, sin Angela iz Pirana," mojster kalafat
Ivan iz Chioggie,*** mojster kalafat Dominik,
sin Ivana de Preto*" in morda še kdo.
Ce povzamemo te podatke, vidimo, da se po
posameznih četrtletjih v virih omenja nasled- |
nje število ladjedelskih mojstrov: ;
Po podatkih, ki jih je zbral M. Pahor, je
bilo v prvi četrtini 16. stoletja v Piranu de-
set ladjedelcev (8 smolarjev in 2 tesarja), a v
zadnjem četrtletju 16. stoletja petnajfet (6
smolarjev in 9 tesarjev).'" Podatki, ki so vse-
kakor nepopolni, dajejo vendar možnost za
trditev, da je bila ladjedelniška dejavnost v
Piranu skozi večji del 15. in v 16. stoletju
precej stalna, ne glede na to, da se je število
ladij po ohranjenih virih prav v tem času
precej zmanjšalo v odnosu na 14. in prva de-
setletja 15. stoletja.
Koliko je bilo poleg ladjedelskih mojstrov
še zaposlenih ljudi v ladjedelništvu, ni mogo-
če ugotoviti. Vsekakor pa moremo predvide-
vati, da je imel vsak mojster vsaj občasno po
kakšnega vajenca in prav tako tudi pomoč-
nika ali vsaj pomožnega delavca v pomoč. V
celoti bi torej mogli računati, da je ladjedel-
niška dejavnost vsaj v 14. in 15. stoletju za-
poslovala povprečno kakih 30 do 40 ljudi in je
od nje živelo v Piranu več kakor 100 ljudi.
To pa pravzaprav niti ni bilo tako malo.
OPOMBE
J. PA — listine, 2. zaboj — 1441 febr. 9. — 2. C.
de Franceschi, Gli statuti del comune di Pirano
dela 1307 confrontati con quelli del 1332 e del
1358. Venezia i960. Liber VII cap. 10: »Statuimus
quod nuJla persona debeat congare barchas vel
caviculos vel de nove facere neque vaxelles te-
nere sub Ioga Comunis. Et qui contrafecerit, qua-
draginta soldos comuni pro hanno componat. Et
hoc intelligatur sine licencia domini potestatis.«
— 3. Glej »Poročilo o terenskem delu na trgu
Pinka Tomažiča« z dne 5. marca 1962 in »Poro-
čilo o terenskem delu ob izkopu temeljev za ga-
silski dom v Piranu« z dne 12. oktobra 1962. —•
4. PA, v. k. 127 f 100 — 1459 april 1: »...super
teritorio vostro extra muros in Margiano ab an-
gulo turris tengentis domum Francisoi de Adel-
perio...« — 5. M. Pahor, Socialni boji v občini
Piran od XV. do XVIII. stoletja. Ljubljana 1972,
str. 65. — 6. PA, v. k. 133 f 22' — 1458 jui. 23. —
7. Ob popravilu temeljev osrednje stene na stav-
bi Pomorskega muzeja v Piranu so odkrili po-
dobne ostanke (verjetno navozov) zidanih manj-
ših ploščadi, kakor so jih našli leta 1962 na trgu
Pinka Tomažiča, — 8. PA, v, k, 127 f 100 — 1459
april 1, — 9. M, Pahor, Socialni boji, o. c, str.
65, 10. PA, v. k, 88 f 4 — 1392 dec. 10: »... pro-
misjt et conuenit solempniter sine aliqua excep-
tione juris seu facti se obliigando... facere seu
construere hinc ad festum pasce resurexionis do-
n-iini nostri Jhesu Xristi proximo futurum bar-
cham vnam. .. longitudine pedes vigintitrium . . .«
— 11. PA, V. k. 121 f 24 — 1431 jun. 22. — 12.
PA, V. k. 1369/71 f 121' — 1370 marec 31. — 13.
PA, V. k. 78 f 52 — 1389 okt. 8: »... due. auri in
auro... nomine mercati vnius barche cum suis
ceredis.. .«. — 14. PA, v. k. 71 f 13 — 1386 febr.
25. — 15. PA, v. k. 132 f 26' — 1453 marec 14. —
16. PA. V. k. 130 f 181 — 1461 jun, 8, — 17. PA,
V. k, 137 f 77' — 1466 Jan, 4: ». ..emptor promi-
sit et se obligauit facere . . . vnam barcam fulci-
tam .. . qua barca debet esse portature duorum
modiorum cum dimidio ... — 18. Pa, o k 145 f
58' — 1494 Jan. 9: »... ex precio unius barche
quam dictus emptor . .. promisit dicti s. Laurentii
uenditoris pro ducatorum 12 auri...«. — 19.
Prim. PA, v. k. 88 f 4 — 1392 dec. 10; PA, v. k.
137 f 77' — 1466 Jan. 14. — 20. Prim. PA, v, k.
132 f 96 — 1454 nov. 8; PA, v. k. 127 f 188' in
189 — 1469 dec. 12 in okt. 30. — 21. PA, v. k.
127 f 189 — 1469 okt. 30: » ... pro reparatio vnius
barche non laborate...«. — 22. Prim. F. Gastrin,
Trgovina slovenskega zaledja s primorsikimi me-
sti od 13. do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965,
str. 23. PA, listine 2. zaboj — 1441 febr, 9: »,..
quod emere et extrahere possint de partibus Fo-
roiullii et conducere sue conduci facere per mare
ad terram Pirani assides seu tabulas de quercis
pro fabrica constructione ac reparatione barcha-
rum suarum,,,«, —• 24. PA, listine, 2, zaboj —
1452 marec 24: »... concedimus et volumus quan-
tum ? nunc et per futura tempora predicti Pira-
nenses extrahere possint de terris et locis no-
strifl patrie Forojulij ... et conducere Piranum
tabuUas et maderia ac alia lignamina guercus
et abietis pro eorum domibus et barchis ac etiam
lignamina de Istria pro vso et commodo iptsorum
fidelium uirorum...« — 25. PA, listine, 2. aaboj
— 1469 junij 5. — 26. PA, v. k. 85 f 115 — 1392
nov. 26. — 27. Prim. J. Tadič. O pomorstvu Du-
brovnika u XVI i XVII veku. Dubrovačko po-
morstvo, Dubrovnik 1952, str. 169. — 28. Tako so
npr. mojster Zuanin Squarzuto leta 1480 ozna-
čuje kot »marangonus et galafatus« —• PA, v. k.
143 f 9' — 1480 jul. 17. — 29. Prim. PA, v. k. 128
f 67' — 1445 marec 15. — 30. Prim. PA, v. k. 133
f 139 — 1462 maj 3; PA, v. k. 134 f 7 — 1460 ma-
rec 11. — 31. Glej podrobnejše navedbe pri moj-
strih marangomh m kalafatih, ki so v obravna-
vanem obdobju opravljali te obrti v Piranu. —
32. PA, v. k. 114 f 116 — 1423 jul. 11. — 33. Prim.
PA, v. k. 124 f 133 — 1440 avg. 21. — 34. PA, v.
k. 1373/4 f 124' — 1374 jul. 2: »... ad adifiendam
176
KRONIKA    ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
et operandam artes calafariie hinc ad octo annos
proxime venturoia . .      — 35. Pa v. k. 117 s 124
— 1426 jun. 9: ». .. locauit, dedit et oibligauit ma-
gistra Artico filie magistri Ziraldi Nigri de Pi-
rano calafadi per annos octo... Petrum filium
ruum ...«. — 36. PA, v. k. 127 f 100 — 1459 april
1. — 37. Prim. E. Rasamani, Vocabulario Giuli-
ano. Bologna 1958, str. 589: marangonus — car-
pentiere, falegname. Zaniimiva je razlaga imena
marangon: ^Marangone e propriamente il ,mer-
go', uccello acquatico che si tuffa per predare,
e .per traslato, palombaro, cioe qudll'oporaiio
che si tuffa sott'acqua per racconciare le navi,
onde il senso esteso di falagname<<. — 38. PA, v.
k. 1351/2 — II f 78 — 1351 okt. 21. — 39. PA, v.
k. 1355/6 f 42' — 1355 jun. 4. — 40. PA, Teist. VI
— 1368 dee. 24. — 41. PA, v. k. 114 f 116 — 1423
Jul. 11, v. k. 125 f 60' — 1441 Jan. 22, v. k. 131 f
77 — 1450 dec. 6, v. k. 132 f 111' — 1455 jun. 4,
V. k. 134 f 7 — 1460 marec 11, v. k. 133 f 139 —
1462 maj 3. — 42. PA, v. k. 118 f 52 — 1425 ma-
rec 27; v. k. 128 f 67' — 1445 marec 15; PA, Test.
IX — 1424 jul. 17. — 43. PA, Ttest. X — 1438
april 18. — 44. PA, Test. IX — 1429 jul. 8 (bis):
PA, v. k. 127 f 10 — 144» olkt. 24; v. k. 124 f 152
— 1441 avg. 27; v. k. 132 f 96 — 1454 nov. 8; v.
k. 133 f 5' — 1458 jan. 30. — 45. PA, v. k. 133 f
16 —• 1458 april 21. — 46. PA, v. k. 133 f 27' —
1458 okt. 1. — 47. PA, Test. IX — 1424 jul. 22;
PA, v. k. 136 f 22 — 1465 okt. 19. — 48. PA, v. k.
134 f 51' — 1473 — 49. PA, v. k. 143 f 9' — 1480
jul. 17. — 50. PA, v. k. 139 f 183 — 1479 marec
19; v. k. 145 f 109 — 1495 okt. 4. — 5J. PA, v. k.
145 f 14 — 1492 maj 4; v. k. 146 f 5' — 1499 maj
27. —¦ 52. Calafato — Operaio specializzato che
esegua l'operazione del calafataggio: la sua pro-
fessione e prevista e regolata dal codice della
navigazione; appartiene alla gente di mare e,
nelle categorie del personale marittimo, e com-
preso, assieme al maestro d'ascia, in quella del
personale addetto alle costruzioni navali. (Cala-
fatare —¦ riempere le commessure delle navi con
stoppa ed impeciarie perché non vi entri l'acqua.)
— E Rosamani, Vocabulario Giuliano, Bologna
1958. — 53. PA, not. k. 1282/9 f 24 — 1284 jan. 31.
54. P.A., not. k. 1285 f 3' — 1285 dec. 8. — 55.
PA, Teist. 1 — 1332 maj 1; PA, v. k. 1359/60 — II
f 131' — 1359 dec. 22. — 56. PA, v. k. 1333/4 f 152'
— 1334 dec. 8. — 57. PA, Test. I — 1336 jun. 17;
PA, Test. IV — 1357 avg. 10. — 58. V ohranjenem
aktu Se označuje kot obrtnik (cerdo^), vendar je
najverjetneje bil ladjedelec, saj je leta 1349 na-
pravil za ladjo Bona, sina Ivana Bona iz Pirana,
»rampagonum« za 9 liber malih denarjev. — 59.
PA, Test. VI — 1368 febr. 11; PA, v. k. 1369/71
f 121' — 1370 marec 31; P-A, v. k. 89 f 43 — 1393
dec. 20; PA, v. k. 96 f 81' — 1401 sept. 11; PA,
v. k. 95 f 121' — 1402 marec 27; PA, v. k. 106 f
35' in 33' — 1408 febr. 2 in febr. 5; PA, v. k. 105
f 76 — 1408 febr. 21. — 60. PA, Test. VI — 1368
Loarec 12; PA, Test. VI — 1372 sept. 20; PA, v. k.
1373/4 f 124' — 1374 jul. 12; PA, v. k. 1373/4 f 145'
— 1374 nov. 6; PA, Test. VII — 1382 avg. 15; PA,
v. k. 71 f 7 — 1385 okt. 3; PA, Test. VII — 1385
nov. 19; PA, v. k. 82 f 1 — 1388 dec. 22; PA, prav
tam f 21 — 1389 april 21; PA, v. k. 85 f 71' —
1392 jan. 7; PA, v. k. 90 f 123' — 1396 maj 21;
PA, v. k. 91 f 80 — 1396 nov. 5; PA, v. k. 94 f 4G'
— 1397 febr. 25; PA, prav tam f 170' — 1399 april
27; PA, v. k. 106 f 67 — 1408 jun. 4; PA, v. k.
110 f 65' — 1413 jan. 19; PA, v. k. 112 f 92 —
1417 nov. 23; PA, Test. VIII — ? — 6J. PA, v. k.
1371/4 f 75 — 1372 febr. 1. — 62. PA, v. k. 1376/9
f 2 — 1376 avg. 10; PA, v. k. 1379/82 f 4' — 1379
sept. 22; PA, v. k. 79 f 54 — 1389 nov. 11; PA, v.
k. 79 f 78 — 1390 nov. 3; PA, v. k. 85 f 121' —
1393 jan. 7; PA, v. k. 91 f 66 — 1396 sept. 22; PA,
v. k. 94 f 45—   1397 febr. 11; PA, v. k. 91 f 136'
— 1398 sept. 20; PA, v. k. 97 f 37 — 1399 avg. 23;
PA, v. k. 111 f 172' — 1420 okt. 11, — 63. PA, v.
k. 85 f 13 — 1390 dkt. 23. — 64. PA, v. k. 108 f
58 — 1412 okt. 7; PA, v. k. 108 f 155 — 1416 nov.
20; PA, v. k. 118 f 74 — 1425 nov. 18; PA, v. k.
117 f 113 — 1425 dec. 8; PA, v. k. 119 f 19 — 1427
jul. 24; PA, v. k, 122 f 35 — 1431 nov. 25. — 65.
PA, v. k. 116 f 71' — 1423 april 25; PA, Test. X
— 1436 marec 26; PA, v. k. 129 f 164' — 1449 april
7; PA, v. k. 131 f 27 — 1449 jun. 24; PA, v. k. 126
f 49' — 1443 maj 15; PA, v. k. 128 f 120 — 1448
okt. 21; PA, v. k. 130 f 43 — 1454 febr. 30; PA, v.
k. 130 f 89 — 1456 nov. 17; PA. v. k. 132 f 160' in
178' — 1457 jan. 25 in sept. 11; PA, v. k. 133 f 42
in 105 — 1459 febr. 25 in 1461 jan. 3; PA,-v. k.
127 f 137 — 1460 marec 29; PA, v. k. 135 f 73 —
1463 nov. 18; PA, v. k. 137 f 54 in 88' — 1465 jan.
25 in 1467 april 25; PA, v. k. 138 f 9 — 1467 dkt.
8; PA, v. k. 139 f 23 — 1473 jun. 6; PA, v. k. 144
f 115 — 1488 dec. 7. — 66. PA, v. k, 104 f 42' —
1430 maj 7; PA, v. k. 118 f 221' — 1430 avg. 13;
PA, Test. X — 1433 avg. 10; PA„ v. k. 125 f 15' —
1439 sept. 13; PA, v. k. 124 f 138 in f 149', 182' —
1441 april 25, jul. 30 dn okt. 16; PA, v. k. 125 f
161' — 1443 jun. 23; PA, Test. X — 1445 jul. 4;
PA, v. k. 104 f 108' — 1448 maj 26; PA, v. k. 131 f
177' — 1452 nov. 9; PA, v. k. 132 f 26' 42, 78, 79',
138', 152, 175 — 1453 marec 14, jul. 23, 1454 marec
24, marec 24, 1456 jul. 22, nov. 2, 1457 jun. 25;
PA, v. k. 130 f 45, 130, 181 — 1454 marec 1, 1459
maj 7, 1461 jun. 8; PA, v. k. 127 f 79' — 1454 ma-
rec 13; PA, v. k. 133 f 14 in 104 — 1458 april 10
hi 1460 dec. 6; PA, v. k. 135 f 11 — 1461 nov. 28;
PA, v. k. 137 f 26' — 1464 april 25; PA, v. k. 142
f 32' — 1479 maj 31, — 67. PA, v. k. 118 f 50 —
1425 marec 11; PA, v. k. 118 f 129' in 137 — 1427
dec. 8 in 1428 febr. 28; prav tam f 165' in 221' —
1429 marec 13 in avg. 13: PA, v. k. 119 f 73' in 75'
— 1429 april 10 in april 18; PA, v. k. 122 f 43 —
1432 jan. 27; PA, v. k. 135 f 72 — 1463 nov. 18. —
68. PA, v. k. 123 f 85' — 1435 sept. 18; PA, v. k.
138 f 93' — 1470 nov. 4. — 69. PA, v. k. 125 f 77'
— 1441 jun. 15; PA, v. k. 127 f 30 — 1442 maj 25.
— 70. PA, v. k. 127 f 30 — 1442 maj 25: brat Ben-
vonuto mu je tedaj jamčil za polovico dolga v
višini 10 dukatov in 20 grošev.— 71. PA, v. k. 126
f 70 — 1445 marec 9. — 72. PA, v. k. 126 f 63 —
1444 jul. 13. — 73. PA, V. k. 127 f 154 — 1462
april 28: ukvarjal se je tudi s plovbo z najetimi
ladjami. — 74. PA, v. k. 137 f 55' — 1465' marec
4. — 75. PA, v. k. 137 f 131' — 1469 jan. 9. — 76.
PA, Test. X — 1441 nov. 21; PA, v. k. 131 f 91' —
177
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXU 1974
1451 febr. 19; PA, v. k. 130 f 70 in 149 — 1455
rr,arec 9 in 1460 maj 11; PA, v. k. 132 f 172 —
1457 maj 28; PA, v. k. 133 f 7', 22', 100' — 1458
febr. 4,jul. 23 in 1460 nov. 29; PA, v. k. 137 f 55',
62, 73 — 1465 marec 4, april 14 in nov. 26; PA, v.
k. 138 f 22', 79 — 1468 april 4 in 1470 jul. 15; PA,
v. k. 139 f 150' — 1478 jun, 18; PA, v. k. 142 f 42',
62', 142', 178' — 1480 jul. 20, 1482 nov. 11 1488 jan.
27, 1498 marec 15; PA, v. k. 143 f 4 — 1477 april
2; PA, v. k. 144 f 98, 96 120 — 1486 dec. 4, dec.6,
1489 sep. 21; PA, v. k. 145 f 31 in 58 — 1493 avg. 25
in 1494 jan. 9. — 77. PA, v. k. 139 f 150' — 1478
jun. 18; PA, v. k. 145 f 58' — 1494 jan. 9. — 78.
PA, v. k. 135 f 38 — 1462 okt. 25; PA, v. k. 137 f
76 in 84' — 1456 dec. 22 in 1465 okt. 26. — 79. PA,
v, k, 135 f 98' — 1465 maj 12; PA, v, k, 137 f 77' —
1466 jan, 14; PA, v, k, 139 f 41 — 1474 jun, 1, 80.
PA, v, k, 137 f 66' — 1465 jun, 19; PA, v. k, 127
f 190' — 1470 jun, 9, — 81. PA, v, k, 137 f 96' in
111 — 1467 sept, 17 in 1468 febr, 26; PA, v, k, 127
f 190' — 1470 jun, 9; PA, v. k, 136 f 48' — 1473 ;
nov, 16; PA, v, k, 141 f 84' — 1475 febr. 18; PA, ¦
v, k, 140 f 29', 31', 32 — 1479 jul, 8, marec 29, maj :
21; PA, v. k, 142 f 35 in 67 — 1479 jun, 17 m 1483 i
febr, 8; PA, v, k. 144 f 35' — 1483 jan, 9. — 82.
PA, v, k. 139 f 47' — 1474 sept, 18, — 83. PA, v.
k. 139 f 191' — 1479 maj 20, — 84, PA, v. k. 142 I
168 — 1488 april 12, — 85, PA, v. k, 134 f 27 in 51
— 1464 jul. 26 in 1473 sept. 6; PA, v, k. 137 f 126' :
— 1468 okt, 20; PA, v. k. 136 f 43 — 1471 okt. 4; ;
PA, v. k. 142 f 150' — 1488 febr. 28; PA, v. k. 145 ;
f 23 in 135' — 1493 marec 22 in 1498 nov. 22. —
86. PA, v. k, 127 f 192 — 1471 april 7, — 87. PA, ¦
v. k, 142 f 151' — 1488 marec 3, — 88, PA, v. k.
144 f 63' — 1484 dec. 14; PA, v. k. 142 f 235' — :
1491 nov. 11. — 89. PA, v. k. 135 f 72 — 1463 nov.
18; PA, v. k. 136 — f 69 — 1478 marec 6; PA, v.
k. 139 f 40 — 1474 maj 8; PA, v. k. 145 f 10' —
1492 nov. 18. — 89 a. PA, v. k. 144 f 115 — 1488
dec. 7. — 90. M. Pahor, Socialni boji, o. c. str. 65.
178
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
ZAČETNI RAZVOJ OSNOVNEGA ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
(OB 200-LETNICI TEREZIJANSKIH SOL)
ETBIN BOJC
Šola je najvažnejša izobraževalna ustanova
v svetovnem merilu, saj usposablja s svojimi
učitelji in s poukom osnovnih učnih predme-
tov nove in nove rodove mladih narodov za
njihove vsakodnevne življenjske in kulturne
naloge. Osnovna šola zajema že stoletja mla-
dino in ji daje najosnovnejše znanje, pred-
vsem pa vaje v branju, pisanju in računstvu,
na katerih temelji vse njeno nadaljnje izo-
braževanje in ves možen kulturni napredek
ljudstva.
Prav je, da se ob dvestoletnici njenega or-
ganiziranega razvoja pri nas ozremo na njeno
rast, na njeno težavno začetno zgodovinsko
pot in bolje spoznamo njeno vrednost za nas.
Ce danes še opazimo tu in tam kako zastare-
lo šolsko poslopje, kolikor nam jih ni že po-
rušil čas, mu privoščimo od srca vsaj spoštljiv
pozdrav kot častitljivi ostalini ob pomisleku,
da je kot zaslužna upokojena delavka dajala
ob svojem času rodovom naših prednikov te-
meljno izobrazbo, jih vodila k nadaljnjemu
izobraževanju ter tako pripomogla k dostikrat
manj vidnim, zato pa tem bolj pomembnim
kulturnim dosežkom. Nekaj teh starih šolskih
zgradb je še ohranjenih, nastalih morda iz
raznih cerkovniških ali obrambnih stavb in
kolib — odkrijmo se pred njimi kot pred sve-
tišči, saj so bila nekoč središča in žarišča naj-
važnejšega kulturnega oblikovanja naših ro-
dov! Mnoga stara šolska poslopja so že poru-
šena in predelana v nova, prostornejša in ust-
reznejša in je morda ostal od njih le še kak
slikovni posnetek, ki priča o njihovi pretek- .
losti v šolskem muzeju. Ko primerjamo te
stare, že razpadajoče zgradbe, ki čakajo še
brezobzirne roke gradbenikov, da jih ob prvi
priložnosti umaknejo našemu modernemu po- j
gledu in hlastanju za veličastnimi gradnjami i
sodobnih šolskih palač s kabineti za vse mo- >
goče šolske predmete posebej, ko soočimo vso
to ostalino z novo šolsko arhitekturno grad-'
njo, se nam nujno vrine spoznanje vsega kul-
turnega napredka vmesnih dveh stoletij. Ne
sme nam pa ta primerjava in pogled iz sta- j
rega v novo in sodobno gradnjo zabrisati po- '
membnosti teh starikavih in mežikajočih, za- ;
prašenih, s pajčevino opletenih zgodovinskih ]
spomenikov, saj je naša dolžnost, da te kul- :
turne priče spoštljivo izročamo tudi našim
mlajšim rodovom, ki naj se ob njih zamislijo
v njihovo dragoceno zgodovinsko sporočilo.
Spadajo — ali bi vsaj morale spadati — pod
našo kulturno zaščito kot kaka graščina, cer-
kev, spomenik in znamenje ter druge spomin-
ske ostaline. Dvestoletna doba je pač dolga in
lahko močno spremeni obličje družbe in kul-
ture.
Tudi odnos do šole se je v teh dveh sto-
letjih močno spreminjal in stopnjeval. Prodor
človečanske misli, prodor ideje o enakosti,
bratstvu in svobodi vseh ljudi in narodnosti,
ki je bruhnila v svet, je postopno razbil v
demokratični smeri fevdalne okove nekdanje
družbene ureditve in posplošil izobraževanje
najširših ljudskih plasti. Za zmago splošne
uvedbe osnovnega ljudskega izobraževanja
sicer ni bila potrebna kaka krvava žrtev, tem-
Gorlšnlca (Marjeta pri Ptuju), šol-
sko  poslopje,   zgrajeno  leta  1821,
preziaano leta lani
179
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
več si je v nekaki hladni vojni, zlasti pa v ve-
liki revščini utirala pot svojega šibkejšega za-
četnega razvoja, ki so je vse preko prvih sto
let le z največjo težavo vzpenjal v svojo otro-
ško in nebogljeno dobo ter se mukoma pre-
bijal v svojo dozorevajoče kritično dobo, v
kateri je sedaj, ko je že zaplesal ponekod kar
razposajeno po prostornih avlah, parketnih
dvoranah in tehnično opremljenih modernih
kabinetih prenekaterih novih šol kakor v pre-
šernem zanosu in izzivalnem pogledu nad še
včerajšnjimi mrkimi, zastarelimi in starika-
vimi šolami iz dobe Franca Jožefa, če ne prav
Marije Terezije.
Treba je bilo zavestne demokratične raz-
svetljenske misli in uvajanja njene široke
kulturne dejavnosti, da se je kljub naspro-
tova,riju in krčevitemu upiranju zastarelih
fevdalnih sil odprlo oplojeno jajce, iz katere-
ga je začivkal neobogljeni mladiček. To je
bila naša začetna ljudska osnovna šola, ki je
pa nikakor ni čakala vseskozi dobrohotna re-
je in podpora v njenem mladem življenju,
temveč kopica raznovrstnih težav in ovir v
trdem in neprestanem boju za obstanek. Ven-
dar je v svojem zdravem jedru uspešno klju-
bovala vsem nasprotujočim silam, predvsem
pa gospodarskim oviram, ki so ji stregle po
mladem življenju.
Preden pa razgrnemo začetni razvoj ljud-
ske šole pri nas, je prav, če začrtamo zgodo-
vinsko okolje, v katerem je ta naša šola
vzklila in pognala svojo rast.*
PRED TEREZIJANSKO REFORMO
Po odločbi izza dobe Karla Velikega pa vse
do protestantov in še pozneje so se le tu in
tam po večjih mestih, ob stolnicah in samo-
stanih pojavljale zasebne cerkvene šole za
posamične nadarjence kot naraščaj za pred-
vsem duhovniške, cerkvene in graščinske,
kasenje pa tudi meščanske službe. Naj spom-
nim na take zasebne pojave naših dekliških
šol v samostanih kot Velesovo pri Kranju, v
Mekinjah, Škofji Loki, za dečke pa pri ljub-
ljanski stolnici in v Gornjem gradu, v Stu-
denicah in v Rušah na Slovenskem Štajer-
skem in drugje.
Posebno znana je bila že v 14. stoletju taka
šola v Ribnici na Dolenjskem, ki je nastala
ob pobudi in podpori beneškega in oglejskega
patriarha, čigar vpliv ni segel le v notranjske
in obsavske kraje naše dežele, ampak tudi še
* Razpravica je nastala ob mojem prikazu
Sole in učiteljstvo na Slovenskem Štajerskem
pred sto leti (ob 2O0'-let.nici terezijansikih šol), ki
izhaja v CZN od leta 1971. Op. pisca.
vse više na spodnji del naše Štajerske. Ta šola
ni dajala zgolj osnovne izobrazbe, ampak tudi
že srednjo — kot primerno stopnico do vse-
učilišča. Dokaz za to imamo v primeru Burk-
hadra Zinka, rojenega leta 1397 v Memmin-
genu na Svabskem, kjer je bil že obiskoval
ljudsko šolo in potem še sedem let to ribni-
ško šolo, da se pripravi za vseučilišče.' Pri
tem študiju ga je podpiral njegov stric, ki je
bil v tistem času župnik v Kočevski Reki, ko
se je naselil v tem kraju v sklopu prvih ko^
čevskih naseljencev. Imenovani absolvent
te — že tedaj splošno veljavne in priznane —
libniške šole je spisal tudi znamenito kroni-
ko, ki velja kot zgodovinski spomenik 15. sto-
letja- posebej za dobo od 1407—1468 ter se
deli na 4 knjige, izmed katerih je tretja nje-
gova — za ribniško šolo zanimiv — življenje-
pis, shranjena v avgsburškem mestnem arhi-
vu. Pozneje se je posvetil trgovskim, gospo-
darskim in političnim vprašanjem in je kot
mestni svetnik vodil poslanstva k cesarju,
ogrskemu kralju Sigismundu, bavarskemu
vojvodu Ludoviku in rimskemu cesarju ter so
mu za njegove javne zasluge postavili v roj-
stnem kraju dostojen spomenik.
Potem ko je namreč papež Inocenc III. (1198
do 1216) na cerkvenem zboru izdal določbo:
»Ne le pri stolnicah, temveč pri vsaki dovolj
bogati cerkvi se nastavi ,magister', da pouču-
je v gramatiki in drugih predmetih,^ je na
primer poučeval tak magister Horrandus tudi
pri stiskih cistercijanih že leta 1262 in kasneje
celo v Laščah (in Lasis), kjer je imel stiski
samostan posestvo s pristavo' in podobno je
v Cerknici v 13. stoletju tak ,magister' »ple-
banus de Circhniz«. V tistem času" je prišlo
do znane naselitve Kočevarjev po prizadeva-
nju grofa Ortenburškega, ki je nedvomno ime-
la svoj vpliv tudi na ribniško šolo, katere učni
jezik je bil nemški na tej višji stopnji. Ni iz-
ključeno, da je s to ribniško-stiško šolsko mre-
žo treba razumeti tudi izredno naklonjenost
tržaškega škofa Bonoma do samega Trubarja,
saj je bil prav on v začetku 16. stoletja po-
krovitelj cerkvene organizacije v teh krajih
po nalogu beneškega (oglejskega) patriarhata.
Šele izza protestantske dobe smo Slovenci
dobili osnovno ljudsko šolo na podeželju z na-
mero, da se otroci priuče čimprej branju sv.
pisma (biblije) in evangelijev. Po izgonu pro-
testantov in požigu njihovih knjig, od katerih
je bila izjemoma dovoljena le Dalmatinova
biblija, je bilo šolstvo še naprej predvsem
versko usmerjeno, namenjeno izobrazbi du-
hovniškega naraščaja in verski poglobitvi
ljudi. Kasneje so avstrijski vladarji izdali ne-
kaj odlokov za obnovo katoliških šol, ki so v
poldrugem stoletju za protestanti komaj za-
180
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1374
znatno, nikakor pa ne sorazmerno številčno
nadkrilile prejšnje protestantske." Prvi korak
za povečanje šolske mreže je bil storjen nam-
reč šele okrog leta 1750. Znana sedemletna
vojna ter tridesetletna gluha književna loza
ob njej je vplivala porazno tudi na šolstvo
tiste dobe.
Stara šenklavška šola se je pretolkla nam-
reč iz dobe svojega križevništva skozi prote-
stantsko dobo in so jo po njej in po nastopu
jezuitov v letih 1608—1621 vsaj delno oskr-
bovali na Starem trgu v Ljubljani, dokler ni-
so tega sodelovanja opustili. Tedaj smo imeli
v Ljubljani tri začetne (osnovne) mestne šole:
pri sv. Nikolaju, v meščanskem ,špitalu' ter
na Starem trgu. Učitelje je za stalno letno
nagrado nastavljal magistrat. Poleg tega pa
so obstajale še nekatere zasebne in šušmarske
(zakotne) šole.' Tako je na primer imel Pri-
mož Felicijan Honig v Ljubljani jezikovno
šolo. Ko so jezuitje opustili pomoč svoji za-
četni šoli na Starem trgu, je obiskovalo to šo-
lo 60—70 učencev. V učnem načrtu šenklav-
ške šole je imela tudi slovenščina svoje
skromno mesto (narek ,in vulgi sermone') s
katekizmom v prvem letniku (leta 1679). Ko
so pa prišle v Ljubljano uršulinke (leta 1703),
so ustanovile trirazredno notranjo in vnanjo
šolo za deklice s predmeti: verouk, branje, pi-
sanje, računstvo in ročna dela.
Podeželske šole so bile vezane na župnijsko
vnemo. Tako je imel Kranj leta 1759 dva
učitelja. V Skofji Loki je bil tedaj učitelj pla-
čan od graščine z žitom in od bratovščin v de-
narju. V Kamniku je izpričana šola že v 13.
stoletju. Posebno pa se je tu zavzel za šolo
Maks Leopold baron Rasp od leta 1699 dalje.
Iz njegove šole je izšel znameniti Franc Pag-
lovec iz Sp. Tuhinja, ki je sam oskrbel kakim i
6 dečkom stanovanje pri sebi, drugim pa po i
zasebnih hišah. Znano je tudi, da je Peter Pa-
vel Glavar leta 1750 ustanovil šolo v Ko-
mendi, kamor je poklical Jakoba Zupana, so- i
delavca Devovih »Pisanic«  (1779—1781). V '
Novem mestu je mestni kapitelj vzdrževal
najprej enega, potem dva učitelja. Stična je i
imela svojo samostansko šolo. Tudi Višnja <
gora in Idrija sta imeli že davno svojo šolo.J
Ko je vlada leta 1761 zahtevala poročilo o \
šolah na Kranjskem, je bilo vsega 16 takih
osnovnih šol. Na Štajerskem so bile šole v \
Mariboru, v Celju, v Gornjem gradu, v Rušah,
a zasilen in zaseben pouk je bil tudi; v Slo-
venski Bistrici, Slivnici, v Starem trgu pri j
Slovenj Gradcu, v Teharjih, v Rogatcu, v Ja-
renini, v Brežicah, v Selnici, v Gradišču, v
Vidmu ob Ščavnici, v Ormožu v Rogaški Sla- ;
tini (Križ), v Ljutomeru, v Laškem, v Sredi-
šču in v Gomilskem. Vendar je bil šolski
obisk slab in nereden. Nekaj takih šol je bilo \
tudi na Koroškem, manj pa na Primorskem. ;
Pač pa je bilo v Trstit sredi 18. stoletja 17
nemških šol s 514 učenci.
TEREZIJANSKA ŠOLSKA REFORMA
Cesarica Marija Terezija je pod vplivom
vzgojnoizobraževalnih idej v Evropi sredi
druge polovice 18. stoletja, ki jih je delno po-
budila Komenskega Didaktika magna, vztraj-
no in toliko časa naglašala zahtevo, da je treba
podložnike pobližje seznaniti predvsem z dol-
žnostmi do države in državljanom pomagati,
da bodo bolje gospodarili in laže plačevali ;
davke. Hotela je z gmotnim in umskim na-
predkom ljudstva izboljšati stanje državne '
Markovci,   stavba,   zgrajena   leta
1812, a obnovljena leta 1890
1811
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Bogojna (1830)1
blaginje. Že leta 1770 (28. septembra) je zato
izdala naredbo, naj se določi razmerje šolstva
in učiteljstva do cerkve: »Moja volja je bila
in je, da so cerkovniki in učitelji, ako oprav-
ljajo oba posla hkrati, kot cerkovniki odvisni
od duhovščine in njej podložni; šolstvo pa je
in ostane državna stvar (»politicum«).«
S tem je bila že nakazana pot k podržavljen ju
šolstva, do katerega pa je dejansko moglo
priti le po počasni in težavni poti šele stolet-
je kasneje.
Leta 1772 je ista vladarica izdala odlok no_
tranjeavstrijskemu guberniju, naj se z vso
vnemo loti izboljšanja šolstva, in sicer tako, da
se najprej ustanovi vzorna normalka na Du-
naju, ki naj potem vzgoji učitelje. Poskrbi naj
se tudi za skupni šolski sklad (Schulfond).
Vlada je hotela pomnožiti predvsem ljudske
šole in hkrati izboljšati način pouka, ki naj
bi ne bil več poljuben, ampak obvezen.
Saganski opat Janez Ignacij Felbinger,
Nemec iz Vratislave (1724—1788), je tedaj
uveljavljal v Evropi svojo »sagansko meto-
do« s posebno učbo po tabelah in črkah. Ze
leta 1771 so to metodo uvedli na dunajski
normalki.
Na splošno se je tedaj širilo in utrdilo pre-
pričanje, da bo kmet, ki bo znal brati in pi-
sati, lahko več pridelal, več zaslužil in tako
mogel tudi plačevati višje davščine. Patent
Marije Terezije z dne 16. marca 1771 (točka
7) se glasi: »Kmečkim sinovom naj graščinske
gosposke ne dovolijo študirati brez prej-
šnjega dovoljenja cesarske deželske gosposke.
Študentje morajo v vojsko, čeprav so bili do-
tlej vojaščine oproščeni.« Vodilne misli, ki so
s terezijskega dunajskega središča prodirale
in izvedle reorganizacijo vsega avstrijskega
šolstvo,  so bile:  »Vzgoja mladine obojega
spola je najvažnejši temelj blaginje narodov
in od dobre vzgoje in vodstva v prvih letih
je odvisen ves bodoči način življenja ljudi ter
oblikovanja duha in način življenja narodov,
ki bi ga nikoli ne mogli doseči, če bi z dobrimi
vzgojnimi in učnimi zavodi ne razsvetljevali
teme nevednosti.«
V glavnih mestih dežele so se ustanovile
normalke z nemško slovnico, spisjem, osno-
vami latinščine, prirodoslovjem, zgodovino in
zemljepisom, geometrijo, stavbarstvom in me-
haniko, geometrijskim in prostoročnim risa-
njem ter pedagoškim predmetom ob novi uč-
ni metodi poleg nastopov učiteljev. Na glav-
nih šolah po manjših mestih in trgih, pred-
vsem pa v središčih okrožja so se poučevali
predmeti kot verouk, pisanje, računstvo, bra-
nje, gospodarstvo in moralka. Veljalo je nače-
lo (osnovnošolski zakon), naj bo šola dostopna
vsem otrokom, dečkom in deklicam v mestu
in na podeželju, bogatim kot revnim. Vendar
je Felbinger zaostajal za Komenskim, ki je
že stoletje prej zahteval v svoji »Didaktiki
magni« šolo za vse kot edino osnovno šolo
brez diferenciacije, kot je bila značilna za
fevdalno šolstvo. Določbe o obveznosti obi-
ska so bile še brez kazni.
»Metodna knjiga« je bila protivna učbi na
pamet in naj bi le bistrila um. Vendar je bila
velika pomanjkljivost, ki se je kmalu poka-
zala kot težka cokla šolskemu razvoju, mate-
rialna podlaga šol, ki so imele različne in po-
manjkljive vire, sredstva in prispevke. Stroš-
kov za šolo namreč država ni podržavila. Dru-
ga napaka pa je bila v nemškem učnem je-
ziku, ki je še dolga desetletja oteževal in celo
onemogočal pri nas večje učne uspehe.
Gmotna sredstva učiteljev po mestih in tr-
gih so prihajala od mestnih občin v zelo
182
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
skromnih prispevkih ter od postranskih za-
služkov učitelja, ki je bil cerkovnik in orga-
nist, dostiktrat pa še godec in celo krčmar.
Kmalu se je ustanovil deželni šolski sklad iz
razlaščenega premoženja jezuitov in samosta-
nov. Namenjen je bil predvsem gimnazijam
in se je nabiral iz obdavčenja zabav (iger,
plesov, maškarad), iz stanovskih blagajn,
zapuščin, šolnin in raznih cerkvenih do-
hodkov ter prostovoljnih prispevkov bratov-
ščin, škofij in samostanov. Marija Terezija je
leta 1779 odločila, da prispevajo cerkve
in bratovščine za ta sklad do 40 kraj-
carjev letno, kar je zneslo v ljubljanskem
glavarstvu 1000 gl letno. Duhovščina se je
upirala, češ da je njen vpliv na šolo manjši
(1781); tedanji ljubljanski škof Herberstein je
bil nasproten razmahu šol, zaradi česar je do-
bil z Dunaja ukor s pretnjo kazni. Saj je pri-
spevek vseh cerkvenih predstojništev znašal
leta 1775 le 180 gl, leta 1778 pa je bilo celo
430 gl zaostanka. Redki duhovniki so več pri
spevali, tako na primer velikovški župnik kar
1000 gl, na Kranjskem pa je bilo takih malo.
Ljubljanski škof se je uprl in grozil, da bo
premoženje razpuščenih bratovščin uporabil
za gradnjo semenišča. Se huje se je upiral
goriški in tedanji lavatinski škof.
Takratna absolutistična država Avstrija si
je od izboljšanja šolske mreže obetala pred-
vsem tudi okrepitev vojaške armade, pove-
čanje političnega in ideološkega vpliva na
množice in širjenje nemščine v nenemških
avstrijskih pokrajinah, kakor na primer rav-
no pri nas ir. v drugih slovanskih deželah te-
danje cesarske Avstrije, kjer so se bali pre-
velike narodne zavesti.*
VELIKA KUMERDEJEVA POBUDA
Z razpravljanjem o osnutku šolske reforme
V Avstriji se je na Dunaju v letih 1770—72
ukvarjal predvsem tedanji minister grof Per-
gen, posredni predstojnik Kumerdeja na du-
najski Orientalski akademiji, kjer je bil Ku-
merdej po dovršenem pravu korepetitor,
vplival pa je tudi razsvetljenec Sonnenfels,
saj je šolska reforma postala aktualna na Du-
naju že od leta 1769. Tako se je zgodilo, da je
ta naš vrli razsvetljenec sestavil posebno
Spomenico z načrtom za organizacijo osnov-
nega šolstva na Kranjskem s tedanjim naslo-
vom »DOMOLJUBEN NACRT, kako hi se da-
lo kranjsko stanovalstvo najuspešneje pou-
čevati v pisanju in hranju«. S tem načrtom,
ki ga je bil Blaž Kumerdeja povsem svoje-
voljno sestavil že 7. marca 1772 in prav tako
svojevoljno tudi predložil dunajski vladi v
začetku leta 1773, je temeljito obrazložil, ka-
ko bi se dale pri nas ustanoviti osnovne šole
v materinščini, da se bodo »Kranjci seznanili
z verskimi in gospodarskimi nauki... in z
državljanskimi dolžnostmi« in se tako lahko
Ijriučili nemščini in sorodnim slovanskim na-
rečjem: hrvaškemu, dalmatinskemu, češkemu,
poljskemu. Poučevali naj bi cerkovniki, nad-
zorovali pa okrajni glavarji, ki naj bi poskr-
beli, da bi se kranjski jezik približeval dru-
gim slovanskim narečjem. Morda je na to Ku-
rnerdejevo zamisel vplivalo tudi dejstvo, da je
na primer na Koroškem komisija sklenila, da
mora vsak cerkovnik znati brati in pisati in
se obvezati, da bo tudi učil. V skladu s tem
sklepom je koroško deželno glavarstvo leta
1770 razglasilo, da morajo znati cerkovniki
poleg branja in pisanja še računstvo, kar vse
je imelo namen oživiti nemško osnovno šolo.
Šola za ljudstvo naj bi bila izobraževalna
ustanova. Zato je Kumerdej zahteval pouk v
materinščini. Naj v nekoliko skrčenem obse-
gu povzamem ta plodni prosvetiteljski načrt,
s katerim je hotel in tudi uspel Kumerdej iz-
rabiti cesaričino težnjo po tesnejši poveza-
Dobrovnik (1338)
183
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Vitomarci (Sv. Andraž v Sloven-
skih  goricah),  šola, zgrajena leta
1864, dozidana 1888 in popravljena
1894 !
nosti njenih, še ne ponemčenih slovanskih po-
krajin s pospeševanjem germanizatorskih in
fiskalnih izboljšav in interesov. Ta razsvet-
ljenski Kumerdejev načrt imenuje Edvard
Kardelj (Sperans) v svoji zgodovinski knjigi
o našem narodu'" »eno najzgodnejših zaved-
nih političnih manifestacij slovenskega na-
rodnega gibanja po Trubarjevi Cerkovni ord-
ningi (1664)« v naši književnosti. Kumerdej
je znal že v uvodu te spomenice kot v celoti
cesaričino »materinsko milost« obrniti svoje-
mu narodu v prid in je opozoril kot Vodnik
na »najpravo lego« naše dežele, ki »je za trgo-
vanje zelo primerna, ljudje pa so delavni,
obdarjeni z dobrimi lastnostmi uma in srca,
a živijo v največji revščini, tako da komaj
zmorejo plačevati deželne in druge dajatve.<.
»V vojaški službi pa se da z njimi malo do-
seči, ker sodijo, da je ta stan največje zlo. Ne
ravnajo se p>o najvišjih odlokih, ker jim osta-
jajo večinoma neznani in so končno že po na-
ravi izločeni od vsakega koristnega občevanja
s sosednjimi ljudstvi, ker govorijo jezik, ki
je samo njihov.«
Vso svojo prepričevalnost, vnetost in pret-
kanost pokaže Kumerdej tudi v nadaljnjem
navajanju razlogov za pomembnost te svoje
spomenice: »Med razlogi za vse to ni najmanj-
ši pri podeželskem ljudstvu tako razširjeno
neznanje branja in pisanja; v tem je tako ne-
izkušeno, da zna razen redkih študentov, du-
hovščine, nekaterih meščanov v mestih in
grajskih pisarnah v vsej vojvodini komaj sto
oseb brati in pisati. Kako naj premagujejo
življenjske težave in obogatijo svoj razum s
spoznavanjem dobrega poljedelstva ter bolj
olikanega in boljšega načina življenja?
Ce bi znali brati in pisati, bi jim bilo prav
lahko dopovedati voljo deželnega kneza, ako
bi jo natisnili v deželnem jeziku ter jo pre-
prostemu človeku razglasili, kakor to delajo
v drugih deželah. S pomočjo knjig bi jih
mogli seznaniti tako z verskimi kakor tudi z
gospodarskimi nauki, da bi laže pridobivali
in proizvode izmenjavali ter državi davke
plačevali. Ce bi brali, bi jih bilo laže seznaniti
z državljanskimi lastnostmi, da bi ne bili kot
vojaki tako neuporabni in bi jih mogli konč-
no pripraviti do tega, da bi se učili nemščino
in razna narečja hrvatskega, dalmatinskega,
češkega in poljskega jezika, ki se od njihove-
ga jezika malo razlikujejo, s čimer bi se jim
poti za pridobivanje in prodajanje izredno
ugladile.
Ker ima na Kranjskem malone vsaka dru-
ga, tretja, gotovo pa četrta vas svojo cerkev,
kjer je nameščen cerkovnik, ki ga po prosti
presoji nastavlja občina ali župnik brez dedne
pravice, pri čemer dobi iz zemljišč in drugih
prejemnikov toliko, da lahko živi tako dobro
kot kak bajtar boljše vrste, ne da bi ga cer-
kovniška služba preveč obremenjevala, bi bilo
za ta končni namen dobro, če bi z odlokom
deželnega kneza prepovedali občini, župniku
ali komurkoli, kdor cerkovnika imenuje, po-
deliti odslej komu cerkovniško službo, razen
če je vešč branja in pisanja. Ta cerkovnik naj
bi bil dolžan vsako nedeljo in praznik popol-
dne po službi božji dve ali tri ure brezplačno
poučevati branje in pisanje k tej cerkvi spada^-
jočo podeželsko mladino pa tudi odrasle ljudi.
Nameščenim cerkovnikom naj se določi pri-
meren rok, da se nauče brati in pisati. Du-
hovniki naj bi se za stvar zavzeli, vendar naj
pri pridigah ne pretijo s pogubljenjem zaradi
šol. Imenovati je treba tudi nadzornike in
oglednike tega pouka. Manjkajo dobre knjige
o poljedelstvu, trgovini, pa tudi nemška slov-
184
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
niča po vzoru francoskih, nemške pa bi bilo
treba prevesti v kranjski jezik, ki ga je treba
spraviti v sklad s hrvaščino, dalmatinščino in
drugimi sorodnimi jeziki. Potreben pa bi bil
predvsem abecednik kot brezplačna začetni-
ca, ki bi bila edini izdatek.«
Zaključil pa je Kumerdej to svojo dobro
premišljeno podkrepitev: »Menim, da bi to bil
za srečo moje domovine prvi in najvažnejši
ukrep, na katerem bi bilo v prihodnosti mo-
goče graditi.«
NASPROTOVANJA
Res je vlada in njena dvorna pisarna na
Dunaju poslala ta Kumerdejev načrt nemu-
doma v presojo deželnemu glavarstvu v Ljub-
ljano, to pa okrožnim glavarstvom in poleg
tega še stiškemu, kostanjeviškemu in bistri-
škemu opatu ter novomeškemu proštu.
Na splošno se vsi ti našlo vi j enei Kumerde-
jevega predloga s to Spomenico niso strinjali.
Nekateri so temu Kumerdejevemu načrtu že
takoj od začetka nasprotovali in ga v celoti
zavrnili, drugi pa tudi kasneje tako zasnova-
nemu šolstvu niso bili naklonjeni iz raznih
svojih načelnih stališč, predsodkov in razlo-
gov. Najbolj odločno je zavrnil ta načrt no-
vomeški prost Jebačin, ki je imel svojo za-
misel, naj bi odbrali le najboljše učence in jih
učili tako, da bi potem starejši in nadarjenej-
ši naprej poučevali mlajše v osnovnih vešči-
nah pisanja, branja in računstva. Mislil je
tudi, da bi pismeni kmet skušal bolje živeti,
na polju pa ne bi hotel več delati. Utemelje-
val je celo revščino, češ da je kmetu koristna,
ker so nevedni ljudje celo srečnejši kot uče-
njaki. Zato je predlagal izbirno šolo nadar-
jencev v okrilju zasebnih župnijskih šol 17.
in 18, stoletja v duhovniške ali — po žumber-
sko — vojaške vzgojne namene, da bi razu-
meli krščanski nauk ter odločbe z najvišjega
mesta. Šolski zavodi naj bi bili za priprav-
ljanje ljudi na podložništvo, ne pa za napre-
dek.
Opat Tauf f er er je bil tudi mnenja, da kme-
ta ni dobro siliti k nobeni zaposlitvi, ki ga
odvrača od njegove usodne določenosti in po-
vzroča, da postane len državljan. Navaja pri-
mere kmetov, ki so vešči branja in pisanja:
»Zasledili bomo, da so leni, da se jim ne ljubi
opravljati lepega ročnega dela in . . . da se
tista naravna dovtipnost izrodi v premeteno
zlobo in objestno hudobijo. .. Daleč sem pa
od tega, da bi hotel s tem zagovarjati neved-
nost ali se upirati razcvetu znanosti. Trdim
samo, da je treba preprečiti zlorabljanje le-te
in ne dovoliti, da bi zašli na pota znanosti. ..
Kaže, da meri projektant na uvedbo nemšči-
ne. Zmeraj sem imel kranjski jezik za drago-
tino, ki je z njo Večna Previdnost obdarovala
Kranjsko, da bi tu tujih zmot ne razumeli.
Kako lahko bi bila prava vera ogrožena, če
bi se med podeželskim ljudstvom razširilo
branje dandanes žal le preveč izprijenih nem-
ških knjig. Ne morem zanikati, da ima pro-
jektantov osnutek nekatere prednosti in z
njim toliko soglašam, da bi bilo koristno na-
učiti kmete po kranjsko brati, da bi mogli
doumeti krščanski nauk in z najvišjega mesta
izdane odločbe v svojem jeziku; pisanja in
nemščine pa iz zgoraj navedenih razlogov ni-
kakor ne morem odobravati.«
Tudi vsa glavarstva so se večinoma nega-
tivno izrazila o Kumerdejevem načrtu. Skli-
cevala so se na pomanjkanje sredstev, pri-
Gornji Petrove! (18C9)
185
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
mernih prostorov za učilnice, njih opremo,
predvsem pa na nedostajanje učnih knjig in
učiteljev. K temu odklonilnemu stališču sko-
raj vseh, ki jim je bil načrt poslan v presojo,
se je pridružilo še več pomislekov in mnenj
tudi nekaterih duhovnikov, češ da bi utegni-
la šola s širjenjem branja in knjig s pohujš-
Ijivimi sestavki škodovati njihovemu moral-
nemu in verskemu prizadevanju. Naj nave-
dem za orimer posebej župnika Heriča iz Vid-
ma pri Ščavnici, ki je izražal bojazen, »da bi
se branja in pisanja vešči ne začeli celo upi-
rati gosposki ter da bi ne zašli v krivover-
stvo«.
KUMERDEJ — RAVNATELJ
PRVE NORMALKE
Marija Terezija pa se ni dala motiti v svoji
težnji, da izvede svoj načrt za šole tudi v na-
ših krajih in tako je dunajska dvoma pisarna
odredila 12. junija 1773, da se v Ljubljani se-
stavi šolska komisija in osnuje normalka s
1000—1500 gld. državne podpore, Kumerdej
pa prevzame ravnateljstvo te šole »zaradi
razboritosti in vneme, ki jo je pokazal v tej
prevažni stvari«, a prej naj obišče dunajsko
normalko zaradi enotnosti pouka. Kumerdej
je res odšel na Dunaj in se je v decembru
leta 1773 vrnil, potem ko je tam spoznal novo
učno metodo, da bi v Ljubljani ob normalki
organiziral tudi pouk pedagogike. Od name-
ščenih učiteljev je zahteval znanje materin-
ščine poleg nemščine, saj je bilo treba po nje-
govem načrtu iz leta 1772 ustanoviti šole s
slovenskim učnim jezikom, ki je bil edini
znan na podeželju.
Vendar se je moral Kumerdej že na začet-
ku spopasti zaradi tega z deželnim glavar-
stvom. Za študij na dunajski normalki je
predložil prve kandidate: Jožeta Vinska iz
Tunjic, Antona Muliča, magistra filozofije iz
Tolmina in duhovnika Matija Petermana iz
Rodin, da so prevzeli pouk leta 1775. Isto leto
so se odprle normalke tudi v Trstu, Gorici,
Celovcu in Gradcu. Pedagoški tečaji 45 dni
so bili od leta 1777, ko je normalka že postala
nujna šola za prestop v gimnazijo. Osnovni
(elementarni) razred za slovenske učence, ki
so se učili nemščine, je bil tudi na celovški
normalki. Pedagoški tečaji pa so bili organi-
zirani še v Novem mestu, v Mlinem pri Ble-
du, v Celju, v Idriji, v Velikovcu, Beljaku in
Mariboru na glavnih šolah. Pri prvem pouku
so se posluževali Felbingerjevega »Jedra me-
todne knjige« (Kern des Methodenbuches), ki
je izšlo leta 1777 v slovenščini v prevodu po
posredovanju Edlinga ter nemških navodil
»Forderungen an Schulmeister und Lehrer
der Trivialschulen«, ki so izšla na Dunaju.
Leta 1775 so se osnovale šolske komisije.
V Ljubljani so bili njeni člani: grof F. S. Gal-
lenberg, baron Niko Rudolf Raab, Jožef Ga-
briel Buset, duhovnika Čoki in Pogačnik," pa
še Hübner ter Kumerdej. Ljubljanska nor-
malka je bila odprta jeseni leta 1775. Dečki
od 6—13 let so začeli pouk 2. novembra v
vseh 4 razredih, kar je imelo slabe posledice.
Učna snov je bila nepravilno porazdeljena
kakor tudi učenci, nemški učni jezik pa je
bil večini učencev neznan, saj je bilo med 120
učenci le 20 Nemcev!
Ljubljansko deželno glavarstvo se za šolo
nI dosti zanimalo, kakor ji tudi ljubljanski
škof Herberstein ni bil naklonjen. Zato je ce-
sarica M. Terezija leta 1776 poslala grofa
Emanuela Torresa, goriškega šolskega poro-
čevalca, da preišče v Ljubljani vzroke ne-
uspeha in svetuje, kaj bi bilo nujno storiti, da
bi normalka uspešno stekla. Cez pol leta je
grajal delo svetne in duhovske oblasti, a tudi
Kumerdejevega postopanja in ravnanja ni
pohvalil. Zahteval je osnovni razred za vse
učence, ki so nezmožni nemščine. Za šolskega
poročevalca je imenoval grofa Ivana N. Ed-
linga, stotnika in oskrbnika brižinskih ško-
fovskih posestev v Škofji Loki, ki je že poka-
zal veliko vneme za šolo in je tudi poslovenil
več šolskih knjig. Leta 1778 je izdal v obeh
jezikih »Forderungen« in spodbudil vladnega
tajnika Sigmunda pl. Kappusa, da je v glav-
nem poslovenil že omenjeno metodno knjigo
(»Sem ali Vonusetek teh Mefodneh Buqui«),
sam pa je poslovenil tudi »Vadenje sa brati
v use sorte pisanji za šolarje teh deželskih šol
v cesarskih kraljevih deželah«. Škof Herber-
stein pa je izdal »Ta veliki Catechismus s pras-
hanjami inu odgovorami« v priredbi Jurija
Japlja, ki je za to delo prejel 12 cekinov tež-
ko zlato kolajno. S temi prevodi so bile prve
težave premagane in Edling to leto že poroča,
da so prevodi najvažnejših knjig ugladili pot
šoli na Kranjskem. Kumerdej je priredil prvo
dvojezično berilo. V veljavo je stopil tedaj
(1777) tudi Drugi del berila za učence v šoli
na kmetih in Drugi del berila za nemške šole
v mestih in trgih cesarsko kraljevih dežel.
Dne 10. marca 1777 je sporočil Ignacij Felbin-
ger ljubljanski okrožni šolski komisiji dovo-
ljenje za prireditev dvojezičnih učbenikov za
1. in 2. razred, za 3. in 4. razred pa je vladni
dekret določal nemški učbenik. Kumerdej evo
»Vadenje sa brati« je vplivalo na poznejše
sestavljalce osnovnošolskih beril (Kuzmič,
Metelko, Slomšek!).
Dvorna pisarna je namreč že 26. II. 1774
odločila, da je Kumerdej prost pouka, ker ima
dovolj dela s prevajanjem Ln mora še nad-
zirati šole na kmetih ter mnogo potovati. Šol-
186
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974
ska komisija na Dunaju je imela prvo sejo 20.
aprila 1774. Ker to leto še ni bilo poročila o
ljubljanski normalki, je dvorna komisija 25.
februarja 1775 poklicala Kumerdeja in še dva
učitelja (Vinčneka in Muliča) za 6 tednov na
Dunaj. Tako je bil že na seji šolske komisije
v Ljubljani in na Dunaju potrjen prvi uči-
teljski zbor: ravnatelj Kumerdej, učitelja
Vinšek in Mulič ter katehet Peterman. Ker
so bile pa že čez pol leta pritožbe zaradi ljub-
ljanske normalke, je cesarica prejela od go-
riškega šolskega poročevalca grofa Torresa
poročilo 20. decembra 1776, da se poučuje v
nemščini, torej v jeziku, ki je večini učencev
neznan, da tudi učitelji in učenci niso prav
porazdeljeni, da je bil Kumerdej do škofa pre-
malo odločen ter sploh premalo živahno deja-
ven. Sam je sodil za ponižanje, da je od prava
prestopil na normalko. Vendar je ugotovil,
da ni toliko krivde na Kumerdeju kot na šol-
ski komisiji. Ko je bil nato namesto grofa
Gallenberga imenovan grof Edling (1777), je
začelo delo na šoli uspevati, tako da je bila po
sodbi Dunajčana Hermanna leta 1780 ljub-
ljanska normalka v tem letu že »gotovo ena
najboljših šol v Avstriji«. Leta 1786 je odšel
Kumerdej v Celje kot okrožni šolski komisar
in se je vrnil v Ljubljano šele leta 1792 na
enako mesto, na katerem je potem vztrajal
do smrti 10, marca 1805. V Celju ie pospeše-
val tamkajšnje šole in pridobil za prevajanje
štajerskega duhovnika Goličnika.'^ Od leta
1785 do smrti je mnogokaj prevajal za Kme-
tijsko družbo, katere član je bil, Janševe knji-
ge o čebelarstvu in je bil sploh cenzor za slo-
venske prevode. Tudi Japlju je pripomogel
pri njegovem prevajanju Svetega pisma
(1786),
Po ustanovitvi normalke v Ljubljani je Ku-j
merdej z grofom Edlingom, pl. Kappusom in \
Jurijem Japljem skrbel za šolske knjige. Le- ;
ta 1775 bi moral uradno posloveniti tedanji \
šolski red, a tega ni izvršil. Vlada ga je ime-
novala leta 1777 tudi za prevajalca goriške
šolske komisije. Prvi del druge čitanke za tri-
vialne šole (Vodenje sa brati) je izdal dvoje-
zično prvič leta 1778 (Egger, Ljubljana), dru- i
gič leta 1796, tretjič leta 1800 in potem še en- ;
krat brez letnice. Leta 1779 je pripravljal ]
Pravopis — iz odpora do Pohlina — in slovni-
co ob Zoisu leta 1784. Leta 1780/81 je poslal
ruski Akademiji v tedanji Petrograd razpravo
»Über die Sprachkunde der Slawen und Rus-
sen«. Pravopis m.u je nastajal v zamisli med i
prevajanjem Japljevega Svetega pisma (1781
do 1785), Izšel pa ni kot tudi slovnica ne.
Od leta 1786 je bil ob odhodu v Celje za
nadzornika njegov naslednik na ravnatelj-
skem mestu ljubljanske normalke A, Mulič,
ki se je izobraževal v Gradcu pri šolskem nad-
zorniku F. Kiglerju, Za dekliške šole je bila
posebej določena gdč, Kohllöffel. Leta 1778 je
nastal   zanimiv izvleček navodil  za  pouk
(Egger, Ljubljana): »Pogervajna na šumaštre
in učenike teh trivial- ali gmejn šuli, na ka-
terih dopolnostjo imajo ti postavleni vizita-
torji ali spregledovavci gledati, inu po taistih '
ta rodnost teh, kateri ta mladost podučujo, '
obsoditi, v krajnsku prestavlene od gospuda ;
J. N. grofa Edünga, cesarskega kamerskega
gospuda inu svetovavca per lublanskemu sve-
tovavstvu.«  Sagansko metodo je Felbinger
odobril. Vendar je Felbinger jeva slava po
smrti Marije Terezije (1780) zašla, ko ga je
Jožef II. poslal z Dunaja (1782) in je 6 let za- {
tem zagrenjen umrl. Leta 1785 je bilo že ču- \
Lovrenc na Dravskem polju, zgra-
jena leta 1879 (dve učilnici in sta-
novanje za upravitelja) ,
187
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1971
titi močan kritičen odnos do Felbingerja in
njegovih metod pri pedagoških izpitih, kate-
rih se je udeležilo 30 kandidatov, med njimi
tudi naš Linhart in Kumerdej.
Leta 1787 je Jože Golob zanesel k nam »iz-
boljšano učno metodo« kot začasni ravnatelj
ljubljanske normalke (do leta 1802) in so ga
zato imenovali »očeta osnovnošolskega uči-
teljstva na Kranjskem.« Na Dunaju je po-
tem Felbingerja nasledil Gall in od njegove
smrti leta 1788 je prevzel vodstvo osnovnih
šol že naš Jože Spendov^^ iz Mošenj na Go-
renjskem. Polagoma — v 25 letih — je bila
odpravljena tabelarična in črkovna metoda
dobesednega in mehaničnega učenja, značilna
še za Felbingerja. Tej je namreč sledila kate-
kizmična (sokratična) metoda vprašanj in od-
govorov.
Glede gmotnega stanja učiteljstva je že
Kumerdej zahteval leta 1800, naj se izboljša
ekonomski položaj učitelja z večjimi prispev-
ki od drža^?e pa tudi postranske zaposlitve,
dalje neodvisnost učitelja od duhovščine in
seminar za izobraževanje učiteljev v deželnem
jeziku (višja izobrazba).
Kumerdejevi prosvetiteljski zamisli in za-
snovi šole kot izobraževalne ustanove in kot
edine poti in sredstva za kulturni in gospo-
darski napredek našega delovnega človeka v
boju z zaostalostjo pa je sočasno obstajal in
nasprotoval še osnutek zamisli šole kot zavo-
da za prevzgojo in izobrazbo gosposki vdanih
podložnikov v težnji za preprečevanje na-
prednih idej. To je smer, ki jo je zastopal
predvsem Taufferer. Ti dve glavni težnji in
zamisli sta se še vse 19. stoletje medsebojno
borili vsaka za svojo uveljavitev. Zanimivo
pa je, da je bila po mnenju šolskega sveto-
valca goriškega glavarstva Torresa leta 1776,
ko je prišel v Ljubljano kot šolski komisar,
imenovan od Marije Terezije — vsa šolska
komisija v Ljubljani Kumerdeju nasprotna
in je bila veljavna pobuda za razvoj osnovne-
ga šolstva pri nas Splošna šolska naredba prvi
avstrijski temeljni zakon z dne 6. decembra
1774.
Če se ob tem bolj površnem in okvirnem
pregledu stanja in razvoja osnovnega šolstva
pri nas od časov cesarice Marije Terezije, to-
rej od njegovega podržavljenja in posploše-
nja vprašamo po bistvenih in osnovnih dej-
stvih in značilnostih, potezah, tezah in antite-
zah pa tudi po namenih in težnjah, si moramo
zastaviti nekatere pomisleke in vsaj na sploš-
no tudi nanje odgovoriti:
Kumerdej eva velika pobuda, zasluga in
vloga pri načrtovanju prve osnovnošolske in
izobraževalne ter vzgojne mreže pri nas, ki je
v bistvu hkrati tudi prosvetiteljska težnja v
razmerju do šolske organizacije cesarice Ma-
rije Terezije, nedvomno zasluži, da jo Sloven-
ci lahko štejemo v vrsto največjih in najpo-
membnejših, daljnosežnih kulturnih podvi-
gov, saj je široko zamišljeno in zasnovano
osnovno šolstvo tega časa prav po njegovi za-
slugi v dobršni meri ena najvažnejših prido-
bitev razsvetljene dobe na Slovenskem.
Vendar bi to zgodovinsko dejstvo potrebovalo
danes še posebne znanstvene obravnave, ki
bi vsestrano in nepristransko osvetlila odnos
do takratne splošne organizacije cesarice
Marije Terezije v srednjeevropskem in še
posebej v tedanjem avstrijskem okviru in
merilu.
Drugo vprašanje, ki prav tako še ni znan-
stveno dovolj raziskano v zvezi s tem, je od-
nos tedanjih cerkvenih predstavnikov do te
Kumerdej eve in cesaričine pobude ob začet-
nem javnem ustanavljanju šol pri nas, ki se
nikakor ne da kar povprek odpraviti z za-
ključkom, da je bilo to predstavništvo zaradi
versko moraličnih pomislekov tej prvi šolski
organizaciji pri nas nenaklonjeno in celo
nasprotno, posebej če bi hoteli ta odnos pre-
nesti na ves začetni kot nadaljnji razvoj
našega šolstva. Pri tem je namreč treba upo-
števati, da se je dejansko v praksi ta osnovna
šola pravzaprav skotila v naročju cerkvenih,
to je župnijskih in dekanijskih območij in je
kljub sem in tja se pojavljajočemu odporu le
prejemala prav s te strani še največ opore,
zaslombe in naklonjenosti, ki jih je v svoji
nebogljenosti potrebovala in vsaj posredno
tudi prejemala. Tu mislim na prvi učiteljski
kader, ki se je razvijal že po Kumerdejevem
predlogu in ob njem prvenstveno iz vrst or-
ganistov in cerkovnikov pa tudi na takratno
in kasnejšo gmotno pomoč od tedaj trdne du-
hovniške organizacijske mreže. Tu bi bilo
seveda treba upoštevati tudi šolstvo v Pri-
morju, na Koroškem, v Benečiji in v Prek-
murju, kjer je prišlo že tedaj, kasneje in pri-
haja še danes — predvsem v zamejstvu —
do vidnega izraza.
Tretja znanstveno še ne izčrpno obdelana
bi bila tudi vseskozi živa in dejavna germa-
nizatorska težnja avstrijske vlade na eni stra-
ni ter fiskalno politična težnja pri razprejanju
šolske mreže na Slovenskem na drugi strani.
Ali smo Slovenci med tedanjimi avstrijskimi
slovanskimi podložniki s svojo tedanjo šolsko
organizacijo med naprednimi ali med zamud-
niki in če ter koliko nam je ozir nanje pri naši
narodnostni borbi za obstanek in uveljavlja-
nje slovenskega učnega jezika v enakopravni
povezavi kaj koristil ali ne?
188
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO    XXII 1974
Četrto še ne dovolj znanstveno obdelano
vprašanje je tudi vprašanje splošnega raz-
svetljenskega pobudništva dobe, ki je odseva-
lo tudi v Kumerdeju samem, Zoisu, Edlingu in
drugih kot njegovih predstavnikih ob snova-
nju obvezne osnovne šole ter na drugi strani
odnos do morda zasebnega, osebnega pobud-
ništva Kumerdej a samega.
Peto vprašanje, ki še ni posebej, še manj pa
dovolj obdelano v naši pedagoški in šolski
znanstveni smeri, je, kako se je zahteva, iz-
ražena v terezijanski šolski reformi, da posta-
ne poslej šola »politicum« in ne več v odvi-
nosti prvenstveno od cerkvenega okvira,
tudi v resnici in postopno uresničevala v toku
19. stoletja, saj je še vse do ločitve cerkve od
države veljalo skozi 20. stoletje načelo: Cer-
kev in šola sta sestrici dve, se druga od druge
ločiti ne sme!
Učiteljska izobrazba in poklicna zavest,
kako je rasila in se stopnjevala v teku 19.
stoletja pri nas, z njo pa tudi nezavisnost,
samostojnost, moralna in poklicna avtoriteta
učiteljstva — bi bila šesta še neobdelana pro-
blematika naše pedagoške znanosti.
Sedmo vprašanje, ki kliče po znanstveni ob-
delavi pri nas, je naša osnovna šola kot od-
skočna deska in podlaga nadaljnjemu višje-
mu in najvišjemu izobraževanju. Sem spada
tudi obravnava vloge osnovne šole kot sploš-
no kulturne pridobitve in osnove vsej
nadaljnji kulturni gradnji.
Posebno vprašanje, ki bi ga bilo treba s tem
v zvezi obdelati, je tudi, ali in koliko je osnov-
na šola pripomogla k naši večji in budnejši
narodni osveščenosti.
Končno bi bilo treba premotriti še pomen-
ski odnos tega osnovnega terezijanskega
šolstva do naše dobe in njene kulturne ravni.
Predvsem pa bi bilo treba gojiti spoštljiv od-
nos do vseh teh skromnih in starih začetkov
šol in do njih uvesti primerno zaščito. Po tem
bo šele možna pravšnja primerjava z današ-
njico in pravilno vrednotenje vseh teh naših
začetnih prizadevanj s Kumerdejem na čelu
in armado starih, požrtovalnih učiteljev v
zadnjih dveh stoletjih za njim.
OPOMBE
1 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naro-
da, Celovec 1910, 499. Ribniški dekan Anton Sku-
bic, rkp. — 2. Mitteilungen d. Mus. Vereins ivr
Krain, 1900, 1 si. — 3. Kat. obzornik, VI., 238. —
4. F. Schumi, Urkunden und Regestenbuch des
Herzogthums Krain, II, 55. — 5. Dimitz. Ge-
schichte Krains, I, 242. — 6. Josip Gruden, Zgo-
dovina slovensikega naroda, Celovec 1910, 980 in
nasi. — 7. Josip Gruden, istotam, 972 in nasi. —
5. Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedago-
gika na Slovenskem. I, 1963 (183 in nasi,). — 9.
Blaž Kumerdej, r. 27. februarja 1738 v Zagorici
pri Bledu, u. 10. marca 1805 v Ljubljani je do-
vršil pravo v letih 1757—60 in obiskoval še bo-
goslovje v letih 1761/62, (prim. SBL). — 10. Spe-
rans (E. Kardelj), Razvoj slovenskega narodne-
ga vprašanja, 1939. — 11. Franc Tomaž Pogačnik,
r. 1739 neznano kje, u. 1799 v Moravčah, Linhar-
tov prijatelj, ud obnovljene akademije operozov
(1781) in leta 1792 kot prvi rektor ljublj. liceja
predsednik novo ustanovljenega študijskega kon-
sesa. (Pim. SBL). — 12. Janez Goličndk, r. 1739,
u .1807 (Prim. SBL). — 13. Jožef Spendou, refor-
mator avstrijskega -šolstva, r. 1757 v Mošnjah, u.
1840 v Kirnbergu. Kot katehet na dunajski nor-
malki in prost je bil v letih 1788—1816 najvišji
šolski nadzornik (stolni sholar), ker je njegov
prednik Jože Anton Gall postal linški škof. Kf->t
univ. kancler je leta 1828 promoviral našega Pre-
šerna. Kot jožefinec je vodil avstrijsko prosvetno
upravo (1788—1816) in med drugim izdal tudi
znano Politično šolsko ustavo nemških šol, (Po-
litische Schulverfassung d. deutschen Schulen,
1806). Njegova, s Felbingerjevo, Schmidtovo in
MüUerjevo metodo izpopolnjena učna metoda je .
hotela razvijati vse duševne sdle učencev in je
odpravila metodo izpraševanja pa tudii telesno
kazen in je nasprotovala duhovniškemu nadzira-
nju šol. (Prim. SBL).
189
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXU 1974
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
DATIRANJE STARIH FOTOGRAFIJ
MIRKO KAMBIC
Stare fotografije so večkrat nedatirane ali
pa imajo pozneje pripisane datume, ki so
lariko problematični. Načinov, kako se pri-
bližamo pravilni letnici nastanka fotografije,
je precej. V primeru, ki ga bom tu navedel,
bom postavil domnevo o pravilnem datiran-
ju na podlagi fotografske tehnike.
Zgodovinski arhiv Ljubljana ima v svoji
fototeki izvirno fotografijo pokončne elipsa-
ste oblike, formata 223 x 185 mm, v sepia to-
nu, značilnem za starejše fotografije. Upo-
dobljena je skupina 22 lovcev, ki požirajo za
skupinski posnetek na jasi, z drevjem v ozad-
ju in s precej praznim, zabrisanim ospredjem,
ki predstavlja verjetno del poti.'
Izvirnih podatkov o fotografu in o datumu
na sliki ni, pač pa je na hrbtni strani ovala
slike novejši pripis s svinčnikom: »Lov pri
Fidelisu Terpincu, okoli 1850.« Pripisanih je
še nekaj imen lovcev.
Navedeni datum mi je vzbudil resne po-
misleke. Okoli leta 1850 in še tja proti šest-
desetim letom je v Evropi prevladovala da-
gerotipija, to je fotografiranje na posreb-
reno kovinsko ploščo. Drug postopek, talbo-
tipija, je bil pri nas le redkost ali pa sploh
Lov pri Fidelisu Terpincu. Presli-
kal M. Kambič (fototeka ZALj)
190
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII
Lov pri Fidelisu Terpincu. Izrez iz ovalne originalne silice. Preslikal M. Kambič (lototeka ZALj)
neznan; talbotipija je bila slika na papirju,
kopirana s papirnega negativa. Ta postopek
se je uveljavil najbolj v Angliji, delno v Fran-
ciji, vezan je bil na patentno pravico; iz
splošne uporabe pa se je umaknil skoraj is-
točasno kot dagerotipija.
Naša slika lovcev ni niti dagerotipija niti
talbotipija. Gre za sliko na albuminskem pa-
pirju, ki je nastala s kopiranjem motiva po
negativu na stekleni plošči. Ta postopek je
iznašel S. Archer leta 1851, v splošno rabo je
prešel proti koncu petdesetih let, s poklicni-
mi fotografi pa se je razširil od šestdesetih
let dalje tudi pri nas. Na podlagi tega bi bilo
pravilneje datirati sliko lovcev s Terpincem
v šestdeseta leta.
Pozornost pa mi je vzbudila tudi elipsasta
(jajčasta) oblika slike. Med ljubljanskimi fo-
tografi šestdesetih let sem zasledil doslej
takšno obliko samo pri Jožefu Diwischov-
skem, ki je bil v Ljubljani uradno vpisan kot
fotograf od 27. septembra 1864 do 1. decemb-
ra 1866. Njegova sUka blagoslovitve polkov-
nih zastav pred šentpetrsko vojašnico leta
1865 ima prav takšno elipsasto obliko, le da
je v vodoravni legi, medtem ko je naša slika
lovcev v pokončni.^
Prišlo mi je na misel, da bi primerjal for-
mat obeh originalnih slik in rezultat je bil
zanimiv: obe elipsi se ujemata na ožjem kon-
cu do milimetra natančno. Na daljšem koncu
pa je razlike za 21 mm, kar pa je razumljivo.
Slike na tankem fotografskem papirju je bilo
treba obrezali in nato nalepiti na kartonsko
podlago. Slika lovcev pa nima na obeh kon-
cih nobenih zanimivih podrobnosti, temveč
prehaja celo v neostrino in zabrisanost. Zato ]
je razumljivo, da je fotograf pri obrezovanju I
sliko lahko za malenkost skrajšal. Prav ta ne- •
ostrina na obeh daljših koncih elipse je zna- ¦
čilna za obe navedeni sliki. Gre za pomanjk- '
Ijivost objektiva (sferična aberacija), ki mu
je ostrina vidno pojenjavala proti robu slike.
Na podlagi formata elipse in njene veliko-
sti ter na podlagi zabrisanosti sklepam, da iz-
virata obe navedeni sliki iz iste kamere in
od istega fotografa, to je od Diwischovskega.
In tako bi sliko lovcev, Terpinca in njegovih
kolegov, uvrstili v čas med 1864 in 1866.
To je seveda sklep na osnovi fotografske
tehnike in časa fotografovega bivanja v Lju-
bljani. Ostane pa vprašanje, kaj je s princi-
pom »terminus, ante quem«. Ce bi bil kateri
od upodobljenih lovcev v domnevnem roku
(1864—1866) že pokojen, pade moje sklepanje
takoj v vodo. No, če vzamemo v presojo edi-
no glavno osebo slike, Fidelisa Terpinca, na-
šega priznanega gospodarstvenika, lahko ugo-
tovimo, da je bil rojen 1799, umrl pa je
1875.3
V primeru Terpinca bi torej naše datira-
nje slike držalo, posebno tudi zato, ker nje-
gova fiziognomija na sliki ustreza podobi člo-
veka, starega okrog 60 let. Ta fiziognomija
pa se tudi ujema z drugo, portretno fotogra-
fijo, ki predstavlja Fidelisa Terpinca kot 60
letnika.*
191
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Pravokotna slika lovcev je sedanja presli-
kava in povečava po izvirni ovalni fotogra-
fiji, seveda z izrezom, ki je osredotočen na
osebe. Originalna fotografija v ovalu (elipsi)
pa nam pomaga datirati sliko prav zaradi
svoje oblike, seveda indirektno.
Zaključim lahko z zelo verjetno trditvijo, '
da je treba navedeno sliko^ lovcev datirati
prej z »okoli 1860« kot z »okoli 1850«.
OPOMBE
1. ZALj (MALj), Poz II/B 2, št. 116. — 2. Kro-
nika, 1972, št. 3, str. 174 in Kronika, 1973, št.
2 str. 131. — 3. Jože Som, Razvoj papirnice Vevče,
Ljubljana 1956, str. 22 si.— Jože Sarn, Obdobje
grosiističnih tvrdk (1820^—1870); Kronika, 1964,
1. zv., str. 17 si. — 4. ZALj, (MALj), Poz. II/B 2
(Krisperjev album).
192
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino xxii 1974
delo NASIH zavodov IN društev
Razstava zgodovina Domžal v arhivskih \
virih ,,
Zgodovinski arhiv Ljubljane, ki opravlja.
naloge varstva arhivskega gradiva tudi v '
domžalski občini, je pripravil razstavo Zgo- '
dovina Domžal v arhivskih virih, ki je bila !
odprta od 10. do 16. junija 1974 v Komunal- i
nem centru v Domžalah. Organizator razsta- j
ve in njen pobudnik. Kulturna skupnosti
Domžale, sta želela z dokumentarno ilustra-
cijo pomembnih prelomnic, dogodkov in raz-
vojnih smeri v domžalski zgodovini pokazati,,
kako pomembna sestavina naše kulturne de- j
diščine je arhivsko gradivo in s tem okrepiti j
tudi spoznanje, da je treba njegovi ohranitvi I
in varstvu posvetiti posebno družbeno skrb. '
Izbor arhivskega   gradiva   za   zgodovino]
Domžal od njihove prve omembe v virih v ¦
13. stoletju do prvih ukrepov nove ljudske
oblasti po osvoboditvi leta 1945 iz fondov '
avstrijskega državnega arhiva na  Dunaju, '
Arhiva Slovenije, arhiva Inštituta za zgodo- '
vino delavskega gibanja v Ljubljani in Zgo- ;
dovinskega arhiva Ljubljane je zelo uspešno
opravil arhivar Janez Tehovnik, ki je pripra- '
vil tudi osnutek razstave, oblikoval pa jo je
arhitekt Matija Suhadolc. Ob tem naj pose-'
be j poudarimo Tehovnikovo vztrajno priza- ¦
devanje, da bi z arhivskimi viri prikazal vse i
pomembno dogajanje v več kot 750 letih raz- •
roja Domžal; drobce gradiva za nekatere po- ;
membne dogodke je našel šele po dolgotraj- i
nem iskanju. Za starejše obdobje domžalske
zgodovine in tudi za nekatere pomembne proi-
bleme v zadnjem stoletju je namreč velika J
večina arhivskega gradiva uničena ali izgub- ;
Ijena. i
Ob tem naj posebej opozorimo na težave j
pri iskanju najstarejših listin z omembami
Domžal, ki izvirajo iz velikih sprememb v -
krajevnem imenu. Zgodovinarji J. V. Valva--1
sor, G. M. de Rubels, F. Schumi in P. Kand- i
ler so objavili listino koroškega vojvode i
Ulrika^ ki je 1. novembra 1260 daroval samo- ;
stanu v Bistri pri Vrhniki dve kmetiji v kra-
ju z imenom Unseildendorff oziroma Vnheil-
dendorf, vendar nihče vasi ni znal lokalizi- ;
rati, le Schumi je menil, da gre za Imenje pri;
Moravčah. Prof. dr. Milko Kos je našel v av- i
strijskem državnem arhivu na Dunaju še 16 ;
listin iz 14. stoletja, v katerih prevladujeta ;
dva tipa tega imena Vnsersdorf ter Vnsels-i
dorf in podobno. V listini iz leta 1444 je že i
podatek, da je Vnserstorff in Manspurgerj
pharr, torej v mengeški fari. S tem je bil kraj j
vsaj širše lokaliziran. V urbarju nemškega ^
viteškega reda iz leta 1490 pa se pojavi imej
Dumsel, ki je podobno današnjim Domžalam. \
Dokončno pa je ta problem razrešil v svoji ^
doktorski disertaciji o stiski posesti Metod j
Mikuž, ki je v urbarju iz leta 1505 pri kraju ¦
Vnsersdorff našel pripis Vdim Salez (v Dom-:
Žalah), v drugem stiškem urbarju iz leta 1553 I
pa staro in novo obliko krajevnega imena \
(Vnser dorff oder Damschale), leta 1619 pa je i
zapisano le še ime Domschal. Prof. Mikuž pa |
je tudi ugotovil prvo omembo Domžal v zgo- :
dovinskih virih. O podelitvi dveh kmetij '
Griffa iz Štude stiškemu samostanu med leti \
1200—1230 v kraju Domsselsdorf pa ni ohra- ;
njena originalna listina, temveč le regestni *
zapisek iz 18. stoletja. V teh zapisnikih pa,!
običajno ni navedeno tako ime kraja kot v J
originalnih listinah, temveč tako, kot je bilo i
v rabi ob sestavljanju zapisnika, torej v 18. '
stoletju. Domžale so bolj kot večina drugih i
krajev spreminjale obliko svojega imena in ^
zato je ta zanimiva posebnost zaslužila, da jej
bila ilustrirana z več dokumenti na začetku j
razstave. Z bogatim gradivom je bil nato pri- j
kazan razvoj naselij na območju Domžal, i
velika razdrobljenost fevdalnih posesti, pod-^
ložniške obveznosti, kmečki upori in turški '
vpadi. *
Domžale so postale pomembnejši kraj šele,
v 18. stoletju, ko je bila zgrajena dunajska,
cesta in ko so postale znane po slamnikarski \
domači obrti. Toda obdobje njihovega nagle-^
ga razvoja se je začelo šele v šestdesetih le-I
tih 19. stoletja, ko so tirolski podjetniki zgra-J
dili v Domžalah prve slamnikarske tovarne.^
Domžale so postale evropsko znano središče.!
slamnikarske industrije in v 25 večjih obra-^
tih je bilo zaposlenih pred prvo svetovno voj- ;
no okoli 1000 delavcev in delavk. Žal pa prav>
arhivsko gradivo slamnikarskih podjetij ni-
ohranjeno. Pomemben korak h gospodarske-.
mu napredku Domžal je bila tudi zgraditev,
železniške proge Ljubljana—Kamnik v letih
1890/91. Z razvojem slamnikarske industrije,
je bilo povezano tudi veliko priseljevanje Ti-
rolcev v Domžale, Njihova ponemčevalna.
prizadevanja so kmalu naletela na odločen
odpor Slovencev. Protinemške demonstracije-
ob razvitju prapora društva Andreas Hofer-,^
Verein 1, junija 1905 so močno odmevale tudi,
v slovenskem okviru, ponemčevalna prizade- j
vanj a Tirolcev pa so sprožila tudi nastanek ¦!
društev in izobraževalnih ustanov, ki so kre- -
pile slovensko narodno zavest. Slabe mezdne -
in delovne razmere v tovarnah tirolskih pod- 1
jetnikov so povzročile tudi nastanek prvih '
193
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
delavskih društev, leta 1907 pa se je delav-
stvo prehudemu izkoriščanju prvič uprlo s
stavko. Tudi vse te dogodke je razstava do-
bro prikazala.
Z nastankom kraljevine SHS se je začel
propad slamnikarske industrije, toda zaradi
ugodnih pogojev (veliko tovarniške delovne
sile, ugodni energetski viri in prometne zve-
ze) so v obdobju med dvema vojnama na
domžalskem območju nastale nove tekstilne,
usnjarske, kemične in druge tovarne, tako da
se je nadaljeval proces spreminjanja Domžal
iz kmečkega naselja v industrijsko središče.
Pripomnimo naj, da so Domžale šele po dol-
gotrajnih prizadevanjih leta 1908 dobile sa-
mostojno faro, leta 1925 pa je bil iz naselij
Zgornje in Spodnje Domžale, Stoba in Štude
ustanovljen trg Domžale. Razstava je z do-
kumenti in fotografijami nazorno ilustrirala
naglo spreminjanje podobe Domžal v tem ča-
su, njihov napredek na vseh področjih, zlasti
na gospodarskem, posebno pozornost pa je
posvetila delavskemu gibanju z bogatim gra-
divom o nastanku sindikatov v domžalskih
tovarnah ter o mezdnih gibanjih in stavkah.
Iz zelo obsežnega gradiva o okupaciji in
narodnoosvobodilnem boju na domžalskem
območju so bili na razstavi nemški dokument
o začetku oboroženih akcij na kamniškem in
domžalskem območju 27. julija 1941 opolnoči,
ki so bile dejansko tudi začetek množične
vstaje na Slovenskem, ter poročila domžal-
skega občinskega komisarja o razpoloženju
prebivalstva po selitvah in streljanju talcev,
partizanski dokumenti pa so ilustrirali delo-
vanje organizacij KPS in SKOJ ter OF in
njenih množičnih organizacij v domžalskem
rajonu oziroma okraju v letih 1943/44. Sklep-
na dokumenta na razstavi pa sta bila zapisnik
seje trškega ljudskega odbora iz avgusta
1945, ki kaže delovanje nove ljudske oblasti,
in zapisnik o prevzemu tovarne sanitetnega
materiala na Viru, ki ilustrira ustvarjanje no-
vih temeljev gospodarstva v družbeni lastni-
ni.
Razstavo si je ogledalo izredno veliko obča-
nov ter okrog 2000 učencev osnovnih šol. Iz
knjige vtisov se vidi, da je pomembno prispe-
vala k boljšemu poznavanju krajevne zgodo-
vine, zbrano gradivo pa bo na voljo šolam
kot ponazorilo pri pouku. Razstava pa je do-
segla svoj namen tudi s tem, da je pokazala,
kako pomembno nalogo opravljajo arhivi in
nazorno ilustrirala škodo, ki je bila storjena
v preteklih obdobjih z uničenjem ali izgubo
pomembnega arhivskega gradiva. Ob tem naj
poudarimo, da se je začelo načrtno in konti-
nuirano prizadevanje za evidentiranje in ure-
janje arhivskega gradiva v domžalski občini
šele v zadnjih letih, ko je Kulturna skupnost
s svojimi sredstvi omogočila Zgodovinskemu
arhivu Ljubljane, da izpolnjuje tudi na tem
območju vse naloge tako, kot mu jih nalaga
zakon o varstvu arhivskega gradiva, za kar
je bil že skrajni čas, kajti tudi mnogo drago-
cenega gradiva za domžalsko zgodovino po
osvoboditvi je že uničenega. Podobne razsta-
ve, kot je bila Zgodovina Domžal v arhiv-
skih virih, pa lahko pomembno prispevajo k
seznanjanju tudi širšega kroga občanov z de-
lom in nalogami arhivov.
Miro Stiplovšek
Razstava »Oh 200-letnici Splošne šolske
naredhe«
Razstava v Slovenskem šolskem muzeju nas
pregledno seznanja z začetki naše šole pred
200 leti. Slovensko ozemlje v okviru avstrij-
ske monarhije, razdeljeno na dežele Goriško,
Koroško in Kranjsko, štajerski gubernij in
Trst, je dobilo zakonsko osnovo za organiza-
cijo šolstva s prvim šolskim zakonom, Sploš-
no šolsko naredbo iz leta 1774. Izdelal jo je
saganski opat Ignacij Felbiger, že priznan re-
formator katoliškega šolstva v Šleziji, v slo-
venščino pa prevedel Janez Edling, tedaj po-
ročevalec kranjske deželne šolske komisije.
Dvojezična nemško-slovenska izdaja, izšla le-
ta 1777, je prvi uradni šolski zakon v sloven-
skem jeziku.
S predstavitvijo slovenskih šolskih knjig v
dobi protestantizma smo prikazali obdobje,
ko doseže razvoj osnovnih šol in gimnazij
sredi XVI. stoletja svoj prvi višek. Obdobje
protireformacije je protestansko šolo uničilo.
Elementarna šola tega časa daje izobrazbo le
izbrancem iz fevdalnih vrst in nekaterim
otrokom meščanov. Jezuiti so organizirali
gimnazijski pouk in se za osnovno šolo niso
zanimali.
Prvi, ki je po 200 letih odločno zahteval
šolo v slovenskem jeziku, je bil Blaž Kumer-
dej s svojim temeljnim načrtom za sloven-
sko osnovno šolo iz leta 1772. S porajanjem
novega načina proizvodnje se že v 50. in 60.
letih XVIII. stoletja tudi na naših tleh pojav-
ljajo silnice za zbiranje otroške delovne sile
v nastajajočih industrijskih obratih in za za-
četke obrtnega šolstva. Po izidu patenta o
predilskih šolah leta 1765 delujejo le-te za
kratek čas v Ljubljani, Celju, Novem mestu
in Ptuju. Strokovno šolstvo, ki ga je omeje-
vala splošna nepismenost, se je porodilo iz
družbenih potreb po boljši strokovni usposob-
ljenosti. V Idriji so začetki rudarske šole in
šole za metalurške in kemične vede, pouču-
jeta pa geodet Jožef Mrak in Janez Scopoli.
V Ljubljani je Gabrijel Gruber poučeval me-
194
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
haniko, geometrijo, hidravliko in risanje.
Kmetijsko šolo v Ljubljani je vodil jezuit
Giel, delala pa je le nekaj let. V Trstu je de-
lovala 2-letna navtična šola. Soli za kirurgi-
jo in porodništvo na licejih v Ljubljani in Ce-
lovcu po pomenu presegata druge strokovne
šole in delujeta še v XIX. stoletju.
Vse štiri normalke na slovenskih tleh (v
Ljubljani, Celovcu, Gorici in Trstu) so de-
želne šolske komisije ustanovile v letih 1775
do 1776, začasno nekatere še ne z vsemi 4 raz-
redi. Zanje so zbirali finančna sredstva v de-
želnih šolskih skladih. Na normalkah so se
usposabljali tudi učitelji glavnih šol in trivi-
alk. Na njih se poleg standardnih predmetov
že poučujejo predmeti naravoslovne smeri,
ki nakazujejo premike v družbenih odnosih,
pouk pa je tudi že predmetno organiziran.
Glavne šole so obsegale nekoliko manj učne
snovi kot normalke. Ustanavljale so se na se-
dežih okrožij, pri nas so odprte do leta 1790
v Velikovcu, Mlinem pri Bledu, Idriji, Po-
stojni, Novem mestu, Celju in nekoliko kas-
neje v Mariboru. V tem času so glavne šole
že izobraževale učiteljske pripravnike za po-
deželske šole. Celjska glavna šola je prevzela
že od ustanovitve leta 1777 vse do organizi-
ranja pedagoških tečajev v Mariboru leta
1802 funkcijo izobraževanja učiteljskih pri-
pravnikov, ker graška normalka za slovenski
del Štajerske ni dajala učiteljskega kadra.
Torres, sprva član goriške šolske komisije,
nato komisar na Kranjskem in v Trstu, je
pognal v tek delovanje ljubljanske in goriške
normalke, pomagal pri ustanavljanju trivialk
na Goriškem in v Gorici ter založil za nor-
m.alko iz svojega žepa 1400 goldinarjev. Hkra-
ti je kot privrženec razširjanja nemškega je-
zika v šolah in slovenskega elementarnega
razreda na normalkah odigral za razvoj slo-
venskega šolstva negativno vlogo, Janeza
Edlinga, od leta 1777 poročevalca kranjske
deželne šolske komisije, kasneje štajerskega
gubernijalnega svetnika, zlasti cenimo kot
prevajalca šolskih knjig v slovenščino. Razen
že omenjenega prevoda šolske naredbe je pre-
vajalec Jedra metodne knjige in Izvlečka te-
ga velikega katekizma. Blaž Kumerdej, očitno
všeč državni šolski politiki, je postal ravnatelj
ljubljanske normalke, v 80, letih pa komisar
v celjskem okrožju. Prevedel je drugi del Fel-
bigerjeve knjige Vodenja za brati. Med nje-
govo zapuščino je poročilo n. a. guberniju o
ustanavljanju šole v Teharjih. Od trivialk,
najštevilnejših šol na Slovenskem, ki prese-
gajo število 200, smo jih na razstavi slikovno
predstavili 5 (trivialke v Šentilju, Kranju,
Žalcu, Trnovem pri Ljubljani in Skofji Lo-
ki).
Med prizadevne šolnike smo uvrstili še Ma-
tijo Lebana, voditelja bovške trivialke. Man-
sueta Zangeria, ravnatelja celjske glavne šo-
le, Antona Makovica, učitelja na babiški šoli
v Ljubljani, in mnoge druge. Kot prevajalci
učbenikov v slovenščino so dali tehten pri-
spevek Marko Pohlin (Abecednik in Bukuvce
za rajtengo), Jurij Japelj (Ta velki katekiz-
mus), Mikloš Kiizmič (ABC knjižica za na-
rodni šoul hasek) in Ožbalt Gutsman (ABC
bukvice teh čerk inu besied).
Šolski nadzorni organi od krajevnega šol-
skega nadzornika preko okrožnega višjega
šolskega nadzornika do šolske komisije v de-
želnem glavnem mestu so fungirali kot legal-
ni državni organi. Po njihovem preustroju
leta 1783 pridejo do veljave okrožni šolski ko-
misarji. A, T, Linhart je kot šolski komisar
mnogo prispeval za izboljšanje šolstva v ljub-
ljanskem okrožju in njegovo kvantitativno
rast. Anton Skamperl je v Celovcu zlahka za-
sedel izpraznjeno mesto šolskega komisarja,
ker je obvladal slovenščino.
Da bi čimbolj zaokrožili prikaz šolstva v
obdobju 1774—1805, smo dodali kratek eks-
kurz o gimnazijskem šolanju in višjih študi-
jah na Slovenskem do konca XVIII. stoletja.
Po gimnazijski reformi piarista Gratiana
Marxa leta 1775 so se tudi naše gimnazije
strukturno preuredile: šolanje se je skrajšalo
na 5 let, jezuiti pa so kljub razpustu svojega
reda še marsikje poučevali. Po uvedbi šolni-
ne na gimnazijah za Jožefa II, je znatno padlo
število revnejših, slovenskih dijakov.
Razstavo dopolnjuje ustrezen statistični
prikaz, upravna in cerkvena razdelitev slo-
venskega ozemlja, dragocene kronike šol
(brestaniška in mozirska), knjiga protokolov
celjske glavne šole in zapisnik njenih učitelj-
skih konferenc, izpiski odredb kranjske šole,
zlata knjiga ljubljanske normalke pa številna
literatura in šolska spričevala.
Gvldo Stres
Simpozij oh stoletnici slovenskega
zadružništva
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljublja-
ni in Zadružna zveza Slovenije sta priredili
24, maja 1974 simpozij s proslavo stoletnice
slovenskega zadružništva (1873—1973). Slav-
nosti se je udeležilo večje število vidnejših
predstavnikov zadružnega ter javnega živ-
ljenja. Zastopani so bili tudi zadružniki s
Tržaškega in slovenske Koroške.
Na simpoziju je bilo prebranih skupaj šest
referatov. Prof. dr. France Adamič je podal
v uvodu kronološki pregled razvoja sloven- j
195
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
skega zadružništva, ki pomeni enega izmed
oblik boja za gospodarsko neodvisnost in na-
rodne pravice. Celoten razvoj je razdelil v
več faz. Predzadružno obdobje karakterizira
ustanavljanje obrtniških kreditnih društev na
podlagi samopomoči in je tako društvo v
Ljubljani ustanovil 1856 Jan Horak. Starejšo
obliko enostavnega združevanja pomenijo
planšarske in sirarske korporacije v bohinj-
skem in bovškem kotu. PrvO' obdobje je tesno
povezano s taborskim gibanjem in z imenom
dr. Josipa in Mihaela Vošnjaka, ki sta začela
ustanavljati hranilnice po češkem zgledu.
Zadružni zakon iz leta 1873 je dal pravno os-
novo za naglo rast slovenskih hranilnic v
vseh važnejših krajih. Drugo obdobje je po-
vezano z nastopom dr. Janeza E. Kreka in
delavskih konzumnih društev in zadrug.
Tretja faza zajema čas od konca prve do kon-
ca druge svetovne vojne in za katerega so
značilne tri velike krize. Za četrto obdobje
razvoja pa so bili postavljeni temelji že na
osvobojenem ozemlju in se je novo zadružni-
štvo razvijalo obenem z drugim slovenskim
gospodarskim in družbenim življenjem.
Referat prof. Jožeta Levstika je obravna-
val sodobne razvojne tendence v svetovnem
zadružništvu in pri nas. S problematiko za-
družnega prava se je ukvarjal dr. Emil Cefe-
rin. Največ pozornosti je posvetil povojni za-
konodaji na tem področju. Sodobne naloge
slovenskega zadružništva je nakazal predsed-
nik Zadružne zveze Andrej Petelin.
Zelo važni sta bili predavanji o poteh za-
družništva na Tržaškem in slovenskem Ko-
roškem. Franc Juriševič je obdelal zgodovino
posameznih zadrug v okoliških krajih Trsta,
ustanovitev skupne konzumne zadruge delav-
cev slovenske, italijanske in nemške narod-
nosti ter njihovo uničenje za časa fašizma.
Velik odmev med udeleženci je našlo pre-
davanje podpredsednika Zveze slovenskih za-
drug v Celovcu dr. Mirta Zvirittra —• Razvoj
in perspektive slovenskega zadružništva na
Koroškem. Referent je najprej opozoril na še
današnjo veljavnost starega avstrijskega za-
kona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah
(RGB1.70), hkrati pa je udeležence seznanil z
novostmi, ki jih prinaša njegova prva povoj-
na sprememba (BGBl.81/74). Dr. Zwitter je
prikazal predvojni razvoj samostojnih sloven-
skih zadrug vse do nacističnega uničenja v
aprilu 1941. S težavami se koroški slovenski
zadružniki srečujejo še danes. Oblast ni nam-
reč v vseh povojnih letih dala niti enega pri-
voljenja za ustanavljanje kreditnih zadrug.
V drugem delu referata je dr. Mirt Zwitter
orisal sedanji vsestranski razvoj, ki ga orga-
nizacijsko in poslovno združuje kot centrala
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu.
Ob koncu naj omenim še ob tej priložnosti
odprto razstavo publikacij, statističnih po-
datkov in arhivskih virov o problematiki slo-
venskega zadružništva. Čeprav je bila zgolj
informativna, pomeni bogato pomoč za na-
daljnja raziskovanja tega vprašanja.
Janez Tehovnlk
196
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
NOVE PUBLIKACIJE
Arhivska tehnika, Arhivski priročnik: zv. 1.
Založilo Arhivsko društvo Slovenije, Uredil
Jože Žontar, Ljubljana 1972, 223 str.
Kot prvi zvezek v zbirki arhivskih pri-
ročnikov je Arhivsko društvo Slovenije iz-
dalo publikacijo z gornjim naslovom. Knji-
ga, ki jo je sestavila skupina avtorjev, nas se-
znanja z glavnimi tehničnimi vprašanji, s ka-
terimi se arhivarji vsakodnevno srečujejo.
Saj se je skrb za varstvo in ohranitev gradiva
pojavila vzporedno z nastajanjem gradiva.
To skrb so končno prevzeli zgodovinski ar-
hivi.
V prvem poglavju je Ljudmila Krese ob-
delala snovi pisanega gradiva. Njihova glav-
na karakteristika je, da so organskega izvora
in imajo zato posebne značilnosti. Obdelan
je pergament, najbolj podrobno pa seveda
papir, saj je v bistvu ogromna množina ar-
hivskega gradiva pisana na ta material.
S problematiko arhivskih zgradb se ukvar-
ja Jože Žontar. Pred arhive se postavlja vrsta
nalog. V prvo skupino lahko postavimo hra-
njenje gradiva in z njo povezano varnost, v
drugo vse druge dejavnosti kot npr. obde-
lava in uporaba gradiva, znanstvene ter kul-
turno-prosvetne naloge itd. Do pred kratkim
so le malo stavb zgradili namensko za arhiv-
ske potrebe. Zato je treba pri lokaciji nove
arhivske zgradbe upoštevati mnogo faktor-
jev, predvsem pa dobro sodelovanje med ar-
hivarjem in arhitektom. Prikazano je več
vrst arhitektonskih zasnov arhivskih zgradb
ter podrobne konstrukcijske značilnosti ar-
hivskih skladišč, kar prikazujejo tudi skice.
Seveda ob tem ne moremo mimo potreb-
nih klimatskih naprav, razsvetljave, signali-
zacije v primeru požara, električnih instala-
cij, dvigal ipd. Veliko pozornost morajo ar-
hivi posvetiti opremi. Danes je v glavnem
normalna oprema skladišč kovinska, saj za-
dovoljuje skrb pred ognjem.
Sergij Vilfan je prispeval, poglavje o opre-
mljanju in postavitvi gradiva. Najprej se do-
takne nekaj splošnih pojmov, predvsem poj-
ma tehnične enote. Obdelano je vprašanje
opremljanja listin, knjig kot oblike opreme,
fasciklov in škatel.
Že na začetku smo rekli, da so snovi pisa-
nega gradiva organskega izvora in je zato
razumljivo, da jih napadajo najrazličnejši
škodljivci. Razdelimo jih lahko v insekte
(ščurki, srebrne ribice, termiti, hrošči) in mi-
kroorganizme (plesni in bakterije). Kljub te-
mu, da nam sodobna arhivska skladišča da-
jejo zadovoljive pogoje za hranjenje, morajo
arhivski delavci posvetiti veliko pozornosti
pravočasnemu odkrivanju teh napadalcev.
Uničujemo jih z desinfekcijo in desinsekcijo
gradiva in to z različnimi kemičnimi sredstvi,
ki pa ne smejo škodovati gradivu.
Arhivi dostikrat hranijo ter dobivajo po-
škodovano ali delno uničeno gradivo. Tak
material je treba najprej konservirati, ga re-
šiti pred nadaljnjim propadanjem in ga nato
restavrirati —• obnoviti. Oba posega je ob-
delala Ljudmila Krese. Prikazala je npr. su-
šenje, razlepljanje, čiščenje in ravnanje do-
kumentov. Ob tem se nehote spomnimo kata-
strofe, ki je zadela pred leti florentinske ar-
hive ob poplavi reke Arno. Za restavracijo
danes veliko uporabljajo laminacijsko tehni-
ko s plastičnimi folijami.
Sodobnih arhivov si ne moremo misliti
brez potrebnega fotolaboratorija. Njegova
glavna naloga je mikrofilmanje arhivskega
gradiva zaradi varnosti. Prikazanih je več
tipov najbolj razširjenih aparatur za snema-
nje ter tudi nekaj aparatov za kopiranje ar-
hivskega gradiva (npr. kserografski). Ome-
njene so tudi posebne vrste arhivskih mate-
rialov — npr. filmski trak, ki se je danes ze-
zelo razširil v arhivih, je pa hkrati zelo ob-
čutljiv.
Na koncu vsebinsko zelo bogate publika-
cije je dodana vsakemu poglavju potrebna
bibliografija. ^^^^^ ^^^^^^.^
Dr. Paola Korošec, Sv. Gore v preteklosti.
Izdal župnijski urad sv. Petra pod Svetimi ;
gorami, Bistrica ob Sotli 1973; 27 str.
Knjižica je vodič, v katerem avtorica opi- ;
suje arheološko in umetnostno preteklost pia- i
note z osrednjo cerkvijo Marije Device ter j
štirih kapel, ki stojijo okoli nje. Izkopavanja j
so pokazala, da je bil ta del Slovenije kon- \
tinuirano naselje od prazgodovine naprej in (
da so se tu mimo selila tudi germanska in ;
slovanska plemena. Kontinuiteta stavb naj bi i
potekala že od antike dalje, ker naj bi bil Z;
njo povezan nastanek najmanj dveh, če ne ;
treh kapelic. V verski vnemi sv. Heme vidi j
dr. Koroščeva tisti vzvod, ki je dal današnjo j
arhitektonsko podobo hribu. V tem obdobju j
naj bi namreč zgradili večjo cerkev na mestu
današnje Marijine ter pozidali kapele. Pri-
sotnost nekaterih stilov v arhitekturi sakral-
nih objektov kot tudi več plasti slikarij kaže
na kasnejše prezidave. Posebno lep je barok
osrednje Marijine cerkve. i
197
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO    XXII 1974
S Številnimi fotografijami opremljena knji-
žica je bila izdana ob začetku raziskovalnih
in zavarovalnih del na gori ter njenih objek-
tov. Z njo dajeta tako avtorica kot župnij-
ski urad izčrpne in razumljive odgovore na
vprašanja mnogih obiskovalcev.
stane Granda
Vinko Srihar, Otok pri Dobravi (freisinški
trg Gutenwerth), vodnik. Narodni muzej v
Ljubljani, Center za zgodnje srednjeveške in
staroslovanske študije, projekt »Mihovo«.
Novo mesto 1974, 38 str.
Izkopavanja na Otoku pri Dobravi, prosto-
ru, kjer je proti koncu 15. stoletja prenehal
obstajati srednjeveški trg, so v slovenski jav-
nosti zbudila precej zanimanja. Vzrok za to
so seveda številni, poglavitni pa so v raz-
ličnem lociranju kraja nekaterih zgodovi-
narjev, ker je to prvo obsežnejše poznosred-
njeveško izkopavanje in ne nazadnje zaradi
avtorjevega teoretičnega in praktičnega pri-
stopa k delu.
Razmeroma veliko prostora je namenjeno
opisu nekdanjega položaja kraja glede na
Krkin tok. Odgovor na to vprašanje je zve-
zan z mnogimi vprašanji glede tlorisa, arhi-
tekture, fortifikacij in gospodarstva trga. Na
podlagi nekajletnih izkopavanj je Šribar ugo-
tovil, da so odkriti zidovi temelji neke, na an-
tičnih zidovih sezidane cerkve iz 12. ali 13. stol.
ter temelji nekaterih obrtnih delavnic. Popol-
nejšo rekonstrukcijo in trdnejše odgovore mu
onemogočajo meje obeh izkopanih polj. Za-
nimiv je tudi avtorjev poskus priti do nekih
rezultatov s pomočjo primerjave tlorisov Ko-
stanjevice in doslej ugotovljenega guten ver-
skega. Očitno bodo tudi v tej smeri potrebni
Se novi, vendar previdni napori.
Slovenskemu tekstu je dodan še povzetek
v nemščini ter nekaj skic in fotografij.
stane Granda ^
Božo Otorepec: Iz zgodovine gradu Bogen-
šperk. Litija (Odbor za obnovo gradu Bogen-
šperk) 1974. 42 str. Ilustr. M. 8».
V preteklih nekaj desetletjih so nekateri ra-
ziskovalci — umetnostni zgodovinarji — teme-
ljito obravnavali grajsko arhitekturo na Slo-
venskem. Rezultat svojih raziskav so avtor-
ji — zlasti prominentna na tem področju sta
Ivan Komelj in Nace Šumi — izdali v temelj-
nih publikacijah, ki zajemajo posamezna stil-
na oziroma časovna obdobja ali pa se ome-
jujejo na določene teritorije. Veliko podatkov
o gradbeni zgodovini gradov in konservator-
skih posegih in problemih je zbranih tudi v
konservatorskih poročilih Zavoda za spomeni-
ško varstvo SR Slovenije v reviji Varstvo
spomenikov. Pomemben in po prijemu zani-
miv prispevek za poznavanje gradov so tudi
topografske študije (delno publicirane), ki so
nastale v zvezi z razstavo »Gradovi na Go-
renjskem«, avtorjev Mirine Zupančič, Majde
Zontar in Petra Fistra.
Nasprotno so bila dela, ki bi podajala ce-
lovitejše, lahko tudi krajše, toda zaokrožene
preglede zgodovine posameznih gradov ali
skupine gradov na določenem področju, prav
m.aloštevilna. Toda tudi to, kar je obstajalo,
je bilo raztreseno po številnih publikacijah,
nepopolno in razen nekaj izjem, kot so bile
npr. objave Pavla Blaznika in Boža Otorepca,
pogosto nezanesljivo. Še vedno je bila XI.
knjiga Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranj-
ske tisti vir, iz katerega je bralec ali pisec
črpal vsaj nekaj zgodovinskih podatkov o
tem ali onem gradu na Kranjskem.
Vendar se stanje v zadnjem času poprav-
lja. V zbirki vodnikov »Kulturni in naravni
spomeniki Slovenije«, ki jih izdaja Zavod za
spomeniško varstvo Slovenije, zalaga založba
Obzorja in ureja Helena Menaše, je izšlo že
nekaj kvalitetno napisanih vodnikov, ki ob-
ravnavajo zgodovino gradov, Npr.: Jože Curk:
Ozemlje Slovenjebistriške občine (1968), ki
vklljučuje tudi opis slovenjebastriškega in
štatenberškega gradu Isto velja za vodnik
Stanka Škalerja: Brežice (1968, 19712). y ce-
loti pa se ukvarjajo z opisom oziroma zgodo-
vino gradov naslednje knjižice: Sergej Vri-
šer: Mariborski grad (1969), Ivan Komelj: Sev-
niški grad in Lutrovska klet (1969), Ivan Sto-
nar: Stari grad nad Celjem (1972), Nataša
Štupar-Šumi: Grad Rihemberk nad Branikom
(1973) in Ivan Stopar: Velenjski grad (1974).
Leta 1973 je izšla v zbirki »Kulturni in
naravni spomeniki Kočevske«, ki jo je začelo
izdajati Turistično društvo Kočevje (po obliki
popolnoma posnema že omenjeno zbirko Za-
voda za spomeniško varstvo SR Slovenije),
knjižica prizadevnega amaterja Franca Can-
karja: Fridrihštajn in Kočevje v letih 1425
do 1515. Od samostojno izdanih zgodovinskih
opisov gradov, ki so knjigotrško dostopni in-
teresentom, je treba navesti tudi Marijana
Zadnikarja: Predjamski grad (1960, 19652)
knjižico: Grad Socerb, ki jo je založil Rudi
Gabroveo (1967).
Najnovejše s tega področja je publikaci-
ja Boža Otorepca: Iz zgodovine gradu Bogen-
šperk. Knjižico je založil in izdal odbor za
obnovo gradu Bogenšperk, po formatu in ob-
segu pa bi se prav lahko vključila tudi v zbir-
ko »Kulturni in naravni spomeniki Sloveni-
198
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
je«. Pri tem bi opozoril na dejstvo, da so av- i
torji   zgoraj   naštetih   vodnikov   predvsem j
umetnostni zgodovinarji, zato tudi so ti vod-
niki pisani pretežno z gledišča njihove stro-
ke, medtem ko je pristop Boža Otorepca, zgo-
dovinarja in odličnega poznavalca arhivske-
ga gradiva, nujno drugačen. Razen tega, da '
je uporabljal obstoječo literaturo, je Otorepec
pri svojem delu za prikaz zgodovine Bogen-
šperka izčrpal vse zadevne arhivske vire. Ta-
ko smo končno dobili odlično zgodovinsko
študijo o gradu, ki je zaradi zveze z Janezom I
Vajkardom Valvasorjem eden naših najpo- i
membnejših kulturnih spomenikov.
Na arhivskih virih pa temelje tudi že po- \
prej v revijah objavljene Otorepčeve študije
iz zgodovine gradov, npr..: Iz preteklosti i
Mengša, Mengeški zborniki I, 1954; Iz zgodo- i
vine Gorenjega Logatca, Kronika XX, 1972; i
Iz zgodovine turjaškega gradu. Kronika XXI, \
1973. Nedvomno bo avtor delo v tej smeri še :
nadaljeval in s tem tehtno prispeval k iz- i
popolnitvi znanja na tem področju zgodovine. :
-— Branko Reisp
Bovško berilo. Izbor manj znanih člankov o ]
Bovškem. Izdal Goriški muzej. Nova Gorica ]
1971. 93 str. (Strojep. avtograf.) 4".
Goriški muzej je v zadnjih letih samostoj-
no ali v sodelovanju s kakšno drugo ustanovo
izdal že nekaj samostojnih publikacij, v
glavnem natisov starejših del kot npr. faksi-
milirano izdajo S. Rutarja Zgodovina Tol-
minskega (1972) in še neobjavljen Rutarjev
Dnevnik (1972), ki ga je uredil in z opomba- \
mi opremil Branko Marušič.
Ob 18. kongresu jugoslovanskih folklori- i
stov v Bovcu je v nakladi 300 izvodov in v \
ciklostilni tehniki izšlo tudi Bovško berilo, ;
publikacija, ki vsebuje nekaj manj znanih i
člankov in razprav o geografiji, zgodovini,
etnografiji, planinstvu in jezikovnih poseb-
nostih Bovškega. Vsi prispevki so nastali v
drugi polovici 19. stoletja; objavljeni so po ;
kronološkem redu nastanka in brez poprav- ;
kov; na koncu so dodani glavni podatki o av- i
torju ter manjša dopolnila in popravki.        i
Dva prispevka Štefana Kociančiča,  nek- j
danjega semeniškega profesorja v Gorici, sta i
ponatis iz Arkiva za povjestnicu jugoslaven-
sku (1854) in opisujeta Bovec, Log, Kobarid,
Predel ter tolminske in bovške gore.
Angelo Mona, ravnatelj kmetijske šole v
Gorici, je 1872 v Atti e memorie objavil po-
ročUo, ki je za pričujočo publikacijo preve- :
deno iz italijanščine in nosi naslov Občini ;
Soča in Trenta. V njem se posebej dotika go-
spodarske, zlasti gozdne problematike.
Članek Antona Cerva o Trenti je menda
prvi daljši tekst o Trenti, ki se je pojavil v
slovenskem tisku, saj je avtor v času svojega
sicer kratkotrajnega službovanja v Trenti
(1870—72) zbral veliko zanimivih podatkov.
Ustanovitelj bovške čitalnice Peter Kobal
je opisal Bovec in okolico, medtem ko je iz-
pod peresa Simona Rutarja daljši članek z
naslovom Zgodovinske črtice o Bovškem —
zgodovinskogeografska študija, pisana za
preprostega bralca in objavljena že v Soči v
devetih nadaljevanjih leta 1879. Simon Gre-
gorčič ml. (Podkljukar) je avtor Trentarskih
pripovedk (izšle so tudi v Soči leta 1884, ki
so nastale na podlagi ustnega izročila in se
dotikajo rudarstva, zidanja cerkva, benefi-
ciatov ipd.
Goriški muzej ima v bodoče še v progra-
mu izdajo podobnih beril za območje severne
Primorske, izbori pa bodo pripravljeni tako,
da bo obdelan posamezen kraj ali geograf-
sko področje ali pa bo zajeta določena pro-
blematika. Vsekakor posnemanja vredna po-
buda za pospeševanje krajevne zgodovine.
Olga Janša-Zorn
Berilo o Rutu. Izbor objavljenega in neob-
javljenega gradiva o vasi Rut na Tolmin-
skem. Izdal Goriški muzej, Nova Gorica 1972.
110 str. (Strojep. avtograf.) 4".
Drugi zvezek Beril je Goriški muzej posve-
til Rutu, nekdanjemu nemškemu naselitve-
nemu otoku sredi slovenskega ozemlja, ki je
bil predmet številnih poljudno-znanstvenih
razprav domačih in tujih raziskovalcev. Be-
rilo o Rutu prinaša na eni strani že objavlje-
ne prispevke, prevedene iz nemškega jezika,
na drugi strani pa originalne slovenske tek-
ste v nespremenjeni obliki (popravljene so
le nekatere očitne tiskovne napake).
Prvi del berila obsega 7 prispevkov štirih
slovenskih avtorjev (Štefan Kociančič, Simon
Rutar, Ivan Koštial, Milko Kos) in Nemca
Carla von Czoerniga ml.
Najstarejši članek o Rutu je izpod peresa
Štefana Kociančiča, izšel pa je že 1853 v ce-
lovški »Slovenski bčeli« pod psevdonimom
Ipavec. V njem daje avtor kratek zgodovinski
oris tega naselja in navaja tudi nekatere je-
zikovne značilnosti kraja. Drugi članek iste-
ga pisca je dopolnilo prvemu, tiskan pa je bil
v Arkivu za povijestnicu jugoslavensku 1854.
Prav tako predvsem z jezikovnega stališča je
obdelal Czoernig ml. »Pozabljeni nemški otok
Nemški Rut«. Tudi Rutarjev članek Nemški
199
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
Rut na Goriškem je deloma zgodovinska de-
loma jezikovna študija, ki je že bila objav-
ljena v Kresu. Oba Koštialova prispevka pa
sta izšla v nemškem jeziku v letih pred prvo
svetovno vojno.
Iz knjige Urbarji Slovenskega Primorja
(Ljubljana 1948) Milka Kosa so vzeti odlomki
z naslovom Tolminski urbar iz leta 1377.
Drugi del berila prinaša doslej le delno ob-
javljeno gradivo: dve posilovilni pismi Simona
Kosa ter prvič objavljena članka Girila Kosa
o zgodovini Ruta med vojnama in Cirila Zu-
panca o Rutu med NOB. Menim, da take iz-
daje, čeprav jim bo morda kdo očital pomanj-
kanje kritičnega aparata, vendarle lahko od-
igrajo pomembno vlogo pri spoznavanju kra-
jevne zgodovine.
Olga Janša-Zorn
Karl-Heinz Podlipnig, Wirtschaftsgeschi-
chte der deutschen Sprachinsel Gottschee.
Inavguralna disertacija na insbruSki univerzi
(tipkopis), Innsbruck 1968.
O vprašanju kočevskih Nemcev, predvsem
pa o njihovi izselitvi med drugo svetovno
vojno je bilo v tujini pripravljenih več diser-
tacij. Iz zadnjega časa naj omenimo ameri-
ško disertacijo Thomasa F. Bencine o prese-
litvi in begu Kočevarjev leta 1945 (povzetek
disertacije je v treh nadaljevanjih izšel v ko-
čevarskem glasilu Gottscheer Zeitung med
junijem in avgustom 1974). Isti list je v po-
vzetkih prinesel tudi Podlipnigovo raziskavo
(v letih 1972 in 1973). Vprašanja, ki si jih je
avtor v tej disertaciji zastavil, so tako geo-
grafski oris kočevskega območja kot poreklo
nemških naseljencev, naselitvene in hišne ob-
like, kočevarsko narečje,-historična opozorila
na položaj kočevarskega otoka do prve sve-
tovne vojne, poljedelstvo in gozdarstvo, dru-
ge gospodarske dejavnosti, problematika iz-
seljevanja kočevskega prebivalstva (v Ame-
riko), položaj Kočevarjev v stari Jugoslaviji,
njihova izselitev v tretji rajh ter njihova na-
daljnja usoda. Uvodoma Podlipnig opozarja,
da se je moral skoraj izključno nasloniti le
na tiskane vire ter literaturo, vendar tiste v
slovenskem jeziku skorajda ne pozna. Tako
daje disertacija predvsem vpogled v nemško
pisano literaturo o kočevarskem vprašanju
ter na njena opozorila. Za slovenskega bralca
bo nedvomno zanimiv podatek o številu ko-
čevarske skupnosti. Za leto 1939 Podlipnig
navaja število 15.000 oseb. Za čas po drugi
svetovni vojni pa najdemo podatek, da je sa-
mo na območju Severne Amerike živelo 19.000
Kočevarjev, in več kot očitno je, da so v tem
.številu zajeti tudi slovenski izseljenci vse tja
do Ribnice (na tak zaključek nas navajajo
nekatera opozorila Gottscheer Zeitung iz pre-
teklih let). Najdemo tudi podatek, da živi da-
nes največ Kočevarjev v Clevelandu, Ridge-
woodu in Brooklynu. Zanimivo je tudi mne-
nje, po katerem se bo zaradi skupinske nase-
litve obdržalo kočevarsko narečje v Ameriki
dalje kot pa v Evropi, ko bo izginilo že s se-
danjo generacijo. Po Podlipnigu živi danes na
avstrijskem Koroškem kakih 2000 Kočevar-
jev, na Štajerskem 5000, na območju ostale
Avstrije 1000 ter v Nemčiji 2000.
Drugo zanimivo vprašanje je v disertaciji
nedvomno oris položaja kočevarsko manjšine
v stari Jugoslaviji. Uvodoma disertacija na-
glasa, da je postalo Kočevsko v tem času ob-
močje bolj sistematično vodene slovenske
ofenzive, usmerjene predvsem proti nemški
zemljiški posesti in nemški kulturi, pri čemer
se ni delala razlika »med nemškim in av-
strijskim«. Sledi oris položaja kočevarskega
manjšinskega šolstva po letu 1918 ter omeje-
vanja društvenega življenja na kočevarskem
jezikovnem otoku.
Pri opozarjanju na nekatere aspekte koče-
varskega položaja se je avtor naslonil na iz-
jave posameznih še živečih prič. Po njih sta
v tridesetih letih prispevali k oživitvi koče-
varskega otoka dve »komponenti«: obnova
švabsko-nemškega Kulturbunda in njegovih
organizacij (v letih 1931 do 1935) ter dejav-
nost dr. Volkmar j a (Volker j a) Dicka iz Frei-
burga, ki je leta 1933 na Kočevskem prouče-
val tamkajšnje nemško narečje. Pri tem je
spoznal nevarnost, da bi jezikovni otok izgi-
nil in je zato prišel na idejo organizirati po-
moč za razvoj Kočevskega. Izdelal je tudi na-
črt za sanacijo kočevarskega gospodarstva.
Podlipnig piše, da je Dick izšel iz organizacije
»Deutsche Jugendbewegung«, ki da ni imela
nič opraviti z nacionalnim socializmom; po
njegovem Dick tudi ni deloval po nalogu
nemške države. Iz drugih virov pa vemo, da
je Dicka poslala na Kočevsko organizacija
VDA in to pod okriljem insbruške univerze
(prim. Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Ju-
goslaviji 1933—1941, Ljubljana 1966, 113). —
Iz Dickove dejavnosti naj po Podlipnigovi
disertaciji opozorimo na delovno akcijo, na-
menjeno Kočevarjem, ki naj bi udeležence
opozorila na njihov narodnostnogospodarski
in socialnopolitični položaj. Akcije se je ude-
ležilo 40 kočevarskih mladincev in to pod vod-
stvom freiburških študentov. V zimi 1933/34
pa je bilo poslanih v tretji rajh 120 kočevar-
skih kmetov, za katere so skrbeli študentje,
sodelavci VDA (Volksbund für das Deutsch-
tum im Ausland). Marca 1935 je ta organiza-
cija ustanovila poseben urad za Kočevsko s
200
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
sedežem v Berlinu. Podlipnig piše, da je od
leta 1935 dalje krošnjarilo po Nemčiji 300 ko-
čevarskih krošnjarjev, ki so jih porazdelili po
raznih mestih (na primer v München 15). Za-
nimiv je podatek, da so krošnjarji dobili po-
lovico zaslužka takoj, ostanek pa šele, ko je
bil izdelan načrt za izboljšanje njihove poseti
(nov skedenj, gnoj nične jame ip.). V Nemčiji
so bivali po dva, največ pa tri mesece. Opo-
zoriti je tudi treba, da so od leta 1937 dalje
pošiljali v Nemčijo 50—60 mladih Kočevarjev
z namenom, da bi poleti delali na območju
Švabskih Alp, kjer da so podobni pogoji kot
na Kočevskem. Tu so delali na vzornih kme-
tijah, medtem ko so pozimi spoznavali mo-
derno kmetijstvo na kmetijski šoli v Ulmu
(.šola je bila ustanovljena s tem namenom).
Delovni akciji leta 1935 je naslednje leto
sledil tabor v kočevskem Pogorelcu. Tu se je
tudi porodila misel, da bi se Kočevsko priteg-
nilo v turizem. V ta namen je jeseni 1938 obi-
skala Kočevsko posebna komisija VDA, da.
bi proučila pogoje za redno potovalno dejav-
nost. S potovanji so nameravali pričeti na-
slednje leto, vendar jih je preprečil pričetek
druge svetovne vojne. Se pred tem je leta
1937 VDA pošiljala na Kočevsko »prvoraz-
redne« izvedence za posamezne gospodarske
dejavnosti (na primer za domačo obrt, grad-
nje hlevov, zadružništvo, živinozdravni-
ka ...). Dick si je tudi prizadeval ustanoviti
osrednjo mlekarno, pospešiti svinjereje in po-
dobno. Uresničitev vseh nakazanih načrtov
se je postavljala v obdobje 1934—1944.
Zaključni del disertacije je namenjen orisu
izselitve Kočevarjev leta 1941. Tako kot prvi,
tudi ta razdelek ne sloni na arhivskem gra-
divu. Prav tako nista upoštevani obe sloven-
ski deli, ki se nadrobneje ukvarjata z naka-
zano problematiko (že omenjena monografija
Dušana Bibra ter delo Toneta Ferenca Naci-
stična raznarodovalna politika v Sloveniji v
letih 1941—1945, Maribor 1968).
Tone Zorn   ,
Kromherk-Loke v narodnoosvobodilnem
boju. Ob trideset-letnici množičnih aretacij
in odgona v nemška ta,borišča. Zbral in uredil
Ciril Zupane v sodelovanju s komisijo za za-
pornike in internirance pri mestnem odboru
ZB Nova Gorica. Izdal Mestni odbor ZB NOV
Nova Gorica, Nova Gorica 1974, 40. str.
Knjižica je pisana brez kakršnihkoli znan-
stvenih pobud, njen osnovni cilj je spomniti
bralca na hudo trpljenje kraja in njegove
okolice. Dogajanje do druge svetovne vojne je
Zupane predstavil s kratkimi odlomki iz Ru-
tarja in kasnejših avtorjev, vojni čas pa s po-
srečenim izborom nekaterih, predvsem spo- <
minskih virov. Pred nami vstane plastična i
podoba vasi in njenih prebivalcev, katere je !
boj za nacionalni obstoj zvezal ne glede na ;
socialno in ideološko pripadnost. Tako pred- i
vojni komunisti kot stari, dobri Vinko Vodo- ;
pivec ali pa najožja sorodnica kromberškega I
lastnika so po svoje prispevali, da se je vojna
preje končala in da so ljudje manj trpeli.
Sodbo o veličini deleža kraja v NOB pre- j
pušča Zupane bralcu. Zaradi načina njego- i
vega dela moramo knjižico imeti bolj za zbir-
ko virov o naši najbližji preteklosti kot pa i
literaturo o njej.
stane Granda   ;
'55 '70 Slovenska obala v številkah. Izdal
obalni svet Koper. Izola, Koper, Piran 1972
(1973), 386 str.
Spremembe po drugi svetovni vojni, še zla-
sti pa razvoj od srede petdesetih let dalje so
področje treh slovenskih obalnih občin obli-
kovali v zaključeno socialno-geografsko eno-
to, ki od decembra 1969, to je od ustanovitve
obalnega sveta, tudi v družbenopolitičnem
življenju in administrativnem razdeljevanju
naše republike vedno pogosteje nastopa pod
enotnim imenom »slovenske obale«. Ob popi-
su leta 1971 je področje imelo 345 km- povr-
šine in 58.138 prebivalcev. Leto pred tem pa
so primerjave pokazale, da tod na 1,7 % po-
vršine SRS živi 2,5 % slovenskega kmečkega
prebivalstva 3,3 % vsega prebivalstva in 4,4
odstotkov zaposlenih, ki ustvarjajo 5,0 % na-
rodnega dohodka SRS in kar 6,4 % družbe-
nega produkta v prometu, trgovini in gostin-
stvu. Ta del Slovenije ima rekorden delež v
porabi motornih goriv z 11,1 %, v turističnih,
nočninah s 27,8 % (v inozemskih nočninah pa
kar s 34,2 %) in zaradi svoje lege tudi v pre-
hodih motornih vozil čez mejo s 34,7 %. Na
te posebnosti obale sestavljalci publikacije
opozarjajo že v uvodnem orisu.
Poleg metodoloških pojasnil vsebuje knjiga
še štiri poglavja z vzorno urejenimi statistič-
nimi podatki za obalo kot celoto in za posa-
mezne občine posebej. Ob splošnih podatkih,
ki jih iz leta v leto več zasleduje republiška
statistična služba, so tu objavljeni še številni
drugi v številke zajeti rezultati, zbrani pose-
bej za to priložnost. Kjer je bilo mogoče, ta-
bele vsebujejo tudi podatke, ki segajo pred
leto 1955, priobčeni pa so tudi prvi rezultati
štetja iz leta 1971.
Ce si na hitro ogledamo še nekatere naj-
značilnejše podatke o razvoju obale, se naj-
prej ustavimo pri tabelah o gibanju prebival-
stva. Leta 1948 je živelo na tem področju
201
KRONIKA   ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO   XXII 1974
52.550 ljudi, leta 1953 pa samo še 42.665.
Vzrok za ta padec lahko najdemo predvsem v
mednarodnih zapletih okrog državne meje.
Stanje iz leta 1948 je bilo ponovno doseženo
šele v letu 1964, glede na rezultate iz leta 1971 j
in glede na sedanji umirjeni vsakoletni prira- ]
stek prebivalstva pa zdaj že smemo govoriti j
o 60.000 prebivalcih obalnih občin. Medtem 5
ko od leta 1965 naravni prirastek prevladuje
nad selitvenim, je za prejšnja leta moč ugo-
toviti, da je bila obala po odhodu znatnega
dela prebivalstva v Italijo področje močne j
naselitve  iz drugih delov Slovenije  (okoli j
20.000), iz Hrvatske, nedvomno predvsem iz \
širšega zaledja (okoli 6.000) in iz »tujine« (le- j
ta 1961 kar 1.727), pri čemer gre verjetno' v i
večini za priseljence iz krajev, ki so ostali i
pod Italijo. Tako naj bi bilo povsem avtohto- j
nega prebivalstva leta 1961 le 14.218, (11.052 j
na podeželju!), pri čemer so v tej številki že j
všteti tudi otroci, ki so se tu šele po vojni \
rodili. Med posledicami teh močnih demograf- j
skih sprememb je zlasti omeniti pisano na- 1
rodnostno strukturo; leta 1961 so prevlado- !
vali Slovenci (41.707), sledili so Hrvati (4.593), j
Italijani (2.547), Srbi (625) in v manjšem šte- j
vilu pripadniki drugih narodov. Pred nedav- j
nim objavljeni podrobni podatki štetja iz leta i
1971 za primerjavo kažejo naslednjo sliko: j
45.403 Slovenci, 6980 Hrvatov, 2.568 Italija-j
nov, 1399 Srbov itd. Številni priseljenci iz j
drugih delov Jugoslavije, še bolj pa tradicio- ;
nalna zaostalost istrskega podeželja sta vzrok i
za visoko število nepismenih, leta 1961 kar :
3.015 ali več kot 7 % prebivalstva starejšega j
od 10 let, od teh 1.649 v skupini 35—64 let in
1.143 v skupini 65 in več let.
Ze leta 1961 je od skupnih 49.977 natanko
27.000 prebivalcev živelo v mestih; proces
praznjenja vasi in staranja strukture vaške- \
ga prebivalstva je v zadnjih letih še napredo-
val. V letu 1970 je tako kmetijstvo sodelova-
lo v družbenem produktu le še s 5 %. Na
prvo mesto je prišel promet s 26,1 %, indu-
strija je padla na drugo mesto s 24,7 %, trgo-
vina je bila zastopana z 21,4 %. Leta 1961 je
bilo aktivnega prebivalstva 25.692, od tega v
kmetijstvu 6.162, v industriji 5.673, v obrti
1.465, v prometu 1.437, v gradbeništvu 1.171,
v trgovini 1.152 itd, v gostinstvu tedaj le
763.
Poleg strukture prebivalstva vsa štiri po-
glavja po vrstnem redu obravnavajo še druž-
beno in politično ureditev, zaposlenost in
osebne dohodke, gospodarstvo kot celoto, po-
sebej še proračune, cene (samo v Kopru), in- ;
dustrijo in rudarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo
in ribištvo, gradbeništvo, promet, trgovino,
gostinstvo in turizem, komunalo in obrt. Ne-
mogoče je tu povzeti vsaj osnovne karakte-
ristike; velika večina objavljenih podatkov
potrjuje in razjasnjuje naše dotedanje pojme
o družbenem razvoju obale, najti pa je moč
tudi take, ki se zdijo presenetljivo različni od
podatkov za ostalo Slovenijo in od tistih, ki
bi jih pričakovali za obalo. Za zgodovinarja
so še posebej dobrodošli podatki, ki sledijo
gospodarskim pregledom: o socialnem zava-
rovanju in zdravstvu, o šolstvu ter o kulturi.
Verjetno ni treba še posebej razpravljati o
koristnosti publikacij, kot je pričujoča, za
pisce sodobne zgodovine. Prav tako se lahko
izognemo naštevanju težav, ki jih tako delo
postavlja pred avtorje. Jasno je, da jim dol-
gujemo zahvalo vsi uporabniki in ne le tisti
prebivalci obale, ki bodo v knjigi iskali po-
datke o svojem kraju, svoji stroki, oi rezulta-
tih svojega dvajsetletnega dela. Zato preidi-
mo k nekaterim opazkam, zapisanim med pre-
biranjem »Slovenske obale«.
Bistvena pomanjkljivost knjige je, da ne
vključuje podrobnih dokončnih podatkov
ljudskega štetja leta 1971. Izpuščeni so tudi
nekateri zanimivi, drugod že objavljeni po-
datki, kot npr. o tem,,kdaj so se na obalo pri-
selili sedanji prebivalci. Premalo je primer-
jav z istovrstnimi podatki za SRS in SFRJ.
Skoraj nikjer niso izračunani odstotki, prav
tako ne indeksi. Primerljivost podatkov, iz-
raženih v dinarjih, je zmanjšana, ker ni izra-
čunov v stalnih cenah. Zdi se, da bi bilo moč
vsebino knjige približati širšemu krogu bral-
cev, če bi bilo uporabljenih še več grafičnih
prikazov. Vsaj nekatere tabele bi poleg tega
nujno potrebovale še verbalnih pojasnil; na-
slov publikacije bi bil s tem sicer presežen,
z majhnim trudom pa bi poznavalci obalnih
razmer lahko bralcem prihranili zamudno
iskanje pojasnil za posamezne statistično ne-
običajne pojave v drugih virih. Ce lahko ugo-
tovimo, da »Slovenska obala v številkah« po-
meni po svojem metodološkem pristopu na-
sprotje raznim drugim pokrajinskim zborni-
kom, ki se mnogokrat omejujejo na subjek-
tivno obarvane spise in razmeroma čisto de-
skripcijo, potem se ogrevamo za srednjo pot,
kjer naj bodo trditve podkrepljene tudi s
številkami, ne bodo pa izpuščeni vsi družbeni
pojavi, ki jih ni moč zajeti v statistične obraz-
ce. Primer takega pojava je v naši knjigi npr.
nezadosten prikaz položaja italijanske narod-
ne skupnosti na slovenski obali.
Janez Stergar
202
ANKA VIDOVIČ-MIKLAVČIČ
BIBLIOGRAFSKO KAZALO
KRONIKE SLOVENSKIH MEST
I —VII (1934 — 1940)
Pred štiridesetimi leti je pričela izhajati
ugledna komunalna revija Kronika mestne
občine ljubljanske, katere ustanovitelji so bi-
li med drugim tudi takratni župan dr. Dinko
Puc, Evgen Jarc in Pavel Debevec. Prvi dve
številki 1. letnika sta izšli kot zgodovinska
revija mestne občine ljubljanske. Na pobudo
Ljubljane pa se je časopis vsebinsko in teri-
torialno razširil; postal je skupno slovensko
glasilo za zgodovino in življenjsko proble-
matiko mest in se preimenoval v Kroniko
.slovenskih mest. »Porodila sta jo zavest in
prepričanje, da je nujno potrebno glasilo, ki
bi zbiralo gradivo za bodoče zgodovinarje na-
še kulture, gospodarstva in socialnega življe-
nja in predvsem važna in pereča vprašanja iz
komunalne politike naših mest.« Njeno izha-
janje se je sicer kmalu končalo in to s kr-
tačnim odtisom gradiva za 1. številko VIII.
letnika, ki pa zaradi vojne ni nikoli izšla. Z
željo, da bi o prispevkih, ki so ostali v krtač-
nem odtisu, kaj več povedala v uvodu, sem
poizvedovala za tem gradivom pri ustreznih
ustanovah in posameznikih,* vendar brez
uspeha. Zato domnevam, da so ostali ti krtač-
ni odtisi kar pri avtorjih prispevkov z name-
nom, da jih popravijo; a jih nato niso vrnili
glavnemu uredniku v nadaljnjo pripravo šte-
vilke. Tako sta se npr. ohranila dva prispev-
ka prof. Milka Kosa, in sicer Pečat in grb
mesta Ljubljane, str. 3—8, in Početki Novega
mesta, str. 15—20, in ju je prof. Bogo Gra-
fenauer vključil tudi v Bibliografski pregled
dela Milka Kosa (Zgodovinski časopis, VI—
* Na tem mestu se lepo zahvaljujem Meliti
Stele-Možina, višjemu kustosu v Moderni gale-
riji, ker se je ljubeznivo odzvala moji prošnji
in pregledala zapuščino svojega očeta dr. Fran-
ceta Steleta. Prav tako se zahvaljujem dr. Vla-
dimiru Valenčiču v Zgodovinskem arhivu Ljub-
ljana, ker je pregledal zapuščino Vladislava
Fabjančiča.
VII 1952—1953, str. 27). Kaj več podatkov še
o drugih prispevkih mi ni uspelo dobiti, zato
sodim, da je gradivo v večji meri bržkone
izgubljeno.
V sedmih letnikih pa je revija vendarle pri-
nesla toliko tehtnih in zanimivih prispevkov,
razprav in člankov, kronoloških pregledov,
dogodkov, spominov, nekrologov, komunalnih
vesti in vrsto drobnih podatkov v noticah in
beležkah, da utegnejo zgodovinarjem in tudi
drugim priti prav. Nič manj ni zanimivo sli-
kovno gradivo, ki je vse letnike bogato ilu-
striralo in dopolnjevalo vsebino zvezkov; od
tega je veliko tudi dokumentarne vrednosti.
Vse to me je napotilo do tega, da sem pri-
pravila ob 40-letnici začetka izhajanja Kro-
nike slovenskih mest bibliografsko kazalo, s
katerim želim opozoriti na vsebinsko in sli-
kovno gradivo tega časopisa.
Kronika je izhajala štirikrat na leto v
istem formatu (4"); obsegala je v prvih
dveh letnikih okoli 80 strani, kasneje 60 do
70 strani. Do leta 1937 je izhajala v lastni
upravi, s tem letom pa je bila sklenjena po-
godba za izdajanje Kronike med mestno
upravo in Učiteljsko tiskarno, ki je prevze-
la tedaj še založbo. Tako se je rešila revija
občutnih finančnih težav, ki so jo spremljale
kmalu po prvem letu izhajanja.
Uredniški odbor se je v razmeroma krat-
kem času izhajanja časopisa žal zaradi smrti
svojih člaaiov večkrat menjal. Prvi urednik
in duhovni oče Kronike je bil vodja Mestnega
arhiva Lojze Slanovec, ki je urejal časopis od
začetka izhajanja do poletja 1935. Po njegovi
smrti je postal glavni urednik Evgen Jarc,
njegov pomočnik pa Pavel Debevec. Svoje
delo sta opravljala do svoje smrti; Jarc do
5. VI. 1936 in Debevec do 11. V. 1939. Po Jar-
čevi smrti je prevzel dolžnosti glavnega ured-
nika Jože Gregorčič. Uredniški odbor Kronike .
203
pa je bil naslednji: Dinko Puc, Evgen Jarc,
France Stele in Lojze Slanovec, ki ga je po
njegovi smrti (31. VIII. 1935, pri pripravi
tretje številke II. letnika) zamenjal Rudolf
Mole. V letu 1936 je umrl glavni urednik Ev-
gen Jarc, sodeloval je še pri urejanju druge
številke III. letnika. Ostala sta še France Ste-
le in Pavel Debevec, po njegovi smrti pa ga
je zamenjal Jože Gregorio. Stele in Gregorio
sta uredila sedmi letnik in pripravila prvo
številko osmega letnika, ki pa. je žal ostala v
krtačnem odtisu. To je bilo tako imenovano
ljubljansko uredništvo. Krajevno uredništvo
pa so sestavljali: Fran j o Baš (Maribor), Jan-
ko Orožen (Celje), Alojz Remec (Ptuj), Jo-
sip Zontar (Kranj), Lojze Turk (Novo mesto),
le-tega je s IV. letnikom zamenjal Janko
Jarc.
Ta bibliografija ima podobne kriterije in
pravila kot Bibliografsko kazalo Kronike, ča-
sopisa za slovensko krajevno zgodovino
I—XX (1953—1972). Tudi to bibliografsko
gradivo sem razvrstila po strokovnih skupi-
nah in le-te v podskupine. Nekateri prispev-
ki segajo s svojo vsebino v več obdobij ali
področij, a sem jih razvrstila po njihovi vse-
bini ali tehtnosti samo v eno strokovno sku-
pino. Enote znotraj skupin in podskupin si
slede po abecednem redu avtorjev in stvar-
nih naslovov, enote istega avtorja pa kro-
nološko. To pravilo pa ni upoštevano v
skupini Biografije, nekrologi, kjer si enote
slede po abecedi oseb, o katerih govori pri-
spevek; v skupini Kronologija, Uprava in
uredništvo Kronike, kjer so enote urejene
kronološko.
Bibliografski opis upošteva sodobna pravi-
la bibliografske tehnike. Podatku o avtorju
sledi naslov in podnaslov, nato impresum z
navedbo letnika, letnice, številke in strani. V
oglatem oklepaju so razrešitve, dopolnitve o
avtorjih, podatkih o slikah in popravki v na-
slovu ali impresumu. Ce je bilo potrebno, je
opisu dodana tudi anotacija, ki dopolnjuje
naslov, pojasnjuje prispevke z nadaljevanji
ali opozarja na popravke in dostavke k
ustreznim prispevkom. Časopis ima od II.
letnika dalje v vseh zvezkih prilogo s svojo
paginacijo, zato je ta v bibliografskih enotah
označena z zvezdico. Nekaj anonimov in za^
četnic imena in priimka ni razrešenih. Zlasti
ne anonimi prispevkov v prilogi časopisa in
v nekaterih rubrikah, kot so Smrtna žrtev.
Iz komunalnega življenja. Krajevni dogodki,
ki so pravzaprav obvestila ljubljanske mest-
ne občine ali v prilogi časopisa uradna poroči-
la o delu in uspehih raznih podjetij in usta-
nov.
Vsebinskemu kazalu je dodano kazalo av-
torjev, imensko in krajevno kazalo. Sledi ka-
zalo slik.
Pregled obsega letnikov (strokovni del)
I 1934, 1 (str. 1—80), 2 (81—160), 3 (161 do
260), 4 (261—348)
II 1935,  1   (str.   1—100),  2  (101—188),  3 (189
do 260), 4 (261—332)
III 1936, 1 (str. 1—80), 2 (81—144), 3 (145 do
200), 4 (201—256)
IV 1937, (1 (str. 1—64), 2 (65—128), 3 (129 do
192), 4 (193—256)
V 1938, 1 (str. 1—64), 2 (65—128), 3 (129 do
192), 4 (193—256)
VI 1939, 1 (str. 1—56), 2 (57—120), 3 (121 do
192), 4 (193—256)
VII 1940, 1 (str. 1—64), 2 (65—128), 3 (129 do
192), 4 (193—256) I
Pregled obsega letnikov (priloga), ki ima
paginacijo označeno z zvezdico.
I 1934 —
II 1935, 1 (str. 1*—16*), 2 (17*—32* in 33*
do 39*), 3 (41*—56* in 57*—64*), 4, (65* do
80* in 81*—88*)
III 1936, 1 (str. 1*—16*), 2 (17*—48*), 3 (49*
do 56*), 4 (57*—64*)
IV 1937, 1 (str. 1*—16*), 2 (17*—24*), 3 (25*
do 28*), 4 (29*—32*)
V 1938, 1 (str. 1*—8*), 2 (9*—12*), 3 (13*
do 14*), 4 (15*—18*)
VI 1939, 1 (str. 1*—16*), 2 (17*—32*), 3 (33*
do 48*), 4 (49*—64*)
VII 1940, 1 (str. 1*—12*), 2 (13*—24*), 3 (25*
do 36*), 4 (37*—44*)
204
A VSEBINSKO KAZALO
I ZGODOVINSKI VIRI IN NJIHOVA NAHAJALIŠČA
1. ZGODOVINSKI VIRI
Adlešič J[uro]: Moja pot v Ameriko. [Z 2 si.] —)
V/1938, št. 3, str. 180—183. 1
Dolenc Metod: Ljubljanska rokopisna zbirka'
pravnih obrazcev in predpisov izza trideset-
letne vojne. [Z 1 si.] — 11/1935, št. 1, str. 24
do 29; št. 2, str. [101]—106; št. 3, str. 195 do
199; št. 4. str. 285—289. 2
Fabjančič VI[adisIav]: Časnikarjem batine —
ovaduhom Sto zlatnikov. — IV/1937, št. 2,
str. 120. 3
Prevod Iz nemščine tislcanega letaka »Oklic« z da-
tumom 23. X. 1751.
[Gosti Fran]: Dr. P. G.: P. Rosegger o ljubljan-
skem potresu. — 11/1935, št. 3. str. 64*.      4
— Souvanov vrt in njegovi obiskovalci. — III/
1936, št. 4, str. 62*—63*. 5
Spomini. Glej popravek k tekstu IV/1937, št. 1,
str. 15*.
— Spomini na Ljubljano pred 60^—50 leti. —
IV/1937, št. L str. 12'*—15*; št. 2, str. 17*.   6
— Spomin na moje gimnazijske profesorje. —
IV/1937, št. 3, str. 27*—28*; št. 4, str. 29* do
31*. 7
— Moji sošolci. — V/1938, št. 1, str. 2*—4*; št.
2, str. 9*—10*; št. 3, str. 13*—14*; št. 4, str.
15*—17*. 8
Spomini.
—' Spomin na »^Slovensko kolonijo« na avstr.
Dunaju. — VI/1939, št. 1, str. 4*—10.* 9
Glej popravek k tekstu VI/1939, št. 2, str. 120.
Jarc Janko: O Novem mestu ob koncu XVIII.
stoletja. Franc Anton pl. Breckerfeld. [S si.]
— V/1938, št. 2, str. 99—106; št. 3, str. 144 do
151. 10
Glej popravek k tekstu v/1938, št. 4, str. 256.
Košiček J[ože]: Mladostni spomini na Ljubljan-
ski grad. — VlI/1940, št. 4, str. 37*—40*.   11
Koštial Ivan: Novo mesto z okolico v »Popot-
nih spominih Henrika Coste.« [Z 1 sl.l —
11/1935, št. 2, str. 26*—32*; št. 3, str. 48* do
51*. 12
v uvodu kratka oznaka prevajalca Ivana Koštiala
o avtorju potopisa Henriku Costi.
Krickel Adalbert J[ožef]: Peš po Sloveniji 1.
182'8* — V/1938, št. 1, str. 4*—7*; št. 2, str.
10*—U*, št. 4, str. 17*—18*; VI/1939, št. 1,
str. 1*—4*; št. 2, 17*—21*. 13
V opombi z zvezdico je pojasnilo prevajalca Ante-
ja Gabra o avtorju in potopisu.
Lukežič G [usta v]: Se nekaj iz Ljubljane v nek-
danjih časih [Z 1 si.] — 11/1935, št. 3, str.
56*—57*. 14
Mantuani Jos[ip]: Najstarejši načrt Ljubljane.
[S si.] — IV/1937, št. 3, str. 161—166. 15
Oblak Josip Cir[il]: Mirje. (Mladostni spomini.)
[S sl.l — 11/1935, št. L str. 1*—4*. 16
Remec Alojzij: Nurnberška kronika iz 1. 1552. v
Ptuju. [S 3 si.] — 1/1934, št. 3, str. 233—235.
17
Robida Ivan: Spomini na sulii bajar. [Z 2 si.] —
11/1935, št. 1, str. 9*—15*; št. 2, str. 17*—25*.
18
o eksekucijah med prvo svetovno vojno.
Sič Albert: Kern — trnovsko drsališče. [Z 2 si.]
— VI/1939, št. 4, str. 199—202'. 19
Stele France: Skozi slovenska mesta v letih 1571
in 1574. — VIl/1940, št. 1, str. 44—47.      20
Odlomki iz Potovanja skozi Slovenijo v letih 1571
in 1574  Hugona Blotiusa.
[Vdovič Stanko] Rožencvet Janez: Ljubljana in
druga naša mesta v potopisu iz leta 1875. —
III/1936, št. 1, str. 1*—13*. 21
Opis po Reinholdu Baumstarku.
W[ester] J[osip]: Nemški glas o sodobni Ljub-
ljani. — VII/1940, št. 1, str. 48. 22
Prevod članka: dr. Walter Schmid, Laibacher Spa-
ziergänge. Eine aufstrebende Stadt. Tagespost, 14.
l 1940. ^
2. BIOGRAFIJE, NEKROLOGI
Sotrudnik »Kronike« dr. Rudolf Andrej ka šest-
desetletnik. [Z 1 sL] — VII/1940, št. 3, str.
191—192. 23
Mole Rudolf: Aškerčeva prošnja za ministrsko
podporo. — VH/1940, št. 3, str. 178—180.    24
t France Batjel. [Z 1 si.] — VII/1940, št. 3, str.
36.* 25
t Tomaž Bizilj. [Z 1 si.] — 1/1934, št. t, str.
158. 26
t Dr. Janko Brejc. — 1/1934, št. 2, str. 157 do
158. 27
Janko Cegnar, trnovski župnik. [Z 1 si.] — VI/
1939, št. 3, str. 188. 28
Nekrolog.
t Ravnatelj Alojzij Ciuha. [Z 1 si.] — 1/1934, št.
2, str. 134. 29
t Pavel Debevec. [Z 1 si.] — VI/1939, št. 1, str.
54. 30
Zdravnik dr. Franc Derganc. [Z 1 si.] — VI/
1939, št. 3, str. 188. 31
Nekrolog.
205
Dobida K[arell: Kipar Alojzij G'angl. — 111/1936,
št. 3, str. 193—194. 32
Nekrolog.
t Lojze Golobic. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 4, str.
347. 33
t Peter Grasselli. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 1, str.
77. 34
t Dr. Vinko Gregorio. [Z 1 si.] — 1/1934., št. 1,
str. 78. 35
t Dr. Pavel Grošelj. [Z 1 si.] — VII/1940, št. 4.
str. 255—256 . 36
t Dr. Tone Jamar. [Z 1 si.] — VIl/1940, št. 4,
str. 255. 37
Stele France: t Prof. Evgen Jarc. [Z 1 si.] —
111/1936, št. 3, str. 187—188. 38
t Janko nep. Jeglič. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 1, str.
77. 39
t Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. — IV/
1937, št. 2, str. 12'5—126. 40
t Kajzelj Bogomil. [Z 1 si.] — VI/1939, št. 4,
str. 256. 41
Puc Dinko: t Kralj Aleksander I. — 1/1934. št.
4,, str. [261], 42
Nekrolog.
K tragediji v Marseille-u. [Z 2 si.] — 1/1934, št.
4, str. 343—345. 43
Opis žalnih svečanosti in besede kralja, ko je obi-
skal Ljubljano 26. VI. 1926.
t Fran Kavčič. — 1/1934, št. 4, str. 347. 44
Robert Kollman — slovenski mecen.   [Z 1 si.]
— 1/1934, št. 1, str. 60. 45
Nekrolog.
Teodor Korn. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 4, str. 347  46
[Adlešič Juro]: Dr. Anton Korošec — častni meš-
čan ljubljanski. — V/1938, št. 2, str. 115 do
116. 47
Glej popravek k tekstu V/1938, št. 3, str. 192.
Kranjec Silvo: Dr. Anton Korošec — častni meš-
čan ljubljanski. — V/1938, št. 2, str. 116 do
119. 48
Glej popravek k teksitu V/1938, št. 3, str. 192.
Adlešič Juro: Častni meščan dr. Anton Korošec.
[Z 2 si.] — VII/1940, št. 4, str. 251—253. 49
Nekrolog in govor dr. Jura Adlešlča na žalni seji
mestnega sveta 15. XII. 1940.
t Dr, Valentin Korun, [Z 1 si,] — VII/1940, št,
4, str, 2'56, 50
Baš Franjo: Prelat dr, Fran Kovačič. [Z 1 si,] —
VI/1939, št, 2, str, 113—114. 51
Nekrolog,
t Dr, Pavel Krajec. [Z 1 si.] — VII/1940, št. 4,
str. 254. 52
Lah Ivan: >^Zvezda«. (V spomin t Fr. Krapežu.)
[S si.] — 11/1935, št. 3, str. 52*—56.* 53
v biografiji tudi oris kavarne in restavracije Zve-
zde.
[Andrejka Rudolf] R. A.: Dr. Valentin Krisper
— oče našega tujskega prometa. [Z 1 si.] —
1/1934, št. 2. str. 141. 54
Karlin Pavel: Dr. Ivan Lah. [Z 1 si.] — V/1938,
št. 4, str. 242—243. 55
Nekrolog.
t Albert Devičnik. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 3, str.
259. .«JS
t Anton Likozar. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 1, str.
78, 57
Dolar Anton: Kaj nam je pomenil general Mai-
ster kot vojak, — 1/1934, št, 4, štr, 262' do
264, 58
t Andrej Marčan, [Z 1 si.] — 1/1934, št. 1, str.
79. 59
t Franjo Mulaček. [Z 1 si.] — 1/1934. št. 1, str.
79. 60
Fabjančič Ladislav: Pankracij iz Dola (Lustaller).
Ljubljanski župan v začetku XVI. stol. —
VII/1940, št. 1, str. 10—14.. 61
t Dr. Janez Plečnik. [Z 1 si.] — VII/1940, št. 4,
str. 254. C2
Lukman F[ranc] K[saver]: Rod PoUinijev in
ljubljanski zdravnik dr. Janez Krizostom Pol-
lini. — VII/1940, št. 1, str. 32—34. 63
t Dr. Alojzij Praunseis. [Z 1 si.] — 1/1934, št,
4, str, 347, 64
t Sladatelj Zorko Prelovec, [Z 1 si.] — VI/
1939, št. 1, str, 53, 65
Ing. Matko Prelovšek, [Z 1 si,] — IV/1937, št,
2, str, 127, 66
t Politični ideolog Albin Prepeluh — Abditus,
[Z 1 si.] — Vl/1939, št. 4, str. 258. 67
Kreft Bratko: f Dr. Ivan Prijatelj. [Z 1 si.] —
IV/1937, št. 3, str. 183—184,. 68
Dr. Dinko Puc — ban dravske banovine, — II/
1935, št, 1, str. [1], 69
t Dr. Andrej Rape. [Z 1 si.] — VII/1940, št. 4,
str. 256. 70
t Josip Rebek. [Z 1 si.] — I/19S4, št. 3, str. 259. 71
Baš Franjo: f Otmar Reiser. [Z 1 si.] — III/1936,
št. 2', str. 139—140. 72
t Veletrgovec Viktor Rohrman. [Z 1 si.] — VI/
1939, št. 2, str. 115. 73
t Kmetijski strokovnjak Viljem Rohrman. [Z 1
si.] — VI/1939, št. 2, str. 114. 74
t Pater Hugolin Sattner. [Z 1 si.] — 1/1934, št.
2, str. 158. 75
Stele Fr[ance]: f Notar Viktor Skrabar. [Z 1 si.]
— V/1938, št. 3, str. 188. 76
t Lojze Slanovec. [Z 1 si.] — 11/1935, št. 3, str.
260. 77
Kovačič Fr[an]: A. M. Slomšek v slikah. [S si.]
— III/1936, št, 1, str. 19—22, 78
t Matej Soklič, [Z 1 si,] — 1/1934, št, 1, str.
79, 79
Magajna Bogomir: Profesor dr, Alfred Serko, [Z
1 si,] — V/1938, št, 1, str, 48—49, 80
Nekrolog,
Göstl F[ran]: Prof, Alojzij Tavčar, — IV/1937,
št. 4, str, 31*—32,* V/1938, št, 1, str. 1*—2,*  81
Andrejka Rudolf: Fidelis Terpinc, [S si,] — I/
1934, št, 2, str, 114—120. 82
Dolar Jaroslav: Anton Tomšič v Mariboru. [S
si.] — III/1936, št. 1, str, 38—41. 83
o Tomšičevi dejavnosU v letih l8iS7—1871.
206
Göstl Fr [an]: Ivan  Tomšič in »Vrtec«. — IV/
1937, št. 1, str. 7*—10.* 84
t Josip Toni.   [Z 1 si.]   —  1/1934,  št. 2, str.
157. 85 j
t Fran Trdina. [Z 1 si.]  — 1/1934, št.   2, str.
157. 86
Umrli so. [S si.] — 111/1936, št. 1, str. 75—77.  87
Nekrolog! in notice o um,--!!!! do februarja 19JÜ: ur.
Edo Slajmer, Koderman Kari, Hren Anton, Doie
Drofenik, Tilka Zbašnikova, dr. Fran Tekavčič,
Matija Bončar, Janko Popovič, Makso Repše, An-
ton Stacul, ing. Alojzij Pikel, Josipina Kozakova,
Franc Casi, Fanica Stermecki, dr. Tomaž Romih,
Kornelij Majdič, Ignacij Supan, Franc Lipej, Vin-
ko Resman, Ivan Jalen, Ljudevit Stiasny, Janko
Tavčar.
Umrli so. [S si.] — III/1936, št. 2, str. 141 do
142. 88
Nekrologi in notice o umrlih; dr. Rado Schober,
Franc Reitz, Marica Spornova, Jernej Pinter, Pu-
šenjak Vladimir, Avgust Sušnik, Evgenija Hribar,
Milko Kramer, Josip Deisinger, Rafael Thaler, Ana
Majdič, Karel Kauschegg, Oton Jeruc, Ana Anžič,
ing. kem. Baltazar Baebler, dr. Anton Schoeppl
vitez Sonnwaiden, Gabrijela vitez Pogačnikova, Ja-
kob Golmajer, Egidij Ceh, Tomaž Einspieler.
Umrli so. [Z 2 si.] — III/1936, št. 3, str. 194 do
195. 89
Nekrologi — notice o umrlih; Ernest Vargazon,
Evgen Jarc, Alojz Lilleg, Anton Leveč, Josip Mazi,
dr. Josip Fon, Ante Grom. Svetko Peruzzi, Jer-
nej Ložar, Janko Petrič, Andrej Ažman, dr. Ivan
Svetina, Ivan Podlesnik, Vid Janša, Mladen Mikšič,
Janez Hieng, Helena Souvan, Jože Lapajnar, Anton
Jug.
Umrli so. [Z 2 si.] — III/1936, št. 4, str. 254 do
255. 90
Nekrolog! — notice o umrlih; Anton Mencinger, dr.
Ivan Arnejc, Martin Cilenšek, Ivan Dražil, Martin
Radovan, Ivan Lautar, Emil Adamič, Josip Lavren-
čič, Martin Breznik, Fran Novak.
Umrli so. — IV/1937, št. 1, str. 60. 91
Pavel Zaje, Fran Gabršek, Ivan Dachs, Milan S:ik-
Ije, Alfonz Žerjav, Josip Stegu, dr. Janko Kersnik.
t Jernej Vengust. — 1/1934, št. 4, str. 347.      92
t Jurij Verovšek. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 4, str.
347. 93
t Industrijalec Alojzij Vodnik. [Z 1 si.] — VI/
1939, št. 1, str. 53. 94
Ivan Vrhovnik — osemdesetletnik. — 1/1934, št.
3, str. 259. 95
Rus Jože: f Ivan Vrhovnik. — 11/1935, št. 1, str.
73—75. 96
t Lojze Vrtovec. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 4, str.
34.7. 97
t Dr. Viktor Zalar. [Z 1 si.] — VII/1940, št. 4,
str. 255. 98
t Dr. Miljutin Zarnik. [Z 1 si.] — VII/1940, št.
4, str. 255. 99
Vombergar Jože: Dr. Peter Zenkl v Ljubljani.
[Z 2 si.] — IV/1937, št. 4, str. 245—247.      100
Dobida K[arel]: Slikar Peter Zmitek. [Z 1 si.]
III/1936, št. 1, str. 75—76. 101
Nekrolog.
Gspan Alfonz: Oton Zupančič — šestdesetletnik.
— V/1938, št. 1, str. 36—37. 102^
3. KRONOLOGIJA
[Slanovec Lojze]: Ljubljanska kronika. Piše me-
stni arhivar. [S si.] — 1/1934, št. 1, str. 61
do 76. 103
Uvodna beseda uredništva in avtorja, kronološki
pregled dogodkov od septembra 1918 do marca
1919.
— Ljubljanska kronika. [S si.] — 1/1934, št. 2,
str. 14.2—156. 104
Kronološki pregled dogodkov, dodatek k decembru
1918, dodatek k marcu 1919, nadaljevanje od mar-
ca do decembra 1919.
—¦ Naša kronika. Piše mestni arhivar. [S si.] —
1/1934, št. 3, str. 240—255. 105
Pregled dogodkov od januarja do julija 192i0.
—¦ Naša kronika. Piše mestni arhivar. [S si.] —
1/1934, št. 4, str. 331—339. 106
Pregled dogodkov od avgusta do decembra 1920.
— Naša kronika. Piše mestni arhivar. [S si.] —
11/1935, št. 1, str. 79—92. 107
Pregled dogodkov od januarja do decembra 1921
in od januarja do marca 1935.
— Naša kronika. Piše mestni arhivar. [S si.] —
11/1935, št. 2', str. 171—183. 108
Pregled dogodkov od januarja do decembra 1922
ln od marca do maja 1935.
Wider Boris: Naša kronika. [S si.] — 11/1935, št.
3, str. 246—257. 109
Pregled dogodkov od januarja do avgusta 1923 in
od junija do septembra 1935.
— Naša kronika. [S si.] — 11/1935, št. 4, str.
321—326. 110
Pregled dogodkov od septembra do decembra 1923
in od oktobra do decembra 1935.
— Naša kronika. [S si.] — III/1936, št. 1, str.
70—73. 111
Pregled dogodkov od januarja do decembra  1924.
— Ljubljanska kronika. [S si.] — III/1936, št.
2, str. 136—139. 112
Pregled dogodkov od januarja do decembra 1925.
— Naša kronika. [S si.] — III/1936, št. 3, str.
188—193. 113
Pregled dogodkov od januarja do decembra 1926.
— Ljubljanska kronika. — IV/1937, št. 1, str.
60—64. 114
Pregled dogodkov od januarja   do decembra 1927.
Stupica Anton: Naša kronika. — IV/1937, št. 3.
str. 185—192. 115
Kronološki pregled dogodkov od marca do maja
1937 in od januarja do decembra 1928.
Glej popravek IV/1937, št. 4, str. 256.
— Naša kronika. — IV/1937, št. 4, str. 250 do
256. 116
Pregled dogodkov od januarja do decembra  1923.
Wider Boris: Kronika mesta Ljubljane za leto
1930. — VII/1940, št. 1, str. 55—60. 117
Pregled dogodkov od januarja  do decembra 1930.
Stupica Anton: Naša kronika. [Z 1 si.] — V/
1938, št. 1, str. 55—64.. 118
Kronološki pregled dogodkov od junija do de-
cembra 1937 in od januarja do decembra 1930.
— Naša kronika. — V/1938, št. 2, str. 124 do
128. 119
Kronološki pregled dogodkov od januarja do de-
cembra 1931.
207
Wider Boris: Kronika mesta Ljubljane za leta
[leto] 1931. — VII/1940, št. 2, str. 121 do
126. 120
Pregled dogodkov od januarja do decembra  1931.
Baš Franjo: Mariborska kronika od 1. I. do 1.
VI. 1934. [S si.] — 1/1934, št. 3, str. 255 do
258. 121
— Mariborska kronika od 1. VI. do 1. X. 1934.
[S si.] — 1/1934, št. 4, str. 340—342'. 122
— Mariborska kronika, (od 1. X. do 31. XII.
1934). [Z 1 si.] — 11/1935, št. 1, str. 93—94.  123
— Mariborska kronika. (Od 1. I. do 1. V. 1935.)
[S si.] — 11/1935, št. 2, str. 184—187.        124
— Mariborska kronika. (Od 1. V. do 1. X. 1935.)
[S si.] — 11/1935, št. 3, str. 257—259; št. 4,
326—329. 125
Orožen Janko: Iz celjske kronike v 1. 1935. [S
si.] — 11/1935, št. 4, str. 329^331. 126
Krajevni dogodki. [Z 2 si.] — III/1936, št. 1,
str. 78—80. 127
Opis dogodkov v Ljubljani, Mariboru, Celju in
Ptuju za leto 1935.
Krajevni dogodki. — III/1936, št. 2, str. 143 do
144. 128
Opis dogodkov v Ljubljani, Mariboru in Celju v
prvi polovici leta 1936.
Krajevni dogodki. [S si.] — III/1936, št. 3, str.
195—200. 129
Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani, Maribo-
ru, Novem mestu, Ptuju in Kamniku za leto 1936.
Krajevni dogodki. — III/1936, št. 4, str, 255 do
256, 130
Kronološki pregled dogodkov v Ljubljani od 1, X.
do 31. Xn. 1836,
Krajevni dogodki, — IV/1937, št, 1, str. 59 do
60, 131
Kronološki pregled dogodkov od januarja do febru-
arja 1937,
Gaber Ante: Naša kronika, [Z 1 si,] — V/1938,
št, 4, str, 253—2'56. 132
Pregled dogodkov v januarju 1938,
Stupica Anton: Naša kronika. [Z 2 si.] — VI/
1939, št. 1, str, 54^56, 133
Pregled dogodkov v februarju 1938,
[Gaber Ante]: Naša kronika. — VI/1939, št. 2, str.
117—119. 134
Pregled dogodkov v marcu 1938.
— Naša kronika. [Z 1 si.] — VI/1939, št. 3, str,
190—192. 135
Pregled dogodkov v aprilu 1938,
— Naša kronika, — VII/1940, št. 1, str, 60 do
64. 136
Pregled dogodkov v maju 1938,
— Naša kronika za leto 1938, — VII/1940, št, 2,
str, 127—128, 137
Pregled dogodkov v juniju 1938.
4, ARHIVI, BIBLIOTEKE, MUZEJI
a) Arhivi
Jarc Janko: Novomeški mestni arhiv. — IV/1937,
št, 2, str, 82—87. 138
o ustanovitvi in arhivskem gradivu.
b) Biblioteke
Glonar Joža: Vseučiliška knjižnica v Ljubljani.
[S si.] — 1/1934, št. 2, str, [81] — 85, 139
o pomenu in nalogah,
c) Muzeji in spomeniško varstvo,
muzejsko društvo
Andrejka Rudolf: Poslopje Mestnega muzeja v
Ljubljani, njegova zgodovina in stanovalci,
[S si,] — 11/1935, št, 4, str, [261]—266.       140
Drobne vesti, — 11/1935, št, 1, str, 99—100,    141
Notica o zaščitenih nagrobnih spomenikih na po-
kopališču pri Sv, Krištofu, o ustanovitvi Mestnega
muzeja,
Jarc Evgen: Ljubljanski mestni muzej, [S si,] —
11/1935, št, 3, str. [189]—194, 142
o ustanovitvi in delu,
Miklavčič France: Zanimiv irski spomenik na
starem pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani,
[Z 1 si,] — IV/1937, št, 4, str. 215. 143
Mikuž Stane: Skozi ljubljanski mestni muzej. [S
3 si,] — VI/1939, št, 1, str, 16—20. 144
Orožen J[anko]: Celjsko muzejsko vprašanje v
preteklosti in sedanjosti, [S 3 si,] — 11/1935, št,
1, str. 60—63. 145
Pravilnik o zaščiti izkopanin in spomenikov. —
1/1934, št, 1, str, 80, 146
Notica o sprejetju osnutka pravilnika.
Saria B[alduin]: Ob ustanovitvi »^Muzejskega
društva za politična okraja Krško in Brežice«
v Krškem. [S 3 si.] — VI/1939, št. 4, str. 241
do 242. 147
Stele France: Kako oživiti staro Ljubljano. —
11/1935, št. 1, str. 6—7. 148
o  predlogih.
— Problem varstva spomenikov v slovenskih
mestih. [S si.] — 111/1936, št. 1, str. 31 do
37. 149
— Kulturne naloge mest. S posebnim ozirom na
Ljubljano. — V/1938, št. 3, str. 153—157.   150
II. NAJSTAREJŠA ZGODOVINA IN ARHEOLOGIJA
1. RIMSKA (IN GRSKA)
ZGODOVINA IN ARHEOLOGIJA
Baumgartner Egon: Najdbe novcev v Mariboru.
[S si.] — 1/1934, št. 4, str. 298—300. 151
O najdbah iz rimske dobe in srednjega veka.
Orožen J[anko]: Ostanki rimske Celeje v okolici
sedanjega mesta. [Z t si.] — III/1936, št. 4.
str. 211—212. 152
Glej popravek k tekstu III/1936, št. 4, str. 256.
Saria Balduin: Vojaški nagrobni napis iz Emone.
[Z 1 si.] — IV/1937, št. 1, str. 46—48.       153
— Emonski trgovci v Savari j i. [Z 2 si.] — V/
1938, št. 1, str. 22—26. 154
— Rimski napisi v Mariboru. [S si.] — VI/1939,
št. 2, str. 73—79. 1551
208
III. SREDNJI VEK
Pettauer Leopold: Imena važnejših starejših gra-
dov na Slovensicem nekdaj in sedaj. Imeno-
slovsko zgodovinska razprava. — V/1938, št.
1, str. 7—17; št. 2, str. 107-^109; št. 3, str.
189—192'. 156
Glej popravek k tekstu V/1938, št. 2, str. 128; št.
3,  str. 192. t
Pivec-Stele Melita: Starejši ženski samostani vi
Sloveniji. [S si.] — VII/1940, št. 3, str. 151;
do 157. 157,|
Žontar Jos[lp]: Cerkev in ustavni razvoj naših i
mest. [S si.] — 1/1934, št. 3, str. 189—192.  158 I
IV. ZGODOVINA OD 16. DO 18. STOLETJA
Steska Viktor: Plašč Hasana paše. [Z 1 si.] —
IV/1937, št. 4, str. 220—222. 159
o Hasanovem porazu pri Sisku 1593 in usodi njego-
vega plašča. Glej popravek V/1938, št. 1, str.  64.
Sojer Franc: Potovanja skozi Ljubljano med leti i
1580. do 1618. in podpore na ljubljanskem ma- i
gistratu. — VI/1939, št. 1, str. 21—24; št. 2, ;
str. 100—104; št. 3, str. 164—168; št. 4., str.;;
211—214. 16»*
V. OBDOBJE OD 1848—1914
Borštnik Božo: Ob 25 letnici septembrskih do-
godkov. [S si.] — 1/1934, št. 1, str. 52 do
57. 161
Oris dogodkov 20. IX,. 1908 in opis proslave 17. IX.
1933 v Ljubljani. I
Lah Ivan: Knez Miloš [Obrenovič] v Ljubljani.
[S si.] —1/1934, št. 1, str. 14—19; št. 2, str. 91
do 97; št. 3, str. 164—167. 162
Mal Josip: Ljubljana in volitve za frankfurtski
državni zbor. [Z 1 si.] — 11/1935, št. 1, str.
18—24. 163,
VI. OD ZAČETKA PRVE DO ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE
Maister Rudolf: Prevzem mestne uprave v Ma-
riboru, dne 2. januarja 1919. [S si.] — 1/1934,
št. 3, str. 227—231. 164
Pivka Fran jo A: Mariborska letalska stotnija [S
3 si.] — 11/1935, št. 4, str. 304—312. 165
0 dejavnosti ob koncu prve svetovne vojne. Glej
Slavic Matija, Prekmurski letaki leta 1919. IV/1937,
št. 1, str. 10*—11*.
[Ravljen Davorin]: Upor v Judenburgu 1918. [Z
1 si.] — 11/1935, št. 4, str. 65*—79.* 166
— Grobnica Janezov v Judenburgu.  [S si.] —
11/1935, št. 4, str. 317—321. 167
o svečanostih ob odkritju spominske kapele na
judenburškem pokopališču 10. XI. 1935.
Senekovič I[van]: Sedemindvajseti januar 1919
v Mariboru. [S si.] — III/ 1936, št. 1, str. 59
do 64; št. 2, str. 110—114. 168
Slavic M[atija]: Prekmurski letaki leta 1919. —
— IV/1937, št. 1, str. 10*—11.* 169
Glej Pivka Franjo A., Mariborska letalska stotnija.
11/1935,  št. 4,  str.  304—312.
Stele Fr[ance]: Akademija znanosti in umetnosti
v Ljubljani. [Z 2 si.] — VI/1939, št. 1, str.
20—21. 170
o ustanovitvi. „—
VII. POSAMEZNE ZGODOVINSKE PANOGE
1. SLOVENSKA GOSPODARSKA
IN SOCIALNA ZGODOVINA
a) Razvoj prebivalstva, štetja in popisi
Hočevar Zvone: Dnevni dotok industrijskega de-
lavstva v Ljubljani. [S si.] — V/1938, št. 4,
str. 266—239; VI/1939, št. 1, str. 52. 171
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Mikic Fedor: »Vitalnostatistični zavod« v Ljub-
ljani. — VII/1940, št. 4., str. 249—251.      172
Pipp Lojze: O zgodovini statistike, ljudskih šte-
tij in popisov prebivalstva. — 1/1934, št. 3,
str. 195—201; št. 4, str. 306—310. 173
V orisu so tudi tabelarni pregledi.
Statistični pregled. Starostna razdelitev pre-
bivalstva Ljubljane po ljudskem štetju iz 1.
1857. — 1/1934, št. 3, str. 238—240. 174
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Razvoj števila prebivalstva Ljubljane in biv-
še Vojvodine Kranjske. — 11/1935, št. 1, str.
66—72. 175
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
¦ Starostna razdelitev prebivalstva. Po popisu
prebivalstva z dne 31. decembra 1869. — II/
1935, št. 2, str. 126—129. 176
• Starostna razdeUtev prebivalstva po ljudskem
štetju z dne 31. decembra 1880. — 11/1935, št.
4, str. 300—304. 177
V prispevku so tudi tabelarni pregledi. Glej po-
pravek III/1936, št. 1, str. 80.
209
— Provizorni rezultati popisa prebivalstva pri-
ključenih okoliških občin z dne 19. septemb-
ra 1935. — III/1936, št. 1, str. 44—45. 178
Tabelarni pregled.
— Končni rezultati popisa prebivalstva Zgornje
Šiške z dne 19. septembra 1935. — III/1936,
št. 1, str. 46—50. 179
v članku so tudi številčni podatki in tabelarni
pregledi.
— Končni rezultat popisa prebivalstva občine
Vič z dne 19. septembra 1935. — III/1936, št.
2, str. 127—131. 188
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
— Končni rezultati popisa prebivalstva občine
Moste z dne 19. septembra 1935. — III/1936,
št. 3, str. 167—172. 181
V prispevku so tudi tabelarni pregledi.
— Končni rezultati popisa prebivalstva priklju-
čenih delov občin Stepanja vas, Jezica in Po-
lje z dne 19. septembra 1935. — III/1936, št.
4, str. 241—246. 182
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
— Statistični podatki o številu in kapaciteti tr-
govskih, obrtnih in industrijskih obratov v
novo priključenih občinah vel. Ljubljane. —
IV/1937, št. 1, str. 54—57. 183
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
— Starostna razdelitev prebivalstva po ljudskem
štetju z dne 31. decembra 1890. — IV/1937,
št. 3. str. 173—176. 184
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Veber France: Vprašanje »Vitalno-statističnega
zavoda« v Ljubljani. — VII/1940, št. 2, str.
102—107. 185
Pomen in oris zavoda.
Vogelnik Adolf: Gradbena in stanovanjska sta-
tistika mesta Ljubljane. — V/1938, št. 3, str.
151—153. 186
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
— Kronika mesta Ljubljane v številkah. — VI/
1939, št. 1, str. 47—51; št. 2, str. 108—113;
št. 3. str. 178—181. 187
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
b) Zgodovina mest in trgov
Brežice
Tiller Viktor: Brežice in njih mestne pravice.
[S si.] — IV/1937, št. 2, str. 76—79. 188
Celje
Orožen Janko: Celjski meščani in cerkvena zgo-
dovina. (Pravni spor iz preteklih dni) [S 3
si.] — 1/1934, št. 4, str. 301—305. 189
— Veliko Celje in nova občinska uprava. [Z 2
si.] — 11/1935, št. 3, str. 241—243. 190
— Celje med svetovno vojno. [S si.] — III/1936,
št. 1, str. 65—69. 191
— Gospodarsko življenje bivše občine Celje-oko-
lica. — VI/1939, št. 4, 214—222. 192
Ljubljana
Andrejka Rudolf: Zgodovina  Primčeve hiše v
Ljubljani. [S si.] — 11/1935, št. 3, str. 204 do
209; št. 4, str. 275—281. 193
— Zgodovina Hudovernikove hiše. Kolodvorska
uUca 23 v Ljubljani. [S si.] — VII/1940, št.
4, str. 241—249. 194
Beg Ante: Črtice o bivši občini Vič. [S si.] —
VII/1940, št. 1, str. 26—31. 195
Uvodne besede je napisal France Stele.
Dolenc Metod: »Usoda« ljubljanske prisilne de-
lavnice. — IV/1937, št. 2, str. 72—76.       196
Fabjančič V[ladlslav]: Nekaj o ljubljanskih ulič-
nih imenih in o priimkih iz začetka 17. sto-
letja. (Po dveh novih urbarjih iz let 1620 do
1623). — IV/1937, št. 1, str. 40—45. 197
— Nekaj ljubljanskih županov iz začetka 16.
stol. — VI/1939, št. 4, str. 193—199. 198
— Pankracij iz Dola (Lustaller) ljubljanski žu-
pan v začetku XVI. stol. — VII/1940, št. 1,
str. 10—14. 199
— Ljubljanski Frankovči v 16. in 17. stoletju.
— VII/1940, št. 2, str. 112—117; št. 3, str. 142
do 150; št. 4, str. 206—2'14. 200
Hočevar-Meglič L[ojzka]: Mestno zavetišče za
onemogle na Japljevi cesti v Ljubljani. [S 3
si.] — 11/1935, št. 3, str. 240—241. 201
Kragl Viktor: Zelena jama. [S si.] — VII/1940,
št. 3, 158—165; št. 4, str. 222—225. 202
Lah Ivan: Ob stoletnici ljubljanske kazine. [S
si.] — III/1936, št. 3, str. 182—183; št. 4, str.
201—206. 203
Glej popravek k tekstu III/1936, št. 4, str. 256.
Maček Josip: Prebivalstvo mesta Ljubljane v
srednjem veku po svojih imenih in priimkih.
— III/1936, št. 3, str. 160—163; št. 4, str. 218 do
223. 204
Melik Anton: Povodnji na ljubljanskem barju.
[S si.] — 1/1934, št. 1, str. 3—8. 205
Mole Rudolf: K zgodovini Knežjega dvorca v
Ljubljani. [S 3 si.] — IV/1937, št. 1, str. 48
do 50. 206
Ogrin Gustav: Ljubljana pred in po potresu. [S
si.] — 11/1935, št. 1, str. 40—47; št. 2, str.
130—133. 207
Glej popravek k naslovu II'1935, št. 1, str. 100.
Petrič Karel: Higiena mesta Ljubljane. [S si.] —
1/1934, št. 2, str. 128—132. 208
Podbevšek Anton: Narodni domovi v Sloveniji.
Narodm dom v Ljubljani. Od leta 1869 do
1896. [S si.] — 11/1935, št. 2, str. 111—116.  209
— Narodni domovi v Sloveniji. Narodni dom v
Ljubljani od 1896—1928. [S 3 si.] — 11/1935,
št. 4, str. 290—295 . 210
— Narodni domovi v Sloveniji. Narodni dom v
Ljubljani — Narodna galerija. — III/1936, št.
1, str. 55—58, št. 2, str. 99—102'. 211
Potočnik Alojzij: Tivolski grad in park v Ljub-
ljani. [Z 1 si.] — V/1938, št. 4, str. 231 do
235. 212
— Procesije v stari in novi Ljubljani. — VII/
1940, št. 1, str. 1*—5;* št. 2, str. 13*—20;* št.
3, str. 25*—35.* 213
Rus Jože: Dajmo stari Ljubljani njeno čast in
slavo. Notranje mesto. — 11/1935, št. 2, str.
150—152'. 214
o poimenovanju ulic.
210
Sič Albert: »Marijine toplice« v Ljubljani. [Z 1
si.] — VI/1939, št. 1, str. 14—15. 215
Sonc Stanislav: Razvoj ljubljanskega mestnega
vodovoda. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 4., str. 310
do 312. 216
Stanek Leopold: Potres v Ljubljani 1. 1895. [S
si.] — 11/1835, št. 1, str. 30—39. 217
— Kako so si razlagali potres v Ljubljani leta
1895. — 11/1935, št. 4, str. 81,* 84.* 218
Slele France: Ljubljana iz aeroplana. Fotografi-
je iz letala Ivan Noč. [S si.] — 1/1934, št. 1,
str. 28—34. 219
— Zemljepisni in zgodovinski pogoji srednje-
veške Ljubljane. [S si.] — VI/1939, št. 4, str.
49*_51,* 220
Steska Viktor: Najhujši požar v Ljubljani. —
III/1936, št. 4, str. 240. 221
o požaru 28. VI. 1774.
— Prešernova ulica v Ljubljani pred 170 leti.
[Z 1 si,] — IV/1937, št. 1, str. 52—53.       222
— Turška jama pri sv. Krištofu v Ljubljani. —
V/1938, št. 3, str. 139—140. 223
Vogelnik Adolf: Stanovanjske razmere v delav-
skih kolonijah na področju mesta Ljubljane.
[S 3 si.] — V/1938, št. 1, str. 43—48; št. 2,
str. 119—124. 224
Vrhovnik Ivan: Slovenščina v ljubljanskih cerk-
vah. — 1/1934, št. 1, str. 35—42. 225
— Ljubljanske lipe. — 1/1934, št. 2, str. 138 do
139. 226
Opis krajev, kjer so stale lipe v Ljubljani.
— Nekaj pozabljenih ljubljanskih svetišč. I/
1934, št. 2, str. 139—14.0. 227
Cerkvica sv. Volbenka na Ljubljanici. Kapela v
starem licejskem poslopju.
— Nekaj pozabljenih ljubljanskih svetišč. Kape-
li na Žabjaku. — 1/1934, št. 3, str. 2'37 do
238. 228
— Ljubljana, bodi bela! [S si.] — 11/1935, št. 1,
str. 75—78. 229
o preureditvi Ljubljane v 13 voščilih po Jerneju
Lenčeku.
— Zabjak v 18. stol. ali hudič v angelskem gra-
du. — 11/1935, št. 1, str. 95—96. 230
— Nekaj pozabljenih ljubljanskih svetišč. Ka-
pela vseh svetnikov. — 11/1935, št. 1, str.
95. 231
— Ljubljanska srajca. — 11/1935, št. 2, str.
183. 232
o nastanku tega vzdevka.
— Med cerkvijo sv. Petra in Ljubljanico. —
III/1936, št. 4, str. 212-215. 233
o zavetišču za gobavce in šempetrskem lazaretu.
Wester Jos[ip]: Momenti v razvoju Ljubljane od
1. 1787—1821. [S si.] — 1/1934, št. 1, str. 23
do 27. 234
— Marijin spomenik na sv. Jakoba trgu v Ljub-
ljani (Zgodovinska črtica ob prenovitvi spo-
menika 1. 1938.) [S si.] — V/1938, št. 2, str.
110—114; št. 3, str.  164—168. 235
Maribor
Baš Franjo: Maribor ob Dravi. — 1/1934, št. 3,
str. 206—208. 236
Geografsko-gospodarski oris.
— Mariborski otok. — 1/1934, št. 3, str. 231 do
2'33. 237
Geomorfološki opis.
— Topografsl^a dinamika mariborskega polja.—
1/1934, št. 4, str. 322—325. 238
— Razvoj Maribora v 1. 1918—1938. [S si.] —
VI/1939, št. 2, str. 57—68. 239
Golouli Rudolf: Primorska emigracija v Mari-
boru. — 11/1935, št. 2, str. 159—160. 240
v prispevku so tudi številčni podatki.
Kramberger Franjo: Mestna občina mariborska
in njeni uslužbenci. — 11/1935, št. 3, str. 227
do 2'30 . 241
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Novak Luä[vik]: Kopališče na Mariborskem oto-
ku. [S si.] — 11/1935, št. 1, str. 64—65.      242
Orešnik Jakob: Teritorialni razvoj Maribora. [S
si.] — 11/1935, št. 2, str. 122—126. 243
Travner Vladimir: Mariborski Ghetto [S 3 si.] —
11/1935, št. 2, str. 154—159. 244
Historiat.
— Pokopališča v Mariboru. [S si.] — III/1936,
št. 3, str. 164,—166; št. 4, str. 215—2'18.      245
Pregled od prazgodovine do današnjih dni.
Novo mesto
Gregorič Jože: Kulturna slika Novega mesta in
njegovo zunanje lice. [S si.] — VI/1939, št. 3,
str. 121—130. 246
Jarc Janko: Ob petstoletnici Novega mesta leta
1865. (Prispevki k zgodovini narodnega pre-
poroda na Dolenjskem.; [S si.] —• 11/1935, št.
1, str. 54—60; št. 2, str. 141—145; št. 4, str.
296—300. 247
— Narodno prebujenje Novega mesta ob njegovi
petstoletnici (1865). [S si.] — III/1936, št. 1,
str. 23—30; št. 2, str. 103—109. 248
Koštial Ivan: Novomeški meščani v 18. stoletju.
— IV/1937, št. 1, str. 51—52. 249
Mušič Drago: Zdravstvo starega Novega mesta.
Novomeški zdravniki od 16. do 19. stoletja.
[S si.] — VII/1940, št. 1, str. 19—25. 250
Minarik Franc: Zdravstvo starega Novega me-
sta. Iz starejše dobe farmacije na Dolenj-
skem. [S si.] — VII/1940, št. 2, str. 107 do
111. 251
Ptuj
Veselko Franjo: Mestne pravice Ptuja iz 1. 1376.
[S si.] — VI/1939, št. 3, str. 134—138; št. 4,
str. 202—210; VII'1940, št. 1, str. 15—19; št.
2, str. 92—96. 252
Prvo nadaljevanje ima še podnaslov: Besedilo sta-
tuta v slovenskem prevodu, drugo nadaljevanje
J)a Razlaga k besedilu statuta.
Splošno
Gregorio Jože: Slovenska mesta in trgi. Kranj- i
ska mesta in trgi. [S si.] — VII/1940, št. 4,
str. 193—205. 253:
211
10
c) Zgodovina obrti,
manufaktur, industrije, rudarstva
in bančništva na Slovenskem
Andrejka Rudolf: Najstarejše ljubljanske indust-
rije. [S si.] — 1/1934, št. 1, str. 58—59; št. 2,
str. 135—137; št. 3, str. 186—188; št. 4, str.
288—290; III/1936, št. 2, str. 132—135; št. 3,
str. 179—181. 254
—' Strojarji na Forštatu. Donesek k zgodovini
obrtov v stari Ljubljani. [S si.] — IV/1937,
št. 1, str. 2'7—31; št. 2, str. 65—71; št. 3, str.
129—136; št. 4, str. 193—200. 255
Glej popravke in 3 sUke V/1938, št. 1, str, 64.
— Razvoj ljubljanskih industrij med 1859, do
1869, [S si,] — VI/1939, št, 2, str, 91—96,    256
— Schwarzova pivovarna na Poljanah, Donesek
k zgodovini ljubljanskega pivovarstva v prvi I
polovici XIX, stoletja, [S si,] — VI/1939, št. i
4, str, 222—226; VII/194<0, št, 1, str, 54,      257 [
Drugo nadaljevanje je dodatek k članku, i
Fabjančič Vladislav: Ljubljanski  pivovarji   od ;
XVI, do XIX, stoletja, — IV/1937, št, 3, str,
137—142'; št, 4, str, 223—237, 258
— Procvit pivovarništva v Ljubljani — 18, in
19, stoletje [S si,] — V/1938, št, 1, str. 37^2;
št, 2, str, 95—98; št, 3, str, 133—139; št, 4,
str, 209—221, 259
— Volbenk Polž, ljubljanski veliki trgovec, de-
narstvenik in župan v začetku 16, stol, [Z 2
si,] — VI/1939, št, 1, str, 7—14; št, 2, str, 97
do 99; št, 3, str, 131—134, 260
—¦ Pivovarna »Pri črnem medvedu« na današnji
cesti 29, oktobra št, 17 [Z 1 si,] — VII/1940,
št, 1, str, 38—44, 261
Golouh Rudolf: [Četrti] IV, Mariborski teden.
(Njegov pomen za razvoj Maribora in zaled-
ja,) — [S 3 si,] —11/1935, št, 2, str, 33* do
34,* 262
Kemična industrija v Mariboru, Tvornica za du-
šik d, d,. Ruše, [S si,] — 11/1935, št, 4, str.
[82*]—[83*]. 263
Lavrič Jože: Usnje in kože. Črtice o važni pa-
nogi meščanskega gospodarskega življenja.—
VII/1940, št. 1, str. 49—51. 264
»Ljudska samopomoč« v Mariboru. Registr. po-
možna blagajna. [S si.] — 11/1935, št. 2, str.
35.* 265
Mariborska mestna podjetja. [S si.] — 11/1935,
št. 4, str. [86*]—[87*]. 266
Kratek historiat plinarne v Mariboru.
Murko Vladimir: Pomen mestne hranilnice ljub-
ljanske za gospodarski procvit Ljubljane. [Z
1 si.] — 11/1935, št. 2, str. 146—150. 267
— Mestna občina — in hranilnica ljubljanska.
— IV/1937, št. 2, str. 21*—24.* 268
Naš najstarejši denarni zavod v Ljubljani. Ob
120-letnici Hranilnice dravske banovine. —
VII/1940, št. 4, str. 4.1*—44.* 269
Nemenz [Wilhelm]: Pivovarstvo in pivovarne.
[S si.] — III/1936, št. 2, str. 19*—21.*      270
Orožen J[anko]: Propadle panoge celjskih obrti.
— 11/1935, št. 2, str. 161—163. 271
Pestotnik Ivan: Mestna klavnica ljubljanska in
njen razvoj. [S si.] — 1/1934, št. 3, str. 202
do 205. 272
v orisu so tudi tabelarni pregledi od leta 1924 do
1933 o prometu v klavnici.
Posojilnica v Mariboru. (Narodni dom.) [S si.]
— 11/1935, št. 3, str. 58*—59.* 273
Potočnik Drago: Iz zgodovine ljubljanskih bank.
— IV/1937, št. 2, str. 113—117; št. 3, str. 169
do 172. 274
v razpravi so tudi številčni podatki.
— Ljubljanske banke 1900—1930. Zgodovinsko-
statistični doneski. — IV/1937, št. 4, str. 240
do 245. 275
Samassa Maks: K zgodovini zvonarstva v Ljub-
ljani. [S si.] — 1/1934, št. 3, str. 174—179.   276
Senkovic Milan: Obrti v povojnem Mariboru. [Z
2 si.] — 111/1936, št. 2, str. 124^126; št. 3,
str. 154.—156. 277
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Sonc Stanko: Zgodovina in razvoj povečanja
mestne elektrarne ljubljanske. [S si.] — l/
1934, št. 2, str. 132—134. 278
Stoletnica tvrdke Fr. Ks. Souvan — vzgled slo-
venske vztrajnosti. [S si.] — 11/1935, št. 1,
str. 97. 279
Trboveljska premogokopna družba. — VII/1940,
št. 2, str. 22*—23.* 280
Podatki iz poslovnega poročila za leto 1939 z obč-
nega zbora tega podjetja.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani štirideset-
letnica. [S si.] — VII/1940, št. 3, str. 189 do
190. 281
Kratek historiat.
Zupan France: Petdeset let Mestne hranilnice v
Ljubljani. — VI/1939, št. 4, str. 243. 282
Nekaj podatkov iz spominske knjige: France Zu-
pan, Petdeset let Mestne hranilnice ljubljanske v
Ljubljani 1889—1939.
č) Zgodovina trgovine,
prometa in regulacije rek
Andrejka Rudolf: Zgodovina kramarskih hišic v
Prešernovi uhci. [S si.] — V/1938, št. 1, str.
17—22; št. 2, str. 65—72'; št. 3, str. 129^133;
št. 4, str. 203—208. 283
Dimnik Stanko: Rešitev ljubljanskega železniš-
kega problema s poglobitvijo železnice. [S si.]
— IV/1937, št. 4, str. 201—211. 284
Dular Milan: Ljubljanski sejem za naše gospo-
darstvo in kulturo. Ob dvajsetletnici ljub-
ljanskega velesejma. [S si.] — VII/1940, št.
2, str. 77—84.. 285
Dve stoletnici v ljubljanskem trgovstvu. [S si.]
— 1/1934, št. 4, str. 346. 286
o tvrdkl J. C. Mayer in tvrdki Ant. Krisper.
Jenko Jože: Iz Celovca v Ljubljano ali v Mari-
bor. Peresni boj za železniško zvezo 1. 1841
do 1847. — III/1936, št. 3, str. 49*—55;* št.
4, str. 57*^58.* 287
— Ko nam je stekla prva železnica. [S si.] —
1/1934, št. 3, str. 168—173; št. 4, str. 272 do
276. 288
212
11
Hrovat [Alojzij]: Mednarodne ceste in Ljublja-
na. [Z 2 si.] — V/1938, št. 2, str. 93—94..    289
Kopatin Vilitor S. J.: Gabrijel Gruber S. J. in
njegov prekop. [S 3 si.] — 1/1934, št. 1 str.
8—14. 290
Kramberger Franjo:  Mariborska  statistika.  —
11/1935, št. 1, str. 51—53. 291
Tabelarni pregledi cen živil, vode, elektrike za leta
1919—1933.
Mariborski teden. — VI/1939, št. 2, str. 120.   292
Kratek oris zadruge Mariborski teden.
Pivka Franjo A.: Začetki aviacije v Mariboru.
[Z 2 si.] — 11/1935, št. 2, str. 117—121.    293
Plemelj A[lbert]: Prometna učinkovitost izhodov
Slovenije na morje. [Z 1 si.] — III/1936, št.
2, str. 88—91. 294
Pristovšek Blaž: Regulacijski problem Savinje.
[S si.] — 1/1934, št. 3, str. 217—221. 295
Wester Jos[ip]: Krst in zdrk velike torpedovke
»Ljubljane« v Splitu na Vidov dan 1938. [S
si.] — V/1938, št. 3, str. 177—180. 296
Glej popravek k besedilu pod sliko V/1938, št. 4,
str. 256.
2. CERKVENA ZGODOVINA
Rus Jože: Ljubljanske župnije v sliki in števil-
ki. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 2, str. 88—91.      297
Glej popravek k članku 1/1934, št. 3, str. 260.
¦— Sentpeter v Ljubljani — prva župnija kršče-
nih Slovencev na Kranjskem. [S si.] — IV/
1937. št. 1, str. 1—12. 298
Tominec Angelik O. F. M.: Ob 700-letnici pri-
hoda oo. frančiškanov v Ljubljano (1233 do
1933). [S si.] — 1/1934, št. 1, str. 47—52.    299
3. ZGODOVINA ŠOLSTVA   IN PEDAGOGIKE,
SOCIALNA ZASCITA OTROK
Brenk France: Poklicne želje 10 do 13 letnih
ljubljanskih otrok. — VI/1939, št. 4, str. 233 do
240. 300
Dostal Rudolf: Ljubljansko ljudsko šolstvo v te-
rezijanski in jožefinski dobi. — VI/1939, št.
2, str. 21*—27;* št. 3, str. 33*—4.1.* 301
Dragaš B[ogdan]: Osnove sodobne zaščite otrok
v Sloveniji. [S si.] — III/1936, št. 1, str. 115
do 123. 302
Pregled ustanov za zdravstveno in socialno zaščito
otrok in njihova dejavnost.
Jagodic Vojko: Osnove sodobne zaščite otrok v
Sloveniji. [S si.] — III/1936, št. 3, str. 183 do
186; št. 4, str. 206—211. 303
Glej članek Evgen Jarc, Osnove sodobne zaščite
otrok v Sloveniji, III/1935, št. 1, str. 1—18.
— Mladinske počitniške kolonije mestne občine
Ljubljanske. [S si.] — IV/1937, št. 3, str. 177
do 182; št. 4. str. 247—249. 304
— Alkoholizem med učenci osnovnih in meščan-
skih šol v slovenskih mestih v šolskem letu
1936./37. Donesek h komunalnim socialnim
statističnim analizam. — V/1938, št. 1, str.
52—54; št. 3, str. 141—143. 305
V prispevku so tudi tabelarni pregledi.
—¦ Mladinsko skrbstvo in zdravstvo mesta Ljub-
ljane. Na mednarodni mladinsko zaščitni raz-
stavi II. balkanskega kongresa za zaščito
otrok in mladine v Beogradu leta 1938. — V/
1938, št. 4, str. 235—24.1. 306
v razpravi so tudi tabelami pregledi.
Jarc Evgen: Osnove sodobne zaščite otrok v Slo-
veniji. [S si.] — III/1936, št. 1, str. 1—18.   307
v uvodu je poslanica kraljice Marije organu Jugo-
slovanske unije za zaščito dece »Narodni podmla-
dak«.
[Kastelic Marija] M. K.: Zgodovinski razvoj ur-
šulinskih šol v Ljubljani. [S si.] — 11/1935,
št. 3, str. 234—239. 308
Ozvald K[arel]: Možnosti in meje poklicnih po-
svetovalnic. — 1/1934, št. 2, str. 86—88.    309
Reisner Jožef: Iz zgodovine ljubljanskih obrtnih
šol. [S si.] — VI/1939, št. 3, str. 147—158.   310
Schmidt Vlado: Inteligentnost, šolski uspehi in
družbeni izvor dijakov ljubljanskih srednjih
in meščanskih šol. — VI/1939, št. 3, str. 169
do 172. 311
v razpravi so tudi diagrami in tabelarni pregledi.
— Standardizacija inteligentnostnega testa ljub-
ljanske poklicne svetovalnice. — VII/1940, št.
3, str. 181—185. 312
v prispevku so tudi diagrami.
Skerlj B[ožo]: Šolski uspehi v višjih razredih
ljubljanskih srednjih šol in rodbina. Iz Ant-
ropološkega odseka oddelka za zdravstveno
zaščito učencev (higienski zavod). — VII/1940,
št. 4, str. 225—240. 313
V razpravi so tudi številčne tabele in diagrami.
4. UMETNOSTNA IN GLASBENA
ZGODOVINA, GALERIJE
Druzovič H[inko]: Franc Liszt v Mariboru (16.
VI. 184*6). — 1/1934, št. 3, str. 235—236.      314
— Pomen V. Parme za razvoj slovenske opere.
— III/1936, št. 1, str. 14*—16.* 315
— Iz ptujske glasbene preteklosti. [S si.] — V/
1938, št. 3, str. 171—177. 316
Fabiani Rafko: Orgle v ljubljanskih cerkvah.
Zgodovinsko statistična študija. [S si.] — II/
1935, št. 2, str. 163—170; št. 3, str. 215—220,
št. 4, str. 270—274. 317
Fabrici Ervin: Renesansa, barok in klasicizem
v mariborskem stavbarstvu. [S si.] — 1/1934.
št. 3, str. 224—227. 318
Festival slovenske glasbe in slovenskih narod-
nih plesov v Ljubljani. — 1/1934, št. 3, str.
259—260. 319
o prireditvi od 1. do 10. IX. 1934 in programu.
[Gaber Ante] A. G.: Dragocen okras mestne hi-
še. — VI/1939, št. 3, str. 41.* 320
Gosti F[ran]: Anton Foerster in njegov »Gorenj-
ski slavček« (ob desetletnici skladateljeve
smrti). — III/1936, št. 4, str. 61*—62.*      321
Gregorič Jože: Norveška, Slovenija, portreti. (K
Jakčevi razstavi v Jakopičevem paviljonu.)
— IV/1937, št. 1, str. 5*—6.* 322
— Stavbna zgodovina kapiteljske cerkve v No-
vem mestu. [S si.] — IV/1937, št. 1, str. 22
do 24. 323,
213
12
— Najnovejša umetnostno-zgodovinska odkritja
v Novem mestu. [S si.] — IV/1937, št. 4, str.
217—220. 324
— Jurij Subic, pred lovom. [Z 1 si.] — VI/1939,
št. 4, str. 255. 325
Hus Herman: Uršulinska cerkev sv. Trojice v
Ljubljani. [S si.] — 1/1934, št. 4, str. 291 do
297. 326
K stoletnici rojstva Josipa Stritarja. [Z 1 si.] —
11/1935, št. 1, str. 15.* 327
Notica o pesnikovem portretu kiparja Alojza Can-
gia.
Kos Franc K[saver]: Minoritska cerkev in jugo-
zapadni Maribor v XVIII. stoletju. [S 3 si.]
— 1/1934, št. 3, str. 208—210. 328
— Sternenove freske v mariborski grajski kleti.
— VII/1940, št. 3, str. 166—172'. 329
Ložar Rajko: Zgodovina Slovencev in naša upo-
dabljajoča umetnost. [S si.] — VI/1939, št. 1.
str. 28—37. 330
Mesesnel France: Fužinska zbirka. [S si.] — VII/
1940, št. 2, str. 97—102. 331
Opis zbirke v gradu Fužine pri Ljubljani.
Stele Fr[ance]: Marijino vnebovzetje pri Fran-
čiškanih v Ljubljani. [S si.] — 11/1935, št.
3, str. 221—226. 332
— Načela in rezultati restavracije notranjščine
v opatijski cerkvi v Celju. [S si.] — Ili/1936,
št. 2', str. 81—87. 333
— Slovenska mesta v grafiki Luigija Kasimirja .
[S si.] — III/1936, št. 3, str. 145—151.      343
— Marijino kronanje pri frančiškanih v Ljub-
ljani. [S si.] — IV/1937, št. 1, str. 32—39.   335
— Zgodovina slovenske glasbe v sliki. [Z 1 si.]
— IV/1937, št. 4, str. 216—217. 336
— Razstava slik bratov Janeza in Jurija Subi-
ca. [Z 2 si.] — V/1938, št. 1. str. 50—52.    337
— Ljubljana kot umetnostno središče. [S si.] —
V/1938, št. 4, str. 193—203. 338
Predavanje o Safafikovem znanstvenem društvu na
univerzi v Bratislavi 26. TV. 1938.
— Jelovškova sveta družina pri sv. Petru v
Ljubljani. [S si.] — VI/1939, št. 1, str. 1 do
7. 339
— Umetnostni značaj slovenskega Stajerja in
kulturno središče v Mariboru. [S 3 si.] — VI/
1939, št. 2, str. 69—73. 340
— Obličje Ptuja. Iz predavanja v ptujskem gle-
daUšču 28. maja 1926. — VI/1939, št. 3, str,
42*—43.* 341
— Kako nastane portret? Ob Sternenovem por-
tretu nadškofa A. B. Jegliča. [S si.] — VI/
1939, št. 3, str. 138—143. 342
— Kako nastane zgodovinska slika? Ob G. A.
Kosovi sliki umestitve koroških knezov pri
Krnskem gradu. [S si.] — VII/194fl, št. 1, str
1—10. 343
Glej popravek k slikam VII/1940, št, 1, str, 64,
— Narodna in moderna galerija, — VII/1940, št
2, str, 75—77, 344
O pomenu in razmerju obeh galerij,
— Spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja v
Ljubljani, [S si.] — VII/1940, št. 3, str. 129
do 141. 345
Steska V[iktor]: Stara Kristusova slika na ljub-
ljanskem magistratu. [S 3 si.] — 1/1934, št
3, str. 192—194. 346
— Kip sv. Roka in Sebasti] ana v stari stolnici
[Z 2 si,] — III/1936, št, 4, str, 59,* 347
— Kupola ljubljanske stolnice. [S si.] — VI/
1939, št. 3, str. 158—164. 348
Slajmerjev spomenik. [Z 1 si.] — VI/1939, št. 2
str. 116. 349
o odkritju spomenika 18. V. 1939.
Ukmar Vilko: Pogled na naše glasbeno ustvar-
janje. [S si.] — 1/1934, št. 2, str. 121—124;
št. 3, str. 211—216; št. 4, str. 317—321.      350
— Podoba slovenske opere (1919—1939). [S si.]
— VII/1940, št. 3, str. 172—177. 351
Glej popravek k sliki VII'1940, št. 4, str. 256.
Vodnik Anton: Francesco Robba. Arhivalna štu-
dija. [S si.] — 11/1935, št. 2, str. 134—140; št.
3, str. 210—214; št. 4, str. 266—269; III/1936.
št. 1, str. 41—44; št. 2, str. 95—98; št. 3, str.
157—159; št. 4; str. 226—228, IV/1937; št. 1.
^ str. 25—27; št. 2, str. 80—82; št. 3, str. 143
I    do 147. 352
^Zorman Janez: Narodna galerija v Ljubljani. [S
;    si.] — 1/1934, št. 1, str. 20—22. 353
o vlogi in pomenu.
5. LITERARNA ZGODOVINA, GLEDALIŠČE
Debevec Ciril: Nekaj prispevkov k zgodovini
ljubljanskega gledališča do leta 1790. (Opom-
be k dr, Wollmannovi knjigi: Slovinské dra-
ma Bratislava 1927), — IV/1937, št, 3, str, 156
do 161. 354
Dostalova Vera: Ljubljana v slovenski povesti.
— 11/1935, št. 2, str. 38*—39*; št. 3, str. 41*
do 47,* 60*—64.* 355
Glaser Janko: Rudolf Maister-Voj anov kot pes-
nik. — 1/1934, št. 4, str. 264—266. 356
Kidrič Fr[ance]: Prešeren in ljubljanske uršu-
hnke. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 4, str. 267—271.
357
— Slovenski gledališki jubilej ob sto in petde-
seti obletnici prve slovenske predstave. Uvod-
na beseda govorjena v Narodnem gledališču v
Ljubljani 28. decembra 1939. — VII/194fl, št
1, str. 35—37. 358
Kralj Vladimir]: Preteklost mariborskega gle-
dališča. Ob 150 letnici njegovega delovanja.
— IV/1937, št. 1, str. 12—20. 359
Novak-Dostalova Vera: Ljubljana v slovenski
povesti in drami. — IV/1937, št. 1, str. 1* do
4*. 360
Peterlin R[adivoj]-Petruška: V stari cukrarni.
(Spomini na življenje ljubljanskega literar-
nega proletariata) [Z 2 si.] — 11/1935, št. 1
str. 5*—7*. 361
[Rupnik Janez]: Pesem od prosta gospoda Jer-
neja Arka. — Vn/1940, št. 1, str. 8*.       362
Avtor pesmi Janez Rupnik vulgo Može iz Bučne
vaši. Pesem je objavljena v celoti in v izvirniku.
214
13
[Stanek Leopold] L. St.: Beletristične drobtine
o ljubljanskem potresu 1. 1895. — 11/1935, št
1, str. 98. 363
Med drugim tudi ponatis pesmi: Martin Koler, Pe-
sem od potresa v Ljubljani iz Doma in sveta 1896.
Skerlj Stanko: Italijanske predstave v Ljub-
ljani od XVII. do XIX. stoletja. [S si.] —
1/1934, št. 2, str. 98—105; št. 3, str. 179—185:
št. 4, str. 2'77—287. 364
Zadnje nadaljevanje ima naslov Italijanske pred-
stave v Ljubljani do zgraditve stanovskega gleda-
lišča (1. 1765).
— Italijanske predstave v Ljubljani po zgra-
ditvi stanovskega gledališča (1. 1765.) [Z 2 si.]
— 11/1935, št. 1, str. 48—51; št. 2, str. 107
do 110; št. 3, str. 200—203; št. 4, str. 281 do
285. 365
— Zadnja faza italijanskega gledališča v Ljub-
ljani. [Z 1 si.] — III/1936. št. 3, str. 172—178:
št. 4, str. 228—24,0. 366
Turk Alojz: Janeza Trdine opis Ljubljane v
mengeškem narečju. — IV/1937, št. 1, str
53. 367
VIII. ARHITEKTURA, URBANIZEM, GRADBENIŠTVO
1. ARHITEKTURA, URBANIZEM
Fabiani M[aks]: Ljubljana. (Slika mesta in mo-
ji vtisi iz 1. 1934.) [Z 1 si.] — 11/1935, št. L
str. 4—6. 368
Cernigoj Jaroslav: K študiji za regulacijo mari-
borskega Glavnega trga. [S 3 si.] — 11/1935,
št. i, str. 152—154. 369
— Bodoči Trg svobode v Mariboru. [S si.] —
VI/1939, št. 2, str. 80—84. 370
Mačkovšek J[anko]: Novi generalni regulacijski
načrt mesta Zagreba. [Z 1 si.] — V/1938, št.
3, str. 184—187. 371
Mušič Marjan: Razvoj Slomškovega trga v Mari-
boru. Uvod v študijo o stolni cerkvi sv. Ja-
neza v Mariboru. [S si.] — VI/1939, št. 2, str
84—91. 372
o ureditvi trga.
— Regulacijske smernice Novega mesta. [S si.''
— VI/1939, št. 3, str. 143—147. 373
Ravnikar E[do1: Moderna  galerija. fS  si.] —
VII/194.0, št. 2, str. 65—74. 374
Načrt Moderne galerije. Problem sodobnega muzeja
in galerije.
Stele France: Problem ljubljanskega gradu. [S
si.] — 1/1934, št. 2, str. 106—110. 375
O ureditvi gradu.
— Marijin trg. [S si.] — IV/1937, št. 3, str. 147
do 155. 376
o regulaciji trga v Ljubljani.
— Italijanska urbanistika. Fotografije J. Scherb,
Dunaj. [S si.] — V/1938, št. 1, str. 1—6.   377
— Nemška urbanistika. [S si.] — V/1938, št. 2
str. 72—78. 378
— Plečnikova Ljubljana. [S si.] — VI/1939, št
4, str. 227—232. 379
o regulaciji mestnih predelov.
Tomažič France: Talni načrt mesta Ljubljane, j
Njegov razvoj in sestav od začetka do da- 1
nes. [S si.] — IV/1937, št. 2, str. 88—101. 380 \
2. GRADBENIŠTVO
Dolar-Mantuani L[udmila] — Piračiški grobi v
Ljubljani. [S si.] — III/1936, št. 3, str. 152 do
154. 381
Kratek prikaz uporabe kamna groha tudi na ljub-
ljanskih si:ävbah.
— Mariborski grad. [S si.] — IV/1937, št. 4, str.
211—214. 382
Opis gradbenega materiala.
— Naskova hiša v Mariboru. Njen gradbeni ma-
terial. [S si.] — VII/1940, št. 2, str. 118—121.
383
Gradbena akcija Pokojninskega zavoda v Ljub-
ljani (Podatki iz letnega poročila za 1. 1930
do 31). — 1/1934, št. 1, str. [81]—[821.       384
Gregorič Jože: Nove ljubljanske stavbe. —
VI/1939, št. 1, str. 11*—13*; št. 2, str. 29* do
31*: št. 3, str. 45*—?.7*; št. 4, str. 53*—59*. —
VII/1940, št. 1, str. 6*—7*. 385
Mušič Vlado: Nova osnovna šola za Bežigradom.
[S si.] — 1/1934, št. 2, str. 125—128. 386
Rolirman S[tanko]: Trgovska palača J. C.Mayer
na Marijinem trgu v Ljubljani. — VI/1939, št.
1, str. 13*—14*. 387
Šubic Vladimir: Zgradbe Pokojninskega zavoda
za nameščence v Ljubljani. Zgradba nebo-
tičnika v Ljubljani. [S si.] — 1/1934, št. 2,
str. [161]—[162]. 388
Opis zgradbe.
Tomažič Fr[ance]: Vojna in mesto. [S si.] —
V/1938, št. 2, str. 78—92. 389
— Zavetišča pred napadi iz zraka. [S si.] —
VI/1939, št. 3, str. 173—177. 390
IX. JEZIK
Koštial Ivan:   Slovenščina v narečju  izgnanih kranjskih Zidov. — 11/1935, št. 2, str. 187 do 188.
391
X. ČASNIKARSTVO IN TISKARSTVO
Gaber Ante: Razstava slovenskega novinarstva.
[S si.] — V/1938, št. 1, str. 26—35. 392
Glaser Janko: Lavoslav Kordes in njegova ti-
skarna v Mariboru. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 3,
str. 222—224. 393
Mariborska tiskarna. — 11/1935, št. 3, str. 62*.
o ustanovitvi in delu. 394
Steska Viktor: Najstarejši časnik v Ljubljani.
[Z 1 si.] — III/1936, št. 4, str. 223—225. 395
Kratek oris.
215
14
XI. GOSTINSTVO, TURIZEM, TURISTIČNI KRAJI
Andrejka Rudolf: Zgodovina gostilne »Pri šesti-
ci« v Ljubljani. [S si.] — VII/1940, št. 2, str
85—91. 396
Glej popravek k tekstu VII/1910, št. 3, str. 192.
Brilej A[rnošt]: Tujskoprometna prizadevanja
Ljubljane. Ob 10 letnici tujskoprometnega
sveta za Ljubljano. — VII/1940, št. 1, str. 52
do 53; št. 3, str. 186—188. 397
Grand hotel »Union« v Ljubljani. [Z 1 si.] —
III/1936, št. 2. str. 18*. 398
Hotel »Metropol« v Ljubljani. [S 3 si.] — III/
1936, št. 2, str. 34*—35*. 399
Hotel Strukel. [Z 2 si.] — III/1936, št. 2, str.
30*. 400
Ljubljana je dobila novo kavarno. [S 3 si.] —
III/1936, št. 2, str. 24*—25*. 401
o Kavarni Majcen.
Ljubljanski hoteli pred 100 leti. — III/1936, št.
2, str. 46*—47*. 402
Majcen Ciril: Gostinstvo kot faktor našega na-
rodnega gospodarstva. (Iz referata predsed-
nika gostinskega odseka zbornice TOI Cirila
Majcna na seji 12. aprila 1935.) — III/1936, št.
2, str. 17*—19*. 403,
Mam R[udolf]: Aktualna vprašanja našega go-
stinstva. — III/1936, št. 2, str. 28*—30*.   404
Matanovič D[rago]: Električne naprave moder-
nega hotela. — III/1936, št. 2, str. 35*—39*.
405
Oblak Josip Ciril: Mesto — osebnost. [Odlomek
iz popotne študije]. — 1/1934, št. 1, str. 2—3.
406
— Kamniška — ljubljanska Bistrica. — IV/1937,
št. 2, str. 18*—20*. 407
— Slovenska pokrajina — ogledalo narodove du-
še. — IV/1937, št. 3, str. 25*—2'7*. 408
Škorec Janko: Iz zgodovine gostilničarstva v Ma-
riboru. [Z 2 si.] — III/1936, št. 2, str. 22* do
23*. 409
Zupan Miroslav: Notranja oprema gostilničar-
skih podjetij. — III/1936, št. 2, str. 39* do
42*. 410
— EK: Mineralni vrelci in zdravilišča v teku
stoletij. [Z 2 si.] — III/1936, št. 2, str. 32"*
do 34*. 411
R-ova: Gospodinja in tujski promet. — 111/1936
št. 2, str. 43*—4.6*. 412
XII. GEOGRAFIJA
1. VREMENOSLOVJE
Cadež Marjan: Označba ljubljanskega vremena
[S si.] — III/1936, št. 1, str. 51—54; št. 2, str.
92—95. 413
v razpravi so tudi tabelarni pregledi.
— Nevihte v Ljubljani. [Z 2 si.] — VI/1939, št.
1, str. 26—28. 414
v prispevku so tudi številčni podatki.
Manohin Vitalij: Klima Ljubljane. — VI/1939,
št. 1, str. 38--16; št. 2, str. 104—108.        415
v razpravi so tudi diagramske tabele.
Reya Oskar: Klimatske poteze Ljubljane. —
IV/1937, št. 1, str. 20—21. 416
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Klima ljubljanske okolice. — IV/1937, št. 2,
str. 118—119. 417
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Deset   let   meteorološkega   opazovanja na
Smarni gori. [Z 2' si.] — IV/1937, št. 3. str.
166—169. 418
v članku so tudi tabelarni pregledi.
Vremenska služba v Sloveniji. [Z 1 si.] —
VI/1939, št. 3, str. 181—188. 419
v prispevku so tudi imenski seznami moteorološkh
postaj in njihova oznaka (nadmorska višina, red,
leto ustanovitve in ime opazovalca).
XIH. KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, LOVSTVO j
Fludernik Ignacij: Lovstvo v mariborski okoli-
ci. [S si.] — 1/1934, št. 4, str. 313—316.      420
Gorjup S[ergej]: Narodnogospodarski pomen vi-
narstva Slovenije. — III/1936, št. 2, str. 24*
do 25*. 421
Güstin Ida: Preskrba Ljubljane z mlekom. [S
si.] — VI/1939, št. 4, str. 244—254. 422
Geografska preučitev razprostranjenosti vasi odko-
der dobiva mesto mleko.
Prežel j Lojze: Kmetijsko vprašanje velike Ljub-
ljane. [S si.] — 11/1935. št. 3, str. 231—2'34; št.
4, str. 313—317. 423
Savli Oskar: Preskrba Ljubljane z mesom. [S
si.] — IV/1937, št. 2, str. 102—112. 424
v razpravi so tudi tabelarni pregledi.
XIV. GEOLOGIJA
Jenčič S[alvislav] in Z[oran] Turna: Šotni vo-
sek Ljubljanskega barja. [S si.] — IV/1937,
št. 4, str. 237—239. 425
Kratek pregled raziskav.
Rakovec Ivan: Potresi v luči geologije. [S si.] —
11/1935, št. 1, str. 8—18. 42«
Šlebinger Clirilj: Geologija Maribora. [S si.] —
V/1938, št. 3, str. 157—163; št. 4, str. 221 do
226. 427
CJleJ popravek k tekstu V/1938, št. 4, str. 256.
216
15
XV. REVIJE,  PUBLIKACIJE
Iz komunalno-političnega in turističnega časopis-
ja. — III/1936, št. 1, str. 80. 428
Opis časopisov Naša samouprava, Sportsko-turistič-
ki Lloyd in Savremena opština.
Nove knjige. —i 1/1934, št. 3, str. 260. 429
Notica o knjigi Josip Suchy, Bežne slike iz Indije.
Puc Dinko: [Uvodna beseda ob izidu 1. številke
Kronike mestne občine ljubljanske]. —
1/1934, št. 1, str. [1]. 430
Seznam publikacij, katere je prejel Mestni sta-
tistični urad od 1. januarja do 31. junija 1934
v zameno. — 1/1934, št. 3, str. 260; št. 4, str.
348; 11/1935, št. 1, str. 100 . 431
Srbohrvatske, češke, poljske, angleške, francoske,
nemške, portugalske, romunske, španske, italijan-
ske publikacije,
Stele France: Ljubljana v letih 1935—1940. [S
si,] — VII/1940, št, 4, str, 215—222, 432
Poročilo o knjigi Pet let dela za Ljubljano, Ljub-
ljana 1940,
Zwitter Fran: Ivan Vrhovnik, Trnovska župni-
ja v Ljubljani, Ljubljana 1933, — 1/1934, št
.   2, str, 160. 433
XVI. KONGRESI, ZBOROVANJA, POSVETOVANJA
Jarc Evgen: Kulturne naloge naših mest. Iz pre-
davanja na kongresu zveze mest kraljevine
Jugoslavije v Beogradu 1. 1930. — 1/1934, št
1. str. 43—47. 434
[Peti] V. kongres Zveze mest kraljevine Jugo-
slavije. — 1/1934, št. 2, str. 159—160 . 435
o resolucijah s kongresa od 21. do 23. septembra
1933 v Novem Sadu v rubriki Splošni pregled.
Podbevšek Anton: Prvi festival slovanskih na-
rodnih plesov v .Tugoslaviji. [S si.] — 1/1934
št. 4, str. 326—330. 436
o poteku festivala od 1. do 10. IX. 1934.
Prva kulturna konferenca slovenskih mest. —
III/1936, št. 1, str. 74—75. 437
o konferenci 2>4. XI. 1935 v Ljubljani in štirih
sprejetih resolucijah.
Skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije v
Banja Luki. — IV/1937, št. 2,   str.   124   do
125. 438
o poteku jubilejne 10-letnice skupščine in o reso-
lucijah.
Stele France: Občni zbor Zveze jugoslovanskih
mest. — V/1938, št. 3, str. 169—171. 439
o občnem zboru 19. VI. 1938 v Ljubljani in pre-
davanje: Kulturni obraz Ljubljane.
XVII. UPRAVA IN UREDNIŠTVO KRONIKE
Uredništvo in uprava kronike: [Obvestila naroč-
nikom.] —• 1/1934, št. 1, rumena priloga.   440
— Vsem našim naročnikom. — 1/1934, št. 2, ze-
lena priloga. 441
Obvestilo o naročnini in o izdaji izvirnih platnic
za prvi letnik.
[Uprava kronike]: Nagrada za ovitek. — 1/1934
št. 2', str. 160. 442
Notica o razpisu nagrade za najboljši osnutek iz-
virnih platnic za prvi letnik revije. ä
— Iz uprave. — 1/1934, št. 3, str. 260. 443
Notica o izdaji izvirnih platnic za prvi letnik Kro-
nike.
Uredništvo in uprava kronike: Našim cenjenim
naročnikom! — 1/1934, št. 3, modra prilo-
ga. 444
Obvestilo o naročnini in o Izidu Kronike sloven-
skih mest.
Zupani slovenskih mest — Kroniki. [S si.] —
1/1934, št. 3, str. [161]—163. 445
Pozdravne besede županov: dr. Franja Lipolda, dr.
Alojza Goričana, Ladislava Jeršeta, Cirila Pirca in
ar, Josipa Režeka ob izhajanju Kronike sloven-
skih mest.
Drobne vesti. [Z 1 si.] — 1/1934, št. 4, str. 348.
446
Obvestilo o izidu izvirnih platnic za prvi letnik
Kronike, osnutek le-teh je napravil arh. ing. Niko
Bežek.
Uredništvo In uprava kronike Slovenskih mest'
Našim cenjenim naročnikom. — 11/1935, št, 1
modra priloga, 447
Obvestila o naročnini,
[Uprava in uredništvo kronike]: Iz uredništva
Kronike, Preselitev uredništva in uprave
»Kronike slovenskih mest«, — 11/1935, št, 2
str, 188, 448
Notice,
Uprava kronike slovenskih mest: Našim cenje-
nim naročnikom — lepe knjižne nagrade, —
11/1935, št, 3, rdeča priloga, 44?
— Iz uprave, — 11/1935, št, 3, str, 260, 450
Obvestilo naročnikom,
[Uredništvo kronike slovenskih mest]: Iz ured
ništva. — 11/1935, št, 3, str, 260, 451
o spremembi članov v uredništvu.
[Uprava kronike slovenskih mest]: Iz uprave. —
11/1935, št. 4, str. 332. 452
Notica naročnikom.
— Iz uprave. — III/1936, št. 1, rdeča priloga.
453
Obvestilo naročnikom.
217
16
XVIII. KOMUNALNE VESTI
Adlešič Juro: Eno leto nove mestne uprave ljub-
ljanske. — III/1936, št. 4, str. 247—254. 454
Poročilo dr. Jura Adlešlča na seji mestne skupščine
22. XII. 1936.
— Županov govor ob otvoritvi Navja. — V/1938
št. 4., str. 244. 455
Inavguracdja 30. X. 1938.
— Proslava 20 letnice Jugoslavije. [Z 1 si.] —
V/1938, št. 4, str. 245—247. 456
o poteku  slavnostne izredne seje mestnega sveta
in govor župana dr. J. Adlešiča.
— Tri leta dela za Ljubljano. — V/1938, št. 4.
str. 248—252 . 457
Poročilo župana dr. J. Adlešiča o delu in uspehih
triletne poslovne dobe na redni seji občinskega
sveta 22. X.n. 1938.
—• Oton Župančič izvoljen za častnega člana
mestne občine ljubljanske. — VI/1939, št. 1
str. 46-^7. 458
Predlog župana dr. J. Adlešiča na redni seji mest-
nega sveta ljubljanskega,
— Svečana proslava rojstnega dne nj, vel, kra-
lja Petra II, na mestnem magistratu v Ljub-
ljani, — VI/1939, št, 3, str, 189, 459
Potek proslave in govor dr. Jura Adlešiča 6, IX,
1939,
— Arhitekt Jože Plečnik častni član mesta
Ljubljane, — VI/1939, št, 4, str, 226—227, 46«
Predlog župana dr. J, Adlešiča na redni seji mest-
nega sveta dne 12, X, 1939,
Drobne vesti, — 1/1934, št, 1, str, 80, 461
Notica o darovalcih za Mestni muzej, o knjigi Ivan
Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani, L1u>ilja-
na 1933, o napovedi dru.ge knjiee Andrej Gabršč^k,
Goriški Slovenci in knjižici Slobodan Z. Vldako-
vič, Za komunalni preporod.
Drobne vesti. — 11/1935, št, 2, str, 188, 462
Notica o knjižici: Slobodan Vfdakovič, Komunalne
finance naših mest in kniigi Našii socialni proble-
mi,
[Gaber Ante] A. G,: Ljubljana letalcem. —
VI/1939, št. 3, str, 43*. 463
Opis darila, ki ga je izročil ljubljanski župan dr.
Juro Adlešič letalcem.
Gradbeni zaščitni pasovi v Ljubljani, — 1/1934
št, 2, str, 158. 464
o sklepu ljubljanskega občinskega sveta na redni
reji 22, VI, 1833 in opis zaščitnih pasov.
Iz komunalnega življenja slovenskih me.st. Olep-
ševalni odsek tujskoprometnega sveta za
Ljubljano, — IV/1937, št, 2, str, 128, 465
o ustanovitvi 16, IV, 1937 in nalogah.
Jagodic Vojko: Vrhovni socialni svet mesta
Ljubljane. — IV/1937, št. 2, str. 120—123. 466
Komunalne vesti. — III/1936, št. 1, str. 77—78
467
o novem občinskem svetu v Ljubljani, štetju pre-
bivalstva priključenih občin, o znižanju prejem-
kov mestnim uradnikom na višino prejemkov dr-
žavnih uradnikov v Mariboru, ukinitvi zasebnih
klavnic, pogodbi med KDE in mestno občino celj-
sko In drugo
Komunalne vesti, — III/1936, št, 3, str, 195, 468
Notice o sklepih mestnega sveta ljubljanskega.
Komunalne vesti, — III/1936, št. 4, str. 255.   469
Drobne notice o mestnem svetu.
Komunalne vesti, — IV/1937, št, 1, str, 59,   470
Notica o stanju Mestne hranilnice ljubljanske 1.
XII, 1936 in o sprejetju resolucije za nakup zem-
ljišča za ljubljansko univerzo,
Ljubljana torpedovki »Ljubljani-«, [Z 2 si,] —
VI/1939, št, 1, str, 25, 471
o krstnih darilih mesta Ljubljane torpedovki.
Magistralni direktor Franc Jančigaj, [Z 1 si,] —
1/1934, št, 1, str, 77, 472
o imenovanju za magistralnega direktorja 22, VI,
1933 na IV, redni seji občinskega sveta.
Mestne nagrade najboljšim učencem ljudskih,
meščanskih in srednjih šol. — VI/1939, št. 2
str. 117. 473
Notica o podeljenih nagradah.
Nagrada mestne občine ljubljanske za znanstve-
na dela. — VI/1939, št. 2, str, 116. 474
Notica o nagradi Vladimirju Lebanu za razpravo
Socialna struktura ljubljanskega prebivalstva in
njega izvor.
Nova občinska uprava v Ljubljani. — 11/1935,
št. 4, str. 332. 475
o imenovanju 14. XII. 1935 in poimenski seznam
članov občinskega odbora.
Preimenovanje ulic v Ljubljani. — IV/1937, št
1, str. 58—59. 476
Predlogi sprejeti na seji mestnega sveta 12. II. 1937.
Prešernova literarna nagrada mestne občine
Ljubljanske. — Vl/1939, št. 2, str. 116. 477
Notica o nagradi, ki so jo prejeli Miško Kranjec,
dr, Alojz Gradnik in dr. Stanko Canjkar.
Proračun naših avtonomnih mest. — III/1936
št. 2, str, 142—143, 478
v prispevku so tudi tabelarni pregledi.
Ravnihar Vladimir: Dr. Vladimir Ravnihar —
novi predsednik ljubljanske občine. —11/1935,
št. 1. str, 2—3, 479
Govor Vladimiri a Ravnihar j a ob prevzemu svojih
dolžnosti 28, n, 1935,
Roj.stvo velike Ljubljane, [S si,] — 11/1935, št.
3, str, 244—245, 480
o novo priključenih predelih mestni občini Ljub-
ljana po ukazu v službenih novinah kraljevine .Tu-
goslavije 19, IX, 1935, štev, 217/LII/519 oz. Službe-
nem listu kraljevske banske uprave dravske bano-
vine  št,  77/VI/525 25,  IX,  1935,
Spominska diploma Otonu Župančiču, [Z 1 si,"
— V/1938, št, 4, str, 256, 481
Opis diplome In bronastega častnega darila, ki so
ga odposlanci mestnega sveta 24. XII. 1938 izročili
Otonu Zupančiču.
Stambuk: Tuji vtisi o Ljubljani. — 1/1934, št.
1, str. 79—80 . 482
Poročilo splitskega načelnika finančnega oddelka
Stambuka o administraciji ljubljanske občine na
ljubljanskem magistratu.
Tavčar IVan: Investicije in posojila mestne ob-
čine ljubljanske. Iz referata pri obč. prora-
čunski razpravi 1. 1934. — 1/1934, št. 2, str.
110—113. 483
Wester Jos[ip]: Navje in Zale. — V/1938, št. 4
str. 2'43. 484
O predlogu za poimenovanje obeh pokopališč.
218
B. KAZALO AVTORJEV
Adlešič Juro 1, 47, 49, 454, 455,
456, 457, 458, 459, 460
Andrejka Rudolf 54, 82,  140,
193, 194, 254, 255, 256, 257,
283, 396
Baš Franjo 51, 72, 121, 121
123, 124, 125, 236, 237, 238,
239
Baumgartner Egon 151
Beg Ante 195
Borštnik Božo 161
Brenk France 30O
Brilej Arnošt 397
Cadež Marjan 413, 4.14
Cernigoj Jaroslav 369, 370
Debevec Ciril 354
Dimnik Stanko 284
Dobida Karel 32, 101
Dolar Anton 58
Dolar Jaroslav 83
Dolar-Mantuani Ludmila, 381,
382, 383
Dolenc Metod 2, 196
Dostal Rudolf 301
Dostal-Novak Vera 355, 360
Dragaš Bogdan 302
Druzovič Hinko 314, 315, 316
Dular Milan 285
Ek. 411
Fabiani Maks 368
Fabiani Rafko 317
Fabjančič Vladislav (Ladislav)
3, 197, 198, 200, 258, 259, 260,
261
Fabrici Ervin 318
Fludernik Ignacij 420
Gaber Ante 132, 134, 135, 136
137, 320, 392, 463
Glaser Janko 356, 393
Glonar Joža 139
Golouh Rudolf 240, 262
Gorjup Sergij 421
Gosti Fran 4, 5, 6, 7, 8, 9, 81,
84, 321
Gregorič  Jože 246,  253,  322.
323, 324, 325, 385
Gspan Alfonz 102
Güstin Ida 422
Hočevar Zvone 171
Hočevar-Meglič Lojzka 201
Hrovat Alojzij 289
Hus Herman 326
Jagodic Vojko   303, 304, 305,
306, 466
Jarc Evgen 142, 307, 434
Jarc Janko 10, 138, 247, 248
Jenčič Salvislav 425
Jenko Jože 287, 288
Karlin Pavel 55
Kastelic Marija 308
Kidrič France 357. 358
Kopatin Viktor 290
Kos Franc Ksaver 328. 329
Košiček Jože 11
Koštial Ivan 12, 249, 391
Kovačič Fran 78
Kragl Viktor 202
Kralj Vladimir 359
Kramberger Franjo 241, 291
Kranjec Silvo 48
Kreft Bratko 68
Krickel Adalbert Jožef 13
Lah Ivan 53, 162, 203
Lavrič Jože 264
Ložar Rajko 330
Lukežič Gustav 14
Lukman Franc Ksaver 63
Maček Josip 204
Mačkovšek Janko 371
Magajna Bogomir 80
Maister Rudolf 164
Majcen Ciril 403
Mal Josip 163
Manohin Vitalij 415
Mantuani Josip 15
Mantuani Ludmila glej Dolar-
Mantuani Ludmila
Marn Rudolf 404
Matanovič Drago 4<05
Melik Anton 2i05
Mesesnel France 331
Mikič Fedor 172
Miklavčič France 143
Mikuž Stane 144
Minafik Franc 251
Mole Rudolf 24, 206
Murko Vladimir 267, 268
Mušič Drago 250
Mušič Marjan 372, 373
Mušič Vlado 386
Nemenz Wilhelm 270
Novak Ludvik 242
Novak Vera glej Dostal-Novak
Vera
Oblak Josip Ciril 16, 406, 407.
408
Ogrin Gustav 207
Orešnik Jakob 243
Orožen Janko 126, 145, 152,189
190, 191, 192, 271
Ozvald Karel 309
Festotnik Ivan 272
Peterlin      Radivoj-(Petruška)
361
Petrič Karel 208
Pettaver Leopold 156
Pipp Lojze 173, 174, 175, 176.
177, 178, 179, 180, 181, 182,
183, 184
Pivec-Stele Melita 157
Pivka Franjo 165, 293
Plemelj Albert 294
Podbevšek Anton 209, 210, 211,
436
Potočnik Alojzij 212, 213
Potočnik Drago 274, 275
Prezelj Lojze 423
Pristovšek Blaž 295
Puc Dinko 42, 430
R-ova 412
Rakovec Ivan 42'6
Ravljen Davorin 166, 167
Ravnihar Vladimir 479
Ravnikar Edo 374
Reisner Jožef 310
Remec Alojzij 17
Reya Oskar 416. 417, 418, 419
Robida Ivan 18
Rohrman Stanko 387
Rožencvet Janez glej Vdovič
Stanko
Rupnik Janez 362
Rus Jože 96, 214, 297, 298
Samassa Maks 276
Saria Balduin 147, 153, 154,155
Schmidt Vlado 311, 312
Senekovič Ivan 168
Senkovič Milan 277
Sič Albert 19, 215
Slanovec Lojze 103, 104, 105
106, 107, 108
Slavic Matija 169
Sojer Franc 160
Sonc Stanislav 216, 278
Stanek Leopold 217, 218, 363
Stele France 20, 38, 76, 148,
149, 150, 170, 219, 220, 332,
333, 334, 335, 336, 337, 338,
339, 340, 341, 342, 343, 344,
345, 375, 376. 377, 378, 379
432, 439
Stele Melita glej  Pivec-Stele
Melita
219
18
Steska Viktor 159, 2'21, 222
223, 346, 347, 348, 395
Stupica Anton 115, 116, 118,
119, 133
Tavčar Ivan 4«3
Tiller Viktor 188
Tomažič France 380, 389, 390
Tominec Angelik 299
Travner Vladimir 2^A, 245
Tuma Zoran 425
Turk Janez 367
Savli Oskar 424
Skerlj Božo 313
Skerlj Stanko 364, 365, 366
Škorec Janko 409
Siebinger Ciril 427
Stambuk 482
Subic Vladimir 388
Ukmar Vilko 350, 351
Vdovič Stanko (Rožencvet Ja-
nez) 21
Veber France 185
Veselko Franjo 252
Vodnik Anton 352
Vogelnik Adolf 186, 187, 224
Vomberger Jože 100
Vrhovnik Ivan 225, 2'26, 227,
228, 229, 230, 231, 2'32, 233
Wester Josip 22, 234, 2'35, 296,
484
Wider Boris 109, 110, 111, 112,
113, 114, 117, 120
Zorman Janez 353
Zupan France 282
Zupan Miroslav 410
Zwitter Fran 433
Zontar Josip 158
C IMENSKO KAZALO
Adamič Emil 90
Adlešič Juro 49, 454, 456, 457
458, 459, 460, 463
Andrejka Rudolf 23
Anžič Ana 88
Arko Jernej 362
Arnejc Ivan 90
Aškerc Anton 24
Ažman Andrej 89
Baebler Baltazar 88
Batjel France 2'5
Baumstark Reinhold 21
Bežek Niko 446
Bizilj Tomaž 26
Blotius Hugon 20
Bončar Matija 87
Breckerfeld Franc Anton 10
Brejc Janko 27
Breznik Martin 90
Canjkar Stanko 477
Cegnar Janko 28
Cilenšek Martin 90
Ciuha Alojzij 29
Costa Henrik 12
Casi Franc 87
Ceh Egidij 88
Dachs Ivan 91
Debevec Pavel 30
Deisinger Josip 88
Derganc Franc 31
Dražil Ivan 90
Drofenik Dore 8T
Einspieler Tomaž 88
Foerster Anton 321
Fon Josip 89
Frankoviči (16. in 17 st.) 200
Gaber Ante 13
Gabršček Andrej 461
Gabršek Fran 91
Gangl Alojzij 32', 327
Golmajer Jakob 88
Golobic Lojze 33
Goričan Alojz 445
Gradnik Alojz 477
Grasselli Peter 34
Gregorič Vinko 35
Grom Ante 89
Grošelj Pavel 36
Gruber Gabrijel 290
Hasan (paša) 159
Hieng Janez 89
Hren Anton 87
Hribar Evgenija 88
Hudovernik 194
Jakac Božidar 322
Jalen Ivan 87
Jamar Tone 37
Jančigaj Franc 472
Janez (svetnik) 372
Janša Vid 89
Jarc Evgen 38, 89, 303
Jeglič Anton Bonaventura 40
342
Jeglič Janko 39
Jelovšek Franc 339
Jerše Ladislav 445
Jeruc Oton 88
Jug Anton 89
Kajzelj Bogomil 41
Karadordevic    Aleksander    I
(kralj) 42, 43, 345
Karadordevic Marija (kraljica)
307
Karadordevic Peter II. (kralj)
459
Kasimir Luigi 334
Kauschegg Karel 88
Kavčič Fran 44
Kersnik Janko 91
Koderman Kari 87
Koler Martin 363
Kollman Robert 45
Kordes Lavoslav 393
Korn Teodor 46
Korošec Anton 47, 48, 49
Korun Valentin 50
Kos Anton Gojmir 343
Kovačič Fran 51
Kozak Josipina 87
Krajec Pavel 52
Kramer Milko 88
Kranjec Miško 477
Krapež Fran 53
Krisper Anton 286
Krisper Valentin 54
Lah Ivan 55
Lapajnar Jože 80
Lautar Ivan 90
Lavrenčič Josip 90
Leban Vladimir 474
Lenček Jernej 229
Leveč Anton 89
Levičnik Albert 56
Likozar Anton 57
Lilleg Alojzij 89
Lipej Franc 87
Lipoid Franjo 445
Liszt Franc 314
Ložar Jernej 89
Maister   Rudolf-Vo j anov   58,
356
Majcen Ciril 403
Majdič Ana 88
Majdič Kornelij 87
Marčan Andrej 59
Mayer J. C 286, 387
Mazi Josip 89
Mencinger Anton 90
Mikšič Mladen 89
Mulaček Franjo 60
Noč Ivan 219
Novak Fran 90
Obrenovič Miloš 162
Pankracij (iz Dola) 61, 199
Parma Viktor 315
Peruzzi Svetko [Svetoslav] 89
Peter (svetnik) 233
Petrič Janko 89
Pikel Alojzij 87
Pinter Jernej 88
Pire Ciril 445
Pivka Franjo 169
Plečnik Janez 62
Plečnik Jože 379, 460
220
19
Podlesnik Ivan 89
Pogačnik Gabrijela 88
Popovič Janko 87
Pollini Janez, Krizostom 63
Polž Volbenk 260
Praunseis Alojzij 64
Prelovec Zorko 651
Prelovšek Matko 66
Prepeluh Albin-Abditus 67
Prešeren France 357
Prijatelj Ivan 68
Prime 193
Puc Dinko 69
Pušenjak Vladimir 88
Radovan Martin 90
Rape Andrej 70
Ravnihar Vladimir 479
Rebek Josip 71
Reiser Otmar 72
Reitz Franc 88
Repše Makso 87
Resman Vinko 87
Rezek Josip 445
Robba Francesco' 352
Rohrman Viktor 73^
Rohrman Viljem 74
Romih Tomaž 87
Rok (svetnik) 347
Rosegger P. 4
Rupnik Janez-Može 362
Satner Hugolin 75
Scherb J. 377
Schmid Walter 22
Schober Rado 88
Schoeppl Anton vitez Sonwal-
den 88
Schwarz 257
S.ebastijan (svetnik) 347
Skrabar Viktor 76
Slanovec Lojze 77
Slavic Matija 165
Slomšek Aton Martin 78
Soklič Matej 79
Souvan 5
Souvan Fran Ksaver 279
Souvan Helena 89
Stacul Anton 87
Stegu Josip 91
Stele France 195
Stermecki Panica 87
Sternen Matej 329' 342
Stiasny Ljudevit 87
Stritar Josip 327
Suchy Josip 429
Supan Ignacij 87
Sušnik Avgust 88
Svetina Ivan 89
§erko Alfred 80
Slajmer Edo 87, 349
Sporn Marica 88
Strukel 400
Subic Janez 337
Subic Jurij 325, 337
Suklje Milan 91
Tavčar Alojzij 81
Tavčar Janko 87
Tekavčič Fran 87
Terpinc Fidelis 82
Thaler Rafael 83
Tomšič Anton 83
Tomšič Ivan 84
Toni Josip 85
Trdina Fran 86
Trdina Janez 367
Vargazon Ernest 89
Vengust Jernej 92
Verovšek Jurij 93
Vidakovič   Slobodan   2.   461
462
Vodnik Alojzij 94
Volbenk (svetnik) 227
Vrhovnik Ivan 95, 96, 433, 46/1
Vrtovec Lojze 97
Wollmann 354
Zaje Pavel 91
Zalar Viktor 98
Zarnik Miljutin 99
Zbašnik Tilka 87
Zenkl Peter 100
Zupan France 282
2erjav Alfonz 91
Zmitek Peter 101
Župančič Oton 102, 458, 481
Č. KRAJEVNO KAZALO
Banja Luka 438
Beograd 434
Brežice 147, 188
Bučna vas 362
Celje 126 (kronika), 127 (kraj.
dog.), 128 (kraj. dog.), 145
(muzejsko vprašanje), 152
(rimski ostanki), 189 (me-
ščani — pravni spor), 190
(občinska uprava), 191 (1914
do 1918), 192 (gospodarsko
življenje), 271 (obrti), 333
(opatij ska cerkev)
Celovec 2'87
Dol (Lustaller) 61, 199
Dunaj 9, 377
Fužine pri Ljubljani 331
Judenburg 166, 167
Kamnik 129
Kamniška Bistrica 407
Krnski grad 343
Krško 147
Ljubljana 2 (zbirka pravnih
obrazcev), 4 (potres), 6 (spo-
mini), 11 (grad), 14 (spomi-
ni), 15 (najstarejši načrt), 16
(Mirje — spomini), 19 (Kern-
trnovsko drsališče), 21 (po-
topis iz 1. 1875), 22 (članek
Walter j a Schmida), 43 (obisk
kralja Aleksandra), 47 (An-
ton Korošec), 48 (Anton Ko- |
rošec), 53 (kavarna Zvezda),
63 (rod Pollini j ev), 100 (Pe-
ter Zenkl), 103 (kronika),
104 (kronika), 112 (kronika),
114 (kronika), 117 (kronika),
120 (kronika), 127 (kraj.
dog.), 128 (kraj. dog.), 12'9
(kraj. dog.), 130 (kraj. dog.),
139 (vseučihška   knjižnica),
140 (Mestni muzej), 141 (po-
kopališče sv. Krištof), 142
(Mestni muzej), 143 (poko-
pališče sv. Krištof), 144
(Mestni muzej), 148 (predlo-
gi za oživitev mesta), 150
(kulturne naloge), 153 (na-
grobni napis iz Emone), 154
(emonski trgovci), 160 (poto-
vanja   med   1.   1580—1618),
161 (septembrski   dogodki),
162 (Miloš Obrenovič), 163
(volitve za frankfurtski
državni zbor), 170 (Akade-
mija znanosti in umetnosti),
171 (dotok industrijskega de-
lavstva), 172 (vitalno stati-
stični zavod), 174 (starostna
razdelitev prebivalstva), 175
(razvoj števila prebivalst-
va), 179 (Šiška — popis pre-
bivalstva 1. 1935), 180 (Vič —
popis prebivalstva 1. 1935),
181 (Moste — popis prebi-
valstva 1. 1935), 182 (Stepa-
nja vas, Jezica, Polje — po-
pis prebivalstva 1, 1935), 183
(statistični podatki trgov-
skih, industrijskih in obrt-
nih obratov), 185 (vitalno-
statistični zavod), 186 (grad-
bena in stanovanjska statisti-
ka), 187 (kronika), 193 (Prim-
čeva hiša), 194 (Hudoverni-
kova hiša), 195 (Vič), 196
(prisilna delavnica), 197 (17,
st, — ulična imena in pri-
imki), 198 (župani zač, 16.
st.), 200 (Frankoviči 16. in
17. st.), 201 (mestno zaveti-
šče), 202 (Zelena jama), 203
(Kazina), 204 (prebivalstvo
v srednjem veku), 205 (Bar-
je — povodnji), 206 (Knežji
dvorec), 207 (potres), 208 (hi-
giena mesta), 209 (Narodni
dom), 210   (Narodni   dom).
221
20
211 (Narodni dom), 212 (Ti-
volslci grad in parle), 213
(procesije), 214. (poimenova-
nje ulic), 215 (Marijine top-
lice), 216 (vodovod), 217 (po-
tres 1. 1895), 218 (isto), 219
(posnetek iz aeroplana), 220
(srednjeveška), 221 (požar
28. VI. 1774), 222 (Prešerno-
va ulica pred 170 leti), 223
(Turška jama — sv. Kriš-
tof), 22'4 (delavske kolonije
—   stanovanjske   razmere),
225 (slovenščina v cerkvah) j
226 (lipe), 227 (svetišča), 228
(isto), 22'9 (voščila J. Lenče-
ka), 230 (Zabjak 18. st.), 231
(svetišča), 232 (vzdevek ljub-
ljanska srajca), 233 (zaveti-
šče za gobavce, šempetrski
lazaret), 234 (1. 1787—1821),
235 (Marijin spomenik), 254
(starejša industrija), 2'55
(zgodovina obrti), 256 (in-
dustrija 1859—1869), 257 (pi-
vo varstvo), 258 (pivovarji 16.
do 19. st.), 259 (isto), 260
(Volbenk Polž), 261 (pivo-
varna Pri črnem medvedu),
267 (mestna hranilnica), 268
(mestna hranilnica), 269
(hranilnica Dravske banovi-
ne), 270 (pivovarstvo, pivo->
varne), 2'72 (mestna klavni-
ca), 274 (banke), 275 (banke
1900—1930), 276 (zvonar-
stvo), 278 (mestna elektrar-
na), 281 (Vzajemna zavaro-
valnica), 282 (Mestna hra-
nilnica), 284 (železniški pro-
blem), 285 (sejem), 286 (tr^
govstvo), 2'87 (železniška zve-
za), 289 (promet), 297 (žup-
nije), 298 (Sentpeter), 299
(frančiškani 1. 1233—1933),
300 (šolstvo), 301 (šolstvo),
304 (počitniške kolonije),
306 (mladinsko skrbstvo in
zdravstvo), 308 (uršulinske
šole), 310 (obrtne šole), 311
(šolstvo), 312 (šolstvo), 313
(šolstvo), 317 (orgle v ljub-
ljanskih cerkvah), 319 (festi-
val), 326 (uršulinska cerkev);
332 (slika Marijinega vnebo-
vzetja), 335 (slika Marijine-
ga kronanja), 338 (umetnost-
no središče), 339 (Jelovškova
sveta družina), 344 (Narod-
na, Moderna galerija), 345
(spomenik kr. Aleksandra),
346 (slika Kristusa), 34,7 (kip
sv.   Roka in   Sebastijana),
348 (stolnica), 353 (Narodna
galerija), 354 (ljublj. gled.),
355 (v slov. povesti), 357 (ur-
šulinke),   358   (Nar.   gled.),
360   (v   slov.   povesti),   361
(cukrarna)i,    363     (potres),
364   (ital.   predstave),   365
(isto), 366 (isto), 367 (Trdi-
nov opis),   368   (Fabianijevi
vtisi iz 1. 1934), 375 (ljublj.
grad), 376 (Marjin trg), 379
(Plečnikova dela), 380 (talni
načrt), 381 (piračiški grohi),
384 (Pok. zavod), 385 (nove
stavbe), 386 (šola  za Beži-
gradom), 387 (trg. palača J.
C. Mayer), 388 (zgradbe Pok.
zavoda), 395 (najst. časnik),
396 (Sestica). 397 (tujski pro-
met), 398 (Union), 399 (Me-
tropol), 400   (Štrukelj), 401
(kavarna Majcen), 402   (ho-
teli pred 100 leti), 413 (oz-   !
načba vremena), 414. (nevih-   !
te), 415 (klima), 416 (klima),   i
417 (klima), 422 (preskrba z   |
mlekom),    423    (kmetijsko   i
vprašanje), 424 (preskrba a
mesom), 425 (barje — šotni
vosek), 430 (Kronika mestne
obč. ljubljanske), 432 (1935   '
do 194.0), 433 (trnovska žup-   i
nija), 437  (konferenca slov.   j
mest), 439 (Občni zbor Zve-   i
ze jug. mest), 454 (uprava),   j
455   (Navje),   457   (poročilo   i
Adlešiča), 458 (Oton Zupan-   :
čič), 459 (prosi. r. dne kra-   '
Ija Petra U.), 460 (Jože Pleč-   |
nik),   461   (J. Vrhovnik  —
Trnovska župnija), 463 (da-
rilo letalcem), 4.64 (gradbeni
zašč. pasovi), 465 (olepševal-
ni odsek tujskoprom. sveta),
466 (Vrhovni soc. svet), 467
(občinski svet), 468 (mestni
svet), 470 (Mestna hranilni-
ca),   471   (torpedovka),   474
(nagrade mestne obč.), 475
(obč. uprava), 476 (preime-
novanje  ulic), 477   (Prešer-
nova lit. nagrada), 479 (Vla-
dimir Ravnihar),  480   (pri-
ključ. predmest. mestni ob-
čini), 482' (poročilo Stambu-
ka), 483 (mestna obč.), 484
(Navje — Zale)
Maribor 83 (Anton Tomšič),
121 (kronika), 122 (kronika),
123 (kronika), 124 (kronika),
125 (kronika), 127 (kraj.
dog.), 128 (kraj. dog.),   129
(kraj. dog.), 151 (najdbe nov-
cev), 155 (rimski napisi), 164
(mestna uprava), 165 (letal-
ska stotnija), 168 (27. I.
1919), 169 (letalska stotnija),
236 (geogr.-gospodarski oris),
237 (otok), 238 (topografija),
239 (1918—1939), 240 (pri-
morska emigracija), 241
(mestna občina), 242 (otok),
243 (teritorialni razvoj), 24.4
ghetto), 245 (pokopališča),
262 IV. teden), 263 (kemična
ind.), 265 (Ljudska samopo-
moč), 266 (plinarna), 273 (po-
sojilnice — Narodni dom),
277 (obrti), 287 (železniška
zveza), 291 (statistika), 292
(mar. teden), 293 (letalstvo),
314 (Franc Liszt), 318 (stav-
barstvo), 328 (minoritska cer-
kev), 32'9 (Sternenove fres-
ke), 340 (kulturno središče),
369 (regul.  Glavnega trga),
370 (Trg svobode), 372.
Slomškov trg), 382 (grad),
383 (Naskova hiša), 393 (ti-
skarna), 394, (tiskarna), 409
gostilničarstvo), 420 (lov-
stvo), 427 (geologija)
Marseille 43
Novi Sad 435
Novo mesto 10 (XVIII. st.), 12
(spomini H. Goste), 129
(kraj. dog.), 138 (mestni ar-
hiv), 24L (kulturna slika),
247   (1.  1865), 248  (1.   1865),
249 (meščanstvo v 18. st.),
250 (zdravniki  16.-19.  st.),
251 (zdravstvo), 323 (kapi-
teljska cerkev), 324 (umet-
nostno zgod. odkritja), 373
(regulacija)
Nürnberg 17
Ptuj 17 (Niirnb. kron. iz 1.
1552), 127 (kraj. dog.), 129
(kraj. dog.), 252 (mestne pra-
vice 1376), 316 (glasbena
preteklost), 341 (predavanje
o Ptuju)
Savari j a 154
Savinja 295
Sisak 159
Split 296
Smarna gora 41'8
Trbovlje 280
Zagreb 371
222
21
D. KAZALO SLIK
I. KRAJEVNE SLIKE IN DRUGE SLIKE VEZANE NA KRAJ
(Urejeno po abecedi krajev)
Brežice
Brežice. 1937, 76.
Brežiški grad. 1937, 79.
Frančiškanska cerkev. 1937, 79-
Glavna ulica z Narodnim domom. 1937, 77.  '
Glavna ulica z uradniško hišo. 1937, 77.
Glavna ulica z župno cerkvijo. 1937, 78.
Grič — kopališče ob Krki. 1937, 78.
Celje
Acheloos, božanstvo divjih voda. 1935, 62.
Arhitektura  iz kapele  žalostne Matere  božje.
1936, št. 4 (ovoj).
Celje v sedanjosti. 1934, 303.
Celjski grad. 1935, št. 3 <ovoj).
Grenadirjeva brv pod Celjem po povodnji. 1934,
218.
Hrib sv. Jožefa po zazidavi. 1936, 69.
Hrib sv. Jožefa pred zazidavo. 1936, 69.
Kamnoseško znamenje na slavoloku južne ka-
pele v opatijski cerkvi. 1936, 87.
Kapucinski most tik pred zrušen jem. 1934«, 220.
Masarykovo nabrežje nekdaj in sedaj. 1936, 68.
Noriški vojak. 1935..61.
Novoodkrita slikarija na oboku opatij ske cerkve
iz 2. pol. XV. stol. 1936. 86.
Obok prezbiterija opatij ske cerkve po restav-
raciji z novoodkritimi slikarijami iz 1. pol.
in srede XV. stol. 1936, 85.
Odkopani ostanki vile na griču Na Vrhih. 1936,
211.
Opatij ska cerkev sv. Daniela. 1934, 304.
Opatijska cerkev, novoodkrita slikarija na obo-
ku južne kapele, konec XVI. stol. 1936, 87.
Rimska maska. 1935, 12.
Stara grofija. 1936, 65.
Stari most. 1936, 66.
Strop v Stari grofiji (srednja slika, začetek
XVII. stol.). 1935, št. 1 (pril.).
Glej tudi III. Lilüovna umetnost, arliitelctura, ur-
banizem: Visclier Georg Mattliäus.
Kranj
Leseni strop v mestni hiši iz XVII. stol. 1934,
190.
Mestni zid pri bivših vodnih vratih. 1934, 192.
Novoodkrita slike iz okr. 1460-70 na oboku ladje
župne cerkve. 1936, 85.
Obnovljena slikarija iz konca XV. stol. na obo-
ku ladje v župni cerkvi. 1936, 85.
Prehod iz grajskega v meščanski del naselbine.
1934, 192.
Pungert iz globeli Kokre. 1934, 192.
Severni del mestnega obzidja. 1934, 192.
Slikani  obok župne cerkve pred restavracijo.
1936, 84.
Sklepnik iz druge polovice XV. stol. v župni
cerkvi. 1934, 191.
Vrata v kranjskem rotovžu iz 16. stoletja. 1936,
št. 3 (ovoj).
Glej tudi IV. Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami
In drugo.
Ljubljana
Aleksander, regent v Ljubljani. [6 si.] 1934,
252—254..
Kralj Aleksander I. Zedinitelj otvarja Ljubljan-
ski velesejem. 1940, 77.
Arkade na magistralnem dvorišču. 1936, št. 2
(ovoj).
Avstrijske oblasti peljejo politične jetnike v za-
por. 1934, 76.
Bahabirt — hotel »Avstrijski dvor« na Kreko-
vem trgu. (Mahrova hiša). 1934, 16.
Poplavljeno Barje. [5 si.] 1934, 4—7; Šolsko po-
slopje na Barju, sezidano po potresu 1. 1895.
1935, 253.
Nova palača Bate na Aleksandrovi cesti. 1939,
55.
Blagoslovitev Marijinega spomenika 3. julija
1938. Škof Rozman, dr. Vladimir Ravnihar.
1938, 166—167.
Blagoslovitev prapora mestnih uslužbencev. 1935,
254.
lilagoslovitev praporov Pomladka Jadranske
Straže na Kongresnem trgu. [3 si.] 1935, 182
do 183.
Grad Bokalce, del poslikane sobe iz 2. pol. XVII.
stol. 1938, 203.
Breg, ljubljansko pristanišče. 1934, 26.
Centrala mestne elektrarne. [4 si.] 1934, 133 do
134.
Čudodelni kip Odrešenika, ki je nekdaj stal na
Čevljarskem mostu, sedaj je v cerkvi sv.
Florijana. 1938, 22'.
Notranjščina Daj-dam. [2 si.] 1936, 42,*.
Bivša Desselbrunnerjeva suknarna na Selu.
1934, 59.
Nekdanja pivovarna »Deteljica« (Kleplat) v Sv-
Florijana ulici št. 24. 1938, 96.
Dr. Doljšakova hiša sv. Petra cesta št. 10, prej
Kupičeva hiša, št. 7. 1937, 130.
Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in
otrok. 1936, 116.
Einspilerjeva hiša, Streliška ulica 20, ki jo je
iz nekdanjih Linhartovih hlevov prezidal
župnik Pinhak, poleg nje hiša Mestne pri-
stave št. 18 z nekdanjimi mestnimi hlevi, v
ozadju grajsko poslopje. 1936, 181.
Emona, relief na mestnem magistratu, izdelan
po ugotovitvah izkopavanj W. Schmida. 1937,
št. 2 (pril.).
Evharistični kongres 1. 1935. [8 si.] 1935, 250 do
252.
Fasada cerkve sv. Frančiška v spodnji Šiški.
1938, 202.
Fotografija sodobne Ljubljane. 1938, 195.
Francoski bojevniki v Ljubljani, 4. I. 1935. [2
si.] 1935, 88.
Frančiškanski (prej Špitalski) most leta 1890.
1938, 20; leta 1850. 1938, 131.
Del   knjižnice   v   frančiškanskem   samostanu.
1934, 49.
Bivši rastlinjak iz 1. 1842 ob severnem zidu
frančiškanskega vrta. 1938, 133.
Bivše Fröhlichove hiše na Tyrsevi cesti št. 5—7
v Ljubljani, porušene zaradi stavbe palače
banke Slavije 1. 1939. 1939, 43*. ,
223
22
Grad Fužine pri Ljubljani oltoli 1. 1870, v ozad-
ju slapovi Ljubljanice. 1934, 115.
Fužine, grad, zunanjščina. 1940, 98. Salon z Lan-
gusovimi slikami in biljardno mizo. 1934, 120.
Fužine, tabla z napisom iz leta 1557. 1940, 99.
Bivša Gerberjeva hiša na Kongresnem trgu 4,
od zahodne strani. 1937, 197.
Stara Gerberjeva hiša na Kongresnem trgu 4 s
severa, poleg nje, ločena z žlebom Gestrino-
va hiša. 1937, 197.
Gestrinova hiša Kongresni trg 5. 1937, 199.
Gjudova hiša Kongresni trg 6, nekdaj last bar-
varjev Apejev. 1937. 200.
Glavni kolodvor v Ljubljani okrog 1. 1860. 1937,
201.
Gostilničarski izvesek pred škofijo. 1940, št.
4 (pril.).
Grand hotel Union. 1936, 18*.
Gruberjeva —¦ »Virantova palača« na Šentja-
kobskem trgu. 1934, 9.
Del stopnišča bivše Gruberjeve palače. 1937, št.
4 (ovoj).
Higiena mesta Ljubljane. [8 si.] 1934, 129—131.
Hotel »Južni kolodvor«. 1936, 34*.
Hotel Lloyd. 1937, 134; 132.
Hotel pri Maliču (staro poslopje, ki so ga po-
drli). 1940, 17*.
Hotel Metropol-Mikhč. 1936, 35.*.
Hotel Štrukelj. 1936, 30*.
Hotel Union. 1936, 18*.
Hudovernikova hiša v Kolodvorski uhci (prej
128, 126 in 19), ki so jo avgusta 1940. leta
podrh. 1940. 241.
Južni trakt Josip Hudovernikove hiše, na voga-
lu Kolodvorske in Komenskega ulice. 1940,
246.
Igrišče 1. 1880 v Gradišču, Ballhaus, sedaj Dram-
sko gledališče. 1935, 41.
Irski spomenik na starem pokopališču. 1937, 215.
Italijanski vojni ujetniki v Ljubljani. 1934, 62.
Sv. Jakoba trg okoh 1. 1830. 1938, 113.
Sv. Jakoba trg, št. 3 — Robbova hiša. 1935, št.
2 (pril.).
Janeschova stroj arna na sv. Petra nasipu okoli
1. 1892. 1937, 130.
Kavarna Majcen. [3 si.] 1936, 24—25.
Kavarna Zvezda. [5 si.] 1935, 52*—55*.
Kazina okoli 1. 1850. 1936, 205.
Kern — trnovsko drsališče. 1939, 200—201.
Knežji dvorec v Gosposki ulici preden so ga po
potresu podrli. 1934. 103.
Kongres JS v Ljubljani 1. 1935. [2 si.] 1935, 225
do 256.
'Kongresni trg okoli 1. 1850. 1936, 202.
Detajl Koslerjeve hiše v Schellenburgovi ulici.
1936, 37.
Koslerjeva hiša iz Knafljeve ulice. 1936, 36.
Koslerjeva hiša v Schellenburgovi ulici. 1936, 37.
Koslerjeva pivovarna 1. 1872/73. 1939, 95.
Koslerjeva pivvarna okr. 1. 1900 z zapada. 1939,
95.
Krakovo, Marija z Jezusom (kipar 2. pol. XIII.
stol.) 1938, 194.
Kralj Peter na ljubljanskem gradu 11. IX. 1936
[2 si] 1936, 196.
Kraljica Marija v zavodu za zdravstveno zašči-
to mater in otrok. 1936, 117.
Kramarske hišice v Prešernovi ulici 1. 1935. [2
si.] 1938. 205.
Slika Kristusova na Ljubljanskem magistratu.
1934, 193.
Križanje. Izdelava frančiškanske podobarske de-
lavnice okrog 1. 1720—1730. 1938, št. 4. (ovoj).
Lasnikova, potem Mayerjeva hiša 1. 1934. Po-
gled s tromostja. 1937, 195.
Lekarna »Pri angelu« dr. G. Piccoli. 1936, 36*.
Lichenthurnovo zavetišče. 1936. 5.
Slika Ljubljane iz srede XVIII. stol. 1939, 51*.
Stara Ljubljana okoli 1. 1850. (Pogled na seda-
nji Marijin trg). 1934. št. 1 (pril.)
Stara Ljubljana okoli 1. 1850. 1934, št. 'L (pril.)
Ljubljana ob potresu leta 1895. Pogled s sv. Pe-
tra ceste proti stolnici. 1935, št. 1 (pril.)
Ljubljana, stolnica s kupolo. 1939. št. 3 (pril.).
Iz stare Ljubljane, Reber. 1934,, št. 2 (pril.); Pod
trančo. 1934, št. 1 (pril.).
Zimski motiv iz Ljubljane. 1940, št. 1 (pril.).
Ljubljana iz aeroplana. [13 si.] 1934, 28—41; št.
1, 2. (pril.).
Ljubljanski nebotičnik. [4 si.] 1934, št. 2, (pril.).
Ljubljanski velesejem. 1940. št. 2 (ovoj).
Lontovž dandananšji. Zgradba Kmetijske druž-
be. 1934, 101.
Marijanišče z vrta. 1936, 4.
Marijin medaljon nad vrati nekdanje Mislejeve
hiše. 1936, 59*.
Marijin spomenik s soho sv. Nikolaja. 1938, 164.
Marijin spomenik na sv. Jakoba trgu. 1938, št. 3
(pril.); Vrhnji del novega spomenika. 1938. št.
3 (pril.).
Marijin spomenik po 'prestavitvi — pred potre-
som 1. 1895. 1938, 166.
Marijin trg s Špitalskim mostom 1. 1850 z zapa-
da. 1938, 204,.
Marijin trg leta 1890. 1937, 136; Pred regulacijo
Ljubljanice. 1937, št. 3 (pril).
Marijin trg s 4 nadstropno Rantovo hišo 1. 1896.
1937, 195.
Mesarski most okoli 1860 z Urbasovo hišo. 1937,
28.
Mestna klavnica. [5 si.] 1934. 202—205.
Mestna vojna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa.
[2 si.] 1934. 224.
Mestni muzej, kot iz baročne sobe. 1939, 18.
Mestni muzej. [4. si.] 1935, 262—265.
Mestni   muzej,   biedermeierska   soba. 1939,   19,
Mestni muzej, rokokojska soba. 1939, 17.
Mestni muzej ljubljanski v bivšem Auerspergo-
vem dvorcu v Gosposki ulici. 1935, 190.
Mestno zavetišče za onemogle. 1935, 240—241.
Mladinski dom na Viču. 1940, 28; na Kodelje-
vem. 1936, 207.
Motiv iz notranjščine »Virantove hiše«. 1934, U;
Iz magistralnega dvorišča. 1939, št. 1 (ovoj).
Nagrobni kamen celovškega zdravnika Udalrika
Steidlerja, rojenega Kranjca. 1940, 109.
Nagrobni kamen iz Groharjeve ulice. 1937, 4.7.
Nagrobni spomenik dr. Jan. Ev. Kreka pri sv.
Križu. 1934, 251.
Napis in grb med vrati Polževe hiše. 1939, 97.
Narcisov vodnjak v dvorišču magistrata. 1939,
št. 4 (ovoj).
Narodna galerija. Stopnišče. Razstavne dvorane.
1934, 20—21.
Narodni dom. 1935, 2'93.
Notranjščina nunske cerkve. Prva polovica
XVIII. stol. 1938, 201.
Notranjščina semeniške knjižnice. 1938, 202.
Novozgrajeni most na Prulah. 1934, 156.
Odkritje spomenika kralju Aleksandru Karador-
deviču. [3 si.] 1940, 140—141.
Orgle v ljubljanskih cerkvah. 1. Orgle po sli-
ki iz XIII. stoletja. 1935, 164 ; 2. Nove orgle
v cerkvi sv. Cirila in Metoda. 1935, 274; 3.
Pogled na trimanualni igralnik pri franči-
škanskih orglah. 1935, 170; 4. Orgle v kapeli
224
23
zavetišča sv. Jožefa. 1935. 2'74; 5. Orgle v
kapeli Marijinega doma. 1935, 271; 6. Orgle
na Rakovniku. 1935, 272; 7. Male stranske or-
gle v ljubljanski stolnici. Postavljene so bi-
le v letih 1706—1708. 1935, 167; 8. Brandlove
orgle v Alojzeviški kapeli. 1935, 274; 9. Org-
le v evangelijski cerkvi, postavil jih je 1.
1880 Franc Goršič. 1935, 273; 10. Mogočne
Goršič-Maurachejeve orgle v frančiškanski
cerkvi. 1935, 170; 11. Dvomanuelni igralnik
Malahovski-Goršičevih orgel pri sv. Jakobu.
1935, 219; 12. Goršičeve orgle v marijaniški
kapeli. 1935, 271; 13. Goršičeve orgle v tr-
novski cerkvi. 1935, 220; 14. Goršičeve orgle
v uršulinski cerkvi. 1935, 218; 15. Jenkove
orgle v šempetrski cerkvi. 1935, 217; 16.
orgle v Križankah tvrdke Maier iz Feld-
kirchna, postavljene 1. 1908. 1935, 270; 17.
Miklavčeve [Milavčeve] orgle v cerkvi na
Rožniku. 1935, 270; 18. Vehke Milavčeve org-
le v stolnici. 1935, 168; 19, Orgle v cerkvi
Srca Jezusovega — tvrdke Rieger iz Jägern-
sdorfa v Sleziji, 1935, 220; 20, Zupanove org-
le v cerkvi sv, Frančiška v Sp. Šiški. 1935,
273.
Osvoboditvena manifestacija na Kongresnem tr-
gu. 1934, 69.
Papirnica Vevče in tvornica lesovine. 1934, 118;
Janezija 1. 1857. 1934, 117.
Bivša Patätova, potem Meralova barvarna  na
sv. Petra nasipu 27. 1937. 29.
Bivše Paurove hiše št. 22, 20 in 18. (Danes Mer-
harjeva, Ložarjeva in Oblatova hiša.) 1937,
66.
Stara Paurova, danes Merharjeva hiša št. 22.
1937. 67.
Bivša Perles-Bals-Lasnik-Mayerjeva hiša. Pogled
z Marijinega trga, pogled z Wolf ove ulice.
1938, 64.
Sv. Petra nasip, bivše Paurove hiše, št. 17, 19
in 21. 1937. 69.
Sv. Petra nasip: bivši Paurovi hiši št. 19 in 17,
danes Ložarjeva in Oblatova hiša. 1937, 71.
Sv. Petra nasip, Steinmetzova hiša št. 3. 1937,
134.
Nekdanja Pinhakova vitriolna tvornica.   1936,
134.
Pinhakova poslopja pod Gradom 1. 1855. 1936,
179.
Piračiški grohi v Ljubljani. [7 si.] 1936, 152 do
153.
Pivovarne: 1. Nekdanja pivovarna Kleplat iz Hre-
nove ulice. 1938, 97; 2. Bivša Obrezova, Mihe-
ličeva, Klobusova, Erženova pivovarna Gra-
dišče 40, oziroma (od 1. 1805) 3, danes Vegova
ulica 8. 1938, 211; 3. Pivovarna »Pri črnem
medvedu«. 1940, 39; 4. Nekdanja Schwarzova
pivovarna s sv. Petra nasipa 9; na Poljanski
cesti št. 29, danes št. 11 na vogalu Bergan-
tove ulice. 1939, 223—225; 5. Bivša Sieben-
hartova, potem Homberjeva, slednjič Grego-
rančeva pivovarna sv. Petra nasip št. 13, da-
nes Lederhasova hiša. 1937, 71 ; 6. Pivovarna
Union. [4 si.] 1936, 2:0*—21*; Leta 1923 z ju-
gozahoda. 1939, 96.
Podkrajškova hiša sv. Petra cesta 12 okoli 1895,
desno od nje dr. Doljšakova hiša. 1937, 129.
Pogled na Frančiškansko uHco 1. 1936 s hotela
Union. 1938. 207.
Pogled na Kongresni trg okoli 1. 1850. 1936, 183,
Pogled na staro Ljubljano iz zraka, 1940, 194,
Pogled na ljubljanski grad s severozapadne stra-
ni, 1934, 106.
Pogled na Rožno dolino in okolico z Rožnika.
1940, 31,
Pogled na stolnico in Robbov vodnjak pred me-
stnim magistratom. 1937, št, 2 (pril.).
Pogled na velesejem iz zraka. 1940, 79.
V. Polževa, sedaj Breznikova hiša v Ribji ulici
6. Tu je nekoč stanoval Primož Trubar. 1939,
133.
Potres v Ljubljani. [40 si.] 1935, 30—47; 130 do
133.
Pozlačena plošča, ki so jo našli v temeljnih zi-
dovih nekdanjega Knežjega dvorca. Na drugi
strani plošče je vrezan grb. 1937, 49; 50,
Požar cukrarne 1, 1858, 1934, 137,
Prešernova ulica pred 170 leti, Bakrorezna sli-
ka Matere božje dobrega sveta, 1937, 52,
Prešernova ulica št, 26, 1938, 208,
Primičeva hiša v Wolfovi ulici 6, 1935, 206 do
208,
Pročelje župne cerkve sv. Antona na Viču. 1940,
27.
Prodajalne v nekoč Eberlovi, danes Souvanovi
hiši, Schellenburgova ulica 1. 1938, 130.
Prvi festival slovenskih narodnih plesov v Ju-
goslaviji. [11 si.] 1934, 326—330.
Prvi jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani.
[7 si.] 1935. 177—178.
Rakovnik. 1936, 8.
Razpelo na stopnišču k frančiškanski cerkvi.
1938, 21.
Reduta 1890 — Prodaja slamnikov na sv. Jako-
ba trgu. 1935. 41.
Restavracij a-buffet Slamič. [3 si.] 1936, 45*.
Rimska grobova pod cestiščem Groharjeve uli-
ce. 1936, 195.
Ruski vojni ujetniki gredo na delo. 1934, 63.
Samostan Karmeličank na Selu pri Ljubljani.
1940, 155,
Schellenburgova ulica (Koslejeva hiša), 1936, 36,
Schreyev valjčni mlin na Glincah; bivše parne
pekarne, 1934, 289,
Sv, Sebastijan in sv. Rok nad vrati nekdanje
Mislejeve hiše. 1936, 59*,
Stanovanjska beda v Sibiriji, [2 si,] 1938, 43—44,
120.
Slavnost na Ljubljanici v Mestnem logu. 1934,
23,
Slavnostna dvorana v Knežjem dvorcu, po po-
tresu. 1934, 180.
Slika iz srede XVI11. stol. 1938, 195.
Smoletova soba v mestnem muzeju. 1938. št,
1 (ovoj),
Sokolski dom na Viču, 1940, 29,
Spominska plošča septembrskim žrtvam pred
stolnico, 1934, 55.
Stanovanjske hiše Vzajemne zavarovalnice v
Dermotovi ulici, 1940, 189,
Stanovsko  (deželno)  gledališče  pred  požarom.
1934, 105,
Steinmetzova hiša št, 3 sv. Petra nasip. 1937, 134.
Stolnica s kupolo. 1939, št. 3 (pril.).
Nekdanja Stfelbova milarna na sv. Petra nasi-
pu 1. 25. 1937, 30.
Suhi bajar. čitanje smrtne obsodbe, izvršitev
obsodbe. 1935, 14*, 19*.
Sentpetrska cerkev pred potresom 1895. 1937, 10.
Sestica. [4 si.] 1940. 84—87.
Spitalski (Frančiškanski) most 1. 1850 z juga.
1938, 204.
Spitalska — sedaj Stritarjeva ulica 1895. 1935,
43.
Tehnična srednja šola: 1. Tehnična srednja šola,
glavno poslopje. 1939, 149; 2. Elektrotehnična
225
24
delavnica. 1939, 153; 3. Keramična delavnica.
1939, 155; 4. Kiparski atelje, oddelek za les.
1939, 157; Kovačija. 1939, 151.
Tomčeva stroj arna Streliška ulica 24, podrta 1.
1931. V letih 1798 do 1803 vitriolna tvornica
župnika Jožefa Pinhaka. 1936, 180.
Trnovska cerkev. 1935. št. 4 (pril.).
Tönniesove strojne tovarne in livarne na Du-
najski, sedaj Tyrsevi cesti št. 35. 1934, 290.
Topi in topničarji na Ljubljanskem gradu. 1935,
57*.
Tramvajski voz pri sv. Križu. 1940, 214.
Tramvajski voz za škropljenje cest; V Brodu
izdelani  tramvajski voz pred Rakovnikom.
1940, 221.
Trgovina Alojz Pauschin v Volfovi ulici 6. 1936,
43*.
Tržnica med zidavo. 1940, 216.
Tvornica kocev Terpinc in Zeschko-Hribarjeva
tvornica-Pletenina. 1934. 119; 1939, 94.
Uršulinski samostan in cerkev. 194,0, 154.
Uršulinke v Ljubljani — Cerkev, samostan-šola.
[4 si.] 1935, 235—238.
Velesejem. [3 si.] 1935, 85.
Venazzi-Patat-Marchiottijeva hiša sv. Petra cesta
30. 1937, 29.
Vhod na viško pokopališče. 1940, 30.
Vodarna v Klečah. 1934, 312.
Vodni stolp (Vodna vrata) 1. 1670. 1937, 225.
Vodnjak iz 1. 1841 na dvorišču frančiškanskega
samostana. 1938, 132.
Vrh nebotičnika. 1937, št. 1 (ovoj).
Vseučiliška knjižnica. [4 si.] 1934, 84—85.
Vzajemna zavarovalnica. [3 si.] 1940, 189—190.
Zelena jama. [7 si.] 1940, 158—165 in 222—22'4.
Znamenita marmornata prižnica v šempetrski
cerkvi. 1935, 215.
Zale, kapelica sv. Nikolaja. 194.0, 215.
Žalne svečanosti na Kongresnem trgu in pred
magistratom za kraljem Aleksandrom. [2 si.]
1934, 344.
Skupinske slike
Skupinska podoba iz Bokale v Narodni galeriji
v Ljubljani. 1938, 201.
Glavna straža 1. 1848. 1934, 97.
Izročitev znakov častnega članstva ljubljanske
občine senatorju dr. A. Korošcu v mestni
zbornici v Ljubljani 21. feb. 1939. 1939, 56.
Janesch Ivan star. (1818—1882') z ženo Ano, roj.
Herzmanovo in sinom Janezom. 1938, 64.
Julijini otroci (Primic). 1. 1864. 1935, 277.
Kralj Aleksander, kraljica Marija in Ivan Hri-
bar. 1935, 176.
Korošec dr. Anton med slovenskim ljudstvom.
1940, 251.
Krožek »Krajcarske družbe«. 1935, 113.
Lampe Franc z gojenci in sestrami v Marijani-
šču. 1936, 5.
Ljubljanska opera 1928. Igor Stravinski: Oedipus
rex. Insceniral V. Uljaniščev. 1940, 173.
Ljubljanska opera 1929. Marij Kogoj: Črne ma-
ske. Insceniral: I. Vavpotič. 194i0, 177.
Ljubljanska opera 1930. Matija Bravničar: Po-
hujšanje v dolini Sentflorjanski. Insceniral:
I. Vavpotič. 1940, 175.
Ljubljanski občinski svet pri pogrebu dr. Anto-
na Korošca. 1940, 253.
Narodna garda 1. 1848. 1934, 96.
Otroci zavetišča na Viču. 1936, 7.
Pevsko društvo »Smetana« iz CSR v Ljubljani.
1934, 250.
Predsedstvo konference 77. jugoslovanskega di-
strikta v dneh od 26.-28. IV. 1935 v Ljublja-
ni. 1935, 182.
Razstava slovenskeHa novinarstva: 1. Kraljica
Marija na razstavi slovenskega novinarstva.
Na levi Franja Tavčar, poleg Fran Bonač.
1938, 27; 2. Po otvoritvi so si gostje ogledali
razstavo: Fran Bonač, dr. Fran Kramer, dr.
Anton Korošec, gen. Dodič, Ante Gaber in
nadškof Ujčič. 1938, 28.
Razvitje praporov Podmladka Jadranske straže.
[3 si.] 1935, 182—183.
Rodbina Scheuchenstuehl okoli 1. 1860. 1935, 277.
Septembrske žrtve. [5 si.] 1934, 54—56.
Sestra ob napovedanem obisku rejenčkov pri
rejnicah. 1936, 119.
Skupina rejnic in dojenčkov. 1936, 118.
Skupina rotarjev pred Triglavskim domom v
Ljubljani, kjer je bila v dneh 26.-28. IV.
1935 distriktna konferenca. 1935, 181.
Vojni ranjenci v državni bolnici. 1934, 68.
Zenkl Peter dr. na obisku v Ljubljani v družbi
predstavnikov mestne občine. (Tajnik Gra-
selli, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Peter Zenkl,
češkoslovanski konzul ing. Mifiovsky, tisk. re-
ferent Jože Vombergar, načelnik socialnega
urada H. Svetel.) 1937, 246.
Razno
Častni dar in diploma Otonu Zupančiču. 1938,
256.
Dragocena spominska igla — darilo kneza Milo-
ša družini Karinger. 1934., 19.
Jubilejna preproga mestne občine ljubljanske..
1938, 247.
Kamniti tlak zalivajo. 1940, 221.
Ljubljanski grb, dar mesta Ljubljane torpedovki
»Ljubljani«. 1939, 25.
Mestni papirnati drobiž »Tavčarčki«. 1934, 75.
Novi škropilni avto Mestne občine ljubljanske.
1938. 255.
Originalna vabila na otvoritvene slavnosti; Plat-
nice plesnega reda »Sijajni ples« ob otvoritvi
Narodnega doma. 1935, 114—115.
Prva stran zapiskov Dr. W. K. Breckerfelda.
Zbirka A. Jordana v »Družinski vasi«. 1940,
2'3.
Razstava slovenskega novinarstva. 1. Razstava
Jugoslovanske tiskarne. 1938, 35; 2. Novice
o obleganju Dunaja 1529, ki jih je napisal
Ljubljančan Peter Stern. 1938, 31; 3. Novice
o prikaznih v Ljubljani in pri Radgoni 1.
1593. 1938, 29 ; 4. Oddelek Blasnikove univer-
zitetne tiskarne. 1938, 34; 5. Poročilo o lakoti
1. 1816. 1938. 30; 6. Prve novice domačega
pisca, ki so izšle v Ljubljani. 1938, 30; 7.
Samuela Budine poročilo o smrti Nikole
Zrinj skega pri Sigetu. 1938, 28.
Stari tramvajski voz. 1940, 220.
Svinčena spominska plošča, vložena v vrhnji
del glavnega stebra Marijinega spomenika.
1938, 168.
Šotni vosek Ljubljanskega barja. [4 si.] 1937,
238—239.
Voz, s katerim je Severna železnica prevažala
potnike na kolodvor. 1934, 273.
Vstopnica za otvoritvene svečanosti ljubljanske-
ga kolodvora. 1934, 2'72.
Zastava poklonjena po mestni občini ljubljanski
torpedovki »Ljubljani«. 1939, 25.
Glej tudi ni. Lilcovna umetnost, arliitektura in ur-
banizem.
226
25
a) Likovna umetnost: Kasimir Luigi, Kos Anton
Gojmir, Koželj Anton, Kurz v, Franz, Males Miha,
Metzinger Valentin, Mislej Luka, Schalfenrath
Alojz, Sic Albert, Santel Saša, Trpin Janez, Valva-
sor Johann Weikhard, Werner F, B., Wettach Hein-
rich,
b) Arhitektura, urbanizem: Cernigoj Jaroslav,
Glanz Vinko, Hus Herman, Kalin Boris, Music Vla-
do, Navinšek Emil, Pirnat Niko, Plečnik Jože, Rav-
nihar Edo, Rohrmann Stanko, Štrukelj Tomaž,
Glej tudi IV, Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami in
drugo.
Maribor
Pogreb  kralja  Aleksandra  1.  Ujedinitelja  na
Glavnem trgu, 1935, 93,
Aleksandrova cesta z bivšim drevoredom divjih
kostanjev. 1934., 342,
Prednica kavarne Astorije, 1939, 60,
Avtobusna postaja na Glavnem trgu, 1939, 68,
Banovinski dečji dom. [2 si.] 1936, 122.
Cerkev sv. Alojzija. 1934, 227.
Cerkveni trg s starim župniščem in vrtovi. 1939,
84.
Celigi [Tscheligi]. 1936, 23*.
Stanovanjska barake na Danjkovi ulici pred 1.
1938. 1939. 65.
Detajl iz povorke društva Rodine iz Sofije iz
kolodvora v mesto. 1935, 185.
Tradicionalno mariborsko usnjarstvo ob Dravi.
1936, 126.
Dvoriščne arkade mest. magistrata. 1934, 22'8.
Evharistični kongres v Mariboru med pontifi-
kalno mašo pred magistratom. 1934, 342.
Južne arkade na frančiškanskem pokopališču.
1936, 218.
Nekdanji prehod iz Glavnega trga v Ulico kne-
za Koclja. 1939, 60.
Stari Glavni trg od zahoda proti vzhodu (do zač.
XX. stoletja). 1939. 58.
Grajska klet. 1936. 22*. Vhod v grajsko stopni-
šče. 1935, 185.
Grajski trg. št. 1 do 1934. 256.
Hlond (kardinal) v Mariboru. [2 si.] 1935, 32'8.
Hotel »Orel« pred 1. 1929. 1939, 59.
Na mestu tovarn Jugotekstil in Rosner v povoj-
ni dobi. 1939, 62.
Kapela z grobom A. M. Slomška. 1936, 2'17.
Kopališče na Mariborskem otoku. 1935, 64—65;
1939, 68.
Minister dr. Anton Korošec  izroča knezoškofu
dr. Tomažiču 400.000 podpisov za beatifikaci-
jo A. M. Slomška. 1936, 196.
Kreftovi Celjski grofje v Mariboru. (Oder na
Rotovškem trgu.) 1935, 33*.
Križišče Betnavske ceste in Poljske ulice pred
zgraditvijo   jubilejne   Aleksandrove  šole  v
Žolgerjevi ulici. 1939, 64;  Križišče Tržaške,
Pobreške ceste in Taborske ulice. 1939, 61.
Loretanska kapela v Mariboru. 1935, št. 2 (ovoj).
Blagoslovitev temeljnega kamna Magdalenskih
šol. [3 si.] 1935, 259.
Maribor v 1. pol. XVIII. stol., v zač. XIX. stol.,
v 2. pol. XIX. stol., v zač. XX. stol. 1935,
124—125.
Maribor 1. 1934.. 1935, 125.
Maribor — slovenski Meran. 1935, 33*.
Maribor   pričakuje  regenta   Aleksandra.   1934,
254.
Orlovske slavnosti v Mariboru. Prihod Orlov.
1934, 254.
Sneg v'Mariboru 15. X. 1934. 1935, 94.
Maribor: Vrtovi med Koroško cesto in Dravo,
brestaniška terasa. Desni, visoki breg je stu-
denška terasa. 1933, 4 (pril.). I
Mariborski grad, detajl stopnišča. 1934, št. 3
(pril.).
Mariborski grad. 1934, 225—2'26,
Mariborski grad. Kamniti gradbeni material. [8
si,] 1937, 212—214,
Severnozapadni stolp mariborskega gradu pred
1, 1938, 1939, 70,
Renesančni portal mestne hiše, 1939, št, 2, ¦
Stari Maribor v oklepu obzidij, 1939, 86,
Spomeniško, po vojni, zaščiteni del starega Ma-
ribora, 1939, 71,
Zapadni del starega Maribora. 1938, št. 2 (ovoj.).
Steber za večno luč pri mariborski stolnici, 1936,
165,
Vhod na »Mariborski teden« 1935, 1935, 258.
Zaključek »mariborskega tedna« na Otoku. 1935,
34*.
Mariborski vodni stolp. 1937, št. 2 (ovoj).
Melje, Duplek, Grmada. 1938, 22'3.
Mestna plinarna. [5 si.] 1935, 86*—87*.
Mestni magistrat. 1934, 255; Vhod v mestni ma-
gistrat. 1934., 228.
Mestni mladinski dom, Koroščeva 29. 1936, 185.
Minoritska cerkev proti vzhodu. 1934, 209.
Mlinska industrija v Kopališki ulici je preneha-
la. 1939, 63.
Nagrobnik rabina Abrahama. 1935, 156,
Nagrobnik Avgusta Kelnariča, 1936, 216.
Nagrobnik dr. Pavla Turnerja. 1936, 216.
Naskova hiša. [5 si.] 1940, 118—120.
Moderna tekstilna industrija v Orešju. 1936, 12'6.
Del povojne tekstilne industrije v Orešju. 1939,
67.
Piramida in Stolni vrh. 1938. 163.
Pivovarna Union med Razlagovo in Maistrovo
ulico se umika stanovanjskim hišam. 1939,
62.
Predsednik dr. Franjo Lipoid odpira V. Mari-
borski teden. Navzoči: dr. Majcen, dr. Toma-
žič, Milenkovič. dr. Juvan in ostali. 1936, 197,
Prvi aero posnetek mesta 9. VI, 1912. 1935, 120,
Prvi dvig balona »Erzherzogin Margarete« 9, VI,
1912, 1935, 119,
Prvi pokrajinski sokolski zlet v Mariboru, [3 si,]
1934.. 332—333.
Restavrirano Marijino znamenje na Glavnem
trgu, 1939, 57,
Rimski napisi v Mariboru: 1, Nagrobna plošča
iz Dolge gore, 1939, 79; 2. Nagrobni oltar
Statinije Phoebe iz Hajdine, 1939, 78; 3, Na-
grobni spomenik veterana L. Gargilija Felixa
iz Hajdine. 1939, 76; 4. Nagrobna plošča iz
cerkve Sv. Ahacija pri Grobelnem. 1939, 78;
5. Nagrobna plošča iz Jurišne vasi, 1939, 79;
6, Rimski sarkofag iz Konjic, 1939, 76—77; 7,
Rimski sarkofag iz Maribora, 1939, 74; 8,
Ovršje rimskega nagroba iz Melja, 1939, 75;
9, Mitrin relief iz Ruš, 1939, 74; 10, Nagrobni
spomenik iz Sv, Martina pri Vurbergu, 1939,
77; 11. »Nutrices« — relief iz Zgor, Brega pri
Ptuju, 1939, 73—74; 12, Nagrobna plošča iz
Znojila pri Razboru. 1939, 75,
Dvorišče in pročelje hiše na Slomškovem trgu
št, 3, 1934, 229,
Stara stavba na vogalu Slovenske in Strossma-
yerjeve ulice od vzhoda, od zahoda, 1936, 197.
Strossmayer j eva ulica št, 5 in 7; prehod za pešce
iz Smetanove ulice  v Strossmayer j evo in
Orožnovo ulico, 1934, 256—2'57,
Studenška terasa proti Dravi, 1938, 226.
Teritorialni razvoj mesta. [6 si. od XVII. stol.
do 1934]. 1935, 123—125. j
227
26
Blagoslovitev postajališča Tezno, 6. 1. 1935. 1935,
186.
Knezoškof 1. Tomažič blagoslavlja krsto z gene-
ralom R. Maistrom. 1934, 34,2.
Pogled na Trg svobode od zgoraj. 1939, 80.
Tribuna na stadionu S. K. železničarja med gra-
ditvijo. 1935, 328.
Turkova hiša na današnji Pobrežki cesti. [2 si.]
1934, 341.
Južni vhod v Tyrsevo ulico pred 1. 1931. 1939,
66.
Smuški teren v mariborski okolici (Sv. Urban).
1935, 186.
Zavod šolskih sester. 1936, 6.
Židovska ulica. 1935, 158; Židovski stolp. 1935,
155.
Skupinske slike
Novi reševalni avto mariborske gasilske čete s
kumicami. 1936, 197.
Osebje Leonove tiskarne 1. 1885. 1934, 22'3.
Uradništvo posojilnice, v sredi ravnatelj Bra-
tovž. 1935, 59*.
Razno
Brandenburg tip aviona pri mariborski letalski
eskadrili. 1935, 312.
Glinasta posoda s srebrniki, najdenimi na Ruški
cesti 1. 1908. 1934, 300.
Jadralno  letalo,   simbol   povojnega  letalskega
športa v Mariboru. 1939, 66.
Orožje iz začetka XVII. stol. 1939, 72.
Del razstave na tretjem Mariborskem tednu. [2
si.] 1934, 340—341.
Zare v hallstatskih grobovih na Koroščevi ulici.
1936, 164.
Glej tUdI ni. Likovna umetnost, arhitektura, urba-
nizem
a) Likovna umetnost: Göbler Josef, Kasimir Luigi,
Strnen Matej, vischer Georg Matthäus.
b) Arhitektura, urbanizem: Mušič Marjan, Cerni-
goj Jaroslav, Hus Hermann.
Glej tudi IV. Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami m
drugo.
Novo mesto
Novo mesto okoli 1. 18O0. 1936, 23; Pred sto leti.
1935, 27*.
Novo mesto v »Popotnih spominih« Henrika Co-
ste iz 1. 1848. 1939. 130.
Novo mesto 1860. 1936, 24.
Novo mesto: 1865, »Hotel zur Sonne« s kazino.
1936, 107.
Novo mesto 1865; Fichtenauova hiša na Glav-
nem trgu. 1936, 26.
Novo mesto 1865: Rotovž. 1935, 398.
Novo mesto 1865. Okrožno sodišče in okrajno
glavarstvo. 1936, 2'6.
Novo mesto s Kapiteljskega hriba (okoli 1. 1880).
1935, 143—144.
Novo  mesto  od vzhodne strani (Okoli 1. 1880).
1935, 143.
Novo mesto 1. 1898. 1940, 25.
Novo mesto. 1936, 103.
Hiša v Arkovi uhci. 1936, 102.
Arkade Bergmannove lekarne. 1940, 111.
Bezovje (levo od Kalvarije). 1938, 162.
Breg. 1935, 144; 1938, 151.
Hiša na bregu. 1938, 102.
Hiše na Bregu za frančiškanskim samostanom
(Šolska ulica). V ljudski govorici Caparski
breg. 1938, 143.
Dolga uUca. 1936, 105. 106.
Glavni trg (1895). 1938. 99.
Glavni trg 1. 1895 s starim rotovžem in vodnja-
kom. 1939, 123.
Glavni trg. [4 si.] 1938, 103—104.
Jenkova ulica (Pri frančiškanih). 1938, 145.
Sv. Jurija ulica. 1936, 102.
Mej vrti (del nekdanje ulice sv. Jurija). 1938,
143.
Kapitelij starega rotovža. 1939, 128.
Kapiteljska cerkev. 1936 št. 1 (ovoj); Južno okno,
severno okno; komnoseški znaki. [3 si.] 1937,
218—219.
Kapiteljski zvonik s proštijske veže. 1939, št. 3
(ovoj), Stopnišče. 1936, 108.
Karlovška cesta. 1938. 101.
Križateljska ulica (Poskokengasse). 1938, 147.
Ljubljanska cesta. Pogled izpod Bergmannovih
arkad. 1938, 144.
Ljubljanska vrata. 1936, 108.
Novogotska fasada frančiškanske cerkve. 1939,
12'6.
Novomeška stara gimnazija — sedaj vojašnica.
1935, 296.
Plošča prosta grofa Thurna na proštiji v spo-
min podelitve infule. 1939, 124.
Pogled na kapiteljsko cerkev s starim poslopjem
sirotišnice. 1939, št. 3 (pril.).
Pogled s kapiteljskega stolpa na del Križatijske
ulice. 1938, 145.
Pogled s kapiteljskega zvonika na proštijo. 1938,
146; 1939, 125.
Pogled na Novo mesto. 1937, št. 3; 1938, št. 3
(ovoj); 1939, št. 4 (pril.).
Pogled na Novo mesto iz zraka. 1936, 25; 1940,
št. 4 (pril.).
Pred vojašnico. 1938, 101.
Pugljeva ulica (Karlovška, pred tem Kovaška
cesta, še preje Pri mesnicah). 1938. 149.
Razstavni prostori »Keramike« (Josip Klemen-
čič) keramična tovarna. 1936, 198.
Relief Matere Božje na hiši Matije Kastelca (se-
daj hotel KokUč. 1936, 29.
Stranski oltar Brezmadežne iz 1. 1726, delo do-
mače frančiškanske delavnice. 1939, 124.
Stranski oltar Marijinega kronanja iz 1. 1726,
delo domače frančiškanske delavnice. 1939,
12'5.
Vstali Krist, frančiškanska delavnica 1726. 1939.
127.
Studentovska ulica. 1938, 106.
Trg sv. Florijana. 1938, 149; 1936, 106.
Trg sv. Florijana (s kapiteljskega zvonika). 1938,
147.
Trg kralja Petra II. (Glavni trg). Portal Germo-
ve hiše. 1938. 144.
Ulica 6. septembra (Tesarska ulica). Milačeva
hiša. 1938. 146.
Ustje Kastelčeve ulice ob Ljubljanski cesti (Pod
sv. Katarino). 1938, 145.
Umetniška razstava v Novem mestu od 4. do 13.
julija. Soba Jožeta Gorjupa. 1936, 199.
Vrhovčeva ulica (Dolga ulica). 1938, 147.
Nagrobna plošča Dr. Fr. Sedeja. 1940, 34..
Skupinske slike
Godba novomeške garde 1. 1865. 1936, 105.
Igralska skupina Novomeščanov, menda v Kör-
nerjevem Zrinjskem. 1936, 108.
228
27
Južni sokol iz 1. 1865. 1936, 104.
Košiček Ivan, »Bandafürer« novomeške meščan-
ske godbe okoli 1. 1860. 1936, 109.
Novomeščanska meščanska garda 1. 1865. 1936,
105.
Profesorski zbor novomeške gimnazije leta 1880'.
1936, 28.
Strelsko društvo 1. 1865. 1936, 29.
Razno
Detajl nagrobnika Ivana Lenkoviča. 1938,  150.
Diploma Južnega sokola Novomeščanom.  1936,
106.
Dioloma Južnega Sokola s podpisi. 1936, 107.
Grb prosta Ivana Andreja Stemberga (1653 do
1666). 1939, 121.
Imenik dijakov višje gimnazije 1. 1863. 1935, 57.
Letno   poročilo   novomeške  gimnazije   1.   1863.
1935, 56.
Pontifikalni križ prosta grofa Thurna; Pastorale
prosta grofa Thurna. 1939, 128.
Spomenica ob 500 letnici Novega mesta. 1935,
142.
Zdravstvo Novega mesta: 1. Cathalogus totius
officinae pro anno 1708. Francisci Frutschla
Rudolphsberti. 1940, 109; 2. Ex libris Dr.
phil. et med. L. Rebeka. Iz zbirke »Carnioli-
ca« dr. Schoepla na Vrhovem. 1940, 20'; 3.
Grb Dr. Gosjakovega sorodnika (brata?). Iz
»Kronike Bratovščine sv. Dizma«. 1940, 21; 4.
Grb Mihe in Petra Klausa po navedbah gr-
bovega pisma. 1940, 108; 5. Lekarniški red za
Kranjsko 1. 1710. 1940, 110; 6. Podpis Dr. W.
K. Breckerfelda. Iz. »Pisem deželanstva.«
1940, 22'; 7. Podpis Dr. I. Gosjaka-Ganserja.
Iz »Pisem deželanstva.« 1940, 20; 8. Podpis
I. Fr. Xav. Zalokarja-Sallacher V. Sallensteina.
Iz »Pisem deželanstva«. 1940, 23; 9. Taxa
officinae neostadiensis. 1940, 108.
Glej tudi III. Likovna umetnost, arhitektura, Tirba-
nizem
a) Likovna umetnost: Clobucciarich Johannes, Ja-
kac Božidar, Skola Oton, Valvasor Johann Weikhard,
Glej tudi IV, Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami in
drugo.
Ptuj
Dominikanski samostan in grad od zapada, 1939,
208,
Fasada bivše do'minikanske cerkve, 1939, 205.
Iz glasbene preteklosti. [11   si,] 1938, 172—176.
Sv. Jurij v ptujskem muzeju iz prve polovice
XV, stoletja. 1935. št, 4 (ovoj).
Mestni stolp, 1939, 206,
Minoritski samostan, 1939, 207,
Nurnberška kronika iz 1, 1552 v minoritski knji-
žnici v Ptuju. 1934, 234—235.
Pogled na mesto z grada, 1939, 2Ö4; Pogled na
Ptuj. 1939, št, 4 (pril,).
Pogled na Ptuj. levo dominikanski samostan,
danes muzej, 1940, 17.
Prva stran ptujskega statuta iz 1, 1376, 1940, 15.
Ptuj (1680—1700), 1934, št, 3 (pril,).
Glej tudi III, Likovna umetnost arhitektura, urba-
nizem a) Likovna umetnost: Kasimir Luigi,
Glej tudi IV, Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami,
in drugo.
Skofja Loka
Obok prezbiterija župne cerkve po restavraciji.
1936, 82,
Slikarija, odkrita na oboku ladje v župni cerkvi
iz okrog 1370—80; iz okrog 1470—80. 1936, 83
do 84,
Uršulinski samostan. 1940, 154.
Glej tudi III. Likovna umetnost, arhitektura in ur-
banizem a) Valvasor Johann Weikhard,
Glej  tudi IV, Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami
in drugo.
Drugi kraji
Orgle v Crngrobu iz 1, 1649, 1935, 16«,
Znamenita cerkev v Crngrobu pri Skofji Loki.
1935, 165,
Dravsko polje pod in nad diluvialnimi terasami.
1934, 315—316,
Ob rokavih, v inondacijskem ozemlju Drave,
1934  314
Zdravilišče Golnik, 1940, 29,*
Otroški vrtec in dnevno zavetišče pri uršulinkah
v Idriji 1. 1912, 1936, 5,
Faller j eve orgle pri sv, Primožu nad Kamni-
kom iz 1, 1670, 1935. 166,
Znamenite orgle v Tunjicah pri Kamniku. 1935,
218,
Kobansko. 1938, 160,
Kobansko, gledan iz Maribora, 1938, 161,
Kostanjevica, pogled iz zraka, 1940, 200',
Pomlad v Martuljku, 1936, 3,*
Počitniška kolonija Mestne občine ljubljanske v
Mednem, 1936, 184,
Stara papirnica v Medvodah, v ozadju  savski
slap na Verju, 1934, 118,
Uršulinski samostan v Mekinjah, 1940, 154,
Skakalnica v Planici, 1935, 92,
Pogled na progo in iz predora pri gradu Pogani-
ku pri Litiji, 1934, 276.
Pohorje — desni del (zapadni in centralni), 19,38,
158,
Pohorje — vzhodni obronek proti Razvanju.
1938, 159,
Počitniški dom kraljice Marije pri sv, Martinu
na Pohorju, 1936, 210,
V kraljestvu ruševca pri Ribniškem jezeru na
Pohorju (1500), 1934, 316,
Savinja pri Polzeh. [2 si,] 1934, 221.
Grad Ponoviče. 1936, 120.
Delo gojencev na vrtu ponoviške graščine. 1936,
120.
Pokrajina med Rimskimi toplicami in Zidanim
mostom. 1934, 274.
Slap Rinke. 1934, 218.
Dela pri zajemanju vrelcev pri Rogaški Slatini
1. 19'0'8. 1936. 33.*
Plešivčnik pod Roglo 1400 m. 1934, 314.
Tvornica za dušik d. d. Ruše. [6 si.] 1935, 82*
do 83,*
Samostan magdalenk v Studenicah, 1940, 156,
Glej tudi III, Likovna umetnost, arhitektura, ur-
banizem: Vischer Georg Matthäus,
Bivši Velesovski samostan danes, 1940, 152,
Glej tudi III, Likovna umetnost, arhitektura, ur-
banizem: Valvasor Johann Weikhard,
Gradišče pri Vel. Malencih, [2 si,] 1939, 242.
Višnja gora, pogled iz starega gradu. 1940, 201.
Glej  tudi IV. Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami
in drugo.
229'
28
Kraji zunaj Slovenije
Bata in Borovo. [4 si.] 1935, 12*—13*.
Kongres Jugoslovanske unije za zaščito dece v
Beogradu. 1936, 14.
Dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. 1936, 209.
Sodobna upodobitev bitke pri Sisku. 1937, št. 4
(pril.).
Krstni kumi velike torpedovke »Ljubljane« (Ne-
dičeva, Nedič, Juro Adlešič, Mihailovič) ; Zdrk
»Ljubljane« v morje v Splitu. 1938, 178—179.
Uršulinski samostan v Varaždinu. 1940, 154.
Uršulinski samostan v Zagrebu. 1940, 154.
Glej tudi IV. Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami
in drugo.
Kraji zunaj Jugoslavije
Beauvais, pogled iz zraka. 1940, 195.
Bern, pogled iz zraka. 1940, 193.
Bologna, pogled iz zraka. 1940, 194.
Deželni muzej v Bonnu pred novo preureditvijo
in po preureditvi. 1935, 191—192'.
Brescia, Piazza della Vittoria. 1938, 2.
Slika iz porušene Guernice   (26.   aprila   1937).
1938, 82—83.
Judenburg v času svetovne vojne 1914—1918.
1935, 67.*
Grobnica Janezov v Judenburgu. [4 si.] 1935,
318—320.
Muzej v Kölnu. [3 si.] 1935, 193—194.
Lucca, pogled iz zraka. 1940, 195.
Historični muzej mesta München. 1935, 192.
Glej   tudi rv.  Zemljevidi, tlorisi, načrti,  diagrami
in drugo.
Park med zavodi za otroke in zavodi za dorasle
v Masarykovih domovih v Pragi. 1937, 246.
Nagrobni spomenik Lucija sina Maksima z Emo-
ne v Savariji. 1938, 24.
Posvetitev boginji Ekorni iz Sombatelja. [Som-
bathelyja] 1938, 23.
H. PORTRETI
(FOTOGRAFIJE,
REPRODUKCIJE
UMETNIŠKIH SLIK)
Adamič Emil 1934, 213; 1938,
3*
Adamič Ivan 1934, 53
Adlešič Juro 1934. 145; 1935,
št. 4 (pril.)
Ambrož Miha 1935, št. 3 (pril.)
Ambrožič Josip 1935, 84
Andrejka Jernej 1936, 190
Andrejka   Rudolf   1934.,   245;
1940, 191
Arko Jernej 1936, 2'7
Aškerc Anton 1935, 179; 1936,
79
Auersperg Herbart (grof) 1935,
264
Auersperg  Leon  (grof)   1935,
264
Avramovič Pavel 1934, 246
Babnik Jakob 1935, 83
Bajželj Ivan 1935, 81
Balokovid Zlatko 1934, 335
Baltic Vilko 1935, 80
Bamberg Fedor 1934, 187
Bamberg Otmar 1934, 187
Batjel France 1940, 36*
Baumgartner Ivan 1934, 120;
194.0, 100
Baumgartner Mary 1940, 101
Belič Ivan 1934, 334; 1940, 90
Beneš Otokar 1935, 86
Benišek Hilarij 1934, 155
Benkovič Alojz 1934, 258
Benkovič Ivo 1934, 144
Benkovič Ivan 1935, 81
Berdajs Vinko 1939, 329
Bernardi Drago 1935, 331
Bezenšek Arnošt 1935, 80
Bežek Božidar 1935, 180
Bizilj Tomaž 1934, 157
Bizjak Peter 1934., 152
Bleiweis — Trsteniški   Janez
1935, 112
Bleiweis — Trsteniški Karel
1935, 112
Blaznik   Aleksandrina    1934,
188
Blaznik Jožef 1934, 188
Böhm Ljudevit 1935, 91
Boltar Jernej 1935, 92
Bonač Ivan [Franc] 1934, 73
Bonač Ivan 1934, 252
Bonač Vladimir 1935, 90
Bončar Anton 1934, 147
Bončar Jožef 1934, 245
Boroevič Svetozar 1934 250
Brecelj Anton 1934, 73
Brejc Janko 1934, 70
Breznik Ivan 1934, 143
Borštnik Ignacij 1934, 69
Boštjančič Leopold 1935, 58*
Bubnov Nikolaj 1935, 79
Bučar Žiga 1936, 104
Burazovič Stjepan 1935, 310
Cankar Ivan 1934, 74
Cankar Izidor 1934, 144
Casti G. B. 1936. 177
Cegnar Janko 1939, 188
Ciuha Alojz 1934, 134
Crobath Benvenut 1934, 50
Cukavec Vladimir 1935, 91
Campa Avguštin 1935, 176
Celesnik Rado 1935, 179
Cerin Josip 1934, 149
Cerne Jernej 1936, 30*
Cernič Mirko 1934, 246
Cernigoj Miro 1935, 331
Cinkole Ivan 1934, 247
Cop Matija 1935, 253
Crnagoj Franc 1935, 81
Debelak Janko 1936, 136
Debevec Pavel 1939, 54
Derganc Franc 1939, 188
Detela Fran 1936, 191
Detela Stanko 1935, 59*
Deržič Ivan 1934, 338
Dimnik Jakob 1934, 146
Ditti Avguštin 1937, 135
Dokič (general) 1934, 252
Dolar Anton 1935. 58*
Dolenc Matej 1935, 59*
Dolinar Lojze 1940. 129
Drvota Josip 1935, 246
Erzin Avgust 1934, 338
Fajgelj Danilo 1934, 123
Ferant Anton 1935, 180
Fink Veličan 1935, 182
Finžgar Fran Šaleški 1934, 65
Fleišman Jurij 1934, 123
Forster Anton 1934, 124
Fortič Valentin 1935, 325
Franchetti Engelbert 1934, 146
Franke Ivan 1934, 22
Frankopan 1934, 147
Frelih Ivan 1935, 81
Frischauf Johannes 1936. 70
Frost Dimitrij 1935, 89
Funtek Anton 1934, 69
Furlan Jakob 1935, 174
Fux Riko 1935, 182
Gallus Jakob 1934, 122
Gangl Alojz 1935, 323
Gangl Engelbert 1934, 65
Gerber Jožef 1937, 198
Gerber Matija 1937, 198
Gerbič Fran 1934, 124
Gastrin   Ivan Valentin   1937,
199
Gestrin Jernej 1937, 199
Gogala Janez 1936, 2
Gogala Josip 1934. 252
Goldoni Karlo 1934, 285
Golia-Koblar Dana 1934, 147
Golia Pavel 1934. 247
Golja Vladimir 1935, 255
Golobic Lojze 1934.. 347
Goreč Ivan 1934, 248
Goričan Alojz 1934, 162
Goršič Fran 1935, 169
Gosar Andrej 1934, 245
Gostinčar Josip 1934, 144
230
29
Govekar Fran 1934, 68
Gozzi Gasparo (grof) 1935, 109
Grajzar Janez 1940, 158
Grasselli Peter 1934, 77; 1934,
št. 1 (pril.)
Grčar Tit 1935, 253
Grčar Viktor 1935, 84
Gregorio Vinko 1934, 79
Grohar Ivan 1937, 5,* 1940, 7*
Grošelj Pavel 1940, 255
Gruber Gabrijel S. J. 1934, 10
Gruden Josip I935, 178; 1936,3
Gruntar Ignacij 1935, 173
Güstin Alojzij 1934, 251
Gvajc Anton 1935, 328
Hadžid Stevan 1934, 150
Hartman Matevž 1935, 325
Hasse J. 1934, 183
Hieng Ernest 1934, 241
Hinterlechner Karel 1934, 154
Hojnik Fran 1935. 59*
Hradecky J. V. 1936, 203
Hrast-Negri Ivanka 1934. 156
Hribar Dragotin 1934, 250
Hribar Evgeniia 1936, 141
Hribar Ivan 1934, 22; 1936, št.
2 (pril.)
Hren Anton 1936, 76
Hrovat Ladislav P. 1935, 55
Hubad Matej 1934, 147
Hudovernik Aleksander  1934,
339
Hudovernik   Frančiška   1940,
245
Hudovernik Katarina 1940,
246
Hudovernik Primož star. 1940,
244
Hudovernik Primož ml. 1938,
199
Tlešič Fran 1934, 143
Inavec Benjamin 1934. 124
Istratij Panait 19.34, 318
.Tak Polde 1935, 91
.Taklič Ljudevit 1934, 243
Jakopič Franjo 1935, 2*
Jakopič .Josip 193.5, 3*
Jakopič Marija 1935, 2*
Jakooič Rihard 1935, 3*
.Tamar Tone 1935. 83; 1940,255
.Tančic Karel 1935. 59*
Jančigaj Franc 1934, 77
Janesch Ivan ml, 1937, 131
Janič Maks 1935, 330
Jankovič Fran 1934, 258
Jarc Anton 1936, 2
Jarc Evgen 1936, 187
Jeglič Anton 1934, 145
Jeglič    Anton    Bonaventura
1934, 64; 1937, št, 2 (pril,);
1939, 141
Jeglič Janko Nep, 1934, 78
Jelačič (ban) 1934, 95
Jelačin Ivan 1935, 81
Jenko Franc 1935, 216
Jerovšek Anton 1934, 230; 1936,
111
Jerše Ladislav 1934, 162
Jeruc Oton 1936, 141
Jesenko Fran 1934, 242
Jeuniker Anton 1940, 192
Jeuniker Matilda 1940, 192
Jovan Janko 1934, 332
Jug Klement 1936, 72
Jug Riko 1935, 86
Jurčič Josip 1934, 147
Juvan Alojzij 1935, št, 3 (pril,)
Juvančič Friderik 1935, 172
Kac V, 1935, 58*
Kajzelj Alojz 1934, 68
Kaizelj Bogomil 1940, 256
Kalan Andrej 1934, 72;  1936,
4
Karadordevič   Aleksander   I,
1934, št. 1 (pril.)
Karadordevič Marija 1936, št,
1 (pril.)
Karadordevič Peter I, 1935, 84
Karadordevič  Peter IL   1934,
št, 4 (pril,)
Karadordevič   Zorka   (knegi-
nja) 1936. 208
Karel VI. (cesar) 1935, 140
Karinger Anton 1934, 17
Karinger Jožef 1934, 94
Kauschegg Karel 1936, 141
Kavčič Fran 1934, 146
Kavčič Josip 1935, 253
Kavčnik Ivan 1935, 176
Kelemina Jakob 1934, 243
Kette Dragotin 1935, 6*
Kidrič Fran 1935, 176
Klein Ivan [Anton] 1934, 187
Kleinmayr Ignacij 1934, 187
Klofač Vaclav 1935, 175
Knebl Adolf Gustav 1935, 280
Knez Ivan 1934, 332; 1936, 188
Kobilca Ivana 1936, 193
Koch Ciril 1936, 138
Kočij an Ivan 1935, 82
Kocmur Ivan 1934, 145
Koderman Karel 1936, 76
Kogoi Marij 1940, št, 2 (pril,)
Kolesa Anton 1934, 337
Kollman Robert 1934, 60
Koman Albin 1935, 183
Koren Miha 1934, 338
Korn Teodor 1934, 347
Korošec Anton 1934, 142; 1940,
251: 1938, št. 2 (pril.)
Korsika Viktor 1936, 136
Korun Milan 1934, 144
Korun Valentin 1940, 256
Kopač Josip 1934, 145
Kos Franc 1936, 71
Kosler Josio 1935, 253
Kosler Peter 1936, 70
Kosovel Srečko 1936, 190
Kostanj evec Josio 1934, 258
Kosti Gustav 1936, 4
Kotnik Fran, ml, 1935, 112
Kovač Leopold 1940, 58
Kovačič Fran 1939, 113
Kozak Josip 1936, 47*
Kozak Josipina 1936, 76
Kraigher Alojz 1934. 246
Kraiči Viljem 1935, 181
Kraiec Pavel 1940, 254
Krajec Otmar 1935, 84
Kral Ivan 1935. 98
Kralj Ivan 1935. 82
Kramer Albert 1934, 142
Krapež Fran 1935, 180
Kreft Bratko 1935, 180
Krejči Anton 1935, 82*
Krek Cilka 1934, 67
Krek Gojmir 1934, 212
Krek Gregor 1934, 242
Kremžar Franc 1935, 82
Krisper Anton 1934, 346
Krisper Erik 1934, 346
Krisper Valentin 1934, 141
Kristan Anton 1934, 71
Kristan Etbin 1934, 144
Kržič Anton 1934, 339
Kukovec Vekoslav 1934, 71
Kune Matija 1935, 80
Kurinčič Franc 1935, 35*
Kus Mihael 1935, 330
Kušej Rado 1934, 242
Kveder-Demetrovič Zofka 1936,
193
Lah Evgen 1935, 112
Lah Ivan 1934, 147; 1940, 242
Lajovic Anton 1934, 318, 319
Lampe Evgen 1934, 75; 1936, 4
Lampe Fran 1936, 4
Langer Fran Podgoro 1936, 24
Langus   Matevž   1938,   št,   4
(pril,)
Lavrič Alfred 1935, 329
Lavtižar Fran 1936, 3
Lazari Anton 1934, 51
Leban Avgust 1934, 123
Leban Peter 1935, 178
Lehman Albert 1935, 2'97
Lenard R, 1935, 58*
Lenče Josip 1934, 247
Leskovar Ferdo 1935, 35*
Leskovar Josip 1934, 231
Leveč Ivan 1935, 183
Leveč Maks 1934, 249
Levičnik Albert 1934, 259 ; 1936,
10
Likozar Anton 1934, 78
Lilleg Maks 1934, 334
Lipoid Franjo 1934, št, 3, (pril,)
Lončar Dragotin 1934, 66
Lovrenčič Ivan 1935, 182
Lovše Pavla 1934, 147
Ložar Jernej 1934, 156
Lubec Milko 1934, 247
Lukman France 1934, 24.3
Lunder Rudolf 1934, 53
Mac-Neven o Kelly 1935, 21
Mader Robert 1935, 82*
Mäher Josip 1934, 147
Mahnič Anton 1934, 339
Maister Rudolf 1934, 151; 1934,
št, 4 (pril.)
Majaron Danilo 1934, 14.3
Majcen Stanko 1935, 256
Maj er Fran 1935, 58*
Majdič Ana 1936, 141
Makar Milan 1934, 231
Malgaj Tone 1935, 83
Mally Fran 1934, 146
Marčan Andrej 1934, 79
Marn Franc 1935, 81
Marn Rudolf 1935, 181
Marušič Drago 1934, 143
Masel j Franjo — Podlimbar-
ski 1934, 73
Mašek Kamilo 1934, 123
231
30
Mayer C. Jakob 1934, 346
Mayer Emerik 1934, 346
Mazi Josip 1936, 194
Mencinger Anton 1936, 255
Mencinger Tomaž 1934, 146
Meško Franc Ksaver 1934., 151
Mihelčič Anton 1935, 242
Mihevc Ignacij 1934, 145
Mihevc Jurij 1934, 122
Miklič Franc 1936, 34*
Miklič Karel 1936, 35*
Milar Franc Merala 1937, 30
Milavec Fran 1935, 168
Milčinski Fran 1936, 10
Mirtič Alojzij 1936, 198
Mlinar Ivan 1934, 156.
Mohorič Ivan 1935, 182
Mohorič Jakob 1934, 144
Moline David 1934, 186
Moline Viljem 1934., 186
Mosche Alfonz 1935, 112
Moškerc Miha 1935, 179
Mulaček Franjo 1934, 79
Murko Vladimir 1935, 254
Murn Aleksandrov Josip 1935,
6*
Mušič Vlado 1934, 127
Müller (baron) 1936, 67
Nahtigal Rajko 1934, 153; 1939,
20
Napotnik Mihael 1935, 173
Natlačen Marko 1935, 256
Nedelj kovic Petar 1935, 91
Novak Fran  (odvetnik)  1934,
143
Novak Fran (prof.) 1936, 255
Novak Tomaž 1934, 334
Noč Ivan 1935, 323
Nučič Hinko 1935, 90
Obrenovič Miloš (knez)   1934,
17
Ogoreutz Josip 1936, 104
Ogrin Ivan 1935, 82
Oražen Ivan 1935, 81
[Oražen] Oražem Zeni 1934,148
Orehek Franc 1935, 83
Ozvald Karel 1934, 242
Parma Viktor 1934, 332
Patat Maks 1937, 30
Patat-Kos Karolina 1937, 30
Pauer Ivan 1937, 69
Paučič Jože 1936, 198
Pauer Jožef 1937, 69
Pauer Simon Adam 1937, 68
Pauer Rok 1937, 68
Praunseis Alojzij 1934, 347
Pauschin Alojzij 1935, 280
Pavlic Franc 1935, 254
Pengov Ivan 1934, 335
Peric Ljudevit 1935, 82; 1935,
št. 1 (pril.)
Perles Adolf 1937, 196
Perles Ivan 1937, 196
Pestotnik Ivan 1934, 204; 1935,
179
Pestotnik Pavel 1934, 71
Peterlin Viktor 1935, 87
Petrič Fran 1935, 172
Petrič Ivan 1934., 335
Petrič Janko 1936, 194
Petrič Josip 1935, 250
Petričič Vaso 1934, 94
Pezdir Tob ija 1935, 83
Pfeier Vilko 1934, 230
Pipenbacher Josip 1934, 146
Pire Ciril 1934, 163
Pire Josip 1935, 82
Pipuš Zdenko 1935, 59*
Pitamic Leonid 1934, 152
Planinšek Fran 1934, 146
Plantan Ivan 1934., 241
Plečnik Janez 1940, 254
Plemelj Josip 1934, 153
Plut Milan 1936, 137
Podbevšek Ferdo 1935, 180
Podkrajšek    Fran-Harambaša
1934, 64
Pogačnik Bogdan 1935, 328
Pogačnik Gabrijela 1936, 142
Pogačnik Josip 1934, 70
Pogačnik Lovro 1934, 72
Poklukar Anton 1935, 79
Pollak Ivan 1936, 104
Praprotnik Simon 1934, 338
Prelovec Zorko 1934, 65; 1939,
53
Prelovšek Matko 1937, 127
Prepeluh Albin-Abditus   1934,
76; 1940. 256
Prešeren France 1938, 181
Pretnar Franc 1935, 291
Prijatelj Ivan 1934, 153; 1937,
183
Primic Anton 1935, 205
Primic Janez Krstnik 1935. 209
Primic Julija 1935, 209; 1935
št. 4 (pril.)
Puc Dinko 1934, 143; 1934 št.
1 (pril.); 1935, 89
Pucelj Ivan 1935, 87
Pupin Mihajlo 1935, 91
Pustoslemšek Rasto 1934, 145
Pušenjak Vladimir 1936, 140
Putjata Boris 1936, 137.
Rajnar Josip 1935, 179.
Ramovš Fran 1934, 153.
Rape Andrej 1940, 256.
Ravnihar Ivan 1935, 331.
Ravnihar Vladimir  1934,  71;
1935, št. 1 (pril.).
Rebek Josip 1934, 259.
Rebeuschegg Franc 1935, 331.
Regally Fran 1936, 72.
Reiser Otmar 1936, 140.
Reisner Josip 1935, 92.
Reitz France 1936, 140.
Remec Bogomil 1934, 144.
Remec Vladimir 1934, 72.
Resman Vinko 1936, 77.
Rezek Josip 1934, 163.
Ribnikar Adolf 1934, 64.
Rihar Gregor 1934, 122.
Rizzoli Dominik 1936, 25.
Robič Hugon 1935, 59*.
Rohrman   Viktor   1936,   144;
1937, 31; 1939, 115.
Rohrman Viljem 1939, 114.
Roj ina Anton 1934, 245.
Romih Tomaž 1936, 77.
Rosina Igor 1935, 58*.
Rostohar Fran 1935, 187.
Roškar Ivan 1934, 247.
Rozina Franjo 1934, 230- 1936,
60.
Rozina Josip 1936, 27.
Rozman Janez 1936, 2.
Rozman Josip 1935, 179.
Rozman Rudolf 1935, 82.
Rožič Valentin 1935, 89.
Rupnik Franjo 1935, 83.
Ružička Jan 1934, 145.
Samassa Albert 1934, 176.
Samassa Anton 1934, 176.
Samassa Jakob 1934. 175.
Samassa Maks 1934, 177.
Samassa Vincenc 1934, 175.
Samec Maks 1934, 154.
Sattner Hugolin 1934, 157.
Savin Risto glej Sirca Fride-
rik.
Scheuchenstuehl   Jožef   1935,
278.
Scheuchenstuehl Jožef Anzelm
1935, 276.
Scheuchenstuehl Justina 1935,
278.
Scheuchenstuehl-Bauer Jožefa
Terezija 1935. 279.
Scheuchenstuehl-Linner Anto-
nija Marija 1935, 279.
Scheuchenstuehl - Mammern
Marija Ana 1935, 279.
Scheuchenstuehl-Rechbach Ju-
lijana 1935, 279.
Schoeppl Anton 1936. 142.
Schrey Jean 1934, 288.
Schwarz Jožef 1940, 54.
Schwarz-Strekelj Jožefa 1940,
54.
Sedlar Avgust 1935, 90.
Seidl Ferdo 1936, 200.
Senekovič Andrej 1934, 73.
Senekovič Bogumil 1935, 175.
Senekovič Ivan 1934, 231 ; 1936,
111.
Sernec Dušan 1934, 245.
Sernec Janko 1936, 39.
Sič Albert 1935, 89.
Skrabar Viktor 1940, 188.
Skrbinšek   Milan   1934,   246;
1935, 90.
Slanovec Lojze 1935, 260.
Slavic Matija 1934, 243.
Slomšek Martin (razne slike)
1936, 19—21; 198.
Smiljanič Krsta 1934, 146.
Smola Anton 1936, 104.
Smole Jakob 1934, 245.
Smrekar Janez 1934, 250; 1936,
8.
Sodnik A. 1935. 324.
Soklič Matej 1934, 79.
Sonc Stanko 1934, 134.
Souvan Ferdinand 1935, 97.
Souvan Franc Ksaver 1935, 97.
Souvan Leon, ml. 1935, 97.
Souvan Leon, st. 1935, 97.
Srebot Ivan 1934, 335.
Srebrnič Josip 1934, 243.
Stanovnik Ivan 1935, 82.
Stare Leon 1934, 252.
Stegenšek Avguštin 1934, 247.
Steinmetz Alojzij 1937, 135.
232
31
Steinmetz France 1937, 135.
Stepič Peter 1934, 66.
Stermecki Panica 1936, 76.
Stermecki Rudolf 1935, 243.
Stiasny Ljudevit 1936, 77.
Stfelba Jožef ml. 1937, 31.
Stfelba Jožef st. 1937. 31.
Stfelba Marija Ida 1937, 31.
Stritar Josip 1934. 155; 1936,
79; 1935, 15*.
Stupica Fran 1935, 89.
Sulic Avgust 1935, 255.
Sušnik Anton 1934, 144.
Sušnik Avgust 1936, 140.
Svetec Luka 1935, 80.
Svetek Anton 1935, 291.
Serjak Jernej 1934, 155.
Serko Alfred 1934, 2'46: 1940,
49.
Sirca Friderik 1934, 321.
Skerjanc Lucijan M. 1935. 254.
Skerpin Žiga 1934, 50.
Skof Anton 1934, 334.
Škrabec Stanislav 1934, 52.
Skulj Fran 1934. 146.
Slajmer   Edo  1936,   75;  1939,
166.
Sorli Ivo 1935, 35*.
Sramel Božo 1935, 92.
Svabič Stevan 1935, 88.
Stefe Ivan 1934, 76.
Subic Ivan 1936, 71,
Suklje Fran 1934, 65; 1936, št.
4 (pril,),
Suklje Vladimir 1934, 336.
Sušteršič Ivan 1934, 75,
Talich Vaclav 1934, 155,
Tavčar Franja 1934, 67; 1936,
209; 1939, 190,
Tavčar Ivan 1934, 70; 1935, 83;
1935, št, 2 (pril.)
Tekavčič Fran 1936. 77,
Terpinc Fidelis 1934, 115; 1940,
99,
Terpinc Ivan 1940, 101,
Terpinc-Baumgartner Emilija
1934, 120.
Terpinc-Zeschko   Fina    1940,
lOO,
Terpinc-Zeschko Josipina 1934,
115,
Thaler Rafael 1936, 141,
Thalnitscher    Janez    Gregor
1934,   182,
Thierry-Kavcnik  Vilma   1934,
156,
Tičar Josip 1935, 81,
Tokan Ivan 1934, 145.
Tomšič Anton 1936, 39.
Tomšič Dušan 1935, 86*.
Toni Josip 1934. 157,
Toussaint - Fichtenau     (vitez)
1936 25,
Tönnies Gustav 1934, 288.
Tratnik Karel 1935, 187.
Trdina Fran 1934, 157.
Triller Karel 1934, 72,
Treo Dragotin 1935, 2'54.
Tripkovič Sava P. 1934, 150.
Trnkoczy   Ubald   1934,    152;
1936  73.
Trost Anton 1934, 241.
Trubar Primož 1934, 122; 1938,
33.
Tuma Henrik 1935, 180.
Turk Jakob 1935, 324.
Turk Josip 1935, 91.
Turko Ernest 1935, 311.
Urbančič Karel 1935, 83.
Ušeničnik Aleš 1934, 64; 1939,
20.
Valjavec Ljudevit 1935, 90.
Vega Jurij 1938, št. 3 (pril.).
Verbič Anton 1934, 337.
Verovšek Jurij 1934, 34.7.
Verovšek Miha 1934, 336.
Verstovšek   Karel   1934,   70;
1936, 60.
Vidmar Milan 1934, 154.
Vilhar Miroslav 1935, 174,
Vodnik Alojz 1939, 53,
Vodnik Hugo 1934, 51,
Vodnik Valentin 1934, 74,
Vodopivec Fran 1934, 241,
Voglar Fran 1934, 332.
Vončina Valentin 1934, 334,
Vošnjak Josip 1936. 39.
Vrhovnik Ivan 1935, 90; 1934,
št. 3 (pril).
Vrtovec Lojze 1934, 347.
Windischer Franc 1934., 22.
Wolf Anton 1934, 273.
Wolf Engelbert Turjaški 1934,
181.
Welsersheimb (grof) 1934., 273.
Zahorsky Gustav 1934, 335,
Zaje Albin 1935. 179,
Zaje Ivan 1934, 335,
Zajec Franc 1934, 76,
Zajec Lojze 1935, 179,
Zalar Viktor 1940, 255,
Zalaznik Aleš 1940, 91,
Zalokar Alojz 1934, 246.
Zamejic Andrej 1936, 2.
Zarnik Miljutin 1940, 255,
Zbašnik Fran 1935, 89,
Zeschko Anica 1934, 116,
Zeschko Terezija 1940, 98,
Zeschko Valentin 1934, 116,
Zinauer Friderik 1935, 35*.
Zois Žiga 1934, 136,
Zorman Janez 1934, 22.
Zrinjski 1934, 147.
Zupan Ignacij 1935, 272.
Zupan Ivan 1935, 272.
Zupančič Josip 1934, 334.
Zupančič Rihard 1934, 154.
Žagar Nikolaj 1934, 258.
Žargi Albert 1934, 249.
Žebot Franjo 1934, 231; 1935,
327.
Železnik Rado 1935, 250.
Zeleznikar Ivan 1936, 39.
Žerjav Gregor 1934. 74.
Zmitek Peter 1936, 75.
Zolger Ivan 1934, 152.
Zumer Josip 1935, 331.
Žumer Srečko 1935, 179,
Zupančič Oton 1934, 318; 1938,
št, 1 (pril,).
III, LIKOVNA UMETNOST, ARHITEKTURA, URBANIZEM
(Po avtorjih)
1, SLIKARSTVO, KIPARSTVO, GRAFIKA    |
Bergant Fortunat j
Ljubljanski tipi: Prestar; Tičar. 1938, 215—217.
Bežek Niko
Osnutek platnic za Kroniko   slovenskih mest.
1934, 348.
Bulovec-Mrak Karla
A. M. Slomšek. 1936, 198.
Clobucciarich Johannes
Novo mesto iz 1. 1604. 1936, 27; 1939, 122. I
David Gerard
Kambizova sodba I. 1934, 194.
Zenitnina v Kani Galilejski. 1934, 193.
Dell'Acqua Cesare
Metastasio, Artascre, scenarija I. dejanje. 1934, '
185.
Glej tudi Gobbis Giuseppe. j
I
Dolinar Lojze
Spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja. [12
si.] 1940, 130—141; št. 3 (ovoj, pril.).
Dyck Anthonis van
Marija z Jezusom v stari pinakoteki v Monako-
vem. 1939, 6.
233
32
Fromiller Josef Ferdinand
Umestitev Icorošicih Icnezov. 1940, 8.
Gangl Alojzij
Stritar Josip. 1935, 15*.
Gaspari Maksim
Josip Kozak. 1936, 47*.
Gobbis Giuscppe-G. Zuliani
Metastasio, Artasere, I. dejanje, 11. prizor. 1934,
184.
Metastasio, Demetrio, scenarij I. dej. (urezal C.
dell'Acqua). 1934, 2'78.
Göbler Josef
Detajl freske s sliko jugozahodnega Maribora v
XVIII. stol. 1934. 210.
Freska na stropu prezbiterija v minoritski cerkvi
v Mariboru. 1934, 209.
Jakac Božidar
Del B. Jakčeve razstave v Novem mestu. 1936,
200.
Peter II. kralj. 1934, št. 4 (pril.).
Dr. France Prešeren. Dar slovenskih mest uni-
verzi v Pittsburgu za jugoslovansko razstavo.
1938, 181.
Novo mesto — Breg 1935. 1935, 145.
Seidl Ferdo. 1936, 200.
Janez Ljubljanski
Angel na oboku prezbiterija cerkve na Kame-
nem vrhu (1459). 1938, 196.
Del slike Kristusa trpina pred ozadjem v slika-
nici iz življenja na fasadi cerkve v Crngrobu
(1460). 1938, 197.
Jelovšek Franc
Uuzionistična freska v svetišču cerkve sv. Petra
v Ljubljani. 1938, 198.
Sv.   Družina v cerkvi sv. Martina pri Žalni.
1939. 4.
Sv- Družina v Narodni galeriji v Ljubljani.
1939, 2—5; Sv. Družina pri sv. Petru v Ljub-
ljani. 1939, št. 1 (pril.).
Marija z Jezusom na freskah v cerkvi na Sladki
gori. 1939, 5.
Kalin Zdenko
Doprsje dr. E. Šlajmerja na spomeniku ob Leo-
nišču. 1939, 116.
Kasimir Luigi
Glavni trg v Ptuju. 1936, 150.
Marijin spomenik in mestna hiša v Mariboru.
1936, 151.
Pogled na ljubljansko stolnico, magistrat in Rob-
bov vodnjak. 1936, št. 3 (pril.).
Pogled na Ptuj z gradom. 1936, 148.
Pogled preko Florjanskega trga proti mestnemu
stolpu v Ptuju. 1936, 149.
Ljubljana: Studentovska  ulica  in   Ajdovščina.
1936, 146—147.
Kastner Josip
(Po M. Langusu) Marijino kronanje na oboku
ladje frančiškanske cerkve v Ljubljani. 1937,
št. 1 (pril.).
Kobilca Ivana
Baumgartner Mary. 1940, 101.
Kos Anton Gojmir
Okras predprostora v banski palači v Ljubljani.
1940, št. 4 (ovoj).
Ljubljana v zimski odeji. 1939, št. 1 (pril.).
Pogled na uršulinski samostan v Ljubljani od
juga. 1940, št. 1 (pril.).
Umestitev koroških knezov- 1940, št. 1 (pril.).
Umestitev koroškega kneza pri Krnskem gradu.
1939, 29.
[14 si.] 1940, 1—10.
Koželj Anton
Prvotno pročelje sv. Petra v Ljubljani. 1938, 199.
Kralj France
Spomenik Ignacija Borštnika in Antona Verov-
ška pred opernim gledališčem. 1935, 84.
Kralj Tone
Knez Kocelj sprejema sv. brata. 1939. 33.
Pogreb zaslugarja,  radiranka iz cikla »Cesta«.
1935, št. 2 (pril.).
»Pozdrav«. Dar mesta Ljubljane mestu Cleve-
landu. 1938, 183.
Primož Trubar. 1938, 33.
Kttnl Pavel
Hudovernik Frančiška, roj. Kristan (1788—1863).
1940, 245.
Hudovernik Primož star. (1772—1845). 1940, 244.
Kurz v. Franz (Goldenstein)
Kongresni trg okoli 1. 1840. 1934, 270.
Langus Matevž
Freske v kupoli ljubljanske stolnice. [4 sl.] 1939,
159—163.
Lastna podoba. 1938, št. 4 (pril.).
Marijino vnebovzetje na oboku prezbiterija
frančiškanske cerkve v Ljubljani. 1935, 22'2.
Mladostni portret Primčeve Julije in brata Ja-
neza Krst. Primca. 1935, 209; Podoba Primče-
ve Julije. 1935, št. 4 (pril.).
Skica za sliko nad oknom v vzhodni steni prez-
biterija frančiškanske cerkve v Ljubljani (ur-
šulinski samostan). 1937, 34.
Skica za Stari testament, skica za Novi testa-
ment na sliki Marijinega kronanja v franči-
škanski cerkvi v Ljubljani (uršulinski samo-
stan). 1937. 33.
Terpinc Fidelis. 1940. 99.
Terpinc Fina, roj. Zeschko. 1940, lOO.
Terpinc Ivan dr. med. 1940, 101.
Zeschko Terezija, mati Fine Terpinc. 1940, 98.
Males Miha
Pogled na frančiškansko cerkev v Ljubljani-
1937, št. 3 (pril.).
Metzinger Valentin
Sv. Barbara v kapiteljski cerkvi. 1939, 129.
Podoba sv. Florijana v cerkvi sv. Petra s po-
gledom na šentpetersko predmestje. 1938, 20O.
Madona na gradu Otočcu. 1936, 199.
Spitalski most 1. 1738. 1937, 68; 1938, 21.
234
33
Nikolié B.
Glej Valvasor Johann Weikhard.
Novelli Pietro Antonio
Naslovni list Goldonijevih zbranih del. 1934, 284.
Metastasio, Demetrio, I. dejanje, 8. prizor. (Ure-
zal G. Zuliani). 1934, 279.
Palma Jakob ml.
Pieta V škofijsliem dvorcu v Ljubljani. 1938, št.
4 (pril.).
Pcrnhart Marko
Bled (zbirka na Fužinah). 1940, 96.
Peruzzi Svetoslav
Nagrobni spomenik septembrskim žrtvam. 1934,
57.
Plainer Matija
Marijino oznanenje na krilih oltarja v cerkvi v
Petrovčah (1605). 1938, 198.
Pozzo Angelo
Semeniški portal v Ljubljani. 1935, št. 1 (ovoj).
Pregelj Marij
Prihod svetih bratov h knezu Koclju. 1939, 33.
Quaglio Giulio
Del poslikanega oboka v stolnici v Ljubljani.
1938, 197.
Robba Francesco
Sv. Boštjan pred stolno cerkvijo v Celovcu. 1935,
213.
Cesar Karel VI. 1935, 140.
Sv. Felicita na velikem oltarju v frančiškanski
cerkvi v Ljubljani. 1935, 211.
Sv. Filip na velikem oltarju v frančiškanski cer-
kvi v Ljubljani. 1935, 211.
Sv. Frančišek Regis v cerkvi sv. Katarine v
Zagrebu. 1935, 137.
Sv. Frančišek Ksav. v cerkvi sv. Katarine v Za-
grebu. 1935, 136.
Glavni oltar v frančiškanski cerkvi. 1934, 48.
Oltar sv. Ignacija v cerkvi sv. Katarina v Za-
grebu. 1935, 135.
Oltar v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. 1938, št.
4 (pril.).
Sv. Janez Nepomuk pred cerkvijo sv. Florijana
v Ljubljani. 1935, 134.
Sv. Janez Nepomuk pred stolno cerkvijo v Ce-
lovcu. 1935. 2'12.
Sv. Leopold pred stolno cerkvijo v Celovcu. 1935,
213.
Sv. Matija, sedaj v župni cerkvi v Varaždinskih
Toplicah. 1935, 139.
Sv. Rok pred stolno cerkvijo v Celovcu. 1935,
212.
Sv. Štefan, sedaj v župni cerkvi v Varaždinskih
Toplicah. 1935, 138.
Veliki oltar v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
1935, 210.
Znamenita marmornata prižnica v šempetrski
cerkvi. 1935, 215.
Schaffenrath Alojz
Kapucinski (današnji Kongresni) trg s stanov-
skim gledališčem v prvotni obliki. 1934, 104.
Pogled na glavno mesto Ljubljano v kraljevini
Iliriji. 1937, št. 1 (pril.).
Seeland [izrisal J. Oblak]
Vožnja po železnici. 1934, 170.
Sedej Maksim
Sv. Ciril in Metod pri knezu Koclju. [2 si.] 1939,
31.
Ustoličenje koroškega vojvode. 1939, 30.
Sič Albert
Marijine toplice ob Ljubljanici. 1939, 15.
Sirk Albert
Prihod Slovencev na morje. 1939, 34.
Slapernik Rajko
Knez Kocelj sprejema nadškofa Metoda. 1939,35.
Kmečki upor. 1939, 36.
Sternen Matej
Angel iz Abrahamove daritve na oboku franči-
škanske cerkve v Ljubljani. 1937, 35.
Angeli trobentači na sliki Marijinega kronanja
v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. 1937, 35.
Citalničarji. 1940, 171.
Jeglič A. B. za Vzajemno zavarovalnico v Ljub-
ljani. (Podoba, kompozicijska skica, zasnutek).
[7 si.] 1939. 139—142.
Jesen v Slovenskih goricah. 1940, 171.
Karton za skupino angelov. 1937, 43.
Karton za sliko svetnika v skupini Novega te-
stamenta. 1937, 39.
Kompozicijska študija za ljubezen. 1937, 37.
Lepa nedelja pri minoritskem samostanu v Ma-
riboru 1. 1780. 1940, 167.
Marijino kronanje v frančiškanski cerkvi v
Ljubljani. Sistem slikanega oboka. 1937, 32.
Marijino vnebovzetje na oboku prezbiterija
frančiškanske cerkve v Ljubljani; Kompozi-
cijska skica. 1935, 223—224.
Mojzes, del slike Starega testamenta pri franči-
škanih v Ljubljani. 1937, 45.
Osnutek za fresco »1575« in fresco »1797«. 1938,
32.
Promet in industrija. 1940. 168.
Skica za barvno kompozicijo slike Marijinega
kronanja v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
1937, 36.
Slika Marijinega- kronanja na oboku ladje fran-
čiškanske cerkve v Ljubljani. 1937, št. 1
(pril.).
Stari dravski most z Magdalenskim predmestjem
ok. 180O- 1940, 166.
Stari Maribor. 1940, 169.
Sternen pri slikanju freske v frančiškanski cerk-
vi v Ljubljani. 1937. št, 1 (pril.).
Študija glave, 1937, 442,
Študija glave, ki gleda navzgor, 1937, 41.
Študija za angela. 1937, 37.
Študija za sedečo figuro. 1937, 38.
Škropljenje v vinogradu, 1940, 169,
Turizem in gozdarstvo, 1940, 170.
Vega Jurij. 1938, št. 3 (pril.).
235
34
Stroj Mihael
Baumgartner Ivan H. 1940, 100.
Hudovernik Katarina roj. Kanduč (1814—1886).
1940, 246.
Hudovernik Primož ml. (1811—1889). 1940. 24.7.
Podoba deklice. 1938. 199-
Šantel Saša
Slovenski preporod. 1939, 37.
Slovenski skladatelji. 1937, 216.
Stara Ljubljana, Studentovska ulica. 1937, št. 2
(pril.).
Ribja ulica št. 4 (pril.).
Skola Oton
Novo mesto 1836. [2 sl.] 1938, 100; št. 2 (pril.).
Subic Janez
Bolni Terpinc goduje. 194fl, 97.
Glej tudi Subic Jurij.
Subic Jurij
Bretonski kmet. 1939, 2'55.
Marijin obisk pri teti Elizabeti. 1938, št. 1 (pril.).
Pred lovom. 1939. št. 4 (pril.).
Razstava — interier iz Jakopičevega paviljona;
iz Narodne galerije. 1938, 50—51. (Brata Su-
bic).
Tiepolo Giovanni Battista
Prenos betlehemske hišice v Scalzi v Benetkah.
1935, 225.
Tito Etore
Kompozicija na oboku cerkve Scalzi v Benetkah.
1935, 226.
Tratnik Fran
Beg pred Turki. 1939, 31-
Kmečki upor. 1939, 32.
Trpin Janez
Robbov vodnjak s pogledom na stolnico. 1934,
št. 1, 2, 3, 4 (ovoj). -
Valvasor Johann Weikhard
Blatna vas leta 1670 (po risbi v Valvasorjevi
zbirki) leta 1825 (po katastrski mapi). 1940,
242—243.
Čevljarski most za Valvasorja (1680) z južne
strani. 1938, 19.
Bivši frančiškanski samostan z mestnim obzid-
jem. Cerkev diskalceatov na Ajdovščini. 1934,
24.
Grad iz okoh 1. 1660. 1934, 30.
Grad Pod Turnom. Po Valvasorju. 1938, 2'31.
Kapucinska (danes Wolfova) ulica in nje podalj-
šek "Pred fištamskimi vratmi« (danes vzhodni
del Kongresnega trga) okoli 1670. 1937, 194^
Ljubljana. Del Tyrseve ceste po sliki iz okoli 1.
1660. 1940, 89. (Po Valvasorjevi predlogi risal
D. Nikolič).
Ljubljana s Spitalskim mostom za Valvasorja
(1670). 1938, 71.
Lontovž v Valvasorjevi dobi. 1934, 100.
Marijin kip (Valvasorjev zasnutek). 1938, 165.
Marijin spomenik v prvi dobi (Po sliki v Valva-
sorju, knjiga XI). 1938, 111.
Marijin trg med L 1660—1670. (Po Valvasorjevi
predlogi risal D. Nikolič). 1938, 69.
Pogled na Ljubljano: Grad z utrdbami, Ljub-
ljanica z »grabljami«. Vodna in Pisana vraJ
ta, levi Breg. 1934, 27.
Pogled na sedanji trg na Ajdovščini iz okoli
1660. 1934, 39.
Risba sedanjega in uršulinskega samostana iz
okoli 1. 1600 [1660]. 1934. 37.
Samostan klaris v Škofji Loki. 1940, 153.
Skica za sliko iz okrog 1. 1680. J. Valvasor. 1938,
194.
Slika iz 2. pol. XVIII. stol. na diplomi strojar-
skega ceha (Po Valvasorju). 1938, 195; 1939,
51.
Stara mestna hiša v Valvasorjevi dobi. 1934,
102.
Stara stanovska jahalnica, kjer danes stoji
zgradba Filharmonične družbe. (Iz Valvasor-
ja). 1934, 102.
Sentpetrska cerkev in okolica 1. 1660. 1937, 3.
Sentpetrska Ljubljanica (Gosja otoka) okoli 1.
1660. 1937, 5.
Spitalska vrata s špitalskim mostom, levo stol-
nica. 1934, 25.
Spitalski most za Valvasorja 1. 1680. 1938, 18.
Valvasorjeva Ljubljanica, pogled na Stari trg,
okrog 1. 1660. 1938, 79.
Valvasorjeva, po starosti druga, a zelo netočna
slika Novega mesta iz 1. 1689. 1939, 122.
Velesovski samostan dominikank do 18. stol.
I94ß, 151.
Začetek »Forštata« 1. 1670. (Po Valvasorjevi gra-
fični zbirki). 1937, 131.
Vavpotič Ivan
Del Vavpotičeve razstave v Novem mestu. 1936,
200.
[Dvajseti] 20. IX. 1908. 1934, št. 1 (pril.).
Vischor Georg Matthäus
Celje in Stari grad okrog 1. 1680. 1934, 302-
Maribor v 2. pol. XVII. stol. 1935, 123.
Samostan dominikank v Marenbergu [Radljah].
1940, 161.
Bivši samostan dominikank v Studenicah. 1940,
152.
Werner Friedrich Bernhard
Baročna Ljubljana s samostanom klaris in ur-
šulink. 1940, 153.
Wettach Heinrich
Kleinmayr-Bambergova tiskarna v Kolodvorski
ulici. 1934, 188.
Wolf Janez
Mati božja s sv. Nežo in sv. Janezom. 1940, št.
2 (pril-).
Zuliani G.
tilej Gobbis Giuseppe, NoveUi Pietro Antonio
b) ARHITEKTURA, URBANIZEM
Bohinc Lado
Glej Costaperaria Josip.
Corbusier
I Glej Le Corbusier.
236
35
Costaperaria Josip
Costaperaria Josip in Lado Bohinc, Konkurenč-
ni osnutek za spomenik kralja Aleksandra na
Kongresnem trgu. 1940, 139.
Cernigoj Jaroslav
Cernigoj Jaroslav in Boris Kalin, Osnutek za
regulacijo trga svobode in spomenik kralja
Aleksandra I. Zedinitelja. 1939, št. 2 (pril-).
Cernigoj Jaroslav in Zdenko Kalin, osnutek
spomenika kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
1939, 83.
Regulacija Trga svobode s kraljevim spomeni-
kom. 1939, št. 2.
Sedanje stanje na Trgu svobode; regulacija Trga
svobode s kraljevim spomenikom- 1939, 81—
82.
Gaspari Oton
Glej Štrukelj Tomaž.
Glanz Vinko
Aksonometrični pogled, tloris in načrt projekti-
ranega Ljubljanskega velesejma. 1940, 80^—83.
Meščanska šola na Viču. 1940, 28, 217.
Hautecoeur Luis
Načrt cirkulacije v muzejskem prostoru. 1940,
70.
Hus Herman
Eden izmed osnutkov za postavitev spomenika
pri vhodu v Titovli. 1940, 139-
Naris končnega načrta za podstavek spomenika;
ureditev Kongresnega trga za kraljev spo-
menik. 1940, 136.
Študija za zazidavo reguliranega Marijinega
trga. 1937, št. 3 (pril.).
Uršulinska cerkev sv. trojice v Ljubljani, [tlo^
ris in 4 narisi] 1934, 296—297.
Kalin Boris
Konkurenčni osnutek za spomenik. 1940, 139.
Kalin Boris in Vinko Glanz, Konkurenčni osnu-
tek za spomenik pred univerzo; spomenik pri
vhodu v Tivoli. 1940, 138.
Glej tudi Cernigoj Jaroslav.
Kalin Zdenko
Glej Cernigoj Jaroslav.
Kham Lado
Glej Hohrmann Stanko.
Kobe Boris
Darilo ljubljanskega župana za tekme dekliških
krožkov na mladinskem taboru. 1940, št. 1
(ovoj).
Delavska stanovanjska naselja za Bežigradom.
1940, 218.
Županovo darilo lovcem. 1940, 215.
Kos Miro
Glej Kos Tine.
Kos Tine
Glavna stran s 1. nagrado nagrajenega konku-
renčnega osnutka. 1940, 137.
Kos Tine in Miro Kos, Načrt za postavitev spo-
menika po 1. nagrajenem osnutku. 1940, 137.
Le Corbiisier
Model velemestnega središča z utrjenimi nebo-
tičniki. Predlog za novo zazidavo središča v
Parizu. 1938, 86.
Mariani
Zaščiteno mesto — načrt. 1938, 87.
Moreux J. Ch-
Shematični načrt muzeja. 1940, 72.
Mušič Marjan
Predlog  za   zunanjščino   resta vrirane   stolnice;
Osnutek za prenovljeno zunanjščino stolnice
v Mariboru. [2 si.] 1939; 85.
Skica za regulacijo Slomškovega trga in okolice.
[2' si.] 1939. 89—90.
Mušič Vlado
Nova osnovna šola za Bežigradom. [7 si., na-
črti — tlorisi]. 1934, 125—128; 1940, 219.
Navinšek Emil
Študija za zazidavo reguliranega Marijinega
trga. 1937, št. 3 (pril.).
Perret August
Teoretični načrt muzeja. 1940, 70.
Pirnat Niko
Pirnat Niko in Ivo Spinčič, Konkurenčni osnu-
tek za spomenik pred Narodnim domom. 1940,
138.
Plečnik Jože
Cerkev na Barju v Ljubljani. 1939, št. 2 (pril.).
Model projektiranega tržiščnega mostu čez
Ljubljanico; Rotovža na Vodnikovem trgu.
1940, 216—217.
Načelni osnutek za regulacijski načrt velike
Ljubljane; Načrt za Južni trg in okolico; Na-
črt za južni trg s preurejeno Zvezdo in pro-
pilejami; Predlog za propileje združene v
spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja;
Stebriščni vhod na Zale. 1939, 22'8—232.
Projekt za preureditev ljubljanskega gradu. [6
si.] 1934, 107—112.
Vodnjak na St- Jakobskem mostu. 1934, št. 1
(pril.).
Ravnihar Edo
Aksonometrični pogled na tloris Moderne gale-
rije. 1940, 71.
Aksonometrični pogled na Moderno galerijo z
okolico. 1940, 68.
Načrt srednjega dela glavnega pročelja Moder-
ne galerije. 1940, 67.
Prednji pogled na Moderno galerijo- 1940, št. 2
(pril.).
Primer notranje ureditve Moderne galerije. 1940.
66.
Primer ureditve razstave v Moderni galeriji.
1940, 69.
Rohrmann Stanko
Rohrmann in Kham, Aksonometrični pogled ce-
lote projektiranega velesejma. 1940, 78-
237
36
Sever Milan
Projekt za ljubljanski velesejem. 1940, 78.
Stein Ci.
Načrt za umetnostni muzej v Princeton univer-
sity. 1940, 68.
Projekt za dosledno izpeljavo cirkulacije skozi ;
muzejske prostore.  1940, 70.
Shematični načrt idealnega muzeja. 1940, 72.
Shematični načrt muzeja bodočnosti. 1940, 74.
Špinčič Ivo
Glej Pirnat Niko.
Štrukelj Tomaž
Otroško zavetišče v Trnovem. 1940 , 218.
Wolf P.
Zasnova zaščitenega mesta. 1938, 88.
IV   ZEMLJEVIDI, TLORISI, NAČRTI, DIAGRAMI IN DRUGO
Ljubljana
Blatna vas po katastrski mapi 1825. 1940, 243.
Celotni pogled na Ljubljanski velesejem (model).
194,0, 83.
Deset let meteorološkega opazovanja na Smarni
gori. [2 sl.[ 1937, 166—168.
Dnevni dotok industrijskega delavstva v Ljub-
ljano'. [4 sl. — skice] 1939. 52.
Forštat po Florjančič-Kaltschmidovem zemljevi-
du Ljubljane iz 1. 1744. 1937. 70.
Kako naj poskrbi Ljubljana za varnost mesta
v regulacijskem načrtu? Splošni obris z glav-
nimi smernicami. 1938, 92.
Končna oblika obzidane Ljubljane. 1939, 50.*
Lega industrije, obrti in trgovine v Ljubljani
po stanju iz 1. 1930. (Sestavljeno po razpravi
Zv. Hočevarja). 1938, 91.
Linhartova (Anton) hiša pred prezidavo 1. 1799
(Po zarisu v aktu 2/733 iz 1. 1799, v mestnem
arhivu). 1936, 133.
Ljubljana leži v trikotu blizu državnih mej.
[Skica.] 1938, 89.
Ljubljana s projektom novih utrdb iz sredi
XVII. stoletja. 1938. 81.
Ljubljansko naselje leta 1935. [skica] 1937. 205.
Marijin trg — študija tlorisne osnove regulira-
nega trga. [12 sl.] 1937, 14,8—155.
Mednarodne ceste in Ljubljana. [2 sl. — 2 zem-
ljevida] 1938, 93—94.
Mestni regulacijski načrt v splošnih obrisih.
1938, 91.
Mladinske počitniške kolonije mestne občine
ljubljanske. [6 sl. — diagrami] 1937, 178 do
181.
Načrt mesta Ljubljane. 1935, 5-
Načrt mesta sredi 19. stol.  [4 sl.] 1935, 76 do
77.
Načrt mesta Ljubljane in pregled obstoječih po-
sojil Mestne hranilnice ljubljanske na stav-
be v Ljubljani. 1935, 146.
Načrt mesta Ljubljane — v srednjem mestu so
zaznamovane bivše utrdbe, zgoraj premesti-
tev železnice. 1935, 5.
Načrt Moderne galerije s projektom možne no-
tranje razdelitve razstavnih prostorov. 1940,
73.
Načrt vehke Ljubljane. 1935, 245.
Najstarejši načrt Ljubljane — tlorisi. [3 sl.] 1937,
164—165.
Nevihte v Ljubljani. [2 skici] 1939, 26—27.
Novi trg so pridružili Staremu trgu. 1939, 50.*
Občutljivost Ljubljane v primeru zračnega na-
pada. 1938. 91.
Obleganje Ljubljane (boj na nož; s topovi;
zračni napad. [3 skice] 1938, 81.
Okolica Mesar.-.kega mostu in »Forštata« sredi
XIX. stol. 1937, 28.
Označba ljubljanskega vremena. Primer izoba-
rične situacije za severni, južni tip. Diagrami.
1936. 52—54,
Pogled na Emono iz zraka (model). 1939, 49.*
Pogled na kolodvor in kolodvorsko tirje po po-
globitvenem projektu. [3 sl. — načrti] 1937;
209—2'10-
Predlog mestne občine, ki je služil za podlago
pri odločitvi sedanjega mesta za spomenik
v Zvezdi. 1040, 135.
Predmestje »Pred fištamskimi vrati« 1. 1745.
Po   Florjančič-Kaltschmidovem   zemljevidu.
1937, 193.
Preskrba Ljubljane z mlekom. [4 sl.] 1939, 245
do 252.
Prerez poglobljene proge in pogled na okohco
v Tivoliju. 1937, 208.
Rodoslovje prafare sv. Petra v Ljubljani, [zem-
ljevid] 1937. 8.
Sedmero mestnih župnij v medsebojnih mejah-
1934, 89.
Situacija kolodvora 1. 1849 (skica). 1937, 202.
Situacij ski načrt kolodvorskega okoliša po po-
globitvenem projektu. 1937, 208.
Situacij ski  načrt  Slonove   (danes  Prešernove)
uUce iz 1. 1745. 1938, 70.
Skice razvoja vlog in posojil Mestne hranilnice
ljubljanske. [4 sl.] 1935, 148—149.
Skupina zgradb z nebotičnikom skoro v novo-
dobni zazidavi. 1938, 90.
Slovenski dom v Ljubljani (načrt). 194,0, 248.
Standardizacija inteligenčnega testa ljubljanske
poklicne posvetovalnice.  [4 diagrami]  1940,
183—184.
Lega Starega trga pod Gradom. 1939. 49*.
Starostna razdelitev prebivalstva Ljubljane po
ljudskem štetju iz 1. 1857. 1934, 239; iz 31-
XII. 1869. 1935, 128; iz 31. XII. 1880. 1935,
302; iz 31. XII. 1890, 1937, 173. [Grafični pri-
kazi].
Sv. Petra cesta in okolica po katastralni mapi
iz 1. 1825. 1937, 133.
Šolski uspehi v višjih razredih ljubljanskih šol
in rodbina.  [20 tabel in 5 diagramov] 1940)
227—240.
Talni načrt današnje goste zazidave nekdanje-
ga Starega in Novega trga. 1938, 90.
Talni načrt mesta Ljubljane. 1937, 204.
Talni načrt mesta Ljubljane. [25 skic in sl.]. 1937;
88—101. !
Tločrt Ljubljane okrog leta 1860. 1937, 203.
Tloris kolodvora 1. 1849; postajno poslopje od
strani. 1934, 172—173.
Tloris Uršulinske cerkve v Ljubljani- 1934, 292.
238
37
Uvoz klavne živine v Ljubljano 1. 1935. [6 skic}
1937, 105—112'.
Vseučiliška knjižnica  v Ljubljani. [Situacijski
načrt, 3 modeli] 1934, 84—85.
Vzdolžni profil v smeri glavne proge od Viča do
Predovičevega sela (Moste). 1937, 207.
Zemljevid mesta. 1940, 202.
Zale, model glavnega poslopja. 1939, 45.*
Maribor
Del tlorisne mreže starega Maribora. 1936, 35.
Shema glavnih sestavnih delov prvotnega Cerk-
venega trga. 1939, 87.
Skica nekdanjega Cerkvenega trga- 1939, 87.
Geologja Maribora. [4 skice] 1938, 224—225.
Regulacija Glavnega trga v Mariboru. [3 si.]
1935, 152—153.
Mestna občina in njeni uslužbnci. [Skica] 1935,
228.
Tloris Mariborskega gradu. 1937, 212.
Današnji Stolni trg. [Skica] 1939, 88.
Novo mesto
Kapiteljska cerkev: talni načrt prezbiterija in
kripte. 1937 23—24.
Predlog novega cestnega omrežja. 1939, 146.
Razvoj Novega mesta preko obzidja. 1939, 146.
Rekonstrukcija mestnega obzidja. 1939, 145.
Srednjeveško mesto med obzidjem. 1939, 144.
Talni načrt frančiškanske cerkve. 1937, 219.
Tloris Novega mesta. 1938, 105.
Topografska skica novomeškega pomola z vri-
sanimi platnicami. Srednjveško mesto med
obzidjem. 1939, 144.
Zemljevid mesta. 1940, 196-
Drugi liraji
Pleterje: samostanska cerkev, talni načrt. 1937,
23.
Ptuj, načrt mesta iz 1. 1824, 1939. 203.
Regulacijski načrt Savinje; Padavinsko območje
Savinje. 1934, 219.
Lfentrupert: cerkev, talni načrt. 1937, 12.
Poznoantične utrdbe nad Vranjem pri Sevnici.
1939, 241.
Zemljevidi krajev (Cerknica, Črnomelj, Kamnik,
Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Lož, Metlika,
Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Višnja gora).
1940, 196—203.
Kraji zunaj Slovenijo
Zagreb — glavni regulacijski načrt. 1938, 185.
Kraji zunaj Jugoslavije
Aprilia. regulacijski načrt za središče mesta.
1938. 9.
Hitlerjevo mladinsko zavetišče v Berchtesgadnu.
1938, 77.
Razširitvene gradbe glavne drž. banke v Berli-
nu. 1938, 77.
Reichssportfeld v Berlinu. 1938. 74.
Braunschweig, predlog za preureditev Altstad-
markta, Kohlmarkta- 1936, 32—33.
Sola za voditeljice v Braunschweigu. 1938, 76.
Guidonia, načrt mesta. 1938, 11.
Kassel. Načrt za izpeljavo sodobno zadovoljive-
ga prometa skozi staro mesto. 1936, 34.
Stara in nova pinakoteka v Monakovem. 1940-
72—74.
Zgradbe v Münchnu s preoblikovanjem Kralje-
vega trga. 1938, 76.
Letališče v München-Reinu. 1938, 75.
Kopališče na drž. avtomobilski cesti na progi
München^alzburg. 1938, 75-
Celotni pogled na Parteigelände v Nürnbergu.
1938, 73.
Ordensburg Sonthofen. 1938, 73.
Talni načrt italijanskega mesta Palma Nova
iz 1. 1538, 80.
Rim, regulacijski načrti. [7 si.] 1938, 3—16; Ure-
ditev podnožja kapitola in začetek ulice Via
del Mare. 1938, št. 1 (pri.).
Treviso, regulacijski načrt za mestni okraj S.
Nikolo. 1938, 13.
Shema novih ruskih mest ob Uralu. 1938, 86-
Trg Adolfa Hitlerja v Weimarju. 1938. št. 2
(pril.).
Splošno
Alkoholizem med učenci osnovnih in meščan-
skih šol v slovenskih mestih v šolskem letu
1936/73. [Diagram] 1938, 54.
Duhovnije oglejske dieceze na Slovenskem po
najstarejšem znanem seznamu iz 1. 1296.
[Zemljevid] 1937, 11.
Inteligentnost, šolski uspehi in družbeni izvor
dijakov srednjih in meščanskih šol. [4 dia-
grami] 1939, 170—172.
Meteorološka mreža Dravske banovine po stanju
1. I. 1938. 1939, 183-
Načrt zračne obrambe, 1938, 84,
Načrti stanovanjskih hiš, [8 si,] 1940, 217—221.
Načrt za modernizacijo mestnih utrdb pod vpli-
vom strelnega orožja- Okrog 1660. 1938, 80.
Odprto mesto s hišami v vrtovih. 1938, 85.
Ponazoritev zračnega napada v mestu z utrje-
nimi nebotičniki. 1938, 87.
Posledica zračnega napada v ozkih in širokih
uHcah. [2 si] 1938, 88.
Potresi v luči geologije: 1. Karta potresnega
ozemlja 14. in 15. IV. 1885. 1935, 13. 2. Pre-
gledna geološko-tektonska karta. 1935, 9. 3.
Širjenje potresnih valov. 1935, 10. 4. Tekton-
sko-potresna karta slov. ozemlja. 1935, 17- 5.
Sistem prelomov v območju Sredozemskega
morja. 1935, 16.
Povečanje zračnega orožja od 1. 1918—1935. 1938,
82. .
Pregled zvez Slovenije z morjem. [Zemljevid]:
1936, 89-
Prerez zgradb med zračnim napadom. Vpliv vži-
galnih, razstrelilnih in plinskih bomb. 1938,
88.
Shema koncentričnega mesta, ki se je razraslo
iz srednjeveške zasnove v veliko mesto z ne-
zdravim središčem. 1938, 84.
Shema zaščitnega mesta s samostojnimi mestni-
mi deli in utrjenim središčem. 1938, 92.
Shema zvezdastega mesta z ohranjenim sredi-
ščem. 1938, 92-
Shematični prerez podzemnega mesta, ki naj nu-
di zavetje pred nenadnimi zračnimi napadi.
1938, 85.
Točnost bombardiranja. [Številčni prikazi — ski-
ca] 1938, 83.
Umrljivost in rojstvo otrok na 1000 prebivalcev
v Dravski banovini 1925—1934. 1936, 115.
Umrljivost otrok v Jugoslaviji. [Statistična slika]
1936, 123-
Zavetišča pred napadi iz zraka. [23 skic] 1939,
173—177.
Zazidava blokov med ulicami. [4 skice] 1938, 89.
239
38
V. RAZNE SLIKE
Fogg art museum. Viseče shrambe za slike. 1940,
65.
Gorske bukve (faksimile). 1935, 198.
Izbiranje krompirja na vrtu, v laboratoriju. [2
sl.] 1935, 314—315.
Naslovna stran nemškega libreta »Ulcarione«.
1935, 50.
Naslovna stran Laybasserjeve zbirke formular-
jev. 1935. 25.
Paster-Montana, prvi te vrste v Jugoslaviji; Pi-
nognetilnik najnovejšega tipa. 193 , 2'33.
Plašč Hasana paše. 1937, 221.
Postiljon v uniformi. 1934, 171.
Poštni voz iz Varaždina v Zagreb. 1934, 169.
Stalne maske italijanske komedije. 1934, 285.
Selekcioniran,  neselekcioniran krompir.  [2 sl.]
1935, 313.
Tip lokomotive 1. 1850, 1934. 2'75.
Tip lokomotive »Philadelphia«. 1934, 274.
ak iz 1. 1837. 1934, 275.
240
KAZALO
UVOD      .............. 203
A. VSEBINSKO KAZALO....... 305
I. Zgodovinski viri in njiiiova na-
liajališča.......... 205
1. Zgodovinski viri..... 205
2. Biografije, nekrologi   .... 205
3. Kronologije....... 207
4. Arhivi, biblioteke, muzeji .   . 208
a) Arhivi     ........ 208
b) Biblioteke....... 208
c) Muzeji in spomeniško var-
stvo    ......... 208
II. Najstarejša  zgodovina in arheo-
logija ........... 208
1. Rimska   (in grška) zgodovina
in arheologija...... 208
III. Srednji vek........ 209
IV. Zgodovina od 16. do 18. stol. .   . 209
V. Obdobje od 1848 do 1914   ... 209
VI. Od začetka prve do začetka dru-
ge   svetovne vojne..... 209
VII. Posamezne   zgodovinske   panoge 209
1. Slovenska gospodarska in so-
cialna zgodovina..... 209
a) Razvoj prebivalstva, štetje
in popisi    ....... 209
b) Zgodovina mest in trgov  . 210
c) Zgodovina obrti, manufak-
tur, industrije, rudarstva in
bančništva  na Slovenskem 212
č) Zgodovina trgovine, prome-
ta in regulacije rek   .   .   . 212
2. Cerkvena zgodovina   .... 213
3. Zgodovina šolstva in pedagogi-
ke, socialna zaščita otrok  .   . 213
4. Umetnostna in glasbena zgo-
dovina, galerije     ..... 213
5. Literarna   zgodovina, gledali-
šče  ........... 214.
VIII. Arhitektura, urbanizem, gradbe-
ništvo      .......... 215
a) Arhitektura, urbanizem    .   . 215
b) Gradbeništvo....... 215
IX. Jezik........... 215
X. Časnikarstvo in tiskarstvo    .   .   215
XI. Gostinstvo,   turizem,   turistični
kraji...........216
XII. Geografija......... 216
1. Vremenoslovje...... 216
XIII. Kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo 216
XIV. Geologija    ......... 216
XV. Revije, publikacije...... 217
XVI. Kongresi, zborovanja, posvetova-
nja ............ 217
XVII. Uprava in uredništvo Kronike   . 217
XVIII. Komunalne vesti...... 218
B. KAZALO AVTORJEV....... 219
C. IMENSKO KAZALO........ 220
C. KRAJEVNO KAZALO....... 221
D. KAZALO SLIK.......... 223
I. Krajevne slike in slike vezane na
kraj (urejeno po abecedi krajev) .   . 223
Brežice     ...........223
Celje    ............ 223
Kranj............ 223
Ljubljana.........   . 223
Maribor........... 227
Novo mesto.......... 228
Ptuj     ............ 229
&kofja Loka......... 229
Drugi kraji     ......... 229
Kraji zunaj Slovenije...... 230
Kraji zunaj Jugoslavije..... 230
II. Portreti   (fotografije,   reprodukcije
umetniških shk)........ 230
III. Likovna umetnost, arhitektura, ur-
banizem (urejeno po avtorjih)   .   . 233
1. Slikarstvo, kiparstvo, grafika   .   . 233
2. Arhitektura, urbanizem   .... 236
IV. Zemljevidi, tlorisi, načrti, diagrami
in drugo (urejeno po abecedi krajev) 238
Ljubljana     .......... 238
Maribor........... 239
Novo mesto.......... 239
Drugi kraji.......... 239
Kraji zunaj Slovenije...... 239
Kraji zunaj .Jugoslavije..... 239
Splošno     ........... 239
V. Razne slike.......... 240
Anka Vidovič-Miklavčič, strokovni sodelavec Inštituta za zgodovino
delavskega gibanja
Ljubljana, Trg revolucije 1, Jugoslavija
UDK 014.3:949.712-2(05)»1934/1940«
Bibliografsko kazalo Kronike slovenskih mest I—VII (1934—1940)
Avtorica je ob 40-letnlci začetka izhajanja Kronike slovenskih mest
pripravila bibliografsko kazalo vseh sedmih letnikov te revije. Bibliografsko
gradivo je razvrstila v strokovne skupine in le-te v podskupine. Prispevki,
ki s svojo vsebino segajo v več obdobij aH področij, so razvrščeni le v
eno skupino. Bibliografski opis upošteva sodobna bibliografska načela.
Podatku o avtorju sledi naslov in podnaslov, nato impresum z navedbo
letnika, letnice, številke in strani. Kjer je bilo potrebno, je opisu dodana
tudi anotacija, ki dopolnjuje naslov, pojasnjuje prispevke z nadaljevanji
ali opozarja na popravke in dostavke k ustreznim prispevkom. Vsebin-
skemu kazalu sledi še kazalo avtorjev, imensko in krajevno kazalo ter
kazalo slik.
Etbln Boje, profesor v pokoju
Ljubljana-Polje, Novo Polje c, 7/14, Jugoslavija
UDK 373,3(497,12)»17«
Začetni razvoj osnovnega šolstva na Slovenskem (Ob 200-letnici tcrezijanskih
sol)
Avtor podaja najprej kratek historiat razvoja šolstva pred terezijansko
dobo, sledi opis priprav na šolsko reformo, posebej Kumerdejevega načrta,
ki je zahteval med drugim pouk v materinščini. Njegovemu načrtu so
mnogi nasprotovali. Vendar je cesarica Marija Terezija izvedla načrt re-
forme osnovnega šolstva leta 1774 tudi v slovenskih deželah.
•sojnioid JO xapui am puB saoeid pue saiueu jo xaput am 'sjomne
jo xapui am Äq paMonoj si S}ua}uoD aiu -sapuJB snoijBA jo suoijippe
puB BjBjja O} uoHuajjE s.japBaj am shed }T pub 'siBTjas ui paqsnqnd
SBM uopnqpjuoD am ji suiBidxa ji 'ann am sajaiduiOD ii iuonduosap am
O} pappB SB,w uoub;ouub am AjBSsaoau sbm }i jaAauaqAV -Jaquinu aSBd
PUB jaquinu anssT 'jBaA am 'aaquinu auiniOA am miM uoissajduii s.wonoj
ajam uam 'anuqns am puB ami am ^(l paMonoj st auiBU s.jotiiUB aqj,
•saTdpuijd iBoiqdBJSoiiqiq aiBp-oj-dn uo pasBq si uondijDsap iBoindEJS
-onqiq aqi, sdnojg am jo auo ui Äiuo paijissBp ajB saaaijds puB spoijad
snoiJBA apnput qoiqjw suounqtjjuoo atij, -sdnojg-qns o;ui papiAip ajE
asam PUB soidoi jo sdnojS o^ui papiAip si XBi.iaiBui iBDmdBjSonqiq atii
•uoijBDiiqnd sji jo guiuuigaq am jo XJESjaAtuuB manjoj am je /rtaiAaj
am JO sauinioA i nB jo xapui iBoiqdBjgoiiqiq am pajBdaJd ssaaomuB ai{j.
(sanio auaAOis Jo apiuojqD aqx) (0*61—»L6l)
IIA—I »jsaui qiJisuaAOis b^iiuojji« am Jo xapui lEDitidBjSoiiqia aqx
»o*6i/*S6i«(so)z-sii-6i'6: E'no Dan
BjABisoSnA 'T afioniOAaj gjj, 'BUBfiqnfT
luaujaAow ,sja3fjoM Jo ^jo^sth
joj  aimnsui  am  }B  JojBJoqBiioo  iBuotssajoad  'JIJAbijjim-JIaopia  EJiiiv
'fill ut siootjDS auaAOis u[
osjB gunooqos ÄJBiuaujaia jo uijojaj am jo UEjd am }no patjaBO uaanb
am ssaiaqiaaAau 'sjuauoddo äubiu pBq UBid siqx -anguo} jamoui Jiam
UI iqgriEi aq pinoijs sndnd am lEm — suiaii jaqjo Suouib — papuBtuap
qoiqM 'XBjd s.fapjaiunx am Jo AijBiDadsa 'uijojajt looqos am Joj suoubj
-Bdajd jo uonduosap am SMonoj uam 'Bsajaqx bijbim jo ugiaj am ajojaq
sjooqas jo luauidojaAap am jo Xjojsitj ijoqs b sjuasajd jsjij joqins aqx
(Esajaiix EijBKi uaanb am Jo ama am japun paqsnqB^sa siooqas jo
XjESjaAiuuv mOOZ am iV) EiuaAOis ui sjooiiog jo luaiudoiaAaa lEiJiui aqx
BiABisognA 'n/L o afiOcj oaon 'afiOd-BUBfTqnFT
juaiuajuaH ui jaqasax looqog iJgiH ÄJBPuoaas 'atoa uiqia
Franc Truhlar, stalni honorarni sodelavec Slovenske akademije znanosti
in umetnosti
Ljubljana, Novi trg 3, Jugoslavija
UDK 625,7/,8(398,5/,6)
Struktura In razvoj cestnega omrežja danaSnje Slovenije od halštatskega
do slovanskega obdobja
Ozemlje Slovenije je predstavljalo zaradi svoje izredne zemljepisne lege
v alpsko-sredozemskem prostoru pomembno komunikacijsko področje z zelo
razvitim cestnim omrežjem, ki je vključevalo poleg lokalnih tudi medna-
rodne zveze. Avtor v kratkih obrisih podaja rekonstrukcijo starega cest-
nega omrežja Slovenije, predvsem v halštatsko-latenskem in rimskem
obdobju.
Ferdo Gestrin, redni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani
Ljubljana, Aškerčeva 12, Jugoslavija
UDK 629,128(497,12 Piran) »12/14«
Piranske ladjedelnice in ladjedelci v poznem srednjem veku
Avtor obravnava razvoj ladjedelniška dejavnosti v Piranu v dobrih zadnjih
dveh stoletjih srednjega veka. Ugotavlja, da je bila ta dejavnost zelo ži-
vahna, saj je bila povezana med drugim tudi z vlogo Pirana v pomorskih
zvezah med zaledjem in Italijo, Opisal Je to ladjedelniško dejavnost In
prikazal ladjedelce, ki so prihajali v Piran tudi iz slovenskega zaledja.
Bogo Grafenauer, redni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani
Ljubljana, Aškerčeva 12, Jugoslavija
UDK 949,71-201/-202
Vprašanje razmerja mesta in podeželja (»vasi«) v zgodovini narodov
Jugoslavije
Razprava — obenem plenarni referat na VI, zborovanju zgodovinarjev
Jugoslavije, posvečenem v celoti vprašanju razmerja podeželja in mesta
— obravnava najprej splošna metodološka vprašanja v zvezi z viri za
obravnavani problem in z njihovo analizo, V drugem delu nakazuje po-
glavitne probleme iz razmerja podeželja in mesta v zgodovini prostora
jugoslovanskih narodov od antike naprej, in sicer razporejene v tri kroge
(problemi kolonizacijske zgodovine, gospodarstva in politike).
Miroslav Pahor, ravnatelj Pomorskega muzeja v Piranu
Piran, Cankarjevo nabrežje 3, Jugoslavija
UDK 949.712 Piran »11/12«
Piran v obdobju dvojne oblasti (XII.—XIII. stoletje)
Istrska pomorska mesta so bila že od prve polovice 10. stoletja pod stalnim
pritiskom Benetk, Avtor je prikazal kako so v 10, stoletju bile tu neke
vrste mestne ljudske zveze, osnovane na bizantinskih tradicijah. Dalje je
pokazal kako se kasneje razvijejo prave oblike komunalne oblasti z veli-
kim in malim svetom. Po drugi strani pa je bil fevdalni gospod v Piranu
oglejski patriarh, vendar je po letu 1270 njegova oblast bila močno omejena
in s tem je bilo konec dvojne oblasti v mestu.
sjapxmqdms 8m UMoqs SBij puB UBJid IB guipimqdms am paqiJDsap
SBix JO^:^nB 81XX '^X^M puB puBXJ3:tuit[ am ua9Av:^aq suoiioauuoa auii^iJBtu
ui UBJid JO axoj am miAV pasiuix osxb sbav asriBoaq 'piata ÄjaA sbav A;ia
-HOB Sim }Bm paqsixqBjsa seii an "saSv aiPPIW am Jo saijnjuaa oa\i xbuij
am UI UBaid }B Suipxjnqdiiis jo juaradoxaAap am sassnosip jomnB aqx
saSv 9IPPIM ajBi ati% ui sjapiinqdiiis PuB UBJia ?b spjB^tdms am
»n/5i«(uBJicä: zi-i6*)83i'6K9 Dan
BiABXSOgriÄ 'ZI BAajJasfSV 'BUBfxqnCT
EUBfxqntT UI ÄixnoBj XBOiqdosoniici am ;b aossajoJd: 'uujsao opjaj
•spoTjad UBuiOH puB auax BT — i;bisxxeh aili ui Anus
-uiuiopajd 'EiuaAoxs ui spBoj jo 5iJoaA\;au pio am Jo uoijaru^suooaj jaijq b
axoiiJB sim UI s;uasaad jomnB aixi -sa^noj iBuoijBujaiui osie xbooi aiij o^
UOHTPPB UI papnioui tioitjAV 'spBOj jo >[joA\;au padoxaAap kmSiii e miAv saJB
uoi:^BOtunuiuioo :;uEotjTugis b paiuasaadaj[ BiuaAOxs Jo Äjo^jijja^ aix:x uoigaa
UEauEJja^ipajAE-auidxv aili ui uoiiisod oindEaSoaS XEUoiidaoxa sji jo asnEoag
poijaj UBiuaAOis am O} mbjsheh am «lOJJ BiuaAOis   i
Xcp-tuasaja JO  spEoa Jo  JiJOAijaM jo  juamdoiSAaa  puB  ajiHDnjjs  aux   1
BiABisogriA 'S gJtl lAON 'BUBfiqnfi
saouaiDS puB siav Jo
AuiapBDV auaAOxs om JO jojBJoqExxoo auiii-iJEd luaueuijaj 'jBiqiux auBij
¦/i%io sim UI papua sbä ainj aiqnop am snm puB pa;iuiix Axauiajjxa
SBA\ Alto aiii UI aaA\od stq oiSI JBaA am ja;jB 'jaAaAioij 'EiannBv lo
ilojBij;Bd am SEM uBjid iE pjox iBpnaj am 'puEq jamo am uo 'uo jajEX
pado'xaAap ajaA\ nounoo xibuis puE aSaBx B miAv luauiujoAog XBunrauioa jo
suuoj jadoad Aioq sAvoqs osxE aomuE aq; 'uo jamjn^ä ¦suoi;ipBJi aui^uEZÄg
uo passq aJSAV qoiqAV 'saouBixxB s,axdoad xedPTunin JO aouajsixa am
axDijjB sjm ui s;uasajd jomne aqi -aoiuaA Jo ajnssaJd juejsuoo e japun
aaaAV bij^si ui sai}io xbisboo am Aamuaa moi am Jo jXEq ^sjij am aouig
(•juao mLi—mzi) aiiiH aiqnoa Jo poijaa am «! ubjij
»si/ii« UEJM 5ii-6f6 oan
EiABXsogriA 's aCzajqBU OAaCjBJiUEO 'uEjid!
uBJid ;b lunasriM buii^ijem am jo jojoajja 'JoqBa aeisojim
•(soi;ixod PUB Äuiouoaa 'uoiibziu
-oxoo JO Ajojsiu jo suiaxqoad am) saxoAa aaam ó;ui paSuBjjB ajE suiaiqojd
asaqi ¦Ä;mbi)uB jo pouad am aauis suoubu abisoSua JO suoiSaj aqj jo
Ajo}sm am ill A;iD am! PUB apisÄjjunoo am uaaAijaq diqsuoijBiaj am jo
ino guisijB suiaiqojd iBjjuaa s;Baj:j jomtiB om Apnjs am Jo iJBd puooas
am UI 'Sis^XBUB Jiam mi^ pa:^aauuoo puB maxqojd pauoT:juaui-aAoqB aix:^
joj saojnbs om q'xim paioauuoo suoijsanlb xBOigoxopomaui xejauag xib jo
isaij 'sjuasajd 'apisÄj^unoo am PuB Aia am u3aAi;aq diqsuoijBxaj am jo
uoHsanb am o% pajOAap ÄxxoqM 'BiAExsogtiA io suETJo;s!q jo gunaoui miA
am JO uoissas Ajsuaxd am iE pajaAjxap jadBd b sbav iioiqAV 'kpnjs siqx
BiAE[SoSnA JO suoijBN JO Ajojsih am n! (»aSBiuA«)
apisÄjjunoo am P«b am uaaAvjaa diiisuoijEiaH am JO uóijsanb aiix
zos-/ioz-ii-6f6 Dan
BtAExsognA 'ZI BAODjajisv 'EUBfxqnCq:
BUBfiqnfT ut ÄixtiDB^j XBotqdosoxiqcI am IB Jossajojd 'janBuajEJO oSoa
GOSPODARSKO
ZGODOVINSKI
SPOMINSKI ZBORNIK
jubilejnih, slavnostnih
in informativnih člankov
ter člankov z gospodarskega
in kulturnozgodovinskega področja
Socialistične republike Slovenije
Za praznik
DAN REPUBLIKE
29. november
čestitajo
gospodarske organizacije in zavodi
vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje.
Obenem pa želijo
srečno in uspeha polno
novo leto 1975
je v republiki. Poleg večanja industrijske pro-
izvodnje je izredno pomemben predviden
dvig produktivnosti in s tem v zvezi širša
uporaba mehanizacije in avtomatizacije, za
kar pa je neobhodno potrebna električna ener-
gija. Zato predvidevamo za industrijske upo-
rabnike višjo stopnjo rasti porabe kot v pred-
hodnem 5-letnem obdobju, za gospodinjski in
ostali odjem na nizkonapetostnem omrežju pa
je stopnja rasti porabe v primerjavi s pred-
hodnim obdobjem nižja. Zaradi pomanjkanja
električne energije predvidevamo v gospo-
dinjstvih vedno večje uveljavljanje ukrepov
za varčevanje z električno energijo kakor tudi
delno nadomeščanje električne energije v go-
spodinjstvih z drugimi vrstami energije. V
Jugoslaviji je poraba električne energije na
prebivalca še nizka v primerjavi z razvitejši-
mi državami v svetu. V Sloveniji je poraba
na prebivalca znatno višja, kljub temu pa še
ne dosega porabe razvitejših držav. Povprečni
porast v porabi električne energije v nasled-
njem obdobju znaša za Slovenijo za odjemalce
na distribucijskem omrežju 8,2 "/o, kar je v
primerjavi z nekaterimi razvitejšimi država-
mi na najnižji in še opravičljivi stopnji.
Prognoze za porabo električne energije so re-
alne in je treba distribucijsko omrežje v ce-
loti zgraditi po predvidenem programu, če
želimo realizirati predvideni razvoj gospodar-
stva in standarda občanov v naši republiki.
V načrtih novih gradenj in rekonstrukcij je
poleg porasta porabe predvideno tudi izbolj-
šanje kvalitete dobave električne energije
tako v pogledu števila prekinitev kakor tudi
glede napetostnih razmer. Načrtano je pove-
čanje presekov vodnikov omrežja in večanje
gostote transformatorskih postaj, večanje šte-
vila napajalnih točk z regulacijo napetosti,
d,vostranska napajanja odjemnih mest in iz-
boljšanje zaščite distribucijskih naprav, kakor
tudi izboljšanje samega omrežja zaradi zni-
žanja energetskih izgub pa tudi znižanja na-
pak na napravah.
V obravnavanem 7-letnem obdobju je predvi-
dena gradnja 110 kV vodov in to: novih gra-
denj v skupni dolžini 444 km in rekonstrukcij
v dolžini 45 km. Načrtujemo 53 transforma-
torskih postaj reda 110 kV. V tem številu so
zajete tako nove gradnje kot rekonstrukcije in
povečave moči transformacij.
Za vode in transformatorske postaje 110 kV
bo potrebnih 735,560.000 din, za naprave
35 kV pa 143,880.000 din. Dinamika vlaganj v
35 kV naprave se postopoma zmanjšuje. Za-
radi vse večjih ploskovnih gostot dinamike
prevzemajo 110 kV objekti vlogo, ki so jo v
preteklosti imeli objekti napetostnega reda
35 kV. Nasprotno prikazuje načrt vlaganj v
20 k V naprave vedno isto rast. Vlaganja v
20 kV naprave znašajo 836,650.000 din. Tudi
za 10 kV naprave so potrebna znatna sredstva
in to v višini 523,600.000 din. Oblikovanje di-
stribucijskih omrežij predvideva postopne
prehode na racionalne stopnje napetosti, ki jih
daje za zunaj mestna omrežja direktna trans-
Obratovalnl center v RTP Ljubljana-Center
formacija 110/20 kV in za mestna omrežja
transformacija 110/10 kV.
Investicijska vlaganja v nizkonapetostna
omrežja so po letih enakomerna na vseh pre-
skrbovalnih območjih in znašajo skupno 407
milijonov 900.000 din. Planirano je urejeva-
nje in dograjevanje nizkonapetostnih omre-
žij ob izpopolnjevanju zaščite nevarne nape-
tosti dotika, pri čemer bo potrebno le delno
razširjanje omrežij, v večji meri pa jačanje
omrežij skupno z interpolacijami novih trans-
formatorskih postaj SN/NN.
Za dvig produktivnosti, za večjo operativnost,
za zmanjšanje časa izpadov v primeru okvar
na napravah je treba zgraditi in dograditi te-
lekomunikacije in avtomatizacijo v distribu-
cijskih omrežjih. Skupno z dopolnilnimi me-
rilnimi napravami (meritve kvalitete električ-
ne energije, laboratorijske in serijske meritve,
meritve pretokov električne energije ipd.) so
potrebna sredstva 199,350.000 din.
Za zmanjševanje izgub napetostnih padcev
je poleg večanja presekov vodov ekonomsko
utemeljeno zniževanje pretokov jalove ener-
gije, ki je potrebno tudi za smotrno obratova-
nje prenosnih naprav. V ta namen je pred-
videno vgrajevanje statičnih kompenzatorjev
(kondenzatorskih baterij z regulacijo in brez
nje), tako da bi v letu 1980 dosegli cos fi =
0,95 na 110 kV napetostnem nivoju, kjer se
praviloma pričenja distribucijsko omrežje.
Predvidena so tudi nova orodja in stroji za
mehanizacijo, ki bi omogočili posodobiti teh-
nologijo dela distribucije Slovenije. Sem spa-
dajo tudi običajna in specializirana transport-
na sredstva. Nadalje se pojavlja potreba po
ustrezno opremljenih distribucijskih obrato-
valnih centrih, kakor tudi po remontnih de-
lavnicah, ustreznih prostorih za obratovalne
in gradbene ekipe s sredstvi za delo in opera-
tivnimi centri, ki so važni elementi tehnolo-
škega procesa distribucije. Predvidena vlaga-
nja v tem obdobju znašajo 306,802.000 din.
Za pravilno načrtovanje razvoja distribucije,
za določitev optimalnih operativnih rešitev
in posameznih ekonomsko tehničnih vprašanj
distribucije so potrebne ustrezne študije in
razvojno delo, ki ga opravljajo poleg strokov-
njakov v distribuciji tudi druge strokovne in-
stitucije. Predvidena je predvsem nadaljnja
obdelava oblikovanja in razvoja distribucij-
skih omrežij, obdelava tipov obratovanja sred-
njenapetostnih omrežij, določevanje karak-
teristik napajalnih točk in določevanje para-
metrov distribucijskih postrojev, študije o
zanesljivosti obratovanja razdeljevalnih omre-
žij, ekonomsko upravičenih rezervah itd., za
kar je za zunanje institucije potrebnih v ob-
ravnavanem obdobju 56,000.000 din.
V naslednji tabeli navajamo:
PREGLED VLAGANJ ZA ENOSTAVNO IN RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO
PO PRESKRBOVALNIH OBMOČJIH IN PO INVESTICIJSKIH SKUPINAH V OBDOBJU
1974—1980
Cene za planirane elektroenergetske objekte
veljajo za 1. kvartal 1974. Celotna potrebna
sredstva za realizacijo načrta gradenj, ki je
potreben za preskrbo uporabnikov električne
energije skladno z načrtom potreb po ener-
giji in moči, znašajo 3.472,710.000 dinarjev. ;
O tem načrtu za razvoj in zagotovitev potreb- !
nih sredstev bodo še v tem letu razpravljale j
novo ustanovljene samoupravne interesne \
skupnosti elektrogospodarstva. '
PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE
ENERGIJE SLOVENIJE
Razvoj distribucije
električne energije
v obdobju 1974-1980
I. PRODAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Podjetje za distribucijo električne energije
Slovenije oskrbuje uporabnike električne
energije iz svojega omrežja na naslednjih pre-
skrbovalnih območjih: Celje, Gorica, Kranj,
Ljubljana, Maribor.
Detajl z del ob rekonstrukciji nizkonapetostnega
omrežja
V letu 1973 je bilo na distribucijsko omrežje
priključenih 577.021 uporabnikov električne
energije, to je, vsi uporabniki električne ener-
gije v Sloveniji razen 5 posebnih. Uporabnike
električne energije delimo dalje na uporabni-
ke električne energije na visoki napetosti, ki
jih je v Sloveniji 770 in uporabnike električ-
ne energije na nizki napetosti, ki jih y
576.251. Število uporabnikov električne enei
gije je v preteklih 7 letih naraščalo z letno
stopnjo rasti 1,9 °/o, približno enak trend na-
raščanja lahko predvidevamo za obdobje 1974
do 1980.
Za obdobje 1974—1980 predvidevamo za Slo-
venijo, da bo prodaja električne energije na-
raščala z letno stopnjo rasti 8,2 ^/o, oziroma da
se bo v 7 letih povečala za 60 Vo. V letu 1973
je bilo na območju Podjetja za distribucijo
električne energije Slovenije prodanih 3298
GWh, za leto 1980 pa predvidevamo prodajo
električne energije v višini 5728 GWh (od te-
ga približno polovico električne energije pro-
damo uporabnikom električne energije na vi-
soki napetosti, polovico pa uporabnikom na
nizki napetosti).
Tarifne postavke za prodajo električne ener-
gije so različne po vrstah odjema. Povprečne
prodajne cene električne energije, veljavne od
1. maja 1974 dalje, so po odjemnih skupinah
naslednje:
Vrsta odjema
35 kV odjem
10 kV odjem
gospodinjski odjem
0,4 kV odjem
par/kWh
28,63
36,76
41,84
66,21
Preskrbovalno območje Celje
V letu 1973 je bilo na tem preskrbovalnem
območju 106.246 uporabnikov električne ener-
gije, od tega 125 uporabnikov na visoki nape-
tosti in 106.121 uporabnikov na nizki napeto-
sti. Poraba električne energije teh uporabni-
kov je v letu 1973 znašala 599 GWh, v letu
1980 pa predvidevamo, da bo poraba znašala
že 1034 GWh. Za obdobje 1974—1980 predvi-
devamo letno stopnjo rasti v porabi električne
energije na tem preskrbovalnem območju v
višini 7,8 »/o.
Preskrbovalno območje Gorica
V letu 1973 je to preskrbovalno območje
oskrbovalo 78.796 uporabnikov električne
energije, od tega 84 uporabnikov na visoki in
78.712 uporabnikov na nizki napetosti.
V letu 1973 je bilo na tem območju prodanih
451 GWh, za leto 1980 pa predvidevamo pro-
dajo električne energije v višini 913 GWh. Za
obdobje 1974—1980 predvidevamo letno stop-
njo rasti v porabi električne energije v viši-
ni 10,6 o/o.
Preskrbovalno območje Kranj
V letu 1973 je bilo na tem območju 58.663
uporabnikov električne energije, od tega 84
uporabnikov na visoki in 58.579 uporabnikov
na nizki napetosti.
Poraba električne energije teh uporabnikov
je v letu 1974 znašala 372 GWh, medtem ko
bo predvidena poraba v letu 1980 znašala
630 GWh. Letna stopnja rasti v porabi ener-
gije v obdobju 1974—1980 je predvidena v
višini 7,7 »/o.
Perskrbovalno območje Ljubljana
V letu 1973 je preskrbovalno območje Ljub-
ljana oskrbovalo 199.420 uporabnikov elek-
trične energije, od tega 338 na visoki in
199.082 na nizki napetosti.
Ti uporabniki so v letu 1973 porabili 1244
GWh, medtem ko bo njihova poraba v letu
1980 znašala 2125 GWh. Predvidevamo, da se
bo v obdobju 1974—1980 poraba električne
energije na tem območju večala z letno stop-
njo rasti 7,8 Vo.
Preskrbovalno območje Maribor
V letu 1973 je bilo na tem preskrbovalnem
območju 133.896 uporabnikov električne ener-
gije, od tega 139 uporabnikov na visoki in
133.757 uporabnikov na nizki napetosti.
Poraba električne energije na tem preskrbo-
valnem območju je v letu 1973 znašala 633
GWh, medtem ko predvidevamo, da bo leta
1980 znašala 1024 GWh. Za obdobje 1974 do
1980 predvidevamo, da bo poraba električne
energije naraščala z letno stopnjo rasti 7,5 «/o.
II. naCrt za gradnje
DISTRIBUCIJSKIH OBJEKTOV
Načrt za gradnje distribucijskih objektov za
obdobje 1974—1980 je osnovan na energetskih
prognozah po preskrbovalnih območjih in te-
meljnih organizacijah distribucije Slovenije.
Poleg vsakoletnega naraščanja odjema že ob-
stoječih manjših odjemalcev — uporabnikov
električne energije so upoštevani tudi porasti
posameznih večjih pogodbenih uporabnikov,
kakor tudi uporabnikov, ki se na novo pri-
ključujejo na distribucijsko omrežje v na-
slednjem obdobju. Računamo, da se bo pri-
ključilo na omrežje 95.000 manjših uporabni-
kov (večji del gospodinjstev) in okrog 200
večjih pogodbenih uporabnikov na visoki na-
petosti.
Faktorji, ki narekujejo predviden porast elek-
trične energije, opisan v poprejšnjem poglav-
ju, so naslednji:
Ukrepi za varstvo okolja, ki se jih bo naša
družba prisiljena poslužiti že v tem desetlet-
ju, bodo vplivali na povečanje porabe elek-
trične energije. Računamo tudi z nadaljnjim
večanjem števila električnih gospodinjskih
aparatov. Posebne gospodarske važnosti pa je
predvideno povečanje rabe elestrične energi- :
RTP Šiška 110/10 kV — razklopišče
Prva tovarna zidnih tapet v Sloveniji
(Papir in ljudje)
Ob reki Ljubljanici, 8 km vzhodno od Ljubljane,
že 131 let skoraj nepretrgoma teče iz strojev pa-
pirni trak. Papirnica Vevče je bila ustanovljena
leta 1842, že leto kaisneje, 24. junija 1843, pa so
začeli strojno izdelovati papir. Za tiste čase je
bil to gigantski skok iz obrtniške v industrijsko
proizvodnjo. Obrati so iz desetletja v desetletje
naraščali. Večal se je strojni park, izpopolnjeva-
la se je tehnologija izdelave in analogno količina
in kakovost papirja. To je bilo opazno zlasti v
zadnjem desetletju. Leta 1968 je bil zgrajen obrat
za premazovanje tj. površinsko oplemenitenje
papirja, letos pa obrat za izdelavo tapet. In zakaj
se je kolektiv tako odločil?
Medtem ko je proizvodnja tapet v svetu že pre-
cej časa znana, so le-te na jugoslovanskem trgu
šele v začetku porabe. Analiza trga je pokazala
smotrnost take proizvodnje. Statistike kažejo, da
človek samo za hrano porabi več, na drugem
mestu pa je oprema stanovanj. Poraba tapet v
sodobni dekoraciji dobiva vedno več privržen-
cev. Ljudje želijo imeti stanovanjske prostore
vesele in moderne.
Ideja o izdelavi tapet se je v Papirnici Vevče
pojavila že novembra leta 1971, ko se je napra-
vila tudi poprejšnja tehnološka analiza in eko-
nomska obdelava tržišča. Skupina tehnologov in
ekonomistov je izbrala najbolj ustrezne stroje
in dobavitelje in ugotovila, da bi bila proizvod-
nja tapet v skladu z razvojnim konceptom to-
varne. S tem da so na enem izmed papirnih stro-
jev že izdelovali osnovni papir za tapete za pro-
dajo, je bila ta surovina zagotovljena. Nova teh-
nologija in samoupravni organi so se zavedali,
v čem je uspeh: V hitrem začetku nove proiz-
vodnje, v preizkušeni strojni opremi, v strokov-
ni usposobljenosti delavcev, v dobri organizaciji
in sistematičnem delu pri razvijanju nove pro-
izvodnje.
Strokovna skupina je ob sodelovanju samo-
upravnih organov na tej osnovi lahko začela.
Potek investicij je bil hiter in brez bistvenih
zapletljajev. Delavski svet organizacije združe-
nega dela je potrdil investicijski program na
seji dne 20. marca 1972 in popravil leto kasneje
predračunsko vrednost na 24,925.000 dinarjev, ki
se kljub stalni rasti cen na tujih in domačih
tržiščih ni bistveno razlikovala od končnih de-
janskih stroškov. To pozitivno dejstvo je treba
pripisovati smotrnemu in marljivemu delu do-
mačih strokovnih delavcev in organizatorjev.
Obrat je kmalu dobil dokončno obliko tako na
zunaj kot znotraj in je bil tudi takoj organiza-
cijsko urejen. Konec leta 1973 je začel obrato-
vati s polno zmogljivostjo. Nad 50 vzorcev, vsak
v štirih do osmih odtenkih ali barvah, že pri-
haja na trg. 2e v prvem polletju letošnjega leta
je bilo proizvedenih 350.405 rolic ali 1,752.025 m^,
če to izrazimo v površinski meri.
Kljub temu, da je trg z novim proizvodom vev-
ške papirnice zelo zadovoljen, si kolektiv stalno
prizadeva povečati kvaliteto in produktivnost.
Uvaja raziskavo v lastnem ateljeju in začenja
z izdelavo novih designov. Razmišlja pa tudi že
o novih investicijah v zvezi s to proizvodnjo,
prav tako pa gradi novo toplarno, ki bo oskrbo-
vala obrate z zadostno domačo električno ener-
gijo in paro za sušenje papirja. V načrtu je tudi
V. papirni stroj, da bi s proizvodnjo papirja za-
dostili povpraševanju po tem artildu, obenem
pa z novo, modernejšo tehnologijo znižali pro-
izvodne stroške in s tem seveda tudi ceno. Pri-
čakovati je, da bodo obrat tapet, bodoči V. papir-
ni stroj in še nekatere paralelne investicije bi-
stveno spremenile podobo vevške papirnice v
količinskih kot v kvalitetnih pogledih. Verjetno
bo že konec leta 1977 proizvodnja papirjev iz do-
sedanjih 40.000 ton narasla na 80.000 ton letno.
Pri vsem tem pa ni mogoče zanemarjati člove-
škega faktorja. Skozi več kot stotrideset let je
bil vevški delavec vedno v prvih vrstah boja za
napredek. V vseh družbenih sistemih je koval
svojo tradicijo in iz nje izluščil tisto, kar je bilo
najboljše in najbolj napredno. Zato ni čudno,
da Se je postavil po robu vsiljivim nosilcem fa-
šizma in nacionalizma. V časti NOB je žrtvoval
mnoge svoje najboljše, da bi dosegel svoj veliki
cilj — svobodo, enakopravnost in bil kasneje
nosilec samoupravljanja.
Tem svojim najboljšim so na Vevčah postavili
tudi edinstven spomenik, ki stoji sredi trga in
je vreden omembe prav zaradi svoje posebnosti.
Sestavljen je iz jeklene konstrukcije papirniških
strojnih elementov, vsajenih v betonski podsta-
vek v okrogli cvetlični gredi z rdečimi vrtnica-
mi. Sistematično, umetniško, občuteno in ponos-
no kipijo 9m v nebo jekleni deli in ponazarjajo
borbenost žrtev, katerih 82 imen je vklesanih
spodaj v marmornati kvader.
Spomenik je umetniško obdelal ing. arh. Vlasto Kopač,
skonstruirali in postavili pa so ga domači tovarniški
delavci-kovinarji.
iskri nagrada
za mednarodno
promocijo
Mednarodni inštitut za promocijo in prestiž iz
Ženeve je podelil ZP ISKRA nagrado za med-
narodno promocijo s področja elektrotehnike. To
visoko priznanje je predsedniku skupščine ZP
ISKRA Vladimirju Logarju izročil vodja delega-
cije Mednarodnega inštituta za promocijo in
prestiž in nekdanji francoski zunanji minister
g. Maurice Schumann.
Slovesnost v Festivalni dvorani v Ljubljani je
odprl generalni direktor ZP ISKRA Jože Hujs.
Med drugim je poudaril, da je ta slovesnost po-
memben dogodek za Združeno podjetje ISKRA
in za njeno uveljavljanje v mednarodni delitvi
dela. V nadaljevanju govora je Jože Hujs naj-
topleje pozdravil delegacijo Mednarodnega in-
štituta za promocijo in prestiž iz Ženeve, ki jo
je vodil g. Maurice Schumann, kot tudi pred-
sednico inštiuta go. Gisele Rutman. Posebej se
je v imenu delovnega kolektiva ISKRA zahvalil
tudi podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta
dr. Antonu Vratuši, ker je sprejel pokrovitelj-
stvo nad slovesnostjo.
Na proslavi ob podelitvi tega visokega priznanja
so bili poleg podpredsednika ZIS dr. Antona
Vratuše še član predsedstva skupščine SRS Tone
Bole, podpredsednik slovenskega Izvršnega sve-
ta Rudi Cačinovič, podpredsednik slovenske Go-
spodarske zbornice Rudi Babic, direktorji Iskri-
nih delovnih organizacij, predstavniki družbeno-
političnih organizacij v ZP ISKRA in drugi.
Za generalnim direktorjem ZP ISKRA Jožetom
Hujšem je predsednica inštituta ga. Gisele Rut-
man seznanila prisotne s cilji in dejavnostjo
Mednarodnega inštituta za promocijo in prestiž.
Ta inštitut združuje vidne osebnosti iz skoraj
30 držav, ki pripadajo svetu diplomacije, poli-
tike, znanosti, književnosti in umetnosti. Cilj in-
štituta je vzpodbujati in odlikovati vse tiste, ki ,
Predsednik skupščine ZP Iskra in podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar prejema visoko nagrado
iz rok senatorja, tiivšega francoskega zunanjega ministra g. Mauricea Schumanna. Foto: T. P.
se na humanitarnem, kulumem, znanstvenem in
industrijskem področju v svetu trudijo za na-
daljnji napredek. Ob tej priložnosti je omenila,
da je na kulturnem področju prejel Mednarodno
trofejo za umetnost in kulturo tudi že Dubrov-
niški festival, na industrijskem področju pa je
Sarajevsko podjetje ENERGOINVEST prejelo
nagrado za mednarodno promocijo to je isto na-
grado kot tokrat ZP ISKRA.
Na slovesnosti je zatem spregovoril vodja dele-
gacije Mednarodnega inštituta Maurice Schu-
mann. Med drugim je poudaril, da je na odloči-
tev o podelivi Nagrade za mednarodno promo-
cijo — »Prix de promotion internationale« —
Združenemu podjetju ISKRA vplivalo več fak-
torjev. Prvi je ta, da ima ISKRA pomembno
mesto v jugoslovanskem gospodarstvu zaradi po-
mena in raznolikosti svoje proizvodnje. Schu-
mann je izrazil presenečenje nad dejstvom, da
je v našem podjetju zaposlenih že skoraj 30.000
delavcev, ISKRO je enakovredno primerjal z
največjimi in najboljšimi sorodnimi podjetji v
svetu. Poudaril je, da je zelo pomembno tudi to,
da so Iskrini delavci razdeljeni v več tovarnah,
kar je lep primer decentralizacije proizvodnje.
Drugi faktor, ki je vplival na podelitev nagrade,
sta kakovost in organizacija Iskrinih raziskoval-
nih in ingeenering dejavnosti, ki vključujejo
osrednji raziskovalni inštitut. Kot je znano, dela
v njem več kot 30O inženirjev, kot tudi 5 od-
delkov za razvoj in 6 specializiranih oddelkov za
ingeeniring, v katerih je zaposlenih 200 inženir-
jev. Maurice Schumann je ob tej priložnosti po-
udaril, da je bil nekdaj minister za znanstvene
raziskave in da tudi s tega stališča občuduje
Iskrina prizadevanja na področju raziskovalne
dejavnosti. Opozoril je na veliko število Iskrinih
strokovnjakov ter dejal, da je raziskovalna de-
javnost izredno pomembna za podjetje samo,
saj omogoča kakovost izdelkov.
Tretji motiv, zaradi katerega je Iskra prejela
priznanje, je njena prisotnost na tujem trgu.
Ugledni gospodarstvenik in politik je opozoril,
da ISKRA izvaža na vse strani sveta, na vzhod,
na zahod in tudi v države v razvoju. Poudaril
je, da ugled tujiih partnerjev, s katerimi sode-
luje naše podjetje, vpliva tudi na Iskrin ugled
v svetu, zatem pa je opozoril na to, da je ISKRA
postavUa v Indiji tovarno elektronskih elemen-
tov ter to oceml kot izredno velik dosežek
ISKRE in s tem tudi Jugoslavije.
Maurice Schumann je zatem izročil visoko med-
narodno priznanje predsedniku skupščine ZP
ISKRA in podpredsedniku IS SR Slovenije Vla-
dimiru Logarju.
Vladimir Logar se je zahvalil za visoko prizna-
nje z naslednjimi besedami:
V veliko čast si štejem, da lahko danes v imenu
delovnega kolektiva ZP Iskra, v imenu 26.000
Iskrinih samoupravljalcev, prevzamem iz vaših
rok tako pomembno mednarodno priznanje, ki
nam ga podeljuje vaš institut. Navdaja nas s
ponosom dejstvo, da so naša dolgoletna priza-
devanja za uveljavitev v domačem in mednarod-
nem prostoru prinesla bogate plodove in med
drugim, tudi priznanje prominentnih osebnosti,
ki jih združuje vaš institut.
V tem dejanju vidimo ne le afirmacijo Iskri-
nega statusa v mednarodnih ekonomskih odnosih,
temveč tudi posredno priznanje dinamičnemu
razvoju vse jugoslovanske industrije, brez česar
ne bi bila uspešna niti sama Iskra.
Bodite prepričani, spoštovani gospod Maurice
Schumann, da nam bo priznanje velika spod-
buda v nadaljnjem delu in, da ga bomo opra-
vičili tudi v prüiodnje.
Po podelitvi priznanja je generalni direktor
ISKRE Jože Hujs zaprosil podpredsednika ZIS
dr. Antona Vratušo, ki je med drugim dejal:
V veliko zadovoljstvo mi je, ker se lahko pri-
družim čestitkam delovnemu kolektivu Združe-
nega podjetja ISKRA ob podelitvi pomembnega
mednarodnega priznanja za Iskrino vlogo v raz-
voju jugoslovanskega gospodarstva, kakor tudi
za njene prispevke na torišču mednarodnega
gospodarskega sodelovanja. ISKRA je že drugo
veliko jugoslovansko podjetje, ki prejema takšno
odličje od Mednarodnega instituta za promocijo
in prestiž iz Ženeve. To priča, da se jugoslovan-
ska industrija uspešno vključuje v sodobno
tehnološko revolucijo in se čedalje bolj uveljav-
lja v mednarodni delitvi dela. Posredno pa te
vrste priznanja govore o dinamičnosti razvoja-
vsega našega gospodarstva, ki vedno odločneje
stopa na mednarodni trg. To vsekakor ni vzpod-
budno samo za ISKRO. To je velikega pomena
tudi za druge dejavnike na področju našega
gospodarstva in modeme tehnologije.
Se bolj pomembni pa so naši dosežki, če se
spomnimo poti, ki jo je morala prehoditi naša
družba, da bi se potegnila iz podedovane neraz-
vitosti, saj je v večini gospodarskih panog bilo
potrebno začeti kar izpočetka. In naša elektro-
nika je vsekakor taka panoga. Zrasla je iz so-
cialističnih družbenih pogojev: ob množični ini-
ciativnosti delovnega človeka, ki jo je prebudilo
in organiziralo delavsko samoupravljanje in ob
mobilizaciji vseh materialnih in človeških virov
za naš gospodarski, družbeni in kulturni na-
predek. Ob krepitvi materialne osnove in sred-
stev v družbeni lastnini, s katerimi samostojno
upravlja, je zrasel tudi delavec samoupravljalec,
ki ob združenem delu vedno bolj vešče zaposluje
tudi vrhimsko znanost in druge dejavnike druž-
benega napredka.
Pričela se je gradnja
jedrske elektrarne Krško
v oktobru letošnjega leta (1974) so se pričela
zemeljska dela na lokaciji jedrske elektrarne v
Krškem. S tem se je pričela dejanska gradnja
prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji, ki bo tra-
jala predvidoma 53 mesecev, tako da bodo aprila
1979 tekle že prve kilovatne ure električne ener-
gije iz Krškega. V novembru leta 1973 je bila
izbrana ameriška firma Westinghouse za glavnega
dobavitelja opreme za JE Krško. Dne 28. novem-
bra 1973 je büo v Krškem podpisano namensko
pismo t. i. »Letter of Intent« s to firmo, ki bo
v Krškem zgradila elektrarno z lahkovodnim
reaktorjem pod pritiskom in z enim turboagre-
gatom. Moč elektrarne bo 632 MW.
Glavni mejniki pri nadaljnji pripravi gradnje
jedrske elektrarne Krško v letu 1974 so bUi:
Dne 18. marca 1974 so predstavniki vseh elektro-
gospodarskih podjetij Slovenije podpisali pogod-
bo o skupnem investiranju in skupnem najetju
posojil za JE Krško. S tem so prevzela sousta-
novitelj stvo nad JE Krško, hkrati pa pooblastila
Savske elektrarne Ljubljana, da skupaj z Elek-
troprivredo Zagreb podpišejo kreditne pogodbe
z inozemskimi partnerji.
Dne 22. marca 1974 je bila v Krškem podpisana
pogodba med Savskimi elektrarnami Ljubljana
in Elektroprivredo Zagreb kot pooblaščenima
podjetjema elektrogospodarskih organizacij Slo-
venije oziroma Hrvatske o združevanju sredstev
za skupno gradnjo in skupno izkoriščanje jedr-
ske elektrarne Krško. Zgoraj imenovani podjetji
sta v ta namen ustanovili novo podjetje Nukle-
arna elektrarna Krško — v ustanavljanju.
Dne 14. junija 1974 sta bila na Dunaju podpisa-
na sporazum med Mednarodno agencijo za atom-
sko energijo in SFRJ o pomoči pri gradnji JE
Krško in sporazum o dobavi obogatenega goriva
za JE Krško med Mednarodno agencijo za atom-
sko energijo, vlado ZDA IN SFRJ.
Pogodba z Exim banko o najetju posojila za
kreditiranje 90 "/o ameriških dobav in uslug je
bila podpisana dne 25. julija 1974 v Washingtonu.
V začetku avgusta leta 1974 je bila podpisana
pogodba z ameriško atomsko komisijo o oboga-
titvi urana, s čimer je bila zagotovljena obogati-
tev urana za potrebe JE Krško za dobo 30 let.
Republiški sekretariat za urbanizem SR Sloveni-
je je 8. avgusta 1974 izdal lokacijsko odločbo za
gradnjo JE Krško.
Dne 22. avgusta je bila v Kostanjevici podpisana
pogodba z glavnm dobaviteljem opreme, firmo
Westinghouse, o dobavi opreme za jedrsko elek-
trarne Krško, plinskih elektrarn Trbovlje in Jer-
tovec ter rudnika urana Žirovski vrh s konzor-
trebe JE Krško. Firma Westinghouse bo zgradila
jedrsko elektrarno Krško po sistemu »ključ v
roke«.
V Dubrovniku je bila dne 7. oktobra 1974 podpi-
sana pogodba za del financiranja jedrske elek-
trarne Krško, plinskih elektrarn Trbovlje in Jer-
tovec ter rudnika urana Žirovski vrh z konzor-
cijem inozemskih bank, ki jih združuje Citicorp
International Bank Limited iz Londona. S tem
posojilom, ki znaša 204 milijone dolarjev, so bila
zagotovljena vsa potrebna sredstva za gradnjo
JE Krško in obeh plinskih elektrarn.
Tako je büo v oktobru vse pripravljeno za pri-
četek del, glavna oprema, predvsem reaktorska
posoda, parna generatorja, turboagregat in drugo
pa je že v izdelavi.
Mercator
IMPORT-EXPORT
PODJETJE ZA TRGOVINO,
INDUSTRIJO, INŽENIRING,
GOSTINSTVO   IN   STORITVE
LJUBLJANA, AŠKERČEVA 3
N. SUB. O.
Letos poteka 25. leto Mercatorjeve prisotnosti v
slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem
prostoru.
Ob ustanovitvi je bilo v podjetju zaposlenih le
36 delavcev. Podjetje se ukvarja izključno s tr-
govino na veliko z živilskimi izdelki. Zunanje-
trgovinsko dejavnost je pričelo razvijati leta
1953.
Leto 1961 pomeni v Mercatorjevem razvoju važ-
nejšo prelomnico. Zajel ga je proces integracij.
Pripojila so se mu številna trgovska podjetja,
kasneje tudi dve proizvodni, gostinski in podjetji
za ekonomske usluge.
Dolgo let je bil poslovni koncept Mercatori a šir-
jenje maloprodajne mreže. V zadnjih desetih le-
tih je Mercator investiral v razvoj bUzu 230 mi-
lijonov din. Danes podjetje združuje grosistično
in detajiistično dejavnost v 468 prodajalnah, od
katerih je 63 samopostrežb in 12 blagovnic.
V letih najbolj intenzivnih integracijskih gibanj
pa je podjetje razširilo svoje poslovne zmoglji-
vosti še na industrijo (mesna industrija, predelava
in embalaža živil), gostinstvo, storitve (inženiring
za gostinske, trgovinske in poslovne objekte,
hladilniške usluge) in zastopanje tujih firm.
S sprejemom ustavnih dopolnil in novo ustavo
se začenja za Mercator novo obdobje. Statutarna
komisija je pripravila nekaj osnutkov za samou-
pravni sporazum. Medtem se je v Mercatori u
ustanovilo 25 TOZD, ki so 26. 3. 1974 podpisale
samoupravni sporazum o združevanju v podjet-
je Mercator.
V letošnjem letu bomo v Mercatori u predvidoma
ustvarili 3.145,674.331 din prometa. Danes zapo-
sluie Mercator 4522 redno zaposlenih in 832
učencev. Nabavna vrednost osnovnih sredstev
znaša 468,852.439 din. Razpolagamo z 41.465 m'
prodajne površine in 29.121 m^ skladišč.
Petindvajsetletni jubilej smo v podjetju prosla-
vili s športnimi igrami vseh TOZD, s kulturnimi
prireditvami, na osrednji proslavi v novembru
pa so najzaslužnejši delavci prejeli državna od-
likovanja, številna pa tudi zlate značke in pri-
znanja podjetja.
Obrtno montažno podjetje
OBIOCA
SlIHOPimiKA
LJUBLJANA — POLJE
Telefon 48 102
Oblaganje sten in podov s keramičnimi, keramitni-
mi, klinker ploščicami in mozaikom — pečarska,
soboslikarska in pleskarska dela — oblaganje s ta-
petami, polaganje tlakov iz plastičnih mas in iglanih
preprog.
Cestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijate
Ijem za praznik DNEVA REPUBLIKE 29, november,
istočasno pa želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LE
TO  1975!
Trgovsko podjetje na veliko in malo
OZD
LJUBLJANA, Trubarjeva cesta 29
Telefon 316 441, 320 051 — p, p, 478
Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam
ZA DAN REPUBLIKE 29, NOVEMBER
Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim
ljudem pa  želi  SREČNO NOVO LETO 1975!
Priporočamo se še naprej za izkazano zaupanje
pri naših storitvenih uslugah.
INDUSTRIJSKI BIRO
podjetje za izgradnjo industrijskih objektov
LJUBLJANA, Parmova 33, telefon 317 745
prevzema in izvaja inženiringe za gradnjo in
rekonstrukcijo industrijskih objektov, izdeluje
vsakovrstne projekte in ekonomske elaborate
Proiebt ¦ nizke zdraie
LJUBLJANA, PARMOVA 33
Telefon 312 029
Dejavnost podjetja je naslednja:
— izdelovanje projektov za ceste, mosto-
ve, splošno in komunalno hidrotehniko
ter drugih nizkih zgradb;
— izdelava študij in projektov za promet-
no planiranje;
— izdelovanje projektov za visoke zgrad-
be;
— strokovno nadzorstvo nad izdelovanjem
objektov po sporazumu z investitorjem;
— opravljanje geodetskih izmer s področ-
ja nižje geodezije;
— izvajanje projektantskega inženiringa;
— dajanje ekspertiz in strokovnih miš-
ljenj.
Čestitamo za praznik dneva republike, obenem
pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1975!
CENTROMERKUR
LJUBLJANA
čestita
vsem poslovnim prijateljem
za dan republike
29, november
Istočasno pa obvešča bravce
revije »KRONIKE«, da bo
konec novembra
ODPRL NOVO MODERNO
VELEBLAGOVNICO
CENTROMERKUR
v LITIJI
Priporoča se za obisk!
ŽIVILSKI KOMBINAT
z delovnimi enotami TOZD mlini, pekarne
Ljubljana, Sumi Ljubljana, Triglav Lesce,
Imperial Krško, pekarne Dolenjska, pekar-
na Kranj, Gorenjka Lesce, Trgovina Ljub-
ljana, DS skupnih služb čestitajo
ZA DAN REPUBLIKE
29. november
Svojim poslovnim prijateljem in vsem
delovnim kolektivom pa želijo
SREČNO IN USPEHA POLNO
NOVO LETO 1975!
ČESTITA
VSEM
DELOVNIM
LJUDEM
K
NJIHOVEMU
PRAZNIKU
GEOLOSK
Z A V O [
UUBUANA
LinBUIWA, DIMÉVA16
GEOLOŠKA RAZISKOVANJA
— geološke in geofizikalne karte
— mineralne surovine
— geomehanika, fundiranje nizkih
in visokih zgradb
— konsolidacija gradbenih tal
— pitna, industrijska, termalna
in mineralna voda
VRTANJE
— raziskovalno in eksploatacijsko
— za sidranje
— za konsolidacijo tal
— pilotiranje pri fundiranju
objektov
RUDARSTVO
— raziskave
— masovno miniranje
PROJEKTIRANJE IN
KONSTRUKCIJE VRTALNIH
STROJEV IN OPREME
INVESTICIJSKA DELA V TUJINI
ZASTOPANJE TUJIH FIRM
KOVINSKO PODJETJE
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 41
Telefon: 310 866
izdeluje po lastnih in tujih projektih:
— jeklene nosilne konstrukcije v
visokih gradnjah,
— žerjave in žerjavne proge,
— jeklene cestne mostove,
— vrata, okna in predelne montažne
stene v posebni secco izvedbi,
— balkonske in stopniščne ograje,
— regale za skladišča,
— ventilacije, žaluzije in druge klju-
čavničarske izdelke.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SREČNO IN MIRNO NOVO LETO
GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV
AVTOOBNOVA
LJUBLJANA, Titova 136
Telefon h. c. 342 061
Porabnike motornih vozil obveščamo,
da strokovno, dovršeno in s kvalitetnim
materialom:
opravljamo servisne preglede in popravila
na vozilih TAM, FAP, OM, MERCEDES in
na agregatih ZF,
brusimo motorne gredi, valje in bloke mo-
torjev, rezkarje in orodja,
rezkamo glavne in ojnične ležaje.
Obratujemo celodnevno!
Čestitamo vsem delovnim kolelctlvom ln našim
poslovnim prijateljem
ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE
29. NOVEMBER!
Vsem voznikom motornih vozil se priporočamo
in jim želimo srečno vožnjo v novem letu 1975
tovarna
izolacijskega
materiala
izolirka
Ijubljana,
ob železnici 18
Telefoni: 43 096, 43 178
PRODAJA 42 402
proizvaja materiale
— za hidroizolacije,
— za cestišča,
— za antikorozijo,
—• za termo-akustične izolacije,
— za elektroizolacije.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM
IN DELOVNIM KOLEKTIVOM
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DNEVA
REPUBLIKE 29. NOVEMBER,
OBENEM PA ŽELIMO SRECNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1975!
KOMUNALNA
ENERGETIKA
LJUBLJANA
PODJETJE ZA PROIZVAJANJE
IN PRODAJO TOPLOTNE
ENERGIJE
61001 LJUBLJANA, Toplamiška 19
Telefon: 42 880
PREDSTAVLJA OSNOVNI ENERGETSKI
VIR LJUBLJANE ZA:
— tehnološko paro za industrijo,
— vročo vodo za ogrevanje stanovanjskih
in poslovnih prostorov ter za bojlersko
vodo.
PRIKLJUČITEV NA KOMUNALNO
ENERGETIKO POMENI:
— ceneno oskrbo z energijo,
— večjo zanesljivost dobave,
— zmanjšanje onesnaženja ozračja in s
tem tudi zmanjšanje korozijskih vpli-
vov ozračja,
— razbremenitev mestnega prometa za
transport goriv in pepela,
— razbremenitev dela v industriji in go-
spodinjstvih.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29, NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SREČNO IN MIRNO NOVO LETO!
TEOL
LJUBLJANA
Zaloška cesta 54
Telefon: h, c, 41162, direktor 41 728 •
izdeluje
tekstilna in usnjarska pomožna sredstva,
sintetična lepila,
detergente, sredstva za hlajenje v ko-
vinski industriji ter proizvode na bazi
etilenoksida.
Imamo lasten servis za uvajanje
naših izdelkov pri odjemalcih.
Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE
29, november, istočasno pa želimo svojim poslov-
nim prijateljem in znancem tudi SREČNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1975!
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO
GRADBENO
PODUETUE
LUUBLUANA
LJUBLJANA, MEDVEDOVA CESTA 2
Tel, 313 044, 320 874
Dejavnosti podjetja:
— opravlja vse vrste visokih in nizkih gradenj,
— specializirano je za:
remont prog,
izdelavo žerjavnih prog,
izdelavo industrijskih tirov,
gradnjo objektov, ki služijo križanju cest in železnice v
nivoju in zunaj nivoja;
— opravlja vse vrste sanacijskih del na objektih po klasičnih
metodah kot tudi z umetnimi masami;
— proizvaja vse vrste drobljencev.
Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam ;
ZA DAN REPUBLIKE 29. november
obenem pa želi svojim poslovnim prijateljem in znancem ;
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1975! i
GOSPODARSKO
RAZSTAVIŠČE
LJUBLJANSKI VELESEJEM
organizira poleg stalnih raz-
stav slovenskega gospodarstva
se specialne razstave in sejme za
posamezne stroke gospodarst-
va republiškega, zveznega ali
mednarodnega značaja. vse to-
zadevne VECJE prireditve so vne-
sene v mednarodni koledar raz-
stav. v Času, ko ni razstav, so
razstavni objekti na razpolago
tudi za razne kulturne, družab-
ne in športne prireditve ter
kongrese
UPRAVA: LJUBLJANA, TITOVA C.
Telefon: 311022
VSAKOLETNE
RAZSTAVE IN PRIREDITVE
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU
V LJUBLJANI i
MODNI SEJEM - JUTRO - ALPE-ADRIA
-SETEX-LESNI SEJEM IN SALON PO-
HIŠTVA IZMENOMA VSAKO DRUGO
LETO - VINSKI SEJEM - HORTIKUL-
TURA - SODOBNA ELEKTRONIKA -
SKI EXPO
PODJETJE
ZA AVTOMATIZACIJO PROMETA
LJUBLJANA, Celovška cesta 6, n. sol. o
Telegram: PAP Ljubljana
Telefon: 317 867 glavni direktor
56 988 h.c. TOZD
Proizvodni a-Libis
311 062 h. c. TOZD Montaža
316 866 TOZD Inženiring biro
in komercialni sekor
V okviru svojega delovnega programa prevzema
inženiring posle ali posamezne vrste poslov ter
pri tem projektira, dobavlja in montira za po-
trebe cestnega, železniškega in PTT prometa vse
vrste:
—• mehaničnih, elektromehaničnih in neserijskih
električnih in specialnih avtomatskih signal-
no-vamostnih in signalno-prometnih naprav;
— kabelskih napeljav ter instalacij za jaki in
šibki tok pri opremi cest in drugih prometnih
objektov in ureditev vključno razsvetljavo;
— telekomunikacij in naprav s področja avto-
matike;
— zaklonišč in drugih objektov civilne zaščite
pri prometnih objektih in ureditvah.
V zvezi s tem razvija, projektira, izdeluje in
montira kabelsko opremo za montažo, opremo za
elektrotočno in napetostno zavarovanje PTT
linij, kabelske spojke in razdelilce, razdelilne let-
vice in preklopnike, opremo za avtoceste itd.
LJUBLJANA, MASARYKOVA 4
Telefon: 311 040, 322 008, 322 009, 314 730
Telex: 31577 YU KRIM
ŠTAMPILJKE
za urade, trgovine in obrti izdeluje in dobavlja
solidno ill po zmernih cenah podjetje
Siiar
Nasi. Marija Blejec, teleton doma 44 637.
LJubljana, Nazorjeva ulica 3
Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238
Cestita vsem delovnim ljudem in svojim po-
slovnim prijateljem za dan republilie 29. no-
vember, obenem pa Jim želi SREČNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1975!
TRGOVSKO PODJETJE
Telefon 311 650, 311 646
Ljubljana, Ulica Milana Majcna 12,
sporoča cenjenim kupcem, da ima v svojih po-
slovalnicah v Ljubljani lepo Izbiro daril, kot so
damske manikire, moške In damske potovalne
garniture, kopalni pribor, razpršilci za kolonjsko
vodo, okrasni predmeti z bogato izbiro domačih
in inozemskih kozmetičnih preparatov. Obiščite
naš kozmetični salon »CUTIS« v Pražakovi ulici
8 ter kozmetični pedikerski in frizerski salon
»Jane« na Celovški 145.
Naš cilj je zadovoljiti odjemalce z dobro kvali-
teto, najnovejšimi vzorci In nizkimi cenami.
KOLEKTIV
GOSTINSKEGA
PODJETJA
LJ U B LJ AN A
Cankarjeva 2
telefon 23 071
s svojimi poslovnimi obrati:
— restavracija »SESTICA«, Ljubljana, Titova 16
— samopostrežna restavracija EMONA,
Ljubljana, Titova 11
— restavracija »POD LIPO«,
Ljubljana, Borštnikov trg 3
se pridružuje čestitkam
ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE
29, november.
Svojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem
in znancem pa želi v novoletnih praznikih mno-
go prijetnega razvedrila in jim obenem želi tudi
SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1975!
Komunalno
podjetje
VIČ
Ljubljana
Uprava, tehnični selctor, služba za urejanje in
oddajo stavbnih zemljišč
LJUBLJANA, Vrhovnikova 2
telefon h. c. 61 261     direktor: 61 780
Centralni obrati:
Ljubljana, Tomažičeva cesta, telefon 61 424, 62 788
Viška cesta 58, telefon 61 328
— gradi in vzdržuje ceste,
— gradi manjše mostove, kanalizacijo, razne
objekte itd.,
— ureja mestna zemljišča,
— opravlja strojne storitve po konkurenčnih
cenah,
— daje brezplačne tehnične Informacije,
— izdeluje ln prodaja betonske izdelke.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER.
KOMUNALNO PODJETJE
Kanalizacija
Ljubljana, Ambrožev trg 7
Telefon 315 533, 322 738
projektira,
gradi
in vzdržuje
javno
kanalizacijsko
omrežje
ter naprave
Delovna skupnost
»KANALIZACIJE«
čestita vsem delovnim ljudem in svojim poslov-
nim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29. no-
vember in obenem želi polno delovnih uspehov
v NOVEM LETU 1975!
tovarna
gospodinjskih aparatov
in elektromateriala
Ijubljana
Ob prazniku republike 29. novembru
čestitamo delovnim ljudem Jugosla-
vije. Obenem čestitamo tudi vsem
poslovnim sodelavcem.
Tovarna ELMA Ljubljana se pripo-
roča s svojim proizvodnim progra-
mom:
— majhnih gospodinjskih aparatov,
— instalacijskega materiala,
— transformatorjev,
— uslug.
TOZD
Centralna lekarna
Ljubljana
s svojimi delovnimi enotami
čestita
vsem poslovnim prijateljem in
znancem ter vsem delovnim kolektivom
ZA DAN REPUBLIKE
29. november in
ZA NOVO LETO 1975
TRGOVSKO PODJETJE
BONBONIERA
LJUBLJANA, MESTNI TRG 25/1
Uprava: telefon 23 023
postreže cenjenim odjemalcem v svojih
poslovalnicah:
na TITOVI CESTI 14, tel, 21 231
na CELOVŠKI CESTI, tel, 317 613
na NJEGOŠEVI CESTI 6, tel, 323 916
v KLINIČNEM CENTRU
s prvovrstno »KAVINO MEŠANICO« v zrnju,
mleto in elcspres, z vsemi vrstami keksov, čo-
kolade in čokoladnih proizvodov ter s toplimi
in hladnimi osvežujočimi pijačami. Obiščite nas!
Čestitamo za praznik dneva republike, obenem
pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1975!
PODJETJE
Plastifikacija
KAREL ZUPANČIČ
LJUBLJANA, SAVELJSKA CESTA 21
Telefon del, 341 417, stanovanje 341 919
vam plastificira različne tiskovine, kot so npr,:
razglednice, slike, katalogi, ovitki revij, knjige,
brošure, mape, karte, prospekti, albumi.
Svojim poslovnim prijateljem in znancem želi
SRECNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1975!
Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po-
slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29,
november, obenem pa želimo polno delovnih
uspehov v NOVEM LETU 1975!
tovarna
tekstilnih
potrebščin
ljubljena
Ulensilia dolenjska 83
Telefon 23 625
SANOLABOR
LJUBLJANA, Cigaletova 9, p, p, 69/11
Telefoni: 317 535, 311 540, 311 260
Dobavlja:
medicinske in laboratorijske aparate,
instrumente in opremo,
elektromedicinske in rentgenske aparate ter
pribor,
medicinski potrošni material,
bolniško opremo in tipiziran tekstil,
obvezilni material,
ortopedske pripomočke,
aparate in instrumente za medicino dela,
testne aparate,
laboratorijsko steklo,
biokemične test reagense,
gumijasti sanitetni, higienski material,
lekarniško embalažo in opremo,
V zalogi imamo specialno medicinsko potrošno
blago svetovno znanih proizvajalcev.
Poslovno združenje
slovenske papirne industrije
Papirles
LJUBLJANA, Titova cesta 13/11
Telefon: 23 514, 21 513
Telex: 31-134 YU paples
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29, NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SRECNO IN MIRNO NOVO LETO!
Gozdno
gospodarstvo
Mubljana
s sedežem
v Ljubljani, Tržaška cesta 2
prek svojih obratov proizvaja
in prodaja vse vrste gozdnih
sortimentov, opravlja gozdno
gojitvena dela, gradi ceste ter
osnavlja gozdne plantaže
in intenzivne nasade.
Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE
29, november, istočasno pa želimo svojim poslov-
nim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1975!
T E Z  M  E R
SERVIS ZA POPRAVILO TEHTNIC,
TE2NIH  IN   MERILNIH  NAPRAV,
LJUBLJANA, GORNJI TRG 44
Telefon 20 844, 23 453 in obrat v Izoli telefon 71 322
Tudi naš kolektiv se pridružuje
čestitkam
ZA DAN REPUBLIKE
29,  NOVEMBER,
Vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim
ljudem pa   želi
SRECNO novo LETO 1975!
Priporočamo se še naprej za izkazano zaupanje
pri naših storitvenih uslugah.
Franc Žmuc
pasarstvo
Ljubljana, Vižmarje
Tacenska cesta 96
Telefon 51 815
IZDELUJE VSA V TO STROKO
SPADAJOČA DELA.
TUDI ČASTITI DUHOVŠČINI SE
PRIPOROČA ŠE POSEBEJ ZA IZDELAVO
CERKVENIH PREDMETOV.
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM LJUDEM CESTITA ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBER, OBENEM
PA ZELI SREČNO IN MIRNO NOVO LETO 1975!
Tudi naš kolektiv se pridružuje  Čestitkam
ZA DAN REPUBLIKE
29. november
ter istočasno želi srečno in uspeha
polno leto 1975
Obenem obveščamo poslovne prijatelje, da nudi-
mo za mehanizacijo notranjega transporta:
BATERIJSKE VILIČARJE VE 602 kp
BATERIJSKE VILIČARJE VE 1001 kp
BATERIJSKE VILIČARJE VE 1202 kp
BATERIJSKE VILIČARJE VE 1502 kp
BATERIJSKE VILIČARJE VE 2002 kp
DIESEL VILIČARJE VD 1502 kp
DIESEL VILIČARJE VD 2002 kp
DIESEL VILIČARJE VD 2502 kp
DIESEL VILIČARJE VD 3202 kp
Natančnejši komercialni kakor tudi tehnični po-
datki so vam na razpolago v našem komercial-
nem oddelku.
Priporočamo se za cenjena naročila!
VELETR2NICA S KMETIJSKIMI PRIDELKI
Sadje-zelenjava
LJUBLJANA, Poljanska cesta 46 a
Telefon n. c. 310 744, 310 753
nudi dnevno sveže domače in uvoženo sadje ter
zelenjavo po konkurenčnih cenah.
Tudi delovna skupnost
»SADJE ZELENJAVA«
se pridružuje čestitkam za praznik DNEVA RE-
PUBLIKE 29. NOVEMBER
ter želi vsem poslovnim partnerjem
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1975.
IZBIRA JE LAHKA
IN PRAVILNA:
Uporabljajte redno vsak dan
ZOBNO KREMO
Signal
KI TRAJNO VARUJE VASE ZOBE
VEDROG, L.ÜUBL.ÜANA
TOZD — trgovina na debelo s sedežem na Ma-
sarykovi 17
TOZD — trgovina na drobno s sedežem na Ma-
sarykovl 17
TOZD — Izdelava in prodaja modne konfekcije
»Modna konfekcija« s sedežem na Ma-
sarykovi 17
TOZD — izdelava in prodaja modnih pletenin
»Lama« s sedežem na Masarykovi 17
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
LJUBLJANA, MASARYKOVA 17
Telex: YUVETEX 31179
Telefon: Centrala 312 366
Poslovalnice TOZD
trgovine na drobno:
Veletekstil, Kresija I.
Veletekstil, Kresija II.
Veletekstil, Stritarjeva 6
Veletekstil, Čopova 12
Veletekstil, Mestni trg 7
Veletekstil, Mestni trg 6
Veletekstil, Mikloši-
čeva 22
Veletekstil, Tržaška 37
Veletekstil, Gospo-
svetska 1
Veletekstil, Celov-
ška 99
Veletekstil, Tavčar-
jeva 1
Veletekstil, Čopova —
Mestno gledališče
Veletekstil, Zalog
Veletekstil, Črnomelj
Veletekstil, Tržič
Veletekstil, Celov-
ška 179
Obrati proizvodnje:
TOZD Modna konfekcija, Ljubljana, Derčeva 33
TOZD Lama, Ljubljana, Gosposka 4
AGROOBS^OVA
gradnje in melioracije n. sol. o.
LJUBLJANA, SLOVENCEVA 93
Telefon 344 461
1. a) Graditev vsaltovrstnih:
— poslovnih objektov družbenega standar-
da za trg,
— Industrijskih objektov, objektov živilsko-
predelovalne industrije, objektov za pro-
izvodnjo močnih krmil, hladilnic, silosov
in skladišč,
—• kmetijskih gospodarskih objektov in
kompletnih proizvodnih centrov,
b) Izvajanje nizkih gradenj — cest s pripa-
dajočimi cestnimi objekti, ureditev okolice,
kanalizacij, vodovodov in drugih komunal-
nih instalacij :
1, adaptacije obstoječih objektov,
2, opravljanje vseh potrebnih zemeljskih del za
obnovo nasadov in melioracij na podlagi na-
črtov,
3, pomoč pri določanju in organiziranju primer-
nih kompleksov za skupno obnovo sadovnia-
kov in vinogradov ter nudenje strokovne po-
moči glede načina obnove in izbire primernih
podlag in sort,
4, opravljanje geometrskih posnetkov zemljišč
in izdelovanje ustreznih načrtov za obnovo
vinogradov in sadovnjakov, za opravljanje
melioracij ter za gradnjo naprav za vodno
preskrbo v vinogradih in sadovnjakih,
5, opravljanje prevoznih uslug in izposojanje
gradbene mehanizacije,
6, organizacija in izvedba inžiniring poslov v
gradbeništvu,
7, organizacija in izvedba del nizkih gradenj,
izvrševanje remontnih in servisnih uslug grad-
bene mehanizacije in izdelava rezervnih delov,
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29, NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SRECNO IN MIRNO NOVO LETO!
ljubljanski
urbanistični
zavod
LJUBLJANA, KERSNIKOVA 6,
TITOVA 36, KIDRIČEVA 1, CANKARJEVA 1
Področje dela zavoda:
— proučuje, raziskuje, razvija in izpolnjuje
metode in tehnike prostorskega planiranja in
urbanističnega načrtovanja;
— izdeluje vse vrste dokumentacije s področja
prostorsko planerske dejavnosti (regionalne
prostorske plane za ožja območja in posebne
namene ter urbanistične programe in načrte);
—¦ pripravlja kratko in srednjeročne načrte pro-
storske ureditve mesta in naselij na podlagi
družbenogospodarskih načrtov;
— izdeluje vse vrste dokumentacije s področja
urbanistično načrtovalne dejavnosti (vse dele
zazidalnih načrtov);
— pripravlja predloge smernic za izdelavo lo-
kacijske dokumentacije in izdeluje lokacijsko
dokumentacijo;
— opravlja zakoličenje in geodetska dela v zve-
zi z izdelavo lokacijske dokumentacije ter
geodetsko komunalna dela pri dokumentaciji
za realizacijo zazidalne zasnove;
— posreduje družbenim, političnim in drugim
pravnim osebam strokovno pomoč in pripo-
ročila v urbanističnih zadevah;
— zavod opravlja svoje naloge samostojno ali
pa organizira izdelavo teh nalog, pri čemer
sodeluje z vsemi pristojnimi dejavniki na
republiškem, mestnem ali občinskem nivoju;
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV-
NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
DNEVA REPUBLIKE 29, NOVEMBER, OBENEM
PA ŽELIMO SRECNO IN MIRNO NOVO LETO!
TOVARNA
AVTO-
MOBILOV
IN
MOTORJEV
MARIBOR
tovornjaki
avtobusi
specialna vozila
zračno hlajeni dieselski
motorji
avtomobilske nadgradnje
tirna vozila
toplovodni kotli
odlitki
odkovki
Čestitamo vsem delovnim ljudem
in svojim poslovnim prijateljem
ZA DAN REPUBLIKE 29. november,
obenem pa želimo polno delovnih
uspehov v NOVEM LETU 1975
¦ !M>A. - industrija ščeth
61001 Ijubljana
trpinčeva 108
tel; (phone) n: c. 48 047
direktor; 48 233
bančni račun; 50101-601-15:90
pp. 599
nnOT KOMUNALNO  PODJETJE
llfIN I telefon 20 390
III IUI LJUBLJANA, Rimska cesta 24,
— vzdržuje, ureja in projektira zelene površine;
— vzgaja, prodaja okrasne rastline in rezano
cvetje;
— dekorira  izložbe,  lokale,  dvorane in  razne
druge prostore.
Izdeluje in prodaja opremo za vrtne pejsažne
objekte (plošče, robnike, klopi, cvetlične posode
Čestitamo za praznik dneva republike, obenem
pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1975!
[^ONTJIL
proizvodnja, trgovina, servis,
n. sol. o.
TOZD CONIMEX
zunanja in notranja trgovina,
o. sub. o.
LJUBLJANA
BEETHOVNOVA ll/V
ZASTOPSTVA
IZVOZ — UVOZ
čestitata vsem delovnim ljudem in svojim po-
slovnim prijateljem ZA DAN REPUBLIKE 29.
november in jim obenem želita polno delovnih
uspehov v NOVEM LETU 1975!
TOZD KEMICNA TOVARNA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, OB ŽELEZNICI 14
y©@TriIK$TDIL
IMPEX
Obnavlja avtomobilske plašče,
proizvaja gumijeve tehnične izdelke
in penaste profile ter Al-sulfat
Tudi naš kolektiv se pridružuje
čestitkam ZA DAN REPUBLIKE
29. NOVEMBER.
Vsem svojim poslovnim prijateljem
in delovnim ljudem pa  želi
SRECNO NOVO LETO 1975!
LJUBLJANA
Mose Pijadejeva 5/V
Trgovina na veliko
IZVOZ — UVOZ
Se priporoča cenjenim odjemalcem.
Grafična in predelovalna industrija
BVVEBTA
LJUBLJANA, TITOVA  CESTA 87
izdeluje kuverte, pisemski papir v
mapah, dišavne in špecerijske vrečke
iz celofana in pergamina, ovojni in
svileni papir s tiskom itd.
Čestitamo za praznik dneva republike, obenem
pa želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1975!
GRADBENO   PODJETJE
ležigrad"
LJUBLJANA — PODMILSCAKOVA 24
Proizvodne enote TOZD    I, tel. 317 848
Proizvodne enote TOZD  II, tel. 313 144
Proizvodne enote TOZD III, tel. 313 427
Centralni obrati tel. 341 977
direktor tel. 314 361
tajništvo tel. 313 281
računovodstvo tel. 313 145
Specializirani smo za vzdrževalna dela, adap-
tacije stanovanjskih, poslovnih in industrijskih
zgradb ter uslug s področja gradbeno obrtniških
del. Opravljamo tudi manjše industrijske novo-
gradnje.
TOVARNA OTROŠKIH VOZIČKOV
IN KOVINSKE OPREME
Ljubljana, Karlovška 4
Telefon 21 734
mmm
Čestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE
29. november, istočasno pa želimo svojim poslov-
nim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1975!
ZASTOPSTVA, IZVOZ-UVOZ
SERVISI, KONSIGNACIJE
61000 LJUBLJANA, Titova cesta 81
Zastopamo tuje prodzvajalce
s področij:
gradbene mehanizacije,
mehanografskih sredstev,
kemikalij,
tekstila,
gum,
plastičnih mas
ter
agro-kemikaMi.
Čestitamo za praznile DNEVA REPUBLIKE
29. november, istočasno pa želimo svojim poslov-
nim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1975!
OBVESTILOl
Največje ljubljansko slaščičarsko podjetje
bo ob svoji 20-letnici
ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBRA
Odprlo
v Ljubljani, v Čopovi ulici, svojo največjo in
najmodernejšo in specializirano novo
SLAŠČIČARNO
s kavarno, oddelkom slaščic, snak barom, bistro-
jem in teraso z bogato izbiro vseh mogočih spe-
cialitet, ki bo namenjena širši javnosti izbrane-
ga okusa.
Slaščičarna KONDITOR nudi potrošnikom v
svojih poslovalnicah v Ljubljani najkvalitetnej-
še pecivo, torte, kekse in daleč naokrog znane
krofe.
Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam
ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE
29, november,
svojim cenjenim gostom, poslovnim prijateljem
in znancem pa želi v novoletnih praznikih mno-
go prijetnega razvedrila in jim obenem želi tudi
SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1975!
Priporočamo nakup v svojih poslovalnicah:
BOUTIQUE, Miklošičeva 5, tel, 315 351
nudi artikle visoke mode za ženske in moške
BOUTIQUE, Pasaža Ljubljanske banke, tel, 22 286
je specializirana trgovina za otroško konfek-
cijo in najsodobnejšo otroško obutev
KOTEKS TOBUS, trgovina na Mesarski 4
nudi usnjeno konfekcijo, obutev in drugo
usnjeno galanterijo po zelo ugodnih cenah
BOUTIQUE, Koper, Hotel Triglav, tel, 22 786
vam nudi usnjeno in tekstilno konfekcijo
Galef)
TRGOVSKO
PODJETJE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 21
Cestita za Dan republike in Novo leto
vsem delovnih ljudem in se priporo-
ča za obisk v poslovalnicah:
— v Stritarjevi ulici 6 (Kresij a)
— Mestnem trgu 21
— Miklošičevi cesti 30 in 36
— Rimski cesti 9 (Pasaža)
— Trgu MDB 10,
kjer boste solidno postreženi
TOZD
TEHNO
IMPEX
UVOZ-IZVOZ
LJUBLJANA
Beethovnova 12
Specializirana izvozno-uvozna
organizacija z dolgoletnimi
izkušnjami in dobrimi poslovnimi
zvezami doma in v tujini nudi svoje
usluge v izvozu in uvozu blaga,
organiziranju kooperacij in drugih
poslih v mednarodni trgovini.
Delovnim kolektivom in poslovnim
partnerjem čestitamo za dan
republike 29. november.
Pripravite se za vsak telefonski po-
govor vnaprej! S tem skrajšate nje-
govo trajanje in omogočate uporabo
telefonskih naprav tudi drugim. Med
pogovorom bodite kratki, jasni, toda
ne preglasni!
združeno
pil
podjetje
Ijubljana
čestita
ZA DAN REPUBLIKE 29. november
istočasno pa želi
SRECNO IN USPEHA
POLNO NOVO LETO 1975!
OZD Komunalno podjetje j
javna
JR
razsvetljava
LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP 42
Telefon: h.  c. 321 598, kom. 321 571, dir. 312 936
— projektira, gradi in vzdržuje omrežja in
naprave javne razsvetljave ulic, cest,
avtocest, tunelov in naselij,
— projektira, vzdržuje in izvaja semafori-
zacijo križišč,
— projektira, izdeluje, montira in vzdržuje
svetlobne prometne znake in vse vrste
svetlobnih reklamnih napisov,
— izvaja občasne razsvetljave in osvetlit-
ve javnih prostorov, fasad, spomenikov
in drugih objektov.
Zahtevajte informacije in ponudbe!
Delovna skupnost JAVNA RAZSVETLJAVA v
Ljubljani čestita ZA DAN REPUBLIKE 29.
NOVEMBER, obenem pa želi vsem svojim pri-
jateljem ln znancem SRECNO, MIRNO IN USPE-
HA POLNO NOVO LETO 1975.
317 591
LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-
Cestitamo za praznik DNEVA REPUBLIKE
29. november, istočasno pa želimo svojim poslov-
nim prijateljem in znancem tudi SRECNO IN
USPEŠNO NOVO LETO 1975!
INDUSTRIJA NARAVNIH IN UMETNIH
CREV
IMPORT p. o. EXPORT
61000 LJUBLJANA, Poljanska cesta 95
Nakup, predelava in prodaja surovin ter goto-
vih izdelkov iz domačega in inozemskega trži-
šča tj. vseh vrst naravnih črev, tehničnega loja,
aditivov, pomožnega materiala ter umetnih ovo-
jev, folij ipd. s konfekcioniranjem za mesno in-
dustrijo, gostinstvo in gospodinjstvo.
Ob tej priložnosti čestitamo vsem poslovnim pri-
jateljem za praznik DNEVA REPUBLIKE ter
SRECNO IN USPEŠNO LETO 1975.
LJUBLJANA, KURILNIŠKA 10
VES MATERIAL ZA GRADNJO
NOVEGA OBJEKTA, ADAPTACIJO
ALI NOTRANJO OPREMO VAM JE
NA VOLJO V SPECIALIZIRANEM
TRGOVSKEM PODJETJU GRA-
MEX.
OB 20-LETNICI OBSTOJA CESTI-
TA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN
POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA
PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEM-
BER ISTOČASNO PA ZELI SREC-
NO IN USPEŠNO NOVO LETO 1975.
Vsem delovnim ljudem in poslovnim
prijateljem želimo srečno, zdravo in
uspeha polno Novo leto 1975
SESTAVLJENA ORGANIZACIJA
ZDRUŽENEGA DELA
PROIZVODNJA IN TRGOVINA
LJUBLJANA
Šentjakobski most in hiše ob Ljubljanici leta 1870
KRONIKA
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
ima na zalogi naslednje publikacije: i
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, kompletni letniki
IV/1956 do XIX/1971 po ceni 16 dinarjev za letnik, za inozemstvo 3 do-
larje; posamezna številka velja 7 dinarjev, za inozemstvo 1 dolar. Naroč-
nina za leto 1974 je 25 dinarjev.
Prve tri letnike odkupujemo po ceni 10 dinarjev za številko.
V seriji Knjižnica Kronike so izšle naslednje knjige:
Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta
in okolice (1955), knjigotrška cena 2,50 dinarja. —
Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOCJU LJUBLJANE
(1956), knjigotrška cena 2 din.
Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957),
knjigotrška cena 2 din.
Sergij Vilfan-Josip Cernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MEST-
NE HISE (1958), knjigotrška cena 2,80 dinarja.
Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE
USTANOVE (1971), knjigotrška cena 15 din.
TURJAŠKI GRAD
SIMONCIC
PAPIRNA     GALANTERIJA
Ljubljana  Razpotna 4
Telefon 25 091
KOLEDARJI - OGLEDNI KARTONI - PROSPEKTI - RAZGLEDNICE - ETIKETE