LJUDSKI GLAS. VT ' 1 1' • 1 o _ Inaerati: Potit-vrsta, ako se 1 krat tiska B kr., 2krat TTT 1 40(11 LlUullČlIll La lUllia. 4 kr in ako so 3krat ali večkrat tiska 3 kr.-Roko IM I 1 XX4 AJJ UMiJCVlia J J pisi bo no vračajo. Nefrank. in anom. pisma retour. A’ 100,1 Vsibllo 3b a&ara^Tbi, Z denašnjo številko nastopili smo drugo polovico tretjega leta našega delovanja. O tej priložnosti vabimo vse naše dosedanje č. g. naročnike k ponovljenji potekle naročnine z nujno prošnjo, naj blagovoljno za razširjatev našega lista skrbč, in, ako mogoče, še novih naročnikov pridobe. Vse one gg. naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da nam vender enkrat novce vpošljejo, ker imamo tudi mi velike tiskarske in druge troške in moramo skrbeti za redno izhajanje našega časnika. Zaostalo naročnino bodemo morali sč silo izterjevati, kajti žrtvovali smo uže preveč za naše podjetje in skušati moramo, da zaostale naročnine izterjamo. To naj bo zadnji poziv vsem onim, ki neeejo z lepa svoje dolžnosti do nas spolnovati. „Ljudski Glas“ velja do konca leta.......................................................1 gld. 50 kr. Odličnim spoštovanjem uredništvo in upravništvo: Nul ia< lobiiik. Kakšno letino bomo imeli? Ako nas ne varajo vsa znamenja, imeli bodemo v celej avstro-ogerskej državi dobro, da celo izvrstno letino. Kakor se ogerskemu mini-sterstvu poroča, do zdaj letina tam prav dobro kaže, in tudi v Avstriji glasč se dotična poročila jako razveseljivo. Daši tudi v našej deželi sem ter tja toča pobija, smemo vender tudi pri nas s zadovoljnostjo jeseni pričakovati. Mraz in slana zadnjih dnij meseca maja poškodovala sta na Ogerskem le maloktere obdelave v nekaterih okrajih, in poljski pridelki so tako malo oškodovani, da bomo, ako ne vstopi kak nepričakovani dogodek, posebno na Ogerskem, tako izvrstno letino imeli, ko uže dolgo ne. Kaj dobra letina na Ogerskem za vso državo pomeni, nam ni treba posebej omeniti. Ogerska je poljedelska država, katerej so tako rekoč komaj začetni pojmi o industriji znani. Od letine je na Ogerskem vse odvisno, ne samo gmotna moč sledi tam iz dobre letine, ona tudi mnogo vpliva na gospodarske razmere cele naše monarhije, kajti kupčija raznovrstnih zavodov ter bank je odvisna od letine. Ako bo letina tako dobra, kakor do zdaj, smemo upati, povzdignila se bode kupčija vseh onih železniških podjetij, katera bodo izvaže-vanje poljskih pridelkov preskrbovala. Železnice si uže zdaj mnogo prizadevajo, da vpeljejo vse one priprave, katere bodo pri izvaževanji v prihodnjih mesecih potrebne. V zadnjih dnevih naročile so si nekatere železnice uže nove vagone, kajti njih dosedanje število nikakor ne bode zadostovalo. Ugodna letina vpliva uže zdaj jako dobro na trgovino, obrtnijo in industrijo, upati je, da nas bode letošnja letina vsaj nekoliko odškodovala za mnoge druge slabe letine, v kar naj pomozi Bog! O koleri. Neprijeten gost, kateri se je v nekaterih mestih Francije vdomačil, ne vznemirja samo ondotne kraje, tudi naše dežele navdaja uže pri goli misli na mogočo razširjatev te strašne bolezni velik strah. Poročila o koleri glase se vsak dan neugodnejši, in po polnem opravičene so vse dosedanje vpeljave v Avstriji, katere naj to grozno epidemijo kolikor mogoče ovirajo. Ker zdaj uže vse edino le na kolero obrača svojo pozornost, hočemo tudi mi nekoliko o njej o Kolera je azijatska bolezen, katera se je začetkom tega stoletja preselila tudi v Evropo. Zdravniki poznajo dve vrsti kolere, namreč: kolero asiatico in kolero nostras. Prva je jako nevarna in okužna, slednja pa ne tako. Sedanja kolera, ki v Franciji gospodari, je asijatska in tem potrebnejši je, da se vse mogoče naredbe vpeljejo, da se je kolikor moč ubranimo. Največkrat je uzrok tej bolezni nespameten strah pred njo, kajti vsled strahu postane človeško truplo občutljivejše za kolero, kakor truplo brezskrbnega človeka. Nezdravi zrak, prehlajenje, nezmerno življenje in slaba jedila prouzročujejo kaj radi kolero. Treba je torej čisti zrak vživati ter se varovati pred prehlajenjem, nezmernim življenjem in nezdravimi jedili. Desinficiranje stanovanj se priporoča uže v navadnih časih, toraj je umljivo, da v sedanjih kritičnih časih tem bolj. Glede našega mesta, katero je napolneno z mnogimi mijazmi, bi pač prepotrebno bilo, da bi se kaj v tej zadevi ukrenilo, kajti, ako se — česar nas naj Bog obvaruje — kolera razširi do nas, bode pri sedanjih neugodnih razmerah v našem mestu najboljše ognjišče dobila. Prevaževanje smeti in gnoja prouzročuje toliko smrada po mestu, da uže v navadnih časih človek ne more biti zdrav. Kanali naj bi se čistili, javni prostori redno snažili in gnojišča pri miru pustila, kajti znano je, da gnoj tembolj smrdi, čim bolj se kida. Tudi priporočajo nekateri zdravniki petrolej kakor izvrstno sredstvo zoper kolero, kar je tudi verjetno, ker je tudi dokazano, da so taki kraji, ki imajo petrolejske studence, zmerom prosti kolere. Kakor se glasč najnovejša poročila, se do-zdaj kolera vedno bolj razširja in nek dr. K o c h, katerega je Nemčija na Francosko v ta namen poslala, da to bolezen praktično preiskava, je rekel, da ne misli samo, da se bode kolera razširila, temveč da je celd uverjen, da bode prišla tudi v Nemčijo in druge dežele. Ako se bodo te besede dr. Kocha uresničile, potem tudi naše dežele brez te strašne bolezni ostale ne bodo in treba je uže zdaj vse storiti, kar se nam v tej zadevi potrebno zdi. Izvirni dopis. V Ljubljani 11. julija 1884. Vodovodni odsek pod predsedstvom g. Ivana Hribarja bode pričenši od 15. t. m. imel javne seje na ljubljan- 0 napravi vodovoda se je uže pred mnogimi leti v mestnem zboru obširno in prav dolgočasno razpravljalo, kar upamo, da se bode tudi dosihmal godilo —! Nade, da bi dobili vodovod, ima občinstvo jako malo, ker to se meščanom zdi le Projektenmacherei, in tudi smo preverjeni, da pri pičlih dohodkih je mestu to neizpeljavno, ker bi se gotovo za to porabil velik del mestnega posojila, zoper kar bi gotovo med prebivalci Ljubljane nastala velikanska opozicija. Načrt, ki se je podajal o napeljavi vode v mesto našim hišnikom, je jako iluzoričen, tako da ga s premiselkom redki hišnik potrditi zainore. Tudi smo preverjeni, da bode gotovo med podpisanimi, pred ko se bo stvar definitivno potrdila, najmanj 80°/o podpisanih svoj podpis preklicalo. Uzrok temu je, ker ne bodo hišniki hoteli kak servitut gledč vodovoda na svojih posestvih imeti in ker po drugih mestih uže marsikak hišnik obžaluje napeljavo vode v svoj dom zaradi vlažnosti in druzih neprilik, ki so tesno zjedinjene z vodovodom. Pustite tedaj iluzorični vodovod in napravite rajši deset, javnih vodnjakov!! Domače zadeve. — (O novi mestni šoli.) Ljubljansko mesto ima v kratkem sezidati novo poslopje ljudski šoli, ker se mora umakniti iz licejalnega poslopja. Mestni zbor želi tedaj dobiti pripraven prostor tej zgradbi v II. ali pa v IV. mestnem oddelku. Dosedanji prostori, na katere se meri, nijso za to pripravni in tudi predragi. Po našem mnenji mora biti v prvi vrsti za šolo ugoden prostor najden in tudi ne previsok v ceni. Gledč teh zadev se sme v prvi vrsti priporočati veliki vrt gospoda Gašperja Jemca, ki spada sedaj k hiši štev. 2 v Vodnikovih ulicah. Omenjeni vrt je zategadelj za šolo najprimernejši, ker leži na prav zdravem in zračnem kraji, ker se kanalizacija prav lahko izpelje in ker bi bil obširen prostor pred hišo na poljanskem nabrežji. Ta prostor je večji, nego prostor mestne šole na Cojzevi cesti, tedaj se zgradba mestne šole vsa-kako lahko ugodno izvrši. Mestna šupa pred mesarskim mostom, v kateri ste samo dve mesnici, morala se bode pa prej ko slej iz ozirov olepšave mesta podreti. — (Skušnjo za podkovanje konj) naredilo je v Ljubljani devet kovačev in deset učencev podkovske šole. — (Birma) bode v Ljubljani še le v nedeljo j 20. t. m., ker je tržaški škof dr. Gl a vin a obolel. — (Spomensko ploščo) odkrili bodo jutri popoldne ob 4. uri v Ud m a tu pri županu gospodu Bavdeku. Pred letom dnijimelje on srečo, na tistem prostoru pozdraviti Nj. Veličanstvo cesarja in v ta spomin pustil je ploščo v svojo hišo vzidati. Pri slavnosti bodo navzoči: »So-kolci*, veteranci, ljubljanska in bezoviška čitalnica. Spored je jako zanimiv. C. kr. okrajni glavar gosp. Mahkot govoril bode slavnostni govor. K tej slavnosti ima vsak prost vstop. — (»Pesem starega Triglava*), zadnji pesniški produkt nepozabljivega našega sodelovalna, prerano umrlega kočevskega dekana, Josipa Novhka, bila je lansko leto denašnji dan v »Ljudskem Glasu», kateri je o priliki cesarjevega bivanja v Ljubljani izšel v prazničnej obleki, prvikrat tiskana. Nekoliko eksemplarov te pesmi imamo še in jih Novakovim čestiteljem radi brezplačno prepustimo. — (Stare pisemske marke) izgube z prvim oktobrom 1.1. svojo veljavo. — (Hišne preiskave) vršile so se pretekle dni na več krajih. Kakšen vspeh so imele, ne vemo, brž ko ne pa niso povsod brezvspešne bile, ker so minole dni nekoliko dotičnikov v zapor dejali. Tudi v našem vredništvu je bila preiskava, ker je deželna sodnija menda mislila, da bode kake rokopise našega prejšnjega oprav-nika Železnikarja dobila, toda pri nas je bil edino le nek nenatisnen rokopis Železnikarja prav privatne natore, namreč neko »Poslano* zoper krojača Kunca, katero pa zarad razžaljive oblike nismo sprejeli. Mnogo se je vsled te preiskave pri nas po mestu govorilo, kakor bi bili mi v kakej zvezi .zatožencem v zadevah zločinstva veleizdajstva, kar pa tem smešnejše doni, ker mora vsak, kdor naš list čita, sprevideti, da smo gotovo zmerom zvesti državljani bili! Da je pa gosp. Železnikar nekoliko dni naš opravnik bil, prouzročile so neugodne gmotne razmere, v katere je naš list vsled slabega vplačevanja naročnine zabredel, in smo prisiljeni bili — da si daljše izhajanje našega lista zagotovimo — polovico lastništva za to leto našemu upniku gosp. Železnikarju izročiti. To je edina zveza, v katerej smo bili z gosp. Železnikarjem. Ne bili bi ničesar o tem omenili, ker se nam vsako opravičevanje nepotrebno dozdeva, in nam čista vest zadostuje, toda neka tukajšnja »žurnal-baraba* je po nekaterih časnikih raztrosila zavijaško vest, kakor da bi bili na sumu zarad veleizdajstva ali — kakor se iz slabe Stilistike dotične notice lahko sodi — celd uže v zaporu. Sicer bodemo pa umazane gobce uže na drugem mestu zamašili. — (Gosp. Fran vitez Gariboldi, c. kr. upokojeni nadsodnijski svetovalec f.) Minoli četrtek popoludan ob pol 3. uri prestalo je življenje v Ljubljani obče spoštovanega in priljubljenega moža, gosp. Frana viteza Gari-boldi-ja. Ranjki bolehal je sicer uže mnogo časa, in dasi smo bili pripravljeni uže delj časa na to žalostno vest, nas je vender v srce zabolelo, ko smo zvedeli, da je blagi mož svojo dušo izdihnil. Gosp. v. Gariboldi služboval je kot c. kr. sodnik v Vipavi, potem kot deželne sodnije svetovalec v Ljubljani in konečno kot deželne nadsodnije svetovalec vGradci. Povsod je bil vsled svojega mirnega in ljubeznivega obnašanja jako priljubljen in kakor zmeren Nemec tudi od narodnjakov spoštovan. Bil je tudi mestni odbornik. Pokojnik je bil star 57 let. Pogreb bode danes ob 5. uri popoludne. V miru počivaj, blaga duša! — (Času primerno.) Tako potrebno bi bilo, da bi se sedaj, ker se strašno kolere naš zdravstveni svet boji, pivo po naših gostilnicah kemično pregledalo, ker ta žlobudra nikakor ne ugaja človeškemu zdravju. Kakošni razloček je med pivom pred 30 leti in med sedanjim! Opo- zorujemo le na to, da so pred onim časom pametni zdravniki priporočali pivo bolnikom, zdaj pa ga prepovedujejo. — (Mesarski most) potreben bil bi kake poprave, kajti tako slab je uže, da se ves pretresava, ako se le kak sreden voz čez njega pčlje. Bati se je, da se ne bi kaka nesreča pripetila, ako več težjih vozov naenkrat pasira. — (»Zlati ključ* za srečne volitve) imenuje se nova knjižica, katero je na svitlo dal in založil znani slovenski pisatelj g. Filip Haderlap. Brošura obsega osemintrideset strani ter je v prvej vrsti namenjena koroškim Slovencem, a tudi vsem drugim bila bi od največje koristi, ker prinaša zares »zlate* nauke za vo-lilce. V tej knjižici bojuje se gosp. Haderlap zoper liberalizem in jasno dokazuje, da so liberalci dozdaj ljudstvu le malo še koristili. Tudi daljša poglavja so jako zanimiva in obžalujemo, da o njih zarad pičlega prostora ne moremo razpravljati. Želeti pa je, da bi si vsi Slovenci to knjižico omislili, tembolj, ker ji je cena jako nizka. »Zlati ključ* dobiva se do zdaj edino le pri gosp. izdajatelju F. Haderlap-u v Celovci. — (»Narodne biblijoteke*) 11. in 12ti snopič sta minole dni izšla. Ednajsti snopič prinaša nam zanimivo povest »Za kruhom*, katero je iz poljščine prevel znani, izvrstni pisatelj gospod Peter Miklavec iz Arlice na Štajar-skem; v dvanajstem snopiču zapopadene pa so »Črtice iz življenja na kmetih« od našemu ljudstvu nepozabljivega »Andrejčkovega .Jožeta*. Z ednajstim snopičem pričela se je druga serija »narodne biblijoteke«, tega tako hvalevrednega podjetja narodnega našega tiskarja g. Krajca v Rudolfovem. — (Nov konservativen list) izhajal bode v nemškem jeziku v Celovci. — (Anarhista), nekega mizarskega pomočnika Eržena, so včeraj v zapor odpeljali. Zdaj jih je uže osem v zaporu. — (Omnibus), kateri je druga leta vozaril v Kolezijo, se letos zel6 pogreša. Pri sedanjej vročini bil bi kaj potreben, a do zdaj se menda nihče še lotil ni tega zaslužka. — (« Vi yi lat e er go!*) Gotovo je vsak šetalec po cesti v mestni log zapazil na leseni steni nekega skednja za Kolezijo dve s kredo prav dobro narisani in prav kažoči solnčni uri, nad katerima je napis: « Vigilate er go! Nescitis nec diem, nec horam, gaando dominus venturus sit,* toda vsak ne vč, kaj je v tem slučaji pravi pomen tega napisa. Znani čuvaj mestnega užit-ninskega davka, nekdanji bogoslovec gosp. Pirc, narisal je omenjene uri in pomenljivi napis, kateri naj opominja čuvaje na stražnici nasproti imenovanega skednja na svoje dolžnosti, ker ne ved(5 niti dneva, niti ure, kadar pride njih revi-dent. pregledovat na postajo, ako znabiti ne spi ta ali oni čuvaj, za katerega nesrečneža bi pač potem solnčna ura zadnjo uro njegovega službovanja pri užitninskem davku kazala. Čuvaji, čuvajte toraj! — (Toča) pobijala je tudi na spodnjem Krasu ter prouzročila velikansko škodo. — (Dva žrebca) prodalo je danes dopolu-dnč tukajšnje konjarstvo na javnej dražbi. Enega je kupil gosp. A. Luckinann in druzega gosp. Maurer za primeroma nizke cene, 206 gld. in 226 gold. — (Surovost naših gorenjskih fantov) je pa uže prevelika. Ogibali smo se sicer principijalno, take dogodke prinašati, kajti to ne kinča nikakor našo deželo, a ker so uže na dnevnem redu tepeži in napadi, ne moremo več molčati. Nedavno prinašali so časniki, da so v Černučah pretepli vaški fantje ondotnega učitelja, in ravno danes se nam poroča, da so dne 1.1. m. v mraku brez vsacega uzroka napadli blizo Šentvida pri Ljubljani okrajnega slugo g. Puca, ko je svojo službo v onih krajih opravljal. Suroveži so se ga na cesti lotili in hudo obdelavah. Tožba je uže pri c. kr. državnem pravdništvu vložena. Eksemplarične kazni bile bi v takih slučajih pač po polnem umestne. — (Beračenje) po našem mestu je tako splošno postalo, da človek nikjer ne more biti, da bi ga ne nadlegovali zabuhli šnopsarji. Posebno v Šiški se toliko beračev nahaja, da se bodo mestjani kmalu zbali, Šiško obiskavat. Ako je že berač potreben, saj mu vsak rad kak krajcar dh, a oni ne zaslužijo nobenega usmiljenja, ki priberačeni denar v Plavčevo ali kako drugo šnopsarijo znosijo. Policija in županstva ljubljanske okolice naj bi bolje skrbela, da se odpravijo navadni berači. — (Dva dečka sta izginila.) Kakor nam prijatelj našega lista poroča, izginila sta uže pred več tedni dva dečka iz boljših tukajšnjih rodbin, ne da bi kdo vedel kam. Zanimivo pa je, da se lastni stariši za to nič ne zmenijo in dogodek oblastniji niti ne naznanijo. Dečka sta še prav mlada, prvi ima kakih deset, drugi pa kakih dvanajst let. Tudi nadzorstvo v dotičnih krajih, kamor sta fantička pobegnila, se menda ne odlikuje posebno, ker ne skrbi, da bi jih v domačijo spravilo. Dasi tudi sta dečka malopridna, je pa vender trdosrčnost starišev, kateri se za lastno kri ne zmenijo, nezaslišana. — (Desetdnevna karantčna) uvedla seje tudi v Trstu za vse ladije, ki dohajajo iz francoskega sredozemnega morja in Algerije za ta slučaj, ako so pri dohodu popotniki zdravi, drugače se pa razširi za 20 dni. — (Kakšno vreme bodemo v tem meseci imeli?) Za mesec julij prorokuje Ma-thieu de la Drome sledeče vreme: Do 15. ne-iztrpljiva vročina, tudi viharji na planinah, nesreče na morji; od 15. do 22. pogostoma nevihte ; znižanje temperature. Od 22. do 29. močno deževanje; nevihte na morji; toča v goratih krajih. Toraj s kratka: od 16. do 22. spremenljivo vreme, slabo vreme od 22. do 29. julija. — (Mestni falot j e) napadli so minolo soboto na tržaškej cesti blizo »mokarja* tri delavce iz svečarnice gosp. Seemann-a brez vsacega vzroka, ko so se še ne prekasno mirno domu vračali. Posebno enega delavca so hudo ranili in tudi druga bi enaka osoda zadela bila, ko ne bi na njih klice »mokar* na pomoč prišel in malovredne ponočnjake v beg pognal. Žalostno, da človek še v mestu svojega življenja ne more varen biti. — (Enoleten otrok obesil) se je nedavno v Borovnici. Mati ga je namreč položila v zi-beljko ter prevezala, da ne bi iz zibeljke padel. Otrok se je pa z glavo tako nesrečno med trakove zamešal, da se je zadušil. Domov prišedša mati našla je dojenca mrtvega. — (Trtna uš) udomačila se je na Dolenjskem. Okuženi so uže vsi vinogradi do Krke. Ubogim Dolenjcem preti toraj nevarnost, da ob edino imetje — vinograde — pridejo. — (Kolera v Cerknici?) Minole dni razširila se je po Ljubljani govorica, da se je v Cčrknici uže kolera prikazala. Kakor nas zagotavlja nek Cerkničan, je to vse izmišljena stvar. Isto velja o Trstu. — (Svojo ženo in potem samega sebe ustrelil) je v Beču krčmar Fran Plače k. Uzrok je bil zakonski razpor. Zakonska zapustila sla pet otrok, katerih najstarejši šteje komaj dvanajst let. — (Samoumor ruskega žurnalista.) V dan 1. t. m. skočil je nek Konstantin Š. v valove Donave, kjer je tudi smrt našel. Na bregu pustil je klobuk in v njem vizitnico, na katerej so bile besede zapisane: »Jaz sem Rus ter prosim časnike, da moje ime zamolčijo.* — (Graške nadsodnije predsednik gosp. dr. pl. Waser) nastopil je večtedni odpust ter se na Koroško podal. — (Tukajšnja ljudska kuhinja) razdelila bode jutri med 350 mestne uboge brezplačno opoldansko hrano. Praznuje namreč obletnico cesarjevega bivanja v Ljubljani. — (Kranjska hranilnica) bo za stranke od 14. do 19. t. m. zaključena, ker se bodo dvorane čistile ter popravljale. • — (Županom ljubljanske okolice na znanje.) Slavna c. kr. glavna davkarija ljubljanska razposlala je pretekle dni vsem županstvom zemljiško-davčne plačilne naloge za vse občane. Ti nalogi morajo se do naj kasne j še 31. t. m. dotičnikom dostaviti. — (Kranjski Hugo Schenk.) Nek Fran Vozelj iz fare sv. Križ zvabil je enako Hugo Schenku necega dekleta na potovanje z obljubo, da jo hoče v zakon vzeti. Med potom jo je pa umoril ter vsote od 350 gl. oropal. Zločinca izročili so uže tukajšnjej c. kr. deželnej sodniji. Drobtinice. — (Strela ubila) je dn6 25. m. m. v ne-kej vasi na Štajarskem ženo, ki je na polji delala. Nesrečnica bila je 64 let stara. — (Sto metuljev za en krajcar.) Bu-dimpeštansko okrajno predstojništvo plačuje onemu, ki sto metuljev polovi in pri oblastniji izroči, en krajcar, ker je letošnje leto za mrčese tako ugodno, da se je bati, da ne prouzročijo velike škode na polji. — (Skupno število Slovanov) znaša 90 365 000 duš. Med temi je 61199 600 Rusov, 9 492 160 Poljakov, 5 940 200 Srbov in Hrvatov, 5123 950 Bulgarov, 4 815150 Čehov, 2 223 850 Slovakov, 1136000 Slovencev in 111410 drugih Slovanov. — (V Toulonu), kjer kolera do zdaj najbolj razgraja, sešli so se zdravniki pri nekem na tej strašni bolezni obolelem ter se takoj začno živahno pričkati, kakšna kolera je to, ali Cholera asiatica ali nostras. Med tem pričkanjem pa bolnik milo prosi: »Naj bo ta ali ona kolera, le ozdravite me», toda premodri zdravniki so toliko časa ugibali, da je bolnik umrl in potem so se razšli, rekoč: Cholera asiatica je bila.* — (Srebrne puškine krogle.) Stara indijanska pravljica — da na jugozapadni strani Meksike živi narod z imenom «Apahi,» kateri vporablja čislo srebro za vlivanje puškinih krogel, se potrjuje, kakor je nek meksikansk častnik pravil. Preganjal je namreč z vojaškim oddelkom sovražne divje Apahe in prišel do nekega brloga, kjer je videl, kako so ti divjaki srebrne krogle vlivali. — Srečni ljudje, ki imajo toliko srebra, da ga proč mečejo. — (Turčin, kateri se poteguje za sv. Očeta.) Londonski list »Tablet* je pisal: Nek Turčin je v Rimu sedel v kavarni »Greco» — večinoma med Lahoni. Med njimi je bil tudi nek Sicilijan z imenom Antonin Palamari. Lahoni so pričeli zabavljat zoper vero in sv. Očeta. Opazke Palamarjeve so pa bile tako bogokletne, da je to zraven sedečega Turčina tako razkačilo, da odgovori: »Čeravno sem nekristijan, vender morate biti malo vredni ljudje, da o vašej veri in o vašem poglavarji tako zaničljivo govorite. Palamari pokliče radi teh besedi Turka na dvoboj, — toda bil je od Turka močno ranjen in tako se je nejevernik maščeval za čast svete vere in papeža. — (Trumf.) Ni še dolgo tega, ko je nekaj kmetov sedelo pri kvartali in kakor se to prav rado in dostikrat zgodi, da so o takej priložnosti pozabili na petelinovo petje in tudi na spanje; isto tako je bilo tudi pri naših igralcih. — Se v6 da so doma žene delale pisane obraze, 'ker ni bilo m6ž domu. Bil je pa med njimi tudi nek Janez, kateri je imel jako brihtno ženico in poleg te še enega zel6 nagajivega Janezka v zibeljki, kateri je se svojim vpitjem ženici cel6 noč preglavico delal. — Sveta jeza popade ženico, nekaj radi nagajivega sinčeka, nekaj radi neubogljivega moža. — Vzame toraj sinčeka iz zibeljke ter smuk v krčmo, kjer je mož kvartal, za katerega hrbet se postavi. — Nikdo je ni zapazil. —. Naenkrat zavpije Janez «trumf!» in vrže kvarto na mizo. — »Srčen as!» zavpije žena za moževim hrbtom in mu Janezka v naročje spusti ter skoz vrata popiha. — TabkS: velik smeh in krohotanje, možev dolg obraz. — Moral je hote ali nehot6 kvarte odložiti in se z detetom domu vrniti. «Ali šta uže oba tu», vpraša začudivša se žena, katera se je delala, kakor da bi ne bila od vsega tega nič vedela ter dalje po sobi pometa. — Janez se togoti nad njo in jej očita, zakaj da mu je tako sramoto napravila. — Toda tudi žena ni ničesar dolžna ostala in ga na ta način tako ozdravila, da ni več k igri zahajal ker v gostilno ni več smel, bal se je namreč od tovarišev zasmehovan biti. — (Potresi) bili so 29. m. m. na Ogerskem. — (Oblaki vtrgali) so se na Gorenje-Avstrijskern dne 1. t. m. Vsled tega postala je velika škoda na poljih. — (Zidanje novega vladnega poslopja v Sarajevem) prevzela je lirma baron Schw a rz. — (540 učiteljev iz Amerike) pride prihodnje dni na Nemško, kjer hočejo svoje počitnice preživeti. — (Materino oko.) Sloveči pridigar H as-lacher je pravil v svojem govoru sledečo zgodovino: Poznal sem pred leti učenca, kateri se je tako spozabil, da so ga žandarmi vklenjenega v ječo odpeljali, kjer je mogel večletno kazen prestati in se za svoje hudobije pokoriti. Oče mu je bil rano umrl, le mati je še živela, ter mnogo molila in se jokala za izgubljenega sina. Srce sina pa je ostalo pri vsem trpljenji matere mrzlo, otrpnjeno, in ni toraj čuda bilo, da je ona onemogla in do smrti zbolela. Na smrtni postelji pa je sprosila toliko, da bi smela še enkrat svojega sina videti, kar se ji je tudi dovolilo. Od vojakov spremljan, v verigah, je prišel sin k materni smrtni postelji. — Vidi jo ležati, bledo, vpalo in smrtni pot ji je stal na čelu; sinovo srce pa je bilo pri vsem trdo in neobčutljivo. Mati zdaj vpre oči v svojega sina; gledala ga je dolgo in nepremakljivo; pogledala mu je v rlno srca, ne da bi bila ž njim kako besedo spregovorila, migne vojakom, da naj ga odpeljejo, kar se je tudi hipoma zgodilo. Toda ko sin v ječo pride, bil je ves spremenjen. Pogled umirajoče matere ga je bil presunil, videl je v njem opomin, prošnjo, materno skrb in materno ljubezen. Ko mu bi bila ona celi mesec govorila in ga oporni njevala, ne bi gotovo to dosegla, kar je z nemim pogledom na smrtni postelji. — Njegova duša se je bila pretresla, njegovo srce pa se je jelo talili, bolečina in kes sta ga prijela, pričel je vpiti: »Moj Bog, kam sem prišel, kako globoko sem zagazil.* Toda on se ni samo kesal svojega slabega dejanja, on je želel tudi popraviti, kar je zakrivil. Ko je kazen dostal in je svojo prostost zopet dosegel, šel je v samostan, postal je redovnik in misijonar; — »in glejte, dragi poslušalci,* nadaljuje P. Has-lacher, »isti mladi hudodelnik, o katerem sem zdaj govoril, sem jaz, ta čudež je napravil nemi pogled moje umirajoče matere.* Listnica vredništva. Gosp. P. M. v A.: Sprejeli, hvala Vam lepa. Pričeli bodemo prihodnjič. Prosimo nadaljevanja. Je izvrstno! Zdravi! — Gosp. R. M. v K.: Vaš dopis je, kakor vsi drugi nam dožli, za zdaj izostal, kajti pomanjkuje nam prostora. — Gosp. J. Ž. v K.: Nekaj smo porabili, druge stvari nam ne ugajajo. — Gosp. O. P. v S.: Vaša tvarina je tako pomanjkljiva, da jo bode težko kateri list sprejel. Rokopisi so Vam na razpolaganje. — Gosp. M. B. v K.: Kako pa, niste na prave naleteli! Apage! — Gosp. S. T. v C.: Menda srno dovelj storili. — Gosp. K. M. v L.: Kdor je zoper Roga in vero, je nepoštenjak in ne bode nikoli v naših predalih prostora našel za svoje bogokletne spise. Obrnite se na kak židovsk list. Ne nadlegujte nas več. — Gosp. V. S. v L.: Pride prihodnjič. Hvala! Poslano. Častiti gospod urednik! V 9. številki cenjenega Vašega lista prinesli ste pod naslovom: »Smešen prizor* neko notico, katera se ne vjema po polnem z resničnim dogodkom, kajti cigani niso ono živinče neposredno pred tržaško mitnico izpregli in na voz položili, temveč kakor sem izvedel, uže na Viči. Ako se bi to pred očmi vžitninskega davkarja zgodilo bilo, gotovo bi bil mitnino od ciganov zahteval. Prosim Vas torej, dotično, sicer po polnem istinito notico v tem smislu popraviti, da ne pade na davkarja kako sumi-čenje, kakor ne bi svoje dolžnosti poznal. V Ljubljani 11. julija 1884. J. D—k, Naznanila. P. n. občinstvo opozarjamo na v denašnjem listu priobčeno naznanilo gosp. J. Dolharja, ključaničarja v Ljubljani. Vdova znanega bivšega ključaničarja g. Zelenca na šent-peterskem predmestji nadaljuje pod vodstvom spretnega delovodje obrt svojega umrlega moža ter se v denašnjem listu priporoča za mnogobrojna naročila. Ključaničarji se bi pa res morali bolje podpirati, kajti nobena obrtnija pod konkurenco strojev toliko ne trpi, ko ta. Fotograf gosp. Schneider otvoril je svojo novo pre-narejeno fotograiično delarnico v Gledaliških ulicah št. 6 (prej A. Krachj. IPoslano. Gospod urednik! Prosim sprejmite v prihodnji številki sledeči popravek: V izjavo, objavljeno v 11. štev. »Lj. Glasu*, urinila se je po stavčevi pomoti neljuba beseda «lažnjivlh,» ko je vendar v rokopisu dovolj razločno pisano lože So vdat, Kamja, pošta Kernica pri Gorici. Po enajstletnem bolehanji na zaprtji v životu in zlatej žili še nijsem dobil sredstva, katero bi me bilo tako zdravilo kakor Vaša esenca, zato sem Vam jako hvaležen. Janez Zehrov iz Gorenjih Ležeč, Kranjska. Piccolijeva esenca za bolezni v želodci, obstoju ječa iz rastlinskih snovi, katera je vže tisočem Ju ljudi k zdravji pomogla, kakor se razvidi iz zahvalnih pisem, ki dohajajo nje izumitelju, je vsled svojega nenavadnegavspeha postala jako popularna. Ona zdravi razne bolezni v želodci, koliko, krč, mrzlico, hemoroide, zapretje v životu, zlatenico, migr6no itd. in je najboljše zdravilo za otroke proti črvom. 1 steklenica 10 kr. Naročila se natančno in takoj izvršujejo po izumitelju 6. Piccoliju, lekarnarji v Ljubljani (Kranjska), po poštnem povzetji. Cj 5a5aSE5ESE5a5aSaSESE5a5H5aSaSE5EL5HSaSHSa^ □OOOOOOOOOOOOOOOOg z izvrstnim, v tej stroki vrlo dobro izurjenim delovodjo, kakor do zdaj, nadaljevala. Priporočam se za mnogobrojna naročila. Odličnim spoštovanjem Lovra Zelenčeva vdova. Zahvala in priporočilo. Vsem p. n. odjemnikom, posebno pa velečestiti duhovščini zahvaljujem se za mojemu umrlemu možu Lovru Zelencu izkazano zaupanje ter ob enem naznanjam, da bodem svojo ključaničarsko obrtnijo f 0 0 0 o o OOOOOOOOOOOOOOOOOP A. Mayer-jeva zaloga piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izvrstno marčno pivo iz pivovarne bratov Koslerjev v zabojčkih po 25 in 50 steklenic. Domač kruh na vago dobiva se pri branjevki Mariji Omahen na Starem trgu št. 12 in v Florijanskej ulici št. 2. Ta kruh priljubil se je pri večini ljubljanskih prebivalcev, ker je veliko okusnejši in cenejši, ko pekovski kruh. Prodajalka ima lastno peč v Florijanskej ulici ter se priporoča p. n. občinstvu in ljubljanskim gostilničarjem. Podpisani kupuje po najvišji ceni: baker, mesing, cm, staro železo ciok po najnlžjl ceni. nizkej ceni ter izvršuje vsakovrstna ključarska dela Pri njem dobivajo se tudi po vsakovrstna zidana in železna ognjišča katerih postavljanje tudi preskrbuje. Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem Janez Dolhar ključaničar v Ljubljani, Hrenove ulice št. 4. Peter Toman kamnosek v Ljubljani se priporoča za izdelovanje nagrobnih kamenov, križev itd. počenši od 5 gld. in više, za vsake cene in tudi glede druzik kamnoseških del. O. kr. privilegij za zboljšanje šivalnih strojev. Ivan Jax Ljubljana, Marije Terezije cesta, hotel „Evropa“. Zaloga raznovrstnih šivalnih strojev za rodovine in rokodelce, za rabo vsakršnemu potrebnemu šivanji. Izdelovalnioa Strojevih stopal in posameznih delov. — Zaloga šivank, cvlrna In olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej doplačl na mesečne obroke v znesku 5 gld. njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam. Odpretje fotografične delarnice. Velespoštovanim plemenitašem in p. n. občinstvu usojam se naznanjati, da sem pod firmo (prej .A.. IKZracIi) na tukajšnjem prostoru: Gledališke ulice št. 6 otvoril Sc e ter ga današnjim potrebam primerno prezidati in prenarediti pustil. Pri meni izdeljujejo se prav cen6 vsakovrstne fotografije, portreti dežel, reprodukoije, ponatisi Industrljalnlh stvarij, sploh vsako v to stroko spadajoča delo. Vsled svojega večletnega službovanja v prvih dunajskih foto-grafičnih delarnicah ter vsled svojih zvez ž njimi smem opravičeno zagotovilo p. n. občinstvu dati, da bodem vsem, tudi največjim zahtevam zamogel zadostiti. Odličnim spoštovanjem Julij Schneider fotograf. l Hugo Eberl stavbeni in pnhištveni barvar, izdelovalec slikanih napisov, lakirnik. Zaloga oljnatih ban, Mo? in Arnežev po najnižji ceni g. Vilharjevej hiši za frančiškansko cerkvijo. C e n i 1 n i k i pošiljajo se na vse strani, kdor jih želi. BI i +4 44WW44tttt MII 444444 Kopelji v hotelu „pri Slonu" v Ljubljani. Obilim željam ustrezaje, vpeljala sta se za dame na teden S dneva k vsporabljanji parnih kopelji in sicer vsak torek od 8. do 11. ure dopoludne in v petkih od 12. ure opoludnž do 3. ure popoludnč; za gospode vsak dan od 8. ure zjutraj do 1. ure opoludnč, le v torkih pa od 11. ure dopoludnč do 3. ure popoludnč. V. Kopelji v kadeh, močvirske, smereije, železaste, žvepljaste ali halleimke solne kopelji vsak dan od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer za gospode lu dame; za najboljši komfort se je skrbelo. 4444W44H44W44W4444< IB« imatfr. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. IhzCalič-u. je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Zalivala. Gospodu pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi slino trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Fran T-u.gr, posestnik v Šmariji pri Celji. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna nstna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. —■So- izdajatelj in odgovorni vrodnik Fordinand Suhadobnik. Tiskala Ig. v. Kloinmayr & Fod. Bamberg.