Pbsamerr»a šfev^k«?
Šlev. 168.
vinarjev.
V Lismirai. t ceirteX me 24 Mm ara.
Lflom

•SLOvbNEC« velja po pofitl na rta strani Jogo«
slavijo ln v Ljubljani: u oelo teto naprej.. H 84*— ii pol let« „ .. ,i 42>— ia četrt leta * .. „ 21*— ia en mesec „ n 7'—
Za Inozemstvo oeloletno K85-—
s Sobotna izdaja: s oeio leto ..... K 13'— m Inozemstvo. ■ ■ , . 20 —
wtmm Inseratli ■■■ Baaatatpaa petltmta (H Uroka in 3 mm visoka aU afe
prostor) n enkrat ... p« K uradni rasglail . jo K 1*60 Prt aaročUn nad 10 objav popust
tajmanjil oglu 59/3 mm IJ— —ai Poslano: maam $7S^na petltmta K 'rinja Tfafc daa brvsealt po-
^Jeljoi 1« daa po pramlkn, eb 5. mrl slntraj.
■arjM M«I i r^.tnrtmiKi .
Uredništvo je t Kopitarjevi allol iter. 8/m. Roioplsl sc ne vračajo; nefranHrana pisma M n« aprejemajo. Credn. telet. itv. BO, uprava, itv. 828.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je v iaplUrJevl al. 6. — Baten poštne hran. IJaMJunke št. 650 ia aarotelao la It 349 u oglasa, avstr. ia teteo 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero, 7561.
Fratsična mera.
Med »Slovensk. Narodom« in »Naprejem« ee je vnel razburljiv boj o problemu »kdo je pogorel«. Kake." ''e stvar zapletena in državniško skozi in czi težavna, se hočemo vendar preriti do razrešitve tega »problema« in izreči pravično sodbo.
Slovenska socialna demokracija je bila sklenila, da se priklopi mednarodni manifestaciji evropskega proletarijata zoper nasilni in nesramni mir, ki ga hoče ententni kapitalizem nagromaditi na izčrpana ljudstva našega kontinenta. Ta misel je človeško in moralno tako visoka, da zamore prepričati in potegniti za seboj vse, kar čuti in misli demokratično v naši dobi. Iz tega vzroka se je pridružilo temu velikopoteznemu mednarodnemu nastopu tudi katoliško delavstvo Italije, ki se z energijo in temperamentom bojuje zoper imperijalizem in požrešnost svoje vlade. Proletarijat, organiziran v naši stranki, se je zavedal pomembnosti in globokega z m: sla tega svetovnega gibanja in bil združen v svojem duhu s svojimi brati v Italiji, Franciji in daljni Belgiji.
Čeloma različno pa je vprašanje, če naj bodi manifestacija obenem izraz simpatije za boljševizem in njegova politična načela in sredstvo manifestiranja splošna stavka. Skoro v vseh državah se je'vršila v delavskih političnih organizacijah resna in dolga debata o primernosti ali neprimernosti stavke. V boljševiški Ogrski niso slavili 21. julija s stavko, marveč »po končanem dnevnem produktivnem delu« z manifestacijo za mednarodno solidarnost. V Nemški Avstriji je bil Fric Adler odločno proti stavki in po resnem posvetovanju v delavskih sovjetih se je proglasilo načelo, da je vsakemu svobodno stavkati ali pa delati. Odločujoča naj bode volja delavstva v posameznih okrajih.
Pri nas ni hodila socialna demokracija te demokratične poti; niti svojega lastnega delavstva ni vprašala povsod za mnenje. Ne da bi stopila v dogovor z zastopniki drugih delavskih strank, je proglasila splošno stavko za ves slovenski proletarijat in posegla tako v zadeve našega proletarskega ljudstva. Zdelo se ji je pa primerno, iti še dalje. Na Jesenicah in v Trbovljah je prisilila delavstvo nesocialno-demokratičnega mišljenja z grožnjami k stavki, na železnici je z brahijalno silo odvezovala lokomotive od vlakov, psovala stanovske tovariše ter ovirala promet, ki je posloval ta dnn celo v boljSevišHh državah Evrope popolnoma nemoteno. Da se je promet kljub temu vzdržal in so socialni demokrati zato — da se poslužimo neokusne frazeologije — »pogoreli«, je za nas postranskega pomena in prepustimo triumf »Slov. Narodu«. Za nas je važno le dejstvo, da se zanaša s takim surovim načinom političnega boja v naše kulturno življenje pocestno nasilstvo, ki gotovo ne more
biti ideal g. Prepeluhm, g. Lončarja in drugih resnih politikov v socialnodemokratični stranki. Če bi se postavile tudi druge slovenske stranke na to stališče, potem bi prignali tudi mi ob prvi priliki naše kmečke in delavske mase na cesto, jih oborožili ter narekovali socialni demokraciji svojo voljo. Res, krasno bi se razvijal idejni boj v naših krajih. »Naprej« pristavlja v svoji otroški nedolžnosti: »Vse to smo dosegli z najenostavnejšimi sredstvi, s preprostim proglasom v listu«.
Sicer moramo biti pravični in priznati, da se je vodstvo stranke izjavilo lojalno proti vsakemu nasilju in priznalo vsakomur svobodo dela. Če so se pa njeni pristaši posluževali kljub temu surovosti in zdivjanih metod, potem je le dvoje mogoče: ali so voditelji stranke vlado in druge stranke hinavsko nalagali, ali so pa nezmožni, obvladovati svoje mase. Vsaka izmed teh možnosti pomenja za socialno demokracijo močan udarec. Mi smo mnenja, da so voditelji socialne demokracije odkriti in pošteni ljudje in da so ti grdi dogodki le posledica popolne nediscipliniranosti njihovih ljudi. Zato se glasi kot višek ironije, kar govori »Naprej«, da je to mogoče le v močno organizirani in zavestno disciplinirani stranki, koje pristaši vedo vsak trenutek, kij jim ie storiti, kako jim je uvaževati strankine direktive.«
V resnici imajo taki dogodki za posledico, da se besedi socialnodemokratične stranke pri najboljši volji ne more zaupati. Voditelji nimajo moči, da bi jamčili za svoje pristaše in zato odpadejo vsi v političnem življenju običajni načini medstrankarskega dogovora. »Naprej« se seveda blamaže niti zdaleka ne zaveda; zato žvrgoli v svojem čuvstvu nadrejenosti: »Na uho vam povemo, tako kakor ob priliki fe dvodnevne stavke bi radi pogoreli še pogosloma« ...
Da se je J. D. S. obnašala s svojim »solidnim občinstvom, ki išče ob nedeljah zasluzenega skromnega družabnega razvedrila oh čaši vina ali piva«, precej klaverno, je tudi vsem jasno.
Če trdi zato »Narod«, da je »Naprej« pogorel. »Naprej« pa, da je »Narod« pogorel, moramo vsled čuta pravičnosti priznati, da imata v tem slučaju prav gotovo oba prav.
Bizojavi, ki prinašajo plebiscit na Koroškem, so sicer kratki, vendar govori iz njih kompromis raznih mentalitet in dejstvo, — da nas štejejo med premagance. Pustimo na stran vprašanje, ali se je v zadnjih desetletjih naredilo vse, kar je bilo v naših močeh, da se zajezi na Koroškem val germanizacije in nemške infiltracije, če smo smatrali, da gre zemeljska os skozi
'' ? ^ IT !»';
s-v	ii. .t- l v.
p©nslffil m tirpltele
"i Dežman-a za časa la?ko ::. • 'oni vojski let?, i P'D.

(Konec.)
" Tako nc oc nič,« sem dejal pri sebi, se vzdignd in šel na drugo stran. Ko sem bil že visoko gori, precej daleč stran, sem nalašč zavriskal, da bi videl, kaj bo. In glejl Spodaj doli se mi je s ccste sem odzval kmalu na to' čukov glas; »čuk, čuk, čuk!« , , . Posnemal sem zdaj tudi jaz čuka v kratkih odmorih: čuk, čuk, čuk! Na kar se je spodnji čuk zopet oglasil. Toda ta glas je bil za pravega čuka nekoliko prenizek, in jaz sem dobro spoznal, da mora la čuk biti v hlačah ;n morda tudi v kapi in komašnjah. O tem me je prepričalo tudi hrstenje, ki sc jc bližalo po ho-sti in grmovju gori proti meni. Jaz sem šc parkrat »začukal«, potem pa pustil nenavadnega čuka v miru in sc hitro pomikal dalje. Mogoče je bil ta čuk pa le moj izgubljena spremljevalec, mogoče, vendar ne vem, kei mi je poprej rekel, da bo šel z menoj le samo nekoUko časa in sem zato mislil, da se je že vrnil domov, Lahom pa — izvzemši morda nekatere knrabiner-je — tudi jaz ne pripisujem, da bi si posamezno kar tako ponoči na samotnih krajih v tuji deželi upali klicati — »ču-
, ke«. Pa naj bo to, kakor že hoče: jaz se za nenavadnega čuka nisem več brigal, ampak ubiral pot dalje, da vendar enkrat pridem vun, ter hodil sem res že dolgo po grmovju in blatu. Naposled sem vendar, kakor slepa kura zrno, našel neko cesto, a ne ono, ki pelje v Harije, in čez nekaj časa tudi neko vas, kjer se mi je po daljšem trkanju posrečilo spraviti v neki hiši ljudi pokonci. Oh, sreča, ki sem jo imel tudi tukaj! Zakaj naletel sem ravno na hišo, v tem kraju edino, s kojo sem bil znan, ker sem se pred par leti po čudnem naključju seznanil z nje gospodarjem. Torej sem se tu nekoliko odpočil, oddahnil in pokrepčal s par pdžirki in kosom črnega kruha, ki sem ga z veseljem potrl. Nalo pa se odpravil v spremstvu »očetovega sina« na pot proti domu, zakaj bil je že zadnji čas, ker se je delal že dan. Po stranskih potih sem dospel v bližino mojega doma, toda v župnišče nisem mogel, ker je bilo preveč zastraženo. Zato mi ni kazalo drugega, kakor da si kje drugje izvolim svoje stanovanje. In izvolil sem si nek temen grob, kjer sem ležal 3 dni in 2 noči. Lahi so sicer stikali povsod, tudi po cerkvi, a mene niso dobili, četudi nisem bil daleč od njih. Vendar nevarnost, da me izslede, je bila vedno večja. Zato sem sp, boječ se zlasti tudi špijonov, kojih se Lahi povsod tako močno poslužujejo, v petek zvečer vzdignil iz svojega »groba« in se presHil na »drutit svet« kier
Ljubljano in bili zaverovani v to os kot
romar v rajsko ptico — bomo pač morali prevzeti svoj delež greha, ki obstoja v tem, da sta na Koroškem dva pasova, v katerih se bo vršilo ljudsko glasovanje. Pa naš greh danes ni toliko zanimiv.
Zanimivo je vse kaj drugega. Prvič že plebiscit sam na sebi. V deželi, kjer sami priznamo, da nam je germanizem kolikor toliko odtujil ljudstvo, se nam dovoli plebiscit, naši zavednoslovenski kraji pa sc nam — kratkomalo vzamejo! Tu bi se zdelo na prvi hip: naš zapad spada na konferenci pod območje Clemenceauja, sever pod območje Wilsona, Vendar pa je tudi na severu vse skupaj pesek v oči in ma-škerada. Ta maškerada pa nam pove, da smo premagani — tudi na severu. Konferenci je znano, kakšnemu pritisku je bilo izročeno zadnjih petdeset let naše ljudstvo na Koroškem, torej mora vedeti, da nam je bilo to čisto navadno — ugrabljeno, kakor jo bila ugrabljena Alzacija-Lorena. In vršilo se je tu in tam približno po enakih metodah, ki so imele tudi enake uspehe. Ali Francija dobi Alzacijo-Loreno brez plebiscita (bi jo s plebiscitom??), o nas pa upa konferenca — da zgubimo Koroško s plebiscitom! Seveda, Francija je zmagala Nemčijo, mi pa smo bili premagani!! Ampak od koga? Po vseh logičnih zaključkih — od Nemške Avstrije!! Temu se pravi formalno politika, bistveno pa ...
In tudi vse nadaljno. Najpreje se začne glasovati v južnem pasu, in če se ta odloči za Nemško Avstrijo, potem sploh odpade glasovanje v severnem pasu in pripade ta kratkomalo Avstrijski Nemčiji. Torej gospodje dobro vedo, kako je šel val germanizacije od severa proti jugu in jim gre samo za to, da ugotovijo najpreje, kako daleč je segel ta val na jug — da se vse to izroči Avstrijski Nemčiji, Ne more se človek znebiti vtisa, da je bilo usodepolno za konferenco, da se je začela — v pred-pustnem času!)
Ker torej dobi vsakdo, kar si izsili, bi bilo dobro, da se ludi mi držimo tega nauka in izkoristimo čas, ki ga še imamo na Koroškem! Ideje, zlasti plemenite, so lepa stvar — ali nad apaše ne zadostujejo gla9e rokavice!	(P, P.)
. t
i^SEfigreftcs w Tržiču.
30 let! dolga doba v življenju človeškem, kaj šele v društvenem. Zato bi ne bilo prav, ako se ne bi spominjali tridesetletnice Vincencijeve družbe, ki je toliko
dobrega storila v korist in blajjor reveže* tržiške župnije. Na cvetno nedeljo 14. aprila 1889 so se sešli v župnišču na vat bilo t župnika Špendala gg. Gaberc Anton Gassner Andrej, Kurnik Fortunat, Merčta, Rok, Mihelač Peter, Ošabnik Friderik ie Theuerschuh Vincencij na posvet, kako bt se dalo odpomoči vedno bolj naraščajo-čemu siromaštvu. Posledica tega razjjo vora je bila: Vincencijeva konferenca v Tn žiču. 11, junija 1889 se je že vršila prve seja. Istega leta 23. dec. je bila pridra žena vrhovnemu vodstvu v Parizu in po» stala tako deležna vseh duhovnih dobrot in odpustkov, ki so podeljene po rimsk kongregaciji tej družbi. Ni mogoče na ten mestu imenovati vseh dobrotnikov in do brotnic, ki so s svojimi vsakoletnimi prispevki podpirali to mirno in tiho delujoče družbo, njihova imena so itak zapisana v knjigi življenja. V teku 30 let je bilo dar® vanih 56.318 K 75 vin. Pri 738. sejah se j« nabralo v zbirkah 4422 K 46 vin. Vseh dohodkov je torej bilo 60.804 K 21 vin. Reve žem se je razdalo 43.578 K 89 vin. tV vojnem času je naša konferenca razdelje« vala revežem brezplačno, drugim manj imo vitim za polovično ceno meso, ki ga je do bavala od ljubljanske Vnovčevalnice zi živino. S tem se je naklonila revnejšin slojem znatna podpora v znesku 29.734 K 86 vin.	.	.
Vincencijeva konferenca pa je uvidela, da bo svoji nalogi le ted^j v polni meri kos, če ne bo omejila svojega dela le na podporo revežev, temveč ga raztegnila tudi na otroško oskrbo in bolniško postrežbo. Zato je bilo treba misliti na lastn« prostore. Tudi to se je doseglo s pomoč)« dobrih src. Vincencijeva družba ima dane« dve poslopji, ki sta stali pred vojsko 6f tisoč 432 K 36 vin. V teh je nastanjeno dnevno zavetišče s sestrami križarkami, * drugem novem poslopju »Naš Dom« tudi katoliška društva. Obe poslopji stojita pod varstvom zaščitnika našega zavetišča r« Jožefa, čigar kip, delo umetnika Pavlina iz Radovljice, nosi Naš Dom. Dnevno zavetišče je bilo slovesno otvorjeno 23. novembra 1913. Da je bilo mogoče te ogromne stroške za obe stavbi plačati, gre zopet hvala blagim dobrotnikom, med kojimi imenujemo imena Gassner, K. Pollak, bivši deželni odbor kranjski, hranilnico in po sojilnico v Tržiču in mnogi drugi, Zavetišče je posetilo v teh letih 507 otrok. — Sestre križarke so se pečale pa tudi z bolniško postrežbo. Vseh bolniških obiskom je bilo v šestih letih blizu 6000, dasi šteje zavod za vse ogromno delo, ki je izvršuje samo sedem sester. — Leta 1917. se je otvorila s pomočjo javnih oblasti vojna kuhinja, ki je poslovala do sedaj in je
sem v globokem senenem rovu počival zopet 3 noči in 2 dni, Labi so kar prhali i«2c, ker sem jim ušel, petem ko so me imeli žc v »gnezdu«. Posebno karabine-rom, ki sc sami in jih tudi drugi štejejo kot nekaj posebnega, gotovo ni bilo prav po godu, ko sem jim na tako lep način ušel pri belem dnevu. In pa tistim nepopisno prevzetnim, tuje, ne svoje zmage pijanim laškim oficirjem, ki v svojem smrtnem sovraštvu do Slovanov v našem tako po nedolžnem zasedenem ozemlju ne vedo, kako bi jih ukončali in jim zagrenili življenje. To pravim jaz, ki sem na lastne oči videl, pa ne samo videl, marveč tudi sam žalibog skusil laško zvijačnost, laško hinavstvo, laško perfidnost, laško podlost in ostudnost; z eno besedo: laško lumparijo, ki se mora gabiti in gnu-siti vsakemu človeku, kdor jo pozna. Tako korumpiranega naroda kot je laški, menim, da ga ni nobenega na zemlji. — A pojdimo dalje!
Da moj položaj v takih razmerah ob mojem »grobu« in »šicgrabnu« ni bil bri-Ijanten, mi bo, menim, vsak rad brez pridržka verjel. Vendar pa bi bil umrl rajši tukaj za lakoto, kakor pa doli v Sardiniji za polno skledo makaronov, Sardinijo ali — kakor mi jc rekel tisti karabiner v ' Podgradu — »Sardenijo« privoščim Lahom ravno tako kot pa Primorje, Notranjsko, Goriško in Istro Slovanom, ker so to slovanske in ne laške dežele, in nai oolem
Lahi uganjajo še take lumparije v njih in po njih.
Sicer pa mi v mojem »grobu« in »šicgrabnu« ni bilo treba umirati gladu, kajti imel sem dovolj, le jesti nisem mogel. Za to je poskrbela že laška lumparija, ki je — kakor sem čul — izjavljala po svojih vojakih, da me bo ubila, ako me najde. Jaz ji seveda tega veselja nisem privoščil, marveč rajši potegnil še enkrat vso laško vojsko za nos in jo nato odkuril čez Kast-vo in Reko in Bakar v Jugoslavijo — v Jugoslavijo. Živio Jugoslavija!
Sicer bi bil rad vsaj enkrat »udri« v svoje stanovanje — zakaj, si lahko vsak misli — toda videl sem, da je riziko prevelik. Zato sem opustil s srčno težavo to miset, pa se je začel pripravljati na »ex-odus«. Blaga roka mi je dala nekaj denarja, izposodil sem si kmetsko, malo raztrgano obleko, svojo pa zavil pod hlebec kruha in nekaj jajc v naramnik, ureza) palčico v grmu, se šc enkrat žalostno ozrf na žalostne ljudi in žalosten kraj, oh, žalosten kraj, naredil s palico križ kot po-starem kmetski mešcir in — hajd v Jugoslavijo!
Na potu se mi pridružita še dve ose« bi. Hodili smo svoja pota, izognili se spretno vsem stražam, šli smo mimo sio in sto vojakov, ped nami nastavljenimi kanoni ter srečno z eno samo maio nepriliko prišli zvečer na Reko. Oh, Reka slovanska na zemlii slovanski! Kako si ti leoal Zdai.
68» ▼ veliko korist občinskim sirotam m delavskim slojem v dneh, ko se je čutilo največje pomanjkanje živil. Vseh kosil je bilo oddanih v tem času 56.312. Celoten prtflmet vojne kuhiflfe je znašal v ootače-aenr času 56.501 K 58 vin.
Omeniti moram tudi šolske K« H i -A j;e, kj> posluje v zavodu. Otvorila sc je 1$ svečana leta 1917. V tej dobivajo opoldanska* hrano otroci delajvskih starcev, ki obiskujejo ljudsko šolo in deloma otroci iz otfr^Rega vrtca. Ofrok je povprečno 67 oMskiovaltf šolsko kuhinjo in je bilo odda-nih 41.194 kosilov. Dohodkov je bilo 15.736, »trošleov 13.444 K 89 vin. Nad polovico otrok j« prejelo hrano brezplačno, drugi 7.a nizko ceno' 20, oziroma 30 vin. Stroški Bo se pokrivali a denarnimi prispevki tržiš kih prebivalcev, ki so rade volje darovali v ta namen, letos pa nam je poverjeništvo za socialno skrb naklonilo 3000 K.
Če pregledamo denarne izdatke, ki ph fe izdala Vincencijeva družba tekom tridesetih let v raznih podporah v prid revnim »lojem odraslim in mladini, dobimo reiikansko vsoto 191-359 K 29 vin.
Koliko se je ra-zdalo razven tega v Maflgu, obleki in živilih, ni mogoče niti približno oceniti, ker se žal do sedaj ni natančno zapisovalo. Gotovo je le to, da bi prištevši vrednost teb darov, gori omenje-m vrsta prekoraSla daleč 200.000 kron.
Kdor bere to poročilo, mora priznati, da ie bil blagoslov božji očitno pri družbi. Zato pred vsem Bogu čast in hvala! Hvala pat tu<fi dobrotnikom za vso darežljivo«!
Dva člana izmed onih, ki so pred 30. leti ustanavljali družbo, »ta ii ostala zvesta Ve« čas in to sta gg. vdetovamar Andrej Gassner m ključavničar Vincencij Theuerschuh. Prvi se je pred kratkim vsled namer odpovedal predsedništvu. Na nje-gOW> mesto je not predlog konference centralno vodstvo v Ljubljani. imenovalo g. Karo!a Pire, posestnika in davčnega nad-upravitelja v p., ki je že dosedaj deloval kot blagajnik pri vseh dobrodelnih napravah. Pri svečanostmi seji 21. t, m. so m sa njegov predlog imenovani za častne ode Vincencijeve konference tržaške gg. sdetonmar Andrej Gassner, ključavničarski mojster Vinko Theuerschiuh in duh. svetnik Jožef Potokar. Da se bo pa podporno delo za reveže še bolj organiziralo po vsej župniji, se je ustanovilo te dni Elizabeto© društvo, v katerem bodo delovale oaie žene in dekleta v prospeh siromašnega ljudstva.
liestl Iz zasedenega ozemlja.
Hm mesto odslovlj ene ga dr. Brsclja je bil imenovan primarijem v bolnici usmiljenih bratov v Gorici dr. Avgust Debon.
Dn e 7. t. m. s e je vršita v Rimu ilutM seja vodstva socijabne demokratične stranke z odposlanci iz zasedenega ozemlja. Odposlanci, sodrugi Passigli, Ju-winkl in Callini so imeli daljše posvetovanje s poslancem Turattijem (vodja soc. stranke v Italiji) in so mu pojasnili položaj v zasedenem ozemlju; obljubil ie, da bo takoj posredoval pri Nittiju za odpravo cenzure in dosego pravice svobodnega združevanja in zborovanja.
Tržaške gospodarske organizacije so izsilile od vlade obljubo, da ne bo pobirala zastalih davkov in doklad, ki so bile predpisane za vojno dobo.
ko sem te videl in gledal, se ne čudim pri dobro mi znani laški pohlepnosti, zakaj stega italijanski kragulj svoje satanske kremplje po tebi, o srce Jugoslavije. Če tebe ugrabi, a srce, potem Jugoslavija umira ... A tebi umreti, majka slave, tebi, Jugoslavija, umreti ne pustimo!
Noč sem prespal na Reki. Drugi dan pa čez Sušak, kjer sem stopil k Narod. Viječu in dobil ondi 300 K begunske podpore, za kar se lepo zahvaljujem — naprej proti Bakru.
Zdaj ni bilo več tolike nevarnosti, Vendar sera tiho zavrisnil, ko sem preskočil žico, katera meji slobodno Jugoslavijo od njenega po Lahih zasedenega dela.
V srečni zavesti, da sem prost, rešen strašne laške sužnosti, odlomil sem, zaukavši, od drevesa par oljkinih vejic, potem pa sc, do skrajnosti zmučen, zgrudil na svobodnih jugoslovanskih tleh in dolgo -r- počival.
Zvečer sem prišel v Bakar, kjer »o me vsprejeli s pravim entuzijazmom. — Gosp, predsedniku Nar. Viječa in vsem drugim za izkazano mi blagcnaklonjenost moja srčna zahvala, ko drugega dati ne morem! — Enako tudi g kanoniku v Bakru, pri kojem sem počival to noč, in gospodu redarju, ki mi je v svoji veliki aa-režljlvosti in navdušenosti plačal celo zadnjo večerjo, preden sem jo mahnil na kolodvor, da se popeljem v Karlovec in od tam čez Dolenjsko v svoj rojstni kraj, kjer sedaj živim in doživljam razne vtise in skušnje, dobre in slabe, oziroma slabe in uobfe, in ki jih bom mcircto Drilično
tudi še obelodaniL
Tržaški »Osservatore« objavlja sledečo, za vračajoče se begunce-poljcdelce važno n a-redbo:
Dodatno k odredbam v okrožnici od 3. majnika t. 1. »t 603—624 (posebne določbe, kategorij« I., II., III., za begunce), se je pokazala potreba izdatne pomoči za obnovitev tistih krajev, ki so bili od vojne najbolj zadeti, da se prebivalcem teh krajev, po večini poljedelcem pomore premagati težave gospodarske naravi, v katerih se nahajajo.	> ;	.
Znano je, <k ie prebivalstvo tem|ev najbolj tipično razrušenih od vojne, moralo bežati že pred izbruhom sovražnosti, deloma v notranfe dežele Avstrije, ' vsled česar polja niso bila le oposto&ena, marveč so ostala tudi skoro popolnoma neobdelana v času odsotnosti tega prebivalstva.
Take izredne razmere zahtevajo sedaj od poljedelcev toliko potrpežljivega dela, da se je bati, da mnogi med njimi ne izgube pogum. To tem bolj, ker se glasom informacij od strani lokalnih organov velik del tega prebivalstva nahaja eedaij in se bo nahajal do časa letine v velikih gospodarskih težkočah za svofe preživljanje.
Potrebno pa je, da mora le od pobud in ukrepov vladnih in lokalnih oblasti po-tolaženi in podpirani kmetski razred mirno opravljati svoje delo; te oblasti morajo biti tudi vedno pripravljene, nuditi vso podporo zato, da ne bodo kmetje prisiljeni iskati drugega, bolj donosnega opravka, ah pa, se seliti v druge občine, dočim je njihova navzočnost in vstrajna delavnost za obnovo poljedelstva v krajih, ki 6o bih od vojne najbolj prizadeti, tako nujno in neobhodno potrebna.
Soglasno z lokalnimi oblastmi se odobravajo predlogi, izraženi od prizadetih krogov, ter se v svrho enakomernega postopanja z begunci iz zasedenih krajev in onimi iz kraljestva, ki se smejo okoristiti x ukrepi ministrstva zs osvobojene kraje (člen 7, dekreta od 3. maja L L) se pooblaščajo za sedaj voditelji uprave, da dajejo podporo 1-25 lir dnevno za osebo tistim beguncem, la se vračajo v svoje občine, porušene ah težko poškodovane vsled vojne, dokler trajajo te razmere ter se izredni položaj kmetijstva ne spremeni tako, da bo tudi temu delu omogočen zadostni zaslužek. Podpora se bo lahko dovoljevala, seveda le v slučaju »dokazane potrebe« in rodbinam poljedelcev, ki se ob odgovornosti občinskih glavarjev obvežejo, da se bodo posvečali izključno le obdelovanju polja, a ne morejo do nov« letine pridobivati sredstev, potrebnih za preživljanje.
Razen tega ss določa, da se lahko tako postopanje — povsem izjemnim potom ali, kjer voditelji uprave smatrajo kot potrebno — uveljavi tudi glede beguncev, ki niso kmetje, vrnivših se v porušene adi težko poškodovane občine — seveda vedno le, če si ne morejo s koristnim delom pridobivati potrebnih sredstev za preživljanje, in se ne more priti v okom temu stanju z drugimi odredbami, kakor je n. pr. podpore, ki jih označajo posebne določbe je, kjer lahko vrše koristno delo.
Dnevna podpora, ki je predmet te okrožnice, se bo izplačevala že vrnivšim se beguncem, od 1. dne tekočega meseca, za tiste, ki se bodo vračali, pa postopno od dneva povrnitve. Ta podpora ni združljiva z drugimi podporami, ki obremenja-jo državne fonde, izvzemši tiste izjemne opdpore, ld jih označajo posebne določbe (kategorije I., II., III.) okrožnice od 25. maja, št 065—624.
Vrhovno poveljstvo pove rja kratkim potom voditeljem uprave nalogo, naj razložene oskrbe uvedejo za občine, ali tiste dele občin, ki odgovarjajo razloženim označbam, to je, da so ali porušeni, ali težko poškodovani od vojne.
V pojasnilo izdanih določb je slednjič potrebno naglasiti, da se te odločbe nanašajo izključno le na begunce, vrnivše se v občine svojega bivališča, kajti posebne odredbe okrožnice od 25, majnika, št. 063— 624 kategorije I., II., III. dovoljujejo že nakazane podpore tu živečim beguncem, ki pa se niso še povrnili v občine svojega navadnega bivališča. (P. P.)
Iržava SHS.
škof dr. Jeglič pri regentu.
LLU Belgrad, 23. julija. Prestolonaslednik regent Aleksander je sprejel ljubljanskega knezoškofa dr. Ant. Bon. Jegliča v avdtjenci, ki je trajala 20 minut.
Regent Aleksander ns potovanja po SrbffL
LDU Belgrad, 23. julija. Po svojem povrat-kn iz Novega Sada odpotuje prestolonaslednik regent Aleksander v Srbijo, kjer bo obiskal več mest.	' ;>
Ministrska seja
LDU Belgrad, 23. julija. Včeraj je bila ministrska seja, v kateri se je razpravljalo o važnih notranjepolitičnih vprašanjih.
Meje zs Beranjo.
LDU Fcčnb, 23. julija. Veliki župan Bara-nje dr. Pandurovič se je vrnil iz Pariza in jav«
Ija, da so že odrejene meje za Baranjo. Naša meja bo ils v glavnem preko črte Mohač— Vitaniy—Barč. Sam Barč ne ostane Jugoslaviji. Slklos bo obsežen v naših mejah. Glede Mohača ni še padla odločitev. Mohač bo obiskala posebna amerikanska komisija, ki bo ugotovila, ali je Mohač res jugoslovanski tli n«. V trm primeru se bo irvršil plebiscit.
Prod Tertžalkom.
LDU Sarajevo, 23. julija. Zemaljska vlada j« izdala ostre naredbe proti zakotni in verižni trgovini.
Stavka v Osjeku.
LDU Osjek, 23. julija. Pred včeraj stavka je potekla: popolnoma mirno. Banani uradniki se je niso udeležili V mes*'i spTnh ni opazilo, da vlada stavka
ČssnOrsrsks vest
LDU Vukovar, 23. julija. Ust »Nov* Doba« je bil prodan in je prešel v roke Hrvatske zajednice. Uredništvo je prevzel dr, Rotkorič. Dosedanji urednik »Nove Dob*« bo ajedstjal narodno-gospodarski list.
miroom posvet
Vrhovni svet prosi za izpraznitev celovškega ozemlje.
LDU. St Germain, 23. julija. DunKU.) Vrhovni svet je včeraj sklenil, naprositi Srbijo, da izprazni celovško ozemlje, da se more popolnoma svobodno izvesti ljudsko glasovanje. Nadalje je sklenil, da se sestavi komisija, v kateri bi bii zastopan ameriški, angleški, francoski in italijanski častnik in katera naj bi preiskala dogodke v Smirm. Neki list cioiočs. v nasprotju med aliiranci zaradi bolgarskih mej v T raci fi. Angleška, Japonska in Francoska hočejo priznati Grški celo Tracijo do črte Enes - Midis - Teben, med tem ko hočeta Amerika in Italija priznati del zahodne Tracije Bolgariji. Tittonijev poizkus, da bi se dosege! v tem vprašanju sporazum med Grško in Bolgarijo, se je ponesrečil.
LDU. Pariz, 22. julija. (DKU. Brezžično.) Komisija za odgovornosti se je sestala ob 10», da se posvetuje o pogojih, ki naj se sprejmejo v bolgarsko mirovno pogodbo. Nato se je ob 11. sestala komisija za obnove in komisija za rumunske zadeve. Komisija za poljske zadeve je imela sejo ob 15.30 v ministrstva za zunanje stvari, da se posvetuje o bodoči usodi Vzhodne Galicije. Uro pozneje se je sestala komisija, ki kna nalogo, da obdelava vprašanje obrežnega plovstva in ribarstva v AdnjL
W3son In bolgarska nrfrovna pogodb«.
LDU. Pariz, 22. julija. (DKU. — Brezžično.) Venizelos je brzojavno vprašal Wil-8ona, ali namerava Amerika podpisati bolgarsko mirovno pogodbo, Ako ne, je prosil Wilsona, da da amerikanskim mirovnim delegatom navodilo, da se ne udeleže razpravljanja o bolgarski mirovni pogodbi.
Bolgarske meje določene.
LDU Ženeva, 22. julija, (ČTU.) Po pariških vesteh, so bolgarske meje končno določene z izjemo na jugu in jugo-zahodu, kjer pogajanja z Grčijo še niso končana, in ker s Turčijo do sedaj še ni bilo razprav. Venizelos je pri komisiji za pokrajine zopet vložil silne obtožbe proti Bolgarom. Izjavil je, da se jim nikakor ne sme verjeti in da se jim ne sme prepustiti niti ped Zemlje v Traciji. Komisija za odgovornosti se ie bavila z vprašanjem, ali naj se bolgarski generali, častniki, vojaki in uradniki, ki so obdolženi zločinov proti mednarodnemu pravu, stavijo pred mednarodno sodišče, aH pa pred posebna srbska in rumunska sodišča. Najbrže se bodo odločili za prvo imenovano sodišče.
Amerika v Turčiji ne bo posredovala.
LDU. St. Germain, 23. julija. punKU.) »Daily Mail« poroča, da j« predsednik Wilson sporočil ministrskemu predsedniku Clemenceauju, da za sedaj ne more Amerika prevzeti nobenega mandata nad kakim delom Turčije. Upa, da bodo aliiranci sami mogli vzdržati red v Turčiji.
Kitajska bo podpisala.
LDU. St Germain, 23. julija. (DunKU.) »Daily Mail« poroča, da bo Kitajska v kratkem podpisala mirovno pogodbo, ker je Japonska obnovila pekinški vladi dano obljubo, da vrne Šantung Kitajski, napram vsem alHranhn vladam. ,.v
Razna poročila.
AmeriSki poflnrrnfk v Ljob^am.
LDU Dunaj, 23. Mu (ČTU.) Ameriški polkovnik Cousey je snoS ob tričetrt na 22. z Dunaja odšel v Ljubljano.
MaJsrsks ofamlva proti Romunom.
: . LDU Pariz, 23. julija. (ČTU.) Glasom romunskega komunikeja o ofenzivi, ki 6o jo začeli Madžari, so Rumuni Madžare zopet vrgli nazaj preko Tise. Madžari so imeli 4D00 mrtvih. Madžari so pričeli ofenzivo s prvim karom, ki sestoji iz štirih divizij. g 25£00 puškami m 200 topovi
Na severni fronti pri Tokaju stoječi ogr-. ski armadni kor dosedaj šc ni napadel.
Francozi grade trdnjave, LDU Nauen, 22. julija. (Brezžično.) Glasom strassburških časopisov so Francozi že pričeli graditi omrežje alzaško-lo-tarinških trdnjav in nameravajo v ta namen izdati tekom petih let dve milijardi frankov.	p,
čičerin dem en tira. LDU Moskva, 22. folija. (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje posle čičerin raa&rja brezžično brzojavko, v kateri de-, men tira vest nauenske brezžične postaje, po kateri je baje Ljenin ponudil rumunski vladi mir in ji prepustil B-es* rabijo. Čičerin pravi, da ta trditev os odgovarja resnici, ker je sovjetjks. vktk v Besara-i brji tesno zvezana z Rusijo. H koncu pravi brzojavka, da bodo bes%rabski sovjeti kmalu izvojevali popolno svobodo bi daj že razpada vlada rtnmmskih bojorov. Rok munija, da je na predvečeru revcfucfle.
Odpravljen preki sod na LDU Nauen, 22. jufija. (BrerfičaoJ. !. avgusta bo Bavarska ukini!« preki sod in preko sodišče, ki obstoja tam od 25. aprila.	• ;,: '
Stavka v Zedinjenih
LDU. Dunaj, 23. julija. (DKU.) »Vat* w&rts« poroča iz Kopenhagna: Kakor pen ročajo »Times«, je izbruhnila v ZedmjenflJ državah obsežna stavka. V Njujorku lefl 500 ladij brez posla, ker strojniki zahte. vajo povišanje plače. V sosednjih leži nadaljnih 700 ladij, na katerih j« tudi stavka. Na obrežju je blaga nakopičenega za cele gore. Velike zaloge se kvarija V Chicagu stavka v zidarski obrti 80.000 mož, ki zahtevajo večjo plačo. V Bostona stavkajo sastavljenci cestnih želeraic. Ran z en tega grozi 100.000 tobačnih delavce* s stavka	>
D* AnnuiuSn.
LDU ženeva, 23. julija. (ČTU.) »Pop* lo Romano« potrjuje, d« je D' Anntmziaf sprejel mesto generalnega ravnatelja c&< vilne letalske službe. Najprvo bo inrifl vse priprave za ustanovitev zračne frms(j portne službe med Sledijo in Sardinija,
Umrljivost otrok v NemBgL
LDU Nauen, 22. ju&ja. (Brezžično.) Vodja berlinskega mladinskega urad* etn javlja statistične podatke o ti nemških otrok vsled izgladovaln* de. Od jeseni 1915 so se težke blokade posebno v veffldh most stano množile. Umrljivost dece ae Je šala tako zelo, da je umrlo leta 1917 50.000 nemških mami in Voli l " otrok več, kakor v letu 1913. 6e umrljivosti je naraščalo število otrok. Vodstvo berlinskega mlad urada je poskrbelo za to, da so bi£ stati-stični podatki z dokazi vred, izročeni pran vočasno Wilsonu in Lfoyd Georged Vojl detelji entente so bili torej o ubijanju otrok po angleški izgladovalni blokadi natančno poučeni.
Polltiine novice«
+' Stavke v Ljubljani in deželna Hi
da. Ljublj, dopisni urad poroča: Z »■»■'T""* na razne sodbe v javnosti glede ukrepov! vlade napram socialno . demokratični stavki 20. in 21. t m. smo podučem od me-* rodajne strani, da ni res, da je vlada dovo-j lila manifestacije, pač pa jih je prepoved dala, da rti smatrala za umestna, da bi pK s policijo ali vojaško silo preprečila, tem4 več se je omejila na vzdrževanje javnega reda in miru. kar se je tudi v obče posr&n Čilo. Bila pa je pripravljena nastopiti jj vso odločnostjo, ako bi manifestacije pre* koračile dopustne meje in ako bi se bila pokazala potreba ostrejše intervencijeu Policija je res svetovala trgovcem po ulicah, po katerih se je pričakovalo večjih! množic, da za čas pričakovanega obhoda zapro trgovine, to pa le radi tega, da bi se ne dalo kakemu neodgovornem« el&l m en tu prilike do kakega nepremišljenega čina, ki bi utegnil imeti kakih večjih t—^, željenih posledic.
k-f Protest. Delavci Plajberike unije ^ Črni in Možici, organizirani v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, odločno protestirajo proti krivični stavki z dne 21. julija t L, ker je bQa stavka socialistično delo in mi ne soglašamo z njimi v njihovem propagiranju za sovjetske vlade. Izostali smo od dela radi varnosti, a odločno protestiramo, da bi socialisti tudi V našem imenu napovedovali stavko in odločevali v naših zadevah. Zapomnijo naj si, da nd nismo voda r.a njihov mlin. Konštatirati pa moramo, da niso sploh nobenega delavci, ne naiega in ne socialističnega vprašali, aH je za stavko ali ne. Obžalovanja vredno pa je to, da niso delavcem razloZili vzroka stavke. — Toliko javnosti v pojasnilo, da se ne strinjamo z demonstrativno stavko socialnih demokratov« — Krščanskosocialno delavstvo Plajberšks unije v Možici in Črni.
cofkim četam, katerih zadržanje je bilo popolnoma neoporečno.
+ Italijansko delovanje proti naši državi. Danes ni nikakšna tajnost, da zunanja Italija zastruplja naš narod potom plačanih agentov z razsirievanjem različn. razglasov in neumnih vesti. Tako so takšni ljudje širili med hrvatskim narodom tudi vest, da prepusti Italija Hrvatski Istro, Dalmacijo in Reko, le ako se odreče zvezi s Srbijo. Tudi druge vesti, ki so bile očito naperjene proti Srbom, izhajajo iz italijanskega vira. Italijani imajo namreč čudne pojme o Hrvatih in hrvatskem narodu, med tem ko se hoje Srba ko živega ▼raga, mislijo, da so Hrvati narod brez energije, brez odločnosti in popolnoma de-moraliziran, katerega se nikakor ni treba bati. Brez Srbije, pravijo Italijani, bi bila Hrvatska gotovo kolonija Italije, kakor je bila prej kolonija Madžarske. Toda zdaj ae nam je posrečilo odkriti, od kod izhaja vse to propagandistično delovanje proti naši troedini državi. Tiskarna, »L' Azi-one« v Puli je tiskala hrvatske razglase, IT katerih se hrvatski narod ščuva proti Srbom. Glavni inspirator te propagande j« bil neznačajni žid Samuel Gutman, ali drugače v Italiji toliko proslavljeni pesnik Sem Benelli. Radi tega je absolutno potrebno, da se uvede na mejah najstrožja kontrola, da se preišče tudi italijanske častnike in karabinijerje, ki potujejo v Jugoslovijo in da se odredi najstrožja kazen za te protidržavne delikte, s katerimi »e skuša zastrupiti slogo in moč naše države.	P. P«
Dnevne novico.
—	V Zagreb! Danes je zadnji dan za prijave v Zagreb k blagoslovljenju zastave »Hrvatskega Radničkega Savesa«. Kdor hoče iti, naj se prijavi Jugoslovanski Strokovni Zvezi, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje.
—	Imenovanja davčnih uradnikov. Gospod finančni minister je imenoval sledeče davčne upravitelje za višje davčne upravitelje v VIII. činovnem razredu: Ignaca Per-havca, Vinka Nedeljka, Rikarda Boltau-zerja, Franca Lundra in Hinka Ketteja v Ljubljani; Jožefa Boca, Antona Fabjana in Ferda Kocuvana vMariboru; Alberta Rosa v Tržiču; Alojzija Strmoleta na Brdu; Jakoba Drola v Postojni; Rudolfa Strnada v Ilirski Bistrici, Edvarda Vencajza in Franca Arha v Mokronogu; Rudolfa Klac-na v Trebnjem; Josipa Vardjana v Velikih Laščah, H. Budau v Marberku; Al. Kneza, Rud. Volavšeka, Roberta Stepiča, Franca Stadlerja in Jakoba Blažona v Celju; Valentina Kpmpareta v Logatcu; Rudolfa Vi-voda v Scvnici; Erncsta Koblerja v Ribnici; Rajka Levsteka v Črnomlju; Maksa Zo-terja in Alojzija Klofutarja v Krškem; Franca Čcbulja v Radovljici; Ivana Štablja v Vipavi; Franca Starina v Kočevju; Emila Pleskoviča v Laškem in Otmara Megliča v Ljutomeru. — Delegat: dr. Šavnik s. r.
—	Koroška ženska organizacija. Iz Sinčevesi smo prejeli: V nedeljo 20 t. m. je bil tukaj sestanek zaupnic koroškega slovenskega ženstva. Naša rojakinja iz Žel. Kaple, ga. drica. Angela Piskernik, je v izbranih besedah govorila o velikem vplivu žene na duševni razvoj naroda in o nujnosti ženske organizacije. Odkrila je ralcrane prejšnjega državnega sistema, podala žalostno sliko minulega suženjskega življenja na Koroškem ter očrtala veličino jugoslovanske kulture v nasprotju z nemško civilizacijo. — Z velikim zanimanjem je sledilo zbrano ženstvo tudi izvajanjem g. generala Majstra in g. kap. dr. Dolarja. Po živahni debati se je osnovala ženska organizacija za Koroško in izvolil se je takoj osrednji odbor. Predsednica je ga. drica. Piskernik.
—	Skrb za obrlnike - begunce. V našem uredništvu se je oglasil zidarski mojster iz Goriškega, ki živi kot begunec s svojo družino, ženo in petimi nepreskrbljenimi otroci, na Gorenjskem. Vložil je prošnjo za koncesijo izvrševanja zidarske obrti v ljubljanski okolici na okrajno glavarstvo. Prošnja ie bilo odposlana z vsemi potrebnimi izpričevali in priporočilom urada za agrarne operacije, kjer je dotični zidarski mojster izvrševal različne stavbe, hleve, vodovode, gnojne jame itd.(< na trg, in obrtno zbornico v rešitev. Trgovska obrtna zbornica je njegovo prošnjo zavrnila. — To so suha dejstva, ki nam jih je navedel obrtnik-begunec. Čudimo sc, da imajo naši uradi in oblaslnije toliko smisla za sprejemanje Nemcev v službe k uradom v naši državi in da se vse mogoče prošnje in pritožbe tujih državljanov pri naših go-sposkah upoštevajo in se jim na vse mogoče načine pomaga, kadar pa prosi naš domačin, revež iz Goriškega, ki je izgubil s pregnanstvom vse svoie imetje za kako državljansko pravico in dokaže svoje usposobljenost, se njegova prošnja kratkomalo zavrne. Kdor zaničuje se sam . . . Velik čas je našel pri naših oblastnijah majhne ljudi. Nočemo pisati jeremijad, samo kot kronisti regi»' :rnmo ta slučaj. Naši vladi pa svetujemo 'a se malo bolj pobriga za naše rojake, c. katerih zmirai pišemo, da
so naiboli čvrsti in najbolj agilni del našega naroda, ker od samih slavospevov naši Goričani ne morejo živeti.
—	Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične šolsko 1. 1919/20 s 15, septembrom. Šola je dveletna. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti krstni list in domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se zavezujejo ti plačevati stroške šolanja, oziroma uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah pri onih prosilcih, kateri se potegujejo za kako prosto mesto, je vložiti do 15. avgusta. Kdor ne prestane sprejemnega izpita ali je še telesno preslab, se sprejme tudi za eno leto kot vajenec; to leto se nadaljuje njegova ljudskošolska izobrazba, tako da se ga naslednje leto lahko sprejme v 1. strokovni letnik. Natančneje podatke se izve iz programa, katerega dopošlje vodstvo šole vsakemu ra zahtevo,
—	Izvestje drž. gimnazije v Novem mestu o šolskem letu 1918—1919 je izšlo prvič v slovenskem jeziku Od leta 1746. pa do 1. 1855, je izhajalo v latinščini, pozneje v nemščini. Vsebina izvestja je: Pozdravni gevor ravnatelja Jos. Westra na prvi narrdni praznik dne 14. dccembra leta 1918., slavnostni govor prof. Davorina Mdjcena na Vodnikovi akademiji dne 18. marca 1. 1919,,, šolska poročila. Kon, cem šolskega leta 1918.— J919. je bilo na zavodu 189 učencev, 24 hospitantinj in 2 eksternista,
—	Izvestje drž. gimnazije v Kočevju za preteklo šolsko leto izkazuje 60 gojencev in 4 pripatistke. Po materinem jeziku je bilo 9 Slovencev, 54 Nemcev in 1 Čeh.
—	Pošiljanie pisem v Ameriko posreduje »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani. Pismo naj obsega samo družinske razmere, naslov naj se napiše natančno, razločno in s črnilom. Tako opremljeno pismo naj se vloži v kuverto in priloži 70 vin, za poštnino ter pošlje na »Slovenski Rdeči križ«, Ljubljana, Poljanska cesta 4 ,11. nadstr., vrata 39.
—	Sorodniki vojnih ujetnikov v Italiji, ki nc morejo denarno podpirati teh ujetnikov, naj vlože na »Slovenski Rdeči križ« v Ljubljani, Poljanska cesta 4, II. nadstropje, vrata 39 od županstva in župnega urada potrjeno prošnjo, da sami nimajo sredstev za podporo svojih sorodnikov v ujetništvu in zato prosijo zanjo pri Rdečem križu. Obenem naj se navede v prošnji natančni naslov dotičnega vojnega ujetnika, ki se zanj prosi podpore.
—	Ukraden otrok. Prejeli smo iz Šmarij pri Ljubljani. Otroka, ki se je 14. t. m. tu
izgubil, so odpeljali cigani v smeri Šmarje-Lipoglav, Št. Pavel, Rudnik. Ljudje, ki so videli cigane z nenavadnim belim otrokom, so to 21. t. m. sporočili na otrokov dom, odkoder so o tem obvestili orožništvo in otrokovo mater, ki se je takrat slučajno nahajala v vasi Selo pri Rudniku. Orožništvo je začelo cigane takoj zasledovati, mati pa je v bližini Rudnika izvedela, da so ravno kar opazili cigane v bližnjem gozdu, Da bi se prepričali o resničnosti te govorice, so se napotili trije fantje, med njimi Ahlin iz Srednje vasi pri Rudniku, za cigani. Kmalu so jih našli, ko so si ravno kuhali kosilo. Jožef Ahlin je med njimi takoj spoznal izgubljenega otroka, ki ga je pro«! enim tednom slučajno videl še pri materi, V hipu ni vedel, kaj bi storil. Vprašal jih je, če so prišli od Šmarja, Cigani so takoj uvideli, da jim preti nevarnost. Pred fanta stopi cigan s puško in ga vpraša, kaj išče pri njih. Med tem so drugi cigani izginili v gozdu. Ker ni imel nobeden izmed fantov orožja, so se umaknili, cigan pa je šel za svojimi ljudmi. Tudi o tem je bilo obveščeno orožništvo. Ker je sedaj zadeva v rokah crožništva, je upati, da v kratkem zasačijo nesramne tatiče. Ako bi pa kdo videl cigane, naj to nemudoma sporoči na bližnjo orožniško postajo, ker bo s tem zelo olajšal delo orožnikom in ob enem izkazal veliko uslugo nesrečni, materi.
—	Stavka odvetniškega in notarskega uradništva v Celju se nadaljuje, šefi, ki so se 22. t, m, zbrali, da se posvetujejo o zahtevkih uradništva, so odgovorili s tako nizkimi in nezadovoljivimi ponudbami, da bi se s sprejemom istih položaj v nekaterih pisarnah za uradništvo celo poslabšal, in je uradništvo v celoti (koncipijenti, solici-tatorji, strojepiske in stenografinje) po dolgotrajni razpravi sklenilo stavkati dotlej, dokler se mu ne bodo nudile plače, s katerimi bo sploh možno živeti. Zanimivo je, da se je število stavkujočih drugi dan stavko celo povečalo. Uradniki, kojih nekateri imajo komaj po 150 K mesečne plače, pričakujejo od javnosti moralne podpore.
—	Umrli vojakj iz zasedenega ozemlja.
V garnizijski bolnici v Ljubljani so umrli v času od 22. novembra 1918 do 7. februarja 1919 sledeči vojaki iz zasedenega ozemlja: črnovoj. delavec Alojzij Devetak iz Št. Miheia pri Gorici, pešec Franc Jug iz Solkana pri Gorici, pešec Alojzij Rado-van iz Ožizicc, okraj Poreč v Istri, četo-vodja Franc Habe iz Št. Vida nad Vipavo, delavec Leopold Širca iz Pliskovice pri
Sežani, finančni nadpaznik Urban Mežnar iz Nem, Ruta pri Tolminu, desetnik Alojzij Mlinar iz Unca pri Logatcu, pešec Matija Frolich iz Št. Vida nad Vipavo, pešec Rudolf Cijan iz Št, Petra pri Gorici, pcšec Ivan Črnilogar iz Šebrelji pri Tolminu, orož. podstražm, Janko Nachtigal iz Lož pri Logatcu, pešec Franc Mlakar iz Žir pri Logatcu, pešec France Poženel iz Črnega Vrha, narednik Murovec iz Idrije, če-tovoaja Rudolf Rebula iz Volčjega grada pri Komnu, orož. okr. stražm. Jožef Sa-mokec iz Šcmpasa pri Gorici, strelec Matija Komac iz Bovca, pešec Alojzij Doljak iz Gorice, pešec Jožef Zavadlav iz Vrtojbe pri Gorici, poročnik Friderik Lutman iz Štandreža pri Gorici. Imenovani so pokopani na pokopališču Sv. Križa pri Ljubljani. Mrtvaški listi se nahajajo pri »Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani«, Dunajska cesta 38, katere prizadete rodbine lahko dvignejo.
UufoUanske novice.
lj Srbski maturanti so imeli sinoči v Unionu (v dvorani) svoj poslovilni večer. Vspored izleta je bil s tem dovršen. Nemogoče je popisati vso njihovo pot po naših krajih. Najbrž bo izdal odbor, ko bo imel vsa podrobna poročila v rokah, natančno izve st je. Danes rečemo mi, ki smo srbsko deco spremljali, samo to: naš narod je v pravem pomenu besede povsod tekmoval, kako bi jih čira najprisrčneje sprejel. Št. Vid, Vrhnika, Jesenice, Bled, Kranj in razni krajši sprejemi na raznih postajah. In srbska mladina se je n a d vse dobro počutila. To se je videlo, to so vsi brez izjeme izjavljali. O sprejemu v Št. Vidu smo že sporočali; v ponedeljek nas je sijajno sprejela Vrhnika, v torek smo imeli prekrasen dan na Bledu; že na Jesenicah je bilo marsikatero oko rosno ob toliki navdušeni množici, ob petju in godbi na kolodvoru; na Bledu pa, ob najlepšem vremenu, o prvem pogledu na biser Slovenije en sam vzklik začudenja. In spet godba na kolodvoru (pesem »Po jezeru« s fanfarami), fantje kot »zeleni lovci«, spet drugi na konjih, v kolesljih, vožnja po jezeru... Kdo bi vse naštel! Nazaj gred6 sprejem v Kranju: nepregledna množica je bratske goste spremljala od kolodvora čez most v klance pod mestom pred župno cerkev, po trgu, na grobišče in most čez Kokro. Tisoč src je imelo eno samo čustvo: neizmerno ljubezen do dece tolikanj preizkušenega bratovega rodu. Danes, v sredo, so obiskali Jugoslovansko tiskarno, ki je vsakemu poklonila šopek razglcdnic in majhen opis poti; popoldne ob pol 3. uri so si ogledali stolnico (razlagal je g. V. Steska; na orgije je zaigral g- pevovodja St. Premrl), Vse druge podrobnosti (nagovore, predavanja, poročila o gledaliških predstavah, petju v gledališču) prinesemo, kakor rečeno, prihodnjič.
lj Srbski maturanti so včeraj, v sredo popoldne ob pol 4. uri posetili tovarno za r.snje (Srbi pravijo: kožarnica) g, Karla Pollaka, V raznih skupinah so si ogledovali tovarno in z velikim zanimanjem povpraševali to in ono. Naposled je gosp. Pollak vso veliko družbo na terasi pod kostanji ljubeznivo pogostil. Zelo je srbsko mladež ganil njegov prisrčni nagovor. Bilo je to nekaj čisto drugega, kakor kar so čuli doslej: zdaj je govoril praktični gospodar, trgovec, podjetnik. Povedal jim je, kako je pred 44. leti iz nič začel, a kako je delal, potoval, iskal trgovskih zvez. zlasti na jugu in kako se je vedno drža! gesla svoje matere: Moli in delaj! in bil pri tem srečen. Z Iskrenim vzklikom: Bog živi našega kralja Petra, našega regenta Aleksandra, našo Jugoslavijo! je izzval radostno in slavnostno razpoloženje. Pevci katol. rokodelskih pomočnikov so dovršeno zapeli nekaj domoljubnih skladb. Gosp. prof. Kangrga je v imenu maturantov izrekel g. Pollaku zahvalo za lepi sprejem, posebno pa še tudi za praktične življenjske nas.vete, — Od g. Pollaka so šli maturanti na Ljubljanski Grad; imeli so šc dosti čisto obzorje, še Triglav se je dal nekoliko videti. Mnogi so šli v stolp. Gledali smo tudi tja proti zapadu, za brda ena, kjer trpi en del našega naroda in čaka odrešenja.
lj Tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah. Na Slovenski trgovski šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 13. septembra t. 1. tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah v Sloveniji. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 1. avgusta t. 1. na ravnateljstvo. Glede natančnejših podatkov se opozarja na razglas v Uradnem listu št. 121.
Hajnoveiše.
PROTIČ O VPRAŠANJU BANATA.
LDU. Lvon. 23. julija. (Rrezžično.) Ministrski predsednik države SHS Protič je imel razgovor z ravnateljem lista »Re-vue des Balkans«, kateremu jc dejal med drugim: Naše nesporazumljcnic z Rumu-
nijo obstoji v vprašanju razdelitve Banata, čigar zapadni del zahtevamo za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker prebiva tod srbski živelj. Do tega dela imamo neoporečne zgodovinske in narodnostne pravice. Naša iskrena želja je, da bi imela Rumunija nekoliko več razumevanja za te naše pravice, ker želimo, da se razvije med obema državama trajna prijateljska zveza. Obe državi sta kot sosedi navezani druga na drugo in nista imeli doslej nikakih sporov. Zato bi Romunija zagrešila veliko napako, ako bi pripustila, da bi val prenapetih nacionalnih teženj odplavil to prijateljstvo. Bolgarsko vprašanje za obe državi ne igra več velike vloge. Upravičeno smerno upati, da nas bo končna ureditev tega vprašanja varovala ponovnih bolgarskih napado" v bodočnosti. Naša politika temelji na d"eh glavnih načelih: skrbno očuvati in obdržati mesto, ki pri-stoji naši državi v krogu zavezniških držav, uresničiti naše narodne težnje, da zamere naš narod svobodno živeti in se razvijati, in da se zagotovi Balkanu-ter vsej Evropi trajen to pravičen mir.
ITALIJANSKA GROZODEJSTVA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 23. julija. Dne 11. 4. m. se je zbralo v šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Voloski na prijateljski dogovor nekof-liko naših ljudi, da bi se posvetovali, kako bi spravili hrvatsko deco iz Voloske na Hrvatsko, da bi jim ne bilo treba po-sečati italijanske šole. Prišli so pa kara-binijerji, ki so zahtevali, naj se razidejo ter so oddali najprej v zrak salvo. Prišlo je do spopada, v katerem je padlo 8 ka-rabinijerjev in 4 naši ljudje, med njimi učiteljski pripravnik Peter Rubesa iz Ka-stva. Naši ljudje so se predali angleški pa-troli. Aretiranih je bilo 18 oseb, ki so pa pobegnile iz zapora.
Reka, 23. julija. Pred nekaj dnevi se je vračal duhovnik, ki je bival svojčas na Krki v bližini škofa dr. Mahniča, z Reke v Volosko. Med potjo so ga ustavili kara-binijerji, ki so ga preiskali in našli pri njem liste »Narodno Politiko«, »Hrvatac in »Novosti«, Privezali so ga na brzojavni drog. kakor so privezovali avstrijski pro-fosi, tako da so se mu prsti dotikali taL Na prsi so mu pripeli listek, da je izdajalec Italije. Italijanaši, ki so hodili mimo, so mu pljuvali v obraz in ga pretepali. Končno se ga je usmilila napol mrtvega neka ženska, ki ga je odvezala in odpeljala proč. — V Voloski je med italijanskim vojaštvom mnogo banditov, pa tudi precej poštenih ljudi, ki se jim gnusijo zločini italijanskih oblasti in ki pravijo, da se nam takoj pridružijo, ako pričnemo boj proti njihovim častnikom.
Reka, 23. julija. Vsled dogodkov na Voloski so pričeli Italijani internirati vse moške od 17. do 4D, leta, ki jih odvajajo v tržaške temnice. Mnogi so pobegnili v gore in gozdove, tako da ni v mestu in okoliških vaseh nobenih moških več. Doma so ostali samo otroci in starci.
ZBOROVANJE JUGOSLOVANSKIH K A TE-HETOV.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 23. julija. Dne 3. avgusta bo v zagrebškem semenišču prva konferenca k&te-hetov kraljestva SHS, na kateri ce bo razpravljalo o združenju vseh katoliških in pravoslavnih katehetov v državi SHS; nadalje o jbli-žanju verskega pouka in vzajemnem delova. nju in strpnosti katehetov z ozirom na en« ali drugo veroizpoved šolske mladine.
POMNOŽITEV OROZNISTVA.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Belgrad, 23. julija. Poročajo, da je sklenil ministrski svet zvišati število orožništva na 20.000 mož. '	- ■
VPRAŠANJE KONKORDATA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 23. julija. Radi proučevanja vprašanja o konkordatu, ki bi ga naj sklenila naša država z Vatikanom, je na poziv vlade došlo več višjih cerkvenih dostojanstvenikov iz vseh delov našo države.	♦ * :
TISKARSKA STAVKA V SARAJEVU.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Sarajevo, 23. julija. Stavci sarajevskih tiskarn so pričeli dopoldne stavkati in ker pogajanja niso uspela, se stavka nadaljuje.
PROTISRBSKE DEMONSTRACIJE PRED SODIŠČEM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sarajevo, 23. julija. Sodnijska razpr.iva v Mostaru proti dr. Radi Smoljanu, ki je bil obtožen, da je bil povzročitelj protisrbskih demonstracij leta 1914., se je končala z oprostitvijo. Dr. Smoljan je bil štiri mesece v pre-! i: kovalnem zaporu.
SPLOŠNE OFENZIVF PROTI MA2AROM NE BC
LDU. Amsterdam, 23. julija. (DKU.) Pariški »zastopnik socialističnega lista
»Daili Herald" poroča, da jc zvedel od poučene strani, da so aliiranci opustili načrt splošnega pohoda proti Mažarski, ker je postalo nemogoče pridobiti angleške, ameriške in francoske voiake za ta načrt:
Razne novice.
r Sin nemSkega cesarja bančni nrad-
cik. Kakor p>otroča »Nationalzeituing« je stopil sin nemškega cesarja. 32letni Avgust Viljem, v službo neke berlinske banke. Od šestih Viljemovih sinov samo ta ni bil vojak in si jc izbral uradniški stan. Študiral je pravo in je postal doktor prava ter sodnijski poročevalec. Ko jc napravil izpit za sodnijskega referenta, je bila pojedina, na kateri je zgovorni ekscesar Viljem imel govor, da mu kot cesarjevemu sinu stoji zdaj odprta pot do najvišjih državnih uradov,
t Slonovo meso. V Draždanih so zaklali v mestni klavnici slona, ker ni hotel ubogati svojega gospodarja. Tehtal je 55 stotov zaklan. Kožo, ki je bfla šest stotov težka, je kupil strojar za 1000 mark. Možgani so tehtali devet funtov. Meso, ki je imelo okus kakor bikovo, je kupil neki gostilničar za 9000 mark.
r Proti muham. Dandanes je splošno snano, da ni muha tako nedolžna živalca, kakor se je pri nas v nestrokovnjaških krofih dolgo mislilo. Maha prenaša bolezni že samo s svojim dotikanjem ter prenaša neštevilne bacile tuberkuloze, le-garja, davice in dr. in je torej v interesu nas vseh, da sodelujemo pri uničevanja te nadloge. Na razpolago so nam razni pripomočki, kakor prepih, mreže v oknih (Id jih pa danes, žal, ni lahko dobiti) a najbolj preprosto sredstvo so muholovke, ki jih vsepovsod lahko nastavimo, ne da bi pri tem kaj trpel ugled stanovanja. Posebno gospodinjam mora biti ležeče na tem, da se mube v stanovanju ne razmnože.
r Žena iu mati v pregovorih. Anglež pravi: »Mati ne vpraša, ali hočeš, ampak <k.< — Skot: »Žalostna je žena, katera aiiua jezika, ali sreča za moža, ki jo dobi.«
—	Francoz: »Tašča in snaha, to ti je vihar in toča.« — Benečan: »Mati, mati I Kdor jo ima, jo kliče, kdor jo nima, si jo želL« — Spanec: »Kdor lovi jeguljo za rep ter ženo za besedo, se lahko reče, da nima ničesar.« — Valah: »Meso raste tndi tam, kamor mati udari.« — Perzijan: •»Nebesa so pri materinih nogah.« — Rus: »Iz našega rebra ne pride nič dobrega.«
—	Kitajci: »V družbi se možje med seboj poslušajo, žene pa med seboj ogledujejo.«
—	Jud: »Materina ljubezen je najboljša faamted vseh.« — Zanimivo je, da v pregovorih južni narodi ženo dosti huje sodijo kakor pa severni narodi. Nenavadno sarkastične napade tka ženski spol nahajamo v pregovorih in prislovicah Špancev, Francozov, Italijanov, Malorusov, Perzijanov, severnih Afričanov, Temu nasproti postopalo Germani m Slovani z ženo <— vsaj ▼ pregovorih — dosti dobro.
r Sena moževa pomočnica. »Oženiti se tnoram, ker rabim ženo pri obrti.« To geslo slišimo večkrat iz ust v širših slojih obrtnikov in trgovcev. Gostilničar, pek, mesar — vsi potrebujejo žene kot pomočnice. Mož je pri točenju, v pekariji ali v delavnici, žena v kuhinji, za pultom ali pa v blagajnici. Če je mož še bolj priden in marljiv, pa obrt in trgovina le ne uspevate, ako žena samo okoli pohajkuje ter mu ne nakloni svojih moči. Tako jc ta reč pri vsaki obrti. Žena ima zmeraj svoj delež pri trgovini. .Skrbi, da se naročila točno izvršujejo, da vlada v prodaj alnici red, da uslužbenci ne zlorabljajo odsotnosti svojega gospodarja. Vsepovsod rabimo plačane moči, a vsakdo ve, da nimajo ti pri trgovini tistih interesov, kakor žena sama. Če so tuji ljudje vestni, izvršujejo Bvojo dolžnost, ali žena naredi več, ona je duša v trgovini ravnotako kakor natančen in točen mož. Spretna žena je več kakor polovica uspeha, to je vedel navaden mož že predno se je začelo javno govoriti o Ženskem poklicu. Že davno so bile ljudem znane branjevke, mlekarice in gospe mojstrice. Kakor mož je nadzorovala pomočnike in učence in večkrat je preizkušala na njih svojo energijo, če ni bilo ravno moža doma. Ako je mojster rad v go-stilnici posedal ali če se ni dosti brigal za obrt iz drugih vzrokov, potem je bila moj-strovka tem bolj marljiva. Trudila se je, da sama ohrani obrt. Ko je mojster umrl, ni bilo nič nenavadnega, da se je odločila voditi obrt, dokler sin ne doraste. Mojstrovka je bila sama nase navezana, sama ee je priučila vsemu, ako ni bila slučajno kakor dekle kuharica ali uradnica. Sama iz svoje lastno izkušnje si je priborila potrebno znanje v tej ali oni stroki, samo praktično življenje je bila njepa ?.oIa. Če Ima moža ob strani, si delo sama razdeli. V hotelu ima mož restavracijo, sobe pa so v njeni oskrbi. V sanatoriju je mož zdravnik, žena pa vodi gospodinjstvo. Kmeti-ška žena prodaja mleko, zelenjavo, kure-tino itd. Zdravnikova žena na kmetih upravlja lekarnico in umeje imenitno delati obveze. Ž^na ostane moževa pomočnica do najvišjih služb. Poleg te stare navade, da je žena možu pomagala, jc postala žena v novejšem časti moreva dru-žabnica, ki sc tudi v tehuičneni oziru meri Ž njim. Danes imamo žc izučrnc urarico, vrtnarice, stcklarice in gospa C.urle jr dobila Nobelovo nagrado za kemijo. Tudi ta
žena je bila nekoč sotrudnica in pomočnica svojega moža preden se je postavila v učenosti na svoje lastne noge. Ali tudt tam, kjer ne moro upravljati pisarniške posle, kjer se ji no nasmiha slava kakor gospe Curie, kjer ne more vršiti svoje delavnosti v moževi delavnici, lahko koristno vpliva na možev poklic. Žena pomaga dostikrat za kulisami. Njene pomoči ne vidimo, pa je le. Stoji za umetnikom, ki ji je hvaležen za inspiracijo, za uradnikom, ki mu je njena umna reprezenta-cija utrdila položaj, za obrtnikom, ki ji razlaga svoje ideje in načrte in ki se da podnetiti za gotovo reč, ali pa pomiriti v svoji razburjenosti. Tudi tu izvršuje žena svojo nalogo ter je priljubljena pomočnica, ko pripravlja možu mirno in urejeno zatišje, kjer si oddahne in odpočije, kjer si nabere novih svežih sil, kjer je srečen. Žena je tovarišlca svojemu možu, deli ž njim skrbi, ga razveseljuje in izpodbuje k novim činom. Res, lepa je slika, ko gledamo, kako se delo moža in žene izpopolnjuje v nedeljivo celoto. To je del ženske prihodnjosti, naloga, ki ne bo nikdar dovršena, ki bo zmeraj zaslužna in hvaležna, zakaj tam, kjer je žena vezana na moževa opravila, je več vzajemnega sporazumen! a in več veselih dni v zakonu.
ORLOVSKE ZVEZE
Tabor v Celju 27. t, m.
Prenočišča za one Orle in Orlice, ki dospejo že v soboto v Ljubljano, je Orlovska Zveza zaprosila pri vodstvu naših zavodov.
Orli prenočujejo v Marijanišču, Orlice pa v Lichtenturnovem zavodu. Vsak, kdor hoče prenočišče, se mora izkazati z legitimacijo Orlovske Zveze.
Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Jugoslovanski tiskarni, pritličje. Ponje pride lahko vsak osebno. Društva in odseki naj poberejo od vsakega člana, ki se priglasi, 1 krono za režijski prispevek ter naj skupno z denarjem naroče legitimacije. Brez denarja se legitimacije ne dobe. Denar je prinesti s seboj!
Priglasitev k taboru naj se ne odlaša, ker moramo železnici pravočasno javiti število priglašencev, da nam oskrbi potrebno število voz.	f
Zastave naj društva in Orli vzamejo na tabor gotovo s seboj!
Narodne noše naj naša' dekleta in žene oblečejo ko gredo na tabor Orlov v Celje.
Orlovska godba iz Dev, Mar. v Polju se udeleži tabora kot fanfara. Tudi druge godbe naj store isto, da bode tabor krepko zastopan z vsemi našimi deli po naših društvenih domovih.
Pevski zbori naših društev naj z našo narodno popevko dvignejo ugled slovenskega ljudstva. Na veselici tabora Orlov v Celju naj iz vseh kotov odmeva naša slovenska pesem!
Vožnja na tabor štajerskih Orlov v Celju. Iz Ljubljane se odpeljemo v Celje na tabor štajerskih Orlov dne 27. julija 1919 ob 4.uri in 43 minut zjutraj. Vlak pride v Celje par minut po 7. uri. Vsem, ki vstopijo v ta vlak na postajah Ljubljana, Zalog, Laze, Kresnice in Litija, je dovolila južna železnica polovično vožnjo, če se izkažejo z izkaznico Orlovske Zveze in sicer na ta način, da kupijo do Celja cel vožnji listek, s katerim se pa lahko tudi nazaj pripeljejo. Da ne bo v nedeljo zjutraj v Ljublani prevelik naval pri blagajni na južnem kolodvoru, naj za vsak odsek kupi samo eden vožnje listke in naj jih potem sam razdeli med člane. Ljubljanski odseki in društva lahko kupijo vožnje listke že v soboto popoldne od 4—5 pri blagajni na južnem kolodvoru. Najboljše je, da se tudi v soboto vožnji listki skupno kupijo. Izkaznico mora imeti cel čas med vožnjo vsak pri sebi. Opozarjamo tudi udeležence, naj v Celju ne oddajo na postaji vožnjih listkov, ker jih morajo obdržati za vožnjo nazaj. Kdor bo oddal listek, bo moral kupiti za nazaj drugega.
Ravno tc ugodnosti je dovolila južna železnica za udeležence tabora v Celju, ki bodo vstopili na postajah Maribor, Hoče, Slivnica, Fram, Pragersko in Slovenja Bistrica. Tudi ti sc morajo izkazati z izkaznicami Orlovske zveze, ki jih dobijo od celjskega Orla. Znižana vožnja velja za vlak, ki odhaja iz Maribora ob pol šestih zjutraj, pride v Celje par minut po pol osmih. Tudi udeležencem, ki vstopijo na teh postajah, priporočamo, da kupijo vožnje listke skupno.
Iz Celja se odpeljemo proti Ljubljani isti dan ob pol sedmih zvečer. Ta vlak pride v Ljubljano okrog devete tire. Proti Mariboru sc bodo pa vrnili udeleženci z vlakom, ki odhaja iz Celja ob 8. iui in 14 minut zvečer. Znižana vožnja je dovoljena samo za ta dva vlaka. Kdor se namerava vrniti «e!c v ponedeljek, mora kupiti nov listek. Tisti pa, ki se bomo vrnili v nedeljo zvečer, se peljemo nazai ravno z istim
v ozn jim listkom, s katerim smo se pripeljali v Celje.
Tržič. V ponedeljek 21. julija je bil v Našem domu ustanovni občni zbor Orlic. Po poizdravu g. svetnika Poto-karja in predsednika društva sv. Jožefa g. Cregorca je g. kaplan Žužek pojasnil pravila in pomen telovadnega društva za ženstvo, Občni zbor je vodila gospa Vider, predsednica ženskega odseka. Pri volitvi odbora je bila izvoljena za predsednico Orlic gospa Vider, namestnica gospa M. Salberger, tajnica gdč. Anica Premru, bla-gajničarka gdč. Greta Papov, odbornici: gdč. Rina Ahačič in Jtrika Jeglič. Načelni ca je učiteljica gdč. Pepica Grom. Priglašenih je 17 Orlic. Nekaj jih gre v Celje. — Orlov je za Celje priglašenih 7.
Prosveta.
pr Kongres Jugoslavenskih književnika. Društvo hrvatskih književnika u Zagrebu odi učilo je sazvati kongres jugoslovanskih književnika u Zagrebu u mjesecu oktobru 1919 po svoj prilici prigodam proslave stote godišnjice rodjenja Va.troslava Lisinskoga, Zasijedenje kongresa potrajat če nekoliko dana i imat če se raspraviti najvažnija književna in stalešlca pitanja svih jugoslavenskih književnika. Da se raspravljanje bez potrebe ne otegne i ne komplicira, bit čc ustanovljen opseg rada kongresa u naročitom odboru, koji če biti kreiran na temelju sporazuma i s drugim književnim korporacijama i grupama našim.
Kongresu če moči prisustvovati samo književnici (pripovjedači, pjesiuci. dramski pisci, književni kritici, literarno-histo-rijski spisatelji i cs te tiči), a strukovno-naučni, politički pisci, novinari (u uicm značenju te riječi), prevodioci i umjetnici (slikari, kipari, muzičari i glumei) ovaj put ne bi mogli sudjelovati, da se kongres na prvom svom sastanku ne rascije-pa u previše sekcija i da mu posao ne bu-de pregolem za kratko vrijeme zasijeda-nja,
Pri kongresu čc moči aktivno sudjelovati samo oni književnici, koji dobiju od sazivačkoga odbora iskaznice. Da se uzmogne konstatovati broj književnika, koji imaju pravo da sudjeljuju na kongresu, umoljavaju se ovim putem sve čisto
književniČke organizacije, uredništva književnih časopisa te pojedini književnici bejetristi, dramski pisci, književni kriti«, literarno-historijski spisatelji i estetici, da Društvu hrv. književnika (odboru za kongres, Zagreb, Gundutičeva ulica 7.) jav. imena i adrese svih onih književnika, koji bi trebali ili željeli biti pozvani na ovaj kongres. To bi trebalo da bt»de javljeno što prlje, da se omoguči početni rad sazl-vačkog odbora.
Umoljavaju ae sve srpeke, hrvatske i slovenske novine u čitavom kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca, da ovu objava odštampaju u svom teto.
U Zagrebu, dne 21. Jiita 1919.
pr Savremena pitanja, 2. sv.: 0. U. Talija, N.umrlost duSe. — Jedna
od najtežih sumnja, koje muče dužu moderno £a čovjeka, u kojemu vjera oslabi, Svuh kako je pitanje drugoga života. ČbvjdtH ne može biti svejedno, da li je duša ne-umrla ili nije, da H opstoji život "ua grobu iM ne. Svojom poznatom oštroumnošču i logikom rješava to pitanje i razbija »vel sumnje i prigovore prof. U. Talija u gornjo) radnji o neumrlosti duše. Rasprarm je namijenjena obrazovanim krugovima, po* imence sveučilišnoi i višeškolskoj mladeža te svečenicima, koji o tom pitanju tnaraA* često govoriti i raspravljati. — Mi uop6e »Savremena pitanja«, koja potpuuo odgo-varaju svojoj zadači biranim predmetom I vrsnom obradbom, najtoplije preporuču-' jemo. Dosada je izišao 1, sv. »Razum i vjera« od prof. T. Harapina, a 3. i 4 IV« izači če tokom sJijedečega mjeseca. Cijenat je pojedinoga sveska 3 K, a stalna pred-, brojba za prvih pet svezaka iznosi 12 Cj Narudžbe prima izdavačka Hrvatska skara F. P, u Mostaru.	v,
pr »Balkan«. Sedma številka »Balka^ na«, prvega filateliškega časopisa in ght^ sila Jugoslovanske filatelistične zveze izšel na 40 straneh, bogato ilustriran in z velezanimivo vsebino v novih bosanskih* znamkah, v srbskih znamkah s Krfa jtdrf »Balkan« izhaja vsak mesec.
pr Gunduličev Osman, kritični teksL priredj, od pr. dr. Gj. Korblera, s uvodom o životu i radu Gunduličevu, te s bilje& kama ispod teksta, izišao je nakhbdoul »Malice Hrvatske* u Zagrebu. Članska ew jena K 14, knjižarska cijena K 16. Dobi* va se kod Matice i u svakoj boljoj knjižari.
Darila ameriških rolakou.
(DalM
Črnomelj.
Kambič Matija, Črenšjevec 3, p, Semič. — Stanisch in Vraničaj, Joliet, I1L
Frankovič Janez, Hrast 21, p. Vinica. —
M. Frankovič, Jolier, 111.
Ncmanič Janez, Lokvica 35, p. Metlika. — A. Nemanič, Joliet. lil.
Starašinič Nikolaj, Krasinec 17, p. Gra-dac pri Črnomlju. — Starašinič. Joliet, 111.
Nardjan Anton, Črnomelj 97. — Nardjan Janez, Joliet, 111.
Nečimer Franc, Črnomelj, Dolenjsko. — C. Gutsheh, Anacouda Montana.
Bižal Ivan, Predgrad 45, p. Stari trg, okr. Črnomelj. — J. Bižal, Kansas City, Ks.
Šterk Jurij, Jelenia vas 22, p. Stari trg. — Šlerk Peter, Kansas City, Ks.
Švegeli Katarina, Drškova vas 5, p. Stari trg (okr. Črnomelj). — Švegelj Jožef, Kaos. City, Ks,
Majerlc Pavel, Stari trg 25, okraj Črnomelj. — N. Guštin, Kansas City, Ks.
Kamnik.
Kovač Elizabeta, Domžale 3°. — Kovač Jožef, Cleveland, Ohio.
Pauli Jera, Stob št. 55 pri Domžalah. — Pauli, Anton, Cleveland, Ohio.
Petek Ivan, Rafolče 6, p. Lukovica pri Domžalah. — Petek Franc, Cleveland, Ohio.
Habat Marija, Trzin 22. — Rakar Marija, Cleveland, Ohio.
Okorn Terezija, Domžale 120. — Franc Ribič, N. Y. City.
Šimenc Jakob, Rodica 5, p. Domžale. — Šimenc Viktor, Cleveland, Ohio.
Štajner Franc, Stob 7, p. Domžale. — Urbanija Lovrenc. Cleveland, Ohio.
Županstvo občine Domžale (za reveže).
—	Zveza jug. žen in deklet, Cleveland, Ohio.
Vehovec Barbara, Vodice pri Sv. Valentinu št. 17, p. Moravče, okraj Kamnik. — Novak Mat., Cleveland.
Kavka Marija, Št. Pavel, p. Domžale. — GerČar Helena, Cleveland.
Žnidar Marijana, Polje 4, p. Vodice. — Žnidar Franc, Cleveland, Ohio.
Dimnik Ana, Volčji potok 34, p. Radomlje. — Dimnik Janez, Neu Duluth, Minn.
Zajec Janez, Trzin 138. — Zajec Franc, Chicago.
Iglifc Lovrenc, Lukovica 22. — Iglič Franc, Oiltonville, Ohio.
Jerin Meri, Rodica 39, p. Domžale, — Jos. Ošenk, Chicngo.
Welser Marija, Domžale 117. — Mihelič Marija, Chicngo llls.
Norobe Friderik, Trzin <>0, p. Domžale. — Norobe Friderik, Chicago 111.
Grcgorin Marija, Videm 12. p. Dol pri Kamniku. — Karel Gregorin, Auburn llls.
Florin Josip in Ana, Domžale 99. — Ma-sek .!., Cliicago.
LutcrSek Mihael, Čemšenik 2t, p. Dob pri Domž.il.ih. — Lutcršck Franc, Njujork Citv.
Jerovliffk Janez, Domžale 48. — Kerč Anton, Niujork.
Jeretiua Pcregrin, Rodica 17, p. Domžale.
—	Pub Fani, Chicago llls.
Ogrirfc Mariin, Stob 17 p. Domžale. — Ogrinc Anton. Cleveland, Onio, •
Bcrnot Josip, Stranje pri Kamniku. — Bcrnot Viktor, Cleveland, Ohio.
Stenipcl Marija, Rndica 22, p. Domžale.
—	ftatudohar Jos., Brooklvn, N. Y.
Mazovec Marija, Stob 33, p. Domžale. Anton Crukovich, Brooklyn, N. Y.
Družina Jančigaj, Mengeš 143. — Jane« Jančigaj, N. Y. City.
Končan Franc, Domžale 41. — Končani Janez, N. Y. City.
Družina Pirnat, Srednje Jarše 13, p. Dom-' žalc. — Pirnat Mike, Brooklyn, N. Y.
Giovanelli Janez, Srednje Jarše 14, Domžale. — Giovanelli Franc, Brooklyn, N. Y.
Šuster J., Rodica 29, p. Domžale. — Kui kovic Fran*:, Brooklyn, N. Y.
Lop Anton, Kamnik. — Anton Lop, Giti bet, Minn.
Ribič Ivana, Vir, p. Domžale pri LjubljanL
—	Ribič Franc, Chicago, llls.
Dolžan Ivana, Domžale 16, — Vinko Dol« žan, Chicago, llls.
Kopitar Peter in Marija, Mengeš 84. Martin Savnik (Peter Kopitar), Chicago, llls, S. Potočnik Miha, Županijevce, p. Kamnik,
—	Potočnik Jos., Gilbert, Minn.
Jerin Marija, Rodica 39, p. Mengeš. —* Kutina Josip Chicago.
Družina Kosmatin, Žice 4, p. Radomlje. —* Angela Vaupotič, Hoboken, N. Y.
Družina Urbas, Srednje Jarše 7, p. Dom* Žale. — Alfred Judeš, Brooklvn, N. Y.
Kokalj Rozalija, than-Prelog 16, p. Dom« Žale. — Kokalj Barbara, Brooklyn, N. Y. Družina Vaupotič, Šmarca 69, p. Kamnik.
—	Vaupotič Franc, Hoboken, N. Y.
Učakar Jernej, Ihan 24, p, Domžale. — Petek Ferd., Hoboken, N. Y.
Kompare Neža, Ihan 38, p. Domžale, -m Kucler L., Brooklyn, N. Y.
Pirnat Janče, Srednje Jarše 13, p, Domžale. — Pirnat Martin. No. Bergen. N. Y.
Kosirnik Marija, Vir 47. p. Dob pri Domžalah. — Žagar Anton, N. Y., City.
Družina Jerman, Šmarca 62, p. Kamnik.
—	Jerman A., N. Y., City.
Velepič Terezija, Ihan-Prelog, p, Domžale.
—	Zobec Matilda, N. Y., City.
Porenta Franc, št, Pavel 2, p. Domžale.
—	Ptorenta J., Black Diamond, Nash.
Rode Frančiška pd. Melitzer, Domžale. — Rode Peter, Homestead, N. Y.
Langenholc Jožefa, Jarše 14, okr, Kamnik. — Beseničar Jos., Cleveland, Ohio.
Weith Ana, Domžal* 130. — Weith Marija, N. Y., City.
Pire Tomaž, Domžale 13. — Potočnik Marija, N. Y., Citv.
Pire Tomaž, Domžale 113. — Potočnik Marija, N. Y„ City.
Subelj Franc, Domžale 125. — Potočnik Marija, N, Y., City.
Narobe Marija, Lnhovče 20, p. Komenda pri Kamniku. — Narob* Josip. l*ly, Minn.
Ccrar Ignacij, Tučtajn, p. Moravče. —- J. Svete, Lorajn O.
Kuhar Frančiška, Gozd 29, p. Kamnik. —* Kuhar Florijan, Cleveland, Ohio.
Mužik Franc, Preserje 15, p. Kamnik. — Mtižik Lovrenc, Waukigan 111.
Golob Janez, Gozd 11, p. Kamnik. — Golob Franc, lilv Minn.
Županstvo občine Kamnik (za reveže). — Zveza jugoslovanskih len in deklet,
Ccrar Ignacij, Tuštajn, p. Moravče. —> Jos. Svete, Lornin 6.
Vahtar Josip, Mengeš 41. — F. R. Vahtar, Cbicigo, Illinois.
Županstvo občine Domžale (za revežel. — Jugoslovanske žene in dekleta.
Vertnik Franc^ Lahovče 34, p. Komenda. — Mat. Vertnik, Ely Minn.
Ložar Franc, Ihan 49, p. Domžale. — Lo-iar Josip, Chicago.	, ,,
Sovinšek Ivana, Studenec 8, p. Kammk. —. Istenič Janez, Ely Minn.
Pire Tomaž, Domžale 113. — Potočnik
Man^eith Ana^omžale 130. — Weith Ma-
rfia, S,"T, City. >eli
Potočnik
' šubelj' Franc, Domžale 125. Marija, N. Y., City. v ... , .
Županstvo občine Kamnik [za reveže). — Zveza jugoslovanskih žen m deklet, Cleve-
land, Ohio. .	v -i
Soknar Josipina, Vrhpolie 7, p. Kamnik.
—	Soknar Vincenc, Gilbert, Mmn.
Pire Tomaž, Domžale 113. — Potočnik Marija, N. Y„ CHv- . _ .. . .. v HMman Ivana. Krstina, p. Dob pri Ljubljani, okr. Kamnik. — Čeraivec Mat., Ely, Minn.
Postojna.
Kožel Uršula. .Planinska vas 10, p. Planina (Zased, ozemlje, okr. Postojna), t- Andr. Kožel, WiUock, Pa.
Tomšič Ivan, II. Bistrica 107, p. Trnovo, Notranjsko. — Levar Alojzij, Cleveland.
Cucek Marijana, Kal 8, p. Št. Peter na Krasu. — Janez Cucek, Ct»Uinwood O. _
Štefančič Marija. Trnovo 73. — Princ Jos., Iheboygan Wisc.	_
TomšaČ Ivan, Knežak 3, p. Trnovo. — TomSič Marija, Colorado.
Rotar Frančiška, Kal 92, p. Št. P.eter. — Anton Rotar, Collinwood, Ohio.
Srebot Jo?ef, Neverke 12. p. Št. Peter na Kraau. — Srebot Jožef, CoIUnwood. Ohio.
Mejak Janez, Landol 30, p. Hraše pri Postojni. — Jakob Mejak, Joliet, 111.
Cerne Terezija, Strmica. — Janez Cerne, Boroughton, Pa.	. _ ...
Milavec Ivan, Mala Bukovica 16, p. Ilir. Bistrica. — štefančič Franc, Ore Hlll, Pa.
Čifc Janez, Veliko brdo 16, p. Razdrto. — Ci£ Martin, Berlin, Pa.	.„.,..
Hubar Marija, Grahovo 84 pri Lirknici.
—	'J. Hubar, Johnstown, Pa. .
Potepan Frančiška, Mala Bukvica 11, p. flir. Bistrica. — Potepan Jožef, Ore Hill, Pa.
Kregar Marija, Ilirska Bistrica 128. — Josip Kregar, Cleveland, Ohio.
SkerI Marija, Dolenji Zemon 1, p. Ilirska Biatrica. — Škrl Jožef, Cleveland, Ohio.
Slejko Marija, Hrenovice 58 pri Postojni, p. Hrašče. — Franc Slejko, Cleveland, Ohio. Prime Josip, Kolodvor 135, p. II. Bistrica.
—	Kline Viktor, Sheboygan, Nis.	.
Matko Josip, Tominje 21. p. 111. Bistrica.
—	Matko Janez. Rockdoll, 111.
Vičič Mihael, Lože 1, p. Ilirska Bistrica.
Viftč Janez, Chicago, 111. Žetko Antonija, Laže 16, p. Senožeče. — Žetko Anton, Joliet, IU.
Štefančii Marija, Trnovo 73. — Princ J., Sheboygan W»s.
Kljun Franc, Zagorje 35. p. Št. Peter na Krasa. — Sabec 'J., Joleit I1J.
Mahnič Jernej, Senožeče 39. — Mahnič Blaž, North Chicago.
Dekleva Anton, Prem 21. i- Dekleva A., San Francisco.
Rus Jera, Hrib 38. p. Travnik pri Rakeku. — T.ozar Neža, Ely Minn.
Litija.
Rdglič Frančiška, ZatiCna 56. — RogUč Josip, Lansing, Ohio.
Šmartno pri Litiji (za reveže). — Slovenci V Jolietu, 111.
Močilar Helena, Kožica 12, p. Zagorjo ob Savi. — Janez Močilar, La Salle, lili.
Šinkovec Peter, Podpeč 5, p. Sv. Križ pri Litiji. — Franc Šinkovec, Vaudling, Pa.
Kozlevčar Marija, Rupe 33, p. Zatična, — Koz lev čar Franc, Pueblo.
Gačnik Ivana. Vrhpolie 10, p. St. Vid pri ZatičnL — Gačnik Jos.. Pueblo.
Snoj Anton, Zagorje ob SavL — Rr. B. Snoj, N. Y., Citv.
Peček Ana, Višnja gora. — Peček Jernej, Castle Gate, Utah.
Berlan Uršula, Veliki vth 3, p. Krka pri Zatični. — Mihael Anžlin, Cleveland, Ohio.
Rovanšek Marija, Št. Vid 80 pri Zatični. «— Rovanšek Janez, Conemangh, Pa,
Kobilšek Ana, Kanderše 21, p. Vače pri Litiji. — Kobilšek Fr., La Salle 111.
Klopčič Ivana, Muzga 15, p. Vače pri Litiji. — Klopčič Fr„ U Salle 111.
Gliha Ivana, Trebna gorica, p. Krka. — Pavel Dolinšek, Joliet IU.
Lavrfč Franc, Št. Pavel pri Št. Vidu na Dolenjskem. — Lavrič Franc, Bos 75.
Meserko Antonija, Čatešlca gora 2, p. Ve-Bka loka. — Meserko Franc, Cleveland, Oh.
Papež Neža, črneča vas 20, p. Kostanjevica. — Papež Matija, Cleveland.
Skufca Marija, Vel Vrbe 13, p. Krka, — Skufca Janez, Cleveland Ohio.
RoŠtan Janez, Leševje 9, p. Zatičina. —-Roštan Janez, Cleveland, Ohio.
Lovše Neža, Mala Kostrelnica, p. Šnatt-«o pri Liliji, Kranjsko. — Kramer Ivan, Cleveland, Ohio.
Miklaviie Franc, Oslica št. 2, p. Krka pri Zatičini, Kranjsko, Jugoslavija. — Miklavčič Iv„ Ely Minn.
Klopčič, rodbina, vas Pretežje št. 2, p. Vače pri Litiji, Kranjsko, JgsL — Klopčič Anton, La Salle IlL
Stermole Marija, Potok št. 3, p. Krka, Kranjsko, Jgsl. — Stermole Ivan, Ely Minn.
Kralj Ana, vas Vrhpolie št. 1, p. št. Vid pri Zatičini, DoL JgsL — Kralj Josip, Cleveland, Ohio.
Bajcer (Bojček) Ivan, p. Zagorje ob Savi, Kranjsko. — Zemlak Ivan, Harris County, Tezas. a
Poštni urad Litija. — Matkovic Janez, (JoBct.
Šraj Anton. Ddbravc,a 2, p. Šl- Vid pri Zatičini. — Sraj Alojzij, Wooslcr, 0.
Novo mesto.
Pirkovič Ana, Draga, p. Bela Cerkev. — Pirkovič Terezija, Cleveland. Ohio.
Zavodnik Marija. Grantovec 6. p. Zagradec-Fužine, — Coman Rozalija, Cleveland, Ohio,
Zaje Frančiška, Mali koren 4, p. Zagra-dec-Fužine. — Zaje Ivana, Cleveland. Ohio.
Legan Antonija, Sadinja Vas 22, p. Žu-Žemberg. — Legan Josip. Joliet.
Župnija Toplice pri Novem mestu (za reveže.^— Slovenci. Joliet.
Sitar Franc. Toplicc pri Novem mestu. — Sitar Josip, Joliet.
Spolar Rozi, Mali Koren 23. o. ZaSradec-Fužina. — Papež Marija, Joliet,.
Rogel Josip, Sadinja vas, p. Žužemberk.
—	Rogel Franc, Joliet.
Murn Franc, Podturn 34, p, TopUcc. — Murn Anselm, Sv. Betlehem, Pa.
Oberstar Terezija, Veliki Koren 9, p. Zagradec-Fužine. — Oberstar Janez. Joliet.
Zaletel Frančiška, Kužljevec 5, p. Zagradec-Fužine. — Zaletel Franc. Pueblo.
Uranka Marija, Dvor 10 pri Žužemberku. — Mogerk Marija, Barwich.
Mcrtic Frančiška, Trebča vas 22. p. Žužemberk. — Mertic Janez, Cleveland, Ohio Sitar Ignacij, TopUce pri Novem mestu.
—	Sitar Josip, Johio.
Stupar Matilda, Mali Lipovec 7, p. Žužemberk. — Stupar Josip, Joliet.
Zidar Marija, Velika Loka št. 29 pri Trebnjem. — Zidar Martin, Cleveland. Ohio.
Mestno županstvo Novo mesto (za reveže). — Jugoslov. žene in dekleta, Cleveland, Onio.
Valtar Justina J. L, Roje 4, p. Velika Loka. — Valtar Frank, Cleveland.
Kocjapčič Ana, Trčbča vas 2. p. Dvor. — Kocjančič 'Janez, Lansing, Ohio.
Bučar Marija, Št. Jernej 56. — Bučar Marija, Njujork.
Kotar Ana, Skovec, p. Velika Loka. —-Kotar Lovrenc, Vaudling, Pa.
Gregorič Mihael, Dvor 16 pri Žužemberku. — Kočevar Mihael, Budgepost, Ohio.
Sadar Alojzija, Stranska vas, p. Žužemberk. — Sadar Franc, Lansing, Ohio,
Ivančič Elizabeta, Družinska vas 8, p. Bela cerkev. — Ivančič Franc, Cleveland, On.
Prhne Frančiška, Polhavica 14, p. Št. Jernej, Dolenjsko. — Prhne Janez, Cleveland, O.
Udovič Zofija, Repičc 11, p. Trebnje. — Udovič Jos., Joliet, 111.
Švirt Marija, Novo mesto št. 39. — Wajs Franc, Cleveland, Ohio.
Sitar Ivan, Toplice pri Novem mestu. — Sitar JožeL Joliet, Illinois.
Sitar Franc, TopUce pri Novem mestu. — Sitar Jožef, JoUet, IlUnois.
Cimermančič Jože. Vina vas 16, p. Novo mesto. — Cimermančič Jos., Mihvankee, Wis.
Gregorčič Janez, Št. Jošt 16, p. Novo mesto. — Gregorčič Franc, Mjlwankee.
Prenk rate. Rodne 30, p. Trebnje na Dolenjskem, — Okorn Ignacij, Cleveland, Ohio.
Juhrat Marija, Fužine 26, p. Zagrac-Fu-žine. — Juhrat Alojzij, Cleveland, Onio.
Blažič Alojzija, Grič 31, Šmarjeta na Dolenjskem. — BlažiČ Janez, Cleveland, Ohio.
Brinskele Janez, Krapfern 2, p. TopUce pri Novem mestu. — Kraker Franc, Cleveland, Ohio.
Hrovat Martin, Brezov dol 8, p. Zagrac-Fužina. — Hrovat Martin, Cleveland, Ohio.
Gnidovc Marija, VaUčna vas 6. p. Zagrac-Fužina. — Gnidovc Janez, Cleveland, Oh.
Tomšič Miha, Jama 24, p. Dvor. — Ku-helj Anton, Cleveland, Ohio.
Hribar Frančiška, Veliko Globoko 5, p. Krka. — Dominik Hribar. Cleveland, Ohio, Uršič Frančiška, Skrlevo 7, p. Št. Rupert.
—	Uršič Avgust, Jolmstvvan, Pa.
Luzar Terezija, Gabrje 101, p. Brusnice. —• Luzar Štefan, N. Y.
Erman Ignacij, Češnjica, p. Št. Janž na Dolenjskem. — Anton Erman, Milwankcc. Kukman Matija, Draga 4, p. Bela cerkev.
—	Kukman Marija, Cleveland, Ohio.
Vauplč Franc, Dolenji vrh 13, p. Novo mesto. — Vaupič Franc, Cleveland, Ohio.
Blatnik Marija, MaU Hom 3, p. Zagrac-Fužina. — Blatnik Franc, Clevelana, Ohio.
Brišar Marija, Soteska 20, p. Straža. — Brišar Matija, Cleveland, Ohio.
Jerman Marija, Ločna 2, p. Novo mesto.
—	Jerman Janez, Cleveland, Ohio.
Pograjc Ana, Poljane 2, p. Žužemberk. — Pograjc Jos., Cleveland, Ohio.
Novak Alojzija, Toplice 32, p. Šmarjeta na Dolenjskem. — Ogrin Jos., Cleveland, Oh.
Vrtačič Marija, Gornja Gomila 6, p. Bela Cerkev. — Uranič Marija, La Salle lil.
Sitar Ivan, Toplice pri Novem mestu. — Josip Sitar, Joliet, 111.
Sitar Ignacij, Toplice pri Nov. mestu. — Josip Sitar, JoUet, lil.
Horvat Frančiška, Praprečc 14, p. Straža pri Novem mestu. — Jos. Horvat, Joliet IU.
Dulc Josip, Stranje 6, p. Bela cerkev na Dolenjskem. — Lušina Jožef, La Salle IlL
Cesar Frančiška, Št. Jurje 2, p. Mirna peč. — Cesar Janez, Milwankee, Wis.
KasteUc Marija, Stopiče 15 pri Novem mestu. — Kastelic Janez, Milvvankee, Wis.
Zupančič Rozalija, Žužemberk 104 na Dolenjskem. — Miklič Marija, Cleveland, Ohio, Kukman Matija, Draga 4, p. Bela cerkev.
—	Kukman Marija, Chicago, Illinois.
Pajk Ivana, Polčane 12, p. Zagradec-Fu-žine. — Pajk Benedikt, Cleveland, Ohio. Perko Jožefa, Kal 22, p. Zagradec-Fužine.
—	Perkp Pr., Cleveland, Ohio.
Blatnik Ana, Klečet 15, p. ŠmihcI pri Žužemberku. — Blatnik Franc, Chicago, 111.
Novak Martin, Podgora 7, p. Straža. — Gornik Ivana, Cleveland, Ohio.
Valant Ivana, Žužemberk 59, — Valant Franc, Cleveland, Ohio.
Jakšič EUzabeta, Žužemberk 121. — Bl-jek Anton, Cleveland, Ohio.
Fortuna Marjeta, šteharja vas, p. Velika Loka, — Janez Fortuna, Cleveland, Ohio.
Gregorčič Neža, Lešpjica 3, p. Št. Peter pri Novem mestu. — Gregorčič Martin, Cleveland, Ohio.
Slojničer Ivana, Zagorica 18. p. Št. Vid pri Zatični. — Slojničer Fr., Cleveland, Ohio,
Derganc Marija, Potok 13, p. Straža pri Novem mestu. — Zupančič Mat., Cleveland, Ohio.
Straus Ana, Dvor 42 pri Žužemberku. — Straus Franc, Cleveland, Ohio.
Šobcr Alojzij, Dol. Sulice 7, » Toplice pri Novem mestu. — Šobcr Franc. Cleveland, 0.
Dulc Marjeta, Dolenja vas 14, p. Šmarjeta na Dolenjskem. — Dulc Blaž. Cleveland, Oh.
Mišmaš Ivana, Ambrus 10, p. Zagradec-Fužine. — Mišmaš Josip, Cleveland, Ohio.
Ru« Neža, PAdboršt 4, p. Velika Loka, — Rus Jo«.. La Salle IUs.
Grill Ivan, Bušnico 2, p. Toplice pri Novem mestu. — Grill Franc, Chicago.
Sektila Florijan, Koroška vas 4, p. Pod-P" Novem mestu. — Sckula Franc, West Allis, Wis.
Vidrih Ivana, LeSnica 11, p. Št. Peter pri Novem mestu. — Vidrih Janez, Imperial, Pa.
Anžlovar Ana, Selce 5, p, DoberniČ na Dolenjskem. — Anton Anžlovar, Cleveland O.
Rus Marija, Grm, p. št. Vid pri Zatični. — Rus Anton, Vaudling, Pa,
Podvasnik Franc, Trebnje 34. — Pod-vasnik Ignacij Pittsburgh, Pa.
Vidmar Franc, Grumberg 7, p. Brusnice pri Novem mestu. —. .Vidmar Janez. West Allis, Wia,
Grabnar Marija, Mati Kal 2, n. Mirna peč. Grabnar Janez, Milwankee, Wia.
Potočar Anton, Potovrh 16, p. Novo me-■to. — Potočar Anton, Milwankec.
Medlo Jakob, Sela 7, p- Brusnice pri Novem mestu. — Medle Jaka, Milwankee.
KasteUc Marija, Mihovec 4, p. Novo mesto. - Kastelic Jos., West AUis Wis.
Fara Šraihel pri Novem mestu (za reveže).
—	Slovenci v Jolietu, 111.
Zupančič Marija, Regarča vas 41 pri Novem mestu. — Bolte Anton, Joliet, lil.
Paulič Ana, Hrib 2, p. Bela cerkev. — Leo Paulič, Joliet, IU.
Terlip Terezija, Arčevce 1, p. Žužemberg.
—	Terlip M., Joliet, M.
Miklič Anton, Lokve 2, p. Dobrniče pri Trebnjem. — Miklič Franc, JoUet 111.
Počervina Marija, Jurka vas 5, p. Straža p. Novem mestu. — Počervina Jos., Rockdole, Illinois.
Jakše Anton, Uršna sela 33, p. Toplice pri Novem mestu. — Kral Janez, Cnicago,,IU.
Mestno Županstvo Novo mesto (za reveže). Zveze jugoslovanskih žen 5n deklet.
Krische Ivo, Mitterdorf, p. Črmošnjice. — Wise Louis, Joliet, 111.
Drčar Janez, Brezovica 7, p. Mirna na Dolenjskem. — Drčar Jos., Kansas City, Ks.
Kastelic Terezija, Žužemberk 10. — KasteUc. Franc, Cleveland, Ohio,
Golobič Marija, Krušni vrh 6, p. Dobrniče, — GoiobiČ Marko, Joliet, Ul.
Knaus Franc, Travnik 93. — Knaus Janez, New Berry Mich.
Keržnik Ana, Biška vas št. 14, p. Mirna peč. — Šustaršič, Calumet, Mich.
Anžiček Franc, Gomila 9, p. Mirna na Dolenjskem. — Anžiček Janez, Kansas City, Ks. U. S. A.
Turk Anton, Dežeča vas 26, p. Žužemberk. — Slogar Jos., F.ly Minn.
Gimpelj Marjeta, Toplice na Dolenjskem.
—	Žefran Janez, Chicago, 111.
Turk Magdalena, Verdun-Stopiče, p. Novo mesto. — Rev. Franc Turk, San Francisco.
Sitar Ignacij, TopUce pri Novem mestu. — Jožef Sitar, Joliet, 111.
Horvat Jakob, Hruševec 7, p. Straža na Dolenjskem. — Horvat Franc, Cleveland, Oh.
Maver Franc, Dedča vas 4, p. Zagradec-Fuiinc. — Maver Anton, Cleveland, Ohio.
Terlep Anton, Kleče 31, p. Žužemberk. — Terlep Mihael, Cleveland, Ohio.
Švirt Marija, Novo mesto, Florjanska cesta 39. — Potokar Ana, Cleveland, Ohio.
Režek Ana, Goriška vas 14, p. Mirna peč.
—	Režek Jos., Cleveland, Ohio.
Roje Antonija, Žužemberk 117. — Franc Roje, Cleveland, Ohio.
Kobc Franc, Dolenje Šicc, p. Toplice pri Novem mestu. — Pugelj M., Calumet Mich.
Dem Anton, Brezovica 4, p. Mirna na Dolenjskem. — Dem Anton, Kans. City, Ks.
Župni urad Mirna (za reveže), Dolenjsko, — Rev. Jud. Perse, Kansas Citv, Ks.
Megiič Antonija, Praprotnica 5, p. Mirna na Dolenjskem. — Mcglič Karel, Kansas City, Ks. —
Kmet Jože, Podgozd 9, p. Dvor pri Žužemberku. — Kmet Franc, Cleveland, Ohio.
Gorše Anton, Meniška vas 4, p. Toplice na Dolenjskem. — Zupančič Marija, Cleveland, Ohio.
Eržen Franc, Celevec 10, p. Šmarjeta na Dolenjskem. — Golobič M„ Joliet, IlL
Župnija Šmarjeta na Dolenjskem (za reveže). — Slovenci v Jolietu, lil.
Soder Josip, Volčja vas 16, p. Zasjradec-Fužine. — Ferlin Josip, Cleveland, Ohio.
Mirtič Terezija, Mačkovec 2, p. Dvor pri Žužemberku, — Mirtič Franc, Lansing, Ohio.
Radovljica.
Sepič
Kavalar Marija, Radeče št. 103. Ignacij, Cleveland, Ohio.
Kiofutar Jožefa. Kranjskagora. —- Hanzel Sigmund, Oakland Calif.
Žemva Jožefa, Zasip pri Bledu. — Hudo-vernik Fannv, 1052 E. 62 St.
Drganc Bara, Jesenice. — Požgaj Janez, Md. Entyre, Pa.
Vidic Marija, Leščo 45, p. Radovljica, — Pollack Josip, Barvvick, Pa.
Županstvo občine Jesenice (za reveže). — Zveza jugosl. žen in deklet, Cleveland.
Artelj Frančiška, Gorica štev. 19, p. Radovljica. — Artelj Anton, Cleveland, Ohio.
Rebolj Helena, p. Podbrezje št. 9, Pod-nart. — Rebolj Josip, Cleveland, Ohio.
Zupančič Franc, Belapeč, — Zupančič Ana, New York.
Švegelj Vincenc, Sava št. 63, p. Jesenice.
—	Primož Kogoj, Edna Avee.
Svetina Jakob, Breg 10, Žirovnica. — Až-man Franc, St. Clair Ave.
Smolej Marija, Jesenice. — J. C S^nlcj, Oron Rivei Wis.
Kranj.
Potočnik Frančiška, Žirovski vrli pri Sv. Urbanu 3, p. Gorenja vas. — Potočnik Fr. Iv., Ročk Springs.
Šubic Elizabeta, Brobronica nad Škofje Loko 5. — Katarina Jančar, Ročk Springs.
Ivana Vehar, Poljane n, Sk. L. — Vehar Franc, Ročk Springs.
Bernard Franc, Hosta 4, p. Škofja Loka. — Bernard Andrej, Ročk Springs.
Kalan Marija, Škofja Loka 6. —- Gosar J., Ročk Springs.
Perko Ana. Poljane 35, nad Škofjo Loko.
—	Katarina Šubic, Kock Springs.
Puc Frančiška, DoL Dobrava 18. Gorenja vas pri Škofji Loki. — Puc Franc, PUot.
Jelovčan Marija, Javorje 35, p. Poljane n. Škofio Loko. — Jelovčan Aleks, Ročk Springs. Perko Marija, Poljane 40, nad Šk. Loko.
—	Jerlič CecUlia, Ročk Springs.
Schriffrer Marija, Stara Loka 76, p. Šk, Loka. — Schiffrer Ivan, Minn.
Jušek Neža, Četena rovan 1. p. Poljane nad Škofjo Loko. — Jušek Tomaž, Ročk Spr. Kržišnik Marija, Gorenja vas n. Šk. Loko.
—	Kržišnik Franc, Ročk Springs,
Jugovič Marija, Virtnaže 29, p. šk. Loka.
—	Jugovič Anton, Ročk Springs.
Krek Marija, Stari dvor 8, p. šk. Loka.
—	Krek Gašper, Ročk Springs.
Kalan Lucija, škofja Loka 55. — Kalan Jurij. Nyominjf.
Schiffrcr Marija, Stara Loka 76, p. Škofja Loka. — Schiffrer Anton, Ročk Springs.
Jugovič Marija, Stara Loka 2, p. Škofja Loka. — JmJnvjč Val , Ročk Springs.
Jenko Katarina, Sp> Karlovec 30, p. šk. Loka. — Jenko Ivan, Ročk Springs.
Kuznar Mariia, Hotovlje pri Poljanah, p. Škofja Loka. — Kuznar Anton in Vehar Ivan. Ročk Spring*.
Mrak Matija, dekan, Stara Loka 1, p. Šk. Loka. — Schiffrer Anton, Ročk Springr.
Porenta Ivana, Jara 57, Stara Loka, p, Škofia Loka. — Porenta PaveL Ročk Springs.
Kržišnik Marija, Gorenja vas nad Skorjo Loko. — Kržišnik Franc, Ročk Springs.
Jereb Ernestina, Tržič 102, Kranj. — Je. reb Luka, Ročk Springs.
Debeljak Franc, Sopotnica. 10. p. Škofja Loka. — Ažbe F. J., Waukegan.
Jeran Peter, Bistrica, p. Podbrezje 1. — Kuhar Jožef. RockdaUe IU.
Jurčič Andrej, Križna gora 17, p. Škofja Loka. — Ažbe F. J„ Waukegan.
Šolar Ivan. Češnjica 28. p. Železnike. — Rant Fr. S., Minn.
Štefe Marija, Golnik 3, Tržič, Gorenj. Stefe Jožef, Cleveland. Ohio.
Županstvo Bistrica, Kranjsko (za reveže],
—	Zveza jugosl. žen in deklet, Cleveland. 0.
Stenovič Janez, Cerklje 88. Go«\ — Ste« novič Ivan, Goldfield, Colo.
Jerič Frančiška, Dvorje 18, p, Cerklje, Jerič Jožef, Ely, Minn.
Žibert Marija, Križe pri Tržiču, Retnje,
—	Legat Neža, Rice, Minn,
Tušar Jerica, Srednja vas 13, p. Poljane pri Škofji Loki. — Tušar Fr., Mc Kinley, Minn. Šenk Ana, Nova vas 12, Tupaliče pri Kr,
—	Šenk Ivan, Milwaukee.
Žantar Elizabet, Trata pri Škofji Loki — Red Sloveniam Joliet IU.
Peterael Franca, Voljaka 21, p. Gor. va«.
—	Fortuna Franc, Rocn Springs.
Krajnik Marija, Stari dvor 2, p. Šk. Loka.
—	Krajnik Ivan, Ročk Springs.
Triller Marija, DoHarje 29, p. Šk. Loka.
—	Triller Anton, Ročk Springs.
Ž ust Matevž, Klavče njive 10, p. Gorenja vas. — Dolenec Ivan, Ročk Springs.
Bozovičar Cilka, Zadobje pri Lučanah, p. Gorenja vas. Lebar Marija, Ročk Springs.
Božnar Martin, Hlavče njive, p. Gorenja vas. — Jerlič Mat, Ročk Springa.
Perko Marija, Poljane 40, p. Škofja Loka;
—	Kržišnik Franc, Ročk Springs.
Jerlič Jurii, Gor. Dobrava 1, p. Gorenja vas. — Jerlič Mat., Ročk Springs.
Žergoj Mihael, Zgornji Bernik 71, p. Cer. kije. — Žergoj Franc, Ely Minn.
Sedej Ivana, Tržič na Gorenjsk. — Jane! L. M.. Chicago.
Žovaneti (Živaneti?) Ana, Zalilog 1, pi lezniki, Gor. — Štajer Ivan, Chicago, lil.
Krek Ivana, Selca 6 nad Škoijo Loko. —* Krek Anton, Chicago.
štirn Marija, Tupaliče pri Kranju. — Fs, Vrechek, Chicago, Ills,
Čemažar Terezija, Selca pri Škofji Loki Malesich Anton, Chicago, IlL
Krik (Krek) Franjo, Poljan" 55 nad Šk. Loko. — Krek Josip, GUbert, Minu.
Šubic Valentin, Hotavlje 5, Gor. vas nad Škofjo Loko. — Šubic Val., Ročk Springs. Žagar Peter, Škofja Loka 9. — Žagar Peter, Ročk Springs.
Kuhar Uršula, Grad 38, Cerklje. — Kuhar Josip, Elv, Minn,
Gassner Marija, Zg- Sorica 4, p. Sorica; Radovan Štcva, Sheboygan, Mis.
Bogatac ((Bogataj) Marija. Gor. vas 16, p* Sk. Loka. — Bogataj Ant., Mc Kinley, Mino.
Remic Marija, Pšenična Polica 19, p. Cerklje. — Remic Ivan, Ely, Minn.
Pogačar Polona, Uševk 44, p. TupaUčo. ■— Kalan Josip, Ely, Minn.
Bohinc Marija, Češnjevek 23, p. Cerklje.
—	Zorman Franc, Ely, Minn.
Ramuš Ivana, Berbonca 4, p. Gor. vas. — Ramuč Franc, Ročk Springs
Dermota Frančiška, Lučna 8, Gor. vas. —> Dermota Ivan, Ročk Springs.
Zupan Uršula, Oreharca, Srakotje, Kranj,
—	Zupan Ciril, Pueblo, Colo.
Siromaki Srakolje, Kranj. — Jugoslovan, ska dekleta, Pueblo, Ohio.
Zevnik Marija, Št. Jurij, Kranj. — Zevnik Fran, Adams, N. D.
Brejc Jera, Spodnje Duplje 65, p. Tržič,
—	Brejc Ivan, ColJinvood, Ohio«.
Oman Marija, Noskvin 6, p. Škofja Loka.
—	Oman Peter, Utica, 111,
Pikš Valentin, Visoko 54, Št. Jurij pri Kr. Pikš Ivan, Cleveland, Ohio. Žontar Frančiška, Sfražišče 127 pri Kranju. — Zontar Fani, Col!inwoodj O.
Rojina Franc, Šmartno pri Kranju. — Ro-jina Prane A., St. Paul, Minn.
Šifrar Jakob, Praprotno 9, p. Selce, Kr,
—	Sifrar Mihael, Chicago, Ms.
Šaj [avec Ana, StražišČe 13, Kranj. — Be-nedic Gabrijel, Whitiny, Ind.
Kalan Janez, Okroglo 19, Kranj. — Ku-zima Franc, Ohio,
Perko Marjeta, Zalog 9 pri Goricah, p. Krani. — Perko Franc, Cleveland, Ohio.
Pavlič Franc, Klane 14, p. Kranj. — Pav-Uč Franc, Collinvvood, Cleveland, Onio.
Triller Antonija, Stražišče 44 pri Kranju.
—	Triller K., Chicago, Ills.
Marčun Ivana, Sebenje 23, p. Tržič. — MarČun Ivan, Cleveland, Ohio.
Javh Mina in Neža, predmestje Trata 9, Škofja Loka. — Kera J. D., Cleveland, Ohio, Frantar Elizabeta Marija, Šk. Loka, Karlovec. — Perše S., Cleveland, Ohio.
Pivk Frančiška, Škofja Loka, Nunska ul 10. — Pristov Fani, Cleveland, Ohio.
Drobun Ivana, Cerklje 40, pri Kranju. — Drobun Josip. Cleveland, Ohio.
Grošelj Marija, Selce nad Škofjo Loko.— Grošelj Lovrenc, Joliet, 111.
Schiffrer Franc, StražišČe <55 pri Kranju.
—	Schiffrer Ivan, Chicago, Ms.
Stibil Katarina, Struževo 22. pri Kranju.
—	Rotter Ignacij, Collinwood,
Piber Ivana, Visoko, Šenčur. — Piber Josip, Chicago, IUs.
Luznar Frančiška, Selca 36 nad šk. Loka
—	Kavčič Marija, Chicago, IlL
Družina Zupan Terezjja, Naklo 15, pri Kranju — Kušar HMena, Chicago, III.
Šolar Ivan, Češnjica 28, d Železnike, Gor.
—	Rant r. S., Springficld, Minn.
Topovš Rozalija, Spodnje Duplje 3, Gor.
—	Kuhar Josip, Rockdale, IlL
Škofi č Katarina, Rupa 18, občina Predos-l)e. — Kremžar Valentin, Racine, Wis.
Logatec.
Cankar Matija, Žiri, Notr. — Cankar Matevž, Cumberland.
Krapš Terezija, Podgora 241, Idrija. —< Lapajne Mat., Cleveland. Ohio.
Gustišar Andrej, Dol. Logatec 19. — Mi« hevc Josip, Cleveland, Ohio.
Obreza Marija, Begunje 93 pri Cerknici
—	Bole Andrej, Cleveland, Ohio.
Škerl Frančiška, Begunje 87 pri Rakeku.
—	Debevc James, Cleveland, Ohio.
Lavrič Neža, Veliki vrh 25, p. Nova va« pri Rakeku. — Lavrič JerneL Cleveland. Oh.
Mavko Matevž, Žernvnica 2, p. Grahovo pri Ctrnici. — Mavko Val , Cleveland, Ohio.
Zakrajšek Ivan, Strmicu 7, p. Nova vas pri Rakeku. — Mcdic Karolina, Cleveland.
Seliak Marija, Planina 99 pri Rakeku. — Seljak i'rane, Cleveland, Ohio.
Pišlcr Marija, Gorenja v;-s 48, Gor. I.oga-(ec, — Pišler Franc, W. Va.
parada Marija, Ravne 2, p. Begunje, St. Vid pri Cerknici. — Baraga Andrei, Nich.
Jurca Josipina, Cerknica 253, Rakek. — Jurca Ivan Richwood, \V. Va.
Žnidaršič Neža, Štrukljeva 8, p. Begunic pri Rakeku. — Ponikvar Jakob, Chicago, Ills.
Baje Mariia, Cerknica 131 pri Rakeku.— Baje Alojzij, Cleveland, Ohio.	.
Lah Franc, Fara 13^ p. Nova vas pri Ra-feeku. — Turk Jakob, Cleveland, Ohio.
Truden Ivan, Nadlesk 37, n. Stari trg pri Rakeku. — Koren F. Mar., Cleveland, Ohio.
Mulec Marija, ViSevek 32, p. Stari trg pri Rakeku — Mulec Josip, Cieveland, Ohio.
Skerl Amalija, Begunje 3 pri Cerknici. — Matičič Matija, Chicago, Ills.
Balant Ivana, Spod. Kanomlie 58, p. sp. fdrija. — Balant Anton, Ely, Minn.
Modic Karolina, Strmica 1, a Nova vas pri Rakeku. — Zakraišek Ivan, Chicago, 111.
Srpan Marija, Nadlesk, p. Stan trg pri R.
—	Sroan Josip, Ely, Minn.	,
Semič Franca, Dobračovo 67, Zrn. — Semič Maks, Rok Springs, Nvo.
Pivk Mariia, Rovle 87 pri Logatcu. — Pivk Jurii, Rcck Springs, Nvo.
Oblak Ivan, Dobrafevo 5, p. Ziri. — Oblak Valentin, Ro.ck Springs, Nvo.
Lukančič Luka, Kamenje 144, Rovte pri Logatcu. — Mrovlja Mat., Ročk Springs, Nyo.
Gornik Franc, Grahovo 60 pri Rakeku. — Gornik Aioizij, Ely, Minn.
Lavrič Anton Dane pri Rakeku. — Mi-(rovič Samo, Galvestor.
Sterle Marija, Kozaršče 16. — Sterle Mat., Cleveland, Ohio.
Udovič Elizabeta, Planina 58. — Ldovič Matevž, Cleveland, Ohio.
Zalar Anton, Begunje pri Cerknici (Pir-manej. — Zalar Janez, Norih Chicago.
Družina Demšar Jakob, pošta Žiri. — Demšar Jos.. Cleveland, Ohio.
Mulec I'rane, vas Nadiesk 6. — Mulec Jakob, Cleveland, Ohio.
Kovač Andrej, Grahovo pri Rakeku 12. — Majžel Janez, Cleveland, Ohio.
Srpan Janez, Nadlesk 23. — Špeh Janez, Cleveland, Ohio.
Broniscl Jožef, Dolenja vas, Cirkinca pri Rakeku 52. — Lekšan Andrej, Cleveland, O.
Zakraišek Frančiška, Skrabče 7. — Za-krajšek Urban, Cleveland, Ohio.
Kovačič Marija, pošla Blačicc 10, Grahovo pri Rakeku. — Šega Janez, Ely Minn.
Srpan Janez, Nadlesk 23, pošta Stari trg pri Rakeku. — Špeh Janez, Čikago.
Petrič Janez in Franc, pošta Planina 6. — Maček Peter, Gilbert, Minn.
Korošec Janez, Podslivnica. — Korošec Josip, Ore HiU, Pa.
Gdbrenja Martin, Rakek 3. — Gabroma J., Joiinestovvn, Pa.
Žakel Anton. Kalce 30, Gor. Logatec. — Žakel M Alma, Čikago, lil.
Valčič J,, i larkovcc 4. — Valčič V encel, Green.
Jurca Frančiška, Cerknica 187. — Jurca Jos., Richvvood W. Va.
Sterle Marija, Podcerkcv 23. — Sterle Janez, Hclvetra, N. Va.
Korošcc Andrei, vas Dobcc 2. — Korošec Janez, Pierce, N. Va.
Modic Janez, Velike Bloke 22. — Mar-tinčič Anton, Cleveland, Ohio.
Molk Matija, Gornja Planina 26. — Molk Matija, Cleveland, Ohio.
Turek Katarina, Nova vas 36. — Turek Jurij, Cleveland, Ohio.
Logar Jožef. Cerknica pri Rakeku 182. — Logar A., Cleveland, Ohio,
Krašovec Josipina. vas Sleme 1. pošta Nova vas. — Krašovec Franc, Cleveland, Ohio.
Žakel Terezija. Spodnja Idrija. — Erjavec Mike, Cleveland, Ohio.
Mihelčič Artcn, Hudi vrh 22, p. Nova vas jri Rakeku. — Mihclčič Frančiška, Cleveland, Ohio.
Urbas Ivana (nri Pikcovih), Spod. Planina pri Rakeku 182. — Urbas Alojzij, City.
Fredhofcr Franc, Begunje pri Rakeku 95.
—	Kranjc Franc, Cleveland, Ohio.
Gabr^nja Ivan, p._ Rakek 28. — Martinčič Anton, Cleveland, Ohio.
Truden Helena. Iga vas 40 . — Truden Anion, Cleveland, Ohio.
Martinčič Matevž, vas Jezero 25, pošta Cirknica. — Martinčič Anton, Cleveland, O.
Pakiž Anton, vos Ravne 18, P. Nova vas. ,— Pakiž Valentin, Cleveland, Ohio.
Leskover Frančiška, Spcd J»zero 54, p. Cirknica p R — Leskovec Valentin, Čikago.
Otoničrr Ivana, Marti' ' k 12, p. Cirknica p. Rak. — Otoričar Andri Cleveland, Ohio.
Modic Franc, Volčje Z. p. Nova vas. — Modic Josip. Cleveland, Ohio,
Maček Frančiška, Sel? č; k pri Cirknici 14.
—	Lovko Anton. Cleveland, Ohio.
Mihclčič Ivan, Nadlcska 19. o. Stari trg.
—	Mihelči* Ivana. Cleveland, Ohio.
Šega M?riia, Slerni-a 9, p. Nrva vas pri Rakeku. — Klauc Fr.. Cleveland, Ohio,
Žurga Katarina. Topol 8. p. Nova vas pri Rakeku. — Žurga Štefan, Cleveland, Ohio.
Lužar Frančiški. LuSarie 8, p. Nova vas p. Rakeku. — Lužar Frar.c, Cleveland, Ohio.
Tckavc Anton, vas Gor. Ot,-ve 14, pošta Begunje p. C. — Kokir Matija, Cleveland. O.
Žurga M-irija, Cirknica pri Rakeku 159.— Žurga Jos., Cleveland, Ohio.
Nemffar Frančiška, vas Lrze 54. p. Planina n R. — Nem^ar Franc F.velth, Minn.
Baraga Ana (Maral, vas Ravne 2, p. Begunje. — Baraga Andrei, Michigan.
Drir"ina Matičič, Ivanje Selo 10. — Bečan Neža, Čikago.
Ožkolt Janez, Babino pol'R 44, r> Stari trg p. Rnkeku. _ Ožbolt Anton, B - 1 ^ • Tli.
Kočevje.
Pritekel Josin. Grad^ž 15. — Pritekel Josip^ Pneblo, Colo.
Grebene Marija, Stroge 7, pošla Videm.
—	Mayer Mat., Kansas City, Kansas.
Mihelič Katarina. Čenlanje 10, p. Nemška Loka. — Rev. Pertl J., Kansas Citv. Kansas.
Klun Josip, Bukovica 14, p, Ribnica. — Matičič Jakob, F.Iv minn.
Hren Mariia, Dolenja vas pri Ribnici 8. — Hren Franc. FJv, Minn.
Košorok Marija fSirovicn) 15, p. Sodra-žica KoSnrok Jorip, KI". Minn.
C-"nik M-rua. l'ot 25, pošta Ribnica. — Gačnik Josip. Ely, Minn.
Majerle Katarina, Lukovca 24, p. Stari trg pri Kočevju. — Majerle Josip, Ely, Minn.
Trdan Mariia, vas Čušjc 33, p. Ribnica. — Trdan Mate, Chisholm, Minn.
Lužar Mariia, vas Kot 9, p. Dol. vas pri Ribnici. — Lužar Janez, Ely, Minn.
Blatnik Ivana, vas Ponikve 34, p. Videm.
—	Blatnik Josip, Chisholm, Minn.
Tanko Mihael, Nemška vas 19, p. Ribnica,
—	Tanko J., Detroit, Mich,
Bambič Franc, Ponikva 14, p. Dobrepolje.
—	Bambič Franc, Fradonia, Ks.
Lovšin Angela, GoriČa vas 21, p. Ribnica.
—	Altman Fani, Hollis L. Isl. N. Y.
Praznik Ana^ Ponikve 29, p. Videm. — Praznik Matija, Gilhert, Minn.
Zobec Ivan (Zobec Lovrenc], Dolenja vas p. Ribnici 118. — Zobec Ivan, El^r Minn.
Jerič Frančiška, Videm pri Dobrempolju.
—	Jerič Janez, Ely, Minn.
Sclinell*r Peter, Kot 3, p. Stari trg pri Kočevju. — Schneller J., Ely, Minn.
Henigman Elizabeta, Sodražica 139. — Henigman Bolte, Aurora, Minn.
Latišin Josip, Gorcnia vas 15, p. Ribnica.
—	I.aušin Anton, 6202 St. Clair Ave, Čikago.
Stupica Franc, Sodražica 112. Perušek Lud.. Ely. Minn.
Pušeii Neža, vas Sajovec 15, p. Ribnica.
—	Marold Štefan, Joliet, Illinois.
Zobcc Marija, Dolenja vos nri Ribnici 20.
—	Zobec Matija, Cleveland, Ohio.
Vesel Mareta. Travnik pri Rakeku 104.
—	Strniša Marija, CoMimvood, O.
(Dalie.)
Ljubljana, 23. julija 1919.
Zaradi dccemberskih izgredov v Kandiji se zagovarjajo danes pred ljubljanskim deželnim sodiščem Jožef Pirnar. sedlar z Rroda, Ivan Florjančič, posestnik in kovač s Slatnika. Ivan Puglj, po domnče Strletov, posestnik iz Rumanje vasi, Aioizij Košir, posestnik in gostilničar z Broda, Franc Snjevic, vžitkar z Broda, Jožef Sporar, po. sestnik iz Rumanje vasi, Jožef Pavlin, posestnik s Pctovega vrha, Franc Fabjan, kočar iz Birčne vasi in Anton Mavsar, posestnik z Velikega Cerovca.
Obtožnica jih obdolžuje:
Županstvo Šmihel-Stopiče je zvišalo za nekaj odstotkov občinske doklade. Dne 27, decembra m, 1, je prišlo do 200 ljudi pred hišo gosp. župana Jožefa Zurca v Kandiji. Hrupoma so zahtevali in kričali, da mora priti župan Jožef Zurc na dvorišče in pojasniti stanje občinskega premoženja. Občinskega odbornika Kulovca so poslali k Zurcu z naročilom, da mu sporoči njihove želje.
Župan Zurc je nasvetoval Kulovcu, da naj si množica Izbere šest mož, katerim bo v pisarni razložil vse, kar hočejo glede na občinsko premoženje vedeti. Iz množice so se pa med tem ponovno čuli glasovi: »Nič! Dol mora iti!« Župan jc šel med razburjeno množico na dvorišče, kjer je začel Pirnar brati neko pisanje, v katerem se je očitala županu pristranost pri delitvi potrebščin in pri postopanju vojnih dajatev za časa vojske. Pirnar jc posebno poudarjal, da je župan soglasno z odborom občine podmnal 8000 vojnega posojila. Končno je zahteval, da mora odložili županstvo. Iz množice so se čuli kli<u: »Dol z njim! V Krko z njim1* Župan Zurc sc je podal na to s Pirnarjem, katerega je izbrala množica za svojega pooblaščenca, v občinsko pisarno, v katero je hkrati vdrlo tudi ostalo ljudstvo. Soba je bila v kratkem natlačeno polna. Žuoan Zurc je začel brati proračun za leto 1919 ;n razlagal, da so se morale občinske doki. vsled splošne draginje znatno zvišati, povedal je t.udi, koliko je podpisala občina vojnega posojila. Ker je. ljudstvo vedno kričalo: »Dol z njim!« je naprosil Zurc Pirnarja, da naj dopove ljudstvu, da naj bo mirno in da se naj ga ne lotijo dejansko, Pirnar je zagotovil Zurcu, da se mu ni treba ničesar bati in je zahteval od njega kratkomalo, da naj podpiše izjavo, da odloži županstvo in da prevzame sorazmerno z ostalimi odborniki del vojnega posojila na svoje rame. Ljudje so oričeli zahtevati, da mora priti na županstvo Ludi okrajni glavar in so pos; ili občinskega slugo Petri-ča in Ivana Floriar.čiča Po njega. Okrajni glavar jc prišel in razlagal ljudem, pod kakšnim režimom in pritiskom je bilo podpisano svoječasno vojno oosojilo in da nič ne velja izsiljena izjava od župana, da prevzame vojno posojilo v svoje plačilo. Okrajni glavar je prevzel na zahtevo ljudstva na to ključe od občinske blagajne in je odšel. Župan Zurc je hotel na to tudi zapustiti pisarno in oditi za glavarjem, a razburjena množica ga ni pustila in je v enomer zahtevala od župana in odbornika Edmuijcla Kastclica, da podpišeta izjavo o sorazmernem prevzetju vojnega posojila.
Odbornik in blagajnik Edmunrl Ka-stclic je podpisal izjavo, jo pustil na mizi in jc nemoteno odšel, župana Zurca je pa pustila množica na prosto šele potem, ko je izjavil občinski odbornik Kulovec, da zastavi za njega 5000 kron. Vse to je trajalo nekako do četrte ure popoldne. Ne da se sicer ugotoviti, kdo ie vse vdrl v občinsko pisarno v Kandiji in delal Zurcu silo. Kljub takratni svoji razburjenosti si je pa Zurc dobro zr.pomnil, da so Ivan Florjančič. Pugelj, Košir, Saiovic in Spo-
rar ponovno zahtevali, da mora župan podpisati izjavo in so rekli županu, da ga nikakor drugače ne izpuste ven, čc tudi čakajo v pisarni tri dni. Razun Koširja in Pavlina priznavajo vsi obdolžcnci, da so kričali v občinski pisarni nad župana, a tudi njuna krivda je po Zurčevem pričevanju dovolj dokazana. Iz posameznosti se navaja: O Jožefu Pirnarju trdi priča France Brkopec, da je 26. deccmbra 1918 trdil pred stopniško cerkvijo, da mora prevzeti župan dolg z lepa ali z grda. Pirnar je pač rekel 27. decembra 1918 županu, da se mu ni treba bati, da ljudstvo ne želi prelivanja krvi, da je pa razburjeno in da sc nič ne vc, kaj da se lahko zgodi, kar izpoveduje priča Edmund Kastelic. Priča dr. Sorko ru.va;a, da je imel fciavno besedo Pirnar in da je celo župana pri!el za roko in rekel, da ga ne izpusti poprej, dekler ne podpiše vojnega oosojila. Ivan Florjančič priznava sam, da je kričal, da mora vojno posojilo plačati tisti, ki ga je podpisal. Florijančič je zahteval od okrajnega glavarja, da prisili župana, da podpiše izjavo. Končal je, da jim odborniki niso nič mar, da jih je župan sam izvolil; sploh je Florjančič najbolj kričal in razsajal. Soob-dolžcnec Jože Sporar trdi, da je Ivan Pu-gelj pomirjevalno vplival, a ta priznava sam, da je župana pozval, da naj podpiše in da je ozmerjal odbornika Kasteli-ca, kar sledi iz pričevanja F.dmunda Ka-stelica in Jožefa Jurca. Svojo krivdo taji Aioizij Košir, a obdolžuje ga Zurc, ki pra-da je stal Košir pri njemu v pisarni.
vi
Ravno to izpričuje Zurc o Francetu Sa-jevcu, ki pa tudi sam priznava, da je vpil nad župana, da mora podpisati. Jožef Sporar priznava sam, da je trikrat pozval župana, da naj podpiše. Posebno je kričal nad Zurcem Jožef Pavlin, in mu celo grozil, da razbije gostilno, če ne podpiše.
Nastop obdolžencev v občinski pisarni vsebuje sam na sebi čin hudodelstva javnega nasilstva z izsiljevanjem, ker so uporabljali obdolženci silo zoper Jožefa Zurca, da ga pripravijo do tega, da podpiše izia\o, da odloži županstvo in da prevzame vejno posojilo. Sila je obstajala v tem, da se Jožef Zurc ni mogel svobodno kretati in da je bil prisiljen ostati skozi 4 in pol ure v občinski pisarni, kar je bila za njega posebno velika sila, ker boleha na kronični ledvični bolezni.
Ko je zastavil občinski odbornik Kulovec 5000 kron za župana, da se nc bo nikamor odstranil, je priskočil k njemu Janez Resnik iz Birčne vasi in ga tiščal z rokami v pisarno nazaj. Resnik se zagovarja. da je storil to v splošni gneči brez hudobnega namena. Temu zagovoru pa ni glede na jasno pričevanje Zurčcvo pritrjevati, ker če bi se bilo to zgodilo v gnje-či le slučajno, bi bil moral imeti obdolženec roke povešene, ne pa jih upirati v Zurca, kar ta izrečno izpričuje z dostav-kom, da ga je Resnik zmerjal in kričal na njega.
Ko se je župan končno oprostil nasilnežev in je bil že pri vratih, je mahal Mavsar s palico proti njemu in je kričal na njega. S pričami jc dokazano, da je Ivan Florjančič koncem decembra 1918 ponovno grozil pred ljudmi Francetu Medvedu in Francetu Vrtačiču, da ju bo s pomočjo svojih somišljenikov povlekel v Krko, če ne gresta na občino podpisat izjave. Da sta bila ogrožena vsled tega v strahu, je umevno. Na očitnem kraju je Ivan Florijančič tudi kričal vsevprek, da je treba graščine razdejati in farje pobiti,
Obdolženci svoja dejanja povprečno priznavajo. Nobeden ne navaja pomembnejšega v svoj zagovor, le Ivan Florijančič in Jožef Pirnar trdita, da nista ukrenila ničesar iz lastnega nagiba, marveč to le kot pooblaščenca ljudstva vršila le tega voljo in da sta celo ščitila župana pred morebitnim napadom od strani razburjene množice, toda ker je dr, Vončina obdol žence poučil o nezakonitosti njihovih zahtev in jih je celo svaril pred posledicami nasilstev, je smatrati, da so obdolženci s treznim prevdarkom izvršili nasilstva in je toraj obtožba v vseh točkah uteme Ijena,
Senatu predseduje višji svetova.ee deželne sodnije Vedernjak, votanti «o dvomi svetovalec Andolšek, nadsvetr.ik Einspieler, svetnik Levičnik; obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Modic, obtožence zastopa dr. Milan Korun. Pavlin ni prišel k razpravi, in se niegova zadeva na predlog državnega pravdnika izloči iz postopanja.
Zaslišanje obtožencev.
Vsi obtoženci. izjavijo, da niso krivi, »ker nismo nič hudega storili«. Obtoženi Pirnar potrjuje dogodek, kakor ga opisuje obtožnica. Predsednik obtožencu: »Kaj ste delali še z županom?« — »Pazil sem na to, da sc ne bi nič županu zgodilo, samo podpisati mora. Večinoma sem bil tiho, drugi so pa kričali za menoj.« — »Ali se je prolivil?« — »Rekel je, da ne podpiše. — »Potlej je pa le podpisal?« — »Potem je pa podpisal.« — »Kaj je okrajni glavar vam rekel?« — »Sc nc morem spominjali?« — »Nisem silil več na podpis, ko je glavar vse pojasnil.« — »Ali plačujete kaj davkov?« — »Kmalu bom
davkoplačevalec.« — Predsednik: »Orožniki so vas 9. maja aretirali, in takrat ste jim rekli, da bo že za nje drugi čas prišel.
Največji grešnik pride z.'aj, pravi predsednik, ki prične zaslišavati kovača Florijančiča, ki je najbolj kričal, na naj Zurc odstopi, Florijančič pravi, da je imel pravico do tega v imenu ljudstva, ker je moral celo Viljem odstopiti. Pripoznava, da je bil z glavarjem surov: »No, saj s«ra vedel, da bora zaprt.« — »Na župana ste tudi imeli piko?« — »Nevoljen sem bil, ker mi ni hotel dati podpore.« — Predsednik: »Kaj vas je pa drugi dan neslo k Vrtačiču?« — »Zato, da bi ga ljudje v Krko ne vrgli. Oplašiti smo ga hoteli.«
»Poslalo me je ljudstvo. Storiti sem moral svojo dolžnost,« pravi Florijančič, ko ga opozarja predsednik na to, kar je »klepetal« tiste dni okoli. — Dr. Korun: »Ali ste se takrat zavedali, da ni prav, kar delate?« — »No, čisto prav se mi ni zdelo, toda ker je moral cesar .odraarširat', sem mislil, da lahko tudi Zurc odmaršira.<<
»Kaj pa je Vas treba bilo«,
pravi predsednik Preglju, ki pravi, da je stal na dvorišču 10 do 20 korakov od Zurca proč. Šel je z drugimi tudi on v pisarno in poslušal, kako so razlagali, da je prišlo do primanjkljaja. Rekel je Zurcu: »Zakaj ne bi podpisali, če nič ne velja podpis. Sicer je pa bilo ljudstvo mirno in ae ni nikomur nič hudega zgodilo.« — »Kdo je bil izmed teh notri?« — »Vsi so bili notri.«
»Kaj pa Vi
Alojzij Košir, zakaj ste šli notri?« — »Ket so drugi tudi šli in ker so ljudje kričali: ,Košir naj gre tudi notri, da bo pregleda val račune,' Županu nisem rekel, da naj podpiše, Sile nisem delal nobene. Drugega mu nisem očital, kakor da sem dobival premalo podpore.«
»Stari Sajevc,
kaj pa Vi?« — »No, tudi stari ljudje a« moramo kaj naučit«, pravi 56 letni Sajevc, ki se ne more spomniti, da bi bil kaj »šuntal«.
»Kaj fe Vas tam treba
bilo?« vpraša predsednik Š por a rja, kt pravi, da je stal v pisarni tam na stranL Rekel sem pa trikrat gospodu Zurcu, da naj podpiše, to pa za to, da bi se ne zgodil kak škandal, »Ker so vsi kričali, sem tudi to glasno rekel.«
Po kupčijah
je šel Fabjan, pa so mu rekli, da naj gre z drugimi vred na shod, pa ni mislil in je le slučajno prišel zraven. Ob 2. popoldne se je s kupčije vrnil in je slišal, kako so ljudje kričali nad Zurcem: »Podpišite, pa bomo zopet prijatelji!« Zurca nisem prijeL
Sosedje so me prišli klicat
pa sem šel gledat na občino, kaj za en dolg se je naredil, pravi Mavsar, ki je prišel daleč izpod Gorjancev na ta shod »Palico sem res držal v roki, pa zamahnil nisem nič z njo,«
Proti koncu
je prišel Resnik notri v pisarno, »Ljudje so me pritisnili, da sem ravno p: cd Zurca prišel.«
Zaslišavanje prič.
Vse priče se zaprisežejo. Prvi se zasliši priča Zurc, ki pove, da je šel doli na dvorišče, kjer je prebral Pirnar tisti spis, Zgovorili smo se, da jih bo šlo šest, pridrveli so pa vsi notri. Prebral sem jim proračun. Nekateri so odobravali, drugi so pa odobravali, češ: hudič, kaj je treba toliko šol. Rekli so mi, da naj podpišem, da odstopim kot župan. Pričeli so nato zahtevati, da naj prevzamem vojno posojilo. Povedal sem jim, kako da se je pritiskalo, da smo sklenili podpisati vojno posojilo, Dolgo smo se dajali. Prvi je podpisal Kastelic, potem sem še jaz podpisal. Spustili me pa niso tudi pozneje ven. Ko je prižel še Kulovic in rekel, da zastavi za me 5000 kron, sem šel ven. Močno so me zadrža-vali. Vse to je trajalo od 10. do pol 3. popoldne. Kolovodja je bil Pirnar. Rekel je: »Mi zahtevamo, da odstopite; tudi drugi so to zahtevali.« Najbolj miren je bil Košir. Ni veliko govoril. Pirnar je rekel, da moram vojno posojilo plačati. Opozoril sem ljudi, da naj me nihče ne napade. Ljudje so bili zelo razdivjani. Orožnike, štirje so bili, nisem spustil nad ljudi. Florijančič veliko govori. Rekel je, da ga je zapeljal P irnar. Kričali so pa vsi. Prigel] je siccr kričal na me, a še bolj na Kaste-lica, kakor na mene. Stari Sajevc je bil pa grozno hud na mene. Kričal je veliko. Sporar je bil eden bolj mirnih. — Fabjan je tudi silil, da moram podpisat.
»Kaj pa tale Mavsar?« — »Ta je bil tudi hud name. Ven me ni pustil. Mahal je s palico, udaril mc ni. Prijel sem za palico.« Dr. Korun: »Ali ste imeli vtis, da Vas je hotel s palico udariti?« — »Imej sem vtis, da me hoče udariti.« — Resnik jc tudi kričal, a najhujši n.i bil. To je rekel, Ja'podpiši. Predsednik Pirnarju: »Ali imate kaj pripomniti, kar je župan povedal?«
Str: v, 16S.
SLOVENEC, dn- 7A. Julij* 191«).
Stran ?.
— Pirman: »Sem že pozabil, kar je povedal.« — Dvorni svetnik Andolšek Zurcu: »Kako je držal Mavsar palico?« — »S kljuko gori. Zamahnil je proti meni in sem palico ujel.« — Dr. Korun: »Ali so biti ti najbolj glasni?« — »Ti so bili najbolj glasni. Drugi, ki so bili tudi zraven, so bili čisto mirni in eo bili celo solzni.« — Dr. Koran: »M je ponehalo, kio je glavar od-iel?« — »Ne. Me niso Se dolgo potem izpustili, ko je odšel glavar. Saj so še druge odbornike vlačili skupaj, ko je glavar od-Sel. Popolno sem prepričan, da tega niso storili iz lastnega nagiba in da so morali biti nahujskani. Prosil bi, ker jim odpuščam, da če morajo biti kaznovani, naj se milostno kaznujejo. Zdi se mi, da )e bil zadaj Pire, ki ie čestital Pirmanu, češ, da je to stvar dobro peljal. Jezen je hit pa Pire na mene, ker ga nisem sprejel v občinsko službo.« — Predsednik Pirmanu: »Alt Vas je re« Pire pohvalil?« — Pirman: r-Rekel mi je: Dobro si napravil.«
Kritična situacija.
Okrajni glavar dr. Von Sna je izpovedal, da je bil položaj kritičen, da je pomirjeval ljudi in da niso pustili z njim Zurca iz pisarne. — Dr. Korun: »Ali je bilo veliko upitja?« — »Vse vpreki je opita. Po imenu, žaKbog, nisem nikogar poznal. Tak ropot je bil notri, da ni bilo mogoče kaj razumeti.«
(Male prffe.
htm Kufcmc izpove, da je bil tudi na tem prisilnem zborovanju navzoč. V pisarno ie prišel precej proti koncu. Ljudi j« bilo veliko notri in upitje veliko. Na podrobnosti se več ne spominja. — Ed-mtmd Kastelic je prišel v pisarno, ko je htia Se potna ljutfi. Kričali so na njega, ko je prišel v pisarno: »Vun z nji«!« Oddal je ključe zapečatene v kuverto gospodu glavarju. Pirnar je rekel Zurcu: »Ljudstvo je razburjeno, ne vem, če ae še lahko kaj
zgodi.« — Dr. Milan Šerko je bil tudi v sobi. Najbolj je kričal Fcrjančič, Pirman je pa imel na ljudi največji vpliv, a je še pomirjeval, toda od župana je zahteval, da naj podpiše. Na tem so vsi obstajali, da podpiše. — Alojzij Vovk potrdi, da se je upilo vse vprek. — Pavla Zurc izpove, da je videla v pisarni vse ljudi. Pirnar je zahteval v pisarni od očeta, da naj prevzame dolg; pove, kako so Sajevic in drugi kričali m zmerjali. Fabjan je kričal, da če hitro ne podpiše, bodo šli v gostilno in vse pobili. Videla je, da je držal Mavsar palico kvišku. Pirnar ji jc rekel, da se očetu nc bo nič zgodilo. Pugelj je silil v gospoda Kastelica in ga zmerjal. — Julka Zurc pravi, da sta ji dva rekla, da se ni treba za očeta nič bati, ko ju je prosila, da se za njega boji. — Jožef Zurc je tudi videl, kako je zamahnil Mavser proti Zurcu. —> Franc Brkopec je slišal, kako je Pirnar prigovarjal ljudem pred cerkvijo, da naj gredo k županu. — Martin Petrič je šel po okrajnega glavarja. — Obč. svetovalca Alojzija Meznariča so tudi prisilili, da je moral podpisati. — Franc Vrtačič ni bil takrat zraven. Ko je prišel zvečer domov, so mu pravili, da je prišel Florijančič in prosil, da če ne podpiše, bodo prišli ljudje in ga bodo vrgli v Krko.
Kaj se ne bom ustrašili Žena VrtaH-čeva je izpovedala, da je prišel Florijančič k njim in rekel, da mora mož podpisat v dveh dneh, če ne bo podpisal, bo ubit. Vse se mora poravnat. Farji se morajo pobiti, graščine se morajo razdejati. — Predsednik: »No, Florijančič, kaj pravite?« — »Na vse to se ne spominjam. To » je morala izmisliti.« — Vrtačičev sin kot priča zaslišan potrdi, da bodo Vrtačiča s konjem odvlekli, če ne pride podpisaL Govoril je tudi, da bodo razdelili graščine. Na vse izraze se ne spominja natančno. Pijan rti bil, ko je to govoril. Oče so se seveda ustrašili in so šli drugi dan pod-
pisat v mesto, —, Medved Franc pove, da
je rekel Ferjančič njegovemu sinu, da ga bodo s štrikom vlekli, če ne podpiše. Bal se je. Medved mlajši potrdi, da je Fcrjančič rekel, da jih bo prišlo 300, če ne bo oče podpisal in ga bodo s štrikom vlekli v Krko.
Pirnar in orožniki.
Radi kritike sedanjih razmer so aretirali orožniki Pirnar ja. Ob tej priliki je rekel: »Bo kmalu prevrat, potem boste pa Vi šli, drugače kakor Vi mislite. Prevrat si je mislil tako, da pridejo na površje boljševiki.
Državni pravdnik dr. Modic predlaga, da naj se vsi obsodijo, ker so vsi delali silo. Pričevanje okrajnega glavarja in Zurca nam dokazuje, da je bila situacija kritična. Glede na krivdo obstoja dvom' le pri Koširju. Pirnar je bil najhujši. Potrjeval je, da je silil Zurca, da naj podoiSe; Florijančič, Pugelj, Sajovic, Sporar, Fabjan, Mavsar, Resnik: vsi so zahtevali, da mora podpisati. V objektivnem oziru je dejanje dovršeno. Gotovo so si obdolženci svesti svojega dejanja. Možje so vsi odra-ščeni, trezni so bili. Okrajni glavar jih je poučil, da je to, kar delajo, izsiljevanje. Delali so pa silo še naprej in so si morali biti v svesti, kai da delajo. Ne odreka pa, da so bili vsi vsled vojne razburjeni in ker je Zurc sam prosil za milo kaze«, nima nič proti temu, da se ne kaznujejo z visokimi, kaznimi.
Zagovornik dr. Korun je predlagal še nekaj razbremenljivih prič, o katerih pravi državni pravdnik dr. Modic: »Prav, bom pa tožil.« — Dr. Korun: »Prav, bom pa postregel z listo vseh 300, ki so bili zraven.«
Vojne razmere so se pokazale tudi v Kandiji, ki so vzbujale nezadovoljnost Za celo stvarjo ne stoji nobene politične stranke. Godile so se reči, ki se dogajajo ob takih prilikah. Disciplina je bila vzorna.
Kaznivosti svojega dejanja se gotovo niso zavedali. Prepričani so bili, da smejo zahtevati, da naj župan odstopi in prevzame vojno posojilo »a se. Če bodo ti obsojeni, bo reklo onih 290, zakaj nismo tudi mi obsojeni?
Predsednik: »Gospod zagovornik, ne šuntajte.« — Dr. Korun: »Ne vem, če sem v kakem oziru prehudo govoril.« Prosi končno, da naj se vsi obtoženci oproeteu
Sodba.
Po posvetu senata razglasa predsednik Vedernjak razsodbo: Florijančič kriv hudodelstva po § 98. kaz. zak., ker je grozil Vrančiču in Medvedu, da ju bodo vrgli v Krko in se obsodi na 3 mesece ječe. Ostali obdolženci se pa oproste, ker nimamo dokazov, da so nameravali delati Zurcu silo.
Državni pravdnik dr. Modic: »Prigla-šam ničnostno pritožbo.«
Aprov!zact!a.
i Aprovizacija južne železnice razdeljuje svojim članom pol kg soli na osebo po 2 K kg.
Poslano/
Podpisana posestnica izjavljam, kar lahko v slučaju potrebe s prisego potrdim, da so govorice, ki se širijo o bratih Francetu in Antonu Dolinar iz Gore št. 6, v celem obsegu z|obno izmišljene in brez kake podlage. Kadar bi imenovana sodni jsko nastopila proti obrekljivcem, bom tudi podpisana storila svojo dolžnoet. Muz ga pri PeČah, 22. julija 1919.
Ivanka Klopčič.
Za vsebin« pod tem n is lovom ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
z obstoječo pisarno in agen-turo pri uglednih rodbinah ca "debeli, sposoben obeh jezikov sc išče kot glavni zastopnik za neko oblastv. dovoljeno družbo za izkopavanje in pre-v<os padlih vojakov. Ponudbe z referencami pod JLelcbter Verdlenst 1377* na Anaeigengeaellschaft Dunaj L, Blemergasse 9,_4226
se sprejmeta v sredini mesta na hrano in stanovanje. Ponudbe sprejema uprava lista pod Šifro .Soba".
Leseno volno srraasrjs
Konjicah, Štajersko.
zmožen in ima veselje voditi velike društvene ln cerkvene zbore, želi službo preuenjatts1. grudnom. Zmožen je tudi za občinskega tajnika, ali kaj podobnega. Naslov pri upravi .Slovenca* pod St 4328, ako znamka za odgovor.
Proda nianinn v dobrem stanju in nov M lilOUlliU harmonij amer. sist VpraSati je Radeckega cesta st 1.
se kupujejo v vseh množinah. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov, Potnik Srečko, Ljubljana, Slomšek, ul. 27.
Sveie maline
se proda in zraven vodna moč ali se zamenja za malo posestvo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 4343, ako znamka za odgovor.
Za Izkazano sočutje povodom smrti moje nepozabne soproge
Marije Gašpertin
sa nmogobrojno čaSčeče spremstvo na nje zadnji poti izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrčnej-5o zahvalo.
Ivan Gašperlin,
maglstratnl sluga v Ljubljani,

Kitajska firooflslfl voza sSiS
delo se proda Ponudbe na AnonCno ekspedicijo Al. Matellč, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Cnalna cnha popolnoma nova, motor-allullio jUHD no kolo (Neckarsulm), žična mreža, pocinjena, raznih dimenzij se po ugodni ceni proda. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31.
Oreiiovi modi
L Jugoslovanski anončni in infor-mačni zavod Beseljak & Božaac, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Vrnrinnna usnjat kovCeg, fina jedilna nlbUulluU posoda in steklenina, lepo namizno in drugo perilo, mizica za cvetlice, tiCnik ln drugo naprodaj na Franc Jož. (Aleksandrovi) cesti St. 16, vrata 6, od 10—12, 3—5 ure.
Služkinja le izgn&iia sjrPrfe
70 K. Ker si jc morala vsoto izposoditi, prosi, naj jo posten najditelj odda proti nagradi na Sv. Petra cesti, 53. I. nadstr. pri g. M. K.
Gospodična fiicikiislinja, ssr
nedeljo popoldan na potu Kranj-Tržič malo nezgodo, se naprosi obvestila pod „AUTO" na upravo Slovenca.
Postelje po 60 K »» madrace kakor tudi
vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta, Kolizej.	4500
Restavracija v Prešernovi ulici št 9
se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu.	3407
VRBILO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnica v Vodicah,
registr. zadruge rs. neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 27. julija popoldne ob J, uri v stari Soli v Vodicah.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega, zaključka za
leto 1918.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.	i;Wl
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta oJbčni &bor ob navedenem Času ne bil sklepčen, vrši so pol ut<\ kasneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal nc glede na Število navzočih zadružnikov.

Zahvala.
SVraao
Za mnogobrojne dokaze sočutja Sied boleznijo, ter iskrenega sožalja povodom smrti naše iskreno ljubljene hčerke, sestre in mamico
Jtaa *do«a ¥recek roj. Velkavr«
izrekamo tcui potom tn spremstvo na njeni zadnji poli ter darovateljem šopkov, vsem najiskrenejšo zahvalo. Tupaliče, dne 19. julija 1818.
Rodbino VelUavrh-rV/peeek.
Manpftflal * 3 kon'1' 2 para popoln«
liUjJlUUul. nove konjske prsne opreme, sobna oprava (spalnica). Naslov pri upravi Slovenca pod št. {311.
Radi odpotovanja se tako) proda v Sp. ŠiSki pri Ljubljani nahajajoča se, popolnoma nova
dvonadstropna m
z vrtom in dvoriščem. Prodajni pogoji so na vpogled v odvetniški pisarni dr. Novaka in dr. Koba-la, v Ljubljani, Dalmatinova ulica St 3.
VRBILO
na
redni občni zbor
Kmetijskega društva v Vodicah,
reg. zadruge z omejenim poroštvom,
ki se vrSi dne 27. Julija popoldne ob l. ari v stari Soli v Vodicah.
DNEVNI RED: J. Poročilo načelstva in nadzorstva. , Odobritev računskega zaključka za leto 1918.
3.	Volitev načelstva
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času no bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal no glede na število navzočih zadružnikov.	1333
VABILO
na
redni občni zbor
Klekarske zadruge v Vodicah,
reg. zadrugo z omejenim jamstvom,
ki se vrši dne 27. julija popoldne ob pol 4. ml v stari šoli v Vodicah.
DNEVNI RED: t. Poročilo načelstva tn nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za
leto 1918.
3.	Volitev načelstva
4.	Vol;tov nadzorstva.
5.	Sluea.jq.ostL
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši m pol uro kasno j o drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gleda na Število navzočih zadružnikov.	4332
VABILO
na
redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Vodicah,
rf-tr. zadruge z omejenim jamstvom,
ki so vrši dne 27. tnllja popoldne cb pol 5. nrl v stari šoli v Vodicah.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zukllueka ta
leto 1918. 8. Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva-
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem ■%a»<) nc bil sklepčen, vrši se pol ure. Vusnojo drug občni zbor, ki bo ve Ijavno sklepal no glede na število navzočih zadružnikov.	4334
Klin RflCnill ra,adl obrtnici-začetnici nUO ElUOllUI 3 do 4000 K na dobo 2 let proti visokim obrestim in jamstvu. Ponudbe opravi »Slovenca« pod Šifro »visoke obresti«.
Mnilf V°J- prehranjevalne »troke,
UlIiUillH slov. narodnosti želi službe v večjem tovarniškem ali skladiščnem podjetju. Cenj. ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo Slovenca pod »Vesten«.
Martin Zuran
sobni slikar Lfublfana, Mestni trg St. 12
se priporoča slavo, občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerna
Izgotovljene
zgornje hlače
za delavce iz hlačevine izdelujejo Bratje Jerusalem, Praga I., Sta-rom. nam,, Bing št. 21, čehoslov. republika.
Sprelmeta se proti dobri plači, hrani
in stanovanju ---
2 dobro izurjena
Pismene ali ustmene ponudbe na Mihael OMAHEN, Višnjagora.
Novi krompir
fižol, rudeCo Cebuljo
in drugo sočtvje, dalje Silo v večji množini dostavno na hrvatsko postajo prodaja
H, Novak, Zagreb, MaKslrairska 64.
Mosto
občinskega tajnika
odda občina Zgornja Šiška. Prosilec mora biti zmožen samostojno voditi vse občinske posle, cakar Ima doprinesti dokazila Uradne ure so vsak dan razun nedelj in praznikov od 8 do 13 in od 15 do 18 ura K prošnji je priložiti domovinski list, nravstveno izpričevalo in mesečni zahtevek plačila Ako se prosilcu podeli služba, bo isti obvezan stanovati v zgoraj navedeni občini in priložiti primerno kavcijo.
Prošnje je vlagati podpisanemu županstvu do 1. avgusta t. 1.
Županstvo občine Zgornja šiika
dne 22. julija 1919.
lin
Iščejo se
ponudbe na: Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
Prispela
je velika količina parfumerije, Odola, Kalodonta, Pebcco, Peherove krčme za briti, Pixa-von, Brilantine itd. ter se iste dobiva po najnižjih dnevnih cenah na debelo in drobno edino pri tvrdki
P. Bockovac, Zagreli, itlca 47.
Telefon int. 16—08.
»Glasbena Matica" v Ljubljani.
1	«1)9	1
Razpis služb.
Podpisani odbor razpisu je za takojšnji nastop sledeče '..h??i " iv«i podaj navedenimi pogoji:
Službo
1.	pisarniškega vodje; pogoji: moški srednieiol.ko izoorazbe. sposoben za. samostojno delo v dopisovanju in vodstvu arhiva, popolnoma izvežbaa v vseh pisarniških poslih, vešč stenografije in strojepisju, lepega rokopisa« sposoben slovenskega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi, — plača pri pol: n vsposobljenosti jj^ jKipolnoma. jadovoljivetn poslovanju letno 9600 kron, pokojninsko za,varovanje;
2.	blagajniškega uradnika; pogoji: moški srednješolske izobrazb", popolnoma, izvežban v knjigovodstvu in vseli blagajniških poslih, zanesljiv in spreten v denarnem poslovanju, vešč vseh poslov hišne administracije, — plača pri polni vsposobljenosti in popolnoma zadovoljivem poslovanju letno 9600 kron. pokojninsko zavarovanje;
3.	pisarntSke uradnice; pogoji: popfcln*. izvežbanost v vsfh nifarniSJfcjh
poslih, popolnoma izurjena stenografinja in strojepiska, brezhibno lepega rokopisa, — plača pri polni vpbbsobljenosti tn popolnoma zadovoljivem poslovanju letno. 4800 kron, pokojninsko zavarovanje;
i šolskega tn pisarniškega sluge; pogoji: zanesljiv moški v starosti ne nad 30 let, samski ali oženjen brez otrok, krepak in sposoben m vsa hišna opravita in pota po mestu ler inkasiranjo pri *l ran kali, dobro čitljiva pisave, — pl.*<"n pri polni vsposobljenosti in popolnoma, zadovoljivem službovanju letno 4000 kron s prostim stanovanjem, razsvetljavo in kurjavo.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je vlagati prt podpisanem odboru nnffc*«-\eje dn 7. avgusta 1919.
Ljubljano, dne 2i. julija 1919.
On»>.OR »GLASBENE MATICE« V LJUBLJANI. Dr. Vladimir Ravnihar s. r., t. č. predsednik. Dr. Viljem Krejči s. r., t. č. tajnik,
18146886
Ovo vnosno BUKOVEM OGLJU
se dobi takoj pri JAKOBU DORNIGU v KOTREDH2U, posta in postaja Zagorje ob Savi.	43-11
V najem se da za dnljSo dobo
mlin, trgovina in ?aga ter vrt, event. se tudi proč'a. Pistnene ponudbe na upravo .Slovencu" pod „mlin v najem" 4349 do 10. avg. 1.1.
Motorno kolo
N. S. U. dobro ohranjeno 2 '/j P S, se proda. Ogleda se Poljanska cesta 8.
Perfektna
in boljša
kuharica sobarica
so iščeta za obitelj v večjem mestu Hrvatske. Ponudbe z označbo dosedanje službe in zahtevo plačo naj se pošljejo na K. German, lekamik v Bjelovaru, Hrvatsko.
Velika registrirna j |
državne topite« Dobrnn pri Celfn (preje
Ncuhauti bet Clttl, Stelcrmark) — vrelec Izredno bogat ua ra<li]u ln ogljikovi kl9lf.nl.
Maj — oktober.
A I 508/19-9
Dne 29. iulija ob 9. uri se bode v Gosposki ulici št. 2 v Ljubljani ua javni dražbi razprodalo: obleka, obutev in perilo. Reči se smejo ogledati med 9. in pol 10. uro dop.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L, dne 13. julija 1919.
ICSŠU iJySSUMtf lil UUjjUlltiUU! usmilili SsriiaMaks, ZaancmSroosi nl>ca fl02
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
J. !m_________________________
sprejme v trajno delo proti dobri plači (na zunanjih Muvbah preskrbljeno
stanovanie in hrano)
se kupi
Ponudbe napoštni predal št. 73, Ljubljana.
Gospodarico
30-35 let staro, veščo nadziranja vseh gospodinjskih del, išče slovanska obl-teli zn Karlovac. Ponudbe na Franja Jaki!, Karlovac.
sobne in kuhinjska oprave
se proti
plačilu išče prostor, oziroma se oditopi vse sltupai v uporabo. — Ponudbe pod šifro .Tukaj, 4312" na uprav. SLOVENCA.
Znameniti in zdravilni vrelci
stavbenik
Cosposka ulica SS.
5 LjubSJana
ee rabi takoj za sečno smrekovega lesa. Pogodnina za en m3 znaša K 6 80. Stanovanje v gozdni baraki. Živež se dostavi i/, rudniškega konzuma po cenah, kakor drugim rudniškim delavcem. — Refloktanti naj so zglasljo pri
ravnateljstvu Trboveljske premogokopne družbe
v Zagorju ob Savi.
Generalna reprezentanca
ia kraijastlo SHS
za baterije, žarnice,elektrotehniko
msr Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
nko Pogacar* Un^Has
Skladišča, pisarne in ra&sfcavni lokal
Hotel - Psn3ion ..SPERANZA"
„IMPERSAL"
Opatija.
SanatoriJ In veliko i.iorsko kopališče „7S-5CRAPIA" Crlkvenica.
I
Palace-Hotal MIRAMKRE"
$ CrlKvenlca Telefon Interurb. 11.
Hotel -Pension In morsko kopallJče ,,JADRAN" Suisk-Reka Telefon Interur. 2-14
Hotel-Pensloii In morsko kopališCa , .JADRAN"
Bakar.
Vsi hoteli in sanatoriji so najmoder-neje in z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvofjeni skozi celo leto. - - Vse n.roCbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela „M1RAMARE" v Crikvenici; za Novi: uprava hotela .SAN-MAK1NO' v Novom: za Suiak: SREDISNJ1 URED DRUŠTVA,
suSak-reka.
Naslov za brzojave:
Jadrancentrala Sušak-Reka.
Intcrurban telelon Stev. 9-S-9.
Hotel-Ponslon I „SAN MARiNO"
Novi Vlnodolskl Telefon Interur. 5.
Hotcl-Pension in veliko morsko kopališče „LISANJ" Novi Vlnodolskl.
Za neko podjetje v državi SHS se išče dobro izvežbani
Način podjetja zahteva, da zdravnik posamezne delavne kraje tedensko večkrat prepotuje. Ponudbe naj se pošljejo pod „W. M. 4074" na Rudolfa Mosse, Dunaj L,
Seilerstatte 2.	4323
Za neko gozdno podjetje v državi SHS so iščejo sposobni, izkušeni
V $	8	® fl •
zdravijo z gotovim uspehom vse vrste revmatizma, bolečine v kosteh, ishiusa in vseh vrst poslcdic, delujejo izvanredno dobrudejno na živčni sestav (nevraste-nlja, neuralgija, histerija, boli v kosten-iači zboljSavnjo kronične bolesti mehurja, kronično otrovanje krvi in kožnih bolezni. Nadalje delujejo povoljno na nervoznosti nri iienskih, pri kroničnem upadanju maternice itd. Pobližnja pojasnila daje in poSilja brezplačno kopali ko prospekte ravnateljstvo. 2597
Špecerijsko, kolonijaino in prekomorsko blago
kupite najceueje in najhitreje od znane veletrgovine
Mestna hranilnica v Črnomlju razpisuje službo
uradnika — blagajnika
Prošnje je vlagati do 10. avgusta 1.1. Prednost imgjo
prosilci, ki so izvežbani v hranilničnem poslovanju. Nastop službe takoj ko možno. Definitivnost po enoletnem zadovoljivem službovanju. Plača po dogovoru. Ravnateljstvo.

i
izvozili predmeti vsoke stroke
♦SKflKMH
posebno
i
, materSiaSno blago j
bakreni vitrlo!, parafin, ceresin, rudn. vosek,	I
koiofonijo, ameriško in francosko blago, kromkall, | umetna gnojjšSa, karbid, žveplo v celih vagonih I
z izvoznimi in uvoznimi dovoljenji nudi	|
| MBT kutin indastrijska in trgovska a. d. Dano] I. Rotsntnmstrasse 27.J
Za dobro plačilo, prosto stanovanje, kurjavo ln razsvetljavo so jamči. V službo se vstopi lahko takoj. — Ponudbe pod „W. K. 4072" na Rudolfa Mosse, Dudr} I., Setlerstatle 2.
se išče za veliko gozdno podjetje v državi SHS. Samo železniški inženirji, ki razpolagajo z dolgoletno prakso in temeljito izkušnjo, naj pošljejo ponudbe pod „W. L. 4073" na Rudolfa Mosse, Dunaj L, Seilerstatte 2.
lilij)
A
Izvozne predmete vsake stroke
posebno kemikalije, maferifafino blago, bakreni vitriol, pariifin, ceresin, rudn, vosek, kolofonljo, ameriško in francosko blago, kromkali, v celih vagonih z izvoznimi in uvoznimi dovoljenji.
Ceresin okrogel, stearin v ploščah vsako množino.
..ORIEHT", SnišM i..«uu...Ju.<
Dunaj I., Rolen5armsirassc 27.
(preje: »Stahlwerk 1 enic. i &AC4	1 Uil Strelteben«)
pošta in žel. postaja S?J5ianj (Koroško)
Proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna obrobja, orodje; jeklo za konstrukcije in osi ter zabojno jeklo (Acalonsko in Br^žijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele zi avtomobile, vagone, poljedelsko stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisiiske va-Ijevce surove in ostrugnne, ingote za izdelovanje orodja. — Prevzame tudi atrugarska in škobljarska dela.
RaoesateSjjsiBo fefttarne Rskihs.
igBagg?,' •--:..»	i S?5^'
dobavlja takoj: vsako množino
strojjnega olja, bencina, nafte, pe~
mnsrs: ^muh! >:• r • ^KT^amammmsaKgTssaaKKam r. * mam • ■ *~T'r-TTrmTfflr,v"rr",''r ■mvnnrvjrrzrr tnargr^*^«. v . j : -jz res mm nawa
frroleja, mazila, pamfiiia, sveč m drugih petrolejskih proizvodov.
u ———
Poslovnice za prodajo: Ljubljana (začasno Rimska cesta 18-11), Beograd, Zagreb, Heka, Osjek in Split.
!SaEBJ9BWaWK S3BHS2SEJi«K