Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Videm - via Vittorio Veneto, 32 Tel. 33 - 46 — Pošlni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418 MATAJUR GLASILO VIDEMSKIH SLOVENCEV >Sped. in abb. post. II. gruppo NAROČNINA : Za Italijo : polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — lema 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25.— lir Leto XII. - Štev. 6 (236) UDINE, 1 - 15 APRILA 1961 Izhaja vsakih 15 dni onisitiTO vmiasax.ii: .* Odgovorite ali smo ali nismo Občinski svet v Gorici je z veliko večino glasov sprejel resolucije ne salilo slovenskih, temveč tudi derno-krščanskih, komunističnih, socialističnih in socialdemokratskih občinskih svetovalcev, da je treba urediti vprašanje slovenskega šolstva v Italiji. Na tem glasovanju dne 5. apriia so se izjavili proti kakršnimkolim pravicam slovenske narodne manjšine v Italiji samo neofašisti kar je v soglasju z njegovo prakso za petindvajsetletnega njihovega režima pod Mussolinijem. Znani, neresni monarhistični svetovalec monarhistične stranke v Gorici, odvetnik Ppdroni, je kajpada tudi nastopil proti temu, da se sploh govori o pravicah slovenske narodne manjšine v Italiji. Dobro je, da se ve, da so ne samo v Gorici, temveč tudi trTugod javni zastopniki Vseh strank, ki so načelno za določene manjš.Viske pravice Slovencem v Itali'ìi ,-amo neofašisti ne. Postavlja se u.'edaj podobno vprašanje čisto konkretno in točno za de-mokristjansko večino v videmski provinci, za njene zaveznike v vladi in za vse druge stranke, izvzemši neo-1'asiste, ki so pač kar so bili : nesreča ir. sramota za Italijo. Moramo ponoviti že tolikokrat ugotovljeno dejstvo : v videmski provinci so italijanska uradna štetja ugotovila. obstoj deset.isočev Slovencev. Tisoči ljudi bero naš list «Matajur», ker je pisan v njihovem materinskem jeziku, m g|a ne bi brali, če ne bi oili Slovenci. Slovenska narodna manjšina v vi-denski provinci, ali še bolje povedano : Slovenci, ki govore eno izmed narečij slovenskega jezika, žive, obstoje, so naseljeni kompaktno na precejšnjem delu ozemlja videmske province, žive v približno 150 čisto slovenskih vaseh. Ker so tu, in ne izmišljeni, «inventati», kakor pišejo dostikrat «Messaggero Veneto», «Gazzettino» in drugi nacionalistični lokalni listi, imajo po italijanski Ustavi, po členu S in 6 pravico do narodno manjšinskih pravic in do zaščite. Mi desetisoči Slovencev, uradno u-gotovljeni v videmski provinci, ne zahtevamo nič manj in nič več kot 'to, da se aplicirajo nasproti nam določila italijanske Ustave. Postavljamo konkretno vprašanje: ali se demokristjani videmske province. poslavljajo na stališče neofašistov, da govorečih desetisočev Slovencev v videmski provinci nit Isto vprašanje postavljamo vsem drugem italijanskim strankam v videmski provinci, demokristjonskim zaveznikom in opoziciji: socialdemokratom, liberalcem, republikancem, socialistom, komunistom, radikalcem, vsem, (Mf-mo ne fašistom: ali obstojimo uh ne, 'in ker obstojimo ali imamo pravico do narodno manjšinskih pravic in do tašč it c po določilih italijanske Ustave ali ne t Ali nas ignorirajo, da smo, potem «o načelno glede tega. vprašanja cisto navadni nacionalisti, h er pa smo in ker nas je italijanska uradna in druga, javnost že tolikokrat ugotovila, potem imamo po Ustavi pravico do zaščite in do narod noma n jšinskih Pravic. Suverenost Hali,je obstoji, namreč ne samo nad videmsko provinco, temveč tudi nad. goriško in tržaško provinco, nad vse ni i drugimi Provincami, kjer žive druge narodne Manjšine v Italiji. Če se tam spošlu-d»\i<> in uporabljajo vsaj delno dolo-*''bi italijanske Ustave, zahtevamo mi Slovenci videmske province, da se Pri nas vsaj začenjajo izvajati prve osnovne narodnomanjšinske pravice, tako na primer, da bi se začelo učiti v naših šolali vsaj naš jezik. Imaano torej po Ustavi pravice, ker smo in obstojimo v videmski provinci. Zdaj čakamo, da se demokrščan-ski župani v Vidmu, v Čedadu, kjerkoli v videmski provinci, da predsednik provincialnega svete izkažejo, kot tisti v Trstu, Gorici in drugod, in izjavijo, da nam, ki sm,o, ki nas ni mogoče zatajiti, da nam pripadajo narodnomanjšinske pravice. Glede te pravde, pa teče poleg italijanske Ustave še druga procedura. Italija in Jugoslavija urejujeta poleg gospodarskih vprašanjih, tudi kulturne probleme in tudi vprašanja zadovoljnega življenja narodnih manjšin z ene in druge strani meje. Ne urejujeta pa tega obvezno, prisilno, po nekih striknili določil bilateralnih kontratov, po določilih recimo, samo londonskega memoranduma in njegovega posebnega statuta o manjši nah, ki urejuje samo vprašanje ^b -vencev na Tržaškem in Italijane/ v bivši zoni B na Koperskem in v Buj-šfini. Ne! Jugoslovani dajejo pravice Italijanom tudi pov- d drugod, kjer žive Italijani, pa magari v sredi Ljubljane, italijanska vlada pa daje šole Slovencem na Goriškem. Ramo nam jih ne dajejo, ker živimo v videmski provinci, ker tu vlada pri. skoro vseh italijanskih strankah glede nas nacionalistična mentaliteta. Glavni krivci, to moremo pribiti, da nimamo mi Slovenci v videmski provinci pravic so vodstva italijanskih strank, ki se še krčvito drže nacionalistične mentalitete glede nas, da nas ni in da nam zato, ni treba dati na-rodnomanjšinskih pravic. Vsak glas od zunaj, iz drugih italijanskih provinc, iz drugih držav, ki poročajo o brezpravnosti slovenske narodno manjšine odbijajo ogorčeno, češ da Slovencev., da manjšine ni. Če bi bila to samo nojevska politika tišča-nja glave v smrdljivi pesek nacionalizma, bi razumeli, ne pa odobravali. Pri strankah v videmski provinci pa ne gre samo za nojevstvo, za zapiranje oči pred dejstvi, ampak za ostanke, rezidue fašistične mentalitete in prakse starodavnih krivic italijanskega nacionalizma nasproti nam, in tega ne maramo trpeti v interesu demokratičnih idej med vsemi italijanskimi strankami na podlagi parlamentarizma. SMO, OBSTOJIMO IN EOČE-MO ZATO IMETI SVOJE PRAVICE. Rus Jurij Aleksejevic Gagarin prvi astronavt, ki je obkrožil zemljo in se nazaj vrnil zdrav - Triumfa-len sprejem astronavta v Moskvi Človek ki,'.je prvi poletel v vesolje in se srečno vrnil na Zemljo, se imenuje juri Aleksejevič Gagarin in je letalski major star 27 let. V teh dneh se je zelo mnogo govorilo ne samo v Moskvi, temveč že tudi drugod po svetu o prvem sovjetskem astro-navtu. Govorice so celo presegle dejanja, tako da so nekateri listi na Zahodu celo objavili vest, da je do poleta prvega astronavta že prišlo, preden se je to res zgodilo. Dne 12 t. m. pa je radio Moskva prekinil svojo oddajo, zato da je oddaLsenzacionalmo obvestilo : napovedovalec je s tresočim se glasom povedel : « Sovjetska zveza je z uspehom poslala človeka v vesolje. Imennje se Juri Gagarin, leti na sputnikufz imenom • Vostok » (Vzhod). Sedai se še nahaja na~krožni“poti‘okrog Zemlje *. Vest so ponovili trikrat, na-t—,.-^ ---- ... .. kar je radio nadaljeval glasbe- Ml 11V' FUR Mi furlanski Slovenci postajamo svet zase. Živimo v videmski Furlaniji, nimamo pa več dosti opravka, z ljudmi v Furlaniji. Ne po naši krivdi! Kaj naj delamo v Furlaniji?! Tam za nas ni dela že dolgo vrsto lit. Ne v fabriknh, še manj pa v boljših službah po uradih. Niti ne v grdih nagobarnih del,h pri bomfikah terenov in pri• postrojenju hiš. Nekdaj smo hodili delat na kmetije in tudi smo jemali kot mezzadri kmečka posestva. Zdaj se nam to ne. splača. Kdo od naših ljudi živi še za stalno v Furlaniji in naprej doli po Ital ji: Najprej majhni otroci, učenci in študenti po raznih institutih in koležih, Nato naši puobi, ko gredo v vojaško servicijo in na koncu še naše čeče kot dikle, kamcriere in po raznih službah po raznih krajih Italije. Tu pa lam kupi kak naš človek kakšno posestvo z denarjem, ki. ga je prišparal v emigraciji. Toda vsako leto je manj naših, študentov, manj naših dikl, manj naših ljudi; ki gredo izven Furlanske Slovenije za dalj časa po Furlaniji in Italiji. Zakaj ne? Rekli smo že, da ne po naši krivdi. Za nas ni bilo kruha, in če smo šli, smo dobili prav najslabše delo, pa- še dela ne, na pol vbogajme, na pol delo smo dobili, tu pa tam za kakšno zumano. Zdaj hodimo v emigracijo. Je. to težko drlo in še težje pusto ži- vljenje brez doma, na način kol ga nismo navajeni. Je pa. to delo, stalno, trajno delo, ne preveč dobro in tudi ne preveč slabo plačano Zato nimamo kaj iskati v Furlaniji; zato ne vidite več toliko revnih naših ljudi iz Furlanske Slovenije, toliko Rezijanov, Benečanov, toliko «Sklas» se potikati po Čedadu, Vidmu, Čenti, Tolmezzu in dr tigli krajih, toliko naših žensk in’ otrok prositi vbogajme, aU pa prodajat bnrico ali jagode ali karkoli samo, da. ni bila čista pet lari ja. Zdaj so čisti računi. Italija nam da slabo šolo. To jo končamo in nató gremo v emigracijo in nimamo z Italijo nobenega opravka več. Tako mi, tako Kam jeli, tako vsi mi iz montanje. Sestanek Trbižkih in Jeseniških občinskih oblasti Dne 31. marca 1961 je bil župan Trbiža Tullio Lindaver v gostih pri slovenskih oblasteh na Jesenicah v Sloveniji. Lepo so ga sprejeli in počastili. Demokrščanski župan Lindaver je predlagal, da bi medsebojne odnose med obema pokrajinama, med obmejnimi kraji še bolj poglobili in št bolj odpravili birokratske ovire na meji med prebivalci z obeh strani. Ali naj priznamo, da nas je rdečica sramu oblila, ko smo se spomni li, da nobenemu izmed naših desolili županov, ki so bili nedolgo tega izvoljeni v Furlanski Sloveniji, niti ml daleč ni padlo v glavo, da bi pisal in javil svoj obisk na primer enemu izmed slovenskih županov na Unej-skem : v Bovcu, Kobaridu, Tolminu ali Kanalu, pa bi se z njimi nato pomenil, kakšen naj bo v bodoče še bolj prijateljski odnos med Furlansko Slovenijo in Soško dolino. Res je, da nam je znano, da je že marsikateri naš župan šel obiskat kraje onstran meje in sicer zasebno, ne kol uradna oseba. Res pa je tudi, da so nekateri županij prejšnje administracije delali z vso silo, da ne bi ljudje hodili z lasciapassare onstran meje. Prekratko je še, da bi rekli, da drži to tudi za nekatere župane, ki so bili izvoljeni zadnjo jesen. Ni pa zadosti, da naši novi župani niso proti prijateljstvu in čimbolj pogostnim stikom med ljudi z o-beh strani meje. Oni morajo aktivno nastopati v vseh ekonomskih in kulturnih vprašanjih. Zato smo jih izbrali in ne zato, da bodo pasivno čepeli po municipijili in ubogljivo kimali z glavami. Župan je velika o-sebnost v našem demokratičnem sistemu in nihče mu nič ne more. Zato morajo imeti iniciativo v vseh stva- reh in tudi v tem, da bo čimveč prijateljstva na meji. Saj je to v interesu Italije. Prav v kratkem bo šla tudi preko meje delegacija videmske trgovinske kamere na obisk trgovinski kameri v Ljubljani, kjer bodo govorili o cestah, obmejnem prometu, o trgovini, o izvozu in uvozu. Gospodje iz videmske kamere torej govore na dolgo in široko v Ljubljani o problemih, ki se tičejo Slovenije in vedemske pokrajine? Kaj pa naši župani? Kaj še čakajo, da ne gredo na uradni obisk v sosedno občino onstran meje. Saj ni cesta samo do Čedada, do Pelizza in do Vidma — do province. Že mnogo uradnih obiskov je bilo v zadnjih letih iz Vidma v Sloveniji: politikov, umetnikov, trgovcev, študentov. Ali naj samo naši župani, če so res naši, bojkotirajo zemljo slovenskih sosedov? no oddajo. Poročilo o izstrelitvi prvega človeka v vesolje izjavlja : *12 aprila 1961 so v Sovjetski zvezi izstrelili prvo vesoljsko ladjo z imenom Vostok* (Vzhod), na kateri se nahaja človek. Prvi vesoljski potnik je državljam Sovjetske zveze major pilot juri Aleksejevič Gagarin. Po pravilnem startu kosmične rakete na več stopenj in po doseženi prvi kosmični hitrosti ter odločitvi zadnje stopnje od nosilne rakete je kosmična ladja »Vostok* pričela svoj prosti polet po krožni poti okrog Zemlje. Vesoljska ladja obkrož-Zeinljo v 89,1 minute. Že takoj po sporočilu, da se nahaja prva vesoljska ladja s človekom, na krožni poti okrog Zemlje, se je začelo v Moskvi pravo praznično razpoloženje. V tovarnah in uradih so prenehali delati ter samo čakali nadaljnjih poročil po radiu. Na glavnih cestah se je zbrala ogromna množica ter poslušala velike močne zvočnike, ki so objavljali poročilo agencija Tass. Drugi dan je avstronavtu vsa Moskva priredila triumfalen sprejem. Na letališče Vnukovo je prispel v letau «lljušin 13» ob spremstvu sedmih letal. Na letališču ga je čakala ogromna množica ljudi z zastavami in zastavami. Med sviranjem vojaške himne se je pojavil Gagarin in odšel takoj na častno tribuno, kjer je raportiral predsedniku .vlade Nikiti Hruščevu, ki ga je večkrat objel, medtem ko so fanfare sv i rale sovjetsko himno. Nato gu je objel in poljubil predsednik prezidija vrhovnega sveta Leonid Brežnjev in drugi ugledni sovjetski državniki. Na tribuni so bili tudi člani Gagarinove družine. Najprej je slavljenec poljubil svojo mater, očeta in ženo, nato pa sta se ponovno objela s llruščevom. Tipa na Prejšnji tjedan so naši karabi-nerji obrjetli na Čufimah bi z Tipa-ne u 'dni jami več orožja (armi) : tri sklope, p štole anù dosti muni-ejoni za mitro. Te arme so be zapuščene u ti zadnji uèri ali paj so je ta vargli ali razmetali bande «tricolore», ke so po uèri terorizuvale naše judi anù katerih te bo dosti jih še par nas do malo ljet od tega. No pravijo, ke to mà beti po jamah, ke to jih je usè pouno u naši dolini, še dosti arm, zatuò ve rakomanduvamo starše, naj otroke dobro ponče, ker kar 110 kej takega vidijo, naj ne tipajo, ma no informatjta subèto ka-rabinerje. Dostikrat te paršlo žej do zlo hudih nesreč vero zavoj bomb anù arm, ke so jih otroc obrjetli anù njeso vje-dali kuò te tuo. To bi tjelo beti jušto še tuo, ke no kompetentne autorità pregledejte pousod u našjein tertto-rju anù no nardita kak sopraluogo še tu hiše znanim «tricoloris‘Om», saj te usjem znano ki so bli zadni. M mu/m I $ V tana « ZONE DEPRESSE» glavah naših konsiljerjev Lansko leto, ko so bile administrativne volitve za nami, smo vedeli, da se nobeden od izvoljenih demokri-stjanskih provincialnih konsiljerjev in okoli 200 občinskih konsiljerjev izvoljenih na listi krščanskedemokra-eije ne ne bo zganil, da bi kaj napravil za ekonomsko zboljšanje Furlanske Slovenije. Občinski svetniki so Iz Bezjonske Tele did je športna zveza ribičev (Associazione pescatori sportivi) re zjanske doline dala postaviti ob vodah vse polno tabel na katerih je pisano kje je ribolov prepovedan in da bodo kršilci kaznovani z muho od 20.000 do 50.000 lir. Kot znano, je ribolov v Reziji dobro organiziran m zveza ribičev skrbi, h kravja boljezen slinavka in parkljevka in so bi* zavoj tega nekatjeri obmejni bloki zaprti, je bil mali obmejni promet zlo velik. Skuoz obmejne bloke v naši dažel je šlo kar 14.708 ljudi. Skuoz obmejni blok parve kategorije v Štupei je binò 9.196 prehodov (1.094 iz italijanskega kraja in 8.072 iz jugoslovanskega) ; zkuoz Učjo v Reziji je binò 404 prehodov (192 iz italijanskegia kraja in 212 iz jugoslovanskega) ; skuoz Most na Nadiži v Tipanskem konmnu 1.111 prehodov (36 iz italijanskega kraja in 1.075 iz jugoslovanskega) ; ■ skuoz Robodišče 1.164 prehodov (48 iz italijanskega in 1.1116 iz jugoslovanskega); skuoz Polavo pri Čeplatiščih v Savodenj-skem komunu je binò 856 prehodov Črni Končno bomo le imjeli cjesto, ki bo pejala do vasi. Djelal so jo dosti l jet nimar v intervalih in kar so naredil prej so muoral spet znova začel, zaki djelo ni šlo naprej. Sedaj pa so paršlč z d jeli že do vasi in takuò se troštamo de se bomo lahko čez 15-20 oni po njej vozil s kamjoni. Sv. len Prejšnji tjedan se je 34 ljetni Anion Gelsi iz naše vasi precej močno ponesreču z motociklom. Zaki je bla ejesta, po katjeri je vozi, kamenita, je zgubu ravnovesje (equilibrio) in se zvarnù. Prt podcu si je zlomù desno roko in ušafu še več drugih lažjih ran. Preča so ga odpejal* v če-daški špital, kjer se bo muoru zdraviti mjesac dni. Navsezadnje so se le zganil in začel djelat novo cjesto, ki bo vezala Sv. Lenart z našo vasjo in šla po tič naprej pruot Stari gori. Sedanja ejesta je zlo ozka in povrh še strma, da je težkuo voziti po njej s kajšnim vozilom, nova pa bo nekaj douga, a položna,. Tisto djelo bo koštalo približno 15.000.000 lir, vodi ga pa im-preza Grimaz iz Fojde. Troštajo se, de bo ejesta nareta tekom julija mjesca. Z novo cjesto bojo naši kraji par-dobib veliko importanco, zaki bojo buj dostopni turistom, ki pridejo od -nedejak na Staro goro. Ko bo nareta ejesta, bojo lahko vozil iz Čedada, na Staro goro, podè pa po novi ejesti skuoz Jagnjed, Utano, Podutano in naprej po šenlenarški dolini, kar do sadà ni binò mogoče, zavoj slabe poti. Iz Sovodenjske Niai zadnjem komunskem konseju so po dougi diskusiji potardil «bilancio preventivo» za ljetošnje ljeto, ki znaša 19.500.000 lir. «Bilancio» ima 2.500.000 lir deficita, a za kritje bo komun zaprosu državi za posojilo. Sklenil so tud, de bojo suolo v Strinici preselil v drug lokal in da bojo to imenovali < Emilio Medveš», po domačinu, ki je dobil v zadnji uojski zlato medaljo. Sklenil so tud, de bojo ljetos končal cjesto, Ui bo vezala Brdea z dolino in post rojil vodovod v tej vas' Či via t išč V našo vas vozi av tobus samo dvakrat tjedensko, kar ni zadost, če pomislimo, da spadajo sem še vasi Pola v a, Mašera, Trčmun in Ložac in povarh tega je tle še obmejni blok, skuozi katjerega pridejo na naš kraj ljudje iz Livka, Raven in drugod tam okuol. Avtobus bi muoru vozit vsaj enkrat na dan takuò kot je tuo v drugih manjših in manj importanmih krajih. Za tuole rječ bi se muorii zganit dol na komunu. Tud cjesto bi korlo postrojit, ki je vsa jamasta, saj tuo bi ne koštalo tarkaj, de komun ne bi mogu p-oskarbjet. Gorenji V starosti 80 ljet je umrù v videmskem špitalu naš vaščan Janez Med- veš (Bevondov). Več časa so ga bo-ljele oči in nazadnje se je odločil, za operacijo, ki pa ni uspela in mož je umrù. Žlahti izrekamo naše sožalje. Črne j a Donàs se oglašamo še mi iz Črne je, ’dne najbuj zapuščene vasi komuna Neme. Par nas te živenje zlò tardo, zaki so njivice malo rodovitne anù gorate, pouàrh tega nas pa še komunske autoi-tà .pozabjajo. Pretekla so skuažej ti ‘ ljeta, kar ne divjala huda ura anu nardila dosti škode, posebno voda črneja, ki ne prestopila bregove anu odneslà za sabo vse «argine», a do donàs u njo še majedan nič popravu. Dostikrat upraša kak forešt, ki pride u našo vas, kadà ne bà huda ura, zakì io zgleda, da ne bà prukar, zaki to je itako razrito. Že dostikrat smo tuo povjedali na komunu, a vse nič to ne zal ježe. Kuò to če beti, če na bo voda spet prestopila breg? Odneslà bo še tuo malo zemje anu itako ne bomo mjeli nič. A «tasse» so nam storijo plačati usednò, tej če bi bli najbuj bogati kraji v planuri. Mi na žalost njemamo majednega, ke u se interesèj za naše kraje. Njem-jenji, ke no vodijo komun, no se nam koj smejò anu djelajo svoje afarje. Zatuò ve njemamo druge poti koj te, da se organizsino anu proteštamo, ke to se z nami raunèj tej s temi drugi- mi, ke no stoje tu Njemah. SOCIALNA RUBRIKA (127 iz italijanskega kraja in 729 iz jugoslovanskega) ; skuozi Solarje pri Dreki je bluò 1.052 prehodov (144 iz italijanskega kraja in 908 iz jugoslovanskega) ; skuoz Most Klinac v Idrijski dolini je binò 218 prehodov i,5() iz italijanskega kraja m 168 iz jugoslovanskegal ; skuoz Mišček pa je bluò 667 prehodov (404 iz italijanskega kraja in 263 iz jugoslovanskega). Plače dikl, domestik, hišnih pomočnic po svetu Ker spada 50% naših emigrantov v Italiji in po svetu med dikle ali po novih socialnih predpisih med hišne pomočnice, je dobro, da vedò, ako bodo šle naše čeče po svetu, kakšne so sedaj plače. 1 ) ITALIJA : srednja mesečna plača od 25 do 30.000 lir, trinajsta mesečna plača, hrana in stanovanje brezplačno, letni dopust. Vse to po novem zakonu iz leta 1958. To; povprečno, toda, v djostih primerih slabše, ker je zakon precej samo na papirju. 2) ANGLIJA: okoli 10.000 iir tedensko, udobno stanovanje in hra na. 3) GERMANIJA: srednja mesečna plača okoli 45.000 lir, poleg tega seveda še udobna soba in dovolj na hrana. 4) DANSKA: okoli 50.000 mesečne plače, plačane počitnice, dva prosta popoldneva na teden, soba z radiom ali pa z televizorjem, pravico, da sprejme goste v svoji sobi. .>) FRANCIJA: okoli, 25.000 francoskih (seveda starih) frankov, hrama in stanovanje. •■) AMERIKA (USA) : plača kot navaden delavec okoli 10 dolarjev dnevno, čisti in dela ; amo kar se stanovanja tiče, ne pa dela ničesar kar je v zvezi z osebami, to je, ne čisti čevljev. 7) SOVJETSKA ZVEZA (Moskva) Domrabptnica, to je hišna pomočnica, dobiva v rubljih okoli 20 do 25.000 lir vrednosti v denarju. 8) JUGOSLAVIJA- Okoli 10.000 dinarjev, soba, hrana, počitnice. Proposta di legge per le lavoratrici madri A distanza di dieci anni dall’applicazione della legge 26 agosto 1950, sulla tutela della maternità — leggi che costituisce ancora oggi un capc-saldo in materia — si rendono necessari alcuni ulteriori provvedimenti che estendano il g|ià elevati contenuto sociale. In tal senso una proposta di legge è stata presentata dai parlamentari della CGIL (Confederazione Generale Italiana rei Lavoro) On.li Novella, Foa, Romagnoli e Santi. Tale iniziativa si propone alcuni obbiettivi di fondamentale importanza. Innanzitutto quello di estendere anche alle addette ai servi// domestici familiari, eon non meno di otto tre di lavoro giornaliero, l’assistenza oggi riservata alle gestanti e puerpere operaje dell’industria- MA TA)UR Stran 3 Kaj bomo delali Na polju so ta mesec glavna opravila : sajenje krompirja, setev pese, koruze, fižola, detelje itd. Sajenje in setev naj se opravi v vrstah, da nam rastlin pozneje ni treba okopavati in osipati z roko ampak to naredimo z okopalnikom in osipalnikom ter z živino. Na travniku končamo čiščenje, trebljenje, gnojenje in brananje. Če tam sejemo, sejmo samo dobre trave, ali tudi malo detelje vmes ne škoduje. V vinogradu ni posebnega dela. Ko začne viiuka brsteti, bi moralo biti tam že vse narejeno. V sadovnjaku je tudi malo dela, razen cepljenja. Tale mesec se prikaže škodljivi cvetožer, proti koncu aprila pa majski hrošč. Ta škodljivca uničujemo s pobiranjem, pri čemer nam dosti pomagajo ptiči. V kleti je zadnji čas za. drugo pretakanje vina. Pretočiti ga moramo na vsak načni prej, preden ozeleni vinika. V tem času se namreč začne vino gibati. Če stoji vino še na dro-žjn, postane lahko kislo. V hlevu bomo proti koncu aprila vsaj v nekaterih krajih začeli fotrati živino z zeleno travo. S suhega na zeleno fotranje moramo preiti počasi. Sele po štirinajstih dneh mešane hrane lahko začnemo dajati samo zeleno. Travo in deteljo kosimo zjutraj po rosi ali proti večeru pred roso. Paziti je treba., da se trava ne ogreje in da ne uvene. Zaradi tega jo moramo spraviti takoj domov in jo narahlo raztrositi v senčnem kraju. Vso živino, posebno pa brejo, začnimo puščati pogosteje in za dalj časa na prosto, da se dobro pregiblje m naužije frišnega zraka. se bomo v praktičnem življenju držali neke srednje mere in bomo zasadili v vinike 20 do 30 cm. globoko in sicer: v težki ilovici bolj plitvo, v peskasti in lahki zemlji pa bolj globoko. ŽIVINOREJA^ Zaklanega kozlička oderemo eim-prej, bolje dokler se še ni ohladil. Pri tem delu nueamo nož samo takrat, če drugače ne gre. Kozličkova, koža je zelo tanka, zato je ne slačimo s silo, ker se rada raztrga Velike parklje odrežemo, mali pa ostanejo na, koži. Kožo glave ne smemo odrezati. Ostanki mesa na koži bi ovirali dostop zraka in povzročili izpadanje dlake, zato koža ne bi bila prav dobra, Zaradi tega moramo to že med odiranjem vse narediti. S kože moramo očistiti tudi madeže krvi. Kozličkovo kožo ne smemo nasoliti, ker bi izgubila dve tretjini svoje vrednosti, ampak jo moramo posušiti takole: kože v nobenem primeru ne smemo nabiti na desko. Raztegnemo jo, poravnamo v nogah in glavi in napnemo te dele s paličicami. Za vsako kožo računamo 20 paličic, to je po 3 za vsako nogo, 8 pa za glavo in tiste dele, ki se vihajo. Tako pripravljeno kožo obesimo pò dolžini čez vrv z mesno stranjo navzven. Kožo nalahno poravnamo, ne smemo jo pa nategovati, ker mora obdržati naravno debelino in formo. Za sušenje moramo zbrati zračen prostor, ki ni izpostavljen soncu ali mokroti. Koža je suha takrat, ko je trda v repu, glavi in ušesih, to se zgodi v približno 4 dneh, če je pa toplota 20° ali več, pa še prej. Zapomnite si, da samo pravilno odrta kozličkova koža gre v prvi sor-timent. če pa delo ni bilo lepo narejeno, postane druge ali tretje vrste, kar pomeni 50%, če ne 75% izgubo. Ta navodila veljajo prav tako za kože jagnjet. Kdaj bo lepo vreme fggMJARSTVO KAKO GLOBOKO SADIMO VINIKE Stari izkušeni vinogradniki pravijo: čim težja in mokra je zemlja, tem bolj plitvo jih moramo saditi; čim lažja in propustna je zemlja, tem globlje. V prvo skupino spada težka ilovica, v drugo pa ostale zemlje. Navadno sadimo vinike najmanj 10 cm in največ 40 čm. globoko, kar pomeni, da se v navedeni globini naredi spodnji venec korenin. Seveda Lepega vremena se lahko trošta- mo : — Če barometer na visokem mirno stoji ali pa če se iz nižine hitro vzdigne. — Ge se vetrovi vrtijo proti severovzhodu ; kadar se pomika veter na desno, se zvedri pri severozahodu ; če pa se pomika na levo, neha dež že pri jugovzhodu, včasih že pri jugu. — Če je zrak suh. — Če pade dosti rose in dolgo obstane. — če ni na vrhovih gora megle in oblakov. — Če sonce vzhaja svetlorumeno. — Če sonce zjutraj ali zvečer lepo žari, je le malo rdečkasto in brez oblakov za seboj. — Če je mesec svetlobel. — Če se luna spremeni okoli polnoči. — Če pada megla k tlom. — Če stoje na nebu oblaki kot, ovčice. — Če se zvečer bliska, ne da bi grmelo. — Če začne padati dež zjutraj pred sedmo uro, rado popoldne sonce sije; zjutranje padavine, ki začno padati od četrte do devete ure zjutraj, so manj trajne. če so živali videti pri svojem delu vesele, urne. Pajki dosti predejo ali že na napredenih mrežah, čakajo; lastaviea leta visoko; slavec (usignolo) veseleje poje; škr-jaaiček se dviga v višave; mušice plešejo; petelini zjutraj glasno glasno pojejo. Gumast plašč prav lepo očistite lakote: obesite ga na obešalnik, nato ga dobro zdrgnite od zgoraj navzdol z mešanico iz dveh delov vode in enega dela salmiaka (amoniaka). Za drgnjenje je primerna goba (spugna) iz plastične mase ali mehka krtača. Ako se vam mešanica umaže, morate pripraviti novo. Tako očiščen plašč posušite na zraku. Suhega nadrgjnite z glicerinom. Tako bo plašč čist in voljan. Na umazanem plašču glicerin ne učinkuje. Gumast plašč držimo vedno na obešalniku, nikoli pa ne zloženega na polici. Plesen iz usnja odstranimo s cunjo, namočeno v razredčenem alkoholu, nato pa usnje namažemo z dobro kremo in z mehko cunjo osvetlimo. Dobra znamenja, dobre perspektive Od lanskega leta naprej dobro kaže za delo v emigiraciji v skoro vseh evropskih državah. V vseh državah imajo velik industrijski razvoj. Vse-rod primanjkujejo delovne sile. Naši mladi delavci nimajo skoraj nobene prave kvalifikacije. Samo za nekaj mladih moških delavcev imamo v Spetru, Reziji in Centi možnost, da dobijo v nekih kurzih bolj teoretično kot praktično sposobnost za marangone in zidarje. Velika večina pa še tega nima. Naše Čeče imajo edino kvalifikacijo, da so zdrave, da znajo po domače nekaj skuhati, zašiti pa že bolj malo, jezika tujega pa ne poznajo nobenega, kar bi jim strašno prav prišlo. Pa vseeno radi sprejmejo naše delavce in delavke vserod v vseh evropskih državah kamor pridejo, ker ni nikjer več najti delavcev emigrantov iz Evrope. Delavce emigrante ne rabita samo Švicera in Germanija, ampak tudi druge države kakor na pr. Holandija, Norveška, Luksemburg in še druge države v Evropi. Delavce emigrante ima največ na razpolago naša država Italija, nato nekaj Španija in sicer v glavnem za delo v Franciji, pa še ličkaj tisoč delavcev iz Partugalije in Grčije. Iz evropskih držav, ki imajo socialistični režim in od koder so pred vojsko prihajali stotisoči delavcev emigrantov, ni sedaj nobenega emigranta: ne iz Poljske, ne iz Madžarske, ne iz Jugoslavije, ne iz Romunije. Vsa zahodna Evropa s svojimi velikanskimi industrijami je odvisna sedaj samo od italijanskih delavcev in tisto malo španskih, portugalskih in grških delavcev. Ti so edini evropski delavci na razpolago. Že s tem, ker so edini in redki evropski delavci, imajo s tem že neke vrste kvalifikacije. Čedalje bolj mehanizirani sistem dela v tovarnah in strojenju hiš in cest daje možnost, da se naši delavci hitro navadijo novemu mehaniziranemu delu, in več let ko bodo hodili na delo bolj bodo postali kvalificirani. Bolj še bi seveda bilo, da bi se naučili še jezik države, kjer delajo. Če pa bi res imeli kvalifikacijo mehanikov, elektrieistov in drugih modernih me-štirjev, pa bi se zanje pulili in jih dosti boljše plačevali. Dobro bi bilo, da bi vsaj nekateri naši ljudje poskušali delati še v drugih državah in ne samo, kakor zdaj, v Šviceri in Germanij!. Zakaj ne bi šli poskušat srečo še v Norvegijo ali pa Švedsko, kjer tudi primanjkujejo delavci. Zdaj v Evropi lahko zbiramo med Francijo, Belgijo, Svieero, Germa-nijo, Angleško, Holandijo, Luksemburgom, Norveško in Švedsko. Kjer boljše plačajo ,tja pojdimo. □□ Koliko je (liki, hišnih pomočnic ? V Italiji je okoli enega milijona hišnih pomočnic : okoli 600.000 jih dela v družinah, kjer tudi jedo in spijo ter okoli 400.000 so «cameriere ad ora» delajo po toliko in toliko na uro. Moških hišnih pomočnikov pa je samo 70.000 V Angliji hitro pada število dikl. Od leta 1931 do 1951 je padlo njihovo število od 1.120.000 na 359.000. Zadnjih deset let pa se je njihovo število še bolj zmajšalo, tako da je le nekaj tisoč angleških družin, ki si lahko privoščijo hišno pomočnico. Rivendicazioni degli emigranti camici Lo scorso mese ha avuto luogo a Tolnmzzo un convegno di emigranti camici, al quale hanno aderito la Camera del Lavoro, l'UIL, il PCI, il PSI, il PSDI, i repubblicani ed i radicali. Il convegno, al quale hanno partecipato numerosi emigranti della Carina e del Friuli, rientrati in patria per le feste o per la sospensione annuale del lavoro, ha deciso di elaborare, entro breve tempo, una caria riveutieativa che verrà successivamente illustrata ai presidenti della tramerà e del Senato, ai presidenti dei Gruppi parlamentari ed ai gruppi competenti da un una delegazione di emigranti. La carta comprenderà diversi punti di cui i più importanti sono : 1) Assistenza malattia per i congiunti rimasti in Patria; 2) Cumulabilità dei periodi di lavoro ai fini del trattamento previdenziale e assicurativo; 3) Indennità di disoccupazione riveduta e migliorata ; NUOVO TASSO DEGLI ASSEGNI . FAMIGLIA RI DEI LAVORATORI IN FRANCIA Portiamo a conoscenza dei nostri lettori che a partire dal primr febbraio 1961 il tasso degli assegni la-in igliari è stato aumentato; ne diamo qui di segluito la tabella ufficiale. 1° figlio nessun aumento 2° giglio da 472,50 a 500 fr. al mese. 3° figlio da 551,25 a 725 fr. al mese 4“ figlio Ja 630,00 a 775 fr. al mese 5° figlio e seguenti, da 808,00 a 850 fr. al mese. BAUDOUIN DE COUKTENAY Resia e i Resiani (Rezlja i Rezijane) Oltre a quelle forme che ho menzionato, la democraticità dei Resiani si manifesta ancora col fatto che nessun Resiano si abbassa a fare il servo entro i confini della sua patria. Secondo i dati statistici del 31 dicembre 1871, c’erano a Resia: un ser-vitorello (un ragazzo di 15 anni non ancora compiuti) e due serve (di differenti età) : essi soli erano al servizio di altri Resiani. Nè s'incontrarono domestici e domestiche resiani. I Resiani si guadagnano il pane esclusivamente con le arti libere, anche se non redditizie, ina servire altri non possono. Mentre all'incontrario gli Sloveno - Carinziani, i Sampietrini ed i Serbo - Croati dei distretti di Tarcento, Geinona e Dividale fanno i servi molto volentieri. Ad esempio, i Sampietrini perfino si vantano d’essere i migliori servi nella città di Udine, Proprio come gli Slavi Lusaziiani ( — i noti Sorabi, Sorbi o Serbi dei dintorni di Irausitz, in Lusazia: circa 200.000 persone entro i confini della cosidetta Germania — ma può darsi che 1 Nazisti no abbiano ridotto di migliaia il totale; mia nota) tniano fare i domestici a Dresda e a Berlino. Siccome i Frjula-111 > altrettanto come i Tedeschi della Carinzia e del Cragno, j*°n disdegnano di assumere la servitù, si deve dedurre che quel-*)■ Particolare repugnanza alla perdita della libertà personale •nisce con l’essere un tratto caratteristico dei sol» Resiani — una conseguenza forse d ’uno sviluppo storico per il quale presso i Resiani non ci sono mai stati i servi della gleba. Per lo meno, non esistono tradizioni orali o scritte sull’esistenza di quella istituzione immorale ed umiliante per la dignità umana, a Resia. Potrebbe anche darsi che l’avversione a servire gli altri sia solamente sentita più profondamente dalla razza resiana che da altre nazioni. #*# Nonostante la grande povertà, è rarissimo incontrare dei mendicanti resiani a Resia, ed ancora più rari sono fuori della loro valle. Soltanto qualche vagabondo e qualche minorato fisico vivono di carità a Resia. Essi sono pochissimi. Siccome tul-\olta succede che una insignificante costumanza possa gettare luce sul carattere d’un popolo, perchè assieme ad altri usi, finisce col dare una base ad una esatta definizione, credo sia interessante riferire questo fatto : a pranzo ed a cena, ogini Resiano riceve il suo piatto, il suo cucchiaio e la sua forchetta. A questo modo, per così dire, si manifesta un senso di individualità e di proprietà fortemente sviluppati. Fra gli Sloveni ed i Sampietrini, invece, tutti mangiano da uno stesso recipiente, da una stessa terrina. Durante le mie esplorazioni, non di rado mi è toccato prendere parte a simili pasti: mi davano soltanto un cucchiaio di legno e con quello, assieme agli altri commensali, coglievo dalla terrina una qualche minestra composta di acqua, di latte, di gnocchi, di fave, di patate, di pezzetti di pere e di pane, o di qualunque altra cosa. Nonostante, il loro forte senso di uguaglianza, i Resiani hanno delle idee fin troppo confuse in fatto di forme di governo: per esempio, essi confondono repubblica con rivoluzióne e perfino con anarchia. Benché tutti i Resiani siano dj re- ligione cattolico-romana, tuttavia essi posseggono un fortissimo senso di tolleranza religiosa. Molte volte mi è toccato di sentire esprimere le opinioni su qualche problema religioso, ma non ho mai sentito parlare con fanatismo. Il già altre volte nominato Pietro Golanda (o Galauda), segrestano della chiesa di Oseacco, sapendomi Ortodosso ( = Pravoslàvni), alla presenza di molti suoi vicini, diceva: «Come la Fede Cristiana (intendeva dire Cattilica), altrettanto quella Ebraica, quella I uterana, quella Calvinista, quella Ortodossa ( = Starovjèr-ska), quella Greca e qualsiasi altra, possiedono le loro leggi e sono degne di rispetto». Alcuni Resiani vanno ben oltre la consueta accettazione della religione ed esprimono delle convinzioni, che dal punto di vista della religione dominante sono tutt'altro che di approvazione: spesso anzi sono molto dannose per il Clero. Ricordo che un giorno diversi Resiani incominciarono una discussione sul matrimonio celebrato civilmente ed io spiegai loro la differenza fra il matrimonio civile in Italia, dov’è obbligatorio, ed in Austria, dov’è celebrato solo quando non è possibile, o non si desidera, celebrare quello in chiesa. Ebbene, lutti i presenti lodarono la legge italiana che rende obbligatorio il matrimonio civile. Fra i Resiani non ei sono dei «Liberi Pensatori», ufficialmente riconosciuti. Nel Distretto di San Pietro (al Natisone), su 14051 abitanti, i dati statistici classificano 13 uomini e 2 donne nella categoria «di altre religioni», praticamente cioè fra i «Liberi Pensatori» (italiano nel testo). Dalle informazioni raccolte, mi risulta che quei «Liberi Pensatori», a S. Pietro (al Natisone) sono Impiegati Comunali. Appartenenti alla «Libertà di Pensiero» ( = Svobodomìslje) non si incontrano soltanto fra gli Slavi d’Italia, ma anche fra gli Sloveno - Ca- zancUcmZadz ùrcUcc M/IH/MI O Županu, pastirju in ovčicah Je bil v Butalah župan, imel je pastirja in je gnal pastir županova ovce na pašo. Devetnajst jih je gnal na pašo; osemnajst jih je prignal zopet domov. 'Ga vpraša župan : «Ena ovca manjka, kam si jo dali» Odgovori pastir: «Saj so vse». Jih župan prešteje še enkrat: «0-semniajst jih je!» Pastir pa : «Nak, devetnajst !» Pa reče župan : «Ali si tako zabit, da ne ločiš števila, ali pa tako trmast ! Daj, stopi po občinske može, naj pridejo! Šestnajst jih je in še policaja pokliči, da jih bo sedemnajst; midva sva dva in tako nas bo vseh skupaj devetnajst. Pa bomo zgrabili vsak svojo žival in če bo vsakemu svoja v rokah in ne bo nobeden brez ovce, jih je devetnajst, drugače jih ni». Tako se je zgodilo. Prišli so občin- ski možje, šestnajst jih je bilo, in ,jč prišel tudi policaj in jih je bila z županon in pastirjem vseh skupaj devetnajst. Pa je dal župan znamenje: «Zdajle!» Vsak je hitel in zgrabii najbližjo ovco in so bili možje pošteni, nikdo ni zgrabil dveh. Pa se je pokazalo : vsak je imel ovco v rokah, le policaj je ostal brez nje. «No, vidiš, trma trmasta !» reče župan pastirju. Policaj je brez ovce, osemnajst jih je!» Pa je odgovoril pastir : «Kaj me briga policaj ! Devetnajst jih je ! Policaj je šema, zakaj ni zgrabil ovce prej in v pravem času, dokler jih je še kaj bilo!» Od 27. julijia do 6. avgusta DIRKA «PO JUGOSLAVIJI» Organizacijskemu odboru letošnje mednarodne kolesarske dirke «Po Jugoslaviji» se je prijavilo do sedaj 10 tujih reprezentanc od 12 povabljenih. Prijavile so se: Belgija, Nizosem-ska, Bolgarija, Danska, Francija, Italija, Poljska, Romunija, Švica,, in Tunis. Pričakujejo se prijavi Češko-solvaško in Madžarske. Prihod italijanskih in francoskih kolesarjev na tej naj večji jugoslovanski dirki bo nedvomno določena osvežitev. H. HLAVATY Mačka in miška 97?a čfia Za smeh in dobro voljo Vražja slanina Tat je zaledal podnevi v neki hiši slanino na podstrešju. Ponoči, kò je že vse spalo, gre in se splazi zadaj za hišo skozi dimnik na podstrešje. 'Sname slanino in se natovori z njo. Nato hoče oditi, a spodrsne mi in trešči v sobo, kjer je spal gospodar z ženo in hčerko. Ko telebne tat s slanino mednje, skoči gpspodar v temi na noge in začne vpiti: «Ko je!» Tat odgovoril: «Vrag!» Gospodar Se prekriža in poreče: «Kaj pa iščeš tukaj, pošast ti peklenska !» Tat mu odvrne: «Jezik za zobe! Glej, kos slanine sem ti prinesel.» Gospodar, še bolj prestrašen, zakliče: «Poberi se od tod, seme zanikrno, s svojo slanino!» Tat mu reče spet: «No, dobro, če nočeš, mi oprtaj vsaj slanino, pa pojdem». Gospodar mu rad pomaga naložiti slanino na rame, samo da se vrag pobere iz hiše. Tat se namuzne in odnese slanino, kakor da je njegova. Zjutraj, ko sc zdani, vidi gospdar, kateremu «vragu» je nabasal svojo slanino. Lojzek in njegova mucka sla bilo velika prijatelja. Kar naprej sia bila skupaj. Igrala sta se in si nagajala. Včasih je muca mijavkala, a tudi Lojzek je pogosto pritekel k mami z opraskano roko . . Mamica ima opravka s kulio, a Lojzek se kot vedno igra z . muc-eko. Kar zasliši mama, da muca nasuoč žalostno mijavka. «Pusti, Lojzek, muco!» «Saj ji nič nočem!» se oglasi -Lojzek. In res čez nekaj časa muca utihne. A kmalu se spit oglasi; še močneje, Še bolj zategnjeno. ¥ «Lojzek, saj sem ti rekla, pusti mucko!» A muca. še kar naprej milo mijavka. «Ne vleči muce za rep, Lojzek!» «Saj ne vlečem. Ona, vleče, jaz samo držim!» j (9čf;a je močnejši «Kako to, Radko, da tc očka tolikokrat nabije!» so ga vprašali pri stričevih, ko so ga videli, kako je ves objokan in z roko na zadnji plati šel po cesti. «Ko je pa bolj močan, kot jaz!» 9Eadaj se drži Jožek je bolan. Najbrž je huda njegova bolezen, ko ne mara nc za igro in ne za druge zabave. Vsa v skrbeh ga pelje mama k zdravniku. «No, Jožek, kje tc boli?» «Tukaj in tukaj» «Pokaži jezik!» Jožek pomoli jezik iz ust, kar se da, «Le še, le še» — Komaj za las več se mu je posreč lo stegniti jezik. «Daj, no! Še! Le še!» ^ «A e gre več, nc morem, ker se zadaj drži!» Na klopi v kuhinji je lečala mačka. Bila je lepe svetlosive barve. Zelene oči so bile resda na pol zaprte, toda ušesa je imela pokonci. Brž ko je slišala najmanjši šum, je dvignila glavo in se ozrla v smer, od koder je prihajal. Ko je nekega dne zopet ležala na klopi, zasliši pod seboj : «Rrr . . . rrr . . .» Mahoma skoči s klopi in zagleda miško, kako jo urno ubira v luknjo. Miško je prevzel smrti strah, ko ko je dolgi, tenki rep ostal zunaj. Mačka zgrabi miškin rep in povleče miško iz luknje. Miško je prevsel smrtni strah, ko je zagledala ostre mačkine zobe. Ma- □□ J-UGO,SLOVANSKE KNJIGE ZA ITALIJO Založniško podjetje Italijanske u-nije za Istro in Reko EDIT bo izdajalo in izvažalo v Italijo knijge jugoslovanskih pisateljev. Pred kratkim so predstavniki EDIT obiskali večje italijanske založbe in se z njimi dogovorili za sodelovanje pri izdajanju knjig. Razen tega bo podjetje EDIT uvažalo iz Italije knjige za klubske ih šolske knjižnice, medtem ko bo učbenike za manjšinske šole izdajalo v lastni režiji, čka je miško šapnila z nogo, kot je bila njena navada. Miška je začutila □□ DRAGOTIN KETTE SPetelin \okos «Kakšen je ta pav» je dejala kokoš petelinu, «sama slavohlepnost ga je; glejte ga, kako se šopiri po belo-peskem dvorišču.» «Ej, botrea,» jo je ravsnil petelin, «nisi tudi nič boljša. Kdo se bolj hvalisa kot ti, kadar zneseš gospodinji kako drobno jajce? In še mene prosiš, da bi ti pomagal razširjati tvojo slavo». «Taka hinavka pa vendarle nisTu kakor naša muca. Kako se pobožno dela, kadar jo vidi gospodinja, kadar je pa ni, pa krade klobase». E j, botrea, nisi tudi nič boljša. Kadar vodò piješ, vedno pogleduješ proti nebu, češ kako da se zahvaljuješ Bogu, pa to vse, da te drage kokoši vidijo in občudujejo . . .» Jezna je šla kokoš izpred petelina, ki ji je resnico povedal v obraz. ostre kremplje in se je zavedla, da je prišla njena zadnja ura. Mi' > pogleda v svetle macine oc! m vra solzna reče: «Zakaj me boš pojedla? Saj ti nisem ničesar žalega storila. Res, da si močnejša in večja od mene, zaradi tega pa nimaš pravice, da me ubiješ. Jaz nisem še ubijala živalic, ki so nmjše in šibkejše od mene. □□ Pes in prešič (Srbska narodna) Pes je na na vse oči gledal prašiču v korito, ki je bilo polno ob 1(5 d e in koruze, pa mu je zavidal in rekel : «Blagor tebi, moj leni in debeli tovariš! Ti imaš vedno polno korito na osta jo, ne daješ pa nobene ko cisti hiši, ampak delaš samo škodo. Jaz siromak, ki čuvam hišo, življenje in premoženje našega gospodarja, pa ne moreni niti svojega nosa vtakniti v korito. Samo tu pa tam lahko oglodam kakšno kost in vendar moram vso božjo noč po dežja in snegu stražiti okoli hiše, da. sovražnik ne napravi kake, škode». Prašič vzdihne in reče psu: #Zaradi tega mi ne moreš, prijatelj, prav ničesar zaviditi. Nasprotno, jaz zavidam tebe. Ti pač ne veš, zakaj me hiša tako dobro pita, ali vedel boš, ko boš čez nekaj dni mojo kri lokal». I Slovensko gledališče iz Trsta ^ gostuje v nedi I/o 16 t m. v Prosvetni ^ dvorani v Goricit Korso Verdi 13 s komedijo v 'štirih dejanjih BRANISLAVA NUŠIČA a Dr. » Režiser: Adriian Rustia Prevedel: Pavel Droblina Scenograf: lože Cesar Samo ena predstava ob 17. url Nad dve in poI ure smeha. B I Ì) c s s CENE: Sedeži poJdOO in 30 stojišča po 200 in dijaška po I Odgovorni urednik : TEDOLDI VOJMIR Reg. Videmske sodnije št. 47 UPOV.iUFIA C. 1UCLH1 • GORIZIA rinziani della Contea di Gorizia. L’opinione che i sacerdoti non dovrebbero immischiarsi nelle faccende sociali dei Comuni e che, perciò, il Papa non dovrebbe avere nessun ascendente negli affari degli Stati, viene «spressa molto frequentemente dagli Sloveuo-Carinziani di Gorizia. Non. tutti ‘ Resinai ottemperano ai vari obblighi religiosi ed agii atti, che ogni vero Cattolico dovrebbe eseguire varie, volte durante il giorno. Avviene che tutti gli Sloveni dell’Austria (parlo naturalmente della gente di villaggio) e (piasi tutti i Sampietrini, si tolgano il cappello quando suona l’Ave Maria, si segnino e recitino sotto voce (oppure anche ad alta voce) le preghiere prescritte. Molti Resinili invece continuano a rimanere seduti o a stare in piedi, come se nulla, fosse. Siccome poi io, per non offendere i sentimenti delle persone in mezzo alle quali mi trovavo, cercavo di eseguire quei rituali religiosi che mi sembravano usuali — nel caso particolare mi toglievo almeno il cappello — quei Resiani «liberaleggianti» mi guardavano negli occhi ed esprimevano il loro stupore che io, un «professo re» (italiano nel testo) potessi essere tanto retrogrado da osservare una formalità, che poteva ancona avere dell’importanza per un vecchio o per una donnetta, non certo per una persona colta e moderna. L’assenza d’istruzione nei Resiani è compensata da Una certa destrezza sia mentale che pratica. In generale, i Resiani e le Resiane sono gente molto abile. La facilità con. cui essi apprendono le lingue, straniere è semplicemente meravigliosa. Il Rosi a no che parli quattro o cimine lingue non è affatto una eccezione. Questa predisposizione pratica all’apprendimento delle lingue straniere, i Resinai hanno in comune con gli Slavi Oarinziani ed i Sampietrini ( Spjètarei); anzi questi ultimi riescono ancor meglio dei Resiani, perchè riescono a pronunciare le parole straniere del tutto corettamente, mentre la pronuncia dei Resiani conserva sempre quell’intonazione forte che è inconfondibilmente resiana. In alcuni paesi sampietrini ( = dei dintorni di S. Pietro al Natisene) incontrai persone che, anelando per il mondo ( = po bjèlu svètu) come venditori di quadri, ecc. avevano imparato a parlare francese, italiano, tedesco, sloveno, polacco e perfino il russo. Uno di costóro, un certo Ivàn Pagòn, un mio conoscente, sapeva bene tutte le lingue dell’impero austriaco, e cioè il tedesco, l’italiano, il friulano, lo sloveno il. serbo-croato, il cecoslovacco, il polacco e 1 ungherese. l’ila ragazza semplice, dopo essere stata a. Trieste come domestica per circa tre mesi, parlava distintamente l’italiano; capitata poi in una, città tedesca, presso una famiglia tedesca, quella stessa ragazza, dopo sol» sei mesi, era padrona del tedesco, che è ancor più difficile dell’italiano. Comunque sia, i Resiani non sono da meno degli altri Slavi, loro vicini, per la conoscenza delle lingue straniere, anzi, come numero di persone che le parlano, superano di molto tutti i loro vicini : questo, perchè essi viaggiano di più e si trovano ad avere relazioni commerciali vastissime. Essi, poi, non si limitano alla conoscenza della lingua parlata, ma quando occorre, imparano da soli anche a, leggere e scrivere nella lingua straniera;. Grazie a queste preziose difficoltà, quelli che si dedicano al commercio delle frutta, conducono una vasta corrispondenza con ditte italiane e tedesche (austriache), nelle lingue italiana e tedesca. L’attuale impiegato comunale di Resia, Antonio Buttolo, merita una particolare menzione. Ecco la sua storia com’essa mi fu raccontata da alcuni suoi compaesani. Da giovane egli si era occupato di questo e di quello, come gli veniva, allo stesso modo come fanno gli altri Resiani. Portava la, sua, gerla, stagnava ed accomodava pentole e tegami: cercava di sbarcare il lunario. Trovandosi una volta >n Stiria, venne assunto come giornaliero da un agrimensore. Lavorando alle misurazioni delle terre, sorse in lui tanto interesse per gli studi, che, pur avendo già trenta anni ed essendo analfabeta, si diede a studiare ed in breve tempo imparò a leggere ed a scrivere. Attualmente egli parla, legge e scrive l’italiano, i] tedesco lo sloveno; parla naturalmente il resiano e perfino il francese. Ed è questo che più di tutto stupisce, che egli, senza l’aiuto di nessun insegnante, abbia imparato il francese e lo parli abbastanza correntemente. Oltre alle lingue, egli ha acquistato un bagaglio notevole di nozioni di storia, di geografia e di etnografia e che sia persona colta non viene da dubitare, anzi è molto interessante scambiare quattro chiacchiere con lui su qualsiasi argomento. Egli ha ora circa sessanta anni ed è considerato il migliore scrivano comunale di tutto il Distretto di Moggio. Grazie all’intelligenza dei Resiani, non mi è mai capitato di trovare l’incomprensione, quando trascrivevo e registravo frasi ed espressioni della lingua del popolo. Mi riferisco a quella specie d’incomprensione che invece avevo tanto spesso incontrato nel raccogliere i materiali per il dialetto dei Polabi (v. Laut — and Pormenlehre der polabisen Sprache. St. — 1871 pp. 12 e seguenti). Essa consiste nel fatto che l'interrogato s’allontana, dalla domanda, nella sua risposta; ad esempio: alla domnda «Come si dice nel vostro dialetto — Voi mangiate?», la risposta è «Io mangiai». Qualche cosa di simile m’è successo a Resa una sola volta. Una fanciulla non r usciva affatto a eompredere la mia domanda, che era: «Come dite in resiano — Voi mangiate?». Benché avessi chiesto in italiano ed ella comprendesse il significato delle parole italiane, non ebbi risposta. Chiesi allora: «Kàko se dì — Voi mangiate?»; ma la sua risposta fu: «Tji sta joèdli baj vi?» ( = mangiasti« voi?). Ripetei ancora la domanda. La risposta fu: «Njèli mi bròmo jìst» ( = ora andiamo a mangiare). Alla fine cambiai la frase, ina tutto inutilmente purtroppo. Dissi «Kako mara v an ritjìt, ko vi jèta?» ( — come dovete dire quando mangiate?). Ma la esposta fu: «Bùh vari zèhnaj» ■( = Dio vi benedica, che è la formula per augurare Buon appetito).