kulturno - politično glasilo svetovnih in dom ačih LETO XI/ŠTEVILKA 16 CELOVEC, DNE 23. APRILA 1959 dogo d kov CENA 1.50 ŠILINGA Zapad in Nemci Eno izmed glavnih vprašanj, ki danes vznemirja svet, je ureditev nemškega prostora, ki so si ga zmagoviti zavezniki leta 1945 razdelili med seboj. Toda narodi so živi organizmi in delitev takega živega telesa ustvarja vedno nove probleme. In s tešni se bo v prvi vrsti bavila bližnja konferenca zunanjih ministrov velesil, ki se 10. maja sestanejo v Ženevi, ob obalah lepega Lemanskega jezera v Švici. Ker pa leži nemški prostor v osrčju Evrope, je od njega ureditve odvisna tudi usoda Evrope. Bolj kot kdaj koli prej je danes resničen izrek, da smo vsi skupaj na eni ladji, pa naj nam je to prav ali ne. Pa poglejmo sedaj nekoliko pobliže to nemško vprašanje . Iz štirih prvotnih zasedbenih con, to je ameriške, britanske, francoske in sovjetske, sta sčasoma nastali dve, kajti med zapadnimi zavezniki Ameriko, Veliko Britanijo in Francijo na eni strani ter Sovjetsko zvezo na drugi strani so kmalu nastali spori, ki so se prelevili v „mrzlo vojno”. Ta se odigrava po vsem svetu, predvsem pa na telesu poražene Nemčije. Z ameriško pomočjo so se za-padne nemške cone kmalu gospodarsko dvignile in združile v Zvezni republiki Nemčiji s prestolnico v Bonnu in demokratično vladavino zapadne-ga tipa. Sovjetska cona pa se je prelevila v Ljudsko republiko Nemčijo s sedežem v Pankowu. Le ▼ Berlinu je ostala v veljavi razredilev na cone in 'zasedbena oblast štirih velesil, kajti to mesto sicer leži globoko v notranjosti sovjetske cone, vendar so zapadnjaki napeli vse sile, tla ostanejo v nekdanji nemški prestolnici. To so pokazali leta 1948, ki jih je Stalin poskušal izgnati iz mesta » tem, da jim je odrezal vse dovozne poti po suhem in po vodi. Toda ostala je pot po zraku in Amerikanci so takoj upostavili mogočen „letalski most”, ki nima primere v zgodovini ter rešili mesto pred lakoto, sebe pa pred političnim porazom. Zapadna Nemčija je stopila v Atlantski pakt, Vzhodna pa je postala del satelitskega sistema Sovjetske zveze. Obe strani sta s tem svoje vojne pridobitve vojaško, politično in gospodarsko konsolidirali in zavarovali. Zapadnonemški politiki so uspeli dobiti s strani atlantskih zaveznikov obljubo, da bodo ti podpirali bonnsko vlado pri njenih prizadevanjih za nemško zedinjenje. Ustvarjen je bil tudi ustrezni program: najprej bi naj bile izvedene v obeh Nem-čijah svobodne volitve pod mednarodno kontrolo, nato pa bi naj iz tako izvoljenega ljudskega zastopstva sestavljena po demokratskih pravilih skupna vsenemška vlada. Sovjetska zveza na te predloge ni hotela nikdar pristati, ker bi to pomenilo praktično izgubo tega, kar si je v vojni proti Hitlerju pridobila. Po drugi strani bi sc pa z izgubo Vzhodne Nemčije zamajal ves satelitski sistem, kajti Čehoslovaška in Poljska ne bi bili -več obkoljeni. V zameno za take volitve pa je Sovjetska zveza predlagala pogajanja in sodelovanje med obema nemškima državama, umik vseh tujih čet kz srednjeevropskega prostora in končno nevtralizacijo Nemčije. To bi pa praktično pomenilo, da bi ta nevtralizirana Nemčija prišla v celoti pod sovjetski vpliv, kajti dočim bi se ameriške čete morale pri umiku iz Nemčije umakniti preko oceana, bi pa sovjetske čete ostale na Poljskem, to je v neposredni bližini. Jasno je bilo, da Zapad na te predloge ni pristal. Tako je nemško vprašanje zašlo v slepo ulico. Iz tega položaja lahko nastanejo mnoge nevarnosti, kot kaže nova berlinska kriza, ko Stalinov naslednik Hruščev poskuša zopet spraviti zapadnjake iz nekdanje nemške prestolnice. Očitno je, da nobeden izmed „vclikih” v bistvenih točkah ne mara popustiti, vojne si pa zaradi tega tudi ne upa začeti ne eden in ne drugi, oziroma oba vesta, da je ne smeta začeti. V tem položaju si na Zapadli vedno bolj utira pot misel, da nima pomena si zakrivati oči pred dejstvi ter da je treba priznati tudi v diplomatski formi obstoj dveh nemških držav. Res je, ‘da z ozirom na Nemce to ni idealna rešitev in da bo razdeljenost nemškega naroda povzročala resne probleme. Po drugi strani pa, kdo ve kakšne še večje probleme bi utegnila povzročiti nova zedinjena in oborožena Nemčija. Hruščev bolan Pozornost inozemskih opazovalcev je zbudila vest moskoVskih časopisov, da je Nikita Hruščev, generalni tajnik komunistične stranke in ministrski predsednik Sovjetske zveze obhajal svoj 65. rojstni dan. Vest je bila objavljena dne 19. aprila, ko pa so nekateri vestneži prelistali koledar obletnic važnih sovjetskih osebnosti, so ugotovili, da je vsemogočni Nikita bil že 16. aprila 65 let star. Ko so se pa potem še dalje zanimali, so ugotovili, da se je Hruščev zadnjikrat, pojavil v javnosti 27. marca, ko je sprejel generalnega tajnika Združenih narodov Daga Hammar-skjolda. Zvedelo se je, da je baje Hruščeva ob priliki nekega sprejema na poslaništvu Vzhodne Nemčije* zadela kap in da se je v začetku aprila podal na oddih na Krim, kjer je še sedaj. O značaju bolezni ne prinaša časopisje nobene vesti in tudi inozemski časnikarji niso mogli ničesar zvedeti. Na zunaj izgleda, da je Hruščev še vedno neomejeni gospodar Sovjetske zveze, kajti uradno glasilo »Pravda« prinaša nenavadno dolge"čestitke, ki sp mu jih izrekli Mikojan in drugi člani vlade, v uvodniku pa slavi Hruščeva kot »moža prekipevajoče energije«, ki ga diči »drzna podjetnost in preizkušena modrost«. Srčne težave so postale nekake poklicne bolezni politikov današnjih dni. Predsednik Eisenhower je utrpel že dva srčna napada, a si je potem vedno opomogel. Vendar je med njim in Hruščevom velika razlika, kajti njemu je mesto predsednika do izteka njegove po zakonu določene dobe zagotovljeno, Hruščev pa ostane na oblasti samo tako dolgo, dokler se more sam na njej vzdržati. In ta borba je vse prej kot lahka. Vedno pogostejše srčne bolezni vodilnih politikov pa kažejo, dd je kljub sijaju in opojnosti oblasti, ki jo imajo ti možje v rokah, ta poklic le zelo naporen in jih zanj ne kaže zavidati. Incident ministra Figia pred Evropskim svetom Ob priliki 10-letnice obstoja Evropskega sveta, ki ima svoj sedež v Strassburgu in združuje v posvetovalno skupnost srednje in zapadnoevropske države, je avstrijski zunanji minister Figi bil določen kot slavnostni govornik, kajti on je sedaj predsednik odbora ministrov držav-članic Sveta. Minister Figi je, kot je pri takih prilikah običaj, svoj govor sestavil v pismeni obliki in ga v prevodu že pred pričetkom seje posvetovalnega evropskega parlamenta dal na razpolago vsem članom, med katerimi so tudi italijanski parlamentarci. V Figlovem govoru je bilo omenjeno tudi vprašanje Južne Tirolske kot ena izmed zadev, pri katerih se je dosedanje sodelovanje evropskih narodov izkazalo kot nezadostno. Na to je bil navezan poziv za rešitev tega vprašanja v evropskem duhu, kajti sicer se bo Avstrija morala pritožiti na mednarodne ustanove. čim je med slo Vesnini govorom ing. Figi izrekel besedo Južna Tirolska, ga je prekinil italijanski poslanec Lucifero in izjavil, da vprašanje Južne Tirolske ni na dnevnem redu. Predsednik skupščine, Belgijec Dehouse, je temu stališču pritrdil, ker ni običaj pri Skupnih slovesnostih načenjati sporna vprašanja. Ing. Figi je to sprejel na znanje, izpustil odstavek o Južni Tirolski ter v naglici končal še preostali del svojega govora. Ta incident je zapustil v mednarodnopolitičnih krogih neprijeten vtis. Tudi v Avstriji so mnenja o umestnosti tega koraka deljena. Resolucija tržaških Slovencev o Koroški Glavni odbor »Slovenske demokratske zveze« v Trstu se je sestal pred kratkim pod predsedstvom dr. Josipa Angeletta in obravnaval tekoče zadeve. Član odbora prof. Rudolf je podal obsežno in temeljito poročilo o položaju na Koroškem, ki ga v bistvenih točkah objavlja ondotni list »Demokracija«. Na seji je predlagal protestno resolucijo, ki je bila po živahnem razpravljanju soglasno sprejeta. Ta pravi med drugim: Demokratični Slovenci, organizirani v Slovenski demokratski zvezi za Tržaško ozemlje, energično protestiramo proti sistematičnemu raznarodovanju naših bratov na Koroškem, ki ga nemškoavstrijske oblasti in zasebniki izvajajo že stoletja. To se je dogajalo z nasilnim naseljevanjem Nemcev na slovensko zemljo, z, ustrahovanjem Slovencev v »vindišarje«. — Demokratični Slovenci Tržaškega ozemlja pozivamo svetovno javnost in zadevne mednarodne organizacije, da v interesu miru v osrčju Evrope iztrebijo preživelo kolonialno in raznarodovalno dediščino nacizma in fašizma. -KRATKE VESTI — V zapečatenem železniškem vagonu je pobegnila 61-letna Elizabeta N. s svojim 15-letnim sinom iz Madžarske, potem ko so ji omlotno. oblasti odbile vse prošnje za izselitev k možu, ki živi y Braziliji. Ta 'je že za časa velikega madžarskega upora bil prišel v Avstrijo in odšel nato naprej v Brazilijo. Prvič z Dunaja v Moskvo je poletelo potniško letalo avstrijske letalske družbe AUA. Konec maja bo na temelju sporazuma med Avstrijo in sovjetsko vlado uvedena služba avstrijske letalske družbe med obema prestolnicama. V Ameriki je prvič nastopil sloviti »Balet Bolšoj« iz Moskve. Že več mesecev pred prihodom tega najboljšega ruskega baleta so bile vse karte vnaprej razprodane in ameriški aranžer gostovanja, znani »mana-ger« Sol Hurok, si je nakopal na tisoče sovražnikov med osebam, ki jim ni mogel dati kart, čeprav so mu nudile kakršno koli vsoto. Pri tem gostovanju je sicer dobro zaslužil, pač pa je zaradi skrbi in razburjenja izgubil 3 kg na teži, je potožil. Protiletalsko zaščitno vajo so imeli v New Yorku (USA) minuli teden. Bila je tako stroga in natančno izvedena, da so celo na največji svetovni borzi, na znani Wall Street, morali za pol ure ustaviti I borzno poslovanje. Na skupno 37 let ječe je bilo obsojenih 5 študentov univerze v Draždanih (Dresden) v Vzhodni Nemčiji. Državni pravilnik jim je očital, da so fantje pripravljali politični prevrat v deželi z namenom, da zrušijo sedanjo komunistično vladavino in da so izvrševali sabotažna dejanja proti »ljudski imovini«. Razprava je bila za zaprtimi vrati. Papež bo poročil belgijskega princa Alberta, 21-letnega mlajšega brata sedanjega belgijskega kralja Baldovina, z italijansko princeso Karlo Ruffo di Calabria. Upajo, da se bo kmalu tudi prinčev kraljevski brat, ki je znan po svoji boječnosti 'do žensk, odločil za ta korak, vsaj iz »državnih razlogov«. Nevest, tudi zelo bogatih, mu •ne manjka. Dirkač je zavozil v množico pri -neki avtomobilski tekmi v Argentini. Pri tem je 10 gledalcev obležalo na mestu mrtvih, med njimi sta bili dve ženski in en otrok. Tudi dirkač sam je utrpel smrtnonevar-ne poškodbe in so ga prepeljali v bolnico. Od 32 tekmovalcev je samo 19 doseglo cilj. Državni udar je spodletel v Boliviji (Južna Amerika), poročajo iz prestolnice La Paz. Vojaštvo je nastopilo z orožjem proti desničarskim upornikom. V bojih je padlo 54 oseb, nadaljnjih 129 oseb pa je bilo ranjenih. Uporniki so poskušali /. orožjem zavzeti vojašnice, vladno palačo, pošto in radijsko postajo. Voditelj upor-nikov Rafael de la Vega je po zlomu upora izvršil samomor. šolski zakon je treba spremeniti Ob robu volilne propagande »Volkszeitung«, Celovec, dne 14. IV. 1959: O volilnem govoru zveznega kanclerja ing. Raaba na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu beremo v oipenjenem listu: »Kander je začel svoj govor s spominom na Maribor, skozi katerega je leta 1918 v sklenjenem redu vodil svojo četo. V Mariboru je Že bila jugoslovanska Narodna garda, ki se je veselila, da se je iztrgala iz takozvahe »ječe narodov — Avstrije«. Takrat so veseli odšli od nas, danes bi se pa s prav takim veseljem vrnili, če bi imeli glasovnico za svobodne volitve.« »Tagespost«, Gradec, dne 16. IV. 1959: »Gradec (APA, ED). Po soglasnih poročilih več Avstrijcev, ki so včeraj prekoračili mejo pri špilju, prihajajoč iz Jugoslavije, so včeraj okrog 19. ure slovenski de-mbnstrantje v Mariboru nadlegovali in zmerjali vozače avstrijskih avtomobilov.' Osebno ni bil nihče napaden, vendar je nekaj avstrijskih vozil bilo poškodovanih. Tako so enemu vozilu odtrgali spoznavno tablico in prerezali električne napeljave. Drugim vozilom so stranice pomazali s slovenskimi napisi, ki so protestirali proti novemu zakonu o manjšinskem šolstvu na Koroškem.« Dunajski tednik »Heute« poroča: »V dunajskih političnih krogih se pojavlja mnenje, da bi bilo treba zakon o šolstvu za slovensko manjšino na Koroškem spremeniti, v primeru da so nekatere določbe tako nejasno izražene, da bi bilo moč ta zakon izrabljati za pritisk na voljo slovenskih staršev.« _I N a še prireditve == ST- LlPš šentlipška Farna mladina vabi na igro: »POCENI PRSTAN«, ki se vrši v nedeljo, dne 3. maja t. 1., ob 3. uri popoldne v Farni dvorani v St. Lipsu. Vsi prisrčno vabljeni! Politični teden Po sveto ... Zatišče pred konferenco V pričakovanju konference zunanjih ministrov je v svetovni politiki nastopilo neke vrste zatišje. Očividno je, da se obe strani namenoma vzdržujeta potez, ki bi utegnile nasprotno stran razdražiti, ali pa ji celo dati povod, da na podjetneža pokaže s prstom češ, ta je rušilec miru! Vendar pa je bilo tudi v tem tednu nekaj dogodkov, ki jih velja omeniti. Dulles odstopil, Herter nastopil Kot je že bilo pričakovati, so zdravniki morali priznati, da ameriškemu zunanjemu ministru Johnu Posterju Dullesu ne morejo pomagati. Rakastega obolenja, na katerem trpi Dulles, tudi z najmodernejšimi sredstvi zdravniške vede ni bilo moč ustaviti. Državni predsednik Eisenhower se je moral temu dejstvu vdati in sprejeti Dullesov odstop, čeprav se je le z velikim Obžalovanjem ločil od svojega svetovalca, ki ga je najbolj upošteval. . Z Dullesovim odstopom je odšel iz svetovno politične pozornice mož izrednih lastnosti, ki je v zadnjih petih letih suvereno oblikoval smer ameriške zunanja politike in s tem merodajno soodločeval o usodi sveta. Bil je mož globokega razuma in trdnih načel, ki jih je dosledno uveljavljal. S svojo včasih naravnost nediplo-matično odkritosrčnostjo si je nakopal mnogo sovražnikov, vendar ni nihče upal dvomiti v iskrenost njegovega dela. Bil je odporen proti slehernemu pritisku in izsiljevanju. To so njegovi nasprotniki tudi onstran železne zavese vedeli in čeprav so ga strupeno napadali, se niso mogli ubraniti nekega spoštovanja pred njegovo doslednostjo. Po poklicu je bil odvetnik, eden izmed najznamenitejših v Ameriki. Bil je tudi globoko veren človek. On sam je bil sicer protestant, njegov sin pa je postal katoličan in celo jezuitski redovnik. Z njim je odšel, in to v tragičnih okolščinah, z mednarodno politične pozornice tudi velik zagovornik pravice, miru in svobode. Za njegovega naslednika je bil imenovan njegov dosedanji namestnik Christian Herter. Tudi ta mož, ki se je kot guverner ameriške zvezne države (po naše dežele) Massachussets izkazal kot mož svobodoljubnih idej, je nastopil težko dediščino v težkem trenutku. Kajti brez dvoma gremo prek konferenc, ki so napovedane za to poletje, k novemu višku povojne mednarodne politike, ko se bo znova odločevala usoda miru. Dalai lama obtožuje komunistično Kitajsko Verski in svetni poglavar Tibetancev-Dalai lame je prispel v Mussorie, kraj, ki mu ga je indijska vlada odkazala za bivališče in stopil pred svetovno javnost s svojo prvo izjavo. V njej je odločno obsodil komunistično kitajsko vlado ter jo obdolžil, da je prelomila pogodbo med Tibetom in Kitajsko, po kateri naj bi Tibet ohranil samovlado in svojo tradicionalno versko in politično ureditev. Kitajci pa so v tej deželi, ki jo vladajo menihi pod vodstvom Dalai lame,'ki je »včlovečeni Buda«, to je neke vrste božanski kralj, hoteli uvesti komu- Dostojevski-Dardi Zločin in kazen: Minulo nedeljo je v srednji dvorani Koncertnega doma v Celovm gostovalo „Sloyensko narodno gledališče” iz Trsta z dramo „Zločin in kazen”, ki jo je po istoimenskem romanu Tjodorja M, Dostojevskega priredil Dino Dardi. V ,,Zločinu in kazni” obravnava Dostojevski eno izmed osnovnih vpraSanj človcSkc bitnosti: boj med dobrim in zlem, med ponižnostjo in prevzetnostjo, med krivdo^ in pokoro. Osrednjo os tega dela tvori vera, brez katere je človek slabotni trs, ki ga vsak veter omaje. Okoli odlomka iz evangelija o Lazarju, ki ga je obudila vera, potem ko je že štiri dni gnil v grobu, razvije Dostojevski svojo zgodbo o študentu Razkolnikovu, ki se je v mladostni drznosti hotel postaviti nad zakon, nad vero, nad krivdo in pokoro. Toda ko je z zločinom prestopil usodni prag, se je naenkrat znašel sam, beden in negotov, šele skrušeno spoznanje krivde mu prek pokore odpre pot k očiščenju in vstajenju. Iz pestrega kalejdoskopa dogodkov in oseb ,je Dino Dardi izluščil bistveno dogajanje ter ključne osebe in posrečilo se mu nizem in začeli v deželo pošiljati celo kitajske naseljence. Obdolžil je tudi komunistične čete grozodejstev nad prebivalstvom. Kitajske čete so s topovi uničile več samostanov ter pobile mnogo budističnih menihov. Kitajska vlada, ki je doslej trdila, da je bil Dalai lama ugrabljen po upornikih, je na te izjave jezno odgovorila, češ da je Dalai lama' »lažnivec in goljuf.« Po poročilih iz Tibeta v gorskih predelih dežele Še vedno divja upor, ki, ga kitajske čete ne morejo uničiti. Nasser se obrača proti zapadu Sovjetska podpora Iraku, kamor pride vedno več orožja in inštruktorjev iz Sovjetske zveze, je zelo vznemirila Nasser j a, ki mu iraški diktator Kasscm ograža tako prvenstvo med arabskimi nacionalisti, kakor tudi prednostno podporo s strani Sov-jetbv. Izgleda, da so v Moskvi prišli do spoznanja, da utegne šibki Kassem, ki sc mora tudi v lastni državi naslanjati na komuniste, bolje služiti ciljem sovjetske zunanje politike ter da bi bilo Irak laže izgraditi v sovjetsko postojanko kot Egipt, kjer Nasser zapira domače komuniste in se' samo v zunanji politiki naslanja na Sovjetsko zvezo, posebno dokler je to koristilo tudi njemu samemu. Sovjetska zveza je »repatriirala« nekaj sto iraških Kurdov komunističnega prepričanja, ki so se za časa vlade protikomunističnega Nuri paše bili zatekli v Sovjetsko zvezo. To je Nas-serja še bolj vznemirilo in obtožil je Sovjetsko zvezo, da se vmešava v egiptovske notranje razmere, ,ker zahteva izpust komunistov iz ječ. Dejal je celo: »Simpatije, ki si jih je v treh letih v Egiptu Sovjetska zveza pridobila, jih je sedaj v pičlih treh tednih zapravila«. Ni čuda, saj gre Nas-serju za kožo. Na zapadu so topot bili hitri: V Kairo je prispela minuli ponedeljek posebna komisija Svetovne banke, da preuči možnosti za gospodarsko pomoč Egiptu. ... in pri nas v Avstriji Volilna borba se poostrujc Med tem ko se volilni dan vedno bolj približuje, postaja' tudi propagandna borba med strankami vedno ostrejša. Izgleda, da je OeVP šla' v te volitve z bolj jasno in podrobno izdelanim bojnim programom za volilno kampanjo kot socialisti. Objava sicer nekoliko zastarelega poročila o provizijah socialističnih prijateljev pri VOEST-u in drugih velikih podržavljenih podjetjih ni zgrešila učinka, kajti razumljivo je, da ljudi zanima, kako se da na lahek način zaslužiti denar. Socialisti so seveda odgovorili s škandali pri OeVP, toda-stara resnica je, da je prvi udarec najbolj učinkovit, posebno če še pride nepričakovano. Po drugi strani so pa ljudje že na škandale pri takozvanih meščanskih strankah vajeni in jih ne prizadenejo toliko, kot če slišijo, da tudi prijatelji delavstva niso odporni proti krivičnemu ma-monu—• denarju. Volilna borba se je zaradi tega zelo poostrila, o čemer pričajo tudi medsebojna zaplenjevanja časojnsov prek državnega pravdništva, številne tiskovne tožbe pri sodiščih in podobno,. So je v kratki čas dveh ur strniti jedro tega dela Dostojevskega. Dramska zgradba je organična od začetka do konca in izpeljana z velikim smislom za zahteve otira. Gostje iz Trsta so nam nudili predstavo, ki dela čast temu brez dvoma prvorednemu glcdi-lišču. SNG v Trstu razpolaga z vrsto kvalitetnih igralcev in režiser Jože Babič je znal iz njih izvabiti vse, kar pač morejo dati. Režijo je vodil s trdno in gotovo roko, toda s prefinjenim čutom za psihologijo dela, kar je za uspeh take drame neobhodno potrebno. Lika Mamieladova (J. Lu-keš) in preiskovalnega sodnika Portirja Petroviča (R. Naksrt) sta bili dozoreli umetniški ustvaritvi, kot preblisk vrhunske igralske kvalitete in resnične, popolne, igralske zavzetosti pa moramo omeniti kratki, a intenzivni nastop Štefke Drolčcve v vlogi Katcrine Ivanovne. Iz začetne eterične krhkosti in blede ncživljenskosti pa je Sonja (Mira Sardočcva), p Profesor Franc Spirago„je napisal v nemškem jeziku velik »Katoliški ljudski katekizem«, ki ima 7G8 strani. Spiragov katekizem je izšel v 60.000 izvodih. Preveden je na 12 jezikov. Katekizem je škofijsko odobren in Orl mnogih škofov priporočen. Med drugim tudi od škofijskega ordinariata v Celovcu. Ko Spirago govori o zapovedih, ki jih je Bog dal človeku, specialno ko govori o zapovedi ljubezni do bližnjega, ima posebno poglavje z naslovom: Narodnostno zadržanje kristjanov. V tem poglavju pravi Spirago to-le: »Kristjan sme in mora svoj narod bolj ljubiti nego tujega; kajti ta ljubezen je že od narave v človeku in je krščanska vera ne odpravlja, marveč jo poveličuje in goji. Če rečemo: Kristjan sme svoj narod ljubiti, je rečeno premalo. Marveč reči moramo: Kristjan mora svoj narod ljubiti. Ljubezen do samega sebe in ljubezen do staršev tudi ni samo dovoljena, marveč zapovedana. In zakaj moramo ljubiti narod, iz katerega izhajamo in ki mu pripadamo? Ker je narod velika družina, veliko krvno sorodstvo. Kakor svoje krvne sorodnike bolj ljubimo nego tujce, tako moramo tudi svoj narod bolj ljubiti kakor vsakega tujega. In kakor otrok svojo lastno mater bolj ljubi nego tujo, ne da bi tujo zaničeval ali sovražil, tako moramo tudi mi sVoj narod bolj ljubiti nego tujega, ne da bi tujega zaničevali ali sovražili. Ljubezen do naroda je torej utemeljena v naravnem zakonu, to se pravi: v volji Stvarnikovi. Ljubezen do naroda kažemo s tem, da svoj narod visoko cenimo (obrajtamo) in z dovoljenimi sredstvi prispevamo v njegov prospeh in obrambo. V obrambo svojega naroda smo posebno tedaj upravičeni, če skušajo naš jezik zatirati. Zatiranje lastne govorice občuti vsak sonarodnjak tako, kakor bi mu trgali jezik iz ust.« Tako Spirago. Ljubiti svoj narod je torej moralna dolžnost. Nemoralno je torej biti brezbrižen nasproti svojemu narodu; nemoralno je svojega naroda in svoje materinske govorice se sramovati; nemoralno je svoj narod in svojo materinsko govorico prezirati in zaničevati! Vsak Človek in torej tudi starši imajo moralno dolžnost ljubiti svoj narod. Spirago pravi: »Napako stori torej, kdor je nasproti svojemu narodu brezbrižen ali kdor zataji svojo pripadnost do njega.« Kakšno napako? Moralno napako! Nobenega dvoma ni, da spada k ljubezni do lastnega naroda in do lastne materinske govorice, da svojo materinsko govorico ljubimo; da ji ohranimo Zvestobo; da se v njej izobražujemo in spopolnju-jemo! Vse to je torej za vsakega človeka in torej tudi za starše moralna dolžnost! Starši imajo torej moralno dolžnost, da naučijo svoje otroke svojo materinsko govorico; da skrbijo, da se otroci v tej materinski govoric ispopolnijo ip izobrazijo! Starši storijo torej napako in delajo proti moralnemi^ redu, če so za lastno materinsko govorico brezbrižni; če svojih otrok ne naučijo svoje materinske govorice; če ne skrbijo, ,da se njihovi otroci v tej govorici spopolnijo in izobrazijo! jasno je torej, da starši storijo napako proti moralnemu redu, če odjavijo svoje otroke od pouka v svoji materinski govorici! Na podlagi Spiragovih izvajanj so torej starši dolžni (moralno dolžni) skrbeti in zahtevati, da se njihovi otroci tudi v šoli spolonjujejo in obražujejo v materinski govorici! Odjavljanje otrok od pouka materinske govorice je torej napaka proti moralnemu redu in moralno nedopustno! Starši so torej moralno dolžni svojo ma-teirnsko govorico ljubiti in gojiti in tudi svoje otroke v njej izobraziti! Z moralnega vidika torej starši nimajo nobene pravice, odjaviti svoje otroke od pouka v materinščini! Moralni red uničevati nima nihče pravice, tudi starši ne! Materinsko govorico uničevati pa je proti moralnemu redu! Prazno je torej govorjenje, da imajo starši pravico, zavreči svojo materinsko govorico in odjaviti otroke od pouka v tej govorici! KULTURNI OBZORNIK Uspelo gostovanje slovenskega gledališča iz Trsta Llgledm koroški možje slovanskega rodu (Iz zapuščine pokojnega prelata Valentina Podgorca) Janez Perkovnik Leta 1818. se je v Kotmari vesi pri Lek-šu rodil sin Janez. V tisti dobi so celo otroke dajali v službo po tovarnah. Bližnja tovarna za sukno v Vetrinju jih je naprej potrebovala. LekSov Janez je bil izredno brihten. Vetrinjska tovarna ga je dala za prvi čas v predilnico. Kmalu so zapazili, da se fant izborno spozna na vseh strojih in so ga dali k popravljanju strojev. Da se izobrazi, je tovarna fanta poslala v šolo industrijskega in obrtnega društva. Po dovršenih šolah so ga nastavili kot strojnika. Tovarna je zdaj mladega nadarjenega delavca poslala v razne delavnice in tovarne po notranjeavstrijskih deželah, na češkem in Saškem. Na tem potovanju se je Perkovnfk v marsičem temeljito poučil in razgledal. Vrnil se je kot izborno zvežban strokovnjak v domačo tovarno. Ob domačem potoku je zdaj napravil tovarnico za domače sukno in ob cesti, ki pelje iz Vetrinja v Hodiše, je postavil žago za furnirje. Izumil je mož potem celo vrsto tehničnih pripomočkov: mlatilnico za deteljo, za katero mu je država dala poseben patent. Izumil je iz- Kneževina Monaco se menda sramuje hazardne igre, od katere v veliki meri živi. Prospekti in reklamne brošure vsebujejo temeljite podatke o oceanografskem muzeju in eksotičnem vrtu, o knežji rodbini Grimaldi, športnih prireditvah in podobnem, kazina pa skoraj ne omenjajo. 290 strani debela propagandna knjižica posveča kazinu komaj dve dobri strani, pa še to največ le arhitekturi, jonskim stebrom kazina, gledališču in slovitemu baletu. Igralnico omenja en sam stavek. To je vse. Besedo ruleta zaman iščete v knjižici. ^ resnici pa je kazino še danes središče Monaka, vsa pota vodijo vanj. Kdorkoli pride v Monte Carlo, mora pač iti tudi v kazino, pa čeprav je še tako načelen nasprotnik hazardne igre. Ni čuda, če je v kazinu vedno dosti tujcev. Seveda se je danes v Monte Carlu marsikaj spremenilo. Nekdanjega vzdušja Dostojevskega ni več, zaman se oziraš po pravljično bogatih ruskih velikih knezih, ki v hipu poženejo milijonsko premoženje; v kazinskem parku se ne ustreli hihče več. Naša plitva doba ne jemlje več resno niti rulete. To se vidi zlasti v površni obleki obiskovalcev. Smoking iiiiajp skoraj le še uslužbenci - krupjeji. Največja privlačnost je še od časa do časa Churchill, ki z vidnim užitkom sedi pri mizi, katere najmanjši vložek je 1000 frankov. Dobiva skoraj vedno, najrajši stavi na številko 17. Poleg njega sedi na eni strani njegov tajnik, na borno stiskalnico za sadje, s katero je bilo. mogoče stiskati mošt hitreje in doseči boljšo kakovost, kot na domačih stiskalnicah. Perkovnik je postal polagoma uradni strokovnjak in veščak za stroje za vso deželo. Služil je dolga leta v vetrinjski tovarni bratov Moro. S svojo spretnostjo pripomogel, da je vetrinjski loden ali sukno zadobilo svetoven sloves. Pri vsakem prenavljanju tovarniških naprav je Perkovnik prvi spoznaval potrebo in vporabnost novih strojev in je skrbel, da je bilo vse pravočasno modernizirano. Perkovnik pa ni slovel samo po svojem poznanju predil-nih strojfev, bil je veščak tudi za vodne zgradbe. Uspešno ga je uporabljaja tudi Rainerjeva tovarna za svinčene izdelke v Celovcu. Tukaj je bilo treba dobiti novih strojev in primerno tehnično pravilno izkoriščati vodne sile. Na vse to se je Perkovnik razumel in njegove naprave so se vzdržale dolga leta. _ Janez Perkovnik je izrabil naravne talente, katere mu je Bog dal na življenjsko pot. Odlikoval ga pa je tudi preprost, Verni značaj, združen s pridnostjo in vztrajnostjo. f drugi pa Stoji komorni sluga, ki zapisuje »permanence«, vrstni red vrženih številk. Od treh skupin, v katere se delijo obiskovalci kazina, od ljudi, ki igrajo dopoldne, popoldne in zvečer, so večerni igralci najštevilnejši. Večina, predvsem ženske, stavi vsevprek, igralci pokrivajo z »žetoni« (posebnimi igralnimi markicami, ki jih kupiš pri vhodu) posamezne številke ali kombinacije številk, švigajo od mize do mize, stavijo hkrati pri več mizah in izgubljajo pogosto pregled nad svojimi vložki. Zanimivo je opazovati, kako igralci ure in ure sedijo na razne sisteme z nepremičnimi obrazi in začnejo staviti šele po obširnih beležkah in računih. Želijo pač izgubiti denar na- strogo znanstveni način in ne kar tjavdan. In ker so natančno preučili vse verjetnostne račune, je res nerazumljivo, kako se ruletni kroglici vseeno posreči iti preko vseh teh pravil. Druga skupina igralcev, popoldanska, pride povečini z avtobusi iz bližnjih francoskih in italijanskih krajev, prihajajo pa tudi letoviški gostje. Čeprav posameznik ne izgubi dosti, mora biti skupna vsota že kar znatna. Saj, pride na primer v poldrugi uri*običajno okoli 90 avtobusov, z vsakim vsaj 32 jpotnikov. In če izgubi vsak le 2000 frankov, so izgubili vsi skupaj v poldrugi uri dva milijona frankov. Tako gre uro za uro, dan za dnevom. Nekateri dobivajo, nekateri dobijo celo toliko, da se zdi, da ni težko najti sreče pri ruleti. Najbolj zanimiva skupina pa so jutranji igralci. Pojavijo se že pred deseto uro in čakajo, da se kazino odpre. To so poklicni igralci, ki so že izgubili v igralnici manjše ali večje premoženje, ostali denar pa uporabljajo, zdaj za to, da od rulete živijo. To nikakor ni nemogoče in niti ni takp težko, treba je pač imeti majhen kapital in človek se mora zadovoljiti vsak dan z majhnim dobičkom. Pod nobenim pogojem pa se igralec ne sme pustiti zapeljati igralni strasti. Ti profesionalci so resni, stvarni ljudje med 50 in 75 leti, žensk je med njimi le malo. Vsak drugi nosi trak častne legije, ki ga je gotovo tudi zaslužil. V nasprotju z večernimi igralci, ki običajno zaupajo svoje vložke krupjeju, stavijo ti gospodje sami. Najljubši vložek jim je navadno 200 frankov: to je tudi najmanjši. V izjemnih primerih pa tvegajo na mah tudi 5000 ali 10.000 frankov. Njihova igra ne kaže nobene lahkomiselnosti ali razburjenja. To pravzaprav že ni nobena igra več, ampak trdot delo. Včasih se tudi dopoldne znajde v igralnici nekaj klepetajočih in smejočih se turistov. Profesionalci jih kritično pogledajo in igrajo dalje. Po največ eni uri igranja vstanejo in odidejo. Njihovo delo je za ta dan končano, zanje velja sedemurni, delovni dan. Težko je reči ali igro ljubijo ali sovražijo, verjetno tega niti sami ne vedo. t Prve poklicne osebe v igralnici pa so seveda krupejeji. Za vsako mizo so štirje, na vsakem koncu po eden, dva pa izmenoma vrtita ruletno kolo. Nekoliko vzvišeno sedi še peti krupje, takoimenovani šef. Krupjeji spravljajo zaigrani denar in izplačujejo dobitke, hladnokrvno, pa naj gre za 1000 frankov ali za milijon, če se srečni dobitnik izkaže hvaležnega z napitnino v žetonih, oživijo in se v zboru zahvalijo »Merci pour les employes!«. Kazino zaposluje zdaj pri ruleti sami 277 oseb in 30 pri mizah, kjer igrajo bac- čarat. S pisarniškimi uradniki, blagajniki, paži, natakarji, služabniki itd. je v kazinu žaposelnih skupno 900 ljudi. Kdor hoče postati krupje, mora biti prej dve leti v kaki drugi kazinski službi. Nato šele pride v šolo krupejev, kjer se nauči predvsem najpotrebnejših besed tujih jezikov, potem pa šele strokovnih predmetov »chemin de fer«, »trente et quarante« in »crapsa«, od Američanov prinesene igre na kocke. Traja pa še nekaj časa, preden mladi krupje napreduje toliko, da lahko vrti pri ruleti. Njegovo vedenje se ravna po strogih pravilih. Na noben način ne sme nikoli Vtakniti rok v žep, lahko bi ga sumili, da je spravil kak igralni žeton! Robec mu mora vidno moleti iz zunanjega prsnega žepa smokinga. V službi ne sme imeti pri sebi niti žetonov niti denarja. Tudi ne sme z ničimer pokazati, da pozna po dvoranah razdeljene zasebne detektive. Vsaka miza začne igro z žetoni, katerih skupna vrednost znaša najmanj 3 milijone frankov. Razbiti banko, to je dobiti več, kot banka lahko izplača, je danes nemogoče. Naj se zdi karkoli, banka izplača vsak znesek in igra se nadaljuje. Tudi za primer kratkega stika je poskrbljeno: kazino ima lastno elektrarno, ki jo takoj vključijo, brž ko'je potrebno. Krupje je donosen poklic. Mnogo krupjejev ima lastno hišo in svoj avto. Visoke napitnine pa razdelijo po’ določenem ključu med vse, tako da pride povprečno od tisoč frankov na posameznika 30 frankov. Pompozno oblečeni lakaji, ki obiskovalcem prižigajo cigarete ih podobno, pa dobljeno napitnino lahko vso obdržijo. Prebivalci Monaca so državljani posebne vrste. So modri in previdni ljudje. Ne služijo vojakov, ne plačujejo davkov, vstop v kazino jim je prepovedan. Njihova blaginja sloni na neumnosti drugih, zato jim je življenje gotovo še prijetnejše. Dve tretjini človeštva strada Prebivalstvo naše Zemlje narašča tako hitro, dočim proizvodnja živil zaostaja za povečanimi potrebami, je ugotovila neka ameriška statistična organizacija, ki izdaja vsako leto »Popolation Bulletin« (Pregled prebivalstva). Že danes dve tretjini (1.8 milijarde) prebivalstva na svetu stradat Proizvodnja živil je leta 1956 po vsem svetu znašala skupno 800 milijonov ton. Ta živila pa so bila zelo neenakomerno razdeljena po svetu. Dočim v Ameriki in Evropi (predvsem Srednji in Zapadni) vlada sorazmerno obilje, pa prebivalstvo milijonskih držav v Afriki in Aziji strada, če bi razpoložljiva živila enakomerno razdelili po vsem svetu, že sedanja proizvodnja ne bi zadoščala več za normalne potrebe človeškega telesa. Vsi bi morali stisniti pa- sove kot v letih najhujšega vojnega pomanjkanja. Zaradi izboljšane zdravstvene službe po vsem svetu, uspešnega zatiranja nalezljivih bolezni je tudi v zaostalih predelih umrljivost otrok zelo padla, starostna doba ljudi pa se je znatno podaljšala. Presežek rojstev je iz leta v leto večji. V naslednjih dveh letih se bo prebivalstvo Zemlje povečalo za 100 milijonov. Danes cenijo prebivalstvo Zemlje na dve in tričetrt milijarde, leta 1962 bo na Zemlji bržkone 3 milijarde ljudi, leta 2000 pa 6 milijard. ) Iz leta v leto postaja večja potreba po živilih, katerih proizvodnjo bo treba zvišati s povečano uporabo umetnih gnojil, z obdelavo novih sedaj neizkoriščenih površin, treba bo pa najti tudi nove možnosti pridelave hrane iz morskih alg (rastlin, ki rastejo v vodi). V igralnici Monte Carla FRAN ERJAVEC: 235 koroški Slovenci III. del j Kot tisoč let prej Karel Veliki, je hotel dobiti tudi Napoleon potrdilo svojega novega dostojanstva od najvišje duhovne oblasti na zemlji, zato ni naročil povabiti k svoji posvetitvi in kronanju le najuglednejše predstavnike iz vse države, temveč je naprosil Varnega papeža, da izvrši kronanje. Papež se je uekaj časa pomišljal, da ne bi preveč vznevoljil ostalih vladarjev, končno je pa na veliko razočaranje rojalistov le pristal v upanju, da doseže s tem kake nove ugodnosti za Cerkev. Kronanje je bilo izvršeno z vsem sijajem dne 2. XII. 1804. v pariški stolnici No-tre-Dame, a preden bi mu moral papež položiti krono na glavo, ga je Napoleon prehitel, vzel krono in si jo sam posadil na glavo, zatem pa še svoji ženi Jožefini (baje je bil pa papež o tem v zadnjem trenutku obveščen), nakar je prisegel na svobodo in enakost. Toda velike slavnosti, ki so spremljale Napoleonovo kronanje^ so le malo povečale njegov ugled, pač ga je pa to prvič vidno oddaljilo od ljudstva. Medtem je trajala že skoro dve leti vojna z Anglijo brez kakih vidnih uspehov, obema strankama pa povzročala številne nepredvidene težkoče. Anglija je imela tedaj '55 linijskih bojnih ladij (kmalu zatem pa celo 115) proti komaj 13 popolnoma opremljenim francoskim, zato je lahko takoj zaprla francoske luke in zatrla vso francosko pomorsko trgovino. Napoleon je skušal čimbolj pospešiti svojo oborožitev, toda manjkalo mu je denarja, vkljub temu da je iztisnil od vazalnih držav vse, kar se je le dalo; zasedel je pa več važnih luk v Sredozemlju in ob Severnem morju in zaplenjal angleško blago, kjer koli ga je dosegel. Toda to Angležev seveda še ni moglo spraviti na kolena. Glede na ta neodločni položaj Napoleonu ni preosta-jalo drugega, kot da skuša vdreti v samo Anglijo. Kakor že tri leta poprej, je začel tudi sedaj zbirati posebno »»veliko armado« (»Grande armee«) ob Rokavskem prelivu in resno mislil na vdor v Anglijo, ki je bila na suhem brez upoštevanja vrednih bojnih sil, a je imela zato tem več žilave vztrajnosti. Napoleonu čet seveda ni manjkalo, toda pri njem je bilo glavno vprašanje, kako priti čez morje, zlasti ker je Rokavski preliv navadno jako razburkan. Iskal je raznih načinov in sredstev, a končno je spoznal, da je prevoz možen le v megli s pomočjo bojnih ladij, katerih je imel pa premalo in prešibkih napram angleškim, ne glede na mnogo večjo angleško pomorsko izurjenost. Vkljub temu je pa ukazal meseca maja svoji sredozemski eskadri, da predre angleško blokado, se združi z ono v Brestu ter nato očisti Rokavski preliv, in tudi sam se je potem poleti podal k svoji »veliki armadi« v Boulogne. Toda ker je pozimi 1. 1804—05. zaradi Napoleonove politike v Italiji vnovič grozil avstrijski napad, je bil prisiljen svoj vdor v Angliji odložiti, a svojo mornarico je napotil v Ameriko, da bi tam vznemirjala angleške kolonije. Ker so pa Angleži nadlegovali tudi Špance, so jim konec 1. 1804. napovedali vojno še ti in združili svojo mornarico s francosko. To je opogumilo Napoleona, da je vnovič ukazal združeni francosko-španski mornarici, naj ' najprej zanese čim večji nered v angleško mornarico, nato pa krene proti Rokavskemu prelivu in sprejme tam bitko, nakar bi izrabil prve meglene dni in vdrl v Anglijo. Francoska sredozemska mornarica se je zato vrnila v evropske vode, križarila par mesecev ob zapadnih obalah in prihajala večkrat v spopade z manjšimi angleškimi eskadrami. Ker je bil pa Napoleon medtem izvedel, da se pripravljata na napad tudi Rusija in Avstrija, je moral vnovič opustiti misel na vdor v Anglijo in odvesti konec meseca julija svojo »veliko armado« proti Nemčiji, mornarici je pa ukazal,, naj krene nazaj v Sredozemlje. Zgodovinskega dne 21. X. 1804. je plula francosko-špan-ska mornarica (33 bojnih ladij) mimo rta Trafalgar (za-padno od Gibraltarja). Tu jo je napadla angleška mornarica pod poveljstvom Nelsona, jo deloma uničila, deloma pa razpršila in to je uničil potem naslednjo noč vihar. Rešilo se je komaj 9 ladij in misel na kako izkrcanje v Angliji je bila sedaj seveda dokončno pokopana. Tako so ostali Angleži resda brez vsakega resnega nasprotnika na morjih, toda vojna se ni odločevala tu, temveč na kopnem. v Angleži so izrabili svojo prevlado na morju seveda za to, da so skušali blokirati vso francosko pomorsko trgovino, a Napoleon je skušal na drugi strani blokirati Anglijo s tem, da ni hotel izprazniti zasedene Holandije, da je zaprl Angležem vse luke tistih celinskih držav, ki jih je bolj ali manj obvladoval. Že tedaj je začel Napoleon uvidevati, da bo mogel obvladati Evropo le s tem, če ustvari iz vse celine eno samo gospodarsko celoto in to popolnoma zapre Angliji (»celinska zapora«). Toda kakih učinkovitejših uspehov tedaj še ni mogla pokazati ne prva in ne druga blokada (zapora), zlasti ker sta pstala Baltik in Jadran še vedno odprta. Napoleon pa ni nikoli opustil upanja, da bo prej ali slej uklonil Angleže s tem, da jim bo onemogočil ves njihov izvoz na evropska tržišča. Ta medsebojna blokada bi ne bila tedaj še niti preveč vznevoljevala drugih držav, ako bi pri vladarjih ne bila trajno tlela mržnja proti »korziškemu uzurpatorju«, kakor so navadno nazivali Napoleona na tujih dvorih. (Dalje prihodnjič) ) SELE (Zanimivo odkritje, »Veriga« in slovo) Stare lesene pd. Klemenejeve hiše, ki je že lezla na kup, ni več. Na njenem mestu se bo kmalu dvignila nova, večja, zidana hiša. Pri kopanju temeljev za novo hišo so zadeli na močne zidove pod prejšnjim tlakom, ki so tvorili štiri male prostore brez vhodov. Domneva se, da so to bila skrivališča za skrivače iz tistih časov, ko so fante lovili za dolgotrajno vojaško službovanje. Na planini pod Košuto je vojaško strelišče. Zdaj bo menda vojaščina le začela graditi tja nameravano cesto. Vojaki so že odstranili dva Kobovnikova hleva, ki bi cesto ovirala in bodo posestnici postavili novega. Vsako lejo pridejo na tretjo povelikonoč-no nedeljo k nam v procesiji Obirčani. Ob tej priliki je posebno zanje prosvetno društvo ponovilo igro »Veriga«. Nastop tamburašev in zelo dobro podana igra sta vsem gledalcem močno ugajala. Pri igri je v vlogi Mine, Markove žene, še nastopila Ana Oraže, pd. Hajnžičeva, lahko rečemo, najboljša igralka našega odra. To je bil njen poslovilni nastop. Naslednji dan se je že podala na službeno mesto v bolniški zavod sester salezijank na Pre-darlsko. Idealno dekle so vsi zelo spoštovali in jo bo močno pogrešala domača družina, dekliška kongregacija in mnogi drugi. Naj jo pri prvem odhodu v svet vodi božja roka povsod in jo še privede k nam v domači kraj! ŠT. PETER PRI GRABŠTAJNU Dne 23. marca, na Veliki četrtek smo spremili na pokopališče v Jelovcah Valentina Piceja, Petricovega očeta, ki je umrl po kratki bolezni. Žalujoči družini iskreno sožalje. / ŠT. VID V PODJUNI Kakor je naš list že poročal, je tukajšnje izobraževalno društvo dvakrat priredilo v Voglovi dvorani igro »Prisega ob polnoči«, z njo pa je gostovalo tudi v Žitari vesi. Polna dvorana pri vseh treh prireditvah je naj lepše priznanje za trud požrtvovalnih igralcev. Dne 22. februarja je izobraževalno društvo »Danica« imelo svoj občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen dosedanji zaslužni predsednik Milan Hobel, Rojakov v Pogrčah. Tudi ostali odbor je ostal povečini nespremenjen. Želimo mu v novem poslovnem letu obilo uspeha. V mesecu marcu smo tudi pri nas imeli šivalni tečaj z običajnim zaključkom na velikonočni ponedeljek. ŽITARA VES . V torek, dne 7. aprila smo pokopali Petra Kuesa star., Rogačevega očeta na Ve-selah. Rajni je zadnja leta svojega življenja prebil pri hčerki Jožefi, omoženi v Žitari vesi. Pokojnik je bil vedrega zna- ri ms mTvomkem čaja in znan kot šaljivec. Obilna udeležba ljudstva na pogrebu je bila dokaz njegove priljubljenosti, želimo njegovi duši večni pokoj, težko prizadetim sorodnikom pa izražamo naše sožalje. KAPLA NA DRAVI Od pristojne strani smo zvedeli: V nedeljo dne 26. aprila bo pri nas birma. Začetek točno ob 8. uri zjutraj. Opozarjamo birmance in botre, pa tudi vse ostale vernike, da pridejo pravočasno v farno cerkev. GORENCE Zelo poredko se oglašamo v našem listu, ki ga pa radi prebiramo. Ne pravijo pa zastohj, da smo zaplankani. Kajti na severu imamo goro Gorenčico, na kateri teče jezikovna meja in samb cesta Velikovec —Labud nas povezuje z ostalim svetom. Izgleda pa, da bo kmalu bolje. Minuli teden so se k nam pripeljali blesteči črni avtomobili in v enem je sedel sam minister Waldbrunner. Od slovesnega začetka gradbenih del za elektrarno v Kazazah so ‘v devetih avtomobilih prišli k nam, da si ogledajo novo traso (progo), po kateri bo tekla slovita Podjunska železnica. Prav posebno so si ogledali kraj, kjer bodo postavili visok most čez Dravo. Je to na severnem bregu reke kakih 20 korakov zahodno od posestnika pd. Ladičnika, na južnem bregu pa kakih»200 korakov vzhodno od posestnika pd. Anžeja. Od tam bo železnica tekla proti Dobu in Pliberku. Blizu hiše pd. Gore bodo pa menda zvrtali predor (tunel) v Granitztal, da bo mogel »lukamatija« žvižgati naprej proti Št. Pavlu. V Gorenčah se bo marsikaj spremenilo. Po dolgem jih bo prerezala cesta, počez pa še železnica. Gospod minister je dejal, da bodo začeli z deli že letos sredi junija. Z železnico bo prišlo v Gorenče marsikaj dobrega, bojimo se pa, da tudi marsikaj slabega. Dozdaj smo večkrat slišali praviti »Oj zlate Gorenče«, kmalu pa bodo menda le še — železne. Ko bomo zidali dravski most in vrtali predor, se bomo še kaj oglasili in povedali, kako te reči gredo naprej. Gradbena firma, ki je izvršila poskusna vrtanja, je bodoči predor že krstila z imenom » Langenbergtunnel«. Pa še nekaj bi pripomnili. Upamo, da so visoki gospod j e z Dunaja in Celovca ob priliki svojega obiska na lastnih sedalih občutili kako zanič je naša cesta; in še to upamo, da so kljub mehko oblazinjenim sedežem njihovih avtomobilov ti sunki zdramili njihove možgane ter jih pripravili do sklepa, da je tu treba nekaj storiti, namreč cesto popraviti. Drugače se utegne zgoditi, da se bodo vozila, ki bodo dovažala gradbeni material za novi most na jamasti cesti pokvarila š blagih ljudi; tam jc radost in krepost; tam jc bolest, hrepenenje, vseh zemskih spon odrešenje; tam je uteha, tolažba in nada;* tam je sreča, sloga in mir, neusahljivega življenja vir. Pesem že od pamtiveka spremljevalka je človeka: pri materini uspavanki detetu, nedolžnih detinskih sanjah, čistem deviškem koprnenju, visokoletečih idealih, turobnem molku pogreba, živahnem izživljanju običajev, tihem trpljenju trpečih, vzkipevajočem spevu ljubečih! i2čč mladino in pjz&ioetfr 3Cdev po je - zlo ne misli Prisrčno srečanje starih in mladih selskih pevcev pri pri pri pri pri pri pri O petje! Sel bitnosti večne, ki nas zemljane v nični minljivosti dela božansko srečne! Društveni predsednik Albin Oliji je v otvoritvenem nagovoru pozdravil vse navzoče stare in mlade pevce in še posebej nekatere odlič/iike in ljubitelje petja iz bližnje in daljne soseščine. Zgodovino, kako so v Selah gojili godbo in petje, je obširno in pregledno podal tajnikov namestnik. Od nekdanjih šaj-darskih godcev, ki so na pihala godli po posluhu, dalje do novih kapelnikov Ši-mana Kocijana in Bančeja Olipa, ki sta se požrtovalno trudila izučiti mlajši naraščaj godbe. Omenil je godca - vseznala Vorancovega Folteja in Malejevega Šima-na poleg navadnih harmonikarjev. Pevske zbore so pred prvo svetovno vojno vodili organisti, ki so bili obenem občinski tajniki: Bovc, Rot, šmigovc, Lokam Leta 1921 pa je prišel v Sele Šiman Kocijan (po svojih šaljivih podlistkih v »Koroškem Slovencu« znan pod imenom »Rutarjev Jur«). Ta je obstoječi mešani zbor pomladil in kmalu ustanovil tudi moški zbor in oba dvignil do precejšnje višine. Z moškim zborom je nastopil ne le doma, marveč tudi drugod ob raznih prireditvah. Leta 1933 je prenovljeni moški zbor pod vodstvom Šimeja Qlipa začel gojiti posebno petje narodnih pesmi. V cerkvi je pel na moško nedeljo, nastopal pa tudi drugod, n. pr. v ljubljanskem radiu, v Ljubljani, Št. Vidu na Ljubljano in tam žel veliko priznanje. Starejši se še spominjamo krasnega mehkega tenorja Husovega Franclja' (ki je bil 29. aprila 1943 na Dunaju obglavljen) in gromečega basa Nuše Keliha. Tudi drugi člani tega zbora, ki je prvi nesel selske narodne pesmi v šftši svet, zaslužijo, da se selski zgodovini ohranijo, namreč basisti: Urban Olip, Janko in Peter Olip in tenorisfi: Florijan Kelih, Jožef Olip, Marko Pristovnik in Maks Kelih. Vsi še živijo, le zadnjega je kot skrivača 10. oktobra 1942 zadela smrtonosna kro- gla- , še v prvih časih hitlerizma je donela na* ša pesem, potem je pa pod težko pestjo rjave strahovlade umolknila ... Ko pa smo 1. 1945 spet prosto zadihali, se je veselje hotelo izraziti posebno v petju. Rodili so se novi zbori. Že avgusta tega leta je imel Šimej zbor zopet sestavljen. Na Kotu so osnovali svoj lasten zbor. Na Šajdi se je oglasilo petje štiriglasnega dekliškega zbora pod vodstvom Marte Pristovnik, tisto mehko nežno petje, ki ga še zdaj radi poslušamo s plošč v slovenskih radijskih oddajah. Po njihovem zgledu so se organizirale dekleta iz sredine fare pod vodstvom Zofke. Zborček mladih fantičev je uril Bančej Olip, šolarje pa učitelj Ko-šutnik. Močen mešan zbor iz vse fare pa je povezal vse dele fare v eno celoto. Tako so na materinski dan 1. 1946 in na prireditvi pod geslom »Petja moč in lepota« nastopili kar štirji selski zbori. Seveda se vsi ti zbori niso trajno držali, še celo nad dekliški zbor na šajdi je prišla čudna bolezen z imenom — ljubezen. Kdo bi si tudi ne želel imeti za ženo dekleta, ki tako lepo poje! Pa so se zaporedoma poslovile od samskega stanu in zdaj kot žene in matere s petjem osrečujejo moža in otroke. Celo zdaj še zapojejo, če se kdaj ' snidejo! Po smrti šimana Kocijana 1. 1936 je naslednje leto prevzela mesto organistke in pevovodje njegova učenka Katarina Ma-gek. Leta 1939 se je poročila z občinskim tajnikom Lojzom Čebulom, ki se žal ni več vrnil iz vojne. Ona je duša cerkvenega zbora, zelo izvežbana pevka. Njen glas je kljub letom še vedno čist in prijeten. Pregled delovanja pevskega društva je nato podal tajnik Nantej Pristovnik. Leta 1951 je takratni g. kaplan Rudolf Ropaš začel.s temeljitim poukom petja. Cerkveni pevski zbor se je pomnožil z novimi močmi, tudi takimi, ki so bile že izvežba-ne, n. pr. gdč. Stana. Na pobudo č. g. Holmarja, ko je bila podlaga že dana, se je 12. avgusta 1953 na prvem občnem zboru ustanovilo pevsko društvo. Takoj je pristopilo 37 članov. Društvo je takoj pričelo s pevskimi vajami in je že v kratkem času moglo pokazati lepe uspehe. Nastopilo je med drugim doma pri igrah in večjih cerkvenih slovesnostih in priredi- li so dva samostojna koncerta., Prvi večji nastop zunaj je bila pevska turneja v Trst in Gorico. Sledili so nastopi na manjšinskem kongresu ob Baškem jezeru in na »dnevu narodov« v Marijinem Selu. Poleg tega je društvo sodelovalo pri skupnih pevskih nastopih na marijanskem kongresu in na škofijskem mladinskem dnevu v Celovcu ter na mladinskih dnevih na Sedlcah, v šmarjeti pri Kotmari vesi in pb 50-letnici katoliške prosvete pri Sv. Katarini. Občudovanja vredna je požrtvovalnost pevcev, ki prihajajo k vajam od daleč in ob vsakem vremenu. Težava pa je v tem, da društvo nima stalnega pevovodje doma. Zato je tembolj hvaležno č. g. Silvu Miheliču, da po možnosti redno vodi pevske vaje. Spomin umrlih pevcev in pevovodij je vsa dvorana počastila z enominutnim molkom. šimanu Kocijanu pa so posebej veljali še sledeči verzi: V Galiciji se je rodil, v Celovcu za organista se učil. Mnogo sveta je prebredel, a vselej s ponosom vedel, da je iz srčnih globočin slovenske zemlje zvesti sin! Ko v Selc prišel je, krog sebe zbrat je vse, kdor godel in kdor pel jc rad, naj bil jc star al’ mlad. Na odrskih prireditvah je sodeloval in instrumentov več obvladoval. Družaben bil je in preprost, povsod veseli gost. Med nami petnajst let jc bil občinski tajnik, organist in prosvetaš, članke pisal, pesmi zlagal in učil, kar zaslug za svoje delo si je pridobil, pokazal je, da bil jc in bo vselej naš! Nato pa sta morala stopiti na oder dva zaslužna moža iz vrst pevcev in godcev: šimej Olip in njegov bratranec Bančej Olip. Nepričakovano sta pristopili k nji- Otroške vrtnarice šolajo na celovškem učiteljišču Kdaj so sprejemni izpiti? V torek, dne .30. junija 1959 se začnejo ob osmi uri zjutraj na celovškem učiteljišču v Celovcu sprejemni izpiti v prvi letnik seminarja otroških vrtnaric. Nadaljujejo se v sredo L julija in četrtek 2. julija t. 1. Učenke, ki hočejo postati otroške vrtnarice, morajo oddati svoje prošnje za sprejem najkasneje do 15. junija v pisarni celovškega učiteljišča. Po omenjenem datumu oddane prošnje ravnateljstvo ne more več upoštevati. Pogoji za sprejem Prosilka mora v teku letošnjega koledarskega leta dopolniti 15. leto. Učenka mora imeti v zadnjem spričevalu ljudske, glavne ali srednje šole same pozitivne rede, to se pravi, da ne sme imeti v nobenem predmetu kakega nezadostnega reda. Učenka mora imeti nadalje dober posluh, biti mora telesno zdrava in brez govornih napak ter drugih živčnih obolenj. Pismeni prošnji je treba priložiti: lastnoročno pisan življenjepis, rojstni list, domovinski list (Auszug aus der Heimat-liste) ali potrdilo o avstrijskem državljanstvu, uradno zdravniško spričevalo in prepis zadnjega spričevala. Prošnja se mora kolkovati s šestimi šilingi, vsaka priloga pa s šilingom in pol. V slučaju, da je učenka že v kakem otroškem vrtcu prakticirala, naj priloži še tozadevno potrdilo. Vendar praksa za sprejem v seminar otroških vrtnaric ni predpisana. Izpiti so v sledečih predmetih Najprej polaga učenka izpit iz petja in telovadbe. Obleko za telovadbo morajo prinesti učenke k izpitu s seboj. Le, če je potekel izpit v petju in telovadbi v redu, more učenka izpit iz nemščine in v računstvu pismeno in ustno nadaljevati. Pri izpitih izprašujejo snov četrte glavne šole. Študij za bodoče otroške vrtnarice traja tri leta. ma mladenki v rožanski narodni noši s šopkom nageljnov. Prva, Kocmunova Lizika, je nagovorila Simeja takole: Ko je Bančej pri Čevhu za kosca bil 1 in tebe, šimej, note je učil in navdušenje za petje ti budil, še nisi slutil, kam bo peljala ta pot, kaj boš ti storil s pesmijo za naš rod. S teboj so Selani po koroški deželi, s teboj so tudi v Ljubljani zapeli. Sam si tudi pesmi zlagal, svoje koprnenjc v melodije polagal, v svojem trudu nikoli omagal. Prvi zborovodja ti si domačin, slovenske rodne zemlje zvesti sin, v svojem višjem svetu tih trpin. Kar si bil in storil, to ti bodi v čast, nepozabljena bo narodova last. In za proslavo danes se glasi: slikar, ugankar, poet, skladatelj — šimej naš naj še živi: Naj s svojim darom še obogati svet, po katerem svetla duša hrepeni. Le še ustvarjaj dolgih let presrečne dni! K Bančeju Olipu pa je pristopila Marica Čebul in z izredno ljubeznivo spoštljivostjo spregovorila: Ko pa Kocijan iztaknil ’ Covnarjcvo je pozavno, kako si se začel učiti! Oh, to bilo je že davno — . Na Rebrco, v Galicijo in Apače so klicali basista Bančija pač radi, tam godel si do bel’ga dne, da plesali so stari in vsi mladi. Ko si s čevljarstvom v Kortah se pečal in zaljubljeno sc na katero nasmejal, si v Sele sp na vaje zmeraj rad podal, nobenih žrtev ti se nisi zbal. Al’ pri petju al’ pri glasbi, vztrajen bil si vedno in povsod, to veselje, take žrtve, naj za vzgled bi vzel današnji mlajši rod. In v današnji tej proslavi naj ponos napolni ti srce, ko ti vsak od nas „boglonaj” pravi in: le poj in godi, poj in godi, dragi Banči, še! To j c bil višek pevske proslave:1 oba slavljenca v prijetni zadregi, dvorana pa navdušena. Ploskanja ni hotelo biti konec. V marsikaterem očesu so še lesketale solze ginjen j a. Prvi del srečanja se je zaključil s himno »Nmav čez izaro«, ki jo je navdušeno zapela vsa dvorana. Sledila je neprisiljena družabna zabava. V petju in kratkočasju se je družabni popoldan zavlekel v večerne ure. Tako so se 12. aprila srečali stari in mladi, nekdanji in sedanji selski pevci. # To je bilo bogatb kulturno doživetje, za katero smo prirediteljem iz srca hvaležni. Posebej se zahvalimo g. Valentinu Polanšku za sotrudništvo. Mili glas slovenske pesmi v Selah vedno naj doni! PISMO DEKLETU: Badi nucatfu&fta/ Pogosto naletimo na mlade ljudi, ki se neolikano in brezobzirno vedejo. Nekateri so povrh še razjezljjvi in prepirljivi ter sovražni. S takimi ljudmi, ki jim manjka vsaka krščanska olika, nikar ne občuj, ampak se jih izogibaj, kolikor moreš. Ljudje te vrste bi namreč tvoj značaj, draga sestra, pokvarili in tudi iz tebe napravili surovega, prepirljivega in odurnega človeka. Triidi se predvsem, da boš z ljudmi tvoje vrste vedno v miru živela, v občevanju z drugimi ljudmi pa bodi predvsem prijazna in tudi postrežljiva! To ti bo pri vseh ljudeh povečalo ugled in naklonjenost. In kar je še več vredno: zaradi te kreposti te bo Bog cenil in te bogato blagoslavljal. Živi torej predvsem v miru z vsemi tistimi osebami, s katerimi skupaj prebivaš ali s katerimi moraš poklicno skupaj delati. Bodi, v kolikor od tebe zavisi, z vsemi v miru! , Vemo sicer, da so značaji ljudi različni in da ima vsak človek svoje slabosti in posebnosti, s katerimi gre drugim na živce. — Prenašaj s krščansko potrpežljivostjo, kar te na drugih odbija. Tudi ti imaš svoje napake, ki jih morajo spet drugi potrpežljivo prenašati. Tu velja pač aposto-■ lova beseda: Drug drugega bremeha nosimo! Pomisli, s kako veliko potrpežljivostjo in velikodušnostjo mora Bog prenašati tvoje številne pregreške in napake. Zato je primerno, da si tudi ti nasproti slabostim tvojega bližnjega popustljiva. Do svojih bratov in sester ter poklicnih tovarišic bodi spravljiva, popustljiva in dobra! Varuj se nevoščljivosti, sovraštva in nevolje! Ne pusti, da bi prišlo do grdega prerekanja in prepira! Ne dovoli, da bi te jeza zapeljala do zmerjanja! Ljubi vse ljudi, s katerimi občuješ! Kakor se tebi prijetno zdi, če so ti drugi naklonjeni, tako bodi tudi ti do vseh dobrohotna! Ljubite drug drugega, opominja apostol z bratovsko ljubeznijo. Glej v svojem bližnjem tvojega sobrata v' Kristusu, s katerim moraš vedno v miru in edinosti živeti! Če boš z ljudmi živela v miru in ljubezni, te bo Bog blagoslavljal: Tedaj bodo tudi tebi veljale Zveličarjeve besede: Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo otroci božji imenovani. P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E JAROSLAV HASEK: Dedišma fta fttmmku, Sofsmfm Zapuščina po Frančišku Šafranku je znašala po uradni ugotovitvi sedem avstrijskih vinarjev. Več po tem dobrem možu ni ostalo. Najhujše pa je bilo pri vsem tem, to, da ni bilo nikogar, ki bi se bil za to dediščino potegoval. In tako je bila država prisiljena, da je morala vseh sedem vinarjev spraviti v depozit. Kakor hitro se je torej država za to zadevo zavzela, so zabeli uradi poizvedovati po dedičih. In poizvedovali so vestno in prizadevno. Najprej je bil imenovan upravnik zapuščine po Frančišku šafranku; ta je uradno izdal dobro stiliziran razglas, ki so ga prinesli za običajno pristojbino razni časniki: ' »Dne 17. junija je v splošni bolnišnici umrl 67-letni pečarskf pomočnik Frančišek Safranek, po svojih podatkih samski. Vsi, ki imajo pravico dediščine, naj se javijo pri podpisanem okrajnem sodišču.« Upravnik zapuščine, gospod Kamejka, je torej vzel zadevo energično v roke in se potrudil, da bi našel sorodnike rajnkega Frančiška šafranka — z vso natančnostjo, ki je bila lastna avstrijskim uradom. Gospod Kamejka je bil sodni oficial; marsikaj je že doživel, a še nikoli ga ni doletela čast, da bi bil upravnik zapuči-ne, šele zdaj v primeru Frančiška šafranka. »Storil bom, kar bo mogoče,« si je mislil, »samo vrag bi mpgel preprečiti, da bi jaz tega ne razčistil.« Medtem ko je gospod Kamejka neutrudljivo delal, je zapuščina sedmih vinarjev mirno počivala v državnem depozitu in <>krg nje jc hodil sem in tja vojak z nabito puško. Gospod Kamejka ni bil len. V kratkem z umrlim Frančiškom šafrankom, zapustnikom dediščine. Priglašam se k tej dediščini in prosim, da napišite z menoj pro-' tokol.« še pet let je trajalo, preden so bile opravljene nekatere manjše formalnosti. In po teh petih letih je gospod Kamejka prevzel dediščino. Iz državne depoziture so mu izplačali tistih sedem vinarjev, ki jih je do svoje smrti nosil pozlačene kot obesek na verižici pri žepni uri. , drevesa. V zasneženem grmu je zagledala ščinkovca: »Oh, prosim, pomagajte mi!« je jokala. »Ne morem najti svojega doma in sedaj bom morala zmrzniti.« Ščinkavec jo je sočutno pogledal in prijazno velel: »Ubogi otrok! Jaz vam ne morem pomagati, razen, ako hočete imeti nekaj mojega perja, da si napravite gnezdo.« Cvetlica je šla dalje. Tresla se je od mraza. Obupno je klicala, a nihče je ni slišal. Vse cvetlice so ležale v globokem in trdnem spanju. Sneg je cvetlico polagoma vse bolj pokrival. Nazadnje je samo glavica molela iz snega. Cvetka se je tresla pod snegom. Glavica je pri vsakem tresljaju zazvonila »cin«! V tem času je šla skozi gozd dobra vila. Slišala je zvončkljanje in šla za glasom, da bi videla, odkod prihaja. Ko je opazila cvetlico, je začudeno obstala. »Revica,« je rekla nežno, »kako prideš v tej hudi zimi na zemljo?« »Ali,« je trepetaje odgovorila cvetličica, »zmotila sem se.« Nato je opisala svojo žalostno zgodbo. Vilo je njeno pripovedovanje ganilo. Ukazala je vetru, naj utihne. Nato se je nagnila k cvetlici. Iz. oči so ji kapljale vroče solze. Njene solze so padale na tla in raz-tajale sneg. Kmalu je bila vidna rjava plast zemlje. Cvetlica je od hvaležnosti začela glasno zvoniti: »Cin, cin, cin!« Njen glasek se je slišal daleč naokrog. Slišale so ga tudi njene sestrice pod zemljo. Mislile so, da je že pomlad in so hitele iz svojih sobic na zemljo. Obkrožile so sestrico in kmalu se je, slišalo veselo zvonjenje. Rastline so prisluhnile. Celo stara drevesa so stresla veje. Dobra vila je nežno božala cvetličice in rekla: »Imenujte se za vse čase zvončki in oznanjajte pomlad.« Tako je ostalo do današnjih dni, Kako so nastali zvončki JULES VERNE: 72 Potovanje na ' — To je jasno, je odgovoril Nicholl; in iz tega moramo sklepati, da je naša Iptrost pod pritiskom 200.000 kilogramov strelil-nega bombaža presegla zahtevano hitrost 11.000 metrov. Zdaj razumem, zakaj smo že po 13 minutah srečali drugega satelita, ki se suče nad 8000 metrov daleč okrog zemlje. — In ta razlaga je tembolj verjetna zato, ker smo se pri odstrelu znebili vode, ki je odtekla skozi polomljene pregrade in je kroglo takoj olajšala. — Tako je! je dejal Nicholl. — O, moj vrli Nicholl, je vzkliknil Bar-bicane, rešeni smo! — No, je mirno odgovoril Michel Ar-dan, če smo rešeni, potem pa h kosilu. In res se Nicholl ni motil. Začetna hitrost je bila na srečo večja od hitrosti, ki jo je določila zvezdama v Cambridgeju, ampak zato se ni zvezdama nič manj zmotila. Ko so si potniki od preuranj enega poplaha opomogli, so sedli za mizo in veselo obedovali. Jedli so veliko, .govorili pa še več. Bolj korajžni so bili po »incidentu z algebro«, kakor pred njim. — Zakaj bi ne uspeli? je ponavljal Mi- chel Ardan. Zakaj ne bi dospeli na cilj? Žene nas sila. Ovir nimamo nobenih pred seboj. Pot ni zasuta s kamenjem. Prosta je, bolj prosta kakor pot ladje, ki se bori z morjem in pot balona, ki se bori z vetrom! In če dospela ladja in balon kamor hočeta, zakaj ne bi naša krogla dosegla cilja, kamor je namenjena? — Dosegla ga bo, je rekel Barbicane. — Že zato, da bo počastila ameriški narod, je dodal Michel Ardan — edini narod, ki je bil zmožen uresničiti tak načrt in edini, ki je lahko dal svetu predsednika Barbicana! Oh, saj res: kaj bomo pa zdaj počeli, ko nas nič več ne gloda nemir? Prav po kraljevsko se bomo dolgočasili. Barbicane in Nicholl sta skomizgnila z rameni. — Ne, ne, prijatelja, tudi na to sem mi->-slil, je povzel Michel Ardan. Samo recita, kaj želita. Na razpolago vama je šah, damska igra, karte in domine. — Kaj, je vprašal Barbicane, take igračke si tudi vzel s seboj? — Seveda, je odgovoril Michel, pa ne samo za našo zabavo, ampak s hvalevrednim namenom, da seznanim s temi igrami lunine prebivalce. — Prijatelj moj, je rekel Barbicane, če je luna obljudena, potem so se pojavili na njej prebivalci že nekaj tisoč let prej kakor na zemlji, kajti nobenega dvoma ni, da je to nebesno telo starejše kakor naše. Če je torej prebivalstvo na luni staro že več sto tisoč let in če imajo Sele-niti tudi človeške možgane, so izumili že vse, kar smo izumili mi in tudi že vse tisto, kar bomo mi izumili v/ prihodnjih stoletjih. Mi jih ne bomo naučili ničesar novega, ampak se bomo morali kvečjemu mi vsega učiti od njih. — Kaj! je odgovoril Michel, po tvojem so imeli že take umetnike kakor so bili Fidija, Michelangelo ali Rafael? — Da. — In take pesnike, kakor so bili Homer, Virgi, Milton, Lamartine in Victor Hugo? — Prepričan sem o tem. — Filozofe kakor so bili Platon, Aristotel, Descartes in Kant? — Nedvomno. — Učenjake, kakor Arhimed, Evklid,. Pascal in Newton? — Prisegel bi, da so jih imeli. — Kemike, kako! je bil Arnal in take fotografe kakor je bil Mentor? — čisto gotovo. — Kako pa je potlej to, prijatelj Barbicane, da niso skušali navezati stikov z zemljo, če so ravno Tako in še bolj civilizirani kakor mi? Zakaj nam niso poslali z lune izstrelka na zemljo? — Kako pa veš, da tega niso storili? je resno odgovoril Barbicane. — Posebno, je dodal Nicholl, ker je bilo to zanje veliko lažje kakor za nas, in sicer iz dveh vzrokov: prvič zato, ker je privlačnost na površini lune šestkrat manjša kakor na površini zemlje in izstrelek lažje odleti; drugič pa zato, ker bi bilo treba ta. izstrelek pognati samo 32.000 kilometrov daleč namesto 320.000 kilometrov in bi za to zadostovala desetkrat manjša sila. — Zato, je povzel Michel, vprašam Še enkrat. Zakaj tega niso storili? — Jaz, je odvrnil Barbicane, pa ti ponavljam svoje vprašanje: kdo ti pravi, da tega niso storili? - Kdaj? — Pred tisoč leti, ko človeka še ni bilo na zemlji. — In krogla? Kje pa je krogla? Kroglo bi rad videl. — Prijatelj moj, je odgovoril Barbicane, pet šestin zemeljske oble pokriva morje. Če so torej izstrelili kroglo, govori pet tehtnih razlogov za to, da leži potopljena na dnu Atlantskega ali Tihega oceana. Razen če se ni zarila v kako razpoko v dobi, ko zemeljska skorja še ni bila zadosti trda. — Moj stari Barbicane, jc odgovoril Michel, ti pa res najdeš odgovor za vsako vprašanje in tvoji modrosti se klanjam. Vendar je še ena možnost, ki bi mi bila bolj všeč kakor druge; da so Seleniti zato, ker so starejši od nas, tudi modrejši in niso marali izumiti smodnika! (Nadaljevanje sledi) Trgovska hiša kvalitetnega blaga LODRON Zavese, preproge, tekači, prešite odeje, žimnice, posteljno perilo, ležalni stoli, talne obloge, posteljno perje. Villach - Beljak, Lederergasse 12 Otroški vozički — Moško in damsko perilo — Hubertus plašči za otroke Hans Thomasser TRGOVSKA HIŠA VILLACH, WIDMANNGASSE 32 Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Radio haiu KERN Klagenfurt. Burggane Ugodna plačila na obroke MOBELHAUS STADLER KLAGENFURT 1 lica le I ga,'.-,e 4 das Uaus dzc guten. l/hafal 4 \Jacteile: 1. Riesenauswahl - tiber 100 Ausstattungen 2. Die besien und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 3.900 3. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin sen 4. Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto GROSSTE AUSVVAHL IN: Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen S W - NDBEL - VERKAUFSSTELLE Beratung durch eigenen Archifekten I Štedilnike, peči kmetijske potrebščine ugodno in na obroke pri Hom Klagenfurt, Paulitschgasse (Prosenhof) ZA MATERINSKI DAN kupite lepa darila po ugodnih cenah BLAGO - PERILO - RUTE pri L. Maurer KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35 Kaul gut! Kauf billig! Kauf bei SAMONIG in Villach am Samonig-Eck v našem listu l POZOR! Dobro preberite, predno kaj kupite! Pri vseh vaših nakupih v vrednosti nad 200.— šil. pri firmah, ki so zgoraj navedene, vam povrnemo vozne stroške s področja Koroške ali vam pa plačamo naročnino za »Naš tednik - Kroniko” za 2 meseca. Pri-večjih nakupih, kot je n. pr. pohištvo, radioaparati, pralni, šivalni ali kmetijski stroji, pa vam omogočamo ugodna plačila na obroke brez odbitkov. — Pošljite plačilni (blagajniški) blok o nakupljenem blagu in vozno karto ali pa ju osebno prinesite oglasnemu oddelku uprave našega lista v Celovcu, Viktringer Ring 26. Un&cuidil im ! Vom Erzeuger zum Verbraucher! FREMDENZIMMER- AUSSTELLUNG zahlreiche Modelle, modern, formsehon, ab S 1480.- Kostenlose Beratung und Zustellung — bequeme Teilzahlung VDLKER - M OBEL KLAGENFURT, Villacher Ring 47 • Telefon 57-25 pamafra vauevati Theresienthaler-tkanina pri RADIMYR BELJAK - VILLACH Wahlen Sie schon jetzt IHRE FREMDENZIMMER denn jetzt konnen wir noch prompt audi groBe Bestellungen ausliefem! dh T.H.C.A/acUiti: ■ Eigene Erzeugung, daher preissverter ■ Zustellung kostenlos B Sonderrabatt £»ir Fremdenbetriebe FERCHERREICHMANN 8. CIE MOBELFABRIK- VILLACH Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke z0m KLAGENFURT, Alter Platz 34 GlO ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI Grundner KLAGENFURT, WIENER GASSE 10 POLEG MESTNE CERKVE IHR GELD ist es, das Sie sparcn ... IHR GELD ist es, das Sie wertbestandig anlegen — IHR VERGNOGEN ist es, das Sie sich bereiten... WENN Sie die richtige Wahl treffen! Steyr-Rat-Pu(h bringen auch fur Sie das passende Fahrzeug! Der tiberaus giinstige Steyr-Werkskredit erlcichtert Umen die Anschaffung. STEYR-FIAT 600, der meistgekaufte Kleimvagen der Welt . v S 29.500,— STEYR-FIAT 1100 R (43 PS, 4 Tiiren, 5 Sitze)...S 39.800,- STEYR-FIAT 1100 R Luxus (50 PS, Liegesitze, uberkomplctte Ausstattung) S 41.900,— STEYR-FIAT 1200 Grand’ Vue (58 PS, 140-150 km/h) ... S 48.800,-PUCH 500 (16 PS, der robuste Bcrgsteiger) . . . .... S 24.200.- Leistung, StraBenlage, Bergfreudigkeit sind weltbekannt Preise und Ausstattung sind Sensation Es berat Sie gerne und unverbindlich die Vertretung fur Karnfen Thomas Bohrer KLAGENFURT, Villacherstrasse 29 KLAGENFURT 10.-0ktoberstr. (neben Kino Prechtl) , 1--------------------------------:---- TittnsUa attna ■■■■■■■■■■aamaBaiamaaBnBHe ZNAKI ZA OCENO FILMOV: I = priporočijiT za vse; la = priporočljiv za odrasle in zrelejšo mladino; II = za vse; III = za odrasle in zrelejšo mladino; ,IV = le za odrasle; IV = za odrasle s premislekom; FVb = za odrasle z resnim premislekom; V = odsvetujemo; VI = odklanjamo; -|- ga priporočamo; -f + film je res vreden, da si ga ogle-jt damo. ! ** DOBRLA VES Sobota in nedelja, 25. in 26. IV.: ... und niclits als die VVahrheit (IV). - Sreda, dne 29. IV.: Vulkan in Blut (IV). SINCA VES Sobota, dne 25. IV.: Das Donkosakenlied (III). — Nedelja, dne 26. IV.: Škandal in Ischl (IV+). BOROVLJE , Sobota, dne 25. IV. Polikuschka (III). — Nedelja, dne 26. IV.: Gross und Kuss vom Tegernsce (IV). — Torek, dne 28. IV.: Gegen Tod und Teufel (IV). — Četrtek, dne 30. IV.: Heimweh, Stachcldraht und gute Kameraden (IV). ŠT. JAKOB V ROŽU Sobota in nedelja, dne 25. in 26. IV.: Schicksal am Matterhorn (III). — Sreda, dne 29. IV.: Mann im Fcuer (III). — Petek, dne L maja: Der k. n. k. Feldmarschall (IV). v Jezikoslovec / Prvošolec (očetu): »Oče, kaj pa je matrona?« Oče: »Matrona? Tb je stara, častitljiva gospa, ko naša stara mama.« , Prvošolec: »Tako? In stari oče? Je pa pa-trona, kajne?« List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leže pri št. Jakobu. — 'l iskama Družbe sv. Moharja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.