An ton S tražar: ,Zvestoba za zvestobo * Kar so prerd!vovali v dolgih zim^ fckik vecerih na^i stari očanci na tcjpv Jih zapečkih zvedavi mladini, fo je pjt*1-šlo! V gručah so stali tiste zadnje dni-^meseca juLja 1 i>>T4 ga l]ud;e vsi l&ibur-|eni pred lepaki, govorečimi — o spfcT^ ni moblizaciji' . .<. . "Na vecer istega uso3nega dne.a; je Zamišljeno koračil skozi Škocijansko' vas S!a\cev Janko; šel je k sv6\emii» deklefu — Jeklenovčevi Katici ^jemiaii od Ijubice felovo' . . . Zelo tesno mu je postalo pri srcu, ko je zašlisal čisto«* v obližju 6vo]e tovar.'še prepevajočej 4feto narodno: Oblaki so rucfeči -» . 'kaj nelc' pomenljo? —i T)a \si 'ta mladi fantje, -* na vdjsko pojdejo. Se bolj tesno pa je /anfeotii pof-Ktak> pri srcu, ko so fantje nato zapeii*:' !Adijo, pa ^drava bstani! "Ppdaj nii Še enkrat rpko. —• Ka me pa "nitcar ne pozaBf. —i • Pelelini na vasi so že zla\nij od-peli, rta nebesnem svočlu fam za Limt bdško goro Bs je že pojaVila za-ja ko sta $e Janko in Katica šele poslovila-x)\i zadnje besede so bile: ,Janko, naj ie povsocl spremljai bo/jc varstva, r- ostani mr zvesf pa« n:isli na mel" ,,Katica ;Baj vem. da mi t \jstar-neš zvesta e- z Bogom!" Še enkrat ^ta si mlada zaljub'j\en-ca stisnila jtesno %6kl janko je nato od-liajal.... Do'go 5e Katica se gledala za pdž-hajajočim in &i otirala 'sblzice, škrilj1 biserni dokaz Jjubcče "dušeT... Dobrih sedem rnescev pozneje.Jc- klenovče\a Kalica je s tresočo roko« odpirala vojno pismo; bila ^e razbuge*- na, kajti že po nasfavni pfiavi je spozf-- nala^ cia to rii pisava njenega fantav Čitala je: $poštovana go&pocfična! SporoJam Varrj. da sva 6fla z MV5-šim JanfomT' nalbdljša pnjatelia, Prdtfi nekaj dnevi, ko smo se umaknili "Ruk Kom, Je bil VaŠ Janko ze|o ranieh; ita-Ši Banieid ga nisp .pci^raH — — atl ]e: ^st^ y;Bnegu, a.!| pa sq ga RusiJodvedli (V u|e'piftvp • • '• Ifa plŠeiii po njegovemi riarcjčilu, Her ixi/se hko zgovoritui Pa upi.nja ne izgubite! • "Pozdravlji Vas nepDznanj [ . Valentin Gorišek, četovoijaf *r ,___.___ .•: ' • • , ¦ »I . Katici ee je zdc!o, di se uuiraf pod njo ^emlja . . . Pismo 'ji je padlbj iz tre*)čih iok, — onesvestiia se jpl . . .' Šele po dolgem trudu še je 'dorna*jim« posi'ečilo, da $o jo ždramili. l , Minulo }e Jeto, .ninurf sta cfve, tret-je, icetrto, petD in pričelo se je ze šesto^ a od Jankota ni bilo še iibbenega gla<-su. Ta kljub temu lii* Jeklenovčeva' Katica obupala- Med tem časom so Jo» že veckrat prigovarjali domači, naj se poroči, ^elej je odločno odgovorila j ,,Čaka!a t>om Bvoje^a Jankota, ker sem mu pb'jubila zvesfobo! — Akibe Be na tem Lvetu ne srfideva, se 6ova 'pa na bnem, — Jaz vem, c(a jp tudi on meni zvcstl" ¦ Tako |e prišla sv€?ana ,,Vel. sobo ta"1 v I 1920 tem! , . 'Katica fe bila favno kraj hiŠe, \f^ začuje kar iznepada pesmico: Ko fantič ti vojske dam p fJcf; *Oja prfde! { *Lt iekle na pragu sfoji! ' 4 Ali Je resnica, -ali sc |i sinja? . . . Da, resnica je!»,Po gasa in pj V3:nr [e spoznala — nj*.n janko tako zaželjeni Janko se y. vnfil v ni.'n objem' • . . • Poina vcsrlja nui ]c Tiitea naspro'i; brez vseli naclaljnah bese:fi Itz se pro-srečna človeka ob svfclenju objela in poljubila. • 'J ¦ . Velikonočni z.cno i si 'zapeT ve-^ ličastno Alelujo Vstijen^a. K-itičino z.e-Bto srce jč po tesnobni KalvariJ 6 let doži.elo vstajenje, ker \p trdno ve.o-vala v zvesfobo svojega fanti, na kaX teiega \rnitev je neomajen^ Upafa v| svoji čisti Ijubczni. — Slavčev ]ank!o,j fant od fare je v kruti tuj!ni, po'rti skusnjav za m"ado kri istotako prefrpel; Kalvarijo in ^c 'bila njegova Katica — *i Okvir njegovih teženj in hrepenenj... Od nVadeniča je postal izku.ren mož, ki je videl svet, gledal smrti in hudiču ne-ustrašeno v obraz*. . . Poživljeno jd vsiajenje njegovih nad: Po kratkili ce-remonijah sta se Janko in Katica vze'a| kmalu po Veliki noči leta vrnitve.------¦ Za\jdljiva je n\ih zakonska sreča. NaJ vrtno lopo šredi zelenja in cvera. go-jenega od zvesfih | stobo! » yy*- .^--« f»