Kultura Ptuj • Kdo bo povedal cesarju, da je nag? O Stran 10 Nogomet Zavrč • »Lahko nas vržejo iz lige, ponosa nam ne morejo vzeti« O Stran 12 Ptuj, torek, 28. junija 2016 letnik LXIX • št. 51 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Ptuj, Podravje • Nove droge dostopne tudi na Ptuju Dekletom ponujali heroin brezplačno V središču Lenart • lz Parkirišče na Zadružnem trgu, ki je že pred časom služilo kot eden izmed krajev, kjer so se shajali uživalci drog, soustanovitejstva očitno ponovno postaja njihovo zbirališče. V mestu je sicer precej' različnih zbirališč uživalcev drog, kar potrjujejo tudi ZD ne bo nič na Policijski postaji. Na Ptuju pa naj bile lahko dostopne tudi nove droge. Več na straneh 2 in 3. O Stran 5 Podravje Dan državnosti • Slovenija praznuje, Ptuj se pridružuje O Stran 9 Črna kronika Cirkulane • Naliv odnesel dovoz O Stran 24 Šport Nogomet • Dravo bo vodil Sešlar O Stran 11 Motokros • Gajserju epski dvoboj s Cairolijem O Stran 13 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Pasji park • Stanovalci na Zadružnem trgu ga ne želijo O Strani 2 in 3 RK in donatorji za otroke • V treh letih se je število letovanj prepolovilo O Strani 6 in 7 Kronika * Koga je motil sejem pri Eurospinu V goidovih siromakjjz Prleki in Pohorc pa v vrstah zavoda za zaposlovanje?! O Stran 24 ■T * uf* m Ä> J0IÉ31 mT^SM 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 21. junija 2016 Podravje, Ptuj • Nove droge dostopne tudi na Ptuju Starejši uživalci drog dekletom Parkirišče na Zadružnem trgu, ki je že pred časom služilo kot ena izmed zbirnih točk uživalcev drog, očitno ponovno za smeti so našli rabljene igle, in ker je to vstopna točka mestnega avtobusa, ki jo med drugim uporabljajo številni V Javnih službah Ptuj, ki so koncesionar in najemnik parkirišča na Zadružnem trgu, so s to problematiko seznanjeni, so potrdili minuli teden. Pojasnili so, da bodo, ker gre za javni prostor, ki je na udaru predvsem v turistični sezoni, poskrbeli za večkratne obhode zaposlenih, ti pa bodo ob ugotovitvi zlorabe prostorov za uživanje nedovoljene droge o tem obvestili policijo. Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, dodaja, da deluje na tem območju tudi video nadzorni sistem ter da so doslej z njegovo pomočjo dogajanje obvladovali. A očitno je situacija vendarle postala preveč kompleksna, za njihove zaposlene pa celo nevarna, zato so o dogajanju obvestili medobčinsko redarstvo. To naj bi, kot je zatrdil Robert Brkič, vodja Medobčinske redarske službe, dogajanju na tem ob- Uvodnik močju namenilo večjo pozornost in pričelo redne obhode večkrat dnevno, tako dopoldan kot popoldan. Brkič si je ogledal tudi sanitarije na parkirišču in povedal, da sicer v času njegovega obiska ni bilo tam nikogar, da pa je v pogovoru z nekaterimi ljudmi izvedel, da se tam zelo pogosto zadržujejo posamezniki, za katere sumijo, da uživajo prepovedane droge. To naj bi potrdilo tudi nekaj najdenih odpadnih igel v koših za smeti. Da je dogajanje resno in da tudi z vidika turizma - za denar naj bi posamezniki prosjačili ljudi, ki čakajo na tej vstopni točki mestnega avtobusa - ni mestu ravno v ponos, pravijo tudi avtobusni šoferji. Enega izmed njih naj bi manjša skupina vidno „okajenih" mladeničev verbalno napadla in zahtevala, da jih nemudoma pelje, ne glede na vozni red. V dogajanje Hrvati bi nas lahko . naučili lekcije ' — Kar se tiče domoljubja, narodne pripadnosti in lokalpatriotizma so naši južni sosedje Hrvati fenomen. Svojo državo ponosno opevajo, se ji klanjajo in o njej zmeraj govorijo le v superlativih. Še nikjer na svetu nisem zasledila tako močnih domoljubnih čustev, tako izrazitega, včasih celo pretiranega in nacionalističnega olepševanja vsakega koščka zemlje, na kateri živijo. Kot v vseh drugih državah kritizirajo vlado, politiko, gospodarsko stanje, a za razliko od večine zelo redko ali nikoli svojo državo. Ponosni so na svoje neskončno morje, nacionalne parke, svojo prestolnico in športnike, ki v toliko športih ponesejo dobro ime njihove države v svet. Huligane, ki to sliko na nogometnih tekmah kvarijo, čaka in jim grozi tako rekoč celotna država. Za naše razmere nepredstavljivo je, kar se je zgodilo po tekmi s Češko, ko so našli fotografije huliganov, jih objavili na spletu ter jim zagrozili s sankcijami, še preden so se vrnili v državo. Tisto, na katero so oni tako ponosni. Tudi huligani so najbrž domoljubi, a z zamaknjeno mejo realnosti in agresivnostjo, in ker so na tekmi povzročili izgrede, so jim njihovi sodržavljani jasno dali vedeti: osramotili ste nas. Pri nas pa zmeraj iščemo krivce drugje: v politiki, nepripravljenih športnikih, pokvarjenih direktorjih, slabi varnostni službi, policistih itn., najmanjkrat pa v povzročiteljih samih. Vse to naši sosedje dokazujejo vsakodnevno. Tudi s tem, ko pomembne državne praznike v celoti posvetijo ohranjanju narodne zavesti ter jih obeležujejo z domoljubnimi pesmimi, ne pa koreografijami na lepo, a priložnosti neprimerno glasbo. Pa naj razume, kdor (z)more. Kakorkoli, veliko lekcij bi nas lahko naučili naši sosedje. Povezanih s tem, kako premakniti državne meje, kako izkoristiti neverjeten turistični potencial, predvsem pa, kako ljubiti tisto, kar imaš. Ker je to edino, kar pre-moreš in na kar moraš biti ponosen. Če bomo letos na morje ponesli vsaj delček ponosa tudi na svojo prelepo državo, smo naredili več za promocijo same Slovenije kot katerakoli oglaševalska agencija. Dženana Kmetec Kakšno je stanje glede uživanja prepovedanih drog na Ptuju Ker statistični podatki o številu uporabnikov nedovoljenih drog v naši regiji niti v državi ne obstajajo, saj tovrstne evidence uživalcev ni, razpolaga društvo Ars vitae le s podatki, koliko oseb zaradi uživanja drog poišče pomoč v programu Mostovi. Lani je pri njih pomoč poiskalo 122 uporabnikov, pri čemer opažajo, da se njihovo število povečuje, o čemer naj bi jim poročali tudi uporabniki sami. „Poleg uživalcev klasičnih drog (marihuana, kokain, heroin ...) zaznavamo porast uživalcev novih psihoaktivnih snovi; te v največji meri uživajo mladi v starosti od 15 do 25 let. V zadnjem času smo zaznali tudi nekaj primerov, ko so starejši uživalci drog mladim dekletom ponujali heroin brezplačno z namenom, da bi jih navadili na heroin in s tem navezali nase," pojasnjuje Polona Toplak iz društva Ars vitae. Še vedno pa je najpogosteje uporabljena droga marihuana, kije, kot pravi Toplakova, izredno razširjena in je mladi ne doživljajo kot ogrožajočo. Med uživalci nedovoljenih drog pa je zelo razširjena tudi zloraba uspaval in pomirjeval, kijih uporabljajo, kadar ne morejo priti do droge. naj bi se vpletlo dekle enega izmed prisotnih in nasilneža pomirilo. Da bi zmanjšali tveganje, povečali varnost in preprečili zadrževanje posameznikom, ki so si očitno to lokacijo vzeli za svojo, bodo v prihodnjih dneh aktivni tako redarji kot policisti. Izvajal se bo poostren nadzor na več območjih, med drugim tudi med Termami Ptuj in Zadružnim trgom. V Javnih službah Ptuj so pojasnili, da bodo v iskanje rešitev vključili tudi CSD Ptuj. „Skupaj z njimi bodo Javne službe Ptuj na nekaterih mestih ozaveščale uporabnike o možnostih zdravljenja in vnovični integraciji v družbo," je pojasnil Hodnik. Policija: Na Ptuju precej zbirališč V pogovoru za naš časopis je komandir Policijske postaje Ptuj Boris Železnik potrdil, da so dobili prijavo in da so tej tematiki posvetili pozornost tudi policisti. „Občan Ptuja je policiste Policijske postaje Ptuj 13. 6. 2016 v dopoldanskem času obvestil, da se v sanitarijah na novem parkirišču na Zadružnem trgu na Ptuju zadržujejo narkomani, kar sklepa na podlagi odvrženih igel. Policisti so ta kraj takoj pregledali, vendar tam ni bilo nikogar. Ob pregle- Na Ptuju je kar nekaj zbirnih točk du sanitarij (moških, ženskih in za invalide) policisti niso našli nobene igle. Opravili so tudi kontrolo ožje in širše okolice, vendar sumljivih oseb niso zaznali," so pojasnili na Policijski Ptuj • O ureditvi pasjega parka Stanovalci na Zadružnem trgu Svetniška skupina Socialnih demokratov je na mestno občino (MO) Ptuj lani vložila pobudo za urejeno po drugih slovenskih mestnih občinah, smo v Štajerskem tedniku konec marca poročali Takrat smo ugotovili, da ima pasji park manj kot polovica mestnih občin. Ureditev takega parka ne zahteva posebne logistične podpore in drage infrastrukture: gre za ograjen prostor, znotraj katerega se lahko Štajerski TEDNIK www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik psi prosto gibajo. Nameščeni so lahko še igrala za pse ali poligon, pitnik z vodo, koši za iztrebke, klopce za vodnike ... Precej pomembna je izbira lokacije: da je ta za kosmatince čim prijaznejša in za bližnje prebivalce nemote-ča. Pa bo območje na ptujskem Zadružnem trgu med zelo prometno glavno cesto in novim parkiriščem res ustrezno za to? Lokacijo na Zadružnem trgu so predlagali Socialni demokrati. Decembra lani je MO Ptuj pobudo preučila in predlagala, da bi bila primernejša lokacija na delu starega strelišča v Babo-sekovi grabi. Vendar je občina potem svojo odločitev spremenila, saj da bi tam morala pridobiti dodatna zemljišča, kar bi vzelo vsaj leto dni časa. Zato je obveljala odločitev, da bo pasji park na Zadružnem trgu, to pa je vznejevoljilo bližnje stanovalce. »Mar občina za pasji park res ne more najti primernejše lokacije? Nekje bolj v naravi in vstran od naselja?« je bilo slišati pomisleke. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 28. junija 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ponujali heroin brezplačno postaja njihovo zbirališče. Po izjavah očividcev naj bi uničili straniščno školjko v novih toaletnih prostorih, v koših turisti, te bojda precej pogosto „prosijo" za denar. narkomanov, med drugim pogosto tudi parkirišče na Zadružnem trgu. postaji Ptuj in dodali, da pa od prijave naprej vseeno pogosteje nadzirajo to območje, da bi preprečevali deviantna dejanja oz. izsledili osebe, ki počnejo takšna dejanja. Železnik še dodaja, da opažajo, da je na Ptuju precej krajev, ki služijo kot zbirališča narkomanov, in da se stanje na področju uporabe nedovoljenih drog le še poslabšuje. Nove droge tudi na Ptuju Nove droge naj bi bile na Ptuju precej lahko dostopne. „Naj- bolj razširjeni so amfetamini; droga, o kateri so najpogosteje poročali uporabniki, je sladoled (3mmc), pred nekaj meseci pa je bila krajši čas prisotna tudi izredno nevarna droga crystal meth, s katero pa je večina uporabnikov imela slabe izkušnje, zato so z uporabo prenehali. Uporaba novih drog je zaskrbljujoča predvsem zato, ker gre za snovi, ki so v veliki meri neraziskane, neznani so njihovi kratkoročni in dolgoročni učinki, ne ve se, kakšni so stranski učinki, neznana je toksičnost, ne ve se, kakšen vpliv imajo v kombinaciji z drugimi snovmi, ob tem pa povzročajo hiter razvoj zasvojenosti. Problem vidimo tudi v njihovi lahki dostopnosti in cenovni ugodnosti," še dodajajo v društvu Ars vitae, kjer pomagajo posameznikom, ki imajo težave z uživanjem drog, in njihovim svojcem v programu Mostovi. Informirajo jih o tveganjih uživanja drog, usmerjajo v programe zdravljenja in socialne rehabilitacije ter jim pomagajo urejati socialno problematiko. Obenem jih spremljajo v času zdravljenja, nudijo pomoč pri ohranjanju abstinence in ponovnem vključevanju v družbo. Vzporedno nudijo pomoč svojcem. Vzpostavljena je tudi točka za anonimno testiranje na prisotnost psihoaktivnih snovi, njihov program pa je za uporabnike v celoti brezplačen. Dženana Kmetec Z drogo se mladi srečajo v zadnjih razredih osnovne šole „Starši morajo biti pozorni na nenadno spremembo vedenja, na popuščanje pri šolskih obveznostih, izostajanje od pouka, na opuščanje zanimanja za hobije, na zamenjavo mla-dostnikove družbe, izogibanje staršem in odtujevanje od njih. Starost naših uporabnikov se giblje od 17 do 40 let. Najnevarnejše obdobje je prehod iz osnovne v srednjo šolo, opažamo pa tudi, da se starostna meja prvega stika z drogo znižuje. Vse pogosteje se otroci z drogo srečajo že v zadnjih razredih osnovne šole," pojasnjujejo v društvu Ars vitae. Poleti več eksperimentiranja z drogami V društvu Ars vitae ugotavljajo, da je v poletnih mesecih pri mladih uživanje drog pogostejše, ker imajo manj obveznosti, so manj nadzorovani in je vreme za druženje na prostem ugodnejše. Pravijo, da je takrat priložnosti za eksperimentiranje z drogami več. Pri rednih uživalcih drog pa bojda bistvene razlik ni, bolj kot letni čas nanje vpliva ponudba na črnem trgu. Foto: CG Foto: MZ ga ne želijo ureditev pasjega parka. Cemu služi pasji park in kako imajo to dejavnost zelo obširno. Vprašanje, zakaj so za lokacijo bodočega ptujskega pasjega parka izbrali Zadružni trg, smo naslovili na vodstvo MO Ptuj. »Lokacija je bila preverjena z več vidikov, tako od potencialnih uporabnikov, prostorskih načrtovalcev, gradbenikov, pa tudi mestnega arhitekta Petra Gabrijelčiča, ki je lokacijo ocenil kot ustrezno in primerljivo s podobnimi lokacijami v drugih mestih,« so na naše vprašanje na kratko odgovorili v kabinetu župana. Mojca Zemljarič V prostorski informacijski sistem občin (portal Piso) smo pogledali, kje na Ptuju bi lahko bile po našem mnenju potencialno boljše lokacije za pasji park, kot je trenutno izbrana (stvar osebne presoje, seveda). Lahko bi bil v bližini Rance oz. pri Kinološkem društvu Ptuj. Prostori društva so na območju, ki je javno dobro, lastnik javnega dobra je lokalna skupnost. Nekatera zemljišča, ki so neposredno ob kinološkem društvu, so v lasti Republike Slovenije. Morda bi jih lahko država občini brezplačno predala v uporabo za kinologijo oz. rekreacijo kosmatincev. Tudi na desnem bregu jezera (takoj za železniškim mostom, pred Semenarno in Kagerjem) ima MO Ptuj v lasti dobrih 20 arov zemljišča, ki bi ga lahko uporabila za pasji park. Naslednja možna lokacija je del Ljudskega vrta, ki ima še eno prednost: je v bližini blokovskega naselja. Vse naštete lokacije so v naravi, oddaljene od prometnic in hrupa, pa tudi nekoliko bolj vstran od naseljenih območij. Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Foto: Črtomir Goznik krški TEDNIK www.tednik.si 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 28. junija 2016 Slovenija • Z julijem državne gozdove prevzema podjetje Slovenski državni gozdovi »V gozdovih siromaki z Balkana, in Pohorci pa v vrstah zavoda za Letošnje poletje bo za slovenska gozdarska podjetja prelomno: konec junija se namreč izteče 14 koncesijskih pogodb, Slovenski državni gozdovi (SiGD). Čigave motorne žage bodo odslej brnele v slovenskih gozdovih, še ni znano. Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da je namen sprememb na področju upravljanja z državnimi gozdovi zagotoviti celovito upravljanje z gozdovi kot enim naših najpomembnejših naravnih virov. »Ministrstvo je na podlagi analize dosedanjega gospodarjenja z gozdovi v lasti države, poslovanja državnega sklada, ugotovitev revizije smotrnosti upravljanja z gozdovi, ki jo je pripravilo Računsko sodišče RS, in po preučitvi rešitev na tem področju v državah članicah EU spremenilo sistem gospodarjenja z državnimi gozdovi. Zaradi kompleksnosti tega dela in nujnosti enakovrednega zagotavljanja njihovega gospodarskega, ekološkega in socialnega pomena je smiselno upravljanje z gozdovi v lasti države izvajati v okviru enovite gospodarske družbe. Z njeno ustanovitvijo se upravljanje z državnimi gozdovi prenese v poslovno okolje, kjer bo mogoče dosegati boljše poslovne rezultate,« so prepričani na ministrstvu. Konkurenčnost pred tradicijo? Ali bo to poslovno okolje, ki naj bi prineslo boljše rezultate, še naprej omogočalo delo slovenskim gozdarjem oz. ali bodo ti imeli prednost pred tujci? »Poleg dosedanjih koncesionarjev bodo imele možnost za izvajanje del v gozdovih tudi druge družbe, kar bo zagotovo pomenilo dvig konkurenčnosti v gozdarskem sektorju. Dosedanji sistem koncesij je bil v tem pogledu 'zaprt' in v 20-letnem obdobju ni omogočal vključevanja novih subjektov, ki bi se razvili na trgu ponudbe storitev v gozdarstvu. Leto nnmn 'Ce*ESUR)daJate IIB rnjskrajjaten (EUR/m3) 2005 1.031.316 4.460.629 4,32 2006 1.102.842 6.365.953 5,77 2007 1.081.673 6.050.087 5,59 2008 1.037.762 6.533.056 6,29 2009 1.061.189 6.169.658 5,81 2010 1.008.850 7.626.376 7,55 2011 1.053.509 10.405.187 9,87 2012 1.079.414 14.674.642 13,59 2013 1.110.944 15.882.012 14,29 2014 1.456.180 16.270.286 11,17 2015 1.665.668 20.319.996 12,19 Koncesijske pogodbe, ki se iztečejo s 30. 6. 2016, ima Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sklenjene s SGG Tolmin, GG Bled, Gozdarstvom Gorenjske, GG Postojna, Gozdarstvom Grča, Snežnikom, GG Novo mesto, GG Brežice, GG Celje, GG Slovenj Gradec, GG Maribor, GLG Murska Sobota, Gozdarstvom Radgona in Gozdom Ljubljana. Ob tem ima pogodbe še z 10 koncesionarji, potečejo pa med letoma 2017 (potek prve) in 2024 (potek zadnje). Na kmetijskem ministrstvu so med razlogi za preoblikovanje sistema koncesnin navedli, da ta ureditev ni bila učinkovita. Na mariborskem gozdnem gospodarstvu so prepričani, da ta argument ne drži. »Glede na znane vrednosti pobranih koncesnin v zadnjih poslovnih letih si lahko davkoplačevalci samo želimo, da bi državno podjetje po odbitku vseh stroškov poslovanja prineslo več, kot so v državno malho vplačali dosedanji koncesionarji.« J VIR: Sklad kmetijskih zemljišč In gozdov Evropska zakonodaja pri javnem naročanju ne dovoljuje razlikovanja na domače in tuja podjetja, saj je evropski trg enoten. Dejstvo pa je, da se bo pri izbiri podjetij upoštevalo različne kriterije, kot so oddaljenost od se-čišča, usposobljenost, izkušnje, obvladovanje slovenskega jezika zaradi učinkovitega zagotavljanja varnosti na gozdnih delovi-ščih itd.« A v mariborskem gozdnem gospodarstvu opozarjajo, da bo pri izbiri izvajalcev imela pomembno težo cena: »Sprašujemo se, ali to pomeni, da bo tudi kakovost izvajanja del na najnižji ravni in bodo delali siromaki z Balkana, ki smo jih po TV gledali pred meseci. Bo to 'primer dobre prakse' v Slovenskih državnih gozdovih? Naši preizkušeni Prleki in Pohorci pa bodo obstali v vrstah na zavodu za zaposlovanje?« Ob tem še vedno ne vedo, čeprav jim koncesija poteče konec junija, koliko dela bo državno podjetje v posameznih časovnih terminih in na posameznih območjih razpisalo. Prav tako še niso dobili nobenih zagotovil, da bodo lahko še naprej opravljali svoje delo v državnih gozdovih. Naloge državnega podjetja Novo državno podjetje bo gospodarilo in upravljalo z gozdovi, kar pomeni, da bo pristojno za sečnjo in spravilo lesa, prevoz Slovenija • Popisovanje hroščev Ste jih videli? Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) ljubitelje narave že deveto leto zapored vabi k sodelovanju. Ko opazite katerega od štirih vrst hroščev - rogača, alpskega, hrastovega ali bukovega kozlička - lahko svoja opažanja vnesete na spletni portal www.sporocivrsto.si. Vnos podatkov ali vpogled v zbrane podatke je dostopen vsem, treba je samo slediti preprostim navodilom. S pomočjo fotografij in opisov hroščev, njihovega življenjskega prostora, razširjenosti in aktivnosti določimo vrsto hrošča in v interaktivnem zemljevidu Slovenije vnesemo lokacijo. Nujni so tudi osebni in kontaktni podatki, ki pa so dostopni le administratorju, da lahko preveri veljavnost vnosa ali ga morda dopolni. Fotografija ni obvezna, je pa zelo zaželena, saj le tako ne prihaja do zamenjav vrst. Akcija traja vse leto, vendar je vrh pojavljanja omenjenih hroščev prav v teh mesecih. Tako pridobljene podatke na zavodu uporabijo za pripravo po- ročila o stanju redkih in evropsko ogroženih vrst, ki ga je Slovenija dolžna pripraviti vsakih sedem let. Iskani hrošči so odvisni od ohranjenega ravnovesja v gozdu, ki premore dovolj odmrlega in starega lesa, zato jih najdemo le v domorodnih listnatih gozdovih. Kjer je z izseka-vanjem gozd močno spremenjen in je nasajena smreka, ne morejo več preživeti. Ker so torej hrošči odlični bioindikatorji, zbrane podatke uporabljajo tudi za usmerjanje in prilagajanje rabe gozdov. Martin Vernik z ZRSVN pojasnjuje: »Koleopterologov - hro-ščeslovcev je razmeroma malo, zato želimo k akciji Sporoči vrsto! pritegniti čim več ljudi.« Na spletnem portalu letno beležijo okoli 350 prijav. Največ, čez 1.200 podatkov, so doslej zbrali o rogaču. Vernik pravi: »To pomeni, da so naši gozdovi večinoma v dobrem stanju, predvsem zaradi sonarav-nega gospodarjenja.« Hrošči so po številu vrst - kar okoli 400.000 jih je - najštevilč- nejša živalska skupina na Zemlji. Pri nas živi dobrih 5.000 vrst, od tega lahko tudi 20 od 38 evropsko ogroženih vrst hroščev Natura 2000. Vernik pojasnjuje: »Med ogroženimi vrstami smo izbrali štiri take, ki jih lahko s pomočjo fotografije vsak prepozna. Pojavljajo se tudi čez dan in jih je lahko opaziti.« Vse štiri vrste so v nekaterih evropskih državah zaradi intenzivnega gospodarjenja ali spremembe listnatih gozdov v iglaste že izginile. Eva Milošič Foto: Martin Vernik Z leve: hrastov, bukov in alpski kozliček ter rogač torek • 21. junija 2016 V središču ŠtajerskiTEHnUK 5 Pregled državnih gozdov Republike Slovenije Prleki zaposlovanje? « julija pa nato državne gozdove prevzame državno podjetje pod enakimi pogoji kandidirali vsi ustrezno usposobljeni in opremljeni gospodarski subjekti, ki so registrirani za delo v gozdu, ter gorski in hribovski kmetje. Na podlagi javnih razpisov bodo oddana tudi dela za izvedbo gojitvenih in varstvenih del ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, kjer se ohranja dosedanji sistem.« Sklad odslej upravlja samo še s kmetijskimi zemljišči Ustanovitev državnega podjetja in reorganizacija delovanja bo vplivala tudi na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je doslej gospodaril z državnimi gozdovi. Po novi ureditvi naj bi upravljal le še z državnimi kmetijskimi zemljišči, s katerimi na leto ustvari slabih 10 milijonov evrov prihodkov; mnogo več pa je sklad pridobil iz naslova koncesnin za gospodarjenje z gozdovi, saj so lani koncesijske dajatve so znašali 20,3 milijona evrov. »Sklad bo še naprej zavezanec v postopkih, ki tečejo na podlagi zakona o denacionalizaciji, zakona o izvrševanju kazenskih Legenda I g&afnaflosfiodais^o oöoieQe državi. gozdovi 1. z več kot £0 % površine □C) drugi gozdovi Foto: ZZG Slovenije Površine in lastništvo gozdov v Sloveniji Po podatkih iz poročila Zavoda za gozdove o gozdovih 2014 je v Sloveniji 254.586 ha državnih gozdov, to je 22 % vseh gozdov, zasebnih je 859.900 (75 % vseh), v lasti lokalnih skupnosti pa 3% ali 31.457 ha. Največ državnih gozdov je na kočevskem, tolminskem in postojnskem gozdnogospodarskem območju. Vir: Poročilo Zavoda za gozdove o gozdovih 2014 in prodajo gozdnolesnih sorti-mentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter za vsa druga dela, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov, pridobivanje in prodajo gozdnih dobrin ter Foto: Črtomir Goznik gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture. »Družba bo dela v zvezi s sečnjo in spravilom lesa oddala v okviru javnega naročanja, nato pa sama prodajala gozdnolesne sortimente. Na razpisu bodo sankcij in zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti za vračilo gozdov in kmetijskih zemljišč v naravi ter za plačilo odškodnine denacionalizacij-skim upravičencem zaradi nezmožnosti uporabe odvzetega premoženja. Znesek sodnih in izvensodnih zahtevkov iz tega naslova presega 36 milijonov evrov, končni znesek pa še ni znan in je lahko tudi precej višji. Nadalje bo sklad še naprej izvajal naloge v zvezi s prenosi tako kmetijskih kot tudi gozdnih zemljišč. Kot smo že odgovarjali, bo sklad izpad prihodkov za plačevanje odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe gozdov in kmetijskih zemljišč, vrnjenih v postopkih denacionalizacije, nadomestil iz namenskih proračunskih sredstev gozdnega sklada,« so pojasnili na skladu. Zaposleni, ki so na skladu do zdaj opravljali naloge v zvezi z razpolaganjem in upravljanjem z državnimi gozdovi, preidejo na delo v državno družbo, enako tudi javni uslužbenci sklada, ki Lenart • Iz širokega soustanoviteljstva ZD Lenart ne bo nič Župan: »Nekatere občine se ne držijo dogovorov« Na zadnji seji lenarškega občinskega sveta je župan občine Lenart Janez Kramberger z dnevnega reda presenetljivo umaknil odlok o preoblikovanju javnega zavoda Zdravstveni dom (JZ ZD) Lenart, ki je določal, da bi k soustanoviteljstvu omenjenega zavoda pristopili tudi občini Benedikt in Sveta Ana. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, so z razdružitvijo občine Lenart in nastankom novih občin ustanoviteljice ZD Lenart postale le občine Lenart, Sveti Jurij in Sveta Trojica, medtem ko ostale naslednice nekdanje občine Lenart (Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana) ne. To so še pred kratkim želeli spremeniti z odlokom o preoblikovanju JZ ZD Lenart, s katerim bi k soustanoviteljstvu pristopili tudi občini Benedikt in Sveta Ana, ne pa tudi občina Cerkvenjak. Kljub temu da sta občinska sveta Sveta Ana in Benedikt omenjeni akt v prvem branju že potrdila, pa iz te moke ne bo kruha. Župan Lenarta Janez Kramberger je namreč na zadnji seji občinskega sveta obravnavo te točke umaknil z dnevnega reda. Kot je pojasnil, ga je zmotilo neupoštevanje dogovorov med nekaterimi župani. »Zdravstveni dom Lenart pokriva celotno območje šestih občin. Župani smo se dogovorili, da vse občine vstopimo v njegovo soustanoviteljstvo in da bomo koncesije za primarno zdravstveno dejavnost na območju naših občin podeljevali v soglasju. Ker se nekatere občine kljub usklajenem predlogu odloka in kljub dogovoru tega ne držijo, sem odlok umaknil z dnevnega reda 10. seje OS Lenart.« Jabolko spora naj bi bila predvsem odločitev občin Sveta Ana in Benedikt o podelitvi koncesije za družinskega zdravnika. Župani so se namreč pred približno letom dni dogovorili, da koncesij do nadaljnjega ne bodo Zupan občine Lenart Janez Kramberger je razočaran nad potezami nekaterih občin. podeljevali razen v primeru pridobitve dodatnih programov. Lenarškega župana pa je sicer že pri uskladitvi omenjenega odloka z župani sosednjih občin zmotila odločitev vodstva občine Cerkvenjak, da k soustanoviteljstvu ne bodo pristopili. Kljub temu pa ideje, da bi vseh šest občin sofinanciralo investicijska vlaganja v zdravstvenem domu, vodstvo lenarške občine še ni povsem opustilo. »Pripravili bomo predlog pogodbe, v kateri bi opredelili sofinanciranje investicij po deležu prebivalcev,« je sklenil prvi mož občine Lenart. Ali bo tudi ta predlog naletel na gluha ušesa nekaterih županov, bo znano v naslednjih mesecih. Monika Levanič izvajajo podporne naloge v zvezi z navedenimi nalogami (iz računovodstva, pravne službe, splošnega sektorja). Kot so pojasnili na ministrstvu, se bo s 1. julijem na državno podjetje prezaposli-lo 38 ljudi iz sklada, poleg tega se bodo glede na potrebe in obseg dela zaposlili še dodatni ljudje, kar bo potekalo postopoma do konca leta. Vršilec dolžnosti podjetja Slovenski državni gozdovi je Miha Marenče, ki bo na tej funkciji do imenovanja poslovodstva oz. največ za eno leto. V novi družbi nove priložnosti Ustanovitev državnega podjetja naj ne bi vplivalo na delovanje javne gozdarske službe, ki je v domeni Zavoda za gozdove Slovenije. »V zavodu pričakuje- mo, da se bomo z novim upravljavcem državnih gozdov lahko dogovorili za opravljanje nekaterih del v gozdovih, ki jih lahko ZGS glede na kapacitete svoje službe, terensko pokritost in delovne naloge opravlja bolj racionalno, kot bi to izvajala nova gospodarska družba sama. ZGS se kot javna institucija v novi organizacijski shemi za gospodarjenje z državnimi gozdovi vidi kot subjekt, ki zagotavlja javni interes in neodvisnost pri uporabi načel stroke v gospodarjenju z gozdovi, poleg tega pa ZGS vidi tudi poslovno priložnost za sodelovanje pri izvedbi nekaterih faz delovnega procesa v novoustanovljeni družbi, ki jih ZGS s pomočjo svoje terenske službe lahko bolj racionalno opravi.« Mojca Vtič Bo moralo Gozdno gospodarstvo Maribor odpuščati? S koncem junija se Gozdnemu gospodarstvu Maribor, ki v obratih v Mariboru, Lovrencu na Pohorju, Slovenski Bistrici in na Ptuju zaposluje 95 sodelavcev, izteče 20-letna koncesijska pogodba. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred 68 leti, je sedaj v likvidaciji (v postopku, s katerim se razdeli premoženje družbe in se jo izbriše sodnega registra). »Skupščina delničarjev je sprejela sklep o likvidaciji družbe, ki je bil v sodni register vpisan 16. 6. Smo torej v fazi prestrukturiranja, da bi se mogli kar najbolje prilagoditi zahtevam trga in državnega podjetja kot kupca naših storitev.« Kakšna bo usoda zaposlenih, za zdaj še ni znano. »Ker želimo biti odgovorni upravljavci družbe, nam je ključna težava, da ne vemo, koliko dela bo državno podjetje v posameznih časovnih terminih in na posameznih področjih razpisalo. Predvsem ne vemo, koliko dela za družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., bomo pridobili na razpisih, saj jih danes, devet dni pred tem, ko v državni gozd ne bomo več smeli, še ni (odgovore smo pridobili 21. junija, op. a.). Zato nas skrbi, da bomo, kljub temu da intenzivno iščemo in pridobivamo dodatna dela v regiji in zunaj nje, prisiljeni svoje strokovno usposobljene in prizadevne sodelavce, tako kvalificirane delavce kot tudi gozdarske tehnike in inženirje, odpuščati.« Foto: Črtomir Goznik Foto: ML 6 Štajerski TEDNIK Politika torek • 21. junija 2016 Slovenija, Podravje • Iz zdravstvene blagajne letos 1,67 milijona evrov za letovanje otrok Lani zaradi nezmožnosti plačila in Okusiti slanost morja, naužiti se sončnih žarkov sta v tem poletnem času cilja domala vsakogar. In da bi lahko potovalke ob tem pa se bo več tisoč otrok letos udeležilo tudi t.i. zdravstvenih kolonij. Otroci in šolarji, ki so večkrat hospitalizirani ali pogosteje bolni, imajo pravico do letovanja v zdravstveni koloniji. V letu 2015 se je zdravstvenega letovanja otrok in šolarjev udeležilo 5.974 otrok (v povprečnem devetdnevnem trajanju). »Udeleženih je bilo 85 odstotkov otrok glede na plan ter porabljenih 85 odstotkov planiranih sredstev, to je 1.387.000 evrov. Glavni razlog za nižjo realizacijo od planirane je poleg nezmožnosti staršev za doplačilo tudi posledica opozorila strokovne službe ZZZS pe-diatrom, da je pri izdaji potrdil treba spoštovati določbe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja,« so pojasnili na ZZZS. Tudi letos načrtujejo, da bo letovalo 6.648 otrok in šolarjev. Sofinanciranje cene dneva letovanja je glede na preteklo leto malenkost povišano in znaša 25,24 evrov na dan (lani 25 evrov, leta 2014 zgolj 16,42 evrov). Za desetdnevno bivanje enega otroka znašajo sredstva sofinanciranja iz zdravstvene blagajne 252,40 evrov. Celotna vrednost programa zdravstvenega letovanja otrok tako letos znaša 1.677.955 evrov, kar je za 16.205 evrov več kot v letu 2015. Pogoji za upravičenost do zdravstvenega letovanja so enaki kot lani, kar pomeni, da se lahko letovanja udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitalizaciji (dva in več zapisov v času od preteklega razpisa - 31. 12. 2014) ali so bili pogosteje bolni (dva in več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa). To velja tudi za kronične bolnike npr. astmatike, so še povedali na ZZZS. RK: V treh letih se je število letovanj prepolovilo Na razpis ZZZS se je tudi letos prijavil Rdeči križ Slovenije. »Predvidevamo, da bodo rezultati podobni kot preteklo leto, kar pomeni, da bo v program zdravstvenih kolonij vključenih manj otrok kot pred nekaj leti. Območna združenja RK so s pomočjo ZZZS omogočila udeležbo v zdravstveni koloniji 1.728 Talum in Boxmark tudi letos otroke zaposlenih peljeta v Pacug V slovenskem prostoru obstajajo družbe, ki so pripravljene organizacijsko zastaviti in speljati različne humanitarne projekte, kot je med drugim Siolov žarek. Tudi podjetji Talum in Boxmark sta se vključili v podoben projekt, saj skupaj z občino Kidričevo in Zvezo prijateljev mladine Slovenije Vič - Rudnik organizirajo letovanje otrok zaposlenih v otroškem letovišču Pacug. Lansko leto je Talum morsko doživetje omogočili kar 112 otrokom zaposlenih, letos pa bodo v Pacug peljali 100 otrok (tedenski strošek za enega otroka znaša 185 evrov), iz Boxmarka pa so sporočili, da bodo letos na letovanje peljali 250 otrok. Letovanje traja sedem dni, organizirano pa je v dveh terminih (julij in avgust). socialno ogroženim bolnim otrokom (od tega 559 otrokom z območja mariborske območne enote ZZZS). V primerjavi z letom 2013 je to več kot polovično zmanjšanje vključenosti otrok v programe t.i. zdravstvenih kolonij. V letu 2016 se bo zdravstvenega letovanja udeležilo 1732 otrok, od tega približno 330 z območja delovanja območnega združenja Maribor in 340 z območij Lenarta, Ormoža Ptuja in Slovenske Bistrice,« so pojasnili na Rdečem križu Slovenije. Kot omenjeno, ZZZS letos prispeva 25,24 evra na dan. Cena oskrbnega dneva na Debelem rtiču je 27,4 evra, polna cena letovanja v Punatu pa za 10-dnev-no letovanje znaša 352,40 evra (35,24 evra/dan). Ptuj • Kakšna je prometna strategija Ptuja 70 odstotkov Ptujčanov uporablja avtomobil Razprave in pomisleki o prometni urejenosti Ptuja, sprememba trendov, želja po boljši ureditvi prometa in dejstvo, da kar 70 % Ptujčanov uporablja avtomobil kot prevozno sredstvo, kar Ptuj umešča v sam vrh v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti, so razlogi, da je ptujska občina pristopila k pripravi celostne prometne strategije. Dokument, ki naj bi ga pripravili v enem letu, bo osnova za kandidiranje na razpisih s področja trajnostne mobilnosti. „Načrtovanje prometa pomeni sprejemanje nekaterih odločitev, ki bodo sooblikovale prihodnost občine," je bilo med drugim poudarjeno na uvodnem srečanju na ptujski občini, na katerem je bila javnost seznanjena z dejstvom, da se pripravlja celostna prometna strategija. Gre za strateški dokument, ki bo učinkovito orisal zaporedje nekajletnih ukrepov na področju hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa in mirujočega prometa. „S pomočjo celostne prometne strategije želi občina vzpostaviti trajnostni prometni sistem, tako da se zagotovi dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljša prometna varnost, zmanjša Ptuju 68.500 evrov Mestna občina Ptuj je sredstva za pripravo strategije pridobila na javnem razpisu. Na razpisu za sofinanciranje operacij celostne prometne strategije bilo uspešnih 65 občin in bodo skupaj prejele 404 milijone evrov (20 občinam so zavrnili vloge). Ptuj bo na podlagi razpisa prejel 85 % upravičenih stroškov za celostno prometno strategijo, kar pomeni 68.452 evrov, pojasnjujejo ministrstvo za infrastrukturo (MZI). onesnaževanje, emisije toplogre-dnih plinov in poraba energije, da se poveča učinkovitost in zmanjša strošek potniškega in tovornega prevoza ter izboljša privlačnost in kakovost mestnega okolja," so pojasnili na uvodnem srečanju in dodali, da je namen strategije vzpostavitev trajnostnega prometnega sistema. Predstavljeni so bili razlogi za pripravo dokumenta, časovni okvir in aktivnosti, ki se bodo izvajale v času priprave. Podžupan Gorazd Orešek je poudaril, da so razprave, sprememba trendov in dejstvo, da so na številnih področjih možne izboljšave, razlog, da so pristopili k pripravi tega dokumenta. Kot so pojasnili, pripravo strategije vodi ožja delovna skupina, ki bo na podlagi anket in javnih razprav vanj vključila tudi javnost. Za pripravo dokumenta je bila izbrana Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, vodja pa je Stanislav Toplak, ki tesno sodeluje s podizvajalcema, Znanstvenoraziskovalnim središčem Bistra Ptuj in podjetjem ZUM. Dostopnost, izboljšanje varnosti, zmanjševanje onesnaževanja... Razpis za celostno prometno strategijo, na podlagi katerega je prišlo do pridobitve sredstev Evropskega kohezijskega sklada, je Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) objavilo oktobra lani. Priprava je v začetni fazi, kar pomeni, da večina občin teh strategij še nima izdelanih. Na MZI pričakujejo, da bo ta strategija pomemben korak k temu, da bodo slovenska mesta postala prijazna pešcem in kolesarjem, ter računajo na to, da bo k manjši uporabi avtomobilov prispeval večji delež trajnostnih oblik mobilnosti. Dženana Kmetec Vodja strategije je Stanislav Toplak (levo); ob njem podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek in Marjan Lep s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Ptuj • Monitoring ptic Ni nam tre Raziskovalec in fotograf Milan Dravi in Ptujskem jezeru. Tu pa jih je v samo enem dnevu Celotno območje Drave in poplavnega pasu med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi je opredeljeno kot posebno ohranitveno in varstveno območje Natura 2000. Ptujsko jezero, največje stalno jezero v Sloveniji, je za številne vrste vodnih ptic namreč tudi v mednarodnem merilu izjemno pomemben habitat. Od leta 2009 izvajajo monitoring ptic ob jezeru, z njim pa ocenjujejo tudi vpliv plovbe na rečni in obrečni živelj. Mestna občina Ptuj je leta 2006 z odlokom določila plovbni režim. Jezero je razdelila na tri cone, za vsako od njih pa določila prostorske in časovne omejitve. Plovba je prepovedana v coni C ob desnem bregu jezera, med 1. oktobrom in 1. junijem pa v vseh conah. Vogrin pojasnjuje: »Plovila se bregu ne smejo približati na manj kot 100 metrov, kar za mirno gnezdenje na otokih zadošča. Čigre, denimo, celo iščejo bližino čolnov, ki plašijo žuželke ob ali na vodi. Nezaželene pa so velike skupine plovil ali vodni skuterji, ki lahko z nenadnimi manevri, hitrostjo in valovi ptice splašijo tudi s te razdalje.« torek • 28. junija 2016 Podravje ŠtajmkiTEBlUK 7 strožjih pravil letovalo manj otrok pripravilo kar največ slovenskih otrok, si prizadevajo številne dobrodelne organizacije, pa tudi gospodarstveniki in občine, Še več otrok na morje pelje Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS): »Naša društva in zveze, ki so kandidirala na javnem razpisu ZZZS, so letos pridobila mesto za 4128 otrok (lani 4040).« Skupno pa bo ZPMS morsko dogodivščino omogočili 10.000 otrokom. 8V| pomočjo donatorjev na morje V osnovi ločimo dve vrsti letovanj otrok. Prvo je zdravstveno in ga v večini financira ZZZS, preostanek financirajo starši, občine ali dobrodelne organizacije. Druga oblika je letovanje za otroke iz socialno ogroženih družin. Pogosto se letovanji prepletata, saj je veliko otrok, ki so upravičeni do zdravstvenega letovanja, tudi socialno ogroženih. ZPMS sredstva za otroke iz socialno ogroženih družin zbira prek akcije Pomežik soncu; občine so lani v okviru te akcije prispevale 405.221,12 evrov, ZPMS pa 111.540 evrov. Cena letovanja v okviru akcije Pomežik soncu je 300 evrov za 10 dni. »Lani je letovalo okrog 10.000 otrok in predvidevamo, da se bo ta številka ohranila tudi letos. Ta številka zajema tudi otroke, ki so letovali v okviru zdravstvenih kolonij, in otroke, ki so jim starši v celoti krili letovanje,« so povedali na ZPMS. Akciji zbiranja denarja za letovanje otrok se je pridružilo tudi podjetje TSmedia. »Z akcijo Siolov žarek bi radi letošnje poletje na letovanje odpeljali čim več otrok, ki si te poletne radosti ne morejo privoščiti,« so pojasnili v TSmedia. Otroci bodo 10 dni letovali pod okriljem ZPMS, in sicer v njihovih domovih na morju (Pacug, Piran, Savudrija, Nerezine ...). Denar za letovanje otrok TSmedia zbira do 15. avgusta. Tudi Rdeči križ zbira denar za letovanje socialno ogroženih otrok, in sicer z akcijo Peljimo jih na morje. V preteklih osmih letih je s tako zbranimi sredstvi dopustovalo 2.680 otrok in 1.138 starostnikov, kar pomeni 54 avtobusov otrok iz socialno ogroženih družin in skoraj 23 avtobusov starostnikov. S po- močjo podjetja Tuš pa so počitnice na morju omogočili 6.600 otrokom. In kaj otrokom pomenijo doživetja na morju? »Ko otroci s celine prvič zagledajo morje, je to nekaj nepredstavljivega. Zato ker je tam toliko vode, da vse ne morejo videti naenkrat, in zato ker je morje mokro in slano. To pa otroku težko razložiš, dokler tega sam ne občuti. Na letovanju ti otroci stkejo nove prijateljske vezi, na nek način se socializira-jo. Vzgojitelji vedno skrbijo za to, da jih motivirajo, da se ne zapirajo vase, da bi se sprostili, igrali . Ko vidiš, da otroci uživajo, je to nekaj najlepšega. Takrat je nam odraslim, ki se s tem ukvarjamo, vedno zelo lepo,« je povedala generalna sekretarka ZPMS Breda Krašna. Mojca Vtič 2012 2013 Razpisana sredstva za zdravstvena letovanja 2,091.003 1,975.998 2014 2015 1,823.704 1,660.825 2016 1.677.955 Razpisano število mest za otroke z območja celotne Slovenije 2014 2015 10.658 7.006 Vir: poročilo ZPMS V letu 2015 je bilo razpisanih kar 3.652 manj mest kot leta 2014. Res pa je, da je za leto 2015 ZZZS povečal svoj prispevek za dnevno oskrbo otroka na 25,00 €. Foto: Črtomir Goznik ba izbirati Najboljša naložba za prihodnost m VZAJEMNA zd ra vstve n a za va rova I n ica Vogrin je v sklopu festivala Drava predstavil monitoring ptic na so doslej našteli več kot 200 različnih vrst vodnih ptic, včasih mogoče videti okoli 40. Žal prihaja tudi do kršitev plovnega režima, predvsem do plovbe zunaj dovoljenega časa. Vogrin pravi: »Ptice se vznemirijo, krožijo in s tem izgubljajo energijo, sploh v zimskem času. Zaradi konstantnega plašenja se morajo več hraniti, kar lahko v nekaterih obdobjih pomeni tudi njihovo smrt. V obdobju gnezditve pa se lahko zaradi plašenja jajca skotalijo iz gnezd na prodnatih tleh.« Obiskovalci na otoke ne smejo, saj bi lahko povzročili katastrofalno škodo. Predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič poudarja, da Drava in Ptujsko jezero ponujata velik potencial za razvoj naravovarstvenega, športnega, rekreacijskega in navtičnega turizma: »Z monitoringom ugotavljamo, kaj bi v plovbnem režimu morali spremeniti, npr. uvesti posebno cono za skuterje. Ta odlok spreminjamo že pet let, medobčinski podrobni prostorski načrt pa že osem let ... Ptuj-čani ne razumemo, kaj dejansko imamo!« Razvoj naravi prijaznega turizma pa bo mogoč le z dobrim poznavanjem rastlinstva, živalstva in časovnih ciklov. Eva Milošič Za boljšo in bolj varno prihodnost potrebujemo ustrezno zdravstveno zavarovanje. O tem se moramo najprej posvetovati s strokovnjaki na tem področju, ki zelo dobro vedo, kaj potrebujemo glede na naš življenjski slog. V današnji družbi so naši izzivi vedno večji, posledično so vedno večja tudi tveganja. »Zato je pomembno, da zavarujemo sebe in svoje najbližje, saj je to najboljša naložba, zagotovilo za boljši jutri,« svetujeta Jana Skaza in Matjaž Iskra iz Vzajemne. Matjaž Iskra, 051 684 830 Vzajemna Foto: Milan Vogrin Čopasta črnica na Ptujskem jezeru Jana Skaza, 031 369 852 Vzajemna V Vzajemni nudite najnižjo premijo dopolnilnega zavarovanja. Zakaj je poleg obveznega zavarovanja potrebno urediti tudi dopolnilno? Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije stroške doplačil k zdravstvenim storitvam, ki jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti. Ce ne bi imeli sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bi morali za zdravstvene storitve doplačevati iz svojega žepa. Doplačila so zlasti pri zahtevnejših zd ra vstve n i h sto ri tva h l a h ko zelo visoka. Pomembno je, da si zavarovanje pravočasno uredimo, da nam ni treba skrbeti za morebitne stroške zdravstvene oskrbe ob odhodu k zdravniku, specialistu, v bolnišnico ali lekarno. Kako je z dopolnim zavarovanjem pri mladih? Študenti in dijaki morajo dopolnilno zavarovanje urediti, ko zaključijo s šolanjem oziroma izgubijo status dijaka ali študenta. Zanje vsako leto pripravimo poseben paket, ki tokrat med drugim vključuje darilno kartico v višini 25 evrov za nakup v trgovinah Spar in Interspar ali bon v vrednosti 35 evrov za nakup v športnih trgovinah Extreme Vital ter brezplačno vključitev v program Varuh zdravja. Nam lahko vec poveste o tem programu? Gre za program aktivnega varovanja zdravja, ki smo ga v začetku lanskega leta ponudili našim zavarovancem. Program Varuh zdravja jim prinaša številne ugodnosti: od brezplačnih preventivnih zdravstvenih storitev do ugodnih počitnic, brezplačnih tečajev ter popustov pri nakupih športne opreme in sto- ritvah v centrih dobrega počutja. Poleg tega jim nudimo tudi pomoč pri vprašanjih, povezanih z zdravstvom, in naročanju pri zdravnikih specialistih. Katero zavarovanje z vase ponudbe bi priporočili nasim bralcem? Paketi zavarovanj so zelo različni, zato je pomembno, da se o najbolj primernem zavarovanju posvetujejo z nama. Zagotovo vam bi priporočila najboljši produkt na našem trgu za zavarovanje težjih bolezni. Gre za zavarovanje, ki omogoča zavarovalno zaščito v primeru, če vas doleti ena izmed 21 najpogostejših težjih bolezni. Zanimiv del tega produkta je, da v primeru večine kritih bolezni prejmete izplačilo zavarovalne vsote in ostanete še naprej zavarovani. Zavarovalno vsoto tako lahko med trajanjem zavarovanja izplačamo večkrat. Zavarovanje vam bova z veseljem podrobneje predstavila, zato vabljeni, da naju pokličete ali obiščete v naši poslovalnici. Poslovalnica Ptuj Minoritski trg 4, 2250 Ptuj tel.: 02/798 05 30 Leto Foto: ČG 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 28. junija 2016 Podlehnik • Dan gasilcev Gasilske zveze Videm Čakanje v vrsti na bencinski črpalki se je izplačalo Prejšnji konec tedna so v Podlehniku praznovali 20. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Videm, ob tem pa namenu predali in blagoslovili nov gasilski dom ter gasilsko prikolico. Novi gasilski dom je del večnamenskega centra Podlehnik, pretežno montažnega lesenega objekta, ki so ga zgradili v rekordnih osmih mesecih. Celoten objekt ima 2.063 kvadratnih metrov uporabnih površin, gasilski dom s tremi garažami pa jih od tega zavzema 308. Gradnja centra je stala 2,8 milijona evrov; 67 % investicije sta plačali Evropska skupnost in država, ostalo pa je zagotovila občina. Gasilci so vso potrebno opremo za novi dom kupili z lastnimi privarčevanimi sredstvi. Za novi dom so si prizadevali že nekaj let, saj je bila stara stavba v zelo slabem stanju. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Podlehnik Robert Arnuš pojasnjuje: »Leta 1976 smo zgradili gasilski dom kot prizidek krajevni dvorani, kasneje pa dodali še dve garaži in sanitarije. Danes imamo so- doben gasilski dom, ki nam je v ponos. Možnost gradnje smo sicer imeli tudi na drugi lokaciji, a smo se raje odločili za cenejšo varianto in se pridružili projektu občine Podlehnik.« Slavnostni govornik, župan Podlehnika Marko Maučič, pravi, da pot do novega večnamenskega centra ni bila lahka: »Najprej smo morali rešiti zemljiški spor s Kmetijsko zadrugo, od države izterjati parcelo, ki je že po zakonu pripadala gasilcem, in se nato s sosedom še dogovoriti za menjavo parcel. Maja 2014 smo zaprosili za evropska sredstva. Rezultat je bil odvisen od časa prijave, zato smo s sodelavci občinske uprave, svetniki in gasilci celo nedeljo izmenja-je stali v vrsti na dveh bencinskih črpalkah, da smo ubranili vrstni red. Projekt smo oddali v prvi minuti po polnoči in si tako zagotovili sredstva...« 20 let nesebične pomoči GZ Videm, ki deluje v občinah Podlehnik, Videm in Žetale ter pod svojim okriljem združuje PGD Leskovec, Podlehnik, Sela, Tržec, Videm in Žetale, praznuje 20-letnico delovanja. Predsednik zveze mag. Janez Mere pojasnjuje, da je delo gasilcev nikoli končana obveza in zaveza: »Gasilci svoje delo opravljamo prostovoljno, vendar profesionalno. Ob dnevu gasilcev pa nase in na svoje delo opozorimo.« Ob jubileju so podelili listine in čine, spominska in državna priznanja, podlehniški župan pa si je prislužil tudi plaketo GZ Slovenije. Zahvale so podelili še vsem zaslužnim gasilcem PGD Podlehnik ter različnim društvom in organizacijam, ki so pomagali pri uresničitvi projekta. Na prireditvi so nastopili pihalni orkester Podlehnik pod vodstvom Milana Feguša, ljudske pevke društva Trstenke pod vodstvom Lojzke Mere, blagoslov pa je opravil pater Andrej Sotler. Prireditev so pričeli z gasilsko parado z ešalonom gasilskih vozil, sklenili pa s pogostitvijo, srečelovom in zabavo z ansamblom Žargon. Eva Milošič Podravje, Ptuj • Ob Slovenija Dan državnosti, ki ga prosl „25 let mineva, odkar smo razglasili neodvisnost naše države ter v svet sporočili novico, da bomo odslej Slovenci na svojih tleh živeli v Republiki Sloveniji. Pogumno smo Kidričevo • Tekmovanje ekip društev Gasilske zveze Kidričevo Pripravljenost preverilo 44 gasilskih ekip Več kot 40 ekip iz gasilskih društev, ki delujejo v okviru GZ Kidričevo, je sredi junija v Lovrencu na Dravskem polju preverilo svojo sposobnost in pripravljenost v različnih gasilskih disciplinah. »Gre za preverjanje usposobljenosti, ob tem pa je trodelni napad, ki ga izvajajo članice in članice ekip A in B vaja, ki jo uporabljajo tudi operativni gasilci. Seveda gasilec ni oseba, ki bi delovala le z gasilskim znanjem, temveč gasilca oblikujejo tudi druge vrednote, med drugimi prostovoljstvo, kar se kaže tudi na današnjem tekmovanju,« je povedal Jožef Kancler, poveljnik GZ Kidričevo. Za pokal gasilske zveze se je pomerilo 21 ekip mla- dincev in mladink, pionirjev in pionirk ter starejših gasilcev in gasilk, v popoldanskem času pa 23 ekip članic in članov A in B iz osmih društev: Apače, Jablane, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Pleterje, Starošince, Šikole in Talum. Ta društva s približno 1.000 članicami in člani delujejo pod okriljem Gasilske zveze Kidričevo. »Od 1.000 članov imamo okrog 270 operativnih gasilk in gasilcev. Opremljenost društev 11. mesto I 2. mesto 13. mesto Pionirji Jablane Lovrenc Starošince Pionirke Jablane Talum Kidričevo Mladinci Starošince Šikole Jablane Mladinke Lovrenc Člani A Starošince Mihovce Jablane Članice A Mihovce Jablane Lovrenc Člani B Lovrenc 1 Starošince Lovrenc 2 Članice B Lovrenc Starejši gasilci Lovrenc Starošince Jablane Starejše gasilke Jablane je na visokem nivoju, nekatera so celo nadstandardno opremljena,« je poudaril Kancler. Foto: GZ Kidričevo 130 let PGD Jablane in Lovrenc na Dravskem polju Gasilstvo ima na Dravskem polju že več kot stoletno tradicijo. Prvo gasilsko združenje se je oblikovalo pred 147 leti v Metliki, leto kasneje na Ptuju, pred 130 leti pa so se povezali tudi prebivalci Jablan in Lovrenca na Dravskem polju. Letos bo visoki jubilej obeležilo slednje, in sicer na Lovrenško nedeljo, 14. avgusta, ko bodo prevzeli novo moštveno vozilo in odprli novo skladišče, v Jablanah pa se bodo 130-letnice spomnili naslednje leto. Mojca Vtič Ormož • Peto gasilsko tekmovanje za pokal Zlati Hajdošanke, Sen V organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Podgorci Ormožu potekalo peto gasilsko tekmovanje za pokal PGD ske zveze Slovenije. V skupini člani A so slavili gasilci PGD Šentjošt A1, v skupini B Šmartno na Pohorju, med gasilkami pa v skupini A in B PGD Hajdoše. V Ormožu se je na tekmovanju pomerilo 43 ekip prostovoljnih gasilskih društev oziroma nekaj manj kot 400 gasilcev in gasilk. Tekmovanje, ki sta ga organizirala Gasilska zveza Ormož in PGD Podgorci, je potekalo v konkurenci članic in članov A in B. Ekipe so se pomerile v vaji z motorno brizgalno in štafeti na 400 m brez ovir. Pri članih A je tekmovalo 19 ekip, med njimi pa so bili najboljši gasilci PGD Šentjošt A1. Drugo mesto je zasedla ekipa PGD Tinje 1, tretje pa ekipa PGD Žažar. Pri članih B se je pomerilo šest ekip. Zmago so odnesli člani PGD Šmartno na Pohorju, na drugo mesto so se uvrstili člani PGD Hajdoše, na tretje pa PGD Krka Novo mesto. s?" ^M Gasilskega tekmovanja v Ormožu se je udeležilo 43 ekip oziroma torek • 28. junija 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 9 dnevu državnosti proslave v številnih občinah praznuje, Ptuj se pridružuje avljamo 25. junija, smo Ptujčani obeležili z osrednjo proslavo v četrtek na mestni tržnici. sprejeli svojo odločitev, ki se je vedno znova spominjamo kot pomembne točke razvoja in uveljavljanja našega naroda na mednarodni, politični, družbeni in gospodarski ravni. Kmalu za solzami sreče, valom čustev ob misli, da smo od zdaj končno edini gospodar na svoji zemlji, je sledil neizmeren strah pred agresijo, s katero so nam želeli preprečiti to odločitev. Osamosvojitev in državnost nista bili samoumevni. Brez žrtev ni šlo. Dobesedno v obliki življenj in poškodb, pa tudi v obliki naporov, ki so bili vloženi v ta boj. Odločni in trdni smo uspeli ubraniti najhujše. Čeprav so tudi pekrski dogodki, streljanje na Ptuju, v Gornji Radgoni, na Holmcu, v Rožni dolini in še kje po državi bili preveč in je vsak padli nepo- Osrednji govornik na proslavi ob dnevu državnosti na Ptuju je bil ptujski župan Miran Senčar. grešljivo pogrešan, lahko danes rečemo, da nam je uspelo preprečiti najhujše - vojno, kot smo ji bili priče v drugih delih nekdanje Jugoslavije. Spoštujem vse in sem jim hvaležen za požrtvovalnost in neizmerno ljubezen do domovine, ki jih je vodila v času osamosvajanja," se je zgodovinskih dogodkov na četrtkovi osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti na mestni tržnici na Ptuju spomnil župan MO Ptuj Miran Senčar. Govoril je še dogodkih po osamosvojitvi, gospodarski krizi, vstopu Slovenije v NATO in Evropsko unijo. „Postali smo člani pomembnih in velikih sistemov. Na neki način smo sprejeli nova pravila, se prilagodili in zavihali rokave na poti zastavljenega razvoja. Takrat je situacija v svetu že bila spremenjena in je članstvo v najpomembnejši svetovni vojaški in evropski gospodarsko-politični instituciji pomenilo, da lahko stopamo ob boku največjih in najpomembnejših," je še poudaril. A kot je dejal, kljub vsemu temu smo ostali neomajni. Tudi zato, ker se zavedamo, da je treba imeti pogum in neobremenjenost mladega rodu. Tistega, ki je na tokratni prireditvi imel osrednjo vlogo. Na mestni tržnici so nastopili pihalni orkester Ptuj, Cici zbor OŠ Olge Meglič, kitarski orkester Glasbene šole Karola Pahorja, učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, folklorna skupina VDC Sožitje Ptuj, otroški harmonikarski orkester Štajerski frajtonarji, Plesni center Mam-bo, DPD Svoboda - Teater III in gledališki studio ter skupina Infected. Za scenarij in režijo je bila zadolžena Branka Bezeljak, asistirala ji je Mojca Prigl, soor-ganizator pa je bil ob Mestni občini Ptuj še JSKD - OI Ptuj. Tudi številne druge spodnje-podravske občine so v minulem tednu organizirale proslave, s katerimi so počastile in obeležile 25. dan državnosti. Dženana Kmetec Foto: CG PGD Podgorci ■ I ▼ V II A Y ■ tjoscani in Smarcani in Gasilske zveze Ormož je nedavno v Mestni grabi v Ormožu hkrati pa je tekmovanje štelo tudi za pokal Gasilske zveze Odlično so se odrezale tudi gasilke, ki so pokazale, da ne zaostajajo veliko za močnejšimi kolegi. Moči je merilo 18 ekip, 11 v konkurenci članic A ter 7 v konkurenci članic B. V skupini A so prepričljivo slavile gasilke PGD Hajdoše, druga je bila ekipa PGD Starše, tretja pa ekipa PGD Žižki. Tudi pri članicah B so bile najboljše gasilke PGD Hajdoše, na drugo mesto se je uvrstila ekipa PGD Nova Cerkev, na tretje pa PGD Zreče. Poleg najboljših ekip pa so bili zadovoljni tudi organizatorji. »V organizacijo tekmovanja smo vložili veliko truda in prostih ur dela, vendar se je na koncu ves trud izplačal, saj smo za izvedbo dobili tudi pohvalo regijskega poveljnika in nadzornika Gasilske zveze Slovenije,« je ob koncu tekmovanja za Štajerski tednik povedal predsednik PGD Podgorci Matej Lah. Monika Levanič nekaj manj kot 400 gasilcev in gasilk. Ptuj • Pred vrati najstarejši umetniški festival v mestu Deset dni ustvarjanja, dva meseca razstav Trgi, ulice in stavbe najstarejšega slovenskega mesta in okolice bodo tudi letos prizorišče razstav, performansov, delavnic, video projekcij in drugih dogodkov z najaktualnejšo mednarodno produkcijo sodobne vizualne umetnosti, smo izvedeli na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili v društvu Art Stays dva tedna pred pričetkom letošnjega dogajanja. Predstavilo se bo več kot sto tujih in domačih umetnikov z vsemi zvrstmi sodobne umetnosti, od slikarstva, kiparstva, fotografije, videa, instalacij do performansov in interme-dijskih projektov. Štirinajsti festival nosi naslov Politike - Politic(s), saj bo tokrat v ospredju t. i. »politična umetnost«. Festival Art Stays spada med najpomembnejše predstavitve sodobne, predvsem likovne umetnosti v Sloveniji in v tem delu Evrope. Vse od leta 2003 prinaša najaktualnejšo produkcijo domačih in tujih umetnikov, od najbolj znanih, ki že blestijo v svetovnih muzejih in na biena-lih, do tistih najperspektivnejših. V razstaviščih in na prizoriščih, razpršenih po starem mestnem jedru in v bližnjih krajih, je do danes gostil več kot 600 umetnikov. Osrednje dogajanje bo v dominikanskem samostanu, kjer bo tudi info točka 14. festivala, na tiskovni konferenci pa so ga predstavili Jernej Forbici, skupaj z Marico Vicarti umetniški vodja festivala, Vladimir Forbici, v Štajerski TEDNIK www. tednik.si ■ ■ Stajerskitednik - Stajerskitednik predsednik društva Art Stays, in župan MO Ptuj Miran Senčar. Seveda tudi tokrat ni šlo mimo večnega vprašanja ptujskih likovnikov - kdaj bodo dobili razstav- no-prodajno galerijo, kjer bodo lahko svoja dela ponudili ljubiteljem tovrstne ustvarjalnosti. In seveda smo slišali že nič kolikokrat ponovljeni odgovor mestne oblast, da se bodo zelo potrudili in našli prostor tudi za sodobno likovno umetnost ... Mogoče pa bo pred 15. festivalom? Kar trideset dogodkov na enajstih prizoriščih ponuja letošnje festivalsko dogajanje, ki ga bomo lahko spremljali na ptujskih pri- zoriščih (na Slovenskem trgu, v dominikanskem samostanu in Sončnem parku pred njim, v Cidu, pred Mestno hišo in v njej, v Miheličevi galeriji, mestnem kinu in na gradu) ter v okolici: v Galeriji Fo.Vi v Kidričevem in Tovarni umetnosti v Majšperku. Ker gre za res obsežno dogajanje, se lahko z njim seznanite na spletni strani www.artstays.si in v programski festivalski brošuri. jš RT STAYS FESTIVAL SODOBNE UMETNOSTI OF CONTEMPORARY ART 8--16-JULÍJ/JULY20Í6 PTUJ, SLOVENIJA Foto: Črtomir Goznik 14. festival sodobne umetnosti Art Stays sta predstavila Vlado (na levi) in Jernej (na desni) Forbici v družbi ptujskega župana Mirana Senčarja. Foto: ML 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 28. junija 2016 Ptuj • Grajsko podzemlje se predstavi Kdo bo povedal cesarju, da je nag? Veliki dan je prišel: Samo M. Strelec, samostojni kulturni delavec, je javnost povabil na otROVitev rovov pod ptujskim gradom, za katere je dolgo časa na družbenih omrežjih vzbujal zanimanje. www.tednik.si Is iStajerskitednik I -Stajerskitednik Da ljudi rovi pod gradom res zanimajo, je pokazala množica, ki se je zbrala ob odprtju. Za tiste, ki ne veste (najbrž ste v manjšini): vhod v rov in podzemlje je nasproti vhoda v nekdanjo ptujsko vojašnico, toraj z vičavske strani ptujskega grajskega hriba. Za začetek nam je avtor (in financer) projekta Samo M. Strelec postregel z nič kaj romantično razlago nastanka rovov. Noben srednjeveški skrivni tunel med ptujskim in sosednjimi gradovi ni to bil, pač pa je vojska v času pred drugo svetovno vojno (torej kraljeva starojugoslovanska vojska) tukaj izkopala prostor za skladiščenje municije. No, njihovo skladišče je potem uporabljala tudi novojugoslovanska JLA. Dokler niso postali nepotrebni in zapuščeni in so služili le še kot zatočišče mladim za prvo cigareto, ki Strelčevemu otvoritvenemu govoru so med drugim prisluhnili državna sekretarka na kulturnem ministrstvu Damjana Peč-nik, ptujski župan in podžupan, in kot smo že zapisali, množica radovednih Ptujčanov; eni so prišli obujat spomine na prej omenjene aktivnosti v rovih v času svoje mladosti, drugi pa so želeli videti novo ptujsko atrakcijo. Odprtje so simbolično opravili z izobešanjem slovenske zastave na prav posebno mesto. Spomnimo se (kar seveda težko spregledamo), da so grajsko pobočje nedavno tega do golega posekali; tudi tisti strmi del nad vhodom v ptujsko Foto: Črtomir Goznik Ob odprtju je avtor zanimive lesene skulpture na grajskem pobočju Matej Lenart v »svojo« roko izobesil zastavo. ni smela biti pokajena v javnosti, za kakšno steklenico vina (nekoč mladi niso upali s flaškoni v park) in za kakšno drugo prikrito aktivnost, za katero oči javnosti niso bile primerne. Ptuj • Zapeli ob dnevu državnosti V nedeljo popoldne pod lipo Ob 25-letnici samostojne Slovenije so na zelenici pred domom DU Ivana Rudolfa Breg zasadili lipo. Takrat so sklenili, da bodo vsako leto ob dnevu državnosti ob simbolu slovenstva organizirali družabno srečanje pevskih zborov, pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Lani so na pobudo Silve Kaj-tezovič, predsednice MePZ DU Ivana Rudolfa Breg pripravili prvo prireditev V nedeljo popoldne pod lipo, letos junija drugo. S praznično pesmijo so poleg MePZ DU Ivana Rudolfa nastopili še Toti štirje iz Dorna-ve, ljudske pevke Jezero, MoPZ Jezero KD Budina-Brstje, harmonikarski orkester Modras in ŽePZ Društva prijateljev PM Ptuj-Ormož. V imenu sveta ČS Breg-Turnišče je predsednik Vilko Pešec spomnil na trnovo pot slovenskega osamosvajanja, na kateri je bila slovenska pesem stalna spremljevalka in povezovalka; dajala je moč in motivacijo, spodbujala narodno zavest. „Potrebno pa bo še veliko pesmi, da bomo popravili današnje vzdušje v državi, da bo spet takšno, kot je bilo ob osamosvajanju, da bomo s skupno pesmijo Slovenijo potegnili iz gospodarske in družbene krize ter nasprotij," je izpostavil Pešec in povedal, da bodo že kmalu v ČS Breg-Turnišče praznovali svoj prvi praznični dan. „Pevci pa naj bi postali tudi naši oblastniki, poslanci v DZ in mestni svetniki na lokalni ravni, saj jih bo le-tako mogoče 'uglasiti'," pa je prepričana predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. Srečanje V nedeljo popoldne pod lipo bo postalo tradicionalno, prav tako druženje po končanih pevskih in glasbenih nastopih, so povedali na nedeljski prireditvi. MG Z druge prireditve pod naslovom V nedeljo popoldne pod lipo Foto: Črtomir Goznik Samo M. Strelec je kot vodnik popeljal po svojem podzemlju državno sekretarko z ministrstva za kulturo Damjano Pečnik v družbi ptujskega župana in podžupana. podzemlje. Ostali pa so štori. In dva izmed njih je ptujski umetnik, rezbar Matej Lenart, uporabil za dvoje zanimivih del. En štor je ostal v zemlji tik nad vhodom in ga je umetnik preoblikoval v podobo roke, vanjo pa naredil luknjo, da lahko tja izobesijo zastavo. Drugi, večji štor pa je spremenil v velik lesen prestol, ki stoji pri vhodu v rov, služil pa bo obiskovalcem za izdelavo zanimivih fotografij (kar so nekateri ugotovili in izrabili, še preden je bilo to uradno povedano) ... Zanimivi rovi, vsebina pa razočaranje In če novo turistično zanimivost komentiramo... Pravzaprav ne vem, kaj so ljudje in avtor pričakovali od projekta ptujskega podzemlja. Prvi vtis pred vhodom kar pritegne, tudi sami rovi bodo sedaj, ko so odprti, za marsikoga imeli poseben čar, ampak v njih prestavljena vsebina pa je - vsaj mene - razočarala. Zlasti pa način njene izvedbe. Saj res, da avtor projekta ni dobil za svoje zamisli nobenega javnega denarja, ampak v 21. stoletju pa človek vendarle tehnično pričakuje nekaj več kot na vrvici obešene plastificirane fotokopije ... O tem, kaj je upodobljeno ali zapisano na slikah, naj pa si vsak ustvari svoje mnenje. Moje je iz Andersena: Cesar je nag ... Jože Šmigoc Ptuj • Dogodki v dvorcu Turnišče V gosteh Rezbar in Pita Prejšnji konec tedna je na Turnišču potekal prvi poletni grajski dogodek. Pod zvezdami si je bilo mogoče ogledati kratki igrani film Rezbar in posnetek gledališke predstave Pita. Slovensko-francoski film Rezbar mladega koroškega režiserja Toma Novosela je na 19 mednarodnih filmskih festivalih požel pet nagrad. Spremlja dan v življenju samotarskega rezbarja, ki se zasu-če v povsem nepredvideno smer, ko v njegovo kočo na Pohorju zatava francoska popotnica. Filmska ekipa šteje okoli 20 članov, v glavnih vlogah pa nastopata Maša Flogie in Peter Korbus. Novosel pojasnjuje: »Priprave za film so trajale eno leto, posneli pa smo ga lani maja. Gre za nizkoproračun-ski film, posnet z bore 500 evri.« V turniškem dvorcu vidi številne možnosti razvoja: »Turnišče ima magično atmosfero!« Sledila je še projekcija gledališke predstave Pita, ki je junija leta 2014 kar trikrat napolnila veliko dvorano dvorca Turnišče. Predstavo je režiral Samo M. Stre- lec, avtor besedila pa je Franc Vezela. Jože Kosajnč je gledališko predstavo posnel v treh delih: v Burghausnu, Varaždinu in na Turnišču. Eva Milošič Igralec Peter Korbus in režiser Tomo Novosel z eno od nagrad mnD MESTNO • " GLEDALIŠČE * NA GRADU ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj •ff ? m ■ t * ™ ■ • ■ ? TURNISCE 02 749 32 50, info@mgp.si, www.mgp.si Miro Gavran SLADOLED - komedija * Narodni dom Maribor, zavod Novi Zato Petek 1. julija 2016 ob 20.30 Sobota 2. julija 2016 ob 20.30 Foto: MG Foto: x Miran Vuk »Lahko nas vržejo iz lige, ponosa pa nam ne morejo vzeti« Stran 12 Nogomet Zavrč ugnal Videoton Strani 12 Wt^Jma^m Motokros Gajserju epski dvoboj s Cairolijem Stran 13 Atletika Šest zlatih medalj za mlade ptujske atlete Stran 12 r Nikola Bistrovič Ptuj mora postati regijski center rokometa Stran 14 Footgolf Četrtek je dan za footgolf Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič E-mail: sport@radio-tednik.si tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Nogomet • NK Aluminij Spehonja zadovoljen, Pušnik precej manj Foto: Črtomir Goznik Prijateljsko tekmo med Aluminijem in Hajdukom so v nedeljo v Kidričevem nekoliko presenetljivo dobili domačini. Nogomet • Žreb za sezono 2016/17 V nedeljo so pri novem slovenskem prvoli-gašu v Kidričevem gostovali Splitčani, ekipa Hajduka. »Splitski bili« so na pripravah na Ro-gli, v tem okviru pa so z Aluminijem odigrali prijateljsko tekmo. ALUMINIJ-HAJDUK 1:0 (0:0) STRELEC: Vrbanec. Hajduk je bil eden izmed klubov velike četverice nekdanje močne jugoslovanske lige, tvoril jo je skupaj s Crveno zvezdo, Partizanom in Dinamom. Danes je daleč od nekdanje slave, a je še vedno velik »izvoznik« odličnih nogometašev. Ponos Dalmacije je pred kratkim kot trener prevzel Marijan Pušnik, ki je tako ob Matjažu Keku že drugi slovenski strokovnjak na klopi kakega hrvaškega prvoligaša. Pušnik s predstavo svoje ekipe v Kidričevem ne more biti zadovoljen, še zdaleč ne. Na Nogomet • NK Drava drugi strani so varovanci Bojana Špehonja odigrali veliko boljšo tekmo kot proti Vojvodini, predvsem se je poznala razlika v tesnejšem pokrivanju tekmecev po celotnem igrišču. Splitčani tudi fizično niso bili toliko premočni kot Novosadčani, zato je bilo pri Aluminiju več podaj od noge do noge. Edini zadetek na tekmi je po lepem preigravanju Jelača v 70. minuti dosegel Vrbanec, ki je s kakšnih 13 metrov s strani neubranljivo zadel. Gostje kaj več od zadetega prečknika v 62. minuti niso zmogli. V moštvu Aluminija je bilo tudi tokrat nekaj novincev, na bočnem položaju je tako zaigral Nemanja Jakšic (Zavrč), v postavi sta bila še hrvaški branilec in bosanski napadalec. Za slednjega je bila to verjetno zadnja tekma v rdečem dresu, drugi ni razočaral in je morebitna zamenjava za poškodovanega Damiša (meniskus). JM Dravo bo vodil Simon Sešlar Aluminij bo prvoligaško sezono začel v Novi Gorici V nacionalnem nogometnem centru Brdo pri Kranju so v petek popoldne žrebali tekmovalne pare nove sezone državnega prvenstva prve in druge ter pokala. Na zelenice se bodo prvi podali prvoligaši, že 16. in 17. julija. Že pred tem bodo v kvalifikacijah za Ligo prvakov nastopili igralci Olimpije (s slovaškim Trenčinom), v kvalifikacijah za Ligo Evropa pa Maribor (z bolgarskim Le-vskim Sofija), Domžale (z an-dorskim Lusitansom) in Gorica (z izraelskim Maccabijem iz Tel Aviva). Nogometaši Aluminija bodo uvodno tekmo odigrali v gosteh pri Gorici, na Primorsko pa se bodo odpravili tudi naslednji teden, saj bodo gostovali pri Kopru. Domačimi navijačem se bodo predstavili šele v 3. krogu, ko bodo gostili vrsto Celja. Pari 1. kroga Prve lige Telekom Slovenije: Gorica - Aluminij Maribor - Koper Rudar Velenje - Krško Domžale - Radomlje Olimpija - Celje Razpored Aluminija v prvi četrtini sezone: 1. krog: Gorica - Aluminij 2. krog: Koper - Aluminij 3. krog: Aluminij - Celje 4. krog: Kalcer Radomlje -Aluminij 5. krog: Aluminij - Krško 6. krog: Maribor - Aluminij 7. krog: Aluminij - Rudar 8. krog: Domžale - Aluminij 9. krog: Aluminij - Olimpija 2. SNL: Drava z novincem, Zavrč na Obalo Več časa za priprave bodo imeli drugoligaši, ki prvenstvo pričenjajo 7. avgusta. V tej konkurenci imamo dva predstavnika, Dravo in Zavrč. Ptujčani bodo v uvodu dvakrat na domačem igrišču gostili novince: v 1. krogu Brežice, v drugem pa še Brda. Zavrčani bodo v 1. krogu gostovali na Obali, v Ankaranu, v drugem pa bodo gostili ekipo Farmtecha iz Veržeja. 2. SNL, 1. krog: Drava - Brežice Ankaran - Zavrč Brda - Roltek Dob Zarica Kranj - Triglav Kranj Farmtech Veržek - Krka Pokal Slovenije: Aluminij in Zavrč v Prekmurje, Videm na Primorsko Atraktivno sezono je mogoče pričakovati tudi v naj-množičnejšem slovenskem klubskem tekmovanju, kjer bodo naslov branili nogometaši Maribora. Prvi krog Pokala Slovenije bo na sporedu 17. avgusta. Vsi trije predstavniki iz MNZ Ptuj bodo gostovali, Videm v Dekanih, Aluminij in Zavrč pa bosta v poslasticah uvodnega kroga gostovala pri prekmurskih tretjeligaših. Pari 1. kroga: Jadran Dekani - Videm Lušt Beltinci - Aluminij Nafta 1903 - Zavrč Postojna - Kalcer Radomlje AjDAS Lenart - Rudar Velenje Dravograd - Krško Žiri - Celje Šmarje pri Jelšah - Luka Koper Turnišče - Brda Roltek Dob - Triglav Kranj GMT Bogojina - TKK Tolmin Krka - Brežice 1919 JM Po zelo uspešni tekmovalni sezoni 2015/16 v 2. ligi je z mesta trenerja članske ekipe NK Drava sporazumno odšel Damjan Vogrinec. Kar nekaj časa so potekali pogovori o novem trenerju in minuli četrtek je izziv sprejel Simon Sešlar. Nekdanji slovenski nogometni reprezentant je po končani igralski karieri pot nadaljeval kot trener pri Dravinji in Aluminiju, v prihodnosti pa bo sedel na klopi ptujske ekipe. Ekipa Drave bo priprave začela 4. julija, prav gotovo pa se bo to zgodilo s precej spremenjenim igralskim kadrom. Nekateri nogometaši si že iščejo novo okolje, v prihodnjih dneh bo več znanega o tem, kdo izmed nosilcev igre pa bo v naslednji sezoni nosil ptujski dres. Na pripravah bo kar nekaj novih obrazov, večina bo izhajala iz mladinskih vrst, saj bodo nekateri mladi igralci dobili priložnost za dokazovanje v 2. ligi. Ta se v novi sezoni prične v začetku avgusta, ko se bo Drava na Mestnem stadionu pomerila z novincem v ligi, ekipo Brežic 1919. Do takrat čakajo nogometaše približno mesec dni dolge priprave, v katerih bo Simon Sešlar ekipo preizkusil na prijateljskih tekmah. V Nogometnem klubu Dra- va se že dalj časa srečujejo s finančnimi težavami, o katerih je kapetan članske ekipe in vodja šole Nastja Čeh dejal: »Te težave niso kritične za obstoj kluba, so pa kar velike in se jih trudimo reševati. Odkrito moram povedati, da imamo pri tem premalo podpore gospodarstva in tudi občine, ki je obljubila, da nam bo pomagala. Počasi se bo treba zbuditi, saj gre za mestni nogometni klub z dolgo in bogato zgodovino, ki mu je treba pomagati pri reševanju problemov.« Situacija v ptujskem drugo-ligaškem nogometnem kolektivu ni lahka, najbolj pozitiv- no zgodbo ob uspehu članov, ki so bili tretji v 2. ligi, so v minuli sezoni spisale mlajše selekcije Drave, ki so uspešno nastopale na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Solidno sta sezono odigrali tudi kadetska in mladinska ekipa, saj sta v 2. ligi - vzhod skupno osvojili 2. mesto, potem ko so bili kadet tretji in mladinci drugi. Na tem mladem valu bo treba graditi ptujsko nogometno prihodnost, o kateri bo nekaj več znanega že v juliju, ko bo novi trener Simon Sešlar pričel priprave članskega moštva, prav tako pa bo v juliju skupščina kluba. David Breznik 12 Štajerski Intervju torek • 28. junija 2016 Nogomet • Miran Vuk, NK Zavrč »Lahko nas vržejo iz lige, ponosa pa nam ne morejo vzeti« Foto: Črtomir Goznik Miran Vuk: »To je sindrom slovenskega nogometa, da nekateri vzgajamo mlade igralce, drugi pa pridejo, jih poceni kupijo ali celo dobijo zastonj in nato drago prodajo. Nikogar ne zanima, da smo ga mi vzgojili, tvegali, ga držali v ekipi, mu namenjali vso podporo ...« Slovaška V medijih so se pojavila namigovanja, da boste kupili klub na Slovaškem. M. Vuk: »To je napačna interpretacija. Kluba ne morem kupiti, imam pa ponudbe za sodelovanje. Madžarska, Poljska, Slovaška, Češka in še kdo si vedno bolj želijo igralce z miselnostjo, ki je podobna njihovi - slovanski. Pa se obračajo name, da bi k njim pripeljal kvalitetne mlade igralce iz Slovenije in Hrvaške brez nerazumljivih finančnih zahtev. Če zaslužijo pri nas 100 enot, potem jih lahko tam 200 in imajo možnost nadaljnjega razvoja. Slovaška ogromno vlaga v nogomet, gradijo se stadioni, podobno je tudi na Češkem. A ne trošijo nerazumljivo, zato želijo nebrušene diamante, ki bi se dokazali v močnejših ligah, kot je naša.« Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška so vse udeleženke EP. M. Vuk: »Iz teh držav poznam veliko trenerjev in ma-nagerjev, spremljam njihove lige, klube ... Poglejte samo Češko: gre za izredno športno državo z visoko razvito športno vzgojo, sobivanjem z naravo, gibanjem ... Ni najvažnejše, kakšno hišo in avto imaš, ampak kako živiš, s čim se ukvarjaš, kam greš na dopust ... Tako npr. 80 njihovih hokejistov igra v ligi NHL, ogromno jih je po Evropi, poznate njihove teniške legende ... Enostavno imajo šport v sebi.« Mirana Vuka največkrat predstavljamo kot alfo in omego NK Zavrč, kar dejansko tudi je. Brez njega si na takšnem nivoju nogometa v Zavrču ni mogoče niti zamisliti. Po neodobritvi licence za 1. ligo za naslednjo sezono v Zavrču že snujejo načrte za vrnitev. Ob tem je Miran Vuk povedal še veliko zanimivega - in kritičnega ... Je ekipa za naslednjo sezono že oblikovana? M. Vuk: »Ekipa, ki je pod vodstvom Željka Orehovca nastopila proti Videotonu, je že tista prava. Morda pride do majhnih popravkov, morda se še kdo vrne k mladini, a to so kozmetični popravki. Mladinci Puškadija, Županič, Ptiček, Kukec, Solomun in Tuden so iz mladine prešli k članom in to bi skupaj s tistimi, ki so ostali (Kovačič, Jakšič, Rogač, Kokorovic, Golubar, Zorko), in novinci moralo zadostovati za mirno nastopanje v 2. ligi. Novinci so Lonzarič (Drava), Lokaj (kosovski Albanec, nazadnje Koper), Baljak (Srb s hrvaškim potnim listom), Marci-juš (Slaven Belupo) in Kaya (Turek z nemškim potnim listom).« Vaš cilj je prvo mesto ... M. Vuk: »Normalno, mi smo vedno šli na 1. mesto, to je vidno iz zgodovine naših nastopov v zadnjih desetih letih. Če pa bo treba pozimi pripeljati še kakšnega igralca ali dva za dosego tega cilja, pa bomo to tudi storili.« Že letos sestavljate ekipo za 1. ligo? M. Vuk: »Da, ta ekipa bo z majhnimi popravki že nared za 1. ligo. Eno leto imajo časa za 'dozorevanje', v bistvu je druga liga idealna za to.« Kakšen je status Matjaši-ča, Batrovica in Cveka? M. Vuk: »Vsi trije bodo odšli, zanje imamo konkretne ponudbe iz Turčije, Japonske, Rusije, Belgije in Avstrije. Pogovori so že daleč,.treba jih je le še zaključiti. Trenutno je problem v tem, da delamo z večjimi agencijami, katerih praktično vsi trenerji in managerji so na EP v Franciji. Vse skupaj se bo začelo premikati naprej po 1. juliju.« Slovenskih klubov niste omenili med možnimi kupci. M. Vuk: »Nisem, ker bi v Sloveniji vsak rad igralca vzel ali speljal brez odškodnine, zanimivo pa je, da bi ob prodaji zanje želeli imeti milijone. Olimpija npr. za Batrovica in Matjašiča ponuja nekakšne procente ob naslednjem prestopu. Zanima me, če bi jaz prišel s takšno ponudbo k njim po Elekeja ali Zajca, kako bi me pogledali. To je sindrom slovenskega nogometa, da nekateri vzgajamo mlade igralce, drugi pa pridejo, jih poceni kupijo ali celo dobijo zastonj in nato drago prodajo. Nikogar ne zanima, da smo ga mi vzgojili, tvegali, ga držali v ekipi, mu namenjali vso podporo ...« Vseeno vztrajate pri tem, da bodo igrali mladi? M. Vuk: »Seveda, že lani so nekateri teh mladincev igrali na prijateljskih tekmah proti močnim ekipam - Ku-banu Krasnodarju, Zoryi Lugansku, Slavenu Belupu, Istri . Za njih se bo sedaj začel 'resen nogomet', z njimi smo podpisali štipendijske ali profesionalne pogodbe. Druga liga je zanje praktično idealna za razvoj, treba pa je vseeno imeti v ekipi tri ali štiri izkušenejše. Nogomet je za mlade, saj se hočejo dokazati, starejši bolj gledajo na zaslužek.« Mladinska in kadetska vrsta se nista uspeli prebiti v 1. ligo. M. Vuk: »Na žalost ne, niti ekipi U-15 to ni uspelo. V slednji je 5 ali 6 igralcev, za katere upam, da bodo igrali v 1. ali 2. ligi. Mladinska ekipa je bila prva v 2. ligi, slabši so bili kadeti - za napredovanje pa šteje skupni rezultat obeh. Zdaj bomo poskusili drugače, posebej imamo ljudi, ki bodo skrbeli za članski in posebej za mladinski pogon. Rad bi se zahvalil gospodu Težaku oz. njegovi firmi INT Težak, ki je bil toliko pogumen, da je sprejel pokroviteljstvo nad tem. Tako bo delo še podrobneje vodeno in nadzirano in uspeh bo prišel.« Vedno več nekdanjih igralcev Zavrča igra po slovenskih ligah, omenimo Datkovica, Fučka, Težaka, sedaj gresta še Pi-hler in Mužek. M. Vuk: »Vse te igralce sem sam zbiral in jim dal priložnost. Datkovic nam je bil npr. na nek način 'ukraden', in čeprav smo protestirali pri NZS, se ni zgodilo nič. Tudi Pihler in Mužek sta odšla brez odškodnine.« Dotakniva se še enkrat licenciranja in teh famo-znih 6000 evrov, zaradi katerih ste sedaj v 2. ligi. M. Vuk: »Kmalu boste slišali o tem, koliko klubov je ponaredilo podpise igralcev za odlog plačila in jih predložilo prošnji za licenco. To bo sprožila Uefa (Evropska nogometna zveza). Tudi naša pritožba na odločitev licenčne komisije ima dobro osnovo. Prepričan sem, da se bo Nogometna zveza Slovenije še krepko tresla in da bodo ti dogodki vplivali na to, da se bo nekaj premaknilo, da bodo na NZS ostali ljudje, ki jim je mar za napredek nogometa. Naš stadion in vsi naši drugi pogoji so zagotovo peti v državi, po igralnih površinah in površinah za treninge pa smo daleč pred vsemi. Na srečo je to osnova, zaradi katere bodo naši mladi fantje napredovali. Če so nas izločili zaradi financ, pa smo vse plačali -res, da z zamudo, a imamo vsa potrdila o plačilu -, potem mi ni jasno, kako lahko licenco pridobijo npr. stadioni v Velenju, Novi Gorici, Krškem, kjer so že sanitarije povsem neurejene, nekateri prostori so visoki 1,80 metra, v Novem mestu ni pokritih tribun . Dosegel bom, da bodo iz Uefe prišli preverjat te licence. V slovenskem nogometu je nekaj ljudi, ki delajo pošteno, večina pa jih gleda le svoje osebne interese in se vrti okoli kotla, kjer vre juha.« Zavrč zaradi selitve v 2. ligo ne bo ugasnil? M. Vuk: »Daleč od tega! Zavrč bo čakal tako dolgo, da bo tožbo dobil, potem pa . Lahko nas vržejo iz lige, ponosa pa nam ne morejo vzeti. Lahko bi bili vzor vsem, pošteno vlagamo v igralski in infrastrukturni napredek slovenskega nogometa, ki je sicer na zelo nizki ravni in bo tako ostalo, dokler bo v njem vpliv 'Balkana'.« Zelo ste kritični do NZS. M. Vuk: »Povedal bom primer: ko je Riera prišel k nam, je najprej vprašal, od kod se financiramo. Povedal sem, da s sponzorji. 'Kaj pa NZS in stavniške hiše?' Odgovoril sem, da nič. To se mu je zdelo nemogoče, saj se v vsaki evropski državi klubi financirajo iz teh virov. Pri nas ta kolač pride na NZS, klubi pa so neke vrste cokla. V bistvu se na NZS sploh ne zavedajo, da brez klubov ni ničesar, ni močne reprezentance in vsega drugega.« Lahko se zgodi, da bo predsednik NZS Aleksander Čeferin postal celo predsednik Uefe. M. Vuk: »V tem primeru bodo nato pač sodniki izbrali novega predsednika. O predsedniku NZS nimam nobene slabe besede, je pravi gospod. A on je bil posebej v zadnjem času malo doma, še posebej ob vložitvi kandidature za predsednika Uefe. Ko mačke ni doma . Najbolj žalostno je, da mi je podpredsednik NZS iz naše MNZ govoril, da nič ne ve o tem, da nas bodo izključili iz 1. lige. Lahko bi nas opozoril na to, da se nekaj dogaja, da moramo podati dodatna pojasnila, karkoli. Kdo pa se bo boril za nas, če ne predstavnik lastne MNZ?!? Kljub vsej urejenosti, ustrezni infrastrukturi, delu z mladimi . je na koncu odločilo prepozno datirano potrdilo o plačilu in so nas dobesedno 'brcnili v rit' ter poslali v 2. ligo.« Jože Mohorič Prijateljska tekma: ZAVRČ - VIDEOTON 2:1 (2:0) STRELCI: Baljak in Kokorovic za Zavrč, Stopire za Videoton. ZAVRČ: Kovačič, Lonzarič, Jakšič, Rogač, Kaya, Baljak, Kukec, Kokorovic, Marcijuš, Zorko, Lokaj. Igrali so še: Panikvar, Haris Džaferovič, Solomun, Kostanjevec, Cvek, Lešnik, Župa-nič, Ptiček, Leuštek, Puškadija, Poljanec, Krajnc, Potočnik. Trener: Željko Orehovec. Nogometaši Zavrča so po nekaj opravljenih treningih odigrali prvo prijateljsko srečanje. Njihov tekmec je bila ekipa Videoto-na, ki igra v 1. madžarski ligi. Trener Željko Orehovec je imel na voljo 24 nogometašev, med njimi šest mladincev in dva kadeta. Novi kapetan je Kevin Ed Kokorovic. Zavrčani so slavili lepo zmago, do katere so prišli z boljšo igro v prvem polčasu. Foto: Črtomir Goznik Ed Kevin Kokorovic je novi kapetan Zavrča. torek • 21. junija 2016 Šport Štajerski 13 Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo v Italiji Epski dvoboj s Cairolijem 19-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah s svojo Hondo še naprej serijsko niza zmage v motokros dirkah za svetovno prvenstvo v najmočnejšem razredu MXGP, v Italiji je znova dosegel dve. Statistika je še veliko bolj impresivna zaradi tega, ker je slavil na kar sedmih dirkah od zadnjih osmih (2 krat v Španiji, 1 krat v Franciji, 2 krat v VB, 2 krat v Italiji)! To mu pred nekoliko daljšim poletnim premorom prinaša velikih 92 točk prednosti v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Tudi druga italijanska velika nagrada v sezoni je minila v znamenju romanja slovenskih navijačev na Apeninski polotok, tokrat v Lombardijo, v Mantovo. Rumeno-rdeča barva s številko 243 je bila ob slovenskih in italijanskih zastavah najbolj vidna ob progi, na slavnostni razglasitvi najboljših pa je povsem prevladovala. Le kako ne bi, ko pa je naš šampion znova opravil izjemno delo in si za dve zmagi priboril novih 50 točk. Za vse skupaj je bil nagrajen z Zdra-vljico in glasnim navijanjem svojih navijačev pred zmagovalnim odrom. Tokrat si je v sobotnih kvalifikacijah priboril drugo iz- Dirka za SP v Italiji: 1. dirka 2. dirka GP 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 25 50 2. Gautier Paulin Francija Honda 20 22 42 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 22 18 40 4. Antonio Cairoli Italija KTM 16 20 3S 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 1B 14 30 6. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 13 1B 29 7. Evgeny Bobrišev Rusija Honda 14 ^ 29 Svetovno prvenstvo, skupni vrstni red: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 532 2. Antonio Cairoli Italija KTM 440 3. Romain Febvre Francija Yamaha 408 4. Max Nagl Nemčija Husqvarna 401 S. Evgeny Bobrišev Rusija Honda 39B B. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 3S1 7. Valentin Guillod Švica Yamaha 2B7 biro startne pozicije na obeh nedeljskih dirkah, pred njim je to lahko storil Rus Bobri-šev. A to 19-letnika ni zmotilo, da ne bi prve dirke začel najhitreje (osvojil je holeshot). Le Nemec Nagl mu je lahko sledil del dirke, pa še ta je ob koncu močno popustil, zato sta ga prehitela Belgijec Desalle in Francoz Gautier. Druga dirka je bila prava poslastica za ljubitelje hitrosti in drznih manevrov, v glavnih vlogah pa sta nastopala Tim Gajser in Antonio Cairoli. Izkušeni osemkratni svetovni prvak in ljubljenec domačega občinstva je vodil Atletika • DP za mlajše mladince Šest zlatih medalj za mlade ptujske atlete Generacija 1999/2000 Atletskega kluba Ptuj je nedvomno ena najboljših in najuspešnejših doslej, kar v tej sezoni dokazuje na različnih tekmovanjih v mlajši mladinski kategoriji. Nov dokaz njihove kvalitete in nesporne nadarjenosti je bilo DP, ki ga je v Mariboru v soboto in nedeljo organiziral AK Poljane. Ptujčani so v dveh dneh prinesli domov šest zlatih in dve srebrni medalji. Dvojček državnih naslovov sta si v podobnih disciplinah zagotovila Maja Bedrač in Žan Viher. Slednji je s pomočjo nekoliko premočnega vetra (prvi dan tekmovanja je zaznamovalo slabo vreme z močnim vetrom, večino časa je padal dež) na 110 metrov z ovirami tekel najhitreje do sedaj, saj so se ure ustavile pri 14.05 sekunde, medtem ko je v skoku v daljino pred nevihto opravil le en veljaven skok - 677 centimetrov. Ta je bil zmagovalen, za tri centimetre je izboljšal tudi svoj osebni rekord. Viher je drugi dan tekmovanja testno nastopil še v teku na 200 metrov, s časom 22.99 sekunde postavil še en osebni rekord in osvojil 7. mesto. V treh disciplinah je nastopila tudi Be-dračeva; v dveh je bila razred zase, medtem ko je zaradi natrpanega in prestavljenega programa izpustila finalni tek na 100 metrov. Tako je bila v tej disciplini na koncu osma, čeprav se je v finale uvrstila z najboljšim časom 12.40 sekunde. Prvo zlato medaljo je osvojila v teku na 100 metrov z ovirami, kjer so se štoparice ustavile pri času 13 58 sekunde, drugo pa je dobila v skoku v daljino, v katerem jo je precej oviral veter v prsi. Kljub težkim razmeram je v zadnji seriji pristala pri zelo solidni daljavi 617 centimetrov. Ptujsko atletiko sta vsak s po eno zlato in srebrno medaljo obogatila še Kristjan Čeh in Jurček Korpič Lesjak. Brez konkurence je Kor-pič Lesjak slavil v metu diska, v katerem je opravil pet zelo dobrih metov. Prav v zadnji seriji je orodje poletelo najdlje, 63,41 metra. Temu naslovu je dodal še drugo mestu v večino časa, mlajši glasnik nove generacije pa je venomer pritiskal nanj. Nekajkrat sta bila na robu trka, tudi v kakšnem od skokov, a je vse ostalo v dovoljenih mejah tega atraktivnega dirkaškega športa. Dobre štiri minute pred koncem pa se Cairoli ni mogel ubraniti napada Gajserja, ki je nato vodstvo zadržal do konca. Cairolija je prehitel še Francoz Paulin, ki je tako osvojil 2. mesto v GP. Po dirki je bil Tim kljub siceršnji odlični fizični pripravljenosti povsem izmučen, saj je dirka minila ob izjemno visokih temperaturah, svoje Foto: Hondaproracing Tim Gajser (243) je v Italiji dosegel sedmo GP zmago v sezoni, še četrtič je bil najboljši na obeh dirkah. V drugi sta s Cairolijem (222) uprizorila pravi dirkaški triler. pa sta naredili tudi napetost in popolna koncentracija vseh 35 minut obeh voženj. »Druga vožnja je bila izjemna, ena najjrazburljivejših v vsej moji karieri, na trenutke tudi nekoliko 'umazana1. S Tonijem sva se odlično borila, zato sem še toliko bolj zadovoljen z zmago. Posebna zahvala gre tudi navijačem, ki so ustvarili izjemno vzdušje,« je po dirki povedal Tim. Tudi tokrat - že drugič zapored - na startu ni bilo Francoza Febvreja, ki še okreva po padcu v kvalifikacijah dirke za VN Velike Britanije. Zato je branilec naslova izgubil 2. mesto v skupnem seštevku, prvi zasledovalec Tima Gaj-serja je sedaj Antonio Cairoli. Naslednja dirka bo 24. julija na Češkem, tudi tam z močno udeležbo navijačev Tima Gajserja. JM Tenis • Mednarodni turnirji Sven do polfinala, Nina in Blaž uspešna v dvojicah Od leve: Zan Viher, Jurček Korpič Lesjak, Maja Bedrač in Kristjan Čeh (vsi AK Ptuj) metu diska (46,01 metra). V tej disciplini je še enkrat pokazal premoč njegov klubski sotekmovalec Kristjan Čeh, ki je zmagal z metom 58,51 metra. Drugo medaljo srebrnega leska je ta atlet prejel v suvanju krogle (15,88 metra). Osem medalj varovancev trenerjev Gorazda Rajherja in Aleša Bezjaka na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladince je izredna bera in lep uspeh. K temu je treba dodati še solidna nastopa petega člana AK Ptuj, Tončka Lukma-na Žunca, ki je osvojil osmi mesti na 1500 in 3000 metrov in se počasi razvija v zelo dobrega tekača na srednjih progah. David Breznik Tudi pretekli teden je bil bogat s teniškimi novicami; za najboljšo je med posamezniki poskrbel Sven Lah, ki se je na mladinskem turnirju 2. ranga v Nemčiji uvrstil v polfinale. Challenger turnir v Milanu (42.000 dolarjev + H): dvojice: 1. krog: Rola/Gonzales -Hernandez-Fernandez/Londe-ro (Dom. republika/Argentina) 6:4, 6:3; četrtfinale: Rola/Gonzales - Bed na rek/Betov (Poljska/ Belorusija, 2.) 6:3, 7:6(3); polfinale: Rola/Gonzales -Mitti/Peng (Italija/Tajpej) 4:6, 4:6. Na challenger turnirju v Italiji je nastopal Blaž Rola. 25-letni Ptujčan je letos povsem obšel turnirje na travnati podlagi (tudi kvalifikacije Wimbledona), zato je v Milanu nastopil na edinem peščenem turnirju ta teden. Med posamezniki ga je v uvodnem obračunu izločil 8. nosilec, Španec Daniel Gimeno-Tra-ver (172.). Izkušeni 30-letnik, nekoč že član TOP 50, je bil boljši v dveh nizih - 6:4, 6:1. Boljši nastop je tokrat Blažu uspel med dvojicami, kjer je igral skupaj s Alejandrom Gonzalesom. Slovensko-ko-lumbijska naveza se je prebila vse do polfinala, na tej poti pa sta ugnala tudi 2. nosilca, Poljaka Tomasza Bednareka in Belorusa Sergeya Betova. ITF-turnir ZM Open (10.000 dolarjev): dvojice: 1. krog: N. Potočnik/S. Palčič - Kramperova/Pradova (Češka, 3.) 6:2, 7:5; Foto: Črtomir Goznik Sven Lah (TK Terme Ptuj) četrtfinale: N. Potočnik/S. Palčič - Bains/Karanušič (Avstralija/Hrvaška) 2:6, 6:4, 10:6; polfinale: N. Potočnik/S. Palčič - Babič/Jezidžič (Hrvaška) 6:3, 6:2; finale: N. Potočnik/S. Palčič - Pislak/Reberšak 6:3, 6:2. Podobno, a še nekoliko uspešnejšo pot je imela Nina Potočnik na ženskem ITF-turnirju v Mariboru. Med posameznicami je izpadla v 1. krogu, med dvojicami pa je skupaj s Saro Palčič šla do konca in osvojili turnir. V slovenskem finalu sta bili boljši od dvojice Manca Pislak-Polo-na Reberšak. ITF-mladinski turnir v Bochumu: 1. krog: Lah (5.) - Ho (Taj-pej) 6:2, 7:6(2); 2. krog: Lah (5.) - Perrone (ZDA) 6:4, 6:1; četrtfinale: Lah (5.) - Rai (N. Zelandija) 6:2, 6:3; polfinale: Lah (5.) - Eriks-son-Ziverts (Švedska, 7.) 6:4, 4:6, 4:6. Na mladinskem ITF-tur-nirju v Nemčiji je nastopal 17-letni Sven Lah. To je bil njegov zaključni nastop tritedenske nemške turneje, kjer je nastopil na dveh turnirjih 1. ranga (na drugem se je uvrstil v osmino finala) in na enem 2. ranga. Največ uspeha je imel prav na zadnjem. Tri uvodne zmage so bile dovolj za uvrstitev v polfinale, kjer se je meril z Jonasom Eriksso-nom-Zivertsom. 17-letni Šved je Svenov »stari znanec«, saj sta se letos pomerila že dvakrat (v Kolumbiji in Avstriji), obakrat pa je daljšo potegnil Šved. Čeprav je imel v tretjem dvoboju Sven niz prednosti in še nekaj priložnosti, je bil konec tudi tokrat enak - Šved je zmagal 1:2 v nizih. Sven na mladinski ITF-le-stvici zaseda 95. mesto. JM 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 21. junija 2016 Rokomet • Nikola Bistrovič, ŽRK Aklimat Ptuj Ptuj mora postati regijski center rokometa Po štirih letih odsotnosti se v domače okolje vrača Nikola Bistrovič. Ptujčanke so pred kratkim namreč dobile novo vodstvo, ki je v 1. ligi zastavilo sila ambiciozen projekt. Ta bo zajemal več segmentov, kot je npr. vzpostavitev piramide mlajših selekcij, sodelovanje z okoliškimi rokometnimi kolektivi in kot vrh piramide - prvo moštvo s pretežno domačimi igralkami. Tudi zaradi tega izbira trenerja prvega moštva ni bila vprašljiva, pravzaprav je bila zelo logična, saj je Bistrovič dolgo časa deloval v najstarejšem mestu in pozna razmere. Po vrnitvi smo se z njim pogovarjali o ambicioznem projektu ter še o marsičem zanimivem. Po nekaj letih se vračate ... N. Bistrovič: »Vračam se domov, na mesto uspeha, ne zločina (smeh). Na Ptuju sem kot mlad fant brez izkušenj, star šele 26 let, po spletu okoliščin dobil priložnost in prevzel takrat resno in ambiciozno ekipo z vrha prve lige, ki pa so jo sponzorji počasi začeli zapuščati in so se proračuni iz leta v leto manjšali. Kljub temu se je inercija rezultatov in dobrih trenerjev v vseh selekcijah ohranila, kar nas je še dolga leta po vrhuncu ohranjalo v zgornji polovici razpredelnice v prvi ligi. V klubu smo ustvarili domače nosilke igre, ki so naredile neverjetno hiter preskok iz mladinske v člansko konkurenco, sedaj se nekatere od teh vračajo. V prvi sezoni smo takrat npr. osvojili 3. mesto v prvenstvu in pokalu, s tem se celo uvrstili v evropski pokal, a ga naslednjo sezono - zaradi pomanjkanja financ - nismo odigrali.« Kdo je navezal stik z vami in kdaj je postalo jasno, da boste ponovno prevzeli ŽRK Ptuj? N. Bistrovič: »V mojem prvem mandatu, ki je trajal 6 let, sem imel čast trenirati nekaj vrhunskih igralk, med nji- t i 1 v i l\ Foto: Črtomir Goznik Nikola Bistrovič: »Izgubljene 'sestre' smo vrnili v družino: vračajo se Barbara Borovčak, Sandra Šraj-ner, Nastja Prapotnik, Stella Mateša, Maruša Križanec .... Tudi Patricijo Korotaj in Sabino Majcen le še formalnosti delijo od vrnitve domov.« mi je bila tudi Ana Michaela Ciora, ki jo je splet okoliščin pripeljal iz rodne Romunije v najstarejše slovensko mesto. Svoj čas ena najboljših svetovnih igralk na mestu desnega krila in osvajalka lige prvakov je na Ptuju našla svoj mir. Njena volja in ljubezen do rokometa so prepričali tudi njenega življenjskega sopotnika in uspešnega podjetnika Borisa Boraka, da finančno podpre rokomet preko podjetja Akli-mat. Če je lahko prepričala ljubiteljskega nogometaša v uspešno rokometno zgodbo, potem lahko povem, da je imela z mano manj dela. Na kavi sva se dobila v kratkih rokavih, a vse je potekalo zelo hitro.« Ste v času odsotnosti spremljali ekipo Ptuja? Kako dobro jo pravzaprav poznate? N. Bistrovič: »Seveda sem spremljal, ne samo kot ljubitelj rokometa, ampak tudi z močno empatijo, vseeno je bila to moja prva 'trenerska Osnovni cilj: pripeljati gledalce Ptuj bo v novi sezoni imel kar dva rokometna kolektiva v 1. ligi. Nameravate sodelovati z Dravo, morda v smislu, kako skupaj vrniti gledalce na tribune? N. Bistrovič: »Rokomet je po zadnjih odmevnih uspehih znova v soju luči. Že tretja uvrstitev moške rokometne reprezentance na OI v Rio (rokomet je prvi moštveni šport v zgodovini slovenskega športa, ki se mu je uspelo uvrstiti na OI 2000, op. a.) je dala pozitivno inercijo ostalim rokometni okoljem. Sledila je uvrstitev ženske reprezentance na EP na Švedskem (januar 2017) in vse to sovpada s ponovnim dvigom rokometa na Ptuju. Ta energija se čuti. Nujno je, da razvijemo dobro sodelovanje z moškim klubom, v dobro vseh. Mislim, da je simbioza klubov živa in poteka že od prej, od sodelovanja pri mini rokometu, dogovarjanja glede terminov, organizacije veteranskih turnirjev ... Seveda bomo sodelovanje poskušali dvigniti na višjo raven, zavedamo se, da je rokomet naš skupni imenovalec in je nad vsemi nami. Le malo mest v Sloveniji se lahko pohvali, da bo imelo vsako soboto možnost ogleda prvoligaške tekme, enkrat moške, drugič ženske. V prvi vrsti je naloga obeh klubov, da pritegnemo gledalce nazaj v dvorane. Z našega vidika je to osnovni cilj, tudi sponzor se lahko promovira le skozi večje število gledalcev in interesentov, ki spremljajo klub skozi različne medije. Naš predsednik Matej Smrekar je zelo ambiciozen in bo naredil maksimum v marketingu in pri prepoznavnosti kluba.« ljubezen'. Da bi si v živo ogledoval tekme, pa ni bilo mogoče, ker sem v tem obdobju vodil druge klube. Nazadnje sem vodil ekipo ŽRK Branik Maribor (lani mladinski državni prvak z izdatno pomočjo Ptujčanke Barbare Bo-rovčak, op. a.), s katero smo se srečali tudi z ekipo Ptuja. Videl sem, da se je od mojega odhoda - mislim, da je od tega že štiri leta - pojavilo nekaj zanimivih igralk, ki so na tej tekmi opozorile nase.« Ste mnenja, da lahko rokometašice, ki so ŽRK Ptuj pomagale vrniti v 1. ligo, igrajo tudi na tem neprimerno višjem nivoju? N. Bistrovič: »Sploh ni vprašanje, ali bodo lahko pomagale, nekatere bodo nosilke igre v prihajajoči sezoni. Močno računam na hitrost Barbare Selinšek, moč Ma-nje Grabrovec, iznajdljivost Tonje Kolednik, mirnost Lucije Ivančič, vztrajnost Nežke Pušnik, potencial Katarina Rozman in na kakšno pozitivno presenečenje iz mladega vala. Ekipa, ki nastaja, je iz domačih logov; če se geografsko izrazim, smo sestavili ekipo znotraj polmera 50 km okrog dvorane. To ima številne prednosti; prva je prav gotovo povezanost, saj je večina igralk rokometno odraščala skupaj.« Moštvo se bo primerno okrepilo. So imena, ki se v zadnjem času pojavljajo v javnosti, tudi dejanske okrepitve ali bo prišla še kakšna igralka? N. Bistrovič: »Izgubljene 'sestre' smo vrnili v družino: vračajo se Barbara Borovčak, Sandra Šrajner, Nastja Prapo-tnik, Stella Mateša, Maruša Križanec, iz Milleniuma prihaja na posojo Danijela Kreft, iz Rač Asja Frangež, tudi Pa-tricijo Korotaj in Sabino Majcen le še formalnosti delijo od vrnitve domov.« Kdaj se pričnejo priprave in kako bodo potekale? N. Bistrovič: »Priprave bomo začeli prvega avgusta, tradicionalno v Mladiki.« V prvih odzivih po vsto- pu novega vodstva smo lahko veliko slišali o povezovanju z okoliškimi klubi. Za kakšno povezovanje bi pravzaprav šlo? N. Bistrovič: »V zadnjih letih je zaradi različnih razlogov delo v mlajših selekcijah v klubu 'izgubljalo svetlobo'. Naša naloga in obveza je, da zadeve uredimo na vseh nivojih in postanemo regijski center rokometa za dekleta z vizijo in kvalitetnim strokovnim kadrom. Načrtujemo sodelovanje s klubi iz širše regije, kjer imamo v mislih model vzajemne koristi, kar pomeni, da bi kvalitetne igralke, ki so na pragu odločitve za resnejše ukvarjanje z rokometom, preusmerili na Ptuj. Seveda bi mi klubom v zameno nudili druge usluge in ugodnosti; kaj več o tem lahko pove strokovni vodja Ana Michaela Ciora.« Poleg povezovanja je verjetno primarno okrepiti tudi delo v mlajših selekcijah. Kako? N. Bistrovič: »Postavitev igralske in strokovne piramide je osnova za srednje- in dolgoročno stabilnost kluba, ki jo hočemo doseči. To nas je v preteklost že obvarovalo krize: če se spomnimo, smo po drastičnem zmanjšanju proračuna v letih po krizi 2009/10 in naprej ostali na večinoma domačih, zelo mladih in neizkušenih igralkah. Te so bile še sredi srednješolskega izobraževanja, a so kljub temu hitro dozorele in prevzele vlogo nosilk v ekipi.« Kako dolgo ostajate na Ptuju in kakšni bodo pravzaprav cilji prenovljenega moštva? N. Bistrovič: »Naloga strokovnega tima, na čelu katerega bom, je ta, da gledalci uživajo v kakovostnem in zanimivem rokometu, ki bo ponos Ptuja. S tem so povezani tudi rezultatski cilji, ki so zastavljeni proti solidni sredini, po možnosti pa v zgornjemu delu lestvice.« Tadej Podvršek Atletika • Veterani Slugu v Sarajevu zmagovalni pokal Atleti veterani iz Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije so se zbrali na memorialnem atletskem mitingu v Sarajevu. Na njem je bila zelo uspešna tudi tričlanska zasedba AK Ptuj, saj je osvojila devet zlatih in tri srebrne medalje. Ptujske barve so uspešno zastopali Dušan Koren (M60), Ivo Klarič (M70) in Marko Sluga (M80). Slednji je ponovno nastopil odlično, saj je dobil pokal za najboljši dosežek po mednarodnih tablicah pri moških. To mu je uspelo v suvanju krogle, kjer je dosegel rezultat 10,61 metra. David Breznik Planinski kotiček Stenica (1091 m) in Kislica (994 m) Sobota, 2. 7. Vabim vas, da skupaj odkrijemo divjino v naši bližini, saj bomo hodili tako po planinski poti kot po brezpotju. Na izletu bomo osvojili dva vrhova, Stenico in Kislico. Z avtomobili se bomo podali do izhodišča, gradu Lindek, kjer se bomo odpravili na krožno pot. Najprej se bomo podali na hrib Stenico (1091 m), ki leži med Vitanjem in Vojnikom zahodno od sosednje Konjiške gore. Nadaljevali bomo po divjini po čistem brezpotju v smeri zahod po grebenu vse do pobočne makadamske ceste. Po cesti se bomo spustili na sedlo med Stenico in Kislico. Nato se bomo po zahodnem robu vzpeli na špičasti greben Kislice (994 m), ga prečili in si na razgledišču privoščili krasen razgled na južno stran Kislice od koder se vidi vse do Celjske kotline in tudi na gore na zahodu. Z razgledišča se bomo spustili po vzhodnem grebenu do vznožne ceste in pot sklenili pri izhodišču pod gradom Lindek. Zbirališče: ob 7.00 na železniški postaji Ptuj. Vrnitev: okrog 16.00, železniška postaja Ptuj. Oprema: oprema za sredogorje, primerna glede na vremenske razmere. Prevoz: osebni avto (poseben prevoz ne bo organiziran, javite se tisti, ki lahko peljete več oseb, da se razporedimo po avtomobilih). Strošek izleta: 4 evre, plačate v pisarni ali po TRR. Zahtevnost ture: lahka / zahtevna. Hrana in pijača: iz nahrbtnika; s seboj imejte dovolj tekočine (3 l) in hrane, saj ob poti ni planinske postojanke. Prijave: na sedežu PD Ptuj v času uradnih ali na: seba-stijan.borko@gmail.com (031 843 518). Plačilo v pisarni ali po TRR. Zadnji rok prijave: četrtek, 30. junij. Vodenje izleta: Sebastijan Borko s sovodniki. Informacije: 031 843 518 (Sebastijan). Raduha (2062 m) Sobota, 9. 7. Tokrat se bomo odpeljali proti Logarski dolini - točneje v Loko pod Raduho. Prevozna sredstva bomo parkirali na parkirišču pod Loko. Vzpon nadaljujemo po razmeroma strmi cesti, po kateri se v nekaj minutah povzpnemo do koče na Loki. Od koče nadaljujemo po markirani poti v smeri Ra-duhe. Pot kmalu zavije v levo ter se strmo vzpne skozi pas redkega gozda. Strmina kmalu popusti, pot pa nas preko nekaj manjših travnikov povede v pas rušja, kjer se naprej zmerno do občasno strmo vzpenja. Najprej je nekoliko po-ložnejša, nato pa se ponovno prične strmeje vzpenjati ter nas po nekaj minutah pripelje na 2062 m visok vrh. Zbirališče: ob 5.30 na železniški postaji Ptuj. Vrnitev: okrog 19.00 - železniška postaja Ptuj. Oprema: planinski čevlji, oprema za sredogorje. Oblačila: primerna glede na vremenske razmere. Prevoz: osebni avto (varianta kombi). Strošek izleta: 17 evrov (odvisno od števila udeležencev). Zahtevnost ture: lahka / zahtevna. Hrana in pijača: iz nahrbtnika oz. v planinski koči. Prijave: na sedežu PD Ptuj ali Daniel (031 694 976) -do zasedbe kombija (omejeno število mest). Zadnji rok prijave: petek, 1. julij. Vodenje izleta: Daniel Hengelman s sovodniki. Informacije: 031 694 976 (Daniel). Marko Sluga in Ivo Klarič petek • 17. junija 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Footgolf • Igrišče za golf Ptuj Šahovski kotiček Festival veteranov: Med petimi Ptujčani najboljši Leon Selišek Na Zgornji Polskavi je v organizaciji Turističnega društva Viničar potekal 18. veteranski šahovski festival, na katerem je nastopilo 115 šahistk in šahistov, starejših od petdeset let. Med njimi je bilo tudi pet članov ŠD Ptuj, od »najmlajšega« Leona Seliška do najstarejšega Martina Majcenoviča, ki je bil s 84 leti tudi najstarejši udeleženec festivala. Razlika med »najmlajšim«, rojenim 1966, in »najstarejšim« je znašala kar 34 let. Kako priljubljeno je to tekmovanje, pove podatek, da so bili prisotni predstavniki iz kar 38 slovenskih klubov in društev. Med udeleženci so bili štirje mojstri Fide, en mednarodni mojster in kar 18 mojstrskih kandidatov. V devetih krogih dokaj hitrega tempa 15 minut po igralcu so tudi najstarejši prikazali izredno šahovsko kondicijo, kar kažejo uvrstitve med najboljših dvajset, kjer jih je 12 starejših nad 60 let, med njimi na 18. mestu starosta ptujskega in slovenskega šaha Janko Bohak. V izredno močni konkurenci so se pomerile tudi štiri šahistke, najboljša med njimi je bila Pavla Košir iz ŠD Domžale, četrto mesto v tej konkurenci pa je osvojila Ptujčanka Anka Kolarič. Vrstni red absolutno: 1. Dušan Zorko, ŠS Kranj, 7 točk, 2. Simon Jerič, ŠD Vrhnika, 7,5, 3. Marjan Črepan, ŠD Podpeč, 7, 4. Marjan Kastelic, ŠK Branik MB, 7, 5. Karl Cojhter, ŽŠK MB, 7, 6. Tomo Halik, ŠK Brežice, 7, 17. Leon Selišek 6, 18. Janko Bohak 6, 33. Martin Majcenovič 5, 71. Ciril Kužner 4, 108. Anka Kolarič 2,5, vsi ŠD Ptuj. Staro novo vodstvo ŠZS Pred časom je na Otočcu potekal volilni občni zbor Šahovske zveze Slovenije (ŠZS), na katerem so delegati ocenili delovanje v preteklem štiriletnem obdobju ter sprejeli bogat program za letos. Izvolili so tudi novo vodstvo in organe zveze. Funkcijo predsednika bo tudi v naslednjem štiriletnem mandatu opravljal dr. Tomaž Subotič. V upravnem odboru zveze je prišlo do nekaterih zamenjav, njegov član pa je še naprej po funkciji častni predsednik ŠZS, Ptujčan Milan Kneževič, ki je tudi častni predsednik ptujskega društva. Nekaj članov ptujskega društva je upravni odbor imenoval v svoje komisije in odbore. V strokovnem svetu je Silva Razlag, v odboru sodnikov mednarodni sodnik Boris Žlender, predsednik odbora 1. članske šahovske lige pa je MM Danilo Polajžer. SR Četrtek je dan za footgolf Vsak četrtek od 17. ure naprej na igrišču za golf Ptuj igrajo footgolf. Takrat se na izjemnem ptujsko-hajdin-skem igrišču zgodi »združitev« dveh na videz nezdružljivih panog - golfa in nogometa. Igralci v karirastih nogavicah in čepicah se z nogometnimi žogami odpravijo proti luknji 1, kjer se začne igra. S čim manj udarci je treba žoge spraviti v posebej za to igro umeščene luknje - najboljši porabijo za 18 lukenj (te so umeščene na prvih devetih luknjah igrišča za golf) manj kot 70 udarcev (rekord je zaenkrat 67). A ti so redki, precej bolj je verjeten rezultat med 75 in 80 udarci. A tudi če ne ciljate na vrhunski rezultat, lahko uživate v sprehodu skozi prelepo naravo in se zabavate s pri- Vfootgolfu seje na ptujskem igrišču za golf preizkusil tudi Martin Mileč s prijatelji. Foto: Matija Brodnjak Foto: Matija Brodnjak Dobre rezultate so tudi tokrat dosegali številni igralci iz občine Hajdina. jatelji. Ob tem imate možnosti, da srečate katerega od znanih nogometašev, ki so v zadnjem času odigrali vsaj kakšno partijo footgolfa: Martina Milca, Matjaža Rozmana, Oskarja Drobneta, Mateja Mavrica Rožiča, Nastja Čeha... »Začetki footgolfa so bili precej težki, saj je razmišljanje golfistov in nogometašev precej različno. Po začetnih porodnih krčili so se sedaj stvari normalizirale, saj so termini vedno v četrtek in so tudi najbolj skeptični golfisti to igro sprejeli,« je povedal Jernej Lončarič, direktor Golf igrišča Ptuj, in nadalje- val: »Seveda vidimo footgolf kot dodatno priložnost našega igrišča. Osebno gledam na to kot spoznavanje in druženje mlajših na golf igrišču in s tako obliko druženja bi radi izničili nekatere klišeje.« V zadnjih četrtkovih terminih je bil obisk partije footgolfa izjemno dober, kot team building so ga uporabile nekatere nogometne ekipe, sodniki ... Najava igranja je možna preko kluba (kontaktna oseba je Matija Brodnjak, 040 848-272), lahko pa tudi na recepciji golf igrišča. JM Judo • JK Drava Ribištvo 0b zaključku sezone klubski turnir Uspešni nastopi ptujskih ribičev V Judo klubu Drava ob zaključku sezone tradicionalno pripravijo klubsko prvenstvo in druženje s starši. Šlo je za tekmovanje najmlajših selekcij U-8, U-10 in U-12. Tekmovalci in tekmovalke so se udeleževali tekmovanj po vsej Sloveniji, tekmovali z vrstniki, pridobivali tekmovalne izkušnje in na treningih nabirali tehnično znanje. Najmlajše selekcije v klubu trenirajo pod vodstvom diplomirane trenerke Silve Cuš in trenerke Urške Urek. Mladi judoist in judoistke pa svoje tehnično znanje in napredek osvajajo tudi s polaga- njem pasov (stopnje rangira-nja judoistov, op. a.). V četrtek je bilo na klubskem prvenstvu zanimivo in veselo. Otroci so bili razdeljeni po starosti, teži ter znanju v različne skupine, nato so izvedli tekmovanje. Navijači so bili starši, tekma pa je potekala v pozitivnem športnem duhu. Rezultati: skupina 1: 1. Tilen Ivančič, 2. Angelo Jarc, 3. Matic Samec skupina 2: 1. Vid Krajnc, 2. Luka Mai Kolarič skupina 3: 1. Alen Adrian Plošinjak, 2. Andi Karameta, 3. Aljaž Ajdič, Jaša Dajčman, 5. Luka Caf skupina 4: 1. Taj Sledič, 2. Ana Tetičkovič, 3. Teo Kosta-njevec, 4. Ina Mlakar skupina 5: 1. Urban Tetičkovič, 2. Staš Pevec, 3. Teo Škrofič, 4. Jan Fišer skupina 6: 1. Ana Vidovič, 2. Tilen Arnuš Rokavec, 3. Max Kovačič skupina 7: 1. Filip Laura, 2. Jure Vogrin, 3. Luka Maroh skupina 8: 1. Mihaela Vogrin, 2. Jaka Založnik DB Ptujski ribiči nadaljujejo dobre uvrstitve na tekmovanjih v lovu rib s plovcem. Ekipa veteranov (Dušan Horvat, Marjan Vrečar, Branko Verde-nik in Stanko Žitnik), ki je v letu 2015 osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu, nadaljuje zmagovalno serijo tudi v letu 2016. V drugem krogu državne lige, kjer sodeluje 16 ekip iz vse države, so dosegli drugo zaporedno zmago in premočno vodijo. Tekmovanje 2. kroga je odlično organizirala Ribiška družina Ptuj in je potekalo ob prenovljenih ribnikih Rogozni-ca. Ekipa Ptuja je premočno slavila pred ekipama Pesnica Lenart in Koper. Štirje veterani ptujske ribiške družine (Stanko Žitnik, Branko Verdenik in Marjan Vrečar, pomočnik trenerja je bil Zvonko Petek) so od 29. junija do 4. julija v sestavi šestčlanske državne reprezentance zastopali Slovenijo na svetovnem prvenstvu v lovu rib s plovcem v Pardubi-cah na Češkem. Ekipa ribiške družine Ptuj Jure je po dvodnevnem tekmovanju tretjega kroga v Novem mestu prevzela vodstvo v prvi državni ligi, medtem ko je ekipa RD Ptuj trenutno na 8. mestu. UR Stanko Žitnik Foto: Matija Brodnjak 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 21. junija 2016 Hajdina • 20 let ljudskih pevk in društva upokojencev Ponosne na več kot 500 nastopov V dvorani gasilcev Hajdina je 12. junija potekala 5. tradicionalna prireditev Pesem v poletje, ki so jo ljudske pevke KPD Staneta Petroviča in društva upokojencev povezale z 20-letnico svojega delovanja. Medse so povabile pevske in godčevske skupine, s katerimi jih vežejo dolgoletne pevske in prijateljske vezi. Foto: Črtomir Goznik Na 5. tradicionalni prireditvi Pesem v poletje je nastopilo 14 skupin ljudskih pevcev in godcev; na fotografiji je cerkveni pevski zbor Hajdina. Žal zaradi tragičnega dogodka v družini vodje ljudskih pevk Marte Sitar na jubilejni prireditvi niso zapele. Skupina ljudskih pevk KPD Staneta Petroviča Hajdina je začela svojo pevsko udejstvovanje na pobudo Maksa Kampla in Ljube Cafuta. Prvič so se sestale 14. decembra 1996, prvič pa so nastopile 29. januarja 1997 v Zavrču. V dvajsetih letih so nastopile več kot 500 krat. Vsak nastop je neponovljiv dogodek, posebej pa so ponosne na srečanje s pevkami Šavrinkami, na nastop v DZ in na svetovni razstavi božičnih jaslic v Ljubljani. Vsako leto sodelujejo na reviji ljudskih pevcev in godcev Pozdrav sosedu, s pesmima Dragi prijatelj in Hajdinske frajlice pa so se uvrstile tudi na regijsko srečanje ljudskih pevcev in godcev na Šmartnem na Pohorju. Svojo prvo kaseto so izdale leta 2004. V skupini danes pojejo Marta Sitar, ki jo vodi vse od začetka, Rozika Cestnik, Olga Nahberger, Marjana Veronek in Jožica Mi-helak. V prvotni zasedbi so pele Ljuba Cafuta, Karolina Korošec, Marta Sitar, Rozika Cestnik, Marija Šalamun in Anka Sakelšek. Na hajdinske ljudske pevke je ponosen tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Tako zelo lepo pojejo, da ni čudno, da jim pravijo hajdinske frajlice, je povedal. Ob jubileju jim je v imenu KPD Staneta Petroviča čestitala tudi predsednica Barbara Zajc. Na dvajsetletnico delovanja bodo hajdinske frajlice spominjale tudi zlate Maroltove značke; pred tem so prejele že bronaste in srebrne značke. V svoji vitrini imajo tudi priznanje Zveze kulturnih društev občine Hajdine, ob letošnjem občinskem prazniku pa si bodo pripele še občinsko priznanje. MG Gorišnica • Prostovoljci urejali pokopališče Iz opuščenega pokopališča spominski park Prvi poletni dan smo namenili drugi delovni akciji za ureditev zapuščenega pokopališča v Muretincih. S „posvečenim dobrim" namenom smo se vnovič zbrali na delovni akciji za ohranitev dostojnega spomina na umrle, ki so pokopani na opuščenem in žal zapuščenem pokopališču v Muretinciih. Prisotni smo bili vsi prostovoljke in prostovoljci. Organizacijo akcije je prevzela vodja doma Muretinci Jelka Sužnik. Sodelovale so delavke in delavci doma, njihovi svojci, stanovalci doma in tudi medve s prijateljico Mileno Munda, ker sva dali pobudo za ureditev pokopališča. Obe čutiva dolžnost, da pomagava s prostovoljnim delom, dokler pokopališče ne bo urejeno tako, kot želimo mi, ki ga urejamo zato, da nas ne bo sram, ker smo videli to žalostno podobo. Vsi vemo, da je tudi zapuščeno pokopališče kraj posvečenega spomina in hkrati pomnik časa, ki ga poznamo tudi mi, čeprav s krajem in pokopališčem mnogi nismo osebno povezani. Upamo in želimo, da nam prisluhne tudi župan občine Gorišnica. Prepričana sem, da občina lahko nameni nekaj sredstev za postavitev table z napisom o nastanku pokopališča, o številu pokopanih oseb in tudi njihove podatke, ki jih zlahka razkrijejo „številke" na nagrobniku. Vsi imajo imena in priimke, zato naj ne bodo več zamolčani in le številke Lucija Radmila Kaučevič Ptuj • Razstava izumitelja in zgodovinarja Rajka Topolovca Brez vztrajnosti ni uspeha V veroučni učilnici minoritskega samostana na Ptuju je do 4. julija (vsak dan med 11. in 18. uro) na ogled razstava izumov in izdanih knjig Rajka Topolovca s Ptuja. Vabilo na njeno odprtje so podpisali v minoritskem samostanu, Društvu izobražencev Viktorina Ptujskega, Združenju aktivnih inovatorjev Slovenije in Turističnem društvu Ptuj. K: V minoritskem samostanu na Ptuju je na ogled razstava izumov in knjig ter priznanj inovatorja in zgodovinarja Rajka Topolovca. Na otvoritveni slovesnosti 17. junija je Rajko Topolovec podrobneje predstavil svoje izume in knjige, ki jih je doslej napisal - skupaj pet, v pripravi pa je že šesta pod naslovom Ve-smešter. Kot prejemnik številnih priznanj je najbolj ponosen na priznanje krajevne skupnosti Kog, od koder je doma. Prepričan je namreč, da je največje priznanje tisto, ki ti ga dodelijo v rojstnem kraju. Za uspeh in zadovoljstvo je potrebna vztraj- nost brez misli na zaslužek, je prepričan. Nekateri njegovi izumi so bili ob nastanku pionirski in tako je še danes; taka je na primer njegova vrtna kosilnica, ki je bila plod domačega znanja in sploh prva v bivši Jugoslaviji. Ker so nas nekateri ob osamosvojitvi strašili, da ne bo penzij, da bomo jedli travo, je izdelal posebno napravo za izdelovanje zobotrebcev, a je na srečo ostala le eksponat, saj mu je ni bilo treba uporabiti. Tudi sicer Rajko Toplovec veliko kritično razmišlja in piše o Sloveniji, njeni preteklosti in sedanjosti, ki je vse prej kot ob razglasitvi samostojne države obljubljena druga Švica. Pri tem Slovence nagovarja, naj jo spoštujejo in pišejo knjige. Tudi samostojne Slovenije ni ustvarila puška, ustvarilo jo je pero! Za glasbene utrinke je ob odprtju razstave poskrbel inovatorjev sin Bernard. MG Duplek • Srednjeveški utrip na gradu Vurberk Od viteškega turnirja do dobrodelnosti Devetič zapored je bila druga junijska sobota namenjena srednjeveškemu dnevu v čudovitem ambientu vurberškega gradu. Grajski klicar David Kumer je po zvoku fanfar in dvigu zastav viteških skupin oznanil začetek prireditve z zgodovinsko vsebino. Viteški turnir je potekal med dvema skupinama, Redom kraljevega orla iz Ljubljane in Društva srednjeveških najemnikov iz Žužemberka, pri katerih je bilo mogoče preizkušati opremo in se pomerjati v srednjeveških igrah. Stojnice rokodelcev so vabile k barantanju, kovnica novcev je ponujala novce s podobo grba vurberške plemiške rodbine Stubenberg na eni in podobo Slovenije na drugi strani. Za sproščanje in zvočno terapijo gongov in tibetanskih posod so se obiskovalci ustavili pri Lučki Ungar. S kaligrafskim zapisom začetnic imen na ramena otrok je otroke navduševal legendarni pisar Stane Osolnik iz Duplic pri Kamniku. Za posebno noto prireditve so poskrbeli člani kulturno-umetniškega društva Delavec iz Lenarta, ki so se poistovetili z gospodo Hrastovca in Štraleka ter s plesom pope- strili prireditev. Odvrtela se je tudi otroška predstava Čarovnica Lili in čarobni meč, za vesel odziv otrok je poskrbel še Denis Podaj, predsednik Društva mladih kreativcev Slovenije, saj je pripravil veliko razvedrilnih in poučnih iger. Za humanitarno noto prireditve pa so poskrbele mlade gasilke PGD Dvorjane, ki so z akcijo „Zamenjaj igračo ali knjigo« zagotovile, da so vse podarjene igrače in knjige dobile lastnika. Jelka Rojko Foto: MG Foto: LRK Foto: JR torek • 28. junija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ormož • Osnovnošolci razgibali Mestno grabo »Športna gibanica« na OŠ Ormož Učenci in učitelji OŠ Ormož so v družbi družin učencev končali celoletni projekt Športna gibanica, katerega glavni namen je bil vključiti čim več gibanja in športnih aktivnosti v dnevno rutino mlade generacije. Ker učenci v šoli preživijo približno četrtino dneva, večino svojega dela pa opravljajo sede, se zaradi večurnega sedenja pri pouku in domačem učenju znižuje njihova gibalna sposobnost. Otroci in mladostniki tako postajajo vse bolj sedeča populacija, zato so se na OŠ Ormož odločili, da dinamično šolsko življenje in delo poglobijo s celoletnim šolskim projektom, ki so ga poimenovali Športna gibanica, in tako prispevajo k telesnemu, duševnemu in čustvenemu razvoju učencev z upanjem, da bodo aktiven življenjski slog prenesli tudi v odraslo dobo. Tako so pri pouku redno izvajali minute za zdravje, pozdrav soncu, se razgibali na rekreativnem odmoru, obiskovali letno učilnico v čudoviti šolski okolici, migali pri jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju, izbirali izbirne predmete in interesne dejavnosti s športno vsebino ter se navdušeno udeleževali vseh delavnic projekta Zdrav življenjski slog, ki letos že drugo šolsko leto navdušuje učence vseh starosti. Jeseni je vseh 364 učencev skupaj z učitelji napolnilo or- moški mestni park, ko so šolski kros aktivno popestrili še s tremi projekti: To smo mi, drugačnost nas bogati, v okviru katerega so z učenci tekli tudi učenci OŠ Stanka Vraza iz Ormoža, Tek podnebne solidarnosti (pri Slovenski karitas), v okviru katerega so pretekli kar 491 km solidarnosti, ki so jim jih v zna- menju projekta Simbioza giba pomagali preteči tudi starši in stari starši učencev. Športno gibanico so učencem celo šolsko leto pomagali uresničevati tudi starši, še posebej očetje, saj so izpod njihovih pridnih rok po idejni zasnovi koordinatorice projekta učiteljice mag. Mateje Meško nastajala čudovita igrala za najmlajše, ki od sobote, 4. junija, krasijo veliko zelenico pred šolo in najmlajšim učencem omogočajo aktivnosti na svežem zraku. Minula aktivna sobota pa se je za več kot tristoglavo množico učencev in njihovih staršev po slovesnem odprtju igral, ki jih je s slovesnim prerezom traku učencem predala ravnateljica šole Majda Podplatnik Kurpes, izpred šole na Hardeku preselila v ormoško Mestno grabo. Ta je na sončno soboto povsem oživela. Učenci so se po starostnih obdobjih preizkušali v najrazličnejših športih, ki so jih osnovnošolcem približali Teniški klub Ormož , Rokometni klub Ormož , Planinsko društvo Maksa Me-ška Ormož , ŠD Ultimate Frisbee Maribor, Hokejski klub Moravske Toplice, Košarkarski klub Ljutomer, Plezalni klub 6b Ptuj, Prostovoljno gasilsko društvo Ormož in PGD Hardek, Zdravstveni dom Ormož in Plesna šola Samba Maribor. Hkrati z aktivnostmi je potekalo tudi kuhanje znamenitega »ormoškega lonca«, ki med očeti učencev OŠ Ormož postaja tradicionalno družabno srečanje, na katerem se je letos ob petih loncih pomerilo prav toliko skupin 28 prijavljenih očetov. Ta dan je bil še en dokaz, da mlade generacije ne samo potrebujejo, ampak si tudi želijo druženje v naravi ob pestri športni ponudbi, ki jo Mestna graba s svojo sicer odlično lego morda pogreša, zato si osnovnošolci želijo, da bi ideje, ki sta jih njihova sošolca -devetošolca Benjamin Zadravec in Luka Pšak - letos predstavila v svoji raziskovalni nalogi Mestna graba za vse generacije in si z njo prislužila zlato priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev, naletele na prava ušesa. Tina Zadravec Foto: TZ Ptuj • 10. bralna skrinja v Šolskem centru Ptuj Andrej Rozman Roza na obisku Dijaki vseh štirih srednjih šol v Šolskem centru Ptuj so že 10. leto sodelovali pri Bralni skrinji - bralni znački za srednješolce. Ob zaključku le-te vsako leto povabimo enega izmed slovenskih avtorjev. Tako smo za literarno srečanje 3. junija izbrali pesnika, pisatelja, humorista in gledališč-nika Andreja Rozmana Rozo, saj so letos dijaki med drugim brali tudi njegovo Živalsko kmetijo. Andrej je bil vodja in igralec ter pisec dramskih tekstov uličnega gledališča Ane Monro, leta 2004 pa je ustanovil še Rozinteater (direktor, avtor, igralec v eni osebi). Prve pesmi so bile šaljive, zabavne in jih je objavljal že v OŠ, v gimnaziji pa ljubezen- ske in modernistične (želel je prekositi Prešerna!). Njegova prva samostojna pesniška zbirka je bila S smetano nad jagode (1982). Poleg pesmi največ piše dramska besedila. Danes pogosto prireja oz. aktualizira pesmi slovenskih avtorjev. Nekaj svojih pesmi je doživeto zrecitiral; najbolj je seveda navdušil z Urško (po Prešernovem Povodnem možu) in Lepo Vido v akciji (motiv sodobne Lepe Vide). Dodal je še nekaj ugank in kraj- ših pesmi ter povabil prisotne dijake in profesorje, da sežejo po njegovih številnih literarnih delih za mladino in odrasle. Njegov nastop je hkrati govorjena in prikazana - igrana - beseda, moto pa, da mora biti človek do prave mere skromen, hkrati pa tudi dovolj samozavesten ... Doslej je za gledališko dejavnost prejel zlato ptico in Sever-jevo nagrado, za literarno pa Levstikovo, Ježkovo in Župančičevo ter leta 2010 tudi nagrado Prešernovega sklada. Na koncu je knjižničarka Doroteja podelila nagrade in priznanja letošnjim bralcem in še posebej izpostavila Zlatko Podgoršek in Sebastjana Emer-šiča (oba Biotehniška šola) ter Aleša Rojsa (Elektro šola), ki so bili zvesti bralci vsa štiri leta. Ti so za nagrado dobili še knjigo Sanje duše profesorja Mirana Horvata. Gostu smo se za prijetno druženje zahvalili s pridelki Biotehniške šole, nekateri dijaki in profesorice pa so se z njim zadržali v krajšem klepetu še po koncu uradnega dela. Srečanje popestrila pevska skupina Mladi hrasti Biotehniške šole. Terezija Kekec Lenart • Poletje ob zvokih in v ritmu Len-Arta Poletni festival v polnem teku V polnem teku je že jubilejni, deseti festival poletnega kulturnega dogajanja Len-Art 2016, ki bo vse do 9. septembra postregel s številnimi zabavnimi, živahnimi in sproščujočimi prireditvami. Lenarški poletni festival, ki ga organizira občina Lenart, so pričeli sredi meseca z že tradicionalno zaključno produkcijo Zasebne glasbene šole Muziklub iz Lenarta. Pretekli teden je potekal drugi izmed dogodkov v nizu poletnih kulturnih prireditev Len-art, koncert Salonskega orkestra učencev in učiteljev Konservatorija za glasbo in balet Maribor, podružnična šola Lenart. Do začetka septembra se obeta še kup zanimivih prireditev. Uživali boste lahko ob glasbi, saj se bodo zvrstili številni koncerti, med njimi koncert dua Vita&Žan, koncert skupine Abba Real Tribute Band iz Srbije ter koncert slovenskih popevk Black Coffee. V sklopu festivala so pripravili tudi lahkotnejšo predstavo, komedijo Cucki. Poskrbeli so tudi za najmlajše, ki bodo lahko izbirali med otroškimi zabavnimi in ustvarjalnimi delavnicami, marionetno lutkovno predstavo Žogica Nogica ter gledališko predstavo Volk in sedem kozličkov. Že nekaj let zadnjo soboto v avgustu pripravljajo Agatine skrivnosti, kjer boste lahko znova odkrivali ljubezensko zgodbo med grofom hra-stovškega gospostva Friderikom in Agato, plemkinjo nižjega rodu iz Štraleka pri Voličini. Že ta petek, 1. julija, pa se boste lahko nau-žili plesnih mojstrovin folklornih skupin iz Argentine in s Fidžija. Več o programu si lahko preberete na spletni strani občine Lenart. Monika Levanič ¡S* Foto: arhiv občine Lenart Tudi na letošnjem festivalu Len-Art boste lahko uživali ob glasbi, plesu in predstavah. Foto: DE 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 21. junija 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Še vedno sejemo nove vrtnine Kljub temu da je zdaj res veliko težav z boleznimi in morate redno uporabljati pripravke, ki ste jih našli v člankih pred nekaj časa, ne pozabite na zimo. Zdaj je zadnji čas, da posadite sadike brstičnega in listnatega ohrovta. Ti dve vrtnini sta pozimi skoraj nepogrešljivi v naši kuhinji. Prihaja pa tudi čas za setev črne redkev, podzemne kolerabe in strniščne repe. Ne pozabite na kolerabo, redkev in repo Tri sorodne križnice imajo veliko skupnega. Rezervna hrana, ki so jo shranile te tri križnice v svoj koren, je presenetljivo uspešno zdravilo proti zimskih prehladom, smrkanju in zamašenim dihalom. Zato ne pozabite sedaj posejati teh treh vrtnin. Redkev, redkvica - je kaj razlike? Redkev je večja sorodnica mesečne redkvice. Mesečno redkvico sejemo spomladi do konca aprila in potem ponovno jeseni od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjak še nekoliko prej in kasneje. V poletni vročini pobegne v cvet, preden se v zemlji odebeli koren. Redkev pa je strniščni posevek. Koren se zelo slabo odebeli, če jo sejemo prezgodaj spomladi. Velja, da je pravi termin za setev od sredine junija do sredine julija, morda še do začetka avgusta. Redkvici rečemo tudi mesečna redkvica, saj mora v normalnih okoliščinah dati pridelek že mesec dni po setvi. To se zgodi prav gotovo jeseni, ko je še dovolj toplo, spomladi pa se lahko zgodi, da jo nizke temperature ustavijo. Včasih zaradi predolgega obdobja hladnega vremena sploh ne naredi rdeče ali kako drugače obarvanega korena. V Sloveniji smo imeli dolga leta na razpolago le dve sorti mesečne redkvice. Naredila je okrogel rdeč koren. Non plus ultro smo običajno sejali na prosto od konca marca naprej, saxa pa naredi nekoliko večje redkvice, primernejša pa je za setve v tunele ali rastlinjake. Če je primerno vreme, jo lahko v zaščiten prostor sejemo že od januarja naprej. Prva nekoliko drugačna redkvica, katere seme smo lahko kupili pri nas, je bila ledena sveča. Ta naredi dolge, korenaste redkvice bele barve. Še eno sorto rdeče, okrogle mesečne redkvice, lahko poiščete pri nas na policah; to je zelo zgodnja cherry belle. Po pravici povedano, med temi tremi sortami zelo velike razlike ni. Šele pred nekaj leti je postal svet mesečnih redkvic bolj pisan. Najprej je prišla k nam rdeče-bela redkvica lanquette. Zdaj jo je nadomestila še ena s tujim imenom french breakfast ali pa flamboyant. Redkvice ne postanejo hitro puhle, zato jih lahko sejemo tudi nekoliko dalj v poletje. Pisan svet redkvic pa se nam je najlepše predstavil z mešanico redkvic eastern eggs. Seveda pa je za setev mesečnih redkvic še prehitro. Sejemo jih šele v začetku septembra, morda konec avgusta, če ne bo prevroče. Ni prehitro sejati poletne redkve Za razliko od zelo hitro rastočih mesečnih redkvic potrebujejo redkve dalj časa, le sort pri nas ni kaj veliko. Tradicionalno sejemo po vse Sloveniji sorto zimska črna. Naredi večje korene s temno, skoraj črno lupino in belim mesom. V Nemčiji pa ne znajo piti piva brez njene sorodne sorte poletna bela. Čeprav je ena poletna, druga pa zimska, sejemo obe v času strniščnih se- Foto: Miša Pušenjak Strniščna repa in podzemna koleraba kot vrtnini sta pomemben del predvsem zimske prehrane, vendar ju premalo poznamo in cenimo. tev, pobiramo pa od septembra naprej. Poletna bela je podolgovate korenaste oblike in povsem bele barve. Nekje med mesečno redkvico in velikimi redkvami pa je redkvica iz južne Amerike falco. Naredi okrogle rdeče redkvice premera tudi do 6 cm, ki niso puhle. Sejali naj bi jo lahko od spomladi do jeseni; priznam, nisem preizkusila. Dve korenasti strniščni križnici Čeprav je redkev prav gotovo najbolj poznana strniščna vrtnina, pa ne pozabite na repo in podzemno kolerabo. Podzemna koleraba naredi okrogle zelo velike gomolje. Če jo pospravimo, ko ima koren premera do 25 cm, je odličen dodatek zimskim juham. Dviguje našo odpornost, čisti dihalne poti in znižuje krvni tlak. Lahko jo skladiščimo vse do pomladi, zato je še bolj dobrodošla. Pri nas lahko sejemo dve sorti. Za našo prehrano je primernejša rumena maslena, saj je meso mehkejše, masleno in nekoliko okusnejše. Hofmanova rumena pa je nekoliko bolj namenjena za hrano živali, čeprav je seveda s svojim zelenkastim mesom tudi primerna za kuhanje. Koleraba je namenjena kot dodatek juham, zelenjavnim jedem, tudi kuhana priloga jedem, strniščno repo pa za prehrano ljudi običajno kisamo. Postopek je povsem enak kakor pri kisanju zelja, le solimo nekoliko manj. Dve sorti lahko sejemo pri nas. Nanju smo lahko zelo ponosni, saj sodita med avtohtone slovenske sorte, razlikujeta se samo po obliki. Prva se je imenuje kranjska okrogla, druga pa kranjska podolgovata. Ze ime opiše razliko med njima - to je oblika. Obe sta pol beli, pol rdečkasti, le da je ena okrogla, druga pa korenasta, podolgovata. Znani sta tudi zunaj naše domovine. Dokler smo Slovenci še znali tržiti v tujini, smo vagone in vagone naše kranjske repe izvažali v Italijo, kjer so jo znali ceniti celo bolj kakor mi. Znano je, da lahko poleg korenov pozimi uživamo tudi listje obeh križnic. To je listje, ki zraste v temnem, vlažnem in nekoliko toplejšem prostoru, kamor prav v ta namen postavimo v pesek posajene korene. Liste lahko dodamo v zelenjavne jedi, skuhamo skupaj s krompirjem v krompirjev pire ali celo iz njih stisnemo presni sok. Vsekakor vsebujejo veliko koristnih snovi, enako kakor koreni. Še nekaj je pomembno za setev vseh treh strniščnih križnic, definitivno pa velja tudi za hitro rastoče mesečne redkvice: te rastline ne marajo gnojenja s hlevskim gojem, tudi z gnojevko na večjih površinah ne. Na vrtu sejemo mesečno redkvico kar med vrste solate, ne gnojimo in pravzaprav razen setve z njo nimamo drugega dela. Pomembno je le, da jo poleti redno zalivamo. Tako bo okus redkve bolj blag in manj pekoč, repa pa ne bo grenila. Kaj sejemo na prazne gredice Seveda sta na prvem mestu en-divija in radič. A tukaj ste si že ustvarili svoj Sortiment. Opozorila bi še na poletni tolščak. To je hitro rastoča poletna rastlina, ki v sebi skriva veliko dobrega za naše telo. Veliko bolje poznamo njeno cvetočo sorodnico, ki nam najbolj suhe in sončne gredice krasi več let, saj se zelo rada zaseje sama. Mnogi se jezijo na plevel s temnozelenimi mesnatimi listi, ki se v velikih rozetah rad razrase na dobro pognojenih vrtovih in mu ravno tako rečemo tolščak. Sicer je tudi ta užiten. Njegov žlahtnejši sorodnik ima večje liste in še bolj mesnate liste, ki so svetlejše barve. Na prosto ga sejemo od sredine maja naprej, izberemo najbolj sončna in sušna mesta, lahko pa ga posejemo tudi, ko izkopljemo krompir ali pospravimo zgodnje zelje, cvetačo ali bro-koli. Tolščak ni v sorodu z našimi vrtninami, tako da je v kolobarju treba paziti samo na njega samega. Sejemo ga direktno na stalno mesto, razdalja med vrstami naj bo 25 cm, v vrsti ga sejemo na 5-10 cm narazen. Ze po 4 tednih lahko prvič režemo sočne mesnate liste. Imajo kiselkast okus in veliko vitamina C. Obiramo jih pred cvetenjem, lahko jih tudi sušimo. Listi imajo osvežilen, kiselkast in nekoliko slan okus. Rastlina se odlično obrašča, zato jo lahko pridelujemo dolgo v jesen, vse do takrat, ko bodo dnevi sončni in topli. Uporabljamo jo kot špinačno zelenjavo ali kot dodatek k solatam, zeliščnim omakam in skuti. Rastlina deluje antibiotično, preprečuje skorbut, diuretično za odvajanje vode, čisti telo in ga osvežuje. Listi so tudi bogat vir omega-3 maščobnih kislin, ki so zelo pomembne za preprečevanje infarkta in krepitev imunskega sistema. Čaj naj bi pomagal tudi proti bolečinam v želodcu in glavobolu, ne smejo pa ga piti nosečnic. Za čaj lahko uporabljamo tudi posušene liste. Prav tako lahko še vedno pod paradižnik ali papriko, pa tudi na robove gredic posejete novozelandsko špinačo, ki poleti nadomesti našo klasično. Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Foto: Miša Pušenjak Bela redkev je manj poznana pri nas kot njena temna sorodnica črna redkev. KGZS - Zavod Ptuj sporoča Poročanje o dohodku iz dopolnilnih dejavnosti na upravno enoto Letos se bo v register kmetijskih gospodarstev (RKG), ki ga vodi upravna enota, prvič vpisal tudi dohodek iz dopolnilne dejavnosti. To novost prinaša zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15, v nadaljevanju: ZKme-1), ki v 6. odstavku 101. člena določa, da mora nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji najkasneje do 30. junija upravni enoti (v nadaljevanju: UE) sporočiti podatek o letnem dohodku iz tretjega in četrtega odstavka 99. člena tega zakona. Pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji določa zakon o kmetijstvu, uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa določa vrste dopolnilnih dejavnosti, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje. V skladu s to uredbo ste morali do 1. 1. 2016 z njo uskladiti opravljanje svoje dopolnilne dejavnosti. Na upravni enoti so dovoljenje za opravljanje vaše dopolnilne dejavnosti vpisali v register kmetijskih gospodarstev. Upravna enota bo vsako leto preverjala izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 99. člena ZKme-1, ki pravi: »Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.« Dohodek je razlika med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki. Nosilec dopolnilne dejavnosti sporoči na UE podatek o skupnem dohodku, doseženem v vseh vrstah dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki jih opravlja. Podatki se pridobijo od organizacije, ki vodi knjigovodstvo za kmetijo; če pa kmetija to izvaja sama, ga pripravi sama. Če je na kmetiji več nosilcev dopolnilnih dejavnosti, mora UE v postopku preverjanja sešteti vse dohodke, ki so jih dosegli posamezni nosilci z opravljanjem dopolnilnih dejavnosti. Vsi nosilci dopolnilnih dejavnosti, ki ste vpisani v RKG na Upravni enoti Ptuj, ste v teh dneh dobili na dom poziv oz. obvestilo o poročanju, ki mu je bil priložen tudi obrazec. Izpolnite ga in vrnite na UE. Če poziva morda niste dobili ali ste ga spregledali, lahko obrazec dobite pri svetovalki za dopolnilne dejavnosti Slavici Strelec na KGZS Zavodu Ptuj ali pa na UE Ptuj in še pravočasno oddate zahtevane podatke. Tisti, ki ste vpisani v RKG na drugih UE, se prav tako lahko oglasite na enotah kmetijske svetovalne službe v Ptuju, kjer dobite obrazec, ali pa na svojih UE. Pri svetovalcih za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki smo zaposleni na Zavodu Ptuj, lahko dobite tudi vse druge informacije o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Na vsaki enoti je zaposlena svetovalka oz. svetovalec za to področje. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete, če želite več informacij o teh dejavnostih. Pripravila: Slavica Strelec, inž. kmet. torek • 21. junija 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slove Neznano o znanih -Rebeka Dremelj 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Kuretitovanje, ptujsld grad, najstarejše slovensko mesto. 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Pri ljudeh me najbolj pritegnejo dobro srce, smisel za humor in odločnost. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Odločnost, iskrenost in ciljno naravnanost. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? V prostem času se najraje igram s hčerko, družim s prijatelji in uživam v družinskem življenju. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Trenutno so najpogosteje na jedilniku solata, piščanec ter sadni in zelenjavni smuti. 6. Kam najraje hodite na dopust? Poleti najraje na Hrvaško na morje, pozimi pa na smučanje s prijatelji. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Najbolj priljubljena je bila in ostaja glasba, najmanj priljubljena pa matematika - še danes ne maram minusa. 8. S katerim svetovno znanim Rebeka Dremelj Foto: arhiv / glasbenikom bi posneli duet oz. bi sodelovali, če bi imeli to priložnost? Najraje bi spoznala Celine Dion, ker jo zelo cenim in občudujem že od malih nog. 9. Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Nazadnje sem si ogledala (kakšnih 15-krat) Ledeno kraljestvo ... Moji priljubljeni igralci so Robert de Niro, Leonardo DiCaprio, Charlize Theron in Katarina Čas seveda! 10. Katero knjigo ste nazadnje prebrali in katera je vaša najljubša knjiga? Nazadnje sem prebrala knjigo Louise Hay Življenje je tvoje. 11. Kako bi ocenili situacijo na slovenski glasbeni sceni in katere naše izvajalce najraje poslušate? Situacija na slovenski glasbeni sceni je za razliko preteklih let res malce spremenjena, ampak seveda kaže na bolje, kar dokazujejo mnogi glasbeniki, ki so v preteklih mesecih napolnili slovenske dvorane. Vesela sem, da je tako. Rada poslušam slovensko glasbo in slovenske Priporočamo v branje... Ephraim Kishon: Tudi Abraham ne more nič za to Tokratno branje ni ravno sveža žem|ja, nima pa tudi ne abrahama - razen v naslovu. Če vam ime Ephraim Kishon nič ne pove, potem je čas za veliko stilsko bralno preobrazbo. Knjiga Tudi Abraham ne more nič za to (saj se spomnite: na stara leta se je Abraham poočetil - ampak tako je hotela višja sila, on ni mogel nič za to!) je nastala že pred tremi desetletji, v slovenskem prevodu pa še ni stara 10 let. Ampak izraelski satirik Kishon je s svojimi deli vedno tu in zdaj. Nobene razlike med Izralci in Slovenci, med tamkajšnjimi birokrati in našimi, med tamkajšnjimi ženami in našimi, med tamkajšnjimi medsosedskimi odnosi in našimi ... 66 zgodbic, dolgih povprečno dve do tri strani, je kot nalašč za na plažo med dvema skokoma v morje. In res vam bodo polepšale dopust. (Morda vam ga pokvari tale podatek: slovenska verzija knjige stane 19 evrov; bi sicer 20, pa imate 1 evro popusta; na Amazonu za nemško plačate 6,74 €. Ja, Nemci imajo pač trikrat nižje prihodke kot mi ... ) Ocena: 5. I_e s t v i HE FELLING - , 1. CAN'T STOP THE FELLING - JUSTIN TIMBERLAKE 2. THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 BURNERS 3. ONE DANCE - DRAKE FT. WIZKID & KYLA 4. CAKE BY THE OCEAN - DNCE 5. JUST LIKE FIRE - PINK 6. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL 7. THIS ONE'S FOR YOU - DAVID GUETTA FT. ZARA LARSSON 8. I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNEF 9. DARK NECESSITIES - RED HOT CHILLI PEPPERS 10. WHEREVER I GO - ONE REPUBLIC 11. HAIR - LITLLE MIX Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Warcraft: Začetek izvajalce. Podprem skoraj vsakega, za katerega izvem, da je izdal cd, z nakupom njegovega albuma. 12. Kaj vas največkrat vrže iz tira? Ker se sama držim dogovorov in se trudim, da sem vedno točna, me najbolj iz tira vrže nespoštovanje dogovorov in zamujanje drugih. 13. Najbolj nenavaden dogodek, ki se vam je zgodil med nastopom? Med svojim prvim koncertom, ki sem ga imela po operaciji ščitnice v Brežicah, sem si med nastopom stopila na krilo in padla po stopnicah. Vendar tega skoraj ni bilo opaziti, ker sem tudi med padcem pela naprej . sem pa od udarca še cel mesec čutila bolečino v kolenu. 14. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Če bi imela čarobno palico, bi takoj ustavila vse vojne in revščino ter vsem ljudem dala enake predispozicije za nadaljevanje življenja. Pa da vidimo ... :-) 15. Kakšne so vaše sanje? Moje sanje so, da bi se ljudje med seboj bolj poslušali, bili bolj srečni in se imeli radi. Janko Bezjak Foto: splet Vsebina: Zlobni orkovski mag Gul'dan je s pomočjo čarovnije fel uničil svet orkov. Fel za svojo moč namreč zahteva življenjsko energijo. Ker je v svetu orkov ni več, bo zadnjo energijo uporabil za otvoritev prehoda v drugi svet, svet ljudi. Horda orkov se zlije vanj in bitke za življenjski prostor se kmalu začnejo. Toda nekateri orki vidijo, da fel počasi uničuje tudi svet ljudi. Pojavijo se dvomi, ali ni fel na dolgi rok uničujoča sila, ki ne pozna meja. Ko se kopica orkov upre Gul'danu, slednji pokaže svoje prave barve. Odpadniki se morajo povezati z ljudmi, toda ljudje jih imajo za smrtne sovražnike ... Že ptički pojejo, da gre za film po znameniti, več kot 20 leti stari franšizi računalniških iger, ki se je leta 1994 začela kot kopija igre Dune 2 danes že pokojnega razvojnega studia Westwood. Čeprav je bila igra konceptualno popolna kopija, pa je podjetje Blizzard znalo pristopiti k marketingu in trženju. Tako je v 20 letih izdalo samo še dve nadaljevanji igre in eno mrežno igro, vendar je z vsako podiralo tehnološke meje. Film je napovedalo že leta 2006, vendar je nato dobro desetletje ždel v razvojnem peklu Hollywooda. Zdaj, ko je končno tu, lahko zadovoljno ugotovimo, da način delovanja Blizzarda ostaja enak. Torej brezsramno kopiranje starih zamisli, ki jih nato obda v dih jemajoč pretiran dizajn in še bolj bleščečo najsodobnejšo tehnologijo. Warcraft je neverjetno barvit film fantastične ostrine in dih jemajoče slike, zato je v kinu prava paša za oči. Dizajn vsega, od sveta, likov do predmetov, je značilen za žanr herojske fantazije, torej je pretiran do amena in potem še malo bolj, do točke, ko vse skupaj postane že prav simpatično smešno. Žal, če niste igralec teh iger in poznavalec sveta te franšize, bo film odkril vso vsebinsko in pomensko praznino fantazije kot pripovednega žanra. Videli boste samo neke like, ki čarajo in skačejo naokoli in se mlatijo in pobijajo brez kaplje krvi, vmes pa so nekakšne točke, kjer naj bi se dogajal razvoj likov, za kar vam je prav malo mar, ker do njih ne čutite ničesar. Edini vsebinsko pogojno zanimiv del je čarovnija fel, ki je v svoji neskončni žeji po sesanju energije iz neskončnih mas revnih ljudi in narave ter posledično v uničevanju vsega več kot očitna prispodoba za kapitalizem, ki na dolgi rok požre samega sebe. Če pa si dovolite najti otroka v sebi, tistega, ki se je nekoč navduševal nad filmi, kot so Bagdadski tatič, Sinbad, Jazon in argonavti ter podobni, vas bo Warcraft očaral kot malokateri film doslej. Avtorji so v vsem razen v najbolj ključnem pogledu (vsebinskem) pričarali pravo filmsko čarobnost starega Hollywooda v najsodobnejši luči. Ostali so zvesti predlogi in jo prikazali na osupljiv način. Posebni učinki so resnično postavili nove meje. Škoda je samo to, da morate pri tem filmu svojo nejevero zelo, zelo zamakniti, da pridete do točke, ko boste nagrajeni. Toda če jo boste dosegli, boste v filmu uživali tako močno, kot niste že dolgo. Matej Frece Warcraft Igrajo: Travis Fimmel, Paula Patton, Ben Foster, Dominic Cooper, Toby Kebbell, Ben Schnetzer, Rob Kazinsky, Daniel Wu Režija: Duncan Jones Scenarij: Charles Leavitt, Duncan Jones, Chris Metzen Žanr: fantazijski spektakel Dolžina: 123 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 28. junija 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK juha, zelena solata s juha, mesna lazanja, kumarična omaka, korenčkova kremna juha, polnjene bučke, juha, svinjina pod zelenjavna kremna pariško, pečen krom- solata, sladica zmečkan krompir, juha, cvetačni nara- solata, čokoladna peko, sadna solata juha, rizibizi, solata, pirček z domačega piščančji fingersi, stek, zelena solata, strjenka sadne rezine vrta, sladoled višnjeve rezine malinova rulada Malinova rulada Sestavine: testo: 5 dag margarine, 6 jajc, 13 dag moke, 12,5 dag sladkorja, 1 zravnana čajna žlička pecilnega praška; malinov nadev: 1 kisla smetana, 5 dag sladkorja v prahu, 400 g malin (lahko v kombinaciji s katerim drugim sadjem, ki trenutno raste na vrtu: ribez, jagode ...), 3 čajne žličke želatine v prahu; sladka smetana in čokoladne mrvice za okras. Za testo ločimo rumenjake od beljakov. Rumenjake penasto zmešamo z margarino in sladkorjem. Počasi izmenično vmešamo moko, pomešano s pecilnim praškom, in sneg iz beljakov. Pripravljeno testo vlijemo v pekač, obložen s papirjem za peko, in ga z žlico enakomerno porazdelimo po vsej površini. Še topel biskvit prevrnemo na vlažno krpo, z njega odstranimo papir za peko in ga zvijemo. Za malinov nadev kislo smetano stepemo s sladkorjem v prahu (če smo uporabili tudi ribez, količino sladkorja nekoliko povečamo). Polovico malin temeljito pretlačimo z vilicami in jih zmešamo z želatino. Pomešamo s kislo smetano. Ohlajeno rulado odvijemo, jo namažemo z malinovo kremo, potresemo s preostankom malin in zvijemo. Premažemo s sladko smetano in okrasimo z mrvicami. Cvetačni narastek Sestavine: 1 cvetača, 250 g skute, 1 jajce, kumina, rezina belega kruha, mleko, žlica drobtin, drobnjak, 2 žlici kisle smetane, sir, malce vegete. Cvetačo razdelimo na cvetke in jo v slani vodi jo kuhamo 5-10 minut. Med kuhanjem ji dodamo kumino. Kuhano odcedimo. V posodici zmešamo skuto, rumenjak in po želji malce vegete. Kruh narežemo na kocke in ga prelijemo z malo mleka, da se napoji. Ožmemo ga in stresemo k skuti. Dodamo še kuhano cvetačo in dobro premešamo. Iz beljaka stepemo sneg in ga narahlo vmešamo k skuti in cvetači. Pekač namastimo z oljem in potresemo z drobtinami. Vanj stresemo cvetačo, jo potresemo s sesekljanim drobnjakom, premažemo s kislo smetano ter po vrhu potresemo nariban sir. Pečemo 20 minut pri 180 °C. ZPS • Turistično zavarovanje Razmislite, kaj potrebujete Ponudba različnih turističnih zavarovanj, s katerimi lahko poskrbite, da bodo počitnice še brez-skrbnejše, je pestra. Toda: ali potrebujete turistično zavarovanje, in če, kakšno? I Nasvet ZPS: | Koraki do ustreznega zavarovanja | | 1. Preverite obstoječa zavarovanja. Nima smisla, da se za enake ne- | varnosti večkrat zavarujete. | 2. Razmislite, kaj potrebujete. Osredotočite se predvsem na zdra- | vstveno zavarovanje. Nepredvidene zdravstvene težave v tujini | lahko povzročijo največ neprijetnosti in velike stroške. | 3. Odločite se, koliko časa bo trajalo zavarovanje. Če potujete le red- | ko, je smiselno, da se zavarujete le za tisto časovno obdobje, ko ^ ste na poti. | 4. Primerjajte ponudbe. Pri primerjavi bodite pozorni predvsem na | višino zavarovalne vsote ter razne omejitve in izključitve kritij. Tako | boste vedeli, kaj od zavarovanja lahko pričakujete - kaj krije in v ^ kolikšnem znesku. | 5. Ko sklenete zavarovanje, skrbno shranite vso pogodbeno doku- | mentacijo, ki ste jo dobili, predvsem pa podatke o tem, s kom | se povezati, če gre kaj narobe. Preberite tudi določila o načinu in | rokih uveljavljanja zavarovanja, da ne boste kasneje naleteli na | s i težave, če ne boste upoštevali predpisanega postopka. Za zavarovalne premije niti ni treba odšteti zelo veliko denarja, kar pa potrošnike lahko hitro zavede, da se odločijo prenagljeno in vsebini pogodbe ne posvetijo potrebne pozornosti - a še vedno velja, da potrošnika zavarovanje ustrezno ščiti le, če pozna njegovo vsebino in izbere ponudbo, ki ustreza njegovim potrebam. Je dovolj Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja? Ni nujno (dovolj), opozarjajo na ZPS. »Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne zagotavlja nikakršnega varstva, če potujete v večino držav zunaj Evropske unije. Tudi v državah, kjer lahko uveljavljate pravice na podlagi evropske kartice, so te omejene na nujne in potrebne zdravstvene storitve, v nekaterih državah pa le na nujne zdravstvene storitve,« opozarja Mojca Štrucl iz ZPS in dodaja: »Evropska kartica ni nadomestilo za turistično zdravstveno zavarovanje, saj npr. ne krije stroškov vrnitve domov, če bi na potovanju resno zboleli ali doživeli hudo nesrečo. Priporočljivo je, da jo imate, a naj vas ne odvrne od sklenitve turističnega zavarovanja, ki lahko krije bistveno več zavarovalnih primerov, če le ustrezno izberete.« Države EU, EGP (Islandija, Norveška, Liechenstein) in Švica. V teh državah lahko z evropsko kartico uveljavljate nujne in potrebne zdravstvene storitve neposredno v zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Makedonija, Srbija, Črna gora in Avstralija V teh državah lahko z evropsko kartico uveljavljate le nujne zdravstvene storitve. Nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč so tiste zdravstvene storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo vaše življenje ali zdravje. Z evropsko kartico lahko svoje pravice uveljavljate le v zdravstvenih ustanovah, ki so del javne mreže, ne krije pa stroškov pri zasebnih izvajalcih. Če se med začasnim bivanjem v tujini zdravite pri zasebnikih, bo ZZZS presodil obseg povračila stroškov glede na nujnost primera in v skladu s stroški, ki bi jih za enako zdravljenje priznali v javnem zdravstvenem sistemu. Bosna in Hercegovina Tudi v tej državi ste upravičeni do nujnih zdravstvenih storitev, vendar boste za njihovo uveljavljanje potrebovali konvencijsko potrdilo. Kaj obsega turistično zavarovanje Turistično zavarovanje je skupno ime za različne vrste zavarovanja, s katerim se zavarujete pred nepredvidenimi dogodki na potovanju. Najpomembnejše in najbolj razširjeno je zdravstveno zavarovanje v tujini, paketi pa velikokrat vsebujejo še druga dodatna kritja - proti nezgodam, tatvini ali kraji, izgubi prtljage, odgovornosti, prekinitvi ali prisilnemu podaljšanju potovanja. A zavarovalnice pri izbiri ne omogočajo velike fleksibilnosti. »Na voljo so številni paketi z različnim obsegom zavarovanih nevarnosti in z različnimi zavarovalnimi vsotami, a tudi na prvi pogled primerljiva zavarovanja imajo lahko v splošnih pogojih zapisana različna vsebinska določila, ki pa se lahko pokažejo kot odločilna, ko želite zavarovanje uveljaviti,« opozarja Mojca Štrucl z ZPS in dodaja: »Dejstvo je tudi, da boste v paketu dobili (in plačali) kritja, ki jih ne želite ali pa bodo morda tako omejena, da vam bodo v praksi le malo koristila.« Foto: Splet torek • 21. junija 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da nas je ob pogledu na obnovljeno streho v starem Ptuju šokiral najnovejši umotvor kulturoskrbniškega zavoda: povsem obnovljeno streho 'krasi' pasica iz starih strešnikov. Najbrž zato, da si ne bi novi cigli domišljali, da bodo večno lepi. Koliko je inovacija stala in komu v žep je šla, zaenkrat ne vemo. Ampak idejo lahko prodajo lepotnim kirurgom. Si predstavljate na novo nategnjeno slovensko zvezdnico z enim starikavim pasom nedotaknjene kože na levem jošku? Govori se ... ... da se je ptujski vodovodni direktor skoraj onesvestil ob novici, da občina od njega pričakuje montiranje številnih pitnikov po mestu, v katerih bodo turistične množice utapljale svojo žejo (domačini itak vemo, kje se toči najboljši šricer). Janko je ra- čunal na postavitev pipice ali dveh, sedaj pa naj bi dal zapi-tnike več, kot znaša kilometer vodovoda v Halozah... ... da država slovensko javnost pridno obvešča, kako bo skrbela, da ne bo letos turi- Foto: Tajno društvo PGC stične gneče v Gruškovju zaradi gradnje avtoceste. Prav zanimivo bo naslednjih nekaj vikendov ob ugotovitvi, da tujci ne berejo slovenskih časopisov in ne gledajo naše televizije... Ampak - mi smo storili vse za njihovo obvešče- nost. Je Dars kriv, če Poljaki in Čehi ne poznajo brezplačne telefonske številke 080 22 44 ali ne vedo, da je vsako zadnjo sredo v mesecu ob 13. uri odprta info točka v Pod-lehniku? ... da so enega prvih obiskovalcev ptujskega rovišča, ki se je bal, da se bo v grajskem podzemlju izgubil, potolažili: saj enkrat tedensko poberejo vse, ki se izgubijo ... .... da je bilo - zanimivo - ob odprtju ptujskih rovov videti tako ptujskega župana kot podžupana, kar ob odprtjih ni običaj. Pa ne, da si nagledujeta, kam se bosta skrila pred besnimi ptujskimi volivci? ...da so bili "svetovalci" in organizatorji letošnjega Ku-rentovanja pri svojem delu zelo uspešni: preko podje-mnih, avtorskih in svetovalnih pogodb jim je bilo izplačanih 32.000 evrov, končni zaslužek občine pa je bil 700 evrov!Res odlično svetovanje, kako zaslužiti - za svoj žep! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 3 4 8 6 1 2 4 8 8 2 1 4 9 2 7 3 5 8 5 8 7 3 1 6 1 9 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© € GG Bik vv © €€ GGG Dvojčka v ©©© €€€ GG Rak vv © € GGG Lev vv ©©© €€ G Devica vvv ©© € GG Tehtnica v ©©© €€ G Škorpijon vv ©©© € GGG Strelec vvv © € G Kozorog VV ©©© GGG Vodnar v ©© G Ribi VV © GG Prireditvenik Torek, 28. junija 09:00 Sv. Tomaž, 10. občinski praznik: medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju za pokal občine Sv. Tomaž 09:00 Ormož, grajska pristava in grad: Arheološki raziskovalni tabor - Kaj se skriva v ormoškem gradu (vsak dan do petka med 9. in 12. uro) 10:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: ustvarjalne delavnice za otroke in mladino (vsak dan do četrtka med 10. in 13. uro) 16:00 Ptuj, CID: tečaj hrvaškega jezika, od 10 let naprej (vsak dan do petka med 16.00 do 18.30) 17:00 Ormož, avla občine: odprtje razstave Arheološke ostaline srednjeveškega Ormoža 18:00 Hajdina, občina: sprejem gasilcev PGD Hajdoše, Gerečja vas in Slovenja vas po uspehih na državnem tekmovanju 18:00 Sv. Tomaž, šotor: 10. občinski praznik - Igre brez meja 20:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: koncert Tadej Kampl Sreda, 29. junija 09:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: pohod po Močeradovi poti 10:00 Sveti Tomaž, šotor: 10. občinski praznik, srečanje starejših občanov in članov DU Sv. Tomaž ob 40 letnici društva 10:00 Ormož, mladinski center: sredine počitniške delavnice MCO 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje -Tadej Toš, stand up Politično korektno Četrtek, 30. junija 09:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: razstava o Feriju Lainščku 09:00 Tinje, krajevna knjižnica: razstava Ustvarjalci iz Tinja 15:00 Sveti Tomaž: 10. občinski praznik, ekipno strelsko tekmovanje z zračno puško Ptuj, Narodni dom: Pozdrav poletju, koncert ob 22-letnici delovanja pevk Ptujskih upokojenk Sv. Tomaž, pri KD: 10. občinski praznik, srečanje lastnikov starodobnih vozil 17:00 18:00 Petek, 1. julija 20:00 Ptuj, kavarna MuziKafe: predavanje Tuareške nomadske poti in potovanja 20:00 Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija Poštar Jakec 20:30 Ptuj, grad Turnišče: festival Zvezde pod zvezdami; sladka komedjia Sladoled 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje - koncert Nine Pušlar z bandom Mestni kino Ptuj Kino brez stropa: torek, 28. junija: 13:00 Mestni kino: Z dojenčkom v kino, film Ovna; 21.30 Kino brez stropa, grad: Morilka sreda, 29. junija: 10:00 Mestni kino: Kino vrtiček: Bi se gnetli na tej metli, ustvarjalnica in igralnica; 21:30 grad: Soba četrtek, 30. junija: 21:30 grad: Volčja druščina Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 28. junija do 4. julija 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Rradioptuj Na:kaj moramo biti pozorni pred odhodom na počitnice Nd llddfU z Natalijo Škrlec v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Qelix UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Nicole Nemec, Dolga lesa 5, 2270 Ormož. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: ČG 22 Štajerski FEDNIK Rekreacija, poslovna in druga sporočila torek • 28. junija 2016 Slovenija • Bliža se čas počitnic: raj za tatove Tatovi, vabim vas k sebi domov! Nezadržno se bliža poletje, čas, ko se številni med nami odpravijo na dopust. Obenem pa tudi čas, ko na naše imetje še bolj intenzivno prežijo tatovi. Včasih jih sami nevede povabimo domov, velikokrat direktno z objavami o kraju in času našega dopustovanja na spletnih omrežjih. Ker tatovi nikoli ne počivajo in niso na dopustu, je vsekakor prav, da pred odhodom na dopust pomislimo tudi na to, kako preprečiti morebitni vlom ali tatvino. S preventivnim ravnanjem svoje lastnine lahko naredimo pomemben korak, saj imajo lahko že majhni ukrepi velik učinek. Podatki policije kažejo, da število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, pa tudi vikende, iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje bolj predrzni ali nasilni. Najlažja tarča so stavbe, v katerih ni nikogar, ker so stanovalci na dopustu, ali so očitno brez varovanja. Odprta okna, vrata, prepoln poštni nabiralnik, tema v stanovanju več dni ... Vse to lahko privablja tatove. Da policisti ljudi s številnimi akcijami ozaveščajo o pomenu preventivnega ukrepanja Za tatove ni »skritih« mest Policisti svetujejo tudi, da pred daljšo odsotnostjo od doma zaklenete vrata in zaprete okna. Ključev nikoli ne puščate na »skritih« mestih, poskrbite, da je videti, kot da je nekdo doma, z vidnih mest umaknete vrednejše predmete, sosedom povejte, kje ste dosegljivi in si zapišete serijske številke vrednejših predmetov(tehnični predmeti, umetnine ...). Poleti pa se poveča tudi število tatvin motornih vozil, pri čemer je treba biti previden in avtomobil parkirati na osvetljenih mestih, v garaži, zapreti vsa okna in vrata ter poskrbeti za to, da vrednih predmetov ne puščamo v vozilu ... in opozarjajo na večje tveganje za tatvine in vlome v času naše odsotnosti, torej tudi dopustov, poudarja komandir Policijske postaje Ptuj Boris Železnik: »Tiste najpogostejše napake, ki jih ugotavljamo, se nanašajo na to, da v času porasta socialnih omrežjih prevečkrat objavljamo svoje trenutke: zdaj gremo na dopust, še tri dni nas ne bo doma, uživali bomo 10 dni na morju ... Zagotovo nikdar ne vemo in ne moremo vedeti, kdo spremlja ta omrežja in kdo je tisti, ki si lahko s tem podatkom pomaga in nas ob vrnitvi čaka veliko presenečenje, da je naše stanovanje izpraznjeno. O svojem odhodu sicer obvestite svoje bližnje, morda sosede, s Nasveti policije ob odhodu na dopust, ki jih najdete tudi na njihovi spletni strani: »Opozorite sosede, da boste dlje časa odsotni. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef ... Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti, ko smo na dopustu v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Med letovanjem v tujini je denar najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, npr. med obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja. Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je prazno stanovanje.Prav tako moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet napada: digitalna tehnika (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni osebni nakit in drugi predmeti (kolesa, surfi, smuči ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov ne puščamo brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko dostopni.« katerimi imate dobre odnose, da vam praznijo poštni nabiralnik, ne pa tega razglašati po spletnih omrežjih. Majhen, ampak učinkovit ukrep je tudi, da se pusti kakšna luč prižgana, morda senzorska varianta. Da se ob mraku prižiga in daje videz, da ta hiša ni zapuščena in da se v njej nekaj dogaja. Pomembno se je tudi zavedati, da so lahko predmeti in pripo- močki, ki se uporabljajo za vsakodnevno uporabo v okolici hiši, kot so recimo lestve, velik pripomoček storilcem kaznivih dejanj. Lestev, ki jo imate prislonjeno na drvarnico ali lopo, lahko hitro postane dober pripomoček za vstop v vaš prostor. Najboljša in na žalost zelo redka rešitev pa je tehnično varovanje.« Dženana Kmetec SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašega slavljenca lahko sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 8918°981£°I04Î3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj na telefonski številki 4246! Vašo glasbeno željo sporočite tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 69.B*98.e*l04I3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Štajerski Štajerski tednik - časopis znajboijšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V cenoje vključen prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 k. 02 2350 206' Odhodi: vsako soboto ob 5.00 _iz avtobusne postajePtuj. -ŠtajmMTE¡DNIK "OtoCSkgaAfe^ Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Spominski dirki Dakotu in Fenomeni Preteklo nedeljo je kasaško prireditev na ljutomerskem hipodromu motilo slabo vreme s pogostim dežjem, a organizatorju je vendarle uspelo izpeljati predvideni program z osmimi dirkami. V ospredju sta bili spominski dirki Janka Makoterja in Mirka Hanžekoviča, zmag pa so se veselili v taboru KK Komenda in KK Ljutomer. Na Makoterjevi dirki, v kateri so na 2100 metrov dolgi stezi nastopili domači in uvoženi konji, je slavil Dakot z Matejem Osolnikom (Komenda, kilometrski čas 1:17,6), na spominski dirki Mirka Hanžekoviča (na stezi od 2140 do 2200 metrov), ki je hkrati štela za pokal občine Veržej, kjer so nastopile 3- in 4-letne slovenske kobile, pa je zmagala Fenomena z Jernejem Slavičem (Ljutomer, 1:23,3). Lester OZ (levo) V preostalih preizkušnjah so slavili: Delux MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) v konkurenci 3- do 14-letnih slovenskih kasačev z zaslužkom do 1.400 evrov (1:18,9), Fistrina Way (Matej Osol-nik, Ljutomer) v dirki 3- do 14-letnih slovenskih kasačev z zaslužkom do 4.000 evrov (1:19,8), Lester OZ (Slavko Jureš, Ljutomer) v dirki 3- do 4-letnih slovenskih žrebcev in kastratov (1:22,2), Lotte (Jože Sagaj ml., Ljutomer) v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 10.000 evrov (1:20,9), Tars Stars (Janko Sa-gaj, Ljutomer) v dirki 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 8.000 evrov (1:19,3) in Ultime Action (Matej Osol-nik, Komenda) v konkurenci francoskih kobil (1:20,5). NŠ Slavičevi zmagi v Budimpešti Mitja Slavič, član Kasaškega kluba Ljutomer, je znova blestel na mednarodnih hipodromih. Na kasaških dirkah v Budimpešti je dvakrat zmagal - najprej s konjem Sangerjem MS, kije na 1.800 metrov dolgi stezi slavil s kilometrskim časom 1:15,9, za tem pa še s Sammijem MS, ki je bil najboljši na 1.960 metrov dolgi stezi (1:17,4). Slavič je tekmoval tudi na kasaških dirkah v Avstriji (hipodrom Krieau). S Faithful MS je na 2.100 metrov dolgi stezi osvojil drugo mesto (1:19,0), Romi MS pa je bila na 1.600 metrov tretja (1:12,9). L — porovnumuDEncun Hajdoše • Fotozapis Tekaška proga simbolično predana v uporabo V okviru gasilskega tekmovanja je bilo v začetku meseca v Hajdošah v uporabo simbolično predana tekaška proga okoli nogometnega igrišča. Hkrati je s tem celoten športni kompleks v Hajdošah dobil novo podobo. »Občino je naložba stala okrog 80 tisoč evrov in smo jo uspešno izpeljali s sofinanciranjem Fundacije za šport,« je ob tej priložnosti povedal župan občine Hajdina Stanislav Glažar. UR Foto: Stanko Kozel Foto: CG torek • 28. junija 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina — 470,45 m2 Dvorišče — 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM odojke v teži od 25 do 30 kg, cena 2,60 €/kg, možna dostava. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam 4,50 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391. IŠČEMO prijazno in komunikativno natakarico za delo v gostinskem lokalu Kureš - Šikole 26, Pragersko: 041 687 869. Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 26. junija je minilo sedem let, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek Jožef Slodnjak IZ DORNAVE 82 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke, polagate cvetje in se udeležujete svetih maš. Tvoji najdražji AMSKA PONUDBA V MESNO^AKI JOlETA MGÄA ( NOVO! EK0 GOVEJE MESO (SAMO PO NAROČILU) KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. www.tednik.si .s iStajerskitednik I iStajerskitednik Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILMCA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ k RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 0K: to o 09 30 tri nt JC LU II 15 18 tt e 20 21 23: <10 Dcsimik - Predavanje o dcmcnci I i Utrip iz Ormoža 15 Gostilna pri Francetu 15 Vidi» strani 110 Italijanska izložba - V ŽIVO 00 MajSperic-Proslava ob dnevu državnosti 00 Zaključek vrten Dcstmik .10 Oddaja iz občine Majšperk (pO Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Praznik Občini: Domava 09:30 Uživaj mu 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Vitko strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Letni koncert Pihalne eodbe Donmvs 21:30 Praznik Občine Domava 23:00 Video sir,mi OKiOO 6. rojstni dan vrtca Hajdina 09:00 ŠKL 30:00 0 Kronika iz občine Starce 30:20 Gostilna pri Iradccl 11:30 Video strani 15:110 Italijanska izložba - V ŽIVO I S:00 Polje, kdo bo icbe ljubil I .del 20:00 Kronika iz občine Hajdina 21:00 6. rojstni dan vrtca Hajdina 22:110 Gostilna pri Kranectu program v živo ludi preko spleta. www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; irifo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.radio-tednik.si Ptuj • Koga je motil sejem pri Eurospinu Občina pogodbe ni podaljšala Decembra lani je na občinskem zemljišču v bližini trgovine Eurospin na Ptuju zaživel bolšji sejem. Organizirala ga je podjetnica Marjana Potrč, ki je z mestno občino (MO) sklenila polletno pogodbo za najem prostora. Konec maja se je najemna pogodba iztekla, občina pa je ni več želela podaljšati. Potrčeva je bila zaradi tega zelo razočarana, saj da naj bi ji na občini najprej obljubili, da bodo sklenili dolgoročno, petletno pogodbo. »Zato sem se tudi lotila organizacije sejma na tej lokaciji. Kdo bi šel sejem organizirat samo za pol leta?! Ljudje (kupci in prodajalci) so se na lokacijo privadili, obisk je bil dober, lokacija se je prijela. Ne vidim razloga, zakaj ne bi smeli tudi v prihodnje na tem območju organizirati sejma,« je povedala Potrčeva in dodala: »Ponudniki blago prodajajo po ugodnih cenah, ki so dostopne za vsak žep. Marsikdo je dandanes v hudi finančni situaciji in si težko nekaj kupi. Cene pri naših ponudnikih so ugodne in zato je bil tudi obisk zadovoljiv.« Na vodstvo MO Ptuj smo posredovali vprašanja, kakšni so razlogi, da občina s podjetnico Potrčevo ne bo podaljšala pogodbe za najem prostora pri Eurospinu. »Najemna pogodba je bila sklenjena za določen čas od 1. decembra 2015 do 31. maja 2016. Najemnica je na MO Ptuj naslovila vlogo za podpis aneksa in podaljšanje najemne pogodbe za obdobje enega leta. Vloga je bila uvrščena na dnevni red komisije za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem in ta je vlogi stranke le deloma ugo- Marjana Potrč dila, saj ji je najemno pogodbo podaljšala do 9. junija 2016 zaradi ureditve nadomestne lokacije. Po osnovni najemni pogodbi je najemnica sprva za najem nepremičnin v velikosti 400 m2 plačevala mesečno najemnino v višini 320 evrov. Januarja 2016 je občino zaprosila za zmanjšanje najete površine. Vlogi smo ugodili in tako je za 100 m2 najete površine plačevala mesečno najemnino v znesku 80 evrov,« so pojasnili na MO Ptuj. Natančnega razloga, zakaj najemne pogodbe niso podaljšali, niso navedli. Potrčeva nam je povedala, da naj bi ji na občini dejali, da to območje ni primerno za sejemski prostor in da naj bi sejem kazil pogled na mesto Ptuj. Od druge polovice junija je bolšji sejem na Ptuju vsak četrtek organiziran na novi lokaciji - ob Puhovi ulici (nasproti Obija). Mojca Zemljarič Osebna kronika Rojstva: Simona Matic, Zagrebška c. 5, Ptuj - deklica Lucija; Ksenija Mendaš, Rimska ploščad 12, Ptuj - deklica Eva; Barbara Strelec, Muretinci 10, Gorišnica - deklica Julija; Jožica Vešligaj, Lupinjak 9/1, Hum na Sotli - deček Niko; Brigita Plohl, Rimska ploščad 5, Ptuj - deček Jure; Vlasta Čeh, Rotman 58a, Juršinci - deček Rene; Marija Korez, Čermožiše 71 a, Žetale -deček Filip; Natalija Majcen, Dornava 41, Dornava - deček Mark. Umrli so: Ferdinand Šešek, Go-ričak 58, roj. 1925 - umrl 16. junija 2016, Andjela Sivilotti, roj. Šinjur, Ormož, Ul. dr. Ozvalda 15, roj. 1924 - umrla 17. junija 2016; Marjeta Plohl, roj. Solina, Bukovci 79, roj. 1924 - umrla 19. junija 2016; Angela Matja-šič, Juršinci 68, roj. 1923 - umrla 20. junija 2016. Poroke - Ptuj: Matjaž Hanžel, Novinci 29, in Jožica Matjašič, Zagorci 10; Ziad Attar, Maribor, Prekmurska ul. 42, in Ana STI-JAKOVIC, Susedgradska ul. 51, Beograd, Srbija; Luka Bezjak in Petra Zorko, Formin 42 C; Janez Lajh, Zg. Hajdina 88 A, in Janja Krajnc, Draženci 38 A; Miha Bez-jak in Suzana Žuran, Sodnice 3; Peter Zajšek in Maja Trnjar, Jelovice 39. Poroka - Ormož: Stanko Lazar in Dušanka Trste-njak, Mihalovci 21, Ivanjkovci. Foto: MZ Cirkulane • Kdo bo pomagal rešiti težave v Paradižu Naliv odnesel dovoz Poklicala nas je Štefka Vidovič, ki ji je močan naliv le kaka dva metra od hiše odnesel del makadamskega dovoza. Občina Cirkulane ali Zavod za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS) ji pri sanaciji ne moreta pomagati, zato prosi za pomoč. Breg bo brez sanacije zgrmel na cesto. Napoved vremena za Slovenijo Štirideset dni se nebo solzi, 13/26 če na Medardovo iz njega rosi. Gosposka zidanica v Paradižu 43, na katero so pravkar vrnili obnovljen zvonik, je zaščitena kot kulturna dediščina. Tudi če bi jo plaz neposredno ogrožal, pa ji ta status sredstev za sanacijo ne bi zagotovil. Srečko Štajn-baher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, pojasnjuje: »ZVKDS ne razpolaga z nobenimi sredstvi, saj so že pred desetletjem vse finance v zvezi z obnovo kulturnih spomenikov prešle v roke pristojnega ministrstva za kulturo. Tudi to pa praktično ne razpolaga z nobenimi sredstvi za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov, kaj šele za sofinanciranje enot kulturne dediščine.« Cesto so si nemudoma ogledali predstavniki občine Cir-kulane. Ker pa gre za zasebno lastnino in dovoz ni kategoriziran kot javna pot ali označen kot javno dobro, pravne podlage za sanacijo s sredstvi občine ni. Direktorica cirkulanske ob- činske uprave Milena Debeljak pojasnjuje, da tudi proračunske rezerve za sanacijo ne smejo nameniti: »Občine v skladu z zakonom o javnih financah uporabljajo sredstva proračunske rezerve za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč.« Plaz v Paradižu tega statusa nima. Dodaja pa še: »Trenutno stanje na dovozu verjetno ni urejeno v skladu z veljavno zakonodajo, ker dopušča namakanje brežine. Domnevamo, da meteorna voda zateka in odnaša dostopno pot, povzroča plaz in s tem ogroža lokalno cesto, ki je v upravljanju občine Cirku-lane.« Vrednosti sanacije še niso ocenili, bi pa bilo treba ob dovozu zabiti lesene pilote in nasuti manjkajoči del ceste. Vidovi-čeva pojasnjuje, da s skromno invalidsko pokojnino sama tega preprosto ne zmore. Ji lahko kdo pomaga? Eva Milošič Danes zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan bo prevladovalo sončno vreme. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, v alpskih dolinah okoli 9, najvišje dnevne od 24 do 28 °C. Obeti V sredo bo sončno in še kakšno stopinjo topleje. V četrtek bo sprva delno jasno. Čez dan se bo od severa delno pooblačilo. Nastajale bodo krajevne padavine, ki bodo bolj pogoste v severni polovici Slovenije. Vmes bodo lahko tudi nevihte. Vremenska slika Nad severnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje. Z vzhodnimi vetrovi nad naše kraje doteka vlažen in nekoliko hladnejši zrak. Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski1TEDNIK www.tednik.si