Oglasi 2 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 Tretja stran Vsebina Nekaj sposojenih misli o tem, kaj je luksus in kaj ni 5 Gostinci iščejo delavce Poletna turistična sezona je tu, a kdo bo delal? ........... 4 Startup Generator 2022 Luka bere in Babavita med zmagovalno trojico ............. 5 Občina Ljubno Župan pozdravil poklicne odločitve najboljših devetošolcev ...................... 11 NK Policijska uprava Celje Med prejemniki priznanj tudi Vili Bezjak in Gorazd Trbovšek ............ 11 Društvo računovodij 16 Letos jih bodo dopolnili 60 ........................ 15 Proslava v Nazarjah V zahvalo vsem, ki so zaslužni, da živimo v samostojni državi ............. 16 19 BK Kresovanje v Mozirju Ponosni moramo biti tudi takrat, ko nam ni najlepše ......................... 16 Pravljica Damjana Žviplja Miška Potepiška na potepu po Zgornji Savinjski dolini .................. 17 21 Golažijada v Mozirju Bar Mlajček najboljši »na domačem terenu« ..... 19 4. Maraton Savinja Tekači in tekačice letos skozi Mozirski gaj .............. 21 Cestno kolesarstvo Tilen Finkšt šesti na državnem prvenstvu .... 21 22 Gornji Grad Kamničani nepremagljivi z malokalibrsko puško ........ 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 26, 1. julij 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. BK S Petrom Franklom, glavnim urednikom časnika Finance in direktorjem istoimenskega podjetja, ki je v lasti švedske družbe Bonnier Business Press, imava na veliko stvari različne poglede, kar je čisto v redu, so pa tudi določene zadeve, glede katerih razmišljava podobno. Kako to vem? Ker berem njegove komentarje. Pred tednom dni je Frankl komentiral aktualno dogajanje na področju cen, katerega sem se dotaknil tudi sam v uvodniku prejšnje številke Savinjskih novic. Uvodoma je zapisal takole: »Kdor daje pokrov na cene, mora pričakovati, da bo blaga prej ali slej zmanjkalo. Tako je, tako je bilo in tako gotovo še nekaj časa bo (vse dokler ne bo razvoj tehnologije omogočil, da bo vsega na voljo za vse v dovolj velikih količinah, do tedaj pa bo v mnogočem pač vladala nevidna roka trga). Trg goriv, na katerem smo bili v zadnjih dneh priča pomanjkanju, je vse prej kot kaka izjema.« V nadaljevanju je uredniški kolega odprl vprašanje, kaj človeku pripada in kaj je luksuz. Takole pravi: »Gorivo oziroma energenti so v bistvu luksuz, če ne govorimo o potrebah industrije oziroma podjetij, predvsem prevoznikov, ljudi, ki se grejejo in le stežka gredo na delo brez avta – vlaki pri nas še niso dovolj razviti. Elektrika ni luksuz, če ne govorimo recimo o vinskih vitrinah; dostojno stanovanje ni luksuz, vikend pa. Zdravila niso luksuz, dragi prehranski dodatki pa. Če kdo nima neluksuznih dobrin dovolj, so tu socialni instrumenti, ne morejo pa biti ostrige na voljo vedno za vse. Demokratizacija luksuza, ki smo ji bili priča v zadnjih nekaj letih, resnično ni normalna, med drugim povzroča veliko okoljsko škodo. Kave kar tako v Portorožu prek zabasanih avtocest in vikendi s poceni letalskimi prevozniki v Barceloni bi morali biti luksuz, če niso, povzročajo veliko škode. Poceni internet pa ne. Luksuz mora biti drag in privoščiš si ga tu pa tam, ne pa vedno. Tudi samoumevni visoki borzni in bitcoinski dobički niso nekaj normalnega, obresti na vloge pa bi morale biti povsem običajne. Pomanjkanje goriv ni nič drugega kot znanilec tega, da se svet – žal je k temu pripomogla tudi vojna – normalizira. Pač se bo namesto na redni izlet na recimo Tenerife šlo na Šmarno goro, na kavo v bližnjo kavarno, morda bo spet bolj popularno branje kake dobre knjige, in to doma, ne pa na rednih počitnicah na Tajskem. In morda bo produktivno delo v delavnici spet obravnavano kot privilegij, ne pa tlaka.« Vem, da ima marsikdo od vas na zgoraj zapisano drugačen pogled. Prav je tako, a prav je tudi to, da eden drugemu dovolimo razmišljati drugače, brez da bi to vodilo v konflikte ali še kaj hujšega. Tako razumem demokracijo, za katero smo se pred 31 leti postavili po robu agresorju, ki nas je hotel »obvarovati« pred njo. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 3 Tema tedna GOSTINCI IŠČEJO DELAVCE, DELAVCI NOČEJO V GOSTINSTVO Poletna turistična sezona je tu, a kdo bo delal? Hiter preskok iz sorazmerno hladne pomladi v vroče poletje je marsikoga presenetil, med drugim tudi številne gostince. Ljudje si želijo druženja, posedanja na gostinskih terasah, poleg tega hitijo z unovčevanjem turističnih bonov. Vse to zahteva povečano število gostinskih in turističnih delavcev, ki pa jih po podatkih karierno-zaposlitvenega portala MojeDelo.com močno primanjkuje. Po oceni Turistično gostinske zbornice Slovenije naj bi v letošnji poletni sezoni primanjkovalo kar 15 do 20 odstotkov zaposlenih v tej gospodarski panogi. »Iskanje tujega sezonskega kadra je samo kratkoročno reševanje težav in ne prinese dolgoročne rešitve, h kateri bomo morali pristopiti skupno, vključujoč tudi državo.« PRIMANJKUJE KUHARJEV IN NATAKARJEV Ob nizki stopnji brezposelnosti (v prvem četrtletju letos je znašala 4,3-odstotka) se Slovenija srečuje z vedno večjim izzivom zapolnitve prostih delovnih mest. Po podatkih spletnega portala MojeDelo. com so bili v prvi polovici leta prodajalci najbolj iskan profil. Na lestvici 10 najbolj iskanih kadrov sta tudi kuhar in natakar, v zadnjem mesecu sta postala celo najbolj iskana poklica. Iščejo se tudi pomočniki v kuhinji, sobarice in receptorji, turistični delavci, delivci hrane in picopeki. GOSTINSKO-TURISTIČNA PANOGA ŠE VEDNO »V KRČU« Kot je povedala Sabina B. Ambrož, predsednica gostinske sekcije pri 4 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 Sabina B. Ambrož, predsednica gostinske sekcije pri OOZ Mozirje: »Problematika pomanjkanja kadra v gostinstvu in turizmu je res velika. Zato smo delodajalci precej razočarani, da so postopki zaposlovanja tuje delovne sile na ravni države še vedno preveč kompleksni in predolgi, predvsem za sezonsko delovno silo. Kako bo pomanjkanje delovne sile vplivalo na končni rezultat poslovanja, bo razvidno po koncu sezone, trenutno lahko govorimo lahko samo o napovedih. Dejstvo pa je, da je pred nami dolga in zahtevna sezona, v kateri se nekateri soočajo s kar velikimi kadrovskimi težavami. Name se obrača vse več ljudi, ki bi kader potrebovali, in moje mnenje je, da bi se delodajalci iz naše doline morali najprej sestati in se dogovoriti o reševanju problematike. Predvsem se je treba sestanka najprej udeležiti in ne pričakovati, da bodo drugi rešili naše težave. Tukaj bi izpostavila, da smo že organizirali več srečanj, žal pa je bila udeležba zelo slaba, podpovprečna. Smo pa z udeleženci uspešno dorekli določene zadeve in jih v večini tudi rešili. Seveda še vedno ostaja problematika pomanjkanja kadra in sama se zavzemam za to, da bi se ustanovila agencija, ki bi imela t.i. »pool kadra«, ki bi si ga delili med seboj, seveda po določenih pravilih. Tovrstne agencije že obstajajo, vendar smo za sodelovanje v njih žal preveč odročni. Zato menim, da bi se morali intenzivno ukvarjati s to idejo. Iskanje tujega sezonskega kadra je samo kratkoročno reševanje težav in ne prinese dolgoročne rešitve, h kateri bomo morali pristopiti skupno, vključujoč tudi državo.« Območni obrtno-podjetniški zbornici Mozirje, je gostinsko-turistična panoga »še vedno v krču zaradi velikega pomanjkanja kadra, ki je potreben, da bi delo potekalo tekoče. Trenutna številka potreb po kadru se v panogi giblje med devet in deset tisoč oseb. Določeni obrati so se celo zaprli, a v naši dolini tega ni zaznati. Zaznali pa smo zmanjšanje obsega dela, kar je pričakovano, saj po mojem mnenju ni humano, da z zmanjšanim številom zaposlenih pričakujemo enak obseg dela, kot je bil leta 2019, ki je še veljalo za dobro leto.« RAZLOGOV ZA POMANJKANJE KADROV VEČ V epidemiji covida-19 se je veliko zaposlenih v gostinski in turistični panogi zaposlilo v drugih panogah in se, kot kaže, ne nameravajo vrniti. V Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije menijo, da so za odliv poleg epidemije krive tudi podpovprečne plače, zahtevni delovni pogoji in sezonski značaj dela. Obremenjenost je vsekakor težava, se strinja tudi Ambroževa: »Odločitev vsakega delodajalca je, do kolikšne mere je pripravljen obremeniti svoje delavce, saj preobremenjenost za sabo povleče slabšo kvaliteto storitev in posledično nezadovoljnega gosta. Verjetno bodo nekateri morali problematiko reševati z iskanjem tuje delovne sile, česar so se v sosednjih državah že resno lotili.« ŽE KMALU DVIG PLAČ? Kar se tiče višine plačila, se zaposlenim v turizmu in gostinstvu obetajo boljši časi. Po raziskavi skupine Manpower delodajalci napovedujejo dvig plač z namenom, da zadržijo obstoječe in privabijo nove kadre. V turizmu napovedujejo zvišanje plač vsi vključeni delodajalci, Tema tedna, Ljudje in doigodki STARTUP GENERATOR 2022 Luka bere in Babavita med zmagovalno trojico V atriju Velenjskega gradu je potekal zaključni dogodek programa Startup Generator 2022, ki ga organizira SAŠA inkubator. Predstavilo se je šest finalistov. Ekipe so svoje poslovne ideje predstavile podjetnikom, investitorjem in potencialnim poslovnim partnerjem. Strokovna komisija v sestavi Boštjan Gorjup (direktor BSH Hišnih aparatov in član upravnega odbora Kluba podjetnikov SAŠA), Rok Plankelj (direktor Sa- NAJZDRAVILNEJŠI SLOVENSKI ZVAREK Napitek Babavita je najzdravilnejši slovenski zvarek iz skrbno izbranih lokalnih sestavin. Maja Žerovnik in Amanda Kladnik, zeliščarki iz Gor- ZMAGOVALCEM 10.000 EVROV NEPOVRATNIH SREDSTEV V šestih tednih trajanja Startup Generatorja 2022 se je dvanajst najbolj perspektivnih ekip udeležilo šestih delavnic, na katerih so spoznavali poslovne mo- V 6 tednih trajanja Startup Generatorja 2022 se je 12 najbolj perspektivnih ekip udeležilo 6 delavnic. vinjsko-šaleške gospodarske zbornice), Karla Sitar (vodja urada za gospodarski razvoj in prestrukturiranje Mestne občine Velenje) in Ana Anžej (direktorica SAŠA inkubatorja) je izbrala tri najboljše ekipe: Okta kompostnik, Babavita in Luka bere. SLIKANICE KOT POMOČ OTROKOM IN STARŠEM Luka bere je projekt, preko katerega se skupina mladih trudi otrokom skozi slikanice približati pomembne življenjske teme, kot so žalost, smrt, izguba … Slikanice so v pomoč staršem pri vzgoji in razlagi težjih življenjskih situacij. Projekt vodi 19-letni Jon Kanjir iz Mozirja, ki zaključuje predšolsko vzgojo na Gimnaziji Celje – Center. Skupaj z ekipo je doslej ustvaril tri slikanice: Luka premaga žalost, Luka govori resnico in Tudi Luka nosi masko. kot je pokazala raziskava, pa naj bi začeli več pozornosti namenjati tudi delovnim pogojem ter ustvarjanju pozitivne klime v kolektivu. POVPRAŠEVANJE TUDI PO DRUGIH PROFILIH Dobra novica za iskalce zaposlitve je, da so zelo iskani tudi številni drugi profili. Podatki na MojeDelo.com kažejo, da so med bolj iskanimi kadri tudi prodajalci, proizvodni delavci, skladiščniki in komercialisti. Med 1. januarjem in 15. junijem 2022 je bilo 3018 novih oglasov za prodajalce, sledili so oglasi za proizvodne delavce (2263) in skladiščnike (1318). Letos se je zelo dvignilo tudi povpraševanje po administrativnih delavcih, čeprav je to eno izmed področij z največ prijavami kandidatov. Tatiana Angioi Zmagovalci (z leve proti desni): Jon Kanjir (Luka bere), Amanda Kladnik in Maja Žerovnik (Babavita) in Luka Avberšek (Okta kompostnik). (Foto: arhiv SAŠA inkubatorja) njega Gradu, svojo zgodbo razvijata že nekaj let in sta prepoznali potrebo po unikatni osvežilni pijači, ki ne vsebuje sladkorja, umetnih sladil in dodatkov ter mehurčkov, hkrati pa je s stekleno embalažo prijazna okolju. Napitek Babavita je sestavljen iz medu, jabolčnega kisa in izbranih zelišč, na trgovske police pa prihaja v drugi polovici letošnjega leta. dele, prodajo, marketing, financiranje in »pitchanje«. Praktične nasvete so dobili s strani predstavnikov podjetij Graska, Malinca, Nest Campers in Cuckoo Cups. Zmagovalne tri ekipe so prejele točke na razpisu Mestne občine Velenje za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje podjetništva v višini deset tisoč evrov. Primož Vajdl Vi o Savinjskih novicah Urša Selišnik, direktorica občinske uprave Občine Rečica ob Savinji Delo Savinjskih novic spremljam že dolga leta. Začelo se je z mojimi prvimi objavljenimi prispevki, potem pa sem kot novinarska kolegica spremljala rast in razvoj časopisa, od takratnih urednikov Janeza Plesnika in Rajka Pintarja preko družbe Epsi in Francija Kotnika. V zadnjih letih prebiram Savinjske novice kot občanka in še vedno pravim, da je časopis neke vrste beležka vseh dogodkov v Zgornji Savinjski dolini. Prav je tako, saj se vse MŠ prepogosto dogaja, da delo, utrip, razvoj zgornjesavinjskih občin v tako imenovanih »velikih medijih« žal skoraj ne najdejo prostora, opaženi smo samo s kakim problemom ali težavo. Pa vendar se v naših krajih dogaja veliko lepih stvari in veseli me, da Savinjske novice vsa ta leta spremljajo dogajanje ter izpostavljajo posameznike, društva in ne nazadnje tudi politiko ter javno upravo, torej vse, ki na nek način tvorijo vsakdanjik zgornjesavinjskega človeka. Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 5 Intervju MIRKO STRAŠEK, DIREKTOR KLS LJUBNO »Kakovost ni vse, vendar je vse, kar je brez kakovosti, kot nič« pomembna je kakovost, naša država ne bo mogla postati dovolj konkurenčna, da bi se lahko uspešno uveljavila na mednarodnem trgu. Vem in ne domišljam si, da je možno vse potrebno za večjo konkurenčnost doseči le s kakovostjo. Nimam namena dajati nasvetov oziroma navodil za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, saj vem, da je to vprašanje zelo zahtevna in obsežna zadeva. Sam sem moral, po veliki krizi, v kateri se je znašlo naše podjetje po razpadu Jugoslavije, z mojimi sodelavci prehoditi pot, na kateri sem se naučil to o kakovosti. Lahko rečem, da pravilno razumevanje kakovosti in nato uveljavljanje tega pojma na vseh področjih delovanja podjetja pripelje do uspeha. Podjetje KLS Ljubno v svoji panogi in nasploh v gospodarstvu slovi po visoki stopnji kakovosti. Letos v proizvodnji dosegajo 0,25 ppm, kar pomeni, da imajo en slab kos na štiri milijone dobavljenih kosov. Reklamacij praktično nimajo, takšen nivo kakovosti pa dosegajo ob konkurenčnih cenah in pravočasnih dobavah. O tem, kako jim to uspeva, je spregovoril direktor družbe Mirko Strašek. 6 • Kaj je za vas kakovost oziroma kako jo definirate? Pojem kakovost ne moremo ozko omejiti le na kakovost proizvodov in storitev, ampak jo je treba razumeti mnogo širše. Kakovost namreč ni samo to, kar lahko izmerimo na tisočinko milimetra natančno ali na tisočinko sekunde točno, ampak tudi tisto, kar človek lahko »izmeri« drugače, z občutkom. Ni »Kakovost proizvodov in storitev je eden najpomembnejših argumentov v prodaji. Je ključ do uspeha in pogoj za uspešen dolgoročen razvoj.« Vprašanje kakovosti je eno izmed področij, s katerim sem se pri mojem delu že od vsega začetka ukvarjal. Pravzaprav bi lahko rekel, da je celotno moje dosedanje delo tako ali drugače povezano z vprašanjem kakovosti. Tudi sedaj je moja prva skrb kakovost. Ker že dolgo časa delam v dejavnosti avtomobilske industrije, kjer je kakovost na prvem mestu, sem spoznal, da je kakovost proizvodov in storitev eden najpomembnejših argumentov v prodaji. Je ključ do uspeha in pogoj za uspešen dolgoročen razvoj. namreč vseeno, če ti prodajalec pravočasno ponudi izdelek odlične kakovosti po konkurenčni ceni, pri tem pa ima nespoštljiv odnos, gleda na tebe zviška in se drži jezno, slabovoljno. Ta moja profesionalna povezanost s kakovostjo pri vsakdanjem delu me je toliko prevzela, da gledam tudi v privatnem življenju z večjo kritičnostjo na kakovost tega, kar rabim kot uporabnik različnih storitev ali kupec proizvodov. • Kako bi pomen kakovosti umestili v širši kontekst, izven okvirjev industrije in izven okvirjev gospodarstva? Po mojem mnenju je to eden izmed ključev za napredek in razvoj posameznika, podjetja ali pa določene družbe – države. Mislim, da brez večjega napredka pri razumevanju, kako • Kako bi primerjali kakovost pri nas in v tujini? Ko hodim po svetu, primerjam to, kar doživim v urejenih in uspešnih državah, kjer so naši kupci ali dobavitelji, s tem, kar vsakodnevno doživljam pri nas, in razmišljam, zakaj so oni toliko bolj uspešni kot mi. V globalno usmerjenih družbah in tržnem gospodarstvu Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 so lahko uspešni tisti, ki so storitveno, uslužnostno naravnani. Biti prijazen in potruditi se za drugega je pomembna sestavina uslužnosti. Pred leti sem v družbi z nemškimi in avstrijskimi podjetniki obiskal nekaj pomembnih podjetij na Japonskem. Ko smo v Tokiu šli na železniško postajo, skozi katero gre vsak dan več kot »Kakovost ni samo to, kar lahko izmerimo na tisočinko milimetra natančno ali na tisočinko sekunde točno, ampak tudi tisto, kar človek lahko »izmeri« drugače, z občutkom.« milijon ljudi, nisem mogel verjeti svojim očem, kako imajo čisto. Nikjer košev za smeti in nikjer niti koščka papirja ali cigaretnega ogorka na tleh. Japonci nosijo smeti domov! Na peronu smo čakali na hitri vlak Šin-Kan-Sen. Na tleh so zarisane oznake, kje je treba počakati, da vstopiš v vlak. Z dvomom sem se pripravljal, da bom stekel za vrati vagona, ko se bo ta ustavljal. Pa ni bilo treba. Ustavil se je na centimeter natančno in vrata so se odprla tam, kjer je bila oznaka na tleh. Na vlaku, ki je vozil s hitrostjo preko 300 kilometrov na uro proti Nagoji, je eden izmed Avstrijcev ugotovil, da je pozabil denarnico na pultu pivnice na peronu v Tokiu. Tam gre mimo vsako minuto več sto ljudi. Naša vodička je ta problem sporočila vlakovodji. V Nagoji smo čakali dvajset minut, ko je prispel naslednji vlak iz Tokia. Avstrijcu se je nasmejalo. Dobil je nazaj svojo denarnico z nedotaknjeno vsebino. Kakšna poštenost in kakšna točnost! Zadnji dan obiska smo zaključili v Osaki. Zvečer smo imeli nekaj časa, da smo se sprehodili po podzemnih trgovskih centrih. To je pravo človeško mravljišče. Stopil sem v lokal, kjer sem nameraval kupiti spominke za domov. Ko sem prosil prodajalko za pomoč, je bila tako prijazna in nasmejana, kot da sem edini kupec. Tu spoznaš, kaj je tržno gospodarstvo, kaj je uslužnost in kakovost storitve. Namenoma sem opisal nekaj primerov kakovosti iz vsakdanjega življenja, ne pa primerov iz tovarn, ki sem jih obiskal. S temi primeri sem želel pokazati na to širšo dimenzijo razumevanja kakovosti. Kakovost ni le nekaj, kar zadeva Intervju, Iz občin samo proizvodna podjetja ali najboljše proizvajalce. Mora biti ukoreninjena v vseh delih družbe, da je ta lahko uspešna in konkurenčna. • Kako bi po vašem mnenju lahko izboljšali kakovost v Sloveniji? Razumevanje pomembnosti kakovosti in osvojitev potrebnih znanj in kulture, ki omogoča učinkovito uporabo kakovosti dela, je pomembna kategorija, ki podpira uspešnost in konkurenčnost. V vse procese izobraževanja in usposabljanja bi morali uvesti vzgojo za kakovost. Postavlja se vprašanje, ali tisti strokovni delavci, ki načrtujejo programe vzgoje in izobraževanja v šolskem sistemu, poznajo potrebo oziroma pomembnost po takšni spremembi izobraževalnega procesa. Tudi to je stvar kakovosti. • Spomnim se, da ste pred časom nekje zapisali: »Kakovost ni vse, vendar je vse, kar je brez kakovosti, kot nič.« Lahko pojasnite ozadje te trditve? Pred leti sem imel osebni avto peugeot 604. Ker sem planiral daljšo službeno pot, na kateri so me spremljali še trije sodelavci, sem dal avto na preventivni pregled na servis z namenom, da bomo imeli varno vozilo. Ko smo se peljali po avtocesti pri Torinu, kjer je promet zelo gost in »divji«, je na armaturni plošči zasvetila rdeča lučka za zavore. Pomislil sem, da to ni možno, saj so mi pred dvema dnevoma na servisu pregledali brezhibnost zavor. Pa je bilo res. Zavore so bile obrabljene, mi pa sredi največjega prometa. Poklical sem na servis, kjer so mi vozilo pregledali in uredili za dolgo vožnjo. Odgovor je bil šokanten. Odgovorili so: »Gospod, moramo se vam opravičiti, ker smo vam pozabili povedati, da imate obrabljene zavore, mi pa jih »Kupci čedalje bolj pogosto gledajo na kakovost in so pripravljeni plačati nekaj več za boljšo kakovost.« nismo mogli zamenjati, ker jih nimamo na zalogi.« Ne bom povedal, kaj sem jim odgovoril. Pomislite, kako so lahko pozabili za nas tako pomembno sporočilo. Šlo je za naše življenje. To je bil višek nekakovosti in neuslužnosti. Nikdar več nisem šel na ta servis. Tudi peugeota sem kmalu prodal, serviser pa je zaradi takšne kakovosti oziroma neodgovornosti in malomarnosti propadel. Nekega dne sem se proti večeru spomnil, da moram naslednji dan sodelavcu plačati blago, ki mi ga je prinesel prejšnji dan, denarnica pa je bila prazna. Odpeljem se na Rečico k bančnemu avtomatu z namenom, da dvignem manjšo vsoto denarja. Ko sem želel opraviti dvig, se je pojavil napis: »Storitev, ki jo želite izvršiti, ni na voljo.« Poskusil sem še dvakrat, pa nič. Avtomat ni deloval. Bilo je, kot da bi ga sploh ne bi bilo. Zadevo sem sicer rešil brez bančnega avtomata, vendar se od takrat dalje ne zanesem na to bančno storitev. • Ko enkrat nekaj ne deluje, kot bi moralo, izgubimo zaupanje v ta izdelek ali storitev … Ko se takole srečamo s težavami pri izdelkih, ki ne delujejo takrat, ko jih želimo uporabiti ali ne moremo uporabiti storitve, ki jo potrebujemo, se zavemo, kako pomembna je kakovost izdelka oziroma storitve. Izdelek, ki odpove v ključnem trenutku, nas pusti na cedilu, nam zapusti zelo slab vtis. Nikoli več ga ne bi kupili. Torej vse, kar je brez kakovosti, je res kot nič. Zato kupci čedalje bolj pogosto gledajo na kakovost in so pripravljeni plačati nekaj več za boljšo kakovost. • Na začetku ste dejali, da je kakovost proizvodov in storitev tudi eden najpomembnejših argumentov v prodaji. Kako to mislite? Kakovost izdelkov in storitev, ki jih ponujamo v podjetjih, je zelo pomemben faktor v prodaji. Japonci so s kakovostjo povečali svoj svetovni tržni delež v prodaji avtomobilov. Toyota je postala največji proizvajalec avtomobilov na svetu, japonski proizvajalci pa so po raziskavah zadovoljstva kupcev prvi z najmanj napak. Tega, kako pomembna je kakovost, se zavedajo tudi drugi avtomobilski proizvajalci in naši kupci. Zato pred nas postavljajo cilj »nič napak – nič reklamacij – nič zamud«. Pričakujejo, da jim bomo pravočasno dobavljali tako kakovostne proizvode, da ne bo nobenih reklamacij. Ta cilj ni neka daljna vizija, ampak je realnost, ki jo moramo doseči. Ključ za dosego tega cilja pa so ljudje. • Morda še vaša sklepna misel na temo kakovosti? Naj končam z mislijo začetnika avtomobilske proizvodnje Henryja Forda: »Kakovost je, ko delaš dobro takrat, ko te nihče ne gleda.« Pogovarjal se je Franci Kotnik, foto: Peter Marinšek TLAKA V GORNJEM GRADU Investicija za večjo varnost občanov Po končani izgradnji oddelka za dementne Makov svet v DEOS Centru starejših Gornji Grad je bila dovozna cesta do gradbišča v slabem stanju. Podjetje Remont iz Celja, ki je bilo izvajalec gradnje, je na osnovi podpisanega dogovora z občino delno financiralo preplastitev te ceste, Občina Gornji Grad pa je sanirala podlago in preplastitev vseh ostalih cest na območju Tlake od glavne ceste do DEOS Centra, hkrati z ureditvijo določene infrastrukture. UREJENI PLOČNIKI IN OSTALA INFRASTRUKTURA Na Tlaki so tako zamenjali vodovodne cevi, uredili priključke kanalizacije in položili cevi za optični kabel. Za večjo varnost občanov so uredili pločnike in novo javno razsvetljavo. Vse ceste so dobile novo asfaltno prevleko in talne označbe. Razširjena je bila tudi cesta proti pokopališču, kjer je za pešce še posebej dobrodošel nov pločnik. MANJ PORABE ENERGIJE Del investicije v javno razsvetljavo je bil financiran iz projekta LAS Mi smo SVETloba. Občina Gornji Grad je sredstva iz tega projekta namenila za javno razsvetljavo v urbanih središčih za potrebe zmanjšanje porabe energije in zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja. Štefka Sem Vse ceste so dobile novo asfaltno prevleko in talne označbe. (Foto: AŠ) Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 7 Gospodarstvo SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Štiri zlata priznanja za zgornjesavinjske inovatorje Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je na slovesnosti v dvorani Centra Nova v Velenju 23. leto zapored podelila priznanja za najboljše inovacije v SAŠA regiji. Kar nekaj nagrad je šlo v roke zgornjesavinjskih inovatorjev, prejeli so namreč štiri zlata, dve srebrni in eno bronasto priznanje. 17 PRIJAV OSMIH PRIJAVITELJEV Na letošnji razpis SŠGZ je prispelo 17 prijav inovacijskih projektov s strani osmih prijaviteljev. Pri vseh prijavljenih inovacijah je skupno sodelovalo 180 ino- je prejelo bronasto priznanje v kategoriji profesionalno podprtih inovacij za aplikacijo za razvoj zaposlenih. Gre za digitalno kadrovsko orodje, namenjeno dolgoročnemu upravljanju razvoja zaposlenih. Za vodjo in zaposlenega pred- je prejela srebrno priznanje v kategoriji inovacij brez profesionalne podpore. Trajna nagrobna sveča ponuja rešitev problematike odpadne plastike na grobovih. Černivškova je prepričana, da pieteto do pokojnih lahko izkazujemo 17 prijav inovacijskih projektov, pri katerih je sodelovalo skupno 180 inovatorjev, je prispelo na letošnji razpis SŠGZ. vatorjev. Med prijavitelji so bili dve veliki, štiri srednja in eno mikro podjetje ter ena samostojna inovatorka. Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor SŠGZ, je dodelila osem zlatih, štiri srebrna in pet bronastih priznanj. KAKOVOST INOVACIJ NA VISOKI RAVNI Strokovna komisija pod vodstvom dr. Marka Uplaznika je ugotovila, da kakovost prijavljenih inovacij v SAŠA regiji ostaja na visokem nivoju in da se nadaljuje rast števila prijav. Nagrade sta inovatorjem podelila predsednik in direktor SŠGZ Tomaž Korošec in Rok Plankelj. APLIKACIJA ZA RAZVOJ ZAPOSLENIH Podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij Predstavniki ekipe BSH Hišnih aparatov, ki je za samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat prejela zlato priznanje stavlja sodoben in enostaven pripomoček, s katerim lahko skupaj sistematično načrtujeta razvoj kompetenc, karierno perspektivo in finančna pričakovanja za nekaj let naprej. TRAJNA SVEČA BREZ ODPADKOV Marija Černivšek iz Ljubije je kot samostojna inovatorka izdelala trajno svečo - mozaik na kamniti kocki, za katero Velika družina inovatorjev iz SAŠA regije po podelitvi priznanj 8 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 tudi s svečnimi mozaiki, ki ne onesnažujejo okolja. DELOVNI ČOLN NA ELEKTRIČNI POGON Podjetje Podkrižnik je prejelo srebrno priznanje v kategoriji profesionalno podprtih inovacij za delovni čoln na električni pogon e'dyn. Plovilo je rešitev za tiste, ki potrebujejo podatke o tem, kaj se dogaja pod vodno gladino. Primerno je za plovbo po rekah, jezerih ali morju in se lahko uporablja za spremljanje ladij ali razgibanosti dna, da se določi varen prehod za večja plovila z velikim ugrezom. DVIG KAKOVOSTI BRIZGANEGA OZOBJA PRI PLANETNEM GONILU Podkrižnikovi inovatorji so prejeli še zlato priznanje, in sicer za inovativni pristop k reševanju tehnoloških problematik z namenom zagotavljanja optimalne kakovosti brizganega spiralnega ozobja iz polimernih materialov na primeru planetnega gonila. Visoka kakovost polimernega ozobja zviša dobo trajanja in zagotavlja miren tek ter nizke emisije hrupa. Rešitev združuje interdisciplinarne pristope dela in je imela vpliv na prihranke pri izdelavi gonila s področja e-mobilnosti. Obenem zmanjšuje količine porabljenega Gospodarstvo, Iz občin polimera, kar je pomembno pri trajnostnem inženirstvu. PAMETNI BREZKONTAKTNI ZALIVALNI SISTEM Podjetje BSH Hišni aparati je prejelo še tri zlata priznanja v kategoriji profesionalno podprtih inovacij. SmartGrow Life je gospodinjski aparat, namenjen vzgoji rastlin doma s poudarkom na trajnostnih učinkih. Združen sistem za aktivno zalivanje in namenske luči zagotavlja optimalne pogoje za rast raznolikih rastlin od semena do uporabe. MINI STOJEČI MEŠALNIK Mini stoječi mešalnik podjetja BSH Hišni parati s »to-go« steklenico omogoča pripravo svežih napitkov, ki jih uporabniki vzamejo s sabo. Posebna rešitev proti neželenemu odvijanju, ki se pojavlja pri konkurentih, omogoča brezskrbnejšo uporabo. SAMOSTOJNI POPOLNOMA AVTOMATSKI KAVNI APARAT Samostojni popolnoma avtomatski kavni aparat podjetja BSH Hišni aparati se je uvrstil med najvišje ocenjene prejemnike zlatih priznanj in se bo tako potegoval za priznanje tudi na državni ravni. Deluje v celoti na dotik, je privlačnega videza in zagotavlja izjemen okus enaindvajsetih različnih kavnih napitkov oziroma kavnih specialitet iz desetih različnih držav. WiFi povezljivost omogoča upravljanje kavnega aparata s katero koli pametno napravo. Vesna Petkovšek, foto: arhiv SŠGZ GORNJI GRAD V gradnji več kot 80 kilometrov novega širokopasovnega omrežja Projekt gradnje širokopasovnega omrežja (OŠO), ki ga izvaja podjetje GVO, v občini Gornji Grad poteka po predvidenem terminskem načrtu. Dela na nekaterih odsekih v Novi Štifti in Prekštanu so že izvedena. Izvajalec izvaja dela sočasno z več ekipami in na več gradbiščih, saj je treba na območju celotne občine zgraditi več kot 80 kilometrov omrežja. ZARADI DEL OBČASNE ZAPORE IN ZASTOJI Gradbena dela se večinoma izvajajo ob občinskih cestah, zato občasno prihaja do zapor in zastojev. Izvajalci del bodo po zaključku sanirali morebitne Najmanj 100 Mb/s bo znašala hitrost širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, do katerih bodo imela dostop gospodinjstva. poškodbe na cestiščih kot tudi na ostalih zemljiščih. Projekt je za občino zelo pomemben, saj je pretok informacij vse bolj pomemben in za prihodnost mlajše generacije neobhodno potreben. Svet se spreminja in na tak način naj bi tudi občani gledali na vlaganja v infrastrukturo, ki se financirajo s pomočjo evropskih sredstev. OPREMLJANJE BELIH LIS Pri projektu OŠO gre za opremljanje tako imenovanih belih lis - to so posamezna gospodinjstva na območjih, kjer je bilo ugotovljeno, da operaterji ne zagotavljajo širokopasovnih omrežij, ki bi tem gospodinjstvom omogočala dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev hitrosti najmanj 100 Mb/s, in kjer v postopkih testiranja ni bilo izraženega tržnega interesa za gradnjo takih širokopasovnih omrežij v naslednjih treh letih. GRADNJA TUDI V GORNJEM GRADU IN BOČNI Na območju Občine Gornji Grad so bele lise vsa naselja in posamezni stanovanjski objekti, razen strnjenega dela Gornjega Grada in večine naselja Bočna. Kljub temu bo gradnja izvedena tudi v Gornjem Gradu in Bočni, če bo s strani gospodinjstev izražen dovolj velik interes po priključitvi. Štefka Sem ČISTILNA AKCIJA V KRAJINSKEM PARKU LOGARSKA DOLINA Okoljska ozaveščenost na visoki ravni V Krajinskem parku Logarska dolina so s čistilno akcijo obeležili teden slovenskih naravnih parkov in svetovni dan čebel. Rokave so zavihali zaposleni v občinski upravi z županjo Katarino Prelesnik na čelu, sodelavci v Centru Čistilne akcije so se udeležili tudi zaposleni v občinski upravi. (Foto: arhiv Občine Solčava) Rinka in člani Turističnega društva Solčava. SKRB ZA ČISTO OKOLJE NJIHOVO POSLANSTVO Udeleženci čistilne akcije so se razkropili po celotni dolini, posebno pozornost pa so namenili predelom ob pohodnih poteh. Ob zavedanju, da obiskovalci, pa tudi domačini, s svojim delovanjem v okolju puščamo odtis, ki je v dobi pretirane potrošnje lahko obremenjujoč, so na občinski spletni strani zapisali: »Skrb za zavarovana območja je naše poslanstvo, saj s tem v največji možni meri ohranjamo okolje, kot ga je ustvarila narava. S tem skrbimo za biotsko raznovrstnost in gradimo prihodnost za življenje na našem planetu.« ZADOVOLJNI, KER ODPADKOV NI BILO VELIKO Ob koncu čistilne akcije so bili udeleženci zadovoljni ob ugotovitvi, da odpadkov niso zbrali veliko, kar pomeni, da imajo obiskovalci pozitiven odnos do okolja. K temu prispeva tudi naravovarstveni nadzor na območju krajinskega parka, ki ga izvajajo zaposleni v parku. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 9 Iz občin PRAZNIK OBČINE REČICA OB SAVINJI »Občina smo ljudje, drug brez drugega ne pridemo nikamor« Trg s prenovljenim amfiteatrom je v petek, 17. junija, nudil čudovit ambient za slavnostno sejo s podelitvijo priznanj ob prazniku Občine Rečica ob Savinji. Sporočilo slovesnosti je bilo, da je sedaj čas, ko po obdobju negotovosti in skrbi z zadovoljstvom pogledamo nazaj in se smelo zazremo v prihodnost. NA PRVEM MESTU OBNOVA CEST Pred leti je na Rečici svoja vrata odprla Medgen borza, ki dokazuje, da je v občini čut za ljudi ena pomembnejših vrednot, trško jedro zaokrožuje obnovljen amfiteater, na prvo mesto med nedavnimi dosežki pa je županja Ana Rebernik postavila obnovo občinskih cest. V okviru koncesijske pogodbe so ravnokar zaključili s sanacijo pobreške ceste v dolžini dobrih treh kilometrov, obnovljena je tudi cesta čez Dol-Suho. OBETA SE ŠE NEKAJ PRENOVLJENIH CESTNIH ODSEKOV »V kolikor bodo občani soglašali z brezplačnim prenosom zemljišč, ki so potrebna za širitev cest, bodo v prihodnje obnovljeni še odseki od Varpolj do Grušovelj, od Šentjanža proti državni cesti, od razcepa izven Rečice proti kamnolomu, proti Atelšku, od prosvetnega doma do priključka že obnovljene ceste v Kotah, cesta v novem naselju Rečice in krajša, prečna povezovalna cesta do tega naselja,« je napovedala Rebernikova in kot že večkrat poudarila: »Občina smo ljudje, drug brez drugega ne pridemo nikamor.« ŽUPANJINO PRIZNANJE MLADIM sta prejeli učenki Osnovne šole Rečica ob Savinji Ana Veninšek in Eva Volk, ki sta v času osnovnošolskega izobraževanja dosegali odličen učni uspeh, poleg tega pa sta bili aktivni v različnih šolskih in izvenšolskih aktivnostih. Enako priznanje je prejel tudi Jošt Vodovnik, ki je bil zlati maturant na srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju. ŽUPANJINO PRIZNANJE Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji letos obeležuje 140-letnico neprekinjenega delovanja. Poleg osnovne dejavnosti skrbijo za usposobljenost operativnih članov, vzgajajo mladino in povezujejo občane. Osnovna šola Rečica ob Savinji je verjetno najstarejša šola v Zgornji Savinjski dolini, saj je bila ustanovljena daljnega leta 1777. Osemletko je Rečica izgubila leta 1970, ko so učence višjih 10 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 ŽELJA IN NAČRTOV NE MANJKA Želja in načrtov je v občini še veliko. V teku je kar nekaj projektov, med drugim težko pričakovana izgradnja krožišča na državni cesti na Reneku, predstavljena je bila protipoplavna študija, sku- IZJEMNI POSAMEZNIKI PUŠČAJO SLED Slovesnost so s prisrčnim nastopom obogatili malčki iz vrtca Lipa in učenci otroškega ter mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Rečica ob Savinji. Kot je povedala moderatorka Polonca Prejemniki občinskih priznanj za leto 2022 z županjo Ano Rebernik paj z ostalimi občinami v dolini si prizadevajo za rešitev prostorskih in ostalih težav Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma, za nadgradnjo čistilne naprave v Lokah pri Mozirju in obnovo vodovoda Letošč. razredov prešolali v Mozirje, leta 2000 pa je dobila novo šolo, na delovanje katere so v občini zelo ponosni. Mojca Bitenc Križaj in Domen Križaj sta poklicna glasbenika, oba solopevca, ki si kljub nastopom na svetovnih odrih dom ustvarjata v občini Rečica ob Savinji. Njeno ime bosta tako v prihodnosti še velikokrat ponesla v svet. SREBRNI GRB OBČINE REČICA OB SAVINJI Janez Železnik je prejel srebrni grb za vestno, marljivo in požrtvovalno delo v PGD Grušovlje in PD Rečica ob Savinji. Gasilec je že od 13. leta starosti. Opravljenih ima več specialnosti in pridobljen čin nižji gasilski častnik. Kot orodjar vzorno skrbi za vozila, orodje in opremo ter se udeležuje intervencij na požariščih in ob naravnih nesrečah. Za svoj doprinos gasilski organizaciji je prejel že več priznanj. Janez Železnik je prejel srebrni grb za požrtvovalno delo v gasilskem in planinskem društvu. Kolenc Ozimic, utrip občini dajejo izjemni posamezniki, ki s svojim delom in predanostjo v kraju puščajo poseben pečat. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Iz občin, Organizacije OBČINA LJUBNO Župan pozdravil poklicne odločitve najboljših devetošolcev Devetošolci so se že poslovili od osnovne šole in bodo jeseni z velikimi upi stopili skozi vrata srednjih šol. Pred valeto je na Ljubnem ob Savinji devetošolce, ki so dosegali najboljši uspeh vsa leta osnovne šole, sprejel župan Franjo Naraločnik. To so bili Zala Podlesnik, Lucija Lenko in Emej Liam Ulaga. Na sprejemu sta jih spremljala razredničarka Katja Zagožen in ravnatelj mag. Samo Kramer. TURIZEM, ZDRAVSTVO, PREDŠOLSKA VZGOJA Župan je učencem zaželel uspešno Najboljši učenci letošnje generacije devetošolcev na sprejemu pri županu Franju Naraločniku. (Foto: Štefka Sem) POLICIJSKA UPRAVA CELJE Med prejemniki priznanj tudi Vili Bezjak in Gorazd Trbovšek Policijska uprava Celje je letos pripravila slovesnost v počastitev dneva policije v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah. Ob tej priložnosti so podelili bronaste znake za sodelovanje, zlate ščite in velike ščite z bronasto zvezdo. Med prejemniki odlikovanj sta bila tudi Vili Bezjak in Gorazd Trbovšek. BEZJAKU VELIKI ŠČIT POLICIJE Z BRONASTO ZVEZDO Vili Bezjak je bil do letošnjega leta, ko se je upokojil, načelnik policijske postaje v Mozirju. Za opravljeno delo je prejel veliki ščit Policije z bronasto zvezdo, ki ga prejmejo posamezniki za pomemben prispevek in uspeh pri širjenju varnostne kulture ali pri razvoju in krepitvi varnosti. Nagrajenci ob letošnjem dnevu policije; Bezjak peti, Trbovšek šesti z desne (foto: arhiv PU Celje) nadaljnje izobraževanje da bi se nekoč vrnili v domače okolje ter ga obogatili s pridobljenim znanjem. Glede na smer izobraževanja, ki so si ga izbrali, to ne bo težko. Zala se je vpisala na srednjo šolo za gostinstvo in turizem, saj imajo doma izletniško kmetijo in se namerava ukvarjati s turizmom. Lucija se je vpisala na predšolsko vzgojo, saj zelo rada dela z otroki, rada pa bi imela prakso v vrtcu na Ljubnem. Emej Liam se je odločil, da bo delal v zdravstvu. LETOŠNJI DEVETOŠOLCI IZSTOPALI PO SRČNOSTI Ravnatelj Samo Kramer se je zahvalil županu in občinski upravi za dobro sodelovanje v minulem šolskem letu, razredničarka Zagožnova pa je povedala, da so bili letošnji devetošolci zelo dobra generacija. Predvsem so izstopali po srčnosti, kar je njej osebno pomenilo več kot visoke ocene, še posebej pa je ponosna na tri najboljše učence, ki so bili res nekaj posebnega v pozitivnem smislu. Štefka Sem EPIDEMIJA COVIDA-19 Še 14 okužb v dolini V Zgornji Savinjski dolini je bilo po podatkih, objavljenih za četrtek, 23. junija, 14 potrjenih primerov okužbe s covidom-19. V občinah Mozirje in Rečica ob Savinji so bile po tri potrjene okužbe, v občinah Nazarje, Ljubno in Luče po dve in v občinah Solčava in Gornji Grad po en primer. ŠS TRBOVŠKU ZLATI ŠČIT POLICIJE Na Policijski postaji Mozirje je dolga leta služboval, nazadnje kot pomočnik komandirja, takrat še Mozirjan Gorazd Trbovšek. S tega delovnega mesta je bil premeščen v Žalec na tamkajšnjo policijsko postajo, kjer je sedaj načelnik. Za svoje dosedanje delo je prejel zlati ščit Policije, ki ga prejmejo posamezniki za večletno uspešno razvijanje in krepitev organiziranosti, usposobljenosti ali uspešnosti delovanja Policije ter za pomembne dosežke pri razvojnem ali raziskovalnem delu na področju varnosti in policijske dejavnosti. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 11 Zdravstvo ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE V dnevnem času ne bo več potreben obisk dežurne službe v Velenju ali Celju V Zgornji Savinjski dolini od leta 2019 dežurno službo ob koncih tedna izvaja zdravstveni dom v Velenju, med tednom pa so pacienti, katerih osebni zdravnik ni bil dosegljiv, primorani v dežurno ambulanto v Velenje ali Celje. Odslej bodo v nujnih primerih v dnevnem času paciente sprejemale vse ambulante v okviru Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. 7 ambulant, več kot kadar koli doslej, sedaj deluje pod okriljem javnega zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. POD OKRILJEM JAVNEGA ZDRAVSTVA SEDAJ SEDEM AMBULANT Vsa gospodinjstva v dolini bodo prejela brošuro s podatki in informacijami, ki jih v zvezi s tem potrebujejo. V Mozirju je z delom začela še ena zdravnica in odslej je pod okriljem javnega zdravstva sedem ambulant, več kot kadar koli doslej, s tem pa tudi možnost zamenjave preobremenjenih zdravnikov. O teh spremembah je spregovorila direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. POTREBA PO DNEVNEM DEŽURSTVU Ko so ogrožena življenja, je občanom na razpolago pomoč preko klicne številke 112, se pa zgodi, da imajo občani akutne zdravstvene težave, pa v tistem trenutku ne morejo do svojega osebnega zdravnika. Ambulanta osebnega zdravnika v tistem času morda ne dela, lahko je odsoten brez ustrezne zamenjave, lahko je na drugem koncu Slovenije ali pa sploh nimajo izbranega osebnega zdravnika. V Zgornji Savinjski dolini se v vseh letnih časih zadržujejo tudi številni turisti, pa tudi delavci iz tujine. V vseh teh primerih je potreben dežurni zdravnik. TRI LETA BREZ MOŽNOSTI IZBIRE OSEBNEGA ZDRAVNIKA V naši dolini je od leta 2019 dežurna ambulanta v zdravstveni postaji v Mozirju organizirana zgolj ob sobotah, nedeljah in praznikih v dnevnem času. Stiske z iskanjem zdravnika v omenjenih primerih se ves ta čas pojavljajo med tednom, ko občani nimajo dostopa do dežurnega zdravnika v dolini in morajo 12 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 iskati pomoč v oddaljenih dežurnih ambulantah ali na urgenci v Celju. V preteklosti je te stiske dodatno oteževalo dejstvo, da skoraj tri leta ni bilo mogoče izbrati osebnega zdravnika, kajti vse obstoječe ambulante so bile preobremenjene, zato so do svojega zdravnika težko dostopali tudi pacienti z izbranim osebnim zdravnikom. DVE NOVI AMBULANTI SPREJEMATA PACIENTE »V zadnjih letih smo se trudili v dolino privabiti nove zdravnike, kar je bilo zaradi epidemije še težje. Izjemno smo zadovoljni, da se nam je za Dyano Vasovo v juniju pridružila druga družinska zdravnica, Anelija Gaceva,« je povedala Božena Herzog. Trenutno torej dve ambulanti v Mozirju sprejemata nove paciente. S tem je omogočena tudi zamenjava osebnega izbranega zdravnika tistim pacientom, ki se srečujejo s težavami pri dostopu do drugih, preobremenjenih zdravnikov. Z AKUTNIMI TEŽAVAMI V KATEROKOLI AMBULANTO Poleg tega je bil s tem izpolnjen eden izmed pomembnih pogojev za drugačno organizacijo dežurne službe. »Po novem bodo vse paciente z akutnimi težavami v okviru svojega rednega ordinacijskega časa med 7.00 in 19.00 sprejemale vse ambulante Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje, če pacienti takrat nimajo dostopa do svojega osebnega zdravnika. Pacientom z akutnimi težavami v dnevnem času tako ne bo več treba odhajati v Velenje ali Celje. K sodelovanju bomo povabili tudi obe občini oziroma vse tri koncesionarske ambulante, s čimer bi bila zagotovljena kar najširša mreža desetih ambulant v dolini,« je pojasnila Herzogova. PRIZIDEK V NAZARJAH JE NUJA V Sloveniji je - vsaj na papirju - zagotovljen visok nivo dostopa pacientov do zdravstvenega varstva, tako na primarnem nivoju kot pri nujni medicinski pomoči. Dejansko so pacienti velikokrat upravičeno nezadovoljni, še posebej kadar v ambulantah primanjkuje zdravnikov, medicinske sestre pa so preobremenjene. Razumljivo je, da pacienti težko razumejo, koliko administrativnega in strokovnega dela v ambulantah je očem skritega. Božena Herzog: »V našem zdravstvenem domu smo prepričani, da lahko z dobro organizacijo in motiviranimi sodelavci premostimo stresno obdobje v zdravstvu in postavimo pacienta na prvo mesto. S tem ciljem teče v zdravstvenem domu veliko aktivnosti in upamo, da bodo rezultate kmalu prepoznali tudi pacienti. Še posebej bo zanje bistveno bolje poskrbljeno v novem prizidku zdravstvenega doma v Nazarjah, kjer bo končno omogočene nove zdravstvene storitve, predvsem pa se bodo izvajale na bistveno višjem kakovostnem nivoju.« INFORMIRANJE OBČANOV O POTEH DO ZDRAVNIKA Pri vsem tem je ključnega pomena, da so občani dobro informirani o vseh poteh do zdravnika, tako rednih kot takrat, ko se stanje poslabša ali se zgodi nesreča. Pomembno je, da natančno vedo, kam oziroma na katero službo se obrnejo v različnih situacijah, naj bo po telefonu, elektronski pošti ali osebno, ko potrebujejo zdravnika. Herzogova je prepričana, da je ustrezna organiziranost zdravstvene oskrbe premalo, če dostop do nje ni ustrezno predstavljen tistim, ki jim je namenjena. Med 7. in 19. uro bodo vse ambulante Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje v okviru svojega rednega ordinacijskega časa sprejemale paciente z akutnimi težavami, če takrat nimajo dostopa do svojega osebnega zdravnika. BROŠURA Z INFORMACIJAMI V VSAK DOM Zato v prihodnjih mesecih načrtujejo okrepljeno informiranje občanov o vseh poteh do zdravstvene oskrbe v zdravstvenem domu, vključno z nujno medicinsko pomočjo: »Velika večina občanov se na srečo nikoli ne bo soočila s potrebo po nujni medicinski pomoči, vsak izmed nas pa ima pravico počutiti se varno za primer, če bi pomoč potreboval. Pomembno za občutek varnosti je tudi to, da vemo, kako in kdo bo poskrbel za nas, če ali ko bomo pomoč potrebovali. Skupaj z občinami načrtujemo brošuro z vsemi informacijami, ki jo bo prejel vsak dom v Zgornji Savinjski dolini in bo kažipot v vseh primerih, ko rabimo zdravnika.«     Štefka Sem Zgodovina in narodopisje Pastirstvo na radegundski planini pred prvo svetovno vojno (3) PETER WEISS Anton Hudej in Franc Hribernik sta v razpravi, ki je bila objavljena v reviji Slovenski etnograf leta 1954, ohranila potek opravil in mnoge podrobnosti o tem, kako so na radegundski planini pred prvo svetovno vojno pasli ovce in govejo živino. Tu je ponatisnjena, ker je na ta način besedilo bolj pri roki, dá pa se ga tudi pokomentirati (z urednikovimi pripombami v oglatih oklepajih). V prejšnjem nadaljevanju smo spremljali začetne priprave na odhod živine na planino. Medtem pridejo tudi gospodarji z garami. Vsak krene k domačemu stanu, izpreže in postavi vola v svoj hlev, da se ohladita. Mimogrede opazuje potek volovskega boja. Nič kaj mu ni prijetno, če njegova vola izgubita bitko. Začne se delo. Treba je preložiti pastirjeve stvari z gar v stan, ki se zvečer dobro zaklene, da vse nedotaknjeno počaka pastirja, ki bo čez teden dni prišel z ovcami. Treba je popraviti na hlevu, kar je pokvarila zima. Vse to opravi gospodar s svojimi ljudmi. Da ima pastir hlev s čim nastiljati, gredo še po steljo za kakih 14 dni (5 do 6 gar); več ni treba, samo da je za prvi čas, ko je z živino več opravka. Po delu gospodarji vasujejo [= se pogovarjajo, pomenkujejo] in medtem tudi drug drugemu hvalijo živino glede reje. Ko se približa večer, »uženejo« živino in jo razkažejo volarju, ki bo to leto pasel. Ker ta ne bi zmogel dela, dobi dotlej, da pridejo tudi pastirji s svojimi čredami na planino, za vsak dan drugega pomočnika. Po vsem tem se gospodarji s svojimi ljudmi odpravijo domov. Tudi volar gre z njimi, kajti stani so zaklenjeni. Sicer pa teden kmalu mine in konec bo potov. Pod streho ga bo sprejel domači pastir. Pred razhodom pod vrhom se vsa družba ustavi za kake četrt ure in se pogovarja. Pri tej priliki določijo gospodarji dan za popravljanje plotov. Tudi glede dneva »sušja« (čiščenja) se pogovarjajo, čeprav je to vedno na kresni dan. Teden pozneje. Spet je na kmetijah že zjutraj živahno. Domači in pastir se pripravljajo na odhod na planino. Najprej odrinejo domači s hrano za sebe in pastirja, za sebe za ta dan, za pastirja za teden dni. Med pastirjevo hrano je tudi lonček masti, ki je za drugi in naslednje tedne ne bo več med živežem, ker si bo pastir pripravljal zabelo že sam. Ko si pastir še to in ono uredi, krene z bičem v roki s čredo skozi gozdove na sámo planino. Domači so že na planini. Urejajo hlev, popravljajo ograjo, napravljajo steljo za približno 14 dni in morda še kaj. Stelje za več kot 14 dni ni treba. Po 14 dneh so ovce »uravnane« in pastir utegne napravljati steljo sam. Okoli desete ure se pripase čreda ovc do planine. Prihod oznanja cingljanje koze z majhnim, ovce z večjim zvoncem, ki ga je obesil pastir ob svetem Florijanu, ko je nehal pasti po senožetih in odšel z ovcami v gozd. Na moravi je bela reka ovc. Stare zavijejo kar same proti oseku v senco košatih smrek, da si oddahnejo. Eden od piscev: zgodovinar in kronist Franc Hribernik (1887–1965) Pastir zapre leso [= preprosta vrata v plotu] in se do večera ne briga več za ovce. Gre v stan in si ureja gospodinjstvo. Umiva sklede za mleko, lonce in vso drugo posodo, ki je ostala čez zimo na varnem kraju. Pripravi si posteljo v kotu za vrati, očisti mlečno omaro, police, mizo, klopi, ognjišče sredi bajte in razdeva ves inventar po policah, vsako stvar na določeno mesto. Ko pregleda korito ob zadnji steni znotraj, kamor se steka deževnica s strehe, da ima vodo za umivanje, prinese iz bližnjega studenca v brenti vodo za kuho. Po potrebi stopi še po ledenico od leda, ki je v kaki globoki jami vse poletje, da ima [dovolj] pitne vode. Popoldne ob treh spusti nekdo od domačih ovce in jih žene na pašo. Ko se vrača z njimi, že stoji pastir na pragu hleva in odganja ovce, kar jih ima še mleko, v ozek kot, da lahko potem sam molze. Ko povečerja, se odpravi od doma. Sobota je, vsako soboto pa je v domenjenem stanu sestanek vseh pastirjev, kjer se živahno pogovarjajo izključno o svojem delu in katero zapojejo. Pastirjevo delo. Pastir se prebudi navadno okoli treh. Zbudijo ga planinski ptiči: kosi, drskači [= drozgi] in nešteti drugi. Okoli četrte ure se že vidi, da je napravil ogenj. Ko pristavi lonce, gre v hlev in molze. Po molži pripravi hitro zajtrk, kajti goveda, ki zaradi toplih noči navadno niso bila »ugnana«, že vstajajo. Ob petih je odhod na pašo. Ovčje črede gredo vsaka v določeno smer, da ne pride do zmešnjave, govedo pa tudi. Po štirih urah (okoli devetih) pride s paše prva ovčja čreda. Ovce gredo same od sebe v dolgi verigi v osek, ker se jim hoče sence. Zadaj stopa pastir z butaro drv, povezano z dolgim bičem, ki ga za kaj drugega ne rabi. Prvi čredi sledi druga, tretja. Tudi volar pride in poka z dolgim bičem. Ko so se goveda napasla in napila iz »lakuže«, se poskrijejo v gosto goščo, od koder jih ni na spregled do treh popoldne. Medtem ko živina miruje, volar in pastir delata. Delata v pinji, drva, steljo itd. Česar ne moreta znositi, zvozita, gare in telege pri gospodarstvu ne manjkajo. Vmes si seveda pripravita južino. Ob pol štirih pastirji spustijo ovce iz oseka in jih spet odženejo vsak v svoji smeri z bičem v roki in s sekiro ročnico zadaj za pasom. Če žival ne nagaja, lahko čistijo pašnik. Tudi suhe smrekove štore pipajo [= pulijo] s koreninami vred. To so tako imenovani »krebsi« [= iz nemščine, dobesedno raki, v izvirni objavi »krepsi«] ali »gamsi«, ki dajejo odlično kurivo, kadar je treba kuriti za toploto ali zvečer za svetlobo. Ko je živina na paši, je na moravi spet vse tiho in mirno. Ovčje črede se okoli šestih obrnejo proti moravi in se po skalnatih rebrih približujejo. Ob tem času je goveja živina že blizu doma. Na moravi se razkropi in slastno jé travo, ki na gnojeni zemlji prav naglo raste. Toda to traja samo nekaj tednov, dokler ni morava zaradi prevelike črede onesnažena. Potem ni več tako privlačna. Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 13 Ljudje in dogodki KRIŽNIKOV FESTIVAL PRAVLJIC V MOTNIKU Pastirica Biba se predstavi V Motniku je drugi junijski vikend potekal tradicionalni Križnikov pravljični festival, ki so ga letos podnaslovili Pravljice na poti – preobrazbe. Slednje se pojavljajo v mnogih pravljicah, marsikatere pa tudi v resničnem življenju. Včasih si jih, tako kot pravljični junaki, želimo, včasih tudi ne. Na festivalu je bila predstavljena tudi pravljica Pastirica Biba, ki sta jo ustvarila Alenka Jelen in ilustrator Klemen Volovšek iz Nove Štifte. PRAVLJICA PO USTNEM IZROČILU Kot je povedal Rafko Žerovnik, planinski vodnik in jamar iz Nove Štifte, je Pastirica Biba nastala po njegovi pripovedi zgodbe, ki je svoj čas krožila po krajih pod Menino, Čreto in Dobrovljami. Knjiga je bila lani predstavljena jamarjem iz Zgornje Savinjske in Šaleške Pastirica Biba je nastala po pripovedi Rafka Žerovnika (drugi z leve), v Motniku jo je predstavil Jože Remšak (prvi z leve). (Foto: Jože Miklavc) doline ter obiskovalcem gradu Žovnek s sodelovanjem jamarjev klubov Tirski zmaj in Podlasica Topolšica. DRAGOCENO DELO GAŠPERJA KRIŽNIKA Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in kulturno ter turistično društvo iz Motnika že deset let skupaj pripravljajo Križnikov pravljični festival. Motnik je rojstni kraj Gašperja Križnika, enega najbolj znanih zapisovalcev ljudskih pravljic. Nekaj srečnih naključij in veliko sinergije je povezalo javni zavod in lokalno skupnost v skupnem prizadevanju, da ohranijo in oživijo ter celo posodobijo delo Gašperja Križnika. INTERPRETACIJA ZAUPANA JOŽETU REMŠAKU Zgodba o pastirici Bibi je prva jamarska pravljica Alenke Jelen. S pristnimi ilustracijami jo je opremil Klemen Volovšek, izdajo pa so poleg obeh avtorjev omogočili Rafko Žerovnik, Ana Lesar, Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica, Jamarski klub Tirski zmaj Ljubno in Center jamskih doživetij Vransko. Pravljico je v Motniku na njemu svojstven način interpretiral Jože Remšak – Zotler iz Gornjega Grada. Jože Miklavc RAZSTAVA ZELIŠČ V NAZARJAH Ko zadiši po rožicah Pod Bohačevim toplarjem so pripravili razstavo zelišč, ki jih najpogosteje uporabljamo v gospodinjstvih, tako v kulinariki kot za čajne napitke. Sedaj že tradicionalno razstavo so tokrat umestili v program krajevnega praznika. SPOMIN NA NEKDANJO SAMOSTANSKO LEKARNO Anica Bider iz Žlabra, ki bdi nad razstavo, pravi, da želijo s tem ohraniti spomin na dolgoletno tradicijo samostanske lekarne. Od leta 1595 do leta 1725 je namreč v Nazarjah, v frančiškanskem samostanu, delovala v tistih časih zelo znana lekarna. Danes lahko izkusite pred nekaj leti razviti turistični produkt Zeliščarska pot, ki vas popelje v muzej v gradu Vrbovec in v samostansko knjižnico, zaključi pa se pod Bohačevim toplarjem. ZELIŠČA V KULINARIKI IN ZA BOLJŠE ZDRAVJE Bidrova, ki je razstavljena zelišča predstavila zainteresiranim obiskovalcem, je še poudarila, da so zelišča v sodobnem svetu vse bolj pomembna, tako 14 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 Na druženje med zelišči pod Bohačevim toplarjem sta s slovensko pesmijo vabila Urška Bider in Franjo Jurovič. (Foto: Vesna Petkovšek) v kulinariki kot za ohranitev ali povrnitev zdravja. Zato krajane in tudi druge obiskovalce tržnice spodbujajo, da jih uporabljajo in si jih tudi sami nasadijo, pa čeprav zgolj na balkonih. Vesna Petkovšek Organizacije DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV Letos jih bodo dopolnili 60 Člani Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline so se v začetku junija zbrali na občnem zboru, na katerem so poleg obravnave in sprejema zaključnega računa ter plana za letošnje leto izvolili nove organe društva. Tudi v novem mandatu ostaja na čelu društva dosedanja predsednica Zdenka Presečnik Firšt. ČLANSTVO RASTE IZ LETA V LETO Društvo, ki pokriva območje celotne Zgornje Savinjske doline, nekaj članov pa se jim je pridružilo tudi iz Velenja, iz leta v leto povečuje svoje članstvo. Lokacija občnega zbora je vsako leto druga, tako da obiščejo vse občine, iz katerih prihajajo člani in podporniki. Letos so se odločili za Gornji Grad, kjer jih je pozdravil in nagovoril tudi gornjegrajski župan Anton Špeh. ZELIŠČNO DOŽIVETJE Pred formalnim sestankom so se udeleženci občnega zbora sprehodili po zeliščnem vrtu za gornjegrajsko katedralo in prisluhnili pripovedi o zgodovini benediktinskega samostana ter pomenu zelišč, ki jih danes gojijo na tem prav posebnem vrtu. Sledil je čajni obred v prostorih zeliščarne, ki je navdušil vse prisotne. V strukturi članstva sicer prevladujejo članice, nekaj pa je tudi moških. STRESNO DELO TERJA SPROSTITEV Aktivnosti društva bodo v letošnjem letu sledile standardnemu programu, Društvo bo tretji mandat vodila Zdenka Presečnik Firšt, ki ji je podpredsednica Darja Planinšek ob ponovni izvolitvi čestitala in se ji zahvalila za dosedanje delo. (Foto: Vesna Petkovšek) kar pomeni, da bodo skrbeli predvsem za strokovno izobraževanje o novostih na njihovem področju dela. Ob stresni službi, ki spremlja delo revizorjev, računovodij in finančnikov, pa je potrebno poskrbeti tudi za sprostitev. Zato bodo organizirali pohode in vadbo qi gonga, članom ponudili tudi možnost sprostitve ob zvokih tibetanskih posod, meditacije in še ob kakšnem kulturnem dogodku. Udeleževali se bodo srečanj, ki jih organizirajo sorodna društva. LETOS JIH BODO DOPOLNILI 60 V letošnjem letu društvo praznuje šestdeset let delovanja, zato razmišljajo, kako bodo ta jubilej jeseni primerno obeležili. Na občnem zboru so imenovali delovno skupino, ki bo organizirala aktivnosti v sklopu praznovanja. Vesna Petkovšek ENERGETSKA SANACIJA KOČE NA GROHATU POD RADUHO Vrata planincem odprta le ob koncu tedna Koča na Grohatu pod Raduho, s katero upravlja Planinsko društvo Mežica, je v postopku temeljite energetske sanacije. Za obiskovalce je odprta ob koncih tedna, med tednom pa potekajo gradbena dela. Obnova notranjosti koče je že zaključena, poteka pa še obsežna sanacija zunanjosti z zamenjavo celotne izolacije in oken ter sanacija fasade. Energetska sanacija se bo odražala v manjši porabi vode in električne energije, koča pa bo ustrezala visokim okoljskim standardom. Investicijo ocenjujejo na slabih 300 tisoč evrov. Del potrebnih sredstev so pridobili na javnem razpisu za nepovratna sredstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preostanek so zagotovili iz lastnih sredstev. Sanacija koče naj bi bila končana letos, prenovljena koča pa bo prihodnjo sezono planince vabila tudi med tednom. Barbara Rozoničnik Obnova notranjosti koče je že zaključena, poteka pa še obsežna sanacija zunanjosti. (Foto: arhiv PD Mežica) Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 15 Organizacije PROSLAVA V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI V NAZARJAH V zahvalo vsem, ki so pripomogli k temu, da živimo v samostojni državi Policijsko veteransko društvo za celjsko območje - odbor Mozirje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline sta v sodelovanju z Občino Nazarje pred nazarskim domom kulture pripravili proslavo v počastitev dneva državnosti. Zbrani so uvodoma prisluhnili državni himni, ki jo je zapela Kristina Šuster Uršič, na klavirju pa jo je spremljal Anton Acman. Oba sta pedagoga na Glasbeni šoli Nazarje. Sledil je nagovor predsednika mozirskega odbora društva Sever za celjsko območje Jožeta Rojška in Jože Rojšek je obudil spomin na dogodke v dolini v času osamosvajanja. (Foto: Nastasja Kotnik) predsednika območnega veteranskega združenja Janka Vrtarja. Oba sta na kratko obudila spomin na dogodke v dolini v času osamosvajanja in opozorila na pomen ohranjanja vrednot, za katere smo se pred dobrimi tridesetimi leti enotno borili kot narod. VOJNA V NAŠI DOLINI BREZ ČLOVEŠKIH IN DRUGIH ŽRTEV Osrednji govor na proslavi je imel župan Občine Nazarje Matej Pečovnik, ki je izrekel zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da danes živimo v samostojni državi in da je vojna v Zgornji Savinjski dolini minila brez človeških ter drugih žrtev. V nadaljevanju je Aljaž Vrtačnik, učenec 3. razreda Glasbene šole Nazarje, zaigral na diatonično harmoniko pod mentorstvom in s spremljavo Tomaža Gučka, ob spremljavi Antona Acmana pa je še enkrat zapela Kristina Šuster Uršič. Program je vodil Bojan Štrukelj. Zaključek dogodka je bil družabne narave ob obujanju spominov na dogajanje pred tremi desetletji. Nastasja Kotnik KRESOVANJE V MOZIRJU Ponosni moramo biti tudi takrat, ko nam ni najlepše Na predvečer praznika slovenske državnosti so člani Kulturnega društva Jurij Mozirje tudi letos organizirali druženje ob kresu. Poskrbeli so za kulturni program, po njem pa tudi za okrepčilo. Osrednji govornik je bil župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Prisotne so uvodoma dvignili na noge pozavnisti, ki so zaigrali slovensko himno, nato jih je nagovoril predsednik društva Jurij Jure Repenšek: »Lepo je biti domoljub ob uspehih naših športnikov, zadovoljni in ponosni pa moramo biti tudi takrat, ko nam ni najlepše, ko pridejo različne težave, kot so bile te, ki so nas bremenile v zadnjem času. Tudi Člani Kulturnega društva Jurij Mozirje so tudi letos organizirali druženje ob kresu. (Foto: Benjamin Kanjir) 16 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 takrat je potrebno ohraniti pokončno držo in spoštovati vrednote. Potrebno je ohraniti odnos do domovine in spoštovati ljudi, ki prispevajo k napredku. In nocoj smo tu, da te vrednote osvežimo in se veselimo.« »OBČINA JE TAKŠNA, KAKRŠNI SMO MI« V kulturnem programu so sodelovali glasbeniki in recitatorji, ki so narodno zavest budili s pesmimi Franceta Pibernika. Za njimi je pred mikrofon stopil osrednji govornik, župan Ivan Suhoveršnik. Med drugim je dejal: »Lahko smo resnično ponosni. Vse tiste sanje, ki so jih sanjali naši predniki, so se nam uresničile. Mi starejši morda še bolj čutimo in se zavedamo vrednote samostojnosti. Naša naloga je, da to prenesemo mlajšim. Res je, da nismo vedno zadovoljni, ne v občini, ne v državi. Pa vendarle. Zavedati se moramo, da je občina takšna, kakršni smo mi, in pomembno je, da imamo odprto srce in roke do svoje okolice. Več kot bo v nas ponosa, bolj kot se bomo povezovali med sabo, lepše nam bo.« Benjamin Kanjir Organizacije PREDSTAVITEV AVTORSKE PRAVLJICE DAMJANA ŽVIPLJA Miška Potepiška na potepu po Zgornji Savinjski dolini V mesecu juniju je na različnih lokacijah Zgornje Savinjske doline potekala predstavitev zgodbe Miška Potepiška, sveže natisnjene ilustrirane pravljice Damjana Žviplja, predsednika Kulturno-umetniškega društva Mix s sedežem na Ljubnem ob Savinji. Žvipelj je skupaj s člani društva svojo prvo pravljico predstavljal v okviru tedna ljubiteljske kulture v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Predstavitve so pripravili v knjižnicah v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji, v Medgen borzi na Rečici ob Savinji in v ljubenski osnovni šoli. KNJIŽNI JUNAKI SO OŽIVELI Damjan Žvipelj in Ivana Žvipelj, predsednica društva STOPinJE in hkrati članica društva Mix, sta na vseh omenjenih lokacijah zgodbo radovedne miške Potepiške predstavila z igranjem vlog knjižnih junakov Žvipljeve pravljice. Otroci in odrasli so z zanimanjem prisluhnili njuni interpretaciji zgodbe, nato pa slikanico z veseljem tudi sami vzeli v roke. LIKOVNO OPREMO PRISPEVALI LJUBENSKI ŠOLARJI Knjiga je opremljena z živahnimi ilustracijami ilustratorke Sare Sporn, na koncu pa je zapisana pesmica o miški Potepiški, ki jo je na predstavitvah Damjan Žvipelj skupaj z društvenim podmladkom tudi zapel. Posebna je Žvipljeva slikanica tudi zaradi v njej objavljenih likovnih izdelkov učencev OŠ Ljubno, ki so zgodbico poustvarjali pod vodstvom Leona Ravlana v okviru šolskega likovnega krožka. Avtor se je na predstavitvah za sodelovanje zahvalil tudi oblikovalcu Urošu Kotniku in tiskarni Pego. V NAČRTU ŠE VEČ ZGODBIC Ivana Žvipelj je zbrane na predstavitvi seznanila s sekcijami, ki delujejo v okviru društva Mix, in izpostavila dobro sodelovanje s pobratenim kulturno-umetniškim društvom STOPinJE iz Mozirja, avtor pa je povedal, kako je slikanica nastajala od ideje do končne realizacije oziroma tiska. Kot je dejal, je Miška Potepiška prva v seriji zgodbic, ki jih ima namen izdati v zbirki. Člani društva Mix so na vseh predstavitvah poskrbeli tudi za spremljajoči kulturni program. Tatiana Angioi Otroci in odrasli so z zanimanjem prisluhnili interpretaciji pravljice o Miški Potepiški. (Foto: Tatiana Angioi) KRESOVANJE V POLJANAH Dejanja v letu 1991 usodno vplivala na našo sedanjost Na predvečer dneva državnosti so v čast praznika marsikje zagoreli kresovi. Na domačiji Tiršek v Poljanah so ga prižgali rečiški planinci. Pozdravne besede je obiskovalcem namenil predsednik društva Janez Janže, v imenu Občine Rečica ob Savinji pa je spregovoril podžupan Ivan Kramer. Med drugim je dejal, da so dejanja v letu 1991 usodno vplivala na našo sedanjost, in nadaljeval: »Energija, volja in hotenje sta pripomogla k dejstvu, da smo bili tedaj kot eno. Morda nam danes kanček tega manjka. A verjamem, da so takšna druženja, kot je kresovanje, tista, ki bodo pripomogla, da se bo odtujenost zmanjšala.« Večer so s z narodnimi vižami obogatili člani harmonikarskega orkestra Primoža Zvira. Tekst in foto: RŠ Udeležence kresovanja v Poljanah sta nagovorila predsednik planincev Janez Janže (levo) in podžupan Ivan Kramer. Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 17 Oglasi 18 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 Organizacije ROVT POD MENINO Uspešni bomo, če bomo presegli delitve na ene in druge Ob dnevu državnosti je pri spomeniku pri Gregorcu v Rovtu pod Menino potekala slovesnost v čast praznika naše domovine. V organizaciji Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so se krajani zbrali peto leto zapovrstjo, zbrane pa je nagovoril župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. ZA DOSTOJNO ŽIVLJENJE V NAŠI MLADI DRŽAVI Ob spomeniku padlim borcem Šlandrove brigade je Pečovnik spregovoril o ljubezni do domovine, spomnil je na pogum in predanost tistih, ki so se borili za našo svobodo med drugo svetovno vojno, ter poudaril, da moramo tudi danes strniti moči za dostojno ter varno življenje v naši mladi državi. Želja po samostojnosti je na naših tleh tlela dolga desetletja, sedaj, ko samostojno državo imamo, pa smo lahko uspešni le, če bomo presegli delitve na ene in druge in stremeli k enotnosti, ki je bila tako V organizaciji Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so se krajani zbrali peto leto zapovrstjo. (Foto: Barbara Rozoničnik) močno prisotna v času plebiscita za samostojno državo. OTROCI IN PEVKE POLEPŠALI PRIREDTEV Za glasbeno popestritev dogodka, ki ga je nekoliko zmotil dež, so poskrbeli otroški pevski zbor podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti in Ljudske pevke Lipa. Barbara Rozoničnik GOLAŽIJADA V MOZIRJU Bar Mlajček najboljši »na domačem terenu« Mozirski pustnaki so po dveh letih premora na sejmišču ob Savinji zopet organizirali tekmovanje v kuhanju golaža. V tej veščini se je pomerilo 17 ekip, po mnenju strokovne komisije pa je najboljši izdelek uspel ekipi Bara Mlajček. NAGRADA ZA NAJLEPŠE UREJENO STOJNICO EKIPI BISTRO FRANČEK Tekmovanje, katerega zametki segajo v mozirsko trško jedro, kjer je potekalo prvič, je tokrat doživelo dvanajsto izvedbo. Močna zasedba pustne srenje, ki jo vodi Marko Presečnik, je poskrbela, da je vse potekalo po načrtih. Ekipe z vseh vetrov so se zbrale že dopoldan, najprej izžrebale številke, nato pa poskrbele za pripravo stojnic oziroma kuharskih mest. Tudi slednje je strokovna komisija v sestavi Slavko Sinkovič in Srečko Lešek vzela pod lupo in ocenila. Šteli so izvirnost, zunanja ureditev in osebna ureditev kuharjev. Po dodeljenih in seštetih točkah je nagrada za najlepše urejeno stojnico pripadla ekipi Bistro Franček. Najboljši so prejeli praktične nagrade, ekipa Bar Mlajček pa tudi prehodni pokal. (Foto: Benjamin Kanjir) ZAČETEK S SOLZNIMI OČMI Po ureditvi kuhalnega mesta so se člani ekip lotili rezanja čebule in mesa. Solznih oči so se nato lotili praženja teh dveh sestavin, pri tem pa že razmišljali o začimbah, ki bi njihov izdelek dvignile nad konkurenco. Nekaterim je v nadaljevanju to uspelo bolje, drugim malce manj. Iz vsakega kotla pa je omamno dišalo, kar je na sejmišče privabilo obiskovalce, ki so se ustavljali ob kuharskih ekipah in jih bodrili pri njihovem delu. Člana komisije sta se ves popoldan z ocenjevalnimi listi sprehajala med stojnicami in si zapisovala ugotovitve. Največ je seveda štelo okušanje, ki je sledilo ob koncu kuhanja. BAR MLAJČEK SUVERENO DO ZMAGE Sinkovič in Lešek sta analizirala gostoto in barvo izdelka, okus in začinjenost, na koncu še izvirnost in ustrezno izbiro sestavin. Nekatere golaže sta pohvalila, nekatere pa sta zavoljo neprimernih sestavin izločila. Seštevek dodeljenih točk po posameznih postavkah je določil najboljše. Tretje mesto je osvojila ekipa Vista, drugega Limi, daleč najboljšo oceno oziroma kar 97 od možnih 100 možnih točk pa je prejela ekipa Bar Mlajček, ki domuje na sejmišču. Najboljši so prejeli praktične nagrade, Bar Mlajček pa se lahko vse do naslednje Golažijade promovira s prehodnim pokalom. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 19 Oglasi, Za razvedrilo 20 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 Šport EVROPSKO PRVENSTVO V GORSKO KOLESARSKEM SPUSTU Monika Hrastnik ostaja številka ena na stari celini Gorska kolesarka Monika Hrastnik z Lepe Njive je na evropskem prvenstvu v spustu v Mariboru osvojila zlato kolajno. Na pohorski progi je bila hitrejša od Švicarke Camille Balanche in tretjeuvrščene Italijanke Veronike Widmann. 28-letna Hrastnikova je tako ubranila naslov najboljše na stari celini, v zadnjih letih najboljša slovenska tekmovalka v spustu je evropska prvakinja postala že tretjič. Zmagala je lani in leta 2018, v letih 2016 in 2019 pa je bila podprvakinja. Monika je bila najhitrejša že v petek v razvrstitveni vožnji, v sobotnem finalu pa je prav tako dosegla najboljši čas. »Res sem vesela, da sem ubranila ta naslov. Dejansko sem si zelo želela zmagati, čeprav to tekmovanje ni na ravni svetovnega pokala. Imela sem težko delo, saj je bila tu tudi vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ne morem biti bolj vesela,« je po koncu zahtevne preizkušnje povedala Hrastnikova, ki bo tako še eno leto tekmovala v dresu evropske prvakinje. Štefka Sem Monika Hrastnik je drugo leto zapored stopila na najvišjo stopničko na evropskem prvenstvu. (Foto: TA) CESTNO KOLESARSTVO Tilen Finkšt šesti na državnem prvenstvu V nedeljo je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. V elitni članski konkurenci je nastopil tudi Mozirjan Tilen Finkšt, član ekipe Adria Mobil. Z minuto in šestimi sekundami zaostanka za zmagovalcem Kristjanom Korenom iz iste ekipe je osvojil šesto mesto in bil z nastopom zadovoljen. Medtem je Tilen strnil tudi svoje vtise po nedavnem nastopu na Dirki po Sloveniji: »Letošnja dirka je bila zaradi močne konkurence precej zahtevna. Letos sem prvič tekmoval v dresu novomeškega kluba Adria Mobil. To je bila moja sedma zaporedna udeležba na dirki po Sloveniji. Najlepša etapa je bila seveda tretja, ki je peljala skozi moj domači kraj, kjer so me pričakali tudi najmlajši navijači. Tako kot lansko leto so me tudi letos v Nazarjah presenetili zaposleni podjetja BSH z velikim transparentom. Skozi celotno Zgornjo Savinjsko dolino je bilo veliko navijačev, ki so mi dali še dodatno vzpodbudo in adrenalin za lažje premagovanje kilometrov.« Vesna Petkovšek Tilen Finkšt je letos prvo sezono član novomeškega kluba Adria Mobil. (Foto: osebni arhiv) 4. MARATON SAVINJA V MOZIRJU Tekači in tekačice letos skozi Mozirski gaj Po dveh letih so se v Mozirje znova vrnili rekreativni tekači in tekačice od blizu in daleč, da bi sodelovali na Maratonu Savinja. Po spremenjeni trasi in v obrnjeni smeri teka se je tokrat podalo 108 tekačev, ki so se pomerili na treh razdaljah. Še pred njimi so se na tradicionalni Bimbo tek za najmlajše podali mali nadobudneži. ENKRAT, DVAKRAT ALI TRIKRAT 7 KILOMETROV Start in cilj sta bila na parkirišču pred Mozirskim gajem. Krog je bil dolg 7 kilometrov. Bolje pripravljeni so ga pretekli dvakrat, 12 prijavljenih pa trikrat. Teka na 7 kilometrov se je udeležilo 64 tekačic in tekačev, najhitrejša sta bila domačinka Darinka Presečnik in Jakob Mulej. Dva kroga je odteklo 32 udeležencev, med njimi sta bila najhitrejša Anja Finkšt in Boštjan Pilih. 21 kilometrov je najhitreje pretekel Andrej Mikelj, najhitrejša v ženski konkurenci je bila domačinka Bernarda Čeplak Poznič. SLOVENSKA VOJSKA PREDSTAVILA OPREMO Dogodek je organiziralo Športno društvo TEAM, ki ga vodi Jaka Zajšek. Pod njegovo taktirko in z vrsto prostovoljcev je vse potekalo tekoče in brez zapletov. Tudi s pomočjo Slovenske vojske, ki je dan izkoristila za prikaz opreme, in mozirskih gasilcev, ki so na koncu s curkom ohladili vse udeležence. Benjamin Kanjir Najhitrejši tekači na 21 kilometrov s podeljevalcem medalj Josipom Šamujem (foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 21 Šport NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA LUČE Kadeti in mladinci ekipni državni prvaki V Murski Soboti je v razmaku tedna dni potekalo ekipno državno prvenstvo v namiznem tenisu za kadete in mladince. V obeh starostnih kategorijah so na koncu slavili igralci Namiznoteniškega kluba (NTK) Savinja iz Luč – kadeti tretjič zapored, mladinci pa prvič. NAJBOLJŠI V KADETSKI KONKURENCI V kadetski kategoriji so nastopile štiri ekipe NTK Savinja: NTK Savinja ZiT, NTK Savinja II, NTK Savinja III in NTK Savinja IV. Ekipa NTK Savinja ZiT v sestavi Brin Kunstelj, Miha Fatur, Nejc Zavasnik in Tej Zupanec je v predtekmovalni skupini zabeležila tri zanesljive zmage. V finalnem delu tekmovanja so najprej premagali ekipo NTS Mengeš, nato pa še NTK Cirkovce. V 3. krogu so jih čakali prvi nosilci, ekipa NTD Kajuh-Slovan. Igralci NTK Savinja so prikazali odlične pred- Patrik Rosc, predsednik NTK Savinja: »Naši fantje so sezono 2021/2022 sklenili na najboljši možen način, z naslovoma državnih prvakov tako med kadeti kot tudi med mladinci. Za ta izjemna dosežka jim na tem mestu še enkrat izrekam iskrene čestitke. Čestitke in zahvale pa si ob teh uspehih zaslužijo prav vsi igralci kluba, člani, podporniki in sponzorji, ki nas spremljajo na naši poti, saj so vsi skupaj del te čudovite zgodbe, ki jo pišemo v Savinjski dolini. Brez podpore ostalih mladih igralcev NTK Savinja, ki so v peklensko vroči dvorani dva dni srčno navijali in spodbujali klubske soigralce, brez DRUGA EKIPA DO KONČNEGA 6. MESTA Igralci NTK Savinja ZiT so v nadaljevanju brez izgubljenega posamičnega Kadeti NTK Savinja so tretjič zapored postali ekipni državni prvaki. stave in premagali Ljubljančane z rezultatom 3:1 ter se tako uvrstili med najboljše štiri. V nadaljevanju so premagali še ekipi NTK Letrika in NTK Vesna ter tako znova postali kadetski ekipni državni prvaki. V PREDTEKMOVANJU SUVERENI DVE MLADINSKI EKIPI Na mladinskem prvenstvu je nastopilo pet ekip NTK Savinja. Prva ekipa NTK Savinja ZiT je nastopila v postavi Dejan Jovanović, Matic Čopar, Brin Vovk Petrovski in Gašper Srebočan Čebela. V kvalifikacijah so fantje premagali vse štiri nasprotnike in se uvrstili v drugi del tekmovanja, enako dobro pa so se odrezali tudi člani ekipe NTK Savinja II. 22 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 podpore staršev ob vsakodnevni vožnji na treninge, brez podpore donatorjev in sponzorjev za zagotovitev ustreznih klubskih pogojev, teh uspehov in naslovov državnih prvakov zagotovo ne bi bilo. Za kakšen uspeh pravzaprav gre, priča dejstvo, da vse od leta 2011 in dvojnega naslova NTK Sobote noben slovenski klub v moški konkurenci ni združil naslovov v kadetski in mladinski konkurenci le s svojimi domačimi igralci. Prav na to smo v klubu najbolj ponosni: na vzgojo domačih igralcev v zdrave, športne osebnosti, ki so ob tem še izjemno uspešni na tekmovalnem področju.« dvoboja premagali NTK Muta, NTD Kajuh – Slovan in NTS Mengeš ter se uvrstili v boj za mesta od 1. do 4. Igralci NTK Savinja II so nastope v tekmovalni skupini zaključili na 3. mestu in se uvrstili v razigravanje od 5. do 8. mesta, na koncu so zasedli 6. mesto. DEJAN JOVANOVIĆ POSTAVIL PIKO NA I V finalu je ekipa NTK Savinja ZiT najprej s 3:0 odpravila ekipo ŠD SU, o naslovu državnega prvaka je tako odločala tekma z ekipo NTK Kema Murexin Puconci. Z zmago so jo bolje začeli Prekmurci, na 1:1 je izenačil Brin Vovk Petrovski, Savinjčane je v vodstvo z 2:1 popeljal Matic Čopar, četrta tekma med Dejanom Jovanovićem in Juretom Smodišem pa je bila poslastica celotnega turnirja, saj je trajala več kot 45 minut. Ob koncu je več zbranosti obdržal Jovanović, ki je dobil dvoboj s 3:2 in tako svojemu klubu priigral prvi naslov ekipnih mladinskih državnih prvakov. Benjamin Kanjir, foto: arhiv kluba STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Kamničani nepremagljivi z MK puško Strelsko društvo Gornji Grad je na strelišču Lovske družine Gornji Grad v Zagradišču organiziralo meddruštveno tekmo z malokalibrsko puško leže na 50 metrov. Na tekmo so bila povabljena strelska društva iz okolice. Domačini niso bili kos tekmovalcem iz sosednjih društev. Slavili so Kamničani, ki so pobrali vse medalje v moški konkurenci in pokal za prvouvrščeno ekipo. Posamezniki so prejeli medalje, zmagovalna ekipa pa tudi pokal, ki jih je podelil župan Občine Gornji Grad Anton Špeh. Moški posamezno: 1. Mirko Hajšek, 2. Zdravko Vrankar, 3. Roman Radej (vsi SDV Kamnik). Moški ekipno: 1. SDV Kamnik 3 v sestavi: Renato Uranič, Franc Serša, Mirko Hajšek. Ženske posamezno: 1. Anita Slabe, 2. Glorija Požežnik, 3. Katarina Benda (vse SD Gornji Grad). Janez Kolar Zahvale, Kronika, Oglasi Kadar bom vandral zadnjič v življenju, ko bom zatisnil trudne oči, takrat, prijatelji, zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni. Draga mama in stara mama, čeprav se Ti je življenje izteklo, v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA ZAHVALA Herman SKLEDAR Alojzija GOSTEČNIK 7. 4. 1941 – 29. 5. 2022 12. 6. 1932 – 17. 6. 2022 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Andreji Moličnik za dolgoletno zdravljenje in sestri Verici za nesebično nego in pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Vikiju Košcu za opravljen obred in pevcem za odpete pesmi. Hvala pogrebni službi Morana, pogrebcem čebelarskega društva Solčava, praporščakom in ga. Mateji za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poti miru in počitka. Hvala vsem, ki se ga boste spomnili v molitvi in ga ohranjali v lepem spominu. Iskrena hvala sosedom in sorodnikom za pomoč, besede sočutja in molitve na domu naše mame. Hvala za ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, darove za cerkev, sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Karmen Fürst za dolgoletno skrb, sestri Sonji za obiske na domu ter reševalni službi Mozirje. Hvala pogrebcem, g. Marjanu, pogrebni službi Morana in praporščakoma. Bog poplačaj sosedoma, patru Christianu Gostečniku in patru Bernardu Goličniku za darovano pogrebno sveto mašo in pogreb, govorniku g. Romanu Čretniku ter pevcem kvarteta Oljka. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in molite zanjo. Žena Pavla, sinovi Herman, Andrej in Peter z družino Vsi njeni IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • S HELIKOPTERJEM V KLINIČNI CENTER • VLOMILEC ODNESEL OSEBNE DOKUMENTE IN GOTOVINO Ljubno ob Savinji: 20. junija ob 11.23 je helikopter Slovenske vojske z reševalci HNMP Ljubljana prepeljal obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Ljubno ob Savinji so zavarovali kraj in označili mesto pristanka helikopterja. Ljubno ob Savinji: 25. junija v popoldanskem času so bili policisti obveščeni o vlomu v vozilo. Oškodovanec je ob 15. uri vozilo parkiral pri industrijski coni. Ko se je ob 17.45 vrnil, je opazil, da je neznani storilec poškodoval vozilo in vanj vlomil. Iz notranjosti je ukradel osebne dokumente in gotovino. Na vozilu je prerezal sprednjo pnevmatiko in z vlamljanjem poškodoval oboje sprednjih vrat. • POŽAR NA OSEBNEM AVTOMOBILU Mozirje: 26. junija ob 23.44 je v Podrožniku zagorel osebni avtomobil. Gasilci PGD Mozirje so zavarovali kraj in dokončno pogasili vozilo, ki ga je pred njihovim prihodom gasil že občan. Na vozilu so odklopili akumulator in opravili pregled s termovizijsko kamero. Policisti so ugotovili, da je tuja krivda izključena in da je do požara prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Nastala je materialna škoda v višini okoli 10.000 evrov. Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 Za razvedrilo, Oglasi KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 27. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 1. julij Sobota, 2. julij Nedelja, 3. julij Sreda, 6. julij ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Poletnice - ustvarjalne delavnice za otroke ob 19.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Ljudski večer Pod grajsko lipo v pesmi in besedi ob 7.00. Kmetija Mrzlak v zaselku Zavarše Košnja po starem v Lepi Njivi ob 10.00. Trg na Rečici ob Savinji Čarovniška predstava za otroke ob 14.00. Športni park Varpolje Odprto prvenstvo občine Rečica ob Savinji v balinanju ob 16.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Srednjeveška gostija ob 17.00. Trg na Rečici ob Savinji Prireditev Rečica praznuje ob 20.00. Trg na Rečici ob Savinji Večer pod trško lipo z Adijem Smolarjem ob 20.00. Katedrala Gornji Grad Koncert kvarteta Berlin-Tokio ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Poletna pravljična urica ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prodam prašiče lastne reje, mesnate pasme, z dostavo, od 100 do 130 kg; gsm 041 561 893. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Prodam bikca čb/rh, starega 10 dni; gsm 040 723 865. Prodam teličko pasme ls, staro 4 mesece, pašna; gsm 041 510 409. ŽIVALI – ODDAM Oddam mlade mucke; gsm 031 663 462. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. Kupim jalove krave in telice za zakol ali dopitanje, pla- 26 čilo takoj + davek; gsm 040 673 009. DRUGO – PRODAM Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Zaradi prenehanja kmetijske dejavnosti prodam mlekovod in prevozni bazen 580 lit.; gsm 051 364 174. Prodam žganje; gsm 031 823 956. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Vitel tajfun 6,5 tonski, upravljanje elektro, hidravlično, l. 2013, odlično ohranjen, 2500 eur; gsm 041 767 805. PODARIM Podarimo lepo ohranjeno spalnico, kuhinjo in ostalo pohištvo; gsm Ana 070 621 722. OSEBNI STIKI Zakonskega življenja si želim s pošteno punco srednjih let; gsm 041 230 134. Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Oglasi Savinjske novice št. 26, 1. julij 2022 27