Stev. 250
V Trstu, v soboto 13. septemora isto
Uhaja vsak dan. udi ob uedeljaii in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv \ *	Asl?kega *tev. 20, 1. nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo ured-
ni uu. — Nefr.inkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izc.ijitelj in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij Usta EdinosU. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3—, pot leta L 18 — in celo leto L 36 -. — Telefon nrednišiva ia uprave flev. 11-57.
Letnik Xiiv
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo r širokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtniKov mm po 20 stot,; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stoL, oglasi denarnih zavoiov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stoL beseda, najmanj pa L 1*—. OgLase sprejema inseratiii oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upn/f Edinosti. Uprava in ir.sciatni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Frauč.ška As 2QL
Ponesrečena revolucija v Reki
Ocf p zw reških La*ov prosi Angležem. - D Anninzio povem k. _ laikih čet. - kaiHa vlada od osno proti vojaikl samovoljnosti.
Nimamo izvirnih poročil z Reke, a če smemo verjeti poročilom, ki jih je tekom snočnjega večera razširjala po mestu »Era Nuova«, in če priženemo še eno hipno razburjenje, ki se je polastilo nekaterih krogov v Trstu, bi mogli reči, ■da je na Reki izbruhnilo nekaj takega, kar bi se *nogk> morda imenovati revolucija.
Zvečer. nekako po 20. uri, se je zbrata, ne vemo, kje, gruča mladine, ki je roseč italijanske <tro-bo;n_c€ začela demonstrirati po mestu. Korakali so po mestu in vzklikali lu liii, italijanski Reki itd., a Jjujšesa m bik).
Skupina demonstrantov je pozneje, proti polnoči prišla ponovno pred Narodni dom, kjer Sle iznad kavarne Baikan viseh dve italijanski froboj-nfci. Par Cestnikov je prišlo tudi v Jokal, ki je bil takorekoč prazen, m se ni zgodile nič. Oemcm-strantje so razmetaii nekaj mi® in stolov, ki so stali pred kavarno na pločniku, izsilili zatvorite v kuvarne in odšli. Okoti polnoči je bšk> še kakih .par sto demonstrantov pred veliko vojašnico, kjer >e neki govornik poživljal na obrambo reškega ftalijaastva, nakax se je množica polagoma razšia.
Kakor rečeno, so imele te demonstracije svoi vzrok v vesteh, ki so prihajale z Reke. objavljenih po »Eri Nuovi« porom razglaševaoia po kavarnah 4n drugih javnšfa »prostorih. V naslednjem naj podamo te brzojavke:
Prvo sporočilo.
* Naš (»Erm«) posebni poročevalec nam sporoča z Reke:
Oddelek reških prostovoljcev, kateremu se je pridružilo vse probivc-lstvo, ni privolil, da bi se izvršila odstavitev italijanskega narodnega sveta po tujski četah, ter si je oskrbel vse potrebno, <ia se učinkovito upre nalogu na razpust. In v podporo reškim prcrstovoicem so prihiteli sardin-ski grenadirji, »arditi«, vojaki in častniki raznih «xet. ki so vs-'povsod iskali vozil, da pohite na pomoč, kekor hitro so izvedeti, da se danes izvrSl ono končno vel javno mrzko nasilje proti reškemu pravu. Vojaši/o in častništvo je tekmovalo, da bi dobi+o prostora na vorIKh, in tisti, ki so zaostali, so tam 4i in jokal« ter tekali naokoli, da W dobili druga vozila. Tako je odšel del sandiraske grenadir ske brigade iz Rortk z vsemi mogočimi vozili in orožjem, po volji vojaštva, ter dospeJ na Reko, izpolnjujoč tako svojo moško besedo ob odhodu i Reke. da se vrne v trenutku nevarnosti.
D'AiHMiuzio poveljnik na Reki.
Na Reko }e dospel tud-i podpolkovnik Gabriele D'Ammnzio, ki je prevzel poveljstvo čet.
Rečmi «so sprejeli grenadirje t nepopisnim navdušenjem.
ProgtasHa se je samoaneksija Reke k It~*ij1 in ie bLla povabljena k temu činu, po volji prebivalstva. tu:i brigada -Regine«, k4 se ie pobratknljala z rrnor'co. Baje so se medzavezniška vojaška povel-ništva pozvala, da zapuste Reko.
Velikansko navdušenje. Italijansko vojaštvo prihaja od vseh strani.
Vsepovsod po Reki zvoni pl rt z-vona. Navdušenje prebivalstva ogromno. Sardinski grenadirji so v polni vojni opremi razrojili po mestu._,
Gabriele d'Aimunrio je prevzel poveljstvo vseh
čet.
Orenaduji, vojaki vseh razdelkov in mnogoštevilni častniki prihajajo neprenehoma z vsemi mogočimi vozili. Vojaštvo brigade »Repna« se je pobratimljcio s četami, ki so prihitele v obrambo nesramno ogroženih reških pravic.
Proglasitev samoeoeksije.
Reško prebivalstvo z grenadirji, ki so prispeti iz Roak pod vodstvom Sem BenelHja
in arditi, je proglasilo Reko za priklop-Ijeno k kali ji.
Pohod na Reko zaiistavtfea.
Medaavezniško poveijništvo je poslalo proti njim oddelek oklopnih avtomobilov in dva eska-drona konjenice, ki pa so se pridraiiH demonstrantom. Z istrskih krajev odhajalo čete prostovoljcev proti Reki.
Poročite* z Voioskega naznanjajo, da Jc bfla gre-nadlrska brigado, ki Je skušal* prM na Reko, a*, trsta vijena na me*.
Kaljanska Vada proti reški revoluciji.
RIM, 12. opolnoči. (SteianL) Po vesteh, ki so dospele tekom popoldneva, so nekateri oddelki grenadirjev In anitov s strolnJcaml In oklopnrmi avtomobili odšli te Rook In dospett opoldne na Reko. 2 minil Ie bil Gabriele D'Anmnnlo. Z Reke do polnoči nI bil javljen nikakršen nered. Vlada Je dda najenergičae*št ukaz, da se nemudoma zaustavi to gibanje hi ugotovi odgovornost za ta prav tako nezaže'Je*. kakor škodljivi ga.
mwm Konferenc!!.
Jugoslovanska delegacija ni še dobila navodil od svoje vlade.
PARIZ, 11. (S.) Jugoslovanska delegacija ni Še mogla dobiti novih navodil od svoje vlade, ker ni sestava novega kabineta le dokončana. Ob takih razmerah je verjetno, da bo vrhovni svet sklenil podaljšati rok, tekom katerega boste Romunska in Jugoslavija lahko podpisali mirovno pogodbo z Avstrijo in posebne .pogodbe, ki so vključene v pogodbo.
Llovd Georg pride jutri v Pariz,
PARIZ, 11. (S.) »Temps* javlja, da pričakujejo v Parizu jutri Lloyda Georgea, s katerim pride baje tudi maršal Allemby. Smatra se, da se bo Lloyd George ob tej priliki sestal s Clemenceauom v svrho razpravljanja o vrzhodnem vprašanju in ureditvi konferenčnega dela. V nekaterih konferenčnih krogih se smatra, da se bo zasedanje vrhovr-ega sveta prekinilo, čim se prouči romunski odgovor, ki ga Clark prinese iz Bukarešta. Tisti, ki so za odgoditev konferenčnega zasedanja, naglašajo, da je mirovna pogodba z xMadžar-sko ze povsem dokončana, in da se bo lahko izročila, ne da bi bilo treba še drugega razpravljanja, čim bodo določeni madžarski po-
I oblaščenci. Mirovna pogodba a Torčijo se ne bo mogla proučevati, preden ne javi ameriški ■ senat, kaj namerava Amerika. Na vsak način je v vrhovnem svetu močna oipozicija proti odgoditvi. Mnogi člani smatrajo, da bi imelo težke posledice, če se sedaj pustijo aktualna vprašanja nerešena.
PARIZ, 12. (S.) Vrhovni svet se ni sestal danes ia se ne sestane do prihodnjega torka, ker je Balfour zapustil Pariz, a Miillner ni še prišel, da bi ga nadomestil. Zvečer se pričakuje Lloyd Georg, ki pride iz Wenvilleja v avtomobilu, v spremstvu maršala AHe:tfbyia. Smatra se, da se bodo od jutri dalje vršili pogovori med angleškim »ministrskim predsednikom in Clemeceauom o sirskem vprašanju.
Ententna nota o čL 61. nemške ustave se priobči danes.
V čehoslovaških in francoskih diplomatskih krogih nimajo še vesti, ki bi potrjevale demisijo čehoslovaškega kabineta.
Ne namerava se podaljšati roka, dovoljenega jugoslovanski in romunski delegaciji za podpis mirovne pogodbe z Avstrijo. Rok poteče jutri opoldne.
Ni še znano, kedaj se izroče ententni mirovni pogoji <bolgarski delegaciji.
Nora nota Nemčiji.
LONDON, 11. (S.) »Temps* piše, da bodo zavezniki v novi noti, ki se izroči nemški
PODLISTEK
Ilijeva oporoka.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
»Siti ste? E pečenka je bila mastna. Torej, morete li se Vi sploh nasititi?«
»V enem mesecu grem na Madžarsko. Vi •te tukaj gotovi, a jaz bom tam bolj na varnem.«
»No, pa 3rečno pot,« se je nasmehnil trgovec. V tem je zopet nekdo potrkal na
vrata.
»Kakšen hudič je že zopet?« je vzkliknil fiškal.
Vrata so se odprla m v sobo je stopil mestni apotekar.
Fiškalu se je videlo na obrazu, da ga je apotekarjev prihod neljubo presenetil. Rdeč jezo. Toda ne prvi ne drugi ni izpregovoril apotekarjev obraz je izražal neko posebno
niti besedice. Tako sta si stala en hip nasproti Trgovec Petrovič je takoj zapazil, da je on vzrok temu molku t j. da je gospodi na ipoti. Zato je vzel klobuk, ponudil fiškalu roko in rekel:
»Z Bogom, dragi speetabilial posli so v popolnem redu, a za nekatere stvari pridem jutri; sedaj moram itak za opravki. Z Bogom, gospod apotekari« Fiškal je stisnil trgovcu roko, apotekar se je molče poklonil« a Petrovič je odšel.
»Kej je?« je vprašal JeluŠič precej osorno.
»Jehišič, prišel sem, da Vam poiepetam, da ste najveći goljuf na svetu.«
»Zakaj pa, če amam vprašati?«
•Ker ste ma prevarili.«
»Jas Vas? Kako to mislite?«
»Ali me niste spregovorili on pogodbo s udovico zaradi ženltve z Maro?«
»Sem. Pa?«
»Pa« pa, pa? Kaj je od vaega tega? Nisem dobil ne Mare in ne dogovorjenega denarja; Radičeva zapuščina je rassipana« raznesena«
delegaciji v Versaillesu, ugovarjali izjavam nemške vlade in ostati trdno na stališču, da se mora odpraviti iz nemlke ustave čL 61., ki predvideva morebitno združitev Avstrije z
Nemčijo.
PARIZ, 11. (S.) V odgovoru na nemško noto glede čl. 61. nemške ustave zavračajo zavezniki ugovore nemške vlade in izjavljajo, da se ne zadovoljujejo s razložitvijo člana, ki predvideva morebitno združitev Avstrije z Nemčijo. Zavezniki zahtevajo, da nemška vlada izrecno odpravi ta člen« in da ta čin narodna skupščina svečano in konČnoveljavno odobri. Prihodnja seja vritovnega sveta je določena na soboto.
Romunija, Jugoslaven im podpis mirovne pogodbah
PARIZ, 11. Ni še znano ali podpišete Romunija m Jugoslavija mirovno pogodbo. Jugoslovanska delegacij* dosedaj še ne ve, ali se je kabinet že sest- vil, in romunski delegaciji še ni znano, aH odstopi Bratianu. Zaradi teh razmer se smatra« da sa odgodi rok, določen na soboto« za sekaj dni, da se notranja politika teh dveh dežel nekoliko raz-jmni.
Tlttoni ostane ia v Pariza.
PARIZ, li. Tittoni baja aa odide iutri ▼ Rim, kakor se je že prej objavilo. Njegov odhod je odložen na nedoločen čas. Jutri prispe v Pariz Lloyd George m zdi se, da ostane ravno zaradi tega Tittoni še v Parizu« da se lahko udeleži razprave, ki se bo vršila najbrž o Siriji m o vprašanj« mandatov v Mali AzijL
Sestanek komisije s
VERSAILLES, II. (S.) Nemška delegacija je zahtevala, naj bi se seja komisije za rudnike odložila na poznejši Čas, toda konferenca je to zahtevo zavrnila. Komisija se je sestala popoldne. Šfeje so se udeležili tehniški svetovalci m navadni delegati
Revizij* pogodbo Ia tata 1839.
PARIZ, II. (S.) Komisija za revizijo pogodbe iz leta 1839. je bila ustavila pred 15 dnevi svoje delo, da da nizozemskim delegatom priliko, da odidejo k svoji vladi po navodila glede sporov radi določbe od 4. avgusta, ki je bila takole sestavljena: Zavezne in pridružene države smatrajo revizijo pogodbe iz leta 1839. za potrebno; zato povečajo komisiji, v kateri so zastopane tudi Zedinjene države, proučevanje ukrepov, ki se bodo smatrali po ti reviziji za potrebne. Komisija bo imela nalogo, da predloži predloge, ki ne vsebujejo ne prenosa teritorijalne oblasti ne ustvaritve mednarodne sužnosti. Komisija bo pozvala Belgijo, na; se ravna po načelih, ki jih je u-svojila mirovna konferenca.
Komisija se je sestala vnovič danes. Von Stridern, nizozemsrki ministrski predsednik je naznanil, da se nizozemska vlada strinja s tolmačenjem kom!S:.jnega predsednika. Med nizozemsko in beVtfisko delegacijo se je dosegel sporazum. Delegaciji se sestanete jutri, da sestavite skupne formule o rečnem prometu.
Drugi del vprašanja se tiče belgijske sigurnosti. To vprašanje se bo proučevalo skupno s komisijo, ki bo začela svoja proučevanje prihodnji teden.
Pristop avstrijskih in nemških delegatov k mednarodni delovni konferenci v Washingtonu
PARIZ, 11. (S.) Vrhovni svet je sklenil, razpravljajoč o nekem predlogu italijanske delegacije, da pusti mednarodni delovni konferenci v Washingtonu popolnoma prosto roko glede dovolitve vstopa v konferenco avstrijskim in nemškim delegatom. Sklep bodo tema dvema državama naznanile Zedinjeae države, ki so izjavile, da bodo dovolile, da se postavi njihov »visum« na prehodnice nemških in avstrijskih delegatov.
Vrhovni svet se je tudi bavil z nekim drugim italijanskim predlogom, da se vpelje e-nakopravno postopanje napram prisiljenim delavcem na podlagi vzajemnosti. Vrhovni svet je odobril načelo, toda glasovanje se ne bo vršilo, preden ne naznanijo Zedinjene države svojega mnenja.
Povrnitev polkovnika Houseja v Pariz, PARIZ, 11. Polkovnik House se povrne v Pariz v nedeljo ali ponedeljek, da prevzame zopet svoje mesto ameriškega pooblaščenca na mirovni konferenci. »New York Herald« naglasa, da je povrnitev polkovnika Housea nekako iznenadila ameriške kroge na mirovni konferenci, ker so ti bili prepričani, da bo House iz Angl-je, kaunor se je podal, da organizira svet Zveze narodov, po končanem delu odpotoval direktno v Ameriko; razun tega se je polkovnik sam izrazil ameriškim
razni ničvredne« so si napolnili žepe, med njimi tudi apeetabilis dominus Jehišič, a jaz, ki sem ostal na cedilu« jac« • čigar pomočjo se je Jelušič primaknil k temu mastnemu grižljaju, morskem« raku.«
Fiškal je poslušal to jezo vrednega sina Higieje zelo hladnflfcnmo; mahnil je potem z roko in sel ter rekel: »Sedita, dragi prijatelj, sedite. Vi ste razbmrjeai, Vaša kri je vzkipela.«
»Hudiče ne bo vzkipela pri taki goljufiji? Že nekaj časa se me izogibate« ia ko sem Vas kje prijet pa so sa vaab izgovori na vse strani: vlekli ste me za noa, in končno« dragi apotekar, obriši se. Toda čuli boste še, strgal Vam bom krinko z Vašega goljubkega obraza; vi še ne znate, kdo sem jaz t čuli boete....« je zagrozil apotekar s pestjo.
Fiškal je pristop«! k razdraženemu apote-karju, ga pritisnil na stolioo ia mu rekel pogumno:
(Dalje.)
časnikarjem v Parizu, da se ne vrne na mirovno konferenco. List meni, da se povrne polkovnik House v Pariz na izrecno željo predsednika Wilsona.
Balfour je odpotoval ▼ London.
PARIZ, 11. (S.) Balfour je odpotoval opoldne v London. Na severni postaji so ga pozdravili Polk, Wihite in osobje angleškega poslaništva in delegacije.
Iz Jugos!avlJea
Kabinet odstopil?
PARIZ, 11. »Matin« poroča, da je dobila snoči oib 10 jugoslovanska delegacija vest, da je podal jugoslovanski karbinet demisijo.
Ljudski tabor za dolnjo Koroško.
LJUBLJANA, 11. V sliki ljudski shod za dolnji slovenski Kcrotan se 'bo vršil v nedeljo, 28. septembra t. 1. pri Sv. Križu nad Dravogradom. Sv. Križ je 526 m visok. LeH na krasnem hritčku na štajersko-koroški meji m je le pol ure hoda od postaje Dravograd-Meža. Spored se naznani.
Pomenljiva izjave za Jugoslavijo.
LJUBLJANA, 11. Iz PKberka m poroča: Dne 331. pr. m. slavil je naš veleugledni someščan g. Ivan Ktišlan 40letni jubilej, odkar je vstopil v službo gozdne uprave grofov Thurn-Valsassina. Obenem sta praznovala svojo službeno petindvajsetletnico graščinska gozdarja Simon Kuhar in Štefan češovnifc. V slavnostni napitnici, naslovljeni pri skupnem obedu u radništva na tlavljence in predvsem na jtifoilarja g. Kušiana je g. grof Douglas Thurn, petem ko je po zaslugi očrta! njega dolgoletno zvesto in požrtvovalno delovanje v graščrru&i službi, s posebno pohvalo poudaril tudi njegove zasluge za pHberško mestno občino, za katero je g. Kušlan dolgo let deloval kot občinski svetovalec in kateri tudi zdaj posveča svoje moči kot prisednik začasnega občinskega zastopa. Prehajajoč na prevrat, ki je velikemu delu Korošcev ustvaril nov dom v Jugoslaviji, je govornfk izrazil iskreno željo, da mlada in nova država pro-cvita in se okrepi ter s posebnim poudarkom naglasi! dolžnost vseh brez razlike narodnosti, da ne samo ničesar ne store, kar bi moglo mladi državni organizem v uspešnem razvoju ovirati, ampak tudi pri vsaki priliki po svojih močeh delujejo in prispevajo k skupnemu blagru pove domovine. Podobno izjavo je podal tudi govornik Izmed zbranih uradnikov. Beležimo te pomenljive izjave z zadoščenjem, ker vidimo v njih dekaz, da so se uvidevni nemški krogi na Koroškem sprijaznili s historičnimi dejstvi in da vedoč, da jih lepa prihodnost čaka le v Jugoslaviji, hočejo slož-.o z nami delovati v skupno korist naše prekrasne domovine.
Boj za kulturno društvo »Napredek«
v Sarajevu.
SARAJEVO, 11. V nedeljo je bilo prvikrat bojno giesovaHe sa skupščini hrvatskega kulturnega društva »Napredek«. Skupščina je bila burna i>n s političnim ozadjem. Hrvatski demokratski Idnb »Obnova« je nastopil proti odboru Ta-ićar'ča, a je bil preglasovan od pristašev hrvatske ljudske stranke, ki so i-meli isti dan .političen sestanek v Sarajevu. Odbit je ib:l predlog »Obnove«, da naj »Napredek« ra?r:ri sveje delo na vsa«plemena našega naroda.
Poštni ravnatelj v Zagrebu.
ZAGREB, 11. Podpisan je ukaiz o imenovanju v peštni službi. Za ravnatelja v Zagrebu je imenovan Avgust Meisner.
SkrMVv italijanskih čel na RekL
REKA, 11. (*Gk>rna!e d'Italia«.) Po ukazu, ki je prišel druies semkaj, morajo šesti tepni-^arski polk in bers?ljerji še danes nemudoma zapustiti Riko, dočim se je upJo, da bodo še ostali. Tako se polagoma, toda z vso gotovostjo skr^uje meč italijanskih čet na Reki. Francoska baza se še ni razpustila; govori se, da pride jutri ca Reko neki angleški general.
Novi volilni zakon za Reko.
REKA, 11. Italije nski narodni svet je včeraj odobril nov volilni zakon. Upravni odbor je omenil v svojem sporočilu, da je občinsko zastopništvo že v seji dne 31. januarja 1913. sklenilo razširiti volilno pravico, in ugotovil, da so vsled raz-pada avstroog'-sVe države padle tudi nekatere glavne določbe starela volilnega zakona. Po novem zakonu smejo oripadati volilnemu zboru mnogi proletarci, ki so bili do sedaj po krivem izključeni.
Število volilcev se od 2500 zviša na 10.000. Volilno pravico imajo vsi reški občani, možje in žene, ki so izpolnili 20. leto ali je izpolnijo v teku tega leta. Tudi žene imajo pasivno volilno pravico in ker sestavljajo nad polovico volilskega zbora, b« mogle doseči znatno veČino.
Rascep u slovenskoj liberalno} stranci.
ZAOREB, 10. »Jutranji Li»t« javlh* iz Beograda: Izgleda, da će se u kran&koj liberalnoj stranci dogoditi sličan istup (tes-top) kao onaj, ken se d>v so^io pred nekoliko mescci istupom dr. Medako-wča i drugova, bivših članova hrvatsko-srpske koalicije iz demokr&teke stranke. Na stvari ie ovo: »Slovenski Narod« od 5. o. m. donio je Članak, potresan od Sefa kranjske liberalne stranke dr. Ivana Tavčara. u "kojem latt kritteira ra<l rJeinokra'ske zajednice, podupire u svem« Protičeve izjave J potpuno se sugilašuje sa Protićevim mišLienjem o agrarnoj reformi. Ovaj članak izazvao ie u beo-gradskim krugovima, naročito med:u član crvima demokratske zajednice senzaciju. Bio je to u ovome metežu krize jedan sa srn a neočekivan! u-'arc. Lstup -dr. TavčaTa W4 će za demokratsku straifcku. obzirom na prilike u Sloveniii, zirrtno teži, nc«o U onaj istup što ga je prouzročio i« demokratske stranke dr. Medaković i drugovi. Dr. Tavčar ra-uzimlje u Ljubljani, za koju se može ka<Kit! da je c'osete bila zadnja tvrci'ava kranjskih liberala, veoma ugledan položaj. Sve strarcečke novine i tiskore u rukama su dr. TavĆaria i drugova Dodje li do konačnog istupa dr. Tavćvra iz srrar>-ke, izgubit će slovenski zastupnici, pristaSe demokratske stranke svaki oslon u KranVkoj. S-tojra se već i tvndi, da se članovi demolvt^isTte stranke prfl>M&utu slovens-krhj socijalistima. Medjuthn cigaiistička stranka u Kranjskoj iza sada je kompaktna i jedinstvena pa može da posluži kao jedna ba^a daljnji rad iJemokrata u Kranjsiko!. Svojevremeno priopćili smo ve»t o izlaženju kmetlvkog lista u LjuMrani, koji list si stav'o za zadaću Ja okupJja seljaštvo i ortra-nizira seljačke poPo-privredn« ustanove. List vodi oštru propagandu protiv sviju dosada postojećih stranaka u Krani-.skoj, protiv k4erlkailaca. tibeeda i s-.v. aiista. Čitava stvar dobiva zadnjih dema jasnije konture. Nedvojbeno }e, da se tea kmetsko? iksta krije dr. S-usteršič I njegovi po-h-tićfci isumisljenici. Cin/e-nica je, da su stari agitu'.orl kranjske kleriku!.ie stranke stari suboriooi (sobojevniki) i korteši (agitatorji) dr. Susteršiča, stupili u akciju te da r le svem s U om. d? <se dočepaju ipol't-lćke vlasti u Kranjske^ i nastoje da im to uspr
Iz Č€&05l0V2Šfee.
Auffenberg prosi za spre!»m v češko armado.
LJUBLJANA. U. Bivši avstro-ogr<;kl vrvni mi-rvstcr general Maric Aimenberg, ki ina Ljubljančanko <za ženo in ki ie sicer poleti vedno biva' na i>vo;em posestvu pod Sm -rno goro. »e prosi], Kakor poročajo češki listi, sprejem v češko-sVv vaško armado. Prošnja je p*s?.n:i v sJaM češč;ni. V prošnji navala AuHenberg, je vešč nemške a, francoskega, srbohrvatskega in delama tudi češkega jezika in da je pristojen v O u vo. Pod 'prošnjo se je podpis i: Mrrrlc AvffemHerg-Komarov, eeneral infanterije. Ce§ko-tr-Jovaško vejno nrnutr-stvo je prošnjo odklon:!o. češ. da r« bil Auffen-berg vedno sovražnik češkega nareda in d:i je zlasti kot vo'ni minister pokazal vso svojo mržnjo proti češkemu živl;u.
20.000 ljudi demonstrira za monarhiju. — l apšenje bivših knezova Lobkow!tza.
PRAG, 9. Prošlog -perika došlo je u Prjgu (do vefcke monarhističke demen^tr?«;"«. kod koje je su-delovalo oko ?0.()00 fiudi. Sbog tih demonstracija uapšeni (aretirani) su med-u ostalima: bivši knezovi Friderik i Franjo Lohko\v>tY, upravitelj •klerikalne Bonifacieeve tiskare, z r tiru nekoliko či-novnila ministarstva za zemaljsku obranu, Oskar SchJogel, kenjančki kape'- =n N'.cka I tajnik rdbora za zemaJIsku obranu teško kempromitovm^. Po-urleten i jezu-itski red. Kao zajamčena činjenica s-ističe, da su Friderik Lobkowrtz, Fr-njo Zdenko Lobkovvite i dva činovrKka bivšaja mnistarstva za zemaVsku obranu teško komppromtovani. Policija izjavi jaje, da je ušla v trag je noj veoma razgrrji'enoj uroti. »Nar. viy« i »VeĆer« traže se protiv takovih pokv'.aja poduznu nr>;ent.'r-gičn'ie mere i da se ne srne nikog štoditi, pa ni konzervativne elemente Češkog plemstva, koji su zasnovali taj komplot.
Nemci ne dajo šol vkljub mirovni pogodbi.
DUNAJ. 11. Tu je bMo zborovanje društva Ko-menskega. Udo!e/"k> se ga je sto oseb, da vpišejo otroke v češke '".cl-e, ker je češka marrjs'iia na Dunaja prepuščena sama sebi; dun:- ^ a ćaćina je jziavila. da kljub mirovi*; pogodbi za češko manjšino ne bo storila ničesar. Dunajske ob'a-sii trdijo, da Nemci kot visoko kultivi an n -cl češkim otrokom že s tem pomagr.'o, ifa i!h sprejemajo v svoje šole m z/JruK'ijo z nemškim narodom. Ker ima češka manjšina pravico do svojih šol Dunaju, so sklenili na zborovanju, da co bodo z vsemi sredstvi, eventualno tudi s stavkd otrok '2avzemaili za te šok. Vršil se bo še ni shod in poslala se bo deputacija 5 članov k dunajskim oblastim in ako se le-te ne bodo odločile, bo češka manjšina z vsemi močmi začela boj za šofe.
Orožje za Cehe.
DUNAJ. 11. »Abend« poroča iz Monakovega: Ql~som »poročila generafe I>uponta je dovaV'1 ententa, da se iz Nemčije prepelje v čeho-slovaškc ropu-bltko 50.000 pušk mauseric, 10.000 kareb na-rjev. 2000 strojnic in 5000 Žarometov. Pogajanji za dohorvo vodi -tvrdka »Internationa!« v Noj-im-berku.	_
li Poljske
Železniški promet med CehoslovaSko In Poifsko.
VARŠAVA, 10. (S.) Minister za promet podpisal dogovor s čehoslovaškirai zastopni« ki glede direktnega telesnega prometa za o« sebe, prtljago in blago med Poljsko in Ceho-slovaško. Dogovor atopi r veljavo 1. novem bra.
. %
f M, 4m IS.
lftf.
Za poeredorsi^c ▼ Zgornji SleilJL
CURIH, 10. (S.) Iz Var5aye poročajo, ila se
je vršilo zborova©je, kateremu je sledil velikanski obhod. Ljudstvo ]e zahtevalo od vlade,
oaj ukaže, da se posreduje v zgornji Šleziji z orožjem; Šlezija c'a mora biti na vsak način poljska. Deputacija, ki je bila izvožena os zborovanju, je izročila Pilsudskemu sklenjene resolucije. Dne 4. septembra je prispela v Sornobiec medzavezniška misija za zgornje Šlezijo. Tej komisiji je na čelu Dupont. Komisija je odšla med vstaše, da jih izprašuje. Pc zaslišanju raznih delavcev je dal Dupont obvestiti vstaše, da bo takoj brzojavil v Pariz in zahteval, naj zgornjo Šlezijo zasedejo za veznišlce čete. Na vsak način je pa opozoril da se bo zasedba mogla izvršiti vsled tehničnih vzrokov šele čez nekaj tednov. General Dupont je pozval delavce, naj bodo mirni ir strpni.
Bratianov kabinet odstopil?
PARIZ, 11. (S.) »Temps« piše, da ni romunska delegacija prejela še sluzltene^a potrdila o demisiji Bratianovega kabineta Smatra «e pa, da je demisija gotova.
12 RIS 3S.
Bofi v severni in južni Ra^ijL
LONTON, 11. (S.l Reuterjeva agencija javlja: V bližini bolodeke železnice so ros^*1 čete n?t>redovale iz Emptcna proti Onegi, k jo bol reviki baje zapuste. V južni Rusiji predira Denikincva konjica proti Černi^om BrV^eviš-ki poizkusi, da bi ločili prostovoljske čete od donskih se niso posrečili- Admiral Kolčak prodira proti kraju, ki leži vzhodno od Ishi-ma m kraftu južno od prekosrbirske železnice.
Ofenziv« admirala KrAer ka.
PARIZ, 11. *Tenrps« objavlja brzojavke a^e~c?je rUnior«-, da so začele čete admiral? Kclčaka po dolgem umiku na celi fronti zo pet ofenzivo preti tftljSevikcm. Prišlo je nr nekaterih krajih do fco;ev, ki se nadaljuje;r v smeri proti Jalcntorovsku in Kurganu.
Če-e generala Petljure izgnane iz Kijeva-
CUF.IH, 10. (S.) Iz Varšave poročajo: XVaršavski Kurir« n-še, da je doznal od zanesljive oseke, katera je prišla iz Kijeva, d? sn zasedle čete čerte-ala Pelljure po krvav trtici z boljševiki meeto Kijev 30. avgust-• zasedba mesta po Ukrajincih je trajala le ur. Že v noči 31. avgusta so vkorakali v Kijev prvi odcelki Der"kinove vojske pod poveljstvom bivšega avstrijskega častnika, generala Bredova. Tretji gališki zbor poveljuje bivši avstrijski častnik Kraus. Bredov in Kraus sta izvršila določeni načrt za izpraznitev Kveva od Ukraj;ncev. Bredov« čete so raztrgale vse ukrajinske zastave in postavile na mestni magistrat svoje	zaglave. ___ *
Nemiri ▼ Bos\ mti,
BOSTON, 12. (S.) Vsled stavke polic;iskih stražnikov so se vršili snoči veliki izgredi. Tri osebe so b3e trbite, a veliko jih je bilo ranjenih. Vojaštvo vzdržuje red tudi v južnem delu mesta, kje- je moralo v nekem spopadu rabiti orožje. Dve osebi ste bili ubiti. Skupno vzdržuje red po mestu 5 tisoč vojakov. Pričakujejo se ojače-nja.
Ssnatcva ko«nt<#i za zuu««ie stvari predlaga naj sen** odobri mirovne pogodbo.
WASHINGTON, 11. fS.) Manjina senatove komisije za zunetve stvari je pred4ož£la danes poročilo o mirovni pogodbi z Nemčijo in o Zvezi narodov. Prosila je senat, da ju takoj odobri. Poroč:lo senatorja Akitchcooca, ki je podpisano od vSeh demokratov v komisiji, razun enetfa, trdi, da pomenja zavrnitev mirovne pogodbe in pogodbe za Zvezo narodov ter vključer=> ponravkerv žrtvovati vse koristi. ki so jih Z edin i ene države dosegle. Kar se tiče pridržkov glede Zveze narodov, trdi poročilo, da gre «a sredstvo, ki ga je uporabila večina, da uniči pogodbo. Poročilo zahteva končno, naj senat odobri dokončano konferenčno delo in n*j odobri pogodbo; tako bo pos^efena udeistv'tev sološne*a miru, ki ie največja želja ljudskeča rodu. To se bo doseglo, tudi če ni pogodba popolna v vseh podrobnostih.
Wfl«?o^v brcojav Samuelu Ccmpersu.
NEW YORK, 11. (5.) \Vilson je brzoiav;I Sr-muelu Ccmpersu, predsedniku atner^ke delovne zveze, naj poskrbi, da odlože delavci in jeklena pcc'jetja sta\^o na čas po inJu-stri'?ki konferenci v Wpshfn*toQU, ki se bo vršila v prvi polovici prihodnjega septembra.
Bratski pozdravi	Srbiji, Romunski
ia Italiji.
PARIZ, 11. (S.) Poslanec Lacove Lapa^ne
je predloži zbornici naslednji predlo«?: Poslanska zbornica pošilja cb priliki odobritve pogodbe, ki sar.kcijonira zmago pravice, bratski pozdrav državam, ki so se borili ob strani Francije, redkim zaveznikom, ki so k'kor ona trpeli grorote vnada, m posebno Italiji, Belgiji, Romunski in Srbiji.
Tittoni ne odpotuje še.
PARIZ. 11. ((S.) Tittcni ne odpotuje še nocoj; odložil je svoj cdhod na poznejši čas.
Japcnskc-kStajska ponajinja-
LONDON, 12. <S.) Neko ^Tužbeno poročilo p'avi. da -bo nvedJ.i ;apon.*Va vir/a pogasiva : Kitajcnt za takoišnjo odstepitev Samoga, čim sc podpiše frr!r
zopet neugoden, reSki dop&oflci iUfijanjfltega
časopisja pa so netili in netili -fljfenj odpora na Rek!, catrjajoč. da je reško itaJijanstvo
pripravljeno 'branit: svoje zahteve a nohtzoi in zobmi, s kropom in strešno opeko«. P*,vi znak, da mirovna konferenca na podlagi med-zavezniške preiskave presoja drugače reške dogodke, kot pa so jih presojali v reškem italijanskem narodnem svetu zastopani krogi, ;e bil odpoklic veČine italijanskega vojaštva z dotedanjim medzavezniškim vrhovnim poveljnikom, italijanskim generalom Grazioli-iera, na čelu. Italijanska vojaška moč na ^cki se je morala sfkrčiti na eno edino brigado, vrhovno poveljstvo je sicer ostalo še v 'talijanskih rokah, toda prešlo je od generala Graziolija na činovno nižjega generala Pitta-lugo. Toda s temi ukrepi stvar še ni bila končana, kar jasno kažejo poročila, ki prihajajo z Reke prav v zadnjem času.
Tako poroča znani reški poročevalec tr-"aške »Ere Nuove«, Marko Druscovich, svo-emu listu z datumom 10. t. m. takole:
»Dočim se je upalo, da se v izogrb silovi-le<?a odpora meščanstva zavleče izvršitev Jrdih posledic preiskave zaradi reških dogodkov, m da se morda reSko vprašanje reši končnoveljavno, preden naj bi se izvršile kaeens&e odredbe, Je nepričakovano, kakor strela z jasnega, udarila v Reko vest. da mo--ajo vse italijanske čete zapustiti mesto, rz--zemši edino le en eskadron konjenice in en '-ataljon brigade »Rerfina«, In sicer zapustiti mesto še tekom današnjega dne!«
Poročevalec poroča potem nadalje, da se ^dpravi medzavezniško poveljništvo in da se "•d ure do ure pričakuje prihod četverih gene--alov, ki prevzamejo poveljstvo mesta. Itali-:^nski general Pittaluga oetane sacno vojaški •voveljalk- Govori se, pravi do,r»tsn:kI da odi-'ejo tudi francoske čete- Kolikor poznamo Errre^a^ poročevalca po njegovih dopisih, "joirsenja ta ogovori se« v nasrrotju z določnostjo. s katero poroča o odhodu italijanskih "et, pač toliko, da franccjke Čete ostanejo na Reki.
=Ko se odstranijo vse italijanske čete, zač-^o zavezniki izvajati ost~le znane k?zenske ^dredbe: ra-nust italijanskega narodnega sve-a in prostovoljskega batajjona. In potem, ko ~e z na:.nata<nčoe;šimi preiskavami zadobi ;amstvo, da je meščanstvo razoroženo in brez obrambe proti vsakatcemu nasil;u in izzivanju, orevzamejo redastvo Angleži.«
Istočasno z gornjim poročilom obavlja »Era Nuova* tudi še neko drugo poročilo iz peresa istega poročevalca, v katerem pravi, da se je vrnil iz Pariza na Reko neki dr. Antoni, ki ^e prinesel s sebpj obvestilo, katero sedaj objavlja reški Cocsiglio Nazionaie in ki pravi med drugim, da sedanje odredbe, ukreni ene na podlagi izida medzavezniške preiskave, nikakor ne preodrejajo. končna r«5i-tve reškega vprašanja, da so popolnoma začasnega značaja in da jim je namen e^ino le vzdržeifMije miru in reda za časa medzave-zniške zasedbe. Angleške čete da bodo o-pravljale redarsko siužbo samo dotlej, da si mesto ustanovi svoje lastno redarstvo. Italija da se tudi še nadalje ena'ko zanima za Reko, italijansko vojaštvo da bo tndi 5e nadalje zastopano v zasedfcenem zboru, čigar poveljnik da t>o tudi še nadalje italijanski general. Italijanstvo Reke da je sveto italijanskemu narodu.
Upravo mesta prevzame zopet mestni občinski svet, za čigar volitev da je Consiglio Nazionaie že razpoložil volilski imenik. Z o-zirom na to dejstvo se je v italijanskih naci-jonalnih krogih sestavil volilni odbor, ki objavlja po uličnih vogalih oklice na volilstvo, v kate-em je roti, da naj se zedini vse v »U-nione Nazionaie« — Narodno zvezo — kateri todi glavno geslo: zedinjenje z Italijo, aneksija. »Domovina kliče: kogar ni, je 'jbežnik, kdor ubeži, je izdajalec!« Te volitve naj bi bile nov »plebiscit« za združenje z Italijo!
Takšen .je torej sedanji ooložaj na Reki.
Domaie vesti.
Potovanje ia bivanje po operacijskem ozemljil.
Vrhovno poveljništvo kr. italijanske vojske nare-mje: CL 1. Potovanje in bivanje v ozemlju, ki se nahaja v vodnem staaj«, izvz-emši v cgeraidis^em ozemlju, ni podvrženo nikakini omejitvi; čl. 2. Vsi oni, ki hočejo 5>eš ali s kakršnims?bodi transportnim sredstvom potovati in bivati v operacijskem ozemlju, morajo biti preskrbljeni s prehodnico ali is*ovetnostnkn feiprfčevciom in dofeati dovoljenje od poveljniškega urada kraijevih karabinierjev, ki posluje v občdni. kiw bivajo prosilci; čl. 3. Dovoljenje se bo izdajala v shrčajih, v katerih bedo navedeni tehtni vzroki za> potovanje v kraje, ki se morajo natančno navesti tudi v dovoljenju; 5J. 4. Civilni funkcionarji in osebe, ki potujejo po narodu vojaš-kih poveljstev ali civilnih oMas<ti morajo biti preskrbljene samo z istovetnostnim iz-pricevriom m s službenim potn-ilom; <H. 5. Kršitelji pravil te naredbe se bodo mor2ii vrniti * obveznim potokn listom in se kaznujejo z slobo od 50 do 1000 lir ali z zaporom do 100 dni; £1. 6. Omenjana naredba, ki razveljaviva vse prejšnje tozadevne določbe, stopi v veljavo o polnoči S. septembra.
Tržaškt kmetijska družba naznanja, da znaša cena superfosfeta lir 28*3flr za 100 kz looo Trst, a cena drevesom lir 2*50 po <kosu. Ker mora drvita vse naročene stvari takoj 3>JačaCi. prosimo člane, ki so kaj naročili, dat plačajo do konca teza tedr.a, •da ne bo prepozno. Za trte in druge stvari, katerim še ni 'uožocena cena ise plača provizorično po mirovnih cenah. Ker še vedno ipribajaio člani z naredili <za sJadkor, dasi že cel teden prepozno, se nczmrnja, da bodo ooi,' ki so zamudni nsTOčitev sladkorja, ako prinese;o pobotnico, da so plačali Oianarino za 1919, dobili istega mesto onih, ki so se pač pravočasno prijavili za elaickor, ki pa nimajo pobotnice, da so plačali članarino za tekoče leto; to ie tu-di popolnoma pravično.
— Danes v soboto ob 20 je seslaneic in predavanje v Cokovih prostorih v Lonjerju, jutri ob 17'30 v društveni krčmi na Opčln&h.
Sk>vei-r?.fco gledališče v Trstu. Kakor objavljeno, se vrši -danes ob 20'30 prva preds:ava v tej sezoni. lg"a!a se bo Finžgarjevia ljudima zgodba v irch <Jeir,n>:h »Verica«. Ta iisra je noviteta ne samo za tržaški oder, ampc& re je -tudi letos prvič uprizorila na Ijubliiuiskom odru s sijajnim uspehom. Da stoji ta Igra v vsdkem oziru na višku dr .mske umetnosti, nam jamči ime znanega slovenskega pisat-dja F. S. Finžgarja. Glavni motiv v igri je ta, da ljrubezen druži ljudi in jih dela srečne ter zadovoljne, dočim j4h sovraštvo vedno bcij razd\vi]a in prinaša vedno večje nesreče. Za igro vlada veliko zanimanje. Vstopnice so v ■predpredan v gledališki bla-gajni danes od 10—12 in od 15—17 ter zvečer od 19*30 do 20'30.
UstaiKtvni občof zbor »Uudskesa odra« v St. Potajo. Prejel-i smo: V St Pokrju se bo vršil 14. t.
ob 11, v prostorih gostilne Iv. Grudna, usta-nc'-ni občni zbor »Ljudskega odra«. Dnevni rod: 1. Pomen »Ljudskega odra«; 2. volitev odbora; 3. raznoterosti; 4 vpisovanje članov. — K obilni udeležbi vabijo skiicatelji.
Za UqnidacifO ustanov. Uradni »Osservatore« piše: Generalni civilni koenisarijat za Jiriiisko Benečijo naproša, naj se pozo vej o obč.me tega pc3i-tičnega okraja, da kolikor mogoče natančno sporočijo, ali obstojajo ustanove, do katerih imajo pravico osebe, ki pripadajo Julijski Benečiji, katerih imetje pa se nahaja &M upravlja izven teh pokrajin.
Irprememba priimka. Givihri komisar zsn Julijsko Benečijo je dovolil Jakobu Covacichu, rojenemu 4. septembra 1882. v Testu in tu pristojnemu, ojegovi soprogi. Tojem Bpziak, njegovim rrJadaletnrm otrokom Nabucn, Lauil in VinsSiju, in Amaliji Covacich, rojeni 17. mainika 1886., kakor tudi njenemu sinu Ivana, Lz&remembo priimka v tCovaoci«.
— V počaščenje prerano umrle cosvfce Shvlce Slavikove darujeta (cspa Ema in g. Sro6ko Bartd 30 lir Dijaškemu po4p. društvu v Trstu. — Denar tirani uprava.
Borzna porofila.
Trst, dne 12. septembra 1919. TcčaB:
Jadranska banka	250— 2S5
Cosirfich (Anstroamericana)	458— 475
Dalmatia (Parob. urj	300— 310
Gerolimich	1450— 1500
Lloyd	900— 920
Lussino	1500— 1525
JVbrtmolToh	400— nom.
Navigazione Libera Triestina	1450— 1500
Oceania	420— 440
Premuda	610— 625
Tripcovich	540— -560
Asskmrazioni Generali	16500—16750
Riurrione Adriatica	3075— 3150
Ampelea	430— 440
Cement Dalmatia	285— 295
Cement SpalaSo	330— 345 Cost&nca petroieja CRaJt OUi Mi*.) 1750— 1800
Čistilnica riža	280— 300
Krka	395— 400
Tržaški Tramway	210— 220
Tržaška tvornica olja	«50— 1000
OfliMe h primame vlakov.
HALI OGLASI
se računajo po 19 stoL beseda. Najmanjša pristojbina L Debele črke 20 stnt. beseda. Najmanjša prlsCoiMmi L T—
MOŠKE obleke oi Lir 75 naprej se prodalaio lil. Pa®qua.'!e Revoletelku št. 63 I. nadstr.. vrata 4, vogal ul. Pccardi.	4056
HARMONIKA nova. 2 vrsti, 12 basov, se proda. Ul. Fornace 3. Ploner.	4059
KUHARICA za vse in služkinja se išče. Ul. MLra-mar 7 II.	4060
SLOVENKA, srednje storosfri, sposobna vsakega dela v hotelu, gostilni, trgovini ali privatni hiši, zmožna slovenskoga, nemškega in italijanskega jezika, išče sluiibo kamorbodi, iiajrojši ua deželo. Cen;, ponudbe pod »Slovenka« na ins. o;'d. »Edinosti«.	4061
MEBLIRANA soba se odda v najem slovenskemu uradniku. Naslov pove ins. odd. vEdinosti«. 4062
NAJBOLJŠE shtžbe na razpoIc«o za Trst, Italijo in inozemstvo >za sobarice, kuharice, pestunje in služkinje. Vprašati je pri Trgovinskem uraifu. ul. Aoquedotto 22.	4063
SIovensRo mmto v Trstu
L pre 'stava.	fJezona 1919-1V2J
OTVORITVENA PREDSTAVA.
Ho:cI, v solsolo. 13. ssr^mbra 1919 oŠ 20.30 ^ g

Rašlto oirjunje p:"d rerlta'lo.
Po medzavez>niški preiskavi znanih rešk:h dogodkov ie nastal vsaj za nekaj časa neki čuden vsestranski molk. Generali-prcisko-valci so odšli, v Reki samii — ,
se je začela k-^zati neka pobitest, zunanji svet pa je molčal, ker ni hotel prehitevati s svojo socbo razsodbe edinega pristojnega sodišča, mirovne konference. Pozneje so -pričela, zlasti preko ReVe, prihajati v svet razna ngibanja o izidu pre;skave. Danes je bil ta izid ugoden j za reško italijaasivo in njegove težnje, jutri
Ljudska zgodha v treh Hej njih. — Spisal F. L. Finigar. — Režiser Emil Kr&lj. Kraj: Kmet-ka vas pod gorami Č; s: p slupretekli. Cene : Sedeži v p-it ičju: prve 3 vrste L 5, druge 4 vrste L 4, tretje 4 vrste L 3, feirte vrst j L 2, lože L 20, sedeži na galer^; L 2, s o: šča v pritiičju in na ga eriji L 1, dijaške vstopnice na galeriji 50 stot.
Igra se ponovi v nedeljo, 14. t, m.t ob 20.30 zvečer.
Prihodnji te ;en se uprizeri komedija
ltA
fjas.
K a": a hlšf?a
ts
Ponarejevalec stofirnih bankovcev aretiran. Ve-
iika množina ponarejenega italijanskega denarja, ki ga o ž narod Itak koma) pozna, kroži že toliko ćasa po naših krajih, ne da bi se še hik> posrečilo najti to čudno tovarno. Pred kratkim so bili na vrsti petlirni bankovci, so-aj so »a vrsti celo 100-Iirni bankovci. Število >teh bankovcev ie postalo že tako veliko, da so celo oMasti smatrale, da treba stopiti tičku rep. Karst>injerii so ea-ČeE stvar pridno zasledovati. Posebno so pazili na Blonjcreroovo dskarno v Ferriera 12.
Sinoči se je razipostavila skupin^« karabinjerjev okoli tfs&arne. Tiskarna je bila sicer zaprta, toda od znotraj ie prihajal šum: nekdo je moral delati. Karabinjeri] so potrkali na vrata. Odprl jim je Blongrem sam, ki jjb je začudeno vprašal. Irci žele. Rekli so mu, da imajo nelog preiskati tiskarno. Blongrem je šel pred njimi, oni za n?;m. Preiskali so vsak kotiček, Hoda našli niso ničesar. 2e so hoteli oditi, ko je z^aiziJ karabinierski maršal, da skriva Blonffrem nekaj v roki. Maršal se je zc-nimal, kaj bi to bilo. Ko je odprl EJonsremu roko, je našel v mej nekaj 100-Irrnih bankovcev. Mcž je moral kljub vsemu izgovarjanju žnjLmi. Morrl jim je pokazati stanovanje. Tu so	razne kf:-
še;e in nekaj tisoć ponarejen <h bankovce^. Moža so aretirali. Ko so pozneje tiskamo natai»cnejše •preiskali, so našli stroj, s katerim je Bkmgrecn *de-lal«. Aretirrži so tudi sl:kar;a Karla Ukmarja. starega 33 let, ki stanuje v a!. Medi a 4, ker je osumljen, da je slikal bankovce; Josipa Rusjana, črko-stavca. ki strmorje v ul. Bacchi. ker je pomagal pri deta. in Gustava Petronna, fotomehanrka. ki s^anu'^e na Korsu Garibaldi 17, ki je baje iKcedll kli$eje. Ponarejeni bankovci so posnseki b.nkov-cev Eianke d'It ^ia.
Bankovci so ze!o dobro ponarejeni in jih je zelo težko razločevati od dragih. Ce se pa drbro gteda, se	da so nekoliko neroinejSe sl!kani-in da
ni tisk tako čist, kakor pri »pravih bankovcih.
Kovčec ie IzcMI včeraj na šetališč« pri Sv. Andreju nekemu Virgilju PiKx:ineH;ju. Prišel je namreč iz Gene ve. da bi se a: peljal s paxn:':om »Monglbello«. Ko je prišel s posteče, je nevedoma zavi proti šetališču. aamesio ^roti mestu. Dolgo časa je i^kaj vhod v luko. Ker vhoda ni mogel nejti. je pustil za trenotek kovčeg na klopi, da bi vprašci kakega človeka za svet Pokazali so mu pravo pot, in PuccineHi se je zahvalil in šel veselo proti klepi, kjer je bil pustil kovčeg. Začudeno je začet gledali, ko je dobU klop. kovčega pa — ne. V kovčegu je imd več važnih spisov in nekaj obleke. Javil je stvor karabinjeriem.
K eda j bo konec avtotnobUskOi nesreč? V uiici Lazzaretto vecchio je včeraj neki vojaSki avtomo-bd prevrnil Marina Benussija. Mimoidoči I>u<ije so mu pomagali na noge in telefonirali na zdravniško ■postajo. Zdravnik ga je obvezal ji ga dal odpeljati domov v ul. Cornmerciall š>t. 10.
Med dva železniška voza je prišel včeraj v prosti luki Virgiio Bregant, star 28 let. stanujoč v ul. M '[clica št. 14. Pri tem si je zlomil levo rebro in debil gotovo tudi notranje poSkc-dbe. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico.
ZAVAROVANCE »Vzajemne zavarovalnice« v Ljubljani prosim, da plačajo zavarovalnino v lirah kolikor prej v kTonah pri krajevnih zastopnikih ali pa po pošti, z navedbo polične št. na naslov: Dragotin Starec, glavni izastoipnik »Vzajemne rzav. za Primorsko« v Barkovijah. 4053
URADNICO za posojilnico in (zavarovalnico sprejme takoj Dragotin Starec, Barkovlje. 4052
POSESTVO z go&tilno, zemljišča, travniki, vinogradi itd. je na prodaj »a Krasu. Nadaljme poizvedbe v Koprivi št. 32.	4055
UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene cmerne. Naslov pove his. odd. Edinosti.	4040
KROJAČ PAVEL PESTOTN1K, vi. Oatteri 44, se
priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okolice.	3983
FOTOGRAF A. JERKIC, Trsi. ut delte Poste št. H. Gorica. Cono št. 3* na dvorišča. P 1233
Gospodična
22 let st ra, z višjo šolsko izobrazbo, zmožna slovenskega, nemškega, nekoliko tud hali ans'tega je ika, prosi sprejema, dokler ne dohi prakse, kot učenka pozneje kot ponv čnica v večjo mnniia turno trgovino. NajrnjSi kam v m<stu. Prijazne ponuube je poslati na inseratni oddelek Edinosti pod -Skrb za bodočnost 1791-.
— Izborne, zajamčeno pristne —
slivovke
40 stop. močne, se proda do 1000 li r v — Vzorci na razpolago. — Naslov pove inseratni oddeltk „Ednosti" pod štev. „P 420".
0*15
r—
5*30 6'30 6*55 8'— 8*30
ir—
14*30
14*50 15'15 17 35 IS'20 20'15
2*55 T—
8*25 9*20 9*55
10'50 13*50
16*30 16*50 18*30 19*15 2 0*55 23'—
23*20
5*10 5*46 7*30
8'30 12*50 15*3C
17*— 17*16
8'25 10*05 10*55 16'25
16*30 19*20 21.45 22'35
CflBtrntnn poMni« (jmima.) Odhodt:
D. v Beirrad ki Bukareit (Ce* Ljubi)* no it Zj«reb).
D. na Dana] (čez Videm in Trbiž) Ti- k ponedeljek, sredo ir. petek.
O. v Tržič In Cervinjan (čez Bivio). D. v Reko (Čez St. Peter na Krasa). M. v Benetke (čez Eivio) Tržič-Viden.
R. v Milan, Pariz, London in Bordeaut. O. v Lcgatec (zveza z Reko) v Ljubljano. D. v Benetke (čez Bivio-Cer\inJan). D. v Benetke (čez Tržič-Videm). O. v Logatec (čez St. Peter na Krasu), Reko O. v Logatec v Ljubljano in Reko. B. čez Cervinjan v Benetke. Rim, Milan O. v Reko čec St. Peter na Krasa. D. na Duiaj čez Logatec Dohodi:
D. Z Dunaja (čez Trbiž in VWen.) v*ako
sredo, petek in nedeljo. D. Iz Bikarešta, Belgrada (čez Ljuhliano in Zcgreb).
O. Iz Ljubljane, čez Logatec in iz Reke O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). O. Iz Ljubljane, Re-ke (čez St Peter 11» Krasu)
D. Z Dunaja (čez Logatec).
D. Iz Rim-? (čez Boiogno, Padovo, Benetke.
Cervinjan). D. Iz Logatca in z Reke. D. Iz faenetek (čez ViJem, Tržič). O. Iz Cerviniana m Tržiča (čez Biviot. H. Iz Benetek. Cervinjana (čez Blvio). O. Iz Ljuiljane, Logatca (zveza z Reko). M. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič fa
Blvio). D. Iz Logatca in z Reke. R. Iz Londona, Pariza, Bordt.ati3ia. Milana. Benetek.
Postaja pri Sv. Andreju. Odhod'.
O. čez Herj>elje v Rovinj. Kankuiar. Pulo. M. v Koper, Buje. Poreč. O. čez Opčino v AiJovsčino, Oorko in Pod-brdo.
M. v Bujc čez Koper O. čez Herpelje v Kanfanar, Ro-rinj in Pulo O. Čez Opčine v Aidovičino, O jrico in Pod-brdo.
O. čez Herpelje v Kanlanar, Rovlu}, Puio M. čez Koper v Buie
Dohodi: M. iz Buj, Kopra itd. O. iz Pule in medposta). O. iz Podbrda, Gorice, če« Opčine. O. iz Pule, Rovinja, Kanfan;jra, Merpell, Di* vače.
Iz Bnj. čez Poreč in Koper. M. iz Podbrda, Gorice čez Opčine M. Iz Poreča, Buj (čez Koper). O. iz Pule. Herpelj, Divače itd
D. — Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. Hitri vtek. R. = Razkošni vlak B Bi^ to vlak. M. =: Mešanec.
Vo2ni red parnikov.
Trst—Pula in Istrska pristanišča.
Odhod Iz Trsta (pomol ribjega trga) ob 7 v Piran (S'20). Salvore (8'40), Umag 9'10), Novigraid (10*10), Poreč (10*55). Vrsar (11*45), Rovinj (12*25), Faza.no (14*10), Pulo (15).
Odhod Iz Pule: 6*30. Fazana (7*05), Rovinj (8*45), Vrsar (9*20), Poreč (10), Novigrad (1045), Umag (11*45). Salvore (12*15), Piran (12*50). Trst (141.
Trst—Piran.
Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo <19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6'40); dohod v Tr*t 7*45.
Trst— Piran—Port orose.
(Samo ob (delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod ta Portoro&e ob 14. Dohod v Trst: 16*15.
Trst—Umag.
Odhod Iz Trsta: 15 (doiaknivši Izolo, Pir .mi in Portorose.) Odhod Iz Umaga: 6*15 (dotaknivšl Salvore, Portorose In Piran.) Prihod v Trst: 8 4?
Trst—Gradež.
Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 1S'30. Od-hod iz Oradeža 6; Dohod v Trst 8*30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhojl iz Trsta: 8, 10'45, IZ, 15f 49'15. — Odhod lz Kopra: 6, 7, 9'15, 13'30, lfL tOb nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 10*45, 12, 15, 21. O^hod nz Kopra: 6, 7. 9*15, 13*30, 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod iz Trsta (vsak dan) : 8; dohod v Benetk« 12. — Odhod iz Benetek: H; dohod v Trst: 12.
49-Alia elita m Trleste - 40
Izsottttiične moške obleke.
Ulica G. CarCncci (prej Tinenfc) stev. 40.
Nadaljni dohodi zadnjih novosti, oblek, nepremočljivih plaščev In pomočn kov. Absolutno konkurenčne ccte.
UMETNI ZOBJE Pj
i in brez čel usti, zlate krone tn tudi obrobkl
VIUSH TU$CJ2»aa:,is
TkSr, ul 30. oktobra (ex Ciser na» 13, ti Ordinira od y predp. do o zvečer.
C
J
Z030ZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ
Dr. G. Frani^Kua
tehnični vodja A. J^KMSC^EJ se J* preselil
t ul. §ei8?3 št. 13.1. (prej si. Cam333Kž)
ZOBOZDRAVNIK <s

D". MRACEIC m$T
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
Ir:itc!2si3fl IzfiiralB zrt.	m ratii vb U
J@V6S1
na vrtu „Klanec se bo vršil d e 14# septembra t. I. v Klancu pri Kozlrr. — Začetek ob 16. - K obilni udeležb! vat]
MLADINA.
H H. Bullč - Crsl
u'lca B. Celini št. 1, I. Skiadišce na pomol j 9 Vsneria"
ima na prodaj vtlikn množino-
ii
in lio ifnou:a.
Cena po ccsovoru. - Roj'iur:ncD IzKljučcnu.
mmm um
Deln glK 3), V) Res ir/a K I >. ) .0 CtRtnli: T^jr
HaCini i\H\mn 5 -Hij 5, i)
Poiruž:il:e: Dubrovnik. Dunaj. Cotr, i t > ljaua, M^t'.tović, Jr>Uiji Sp it. šibenU /.aitr tkspozuura. Kranj.
Oi>av!ja vse v b uč u strj;^ *pliije!d p^sii
Sprajs-na vi^a
n.i hranilne knjižice proti i/t">, let ii n ohr; siiin v o.incogiru prometu proti • Ist.ii n ~>-bresti u I .a odp »ved navezale z ics;e 3,>re-jema po najugodneje ii po^ojifi, se imajo pogoditi oU slučaja do slučaja.
tzjei 83.21 vinisbi jnMi (iifji Juiiifiii.
B.agnjna pos'.uje oJ 9 do M
i