Izhaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & ^elja: za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvu ira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVII. V Celovcu, 10. avgusta 1898. Štev. 22. Naši nasprotniki — »Kmetski List“ — 278 pogreškov! človek, ki pogleda malo po naših lepih slovenskih dolinah ter s paznim očesom opazuje rojake pri delu in zabavi, in katerega rodoljubno srce tudi čuti verske in nàrodne težnje svojih bratov, — kmalu spozna, da so ljudje tam, kjer se še niso nasrkali pogubljivih novodobnih naukov, kjer se nedelja in praznik po stari navadi praznuje še v — cerkvi, kjer se vsi udje družine pogostokrat zberejo okoli mize k skupnemu rožnemu vencu, kjer cveti sploh vera in se spoštujejo duhovniki, — da so tam kmeti Slovenci, pravi pošteni Slovenci, marljivi, zadovoljni in tudi trdni. Narobe pa vidimo, da v krajih, kjer že vlada novodobni duh, kjer že nekako drugače znajo praznovati nedeljo, ’ drugače spoštovati dušne pastirje, po svoje častiti Boga, — ljudje tudi nemčurijo; tako, da moramo iz vsakdanje skušnje sklepati, da nam nemščina v tem oziru le škoduje, da se je treba izogibati, ker pride iz umazanih rok, iz sovražnih src, — od liberalcev. Pošten katoliški Nemec ne bo nikdar vsiljeval svojega jezika sosedu, ker spozna, da imajo tudi drugi ljudje in nàrodi kraja dovolj na zemlji tudi zraven njega. Drugi Nemci pa — nebodijihtreba — poskušajo z vsemi sredstvi spraviti nas mirne Slovence v svojo vsezveličavno Ve-likonemčijo. Najnovejše sredstvo pa je „Kmetski List“ — lisjak, ki v slovenskem jeziku (in še le kakošnem!) našteva, hvali in proslavlja slavna (?) dela nemških poslancev ter Nemcev sploh, ter se tako hoče prikupiti (?) Slovencem. O lisjaku pa hočem nekaj več povedati. Odkod pride? Iz rok zagriznjenega Nemca, ki kot protestant (luteranec) smrtno sovraži katoliško cerkev in duhovnike ter Slovence. — Kdo ga piše ? Nemškutarji, ki so, novodobnega duha pijani, izgubili ljubezen do svojega nàroda in katoliške cerkve. Kdo si ga naročuje? Le poglejmo prenočišča in stanovališča njegova! V pošteni slovenski hiši ga ni. Izogiba se dobrih krščanskih hiš, posebno pa farovžev: Nima čiste vesti! Mislim, da je s tem „Kmetski List" dovolj označen. Pustite torej to spako. Ne čitajte ga, če bi'ga vam tudi zastonj pošiljali ; pošljite ga raji nazaj. Kakšne nezaslišane neumnosti in neslanosti da on prinaša, kaže nam najbolj št. 7. od meseca julija. Če beremo uvodni članek, jako obširno poročilo o shodu v Prosovčah, moramo si res misliti: No! ker državnega zbora ni več, nimajo veliki (!) nemški poslanci-ropotači nobene priložnosti več, da bi svet o njihovem slavnem (!) ropotanju govoril. Zaradi tega morajo skrbeti sami doma za to, da jih svet hvali in slavi ; in če tega ne morejo drugače doseči, se hvalijo — sami med seboj. To je bil tudi namen omenjenega shoda; bil je izvrstna — komedija: Eden je druzega hvalil, povzdigoval, zaupnice so kar trumoma letele čez mize, nazadnje jih še „svinjered“ obvalja v luži pohvale; — in še le kako imenitno: „Pozdravljamo srčno (!) kmetsko zavezo k najnovejšem skodu.“ (!) Tolažimo se s tem, da je odkritosrčni lisjak imel to smolo, da mu je stavec pri najvažnejši besedi postavil „uu namesto „i“-ja! Toda poglejmo tudi, kaj so gospodje na shodu govorili. Gosp. Lepuschitz pravi: „Za blagaj-nico kmetske zaveze (v kateri je le 18 gld. 57 kr.) pridejo hudi časi, kajti državni zbor bo razpuščen, pridejo nove volitve in — agitacija stane denar! Torej kmetje, plačajte, plačajte veliko“. — To je torej namen kmetske zaveze, namen tega shoda, namen teh gospodov na shodu (najbrž se bojijo za svoje mastne sedeže), namen najbrž tudi „Kmetskega Lista", da namreč vlečejo iz žepov itak bornih kmetov-trpinov težko prislužene novce — za kupovanje potrebnih glasov za mandat! Oj zlata nesebičnost! — In gosp. Lepuschitz je še tako nesramen, da opravičuje to ravnanje s tem, ker imajo nasprotniki (duhovniki) veliko več denarja za volitve, ker porabljajo za io — beraške novce v cerkvi pobrane! G. Lepuschitz! dokaze, dokaze, za tako nesramno sumničenje ! Kdaj je kak župnik cerkvena darila pobožnih ljudij porabljal za volitve ? Dokažite! „Kmetski List" ima dober nos; ta bo dokaze gotovo hitro prinesel ; dotlej pa ostane grd obrekovalec in lažnik vsak, kdor to trdi. Staro godljo o slavnoznani obstrukciji je prekuhal sledeči gospod G h d n , rekoč : „Badenijeve jezikovne naredbe so ostale tudi pod Gaučem; zaradi tega nismo mogli lotiti se resnega dela." Torej s tako lahkovestnimi dokazi sleparijo volilce, ki bi radi zvedeli, kaj so njihovi poslanci storili za toliko — desetakov na Dunaju. Mi pa vendar še vprašamo: Zakaj niste se lotili resnega dela? Če ste tako pravični, da pravite (g. Ghon v istem govoru), da hočete v narodnopolitičnih zadevah pravičnost in enakopravnost, ter tirjate (kje?), da se v čisto slovenskih okrajih uraduje samo slovenski, — da ima državljan pravico svoje prošnje in zahteve v maternem jeziku izreči vladi nasproti — zakaj se potem, za Boga svetega! nad jezikovnim vprašanjem na Češkem spodtikate? Čehi tirjajo vendar le to, kar ste, g. Ghon, vi sami izrekli, oni torej tudi po vašem mnenju in prepričanju — zahtevajo le zadržano jim pravico. In vendar tak strasten b&j^U' zoper jezikovne naredbe! Doslednost, kje si? Vprašam pa še gosp. Ghona: kje in kdaj ste vi in vaša stranka tirjali, da naj se v slovenskih krajih slovenski uraduje? Morda samo zdaj, ker mislite — na volitve. Aha! Mandat ima mast! In dalje pravite: „Vsak Slovenec naj občuje v maternem jeziku z oblastjo." Dobro! V vašem mestu se pa tisti zapirajo, ki pred sodiščem govore slovenski, ker drugače ne znajo! Kako se to vjema? Je vas, g. Ghon, peščica navzočih Slovencev tako ustrašila, da ste se tako strašansko zatajili? Če ste pa iz srca govorili, potem lahko z mirno vestjo potrdite jezikovne naredbe, ter potem tudi rešite lahko obravnave z Ogri. Dalje pravite: Zatožba zoper Badenija je padla vsled glasovanja Poljakov in duhovnikov. Čudim se le temu, da vaša stranka, ki šteje okoli 200 pristašev, ni mogla premagati — duhovnov! To je smola! Ali nemška strast ima druge pojme o — pravici ! Toda dovolj o g. Ghonu ! Čestitam ! Imeli ste dober dan. Odkod je pa veter pihal? Za njim je govoril dr. L e miš, — to ti je še-le raca! Poslušajte, kaj je rekel: „Zjedinimo se zoper — klerikalce; ti so naši sovražniki". No, to je odkritosrčno govorjeno, ne vem pa, komu na čast! Tega pa g. dr. Lemiš vendar ne more pozabiti, da se je naš vrli poslanec č. g. Lamb. Einspieler tedaj, ko so Lemiš in drugi razgrajači in pijani kričači tako ropotali v državnem zboru — smijal in ploskal, ko so razgrajalce odstranili. Čuditi se je le, da ni navzočih kateri g. Lemišu na shodu se odrezal: ko bi mi kmetje bili v državnem zboru navzoči, bi ne samo ploskali, da vlada tako postopa zoper — pijane razgrajalce (za 10 gld. na dan!), ampak mi bi jih sami prijeli, ter prav po kmetsko jim pokazali — duri za vselej ! Dalje pravi dr. Lemiš: da je ostala bogata » (Spisal J. B,.) (Dalje.) Goste je pozdravil župan dr. P o dii p ny, ki je v onih dneh pokazal, da si je zlata Praga izvolila vrlega moža svojim poglavarjem in ki se je s svojim ponižnim, ljubeznivim obnašanjem prikupil vsem udeležencem. Pozdravljal je z iskrenimi besedami od vseh stranij došle goste „lepi del cveta slovanstva, ki vas imenujemo brate svoje, najboljše in najdražje sorodnike svoje". Poudarjal je, da smo prišli slavit jednega najboljših mož vseh stoletij, Er. Palackega, ki si je za slovanstvo pridobil nevenljivih zaslug. Da spoštujemo in častimo zasluge tega moža, to nas druži v teh dneh, vkljubu različnim političnim razmeram, v katerih se nahajamo! Druži naj nas to i v bodoče trdno in krepko! Za krasni vsprejem so se zahvaljevali razni govorniki. V imenu Slovencev je govoril g. Drag. Hribar iz Celja. Pozno v noč trajalo je živahno gibanje, videli smo že tu, da smo prišli med brate, da vsi, ki smo se tam zbrali, smo jedne matere Slave sinovi! Slavnost v muzeju kraljestva Češkega. V soboto 18. junija vodila nas je prva pot v krasni muzej kraljestva češkega. Na vaclavskem političnem boju se je potegoval za samostojnost in neodvisnost svojega nàroda. Ko je govornik med burnim odobravanjem končal, padla je zavesa od Palackove sohe. Razni govorniki, zastopniki učenih družb itd. so na-to proslavljali spomin slavnega Čeha. Izmed Jugoslovanov sta govorila vseučiliščna profesorja dr. V. Jagič iz Dunaja in T. S mi či klas iz Zagreba. General A. Komarov je v imenu mesta Petrograd položil srebrn venec na soho. S prebiranjem došlih brzojavnih pozdravov in s slavnostno pesmijo končala je prepomenljiva slavnost, ki po svojem sijaju ostane v živem in trajnem spominu vsem, ki so se je udeležili! Slavnostna pojedina. Na Zofijinem otoku zbrali so se popoludne gostje na slavnostno pojedino ; bilo nas je nad 400. Prav po kneževo so nam postregli; kmalu zapletli so se vsi v živahne razgovore, saj je imel vsak toliko vprašati, toliko pripovedovati. Za zabavo je skrbela izvrstna godba, za želodec bilo je izvrstno poskrbljeno, saj češka kuhinja in češke kuharice slovijo po vsem svetu. Pri obedu spregovorili so razni gospodje dolgo vrsto napitnic. Govorili so zopet zastopniki raznih slovanskih nàrodov, navdušeno ter iskreno in burno je vse pozdravljalo lepe in pomenljive besede. V vseh slovanskih jezikih pozdravljali so velike zasluge Palackega, spodbujali za slovansko vzajemnost. Posebno častitljiv in ganljiv je bil trenutek, ko se je vzdignil stari, a še vedno čvrsti voditelj češkega nàroda, dr. Ladislav Rieger; vse je ploskalo, mu živahno klicalo in v nàrodovi službi ter trdem delu za ljubljeno namestju trla se je množica ljudstva, pozdravljajoča goste, ki so se vozili v muzej. Muzej je krasna stavba z bogatimi zbirkami. V veliki dvorani, takozvauem „Pantheonu“, je priredila kraljeva družba znanostij, muzejsko društvo, češka Fran-Jožefova akademija in češko vseučilišče veliko slavnost v spomin Palackemu. Tam se je tudi odkril bronast spomenik njegov. Odlična družba zbrala se je ob tej slovesnosti in srce se ti je širilo, ko si gledal v tolikem številu zbrane sinove velike matere Slave tam od Adrije, Save in Drave, od Dnjestra in Visle, od bele Moskve in Neve, od Vltave in Labe. Slavna imena slišal si tli imenovati. Mnogi so prišli v slikovitih nàrodnih nošah, javni uradniki v blestečih uniformah in z znaki svojega dostojanstva. Tam ob sohi pa so stali služabniki vseučilišča v zanimivih srednjeveških oblačilih. Cesarjev namestnik, deželni glavar, zastopniki naučnega ministerstva itd. bili so navzoči. Ko je društvo „Hlahol“ odpelo slavnostno pesem „Dnes Matko Slavo", pozdravil je predsedujoči grof H ar ah vse, ki so se zbrali, da skupno slavijo „očeta domovine". Slavnostni govor je govoril vseučiliščni profesor dr. To m ek, učenec in sotrudnik Palackega, znani mojster avstrijske in češke zgodovine. Poudarjal je, koliko zaslug si je pridobil češki nàrod v srednjem veku, našteval slavne d6be njegove, potem pa opisoval prevažno delovanje Fr. Palackega, ki je toliko pripomogel, da se je češki nàrod v našem stoletju zopet prebudil in povzdignil do tolike moči in slave. On je likal češki jezik in kazal, da ga morejo rabiti tudi v znanstvenih spisih. Kot zgodovinar slikal je nà-rodu njegovo minulost in budil nàrodno zavest, v Opominjajte se Oiril-lVIetodo^ve dLrnž:l>e! severno-zahodna železnica v rokah Židov, so krivi duhovniki; in kolikokrat se vlači to očitanje po ustih liberalcev. Vprašam pa, koliko tisočakov židovskih pa so nemški-liberalci in drugi židovski hlapci ter uredniki nemških listov takrat vtaknili v žep, da so glasovali, agitovali in pisali — za Žide. Duhovniki (le nekateri — slovenski sploh ne) so glasovali na sličen način, kakor so letos glasovali za neki manj koristni predlog, ker njihovi glasi, bodisi proti ali za, itak nič ne izdajo. Liberalci so pa takrat imeli večino, torej bi Nemci prav lahko ovrgli celo stvar, — če bi ne stali v mezdi Židov! — Mislim, da se „Kmetski List" o tem ne bo več oglasil! Naravnost smešna pa je trditev dr. Lemiša, da je obštrukcija za časa Badenija rešila — Avstrijo. Ne vem, ali je g. doktorja — luna trkala, ali pa poslušalce. O pamet! In na tako sramotno besedovanje se izreče enoglasna zaupnica in pohvala! Ubogo ljudstvo zapeljano ! Pa še druge „modre in lepe“ stvari so se slišale na tem shodu. Poslušajte: «Odločitev Galicije, Bukovine, Dalmacije iz naše državne polovice je brez ugovora potrebna, ne moremo razumeti, zakaj vse druge dežele plačujejo za omenjene zadolžene pokrajine." — Oprostite g. Lepušič, da jaz tudi neko „modro" zinem. Omenjene dežele so — slovanske; Nemci nimajo tam prav nobenega vpljiva. Te dežele pošiljajo slovanske poslance na Dunaj, te dežele dajajo Avstriji zmirom bolj slovanski značaj, te dežele branijo Nemcem požreti kar vse avstrijske Slovane ! Torej proč ž njimi, da postane Nemec edini gospodar; ker so slovanske, motijo Nemce, ne pa ker so premalo bogate!! Bukovina in Dalmacija več dobička prinašata, kot nekatere druge dežele v Alpah — čeravno so nemške. Galicija sama na sebi je dovolj bogata, le pravega reda in prave vlade manjka, sistem je kriv, da propada galicijsko poljedeljstvo ! — Dà ! ko bi teh slovanskih dežel ne bilo, bi Nemec kmalu požrl — Slovence in morda tudi Čehe ! To bi bila slastna jed — pruska! Zaradi tega jih hočejo izključiti. Dragi resnicoljubni čitatelj „Mira“, imej še nekaj potrpljenja. Še nekaj sem našel v «Kmetskem Listu". Zadnji g. govornik je na omenjenem shodu še nekaj povedal; on je rekel: «Obsodim vsak napad proti veri (prav lepó!), nočem pa trpeti, da se vera v politične vsakdanje vprašanje meša." Za to izpoved smo pa res hvaležni. To je odkritosrčno govorjeno ! Torej politika brez vere, javno življenje brez vere, brez cerkve, brez Boga; vera je zasebna reč, le za babice, in temne kamrice, in morda še tudi — za na smrtno postelj !-------- Taki so ti gospodje! Ti so, ki jih hvali in poveličuje «Kmetski List" ; dà, «Kmetski List" pleše, kakor se njim poljubi piskati ; ti gospodje so delali obstrukcijo, ti so, ki Slovencem nič ne privoščijo ; ti, ki duhovnike zmerjajo ; in glejte ! ravno ti gospodje pravijo — čudo nad čudom — na istem govoru, da so — pravi katoličani ! Kajti g. govornik pravi kar za prej omenjenimi besedami: „Mi smo bolji kristjani kakor (!) klerikalci (torej kristjani: to se pravi, pravi verniki Kristusa, ki je ustanovil cerkev in duhovstvo, zakramente in posvečevanje praznikov — tudi za nje ! — ta opomba ni odveč —); kajti . . . klerikalci so se pobratili celo v Pragi z grško-zjedinjenimi Kusi!" Ubogi g. govornik, tak kristjan ste, da ne veste, da so grško- Ijudstvo osiveli mož-prvak spoznati je moral ob tej priliki, da ni delal zastonj! V imenu Slovencev je govoril ljubljanski župan g. Ivan Hribar, proslavljajoč zasluge Palackega, ki nam je izgled, kako se treba boriti za nàrodovo samostojnost in svobodo! Slavnostna predstava. Zvečer zbrali smo se v prekrasnem nàrodnem gledališču, ki je ta večer proslavljalo stoletnico rojstva Palackega in počastilo slovanske goste. Bogato razsvitljeno gledališče bilo je polno odličnega občinstva pražkega in slovanskih gostov, ki so zasedli najodličnejše prostore. Po slavnostnem prologu, katerega je prednašala igralka gospa 0. Sklenaf-Malà, navduševali smo se ob krasni godbi Smčtanovi. Gledali smo izborno sestavljene žive podobe. Predstavljali so opero «Libuša", jedno najslavnejših del Smetanovih. Ob istem času, ko je bila v gledališču predstava, bilo je mesto lepo razsvitljeno. Nebroj ljudstva se je pomikalo po ulicah, a vse v najlepšem redu, ne da bi imela policija kaj opravka. Tako se vede ljudstvo, ki je dobro izgojeno. No, in vendar pravijo oholi kričači, da to ljudstvo je «mindenverthig", «manjvredno", a to zato ker noče biti -— podlaga tujčevi peti, t. j. nemškemu kopitu ! Po predstavi v gledališču je pogostila «Meščanska Beseda" došle goste. (Dalje sledi.) zjedinjeni (namreč s papežem) iste vere kakor mi katoličani, da so naši bratje v Kristusu, — kar vé vsak šolar! — in da se vi, kot «pravi kristjan" z mirnejšo vestjo bratite ž njimi kot — s protestantskimi Prusjaki ! ! H koncu pa še nekaj. 7. številka «Kmetskega Lista" ima — 278, reci: dvesto in oseminsedem-deset napak, slovniških pogreškov!!— Da Nemcev ni sram, da oni, ki se imenujejo velerazsvitljeni, ne morejo skrpati kaj boljšega! Predlogom pristaviti pravilne sklone, besede staviti po slovensko, sklanjati kakor zahteva slovenski jezik — zna vsak otrok, ki ga je mati učila slovenski, če tudi ne vé, kaj je slovnica; potem pa se še predrznejo trditi, da ima «Kmetski List" «pravo" slovenščino. Če kak Slovenec napravi v družbi kako napako zoper pravila nemškega jezika, se mu «olikani" Nemci posmehujejo, tukaj pa napravijo olikani Nemci v enem javnem, od vlade potrjenem listu 278 napak — ! ! — Veste kaj urednik in urednikovi «Kmetski List": za 10 napak dobi šolar od učitelja — «nezadostno" ; za 15 napak že «čisto nezadostno" ; za 278 pa mora poiskati se nov red; najbrž — «svinje r e d“ ! ! A! pojte vi Nemci te vrste raji žalovat na Bismarkov grob, in ne pačite nam mile slovenščine ! ! M. Dopi »si prijateljev. Iz Celovca. (Naše srednje šole.) V sledečem podamo cenjenim bralcem nekoliko številk 0 koroških srednjih šolah v minulem šolskem letu. Celovška gimnazija je štela koncem leta 431 dijakov; od teh je bilo 356 Nemcev in 7 5 Slovencev, 418 katoličanov, 12 luterancev in 1 žid. Z odliko jih je izdelalo 73 (od teh jih je bilo v dijaškem semenišču 41!), prvi razred je dobilo 281 dijakov, izkušnje mora ponavljati 21 ; drugi razred ima 35, tretji 15 dijakov. Šolnine so dijaki plačali vkup 5827 gld. 50 kr., drugih doneskov 1193 gld. 20 kr. Štipendije je imelo 55 dijakov v skupnem znesku 4918 gld. — Zrelostni izpit je delalo 36 osmošolcev, 10 jih je dobilo odliko, 3 morajo izpit iz jednega predmeta ponavljati v 2 mesecih. — Gimnazijo v Št. Pavlu (5 razredov) je obiskovalo 119 dijakov, 104 Nemci ter 6 Slovencev. 13 dijakov je dobilo odliko, 72 prvi razred, 8 mora izpite ponavljati, 17 dvojko in 6 trojko. — Na realki v Celovcu je bilo vkup 251 dijakov in sicer 244 Nemcev, 4 Slovenci, 1 Lah, 1 Madžar, 1 Anglež; 229 katoličanov, 20 luterancev, 1 žid. Odliko je dobilo 11, prvi razred 165, skušnje ponavlja 25 dijakov; dvojko jih ima 37, trojko 12. Zrelostni izpit je delalo 10 dijakov, 2 z odliko, 6 s povoljnim uspehom, 2 ponavljata v 2 mesecih. — Beljaško gimnazijo je obiskovalo 181 dijakov, 168 Nemcev, 12 Slovencev, 1 Lah; 176 katoličanov in 5 luterancev. 33 dijakov je dobilo odliko, 113 prvi razred, 5 ponavljalne skušnje, 24 dvojko, 7 trojko.' Med vsemi 982 dijaki, ki obiskujejo koroške srednje šole, je torej samo 97 Slovencev. Vsakdo mora reči, daje to veliko, veliko premajhno število. Kaj mu je vzrok? Zlasti neznosno slabe razmere na naših ljudskih šolah, na katerih se otroci potrapajo, ne pa izomi-kajo, dalje tudi slabo gmotno stanje prebivalstva in to, da se mnogo dijakov potaji in izdaje za Nemce. Da bode boljše, zató skrbite vi slovenski stariši in vsi rodoljubi. Iz Velikovca. (Nov prostor za konjski trg.) Tukaj imamo sicer lep in velik živinski trg, ali za prodajanje konj nismo imeli dozdaj nobenega posebnega prostora. Kupčija s konji se je dozdaj vršila v hlevih in dvoriščih raznih tukajšnjih gostiln, kar pa dostikrat ni bilo na korist kupčevalcem. Zavoljo tega je naš občinski odbor sklenil, tudi za konjsko trgovino poseben prostor omisliti in sicer poleg novega živinskega trga. Dotična, za to pripravna njiva, ki je lastnina kolegijatnega kapitelja, bo se v ta namen ali v najem vzela ali pa kupila. Iz Rude. (Rogoviljenje nasprotnikov.) Toliko ljudij stari višnjaški grad, lastnina barona Helldorfa, že dolgo ni videl med svojimi sivimi in zapuščenimi zidovji, kakor v nedeljo 17. julija popoludne, ko so siidmarkovci tu sem svoj izlet napravili. Da so ravno ta kraj si izvolili, ni težko uganiti; na Kudi imajo že nekaj svojih prijateljev in nekaj bi jih še radi pridobili, sploh bi cel kraj od Gruče do Krave radi ponemčili. Zbirali so se pri Žabnarju na Rudi, kjer so s streljanjem in godbo prav slovesno bili sprejeti. Vreme je bilo lepo in je precej gospode iz Pliberka, Velikovca, Št. Pavla in drugih krajev privabilo. Koliko je tem ljudem mar za božjo službo, so pokazali že s tem, da so dvakrat pustili g6diti in tako pačili pobožnost ljudi v cerkvi. Po žegnu je šlo vse na grad, kjer so bile mize, stoli in hladno pivo za utrujene in žejne goste pripravljeno. Tam se je godlo, pelo in govorilo, seveda vse nemško in na nemštvo. „Hajl“ so klicali iz vseh grl in tudi «hajl Wolf" se je upilo. Kdor ve, kaj je Wolf v državnem zboru počenjal, ne bo temu možu „hajl“ klical, temveč «fej te bodi“. S tem so hajlovci dosti na znanje dali, kakšnega duha so, dosti žalostno je pa tudi za nekatere Rujane, da take «hajlovce" vabijo in poslušajo. Iz pliberške okolice. (Žalostna znamenja.) Veliko je krajev na Koroškem, ki so popolnoma napojeni z liberalnim protiverskim duhom. Kam ljudi ta duh privede, vé in vidi vsakdo, kdor ima oči in še ni izgubil svoje pameti. Vera gine, ž njo poštenost, a gospodarstvo gre krepko — nazaj ! Kdor bi tega ne hotel verovati, naj pogleda na-tanjko časopise, kjer se nahajajo naznanila dražb, in našel bo, da «voben" ravno tam najkrepkejše poje, kjer najglasnejše zvoni liberalni zvonec. Naš okraj je bil do malega še nekaka izjema. Ali prikazala so se znamenja, od katerih ni nič dobrega pričakovati. Novi lisjak «Kmetski List" se pri nas močno razširjuje, in kaj to pomeni, vé vsaki, ki je imel priložnost pogledati v predale te svinje-redske zmesi. «Mir" je že poročal, da je v Vo-grčah tako lisjaško gnjezdo. Danes moram omeniti drugi slučaj. Pri Božjem Grobu dobivlja «Kmetski List" tamošnji učitelj P. ter osrečuje s tem novim evangelijem razne kmetske hiše! In kdo ga nosi okoli? Čujte in strmite! To nikdo ni drugi, kakor „mežnar“ pri romarski cerkvi, ki je ob enem tudi — dekanijski sluga!! Čudno se nam še to zdi. Učitelj P. je znan kot strasten nasprotnik slovenščine, akoravno je sam sin slovenskih starišev. Da bi se bil spreobrnil, o tem nič nismo slišali. Ker pa razširjuje «Kmetski List", ki vendar hoče biti slovenski (?) pisan, bode pač resnica, da njemu in več drugim učiteljem Tera še bolj smrdi, kakor slovenščina. Žalostno je le, da ljudje, ki se vendar pri vsaki priložnosti opominjujejo in svarijo, nočejo spoznati nesreče, ki jim preti po slabih časopisih. Tako daleč smo že prišli, da se bere v prej poštenih slovenskih hišah, kakor n. pr. pri M. zdaj protiverski «svinjered" ! Res žalostno! Iz Dholice. (Romarji pozor!) H kapelici sv. Jožefa v naši župniji pride vsako leto veliko romarjev, zlasti iz slovenskih krajev. Precej denarja se je do zdaj že nabralo, tako da smemo upati, da se bo v kratkem začela cerkvica zidati. Kakih 15 metrov od kapelice pa je tukajšnja občina (!) postavila svojo nabiralnico, to je na potu, kateri pride iz Vrbe. Da romarji ne greste na limanice, vas s tem opozarjamo, da le z darili, katera se najdejo v nabiralnici v kapelici, pripo-magate k zidanju nove cerkvice sv. Jožefa. Kar darujete v nabiralnico zunaj kapelice, to porabi občina. Zatorej pozor ! — Radovedni, kakor že smo, pa vprašamo, s kako pravico občina postavlja svoje nabiralnike ob javnih potih?! Iz Bori ob Zilji. (Veliki požar.) Hud požar uničil je dve tretjini prijazne, lepo ležeče vasi G o-riče ob Zilji. Bilo je v sredo, dné 27. julija, ob 7. uri zvečer, ko je strela udarila v «Šišnjakov" skedenj, ki leži skoraj ravno sredi vasi. Hitro je bil celi skedenj s hišo vred v ognju, in odtod se je potem ogenj tako hitro razširjal na vse strani, da je bil dve uri pozneje pravi požar že končan. Tako je pa tudi prišlo, da so ljudje komaj živino zamogli rešiti. Poginilo je v ognju samo kakih 8 prešičev, potem ena krava, ki je bila sicer iz svojega hleva izpuščena, ki je pa potem letela v neki drugi goreči hlev, kjer je prej bila doma ; eno kravo je pa strela ubila, ko je udarila. Od drugih rečij, kakor hišne oprave in oblačil so zamogli samo nekateri nekaj rešiti, drugi pa čisto nič, tako da so drugi dan potem morali potrebnih oblačil si izposoditi. V srce so se morale vsakemu usmiliti posebno nekatere matere, katere so iz gorečih hiš komaj odnesle svoje otroke in katere so potem milo tožile, da jim nič ni ostalo, kakor obleka, katero so ravno imele na sebi in otroci v naročju. Pogorelo je 22 hiš z gospodarskimi poslopji ter malone vso opravo in krmo. Škodo cenijo na 109 tisoč goldinarjev. — Prišle so sicer požarne hrambe pomagat; prva je prišla tukajšnja borolska požarna hramba; ali kaj hoče ena sama storiti, ko gori že pol vasi, ko pomanjkuje povsod vode in ko so hiše s skednji vred tako tesno vkup zidane, kakor v kakem mestu, da, sredi vasi so še bolj gosto postavljene. K sreči so prihitele na pomoč požarne hrambe iz cele okolice, po železnici celo iz tri ure oddaljene Bistrice. Združenim močem posrečilo se je vendar, ogenj omejiti in en del vasi še rešiti, tako da imajo ljudje večjidel za silo še kako prebivališče; sicer bi morali vas zapustiti in si kje drugod začasno stanovanje poskrbeti. Tudi cerkev je bila posebno takrat v hudi nevarnosti, ko je gorelo cerkvi najbližje „Ribič“-evo posestvo, in ko se je veter z dimom in plamenom vred obrnil proti veliki podružnični cerkvi. Že so bile glavne reči iz cerkve spravljene, ko se je k vsej sreči veter obrnil zopet proti tistemu delu vasi, kjer je malo prej že vse pogorelo in kjer ni mogel več škodovati. Ta nesreča je tem večja, ker je že pred 11. leti pogorelo gosp. cll*UJ9»tVTl ! fPlP’ Pristopite slovenskemu kat.-pol. in več kakor pol vasi, tedaj tudi veliko od sedanjih pogorelcev, in ker že takrat nekateri niso zamogli svojih hiš popolnoma dozidati ali pa so zabredli v velike dolgove. Vzrok pa, da pri vsakem požaru toliko hiš pogori, je prej omenjeni, ker je namreč premalo vode in ker so hiše preveč vkup zidane. Zavolj tega je po prejšnjem požaru sedaj že vpo-kojeni deželni predsednik ljudem nujno svetoval, nekatere hiše v vasi opustiti in jih kje drugod zidati. To se takrat ni zgodilo, vendar zdaj so tudi že ljudje to nepriliko spoznali, in nekateri od pogorelcev bi radi prodali svojo hišo, oziroma prostor, kjer je hiša stala in sicer za čisto malo ceno, ko bi jim je le kdo dal. Tako n. pr. hoče Šišnjak, kjer je strela udarila, za svoj prostor menda imeti samo 300 gld. Bilo bi to gotovo celi vasi v korist, ko bi se to v resnici tudi storilo, dà, bila bi tudi dolžnost posvetne oblasti, delati v tem smislu ; kajti samo potem bode pri kakem bodočem požaru mogoče, ogenj omejiti in se posebno tako velike nesreče obvarovati. Dostavek. Celovška hranilnica je darovala za po-gorelce 1000 gld., beljaška pa 432 gld. To svólo je posl. Ghon sam razdelil med ljudi. To porabijo nemškutarji, češ: glejte, tako pomaga nemškonacijonalni poslanec, kaj pa stori Grafenauer? — Na tako nesramno pisarjenje odgovarjamo: Iz tujih žepov je lahko dajati in Ghon-u se prav nič ni treba ponašati. Beljaško hranilnico le preveč podpirajo tudi Slovenci, zato je v oni svóli tudi slovenski denar! — Svoje rojake pa opozarjamo na poziv na zadnji strani ! Od nekod. (Kaj hočejo naši nasprotniki?) „Koroški Slovenci sploh nimajo bodočnosti, njihovi buditelji in voditelji so sanjači, kateri le varajo kmeta in mu škodujejo, kjer le morejo, zapeljujejo ga le za svoj žep in osebno korist1'. Tako nekako pišejo in se repenčijo ob vsaki priliki za-griznjeni naši nasprotniki ; tako bereš vsaki čas po njihovih listih. Posebno pa se zadirajo v slovensko duhovščino. Na njo merijo večinoma vsa podla in nesramna obrekovanja, ki jih stuhtajo popolnoma neosnovano naši nasprotniki in jih kvasijo po svojih listih, kakor so: „Bauernzeitung“, „Karntner Nachrichten", „Freie Stimmen" in mlado za njimi capljajoče dete rKmetski List". Različni so načini, kako uganjajo naši nasprotniki, da le prevarijo nevedno množico in jo šuntajo proti duhovnom. Nič jim ni sveto, vsako. ČPtlldi tal™ npararrinn «rp.d-stvo, jim je dobro in pripravno, samo da blatijo in onečaščajo dobro in pošteno ime ljudij, kateri niso zakrivili drugega, nego da se zavedajo svoje slovenske nàrodnosti in da se potegujejo za pravice zatiranega nàroda slovenskega. Po shodih, ki jih napravljajo naši nasprotniki med slovenskim ljudstvom, po šolah, kjer se vzgojuje naša deca, v liberalnem in nemškonacijonalnem duhu, pri volitvah, kjer podkupujejo slovenske volilce z denarjem in žganjem (kaka sramota za izdajice, katere se vsedejo na nastavljene limanice!), povsod se trudijo na vse moči,’ da bi pretrgali in razdejali vezi ljubezni in spoštovanja, katero je gojil dosedaj slovenski kmet do svojih pravih prijateljev, do rodoljubnih duhovnikov slovenskih. O teh trosijo naši nasprotniki med ljudstvo laži in zavijanja, katera presegajo dostikrat meje dostojnosti in olike in katera kažejo njihove namene v pravi luči. A vprašajmo, kaj hočejo prav za prav naši nasprotniki iz sovražnega, nemško-nacijonalnega bauernbundarskega, liberalnega in socijal-demokratičnega tabora? Odgovor ni težaven. Uničiti iu porušiti hočejo ugled in poštenje, ki ga uživa še slovenski duhovnik pri slovenskem ljudstvu, kakor se jim je to.že žalibog deloma posrečilo pri svojih rojakih. To je njih prvi namen. Ko so dosegli to, ko so iztrgali iz poštenega slovenskega srca najdražji zaklad, sveto vero, vzeti mu hočejo še drugi neprecenljivi biser, materni jezik slovenski. In ko so mu izruvali te dve dragi svetinji, kateri hrani in čuva vsak nàrod z največjo pazljivostjo in najsvetejšim poštenjem, potem si mislijo, bo slovenska Koroška takšna, ka-koršno si jo želč naši laži-prijatelji, namreč popolnoma pripravna in zrela za združitev z Veliko-nemčijo. Saj si tja že zdavna želč, že davno jim Avstrija, kjer uživajo gotovo največ dobrot in ugod-nostij, ni več prava domovina. Zategadelj pa hočejo uničiti zadnji steber, na katerega se upira sveta vera in slovenska narodnost pri našem še dosedaj dobrem ljudstvu, podriniti hočejo slovenskemu duhovniku tla njegovega političnega delovanja. Ker so jim duhovniki na potu in jim za-braujujejo, da ne morejo izvršiti iu uresničiti svojih nakan in namenov, trobijo vedno staro pesem, naj duhovnika zunaj cerkve gospodarske in politične razmere nič ne brigajo. Z lepimi, vendar pa laž-njivimi besedami ter mnogokrat z nesramnim zavijanjem hočejo puhle glavice ljudstvu dokazati, da so le duhovniki krivi vseh nesreč in obupne nezadovoljnosti, v kateri se nahaja dandanes kmetsko ljudstvo. Toda gospodje le počasi! Dokazati ne morete nič, pač pa vam nasprotno vsak človek lahko ovrže, da ste ravno vi zapeljali voz v blato, iz katerega sedaj ni rešitve. Iz vseh vaših obrekovanj pa zveni vsa zloba in hudobija, iz vseh lažij se vidi, da hočete našega kmeta spraviti v gra- bežljive roke gladnih židovskih pijavk. Ce imate res tako gorko srce za kmeta, kakor trdite pri vsaki priliki, na vsakem shodu, če se res toliko brigate za to, da bi se poboljšal žalosten položaj ubogih in brezpravnih delavcev, kakor ste to obetali ob času volitve g. Lemiša, zakaj pa so potem vaši nemško-nacijonalni poslanci, vaši voditelji in bogovi, z obstrukcijo in ropotanjem v državnem zboru preprečili toliko važnih in koristnih predlogov, po katerih bi vsaj nekoliko pridobilo nižje ljudstvo? To je najjasnejši dokaz, da za ubogega kmeta in brezpravnega delavca niste storili dosedaj ničesar in da je vaš izgovor, s katerim se hočete oprati pred svetom, češ, vsled naredb je v nevarnosti vse nemštvo, le gole besede, ki so naravnost smešne in malo častne za vašo mogočnost, s katero se bahate pri vsaki priliki. Tisočake, ki jih je pogoltnil državni zbor, katerih vsled rogoviljenja nemško-nacijonalnih hujskačev in socijal-demokra-tičnih voditeljev, ni storil čisto nič za kmeta in delavca, potrebovalo bi krvavo siromašno ljudstvo, katero trpi in prezebuje od zime in gladu. Taki so tedaj, drago slovensko ljudstvo, tvoji prijatelji, kateri te le tedaj vidijo in poznajo, kedar te potrebujejo in te lahko porabljajo za svoje sebične in požrešne namene, drugače pa se za te ne brigajo popolnoma nič. Ce pa se kdo predrzne in upa tako daleč, da pokaže priprostemu nàrodu njegove lažiprijatelje v pravi luči, tedaj nastane seveda grozen krik in vik po vseh nam sovražnih listih, ki obrekujejo in blatijo na vse moči pošteno ime slovenskih duhovnikov, ter zavijajo na vse mogoče načine (kajti v tem so mojstri), samo da bi odvzeli slovenskim voditeljem vso čast in poštenje, katerega uživajo pri slovenskem ljudstvu. Ako pa to dosežejo, potem gorje ti, slovenski kmet, tedaj si izročen na milost in nemilost svojim najhujšim sovražnikom. Dersteljski !*olitičnt pregled. Avstro - Ogerska. Posvetovanja minister-skega predsednika z nemškimi strankami niso imela nobenega vspeha. Političen položaj je zato čisto nejasen in ugibanja raznih listov prazna. Pprpj ministru MfyS. Tòfo^tmeà Avstrijo InOger-sko dela visoki gospodi mnogo preglavice. — Ne-povoljen kakor vselej je položaj Jugoslovanov. Naši zaupniki so na Dunaju zahtevali, da se jugoslovansko vprašanje reši zajedno s češkim in moravskim. V istem smislu se je izrazil tudi dr. Ferjančič na učiteljskem banketu v Ljubljani. Vladni listi sedaj odgovarjajo, da naj mirujemo s svojimi zadevami, kajti vlada ima dovolj dragih skrbij. Vidi se, da se gospodje še vedno nočejo ozirati na naše pravične zahteve. Ako ima vlada čas, pobirati od Jugoslovanov vsako leto denarni in krvni davek, imeti bo morala tudi čas, da se ozira na naše zahteve. Mi nismo in nočemo biti v Avstriji sužnji, ampak jednakopravni državljani. Ako vlada tega ne ve, naj ji povedo naši poslanci. — Bismark je umrl. Ta novica vznemirja sedaj celo Evropo. Proti jednajsti uri po noči je izdahnil v Friedrichsruhe svojo dušo, star 83 let. Bismark je ustvaril nemško državo. Nemci so v njem videli moža, ki bi še tudi njih mogel rešiti iz avstrijske države ter jih priklopiti k nemškemu cesarstvu, zato so ga proslavljali na vse mogoče načine in pri vseh priložnostih. Katoliški Slovani pa nikdar nismo bili in ne bomo častilci Bismarkovi. On je preganjal nemške katolike, po-nemčeval poljake, ponižal leta 1866. našo ljubo Avstrijo in v vseh svojih podjetjih ni poznal pravice in resnice, ampak le laž in silo. Kar je storil za Nemčijo, nam Avstrijcem ni v korist, ampak v škodo. Zato avstrijski Slovani stojimo hladnega srca ob Bismarkovem grobu ter odločno obsojamo početje avstrijskih Nemcev, ki ne poznajo nobenih mej, da kažejo svojo „žalost“ nad smrtjo Bismarkovo. V tem postajajo prav otročji na jedno stran, na drugo pa je njihovo početje naravnost veleizdaj sko! Kako otročji so, kaže to, da hočejo sedaj nositi črn pas okoli leve roke in v suknji umetno narejene črne plavice ali pa pristne plavice (pezdec) zavite v črno kopreno. Da pa se tudi pije v žalost (pri takozvanih salamandnh), je pri Nemcih že itak stara navada. o v i é a r. Na Koroškem. (Devetdesetletnica.) Milostlj. gosp. Lovro Serajnik, prošt v Tinjah, praznoval je dné 6. t. m. devetdesetletnico svojega rojstva. Devetdeset let! To je v človeškem življenju redka, dolga doba. Zdrav in čil dočakal jo je častitljivi starosta koroških Slovencev, mož, ki je po svojem iskrenem rodoljubju, po mladeniškem navdušenju za slovanstvo svitel vzor mlajšemu rodu! Ob godu njegovem se zató s slavljencem veselimo vsi koroški Slovenci ter prosimo Boga, da nam diko našo in ponos naš, mil. gosp. prošta Serajnika ohrani zdravega in čilega še mnogo, mnogo let! — (Šestdesetletnico mašništva) sta dné 31. julija t. 1. obhajala v Celovcu preč. gosp. stolni dekan Gregor Schellander in vpokojeni mestni župnik in častni kanonik Alojzij Fischer. Prvi je star 83, drugi 85 let. — (Duhovske zadeve.) C. g. J. Palle, župnik v Moričah, je dobil župnijo Dole v dravski dolini; č. g. H. Deutl, kaplan v Št. Lenartu, župnijo Št. Peter pri Reichenfelsu. — Razpisane sta do 9. sept. župniji Št. Štefan ob Zilji in Prebl. — V stolni pokoj je stopil č. g. Jož. Šturm, župnik v Gradeneggu. — Prestavljen je g. kaplan Franc Sattler iz Prevalj v Kapljo ob Dravi. — C. g. Drag.Hraba, provizor v Dolih, je prestavljen za kaplana v Prevalje.— Novomašnik g. Y. M ar ki et ne gré za kaplana v Prevalje, marveč v Berg. Dijakon 0. Rassler bode pomagal v dušnem pastirstvu v Prevaljah. — (Bismarkovanje.) Smrt velikega nasprotnika Avstrije, Slovanov in katoliške cerkve, Bis-marka, je zmešala tudi našim nacijonalcem glave. Za vsakega Avstrijca žalostno, na drugo stran pa skrajno smešno je, kar počenjajo ti ljudje. Studi se ti, kako po svojih listih in govorih proslavljajo svojega umrlega „boga“. V celovškem mestnem zboru je župan Neuner proslavljal Bismarka in same žalosti so razobesili na mestni hiši črno zastavo. Ali ni oblasti, ki bi te gospode enkrat odločno poučila, da živč še v Avstriji? A če jim td ne ugaja več, naj le poberó svoja kopita in romajo v blaženi „rajh“. Nacijonalci nosijo sedaj „črn“ pezdec, namreč umetno napravljen ! V Celovcu so napravili spominsko slavnost. Govoril je posl. Dobernik. Žalovali so toliko, da so celo na pivo pozabili. Čudež pri teh Ijudéh! * Političen shod v Ribnici nad Velikovcem dné 7. t. m. je bil dobro obiskan ter se je vršil v najlepšem redu. Več prihodnjič. — V Velikovcu so dné 7. t. m. zopet „hajlali“ in „sudmarkovali“, t. j. izzivali Slovence. Mesto je bilo v zastavah, največ frankfurtaricah ! In ti ljudje živijo malone vsi od slovenskih kmetov jz akoihu^^poceTje in s tJfiijVhiUddffei pitali vaše nasprotnike? Lahko vam je mogoče, jih zapustiti ter postaviti na suho. Dober pripomoček zató je snovanje kmetskih z a d i u g ! — Tomanovo posestvo v Št. Tomažu pod Celovcem je kupila tvrdka Ganz in tov. za 42 tisoč gld. Socijaldemokratični poslanec Schramel je govoril na shodih v Celovcu, Borovljah, Velikovcu itd. Zabavljal je največ črez duhovnike iu cerkev, lepo prizanašal pa židovskim bogatinom. In s tem naj je delavcem pomagano? — Medvedov ob koroško štajerski meji še niso zasledili. Pri Plesniku in Robniku so raztrgali več goved. — Pogorela so gospodarska poslopja v Fischelnovi tovarni (Groznik) pod Celovcem. Škode je 50 tisoč gld. — Pasjo dirko napravijo dné 15. t. m. na Križni gori. Celovčani vedo, da smo v pasjih dnéh. Na Kranjskem. Da proslavijo 50 letno vladanje presvetlega cesarja in obhajajo 10 letni obstanek učiteljske „Zveze“, v ta namen so se zbrali prve dni preteklega tedna v Ljubljani učitelji iz vseh slovenskih pokrajin. Ker so se zborovanja udeležili tudi nekateri češki in hrvatski tovariši, kričali so nemški listi, da bo to le „vseslovansko“ učiteljsko zborovanje. Zborovanja so se udeležili najvišji dostojanstveniki, ki bivajo v Ljubljani. Tudi ljubljanski škof je bil navzoč ter si je s svojim krasnim nagovorom osvojil srca vseh zborovalcev. Na Štajerskem. V Poljčanah so pri volitvi občinskega odbora zmagali Slovenci v III. in II. razredu; v I. razredu pa se volitve niso udeležili. Slava zavednim volilcein! — Spodnještajerski slovenski odvetniki so prosili za svojo odvetniško zbornico, ker se je splošna štajerska zbornica odvetnikov tako izzivalno obnašala, ko je bil Gleispach imenovan predsednikom nadsodišča v Gradcu. Seveda se Nemci zopet jezijo radi tega. Toda zakaj pa se ne vedejo v vseh skupnih zadevah, kakor je treba, da Slovenci ne bodo žaljeni ? Povsodi nas odbijajo, a kadar jo hočemo pobrisati, potem pa začnejo kričati na vse grlo. — Veliko pevsko slavnost priredi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave „Celjsko pevsko društvo",v zvezi s „Sloy. pevskim društvom iz Ptuja4 dné 13., 14. in 15. avgusta t. 1. Mestni magistrat prepovedal je ob-hod z razvitimi zastavami po mestu. Vkljubu temu se bo slavnost gotovo lepo izvršila! Na Primorskem. Živahno se gibljejo delavski krogi na Primorskem. Krščansko soeijalno društvo v Trstu, ki je imelo doslej le laške shode, je sklicalo sedaj že tudi prvi slovenski shod. Blizu 200 delavcev je bilo navzočih. Slovenski delavci nameravajo ustanoviti v društvu svoj posebni odsek. Tako je prav! — V Gorici so ustanovili katoliško delavsko društvo. Delavsko ljudstvo je treba dandanes organizovati, da si bo lažje priborilo svojih pravic. gUfr Naročajte in razširjajte „Mir66! Raznoterosti. Česa rudeèi bratci delavcem ne povedo? 1. Da je socijalna demokracija izrodek framason-stva in sovražnica vsake vere. 2. Da je socijalna demokracija orodje v rokah Nemcev, uničiti slovanske nàrode (Marks —- Kautsky). 3. Da materialistično naziranje in načelo skupne lasti pelje v najkrutejše suženjstvo. 4. Da hoče socijalna demokracija pod krinko jednakosti žensko ponižati pod živali s tem, da jo smatra skupni lastnini. 5. Da hoče socijalna demokracija s prosto ljubeznijo uničiti družinsko življenje. 6. Da hoče socijalna demokracija odpraviti vso moralno (lepo obnašanje) s tem, da proglasi vse kot moralično. 7. Da je osemurno delo le agitacijsko (rogovilsko) sredstvo socijalne demokracije, sicer pa neumnost (Debel). 8. Da so voditelji socijalne demokracije v veliki večini bogati kapitalisti, brezverske struje in židovskega pokolenja. 9. Da vlada v socijalni demokraciji absolutizem (neomejeno gospodstvo) voditeljev. 10. Da pobirajo voditelji socijalne demokracije od pri shodih in veselicah popite pive tako-zvano pivščino (Bierkreuzer) za „Mastfond“. Prošnja. Dné 27. julija ob 7. uri zvečer udarila je strela sredi lepe, prijazne, slovenske vasi Goriče ob Zilji. Vsled hudega vetra razširil se je ogenj na vse strani ter vpepelil 22 hiš s skednji in z drugimi rečmi vred, t. j. ravno dve tretjini vasi. Zgodilo se je vse to pa tako hitro, da ljudje razun par glav še živine niso mogli rešiti, hišna oprava in celo obleka je k večjemu delu vsa pogorela, tako da si je moralo drugi dan veliko ljudij potrebne obleke izposoditi. Ako poleg tega še pomislimo, da je še-le 11 let, odkar je skoraj ravno tem pogorelcem požar vse uničil, in da so ravno ti posestniki zadnja leta pri svojem zemljišču ob Zilji vsled povodnji veliko škode trpeli, je očividno, da je beda velika in nujna pomoč tu na pravem nusit,-ctvTijnažnioč.to veliko nesrečo kakor tudi okol-M a ti j a Majarja, in aa’ so-ive&apf» mdoliuba tega rodoljuba bili od te nesreče hudo zadeti, obrneta se podpisana tem potom na vse dobrosrčne Slovence, posebno pa rodoljube slovenske z uljudno prošnjo, da bi tem ponesrečenim rojakom z blagohotnimi prispevki kolikor mogoče pomagali. Darila prejema domači župnik g. A. Šturm v Borljah, kakor tudi upravništvo „Mir a“. Imena darovalcev, kakor tudi darila, se bodo v „Miru“ objavljala. Borie, p. Goriče ob Zilji, dné 2. avgusta 1898. Anton Šturm, Franjo Grafenauer, župnik. dež. poslanec. St 10.177. P © * | ^ J Dné 27. julija je v Goričah v Ziljski dolini, okraj Šmohor po blisku nastal požar, ki je uničil 22 hiš z gospodarskimi poslopji, z opravo in krmo. Ta požar je zadel prebivalce v Goričah tem bolj, ker je ta vas pogorela že prej dvakrat. Zavoljo velike potrebe, v kateri so pogorelci, obrača se deželna vlada na znano darežljivost de-želanov ter naročuje s tem, da naj se nabirajo po vsej deželi milodari potom občinskih predstojništev. Vse blage človekoljube vabimo s tem, da se udeležč le-tega nabiranja. C. kr. deželna vlada v Celovcu, dné 2. avgusta 1898. Ustnica uredništva. V Globasnico. Vašega odgovora na drzno klevetanje učiteljevo v „Karntner Nachrichten“ v tej številki žal nismo mogli več objaviti, ker je preobširen. Pride prihodnjič! Gosp. M. Hvala za poslano. Zelo ste nam vstregli in prosimo oglasite se večkrat! Pozdrav! Reberčan. Kaj pa z Vami? Dana beseda, — kje si? Bogdan. Poslano sprejeli. Hvala! Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.) Sodišče Celovec. Dražba Krenovega posestva Simona Smoleja v T ribi j ah je prenešenana dan 29. avgusta. (1857 gld.) Dné 25. avg. ob 11. uri, izba št. 85. Božičeva bajta Janeza Kanduta v R agi vesi, h. št. 9, vi. št. 119, d. ob. Gospa sveta. (770 gld.) Dné 27. avg. ob 11. uri, izba št. 85. Pirkerjeva kmetija Jan. Pradučnika v Vabči vasi, vi. št. 22, d. obč. Vab ča vas pri Canjčah. (5789 gld.) Dné 3. sept. ob 11. uri, izba št. 85., Weberlova kmetija J. Punčarta pod Križno goro, vi. št. 15, d. obč. Št. Martin. (10.016 gld.) Dné 29. sept. ob 11. uri, izba št. 85., posestvo Marije Mikš v Črezdolu, h. št. 1 ; vi. št. 29, d. ob. Vorde. (1101 gld.) Dné 6. okt. ob 11. uri, izba št. 85., posestvo Pavla Rainerja, p. d. Terčeja v Popračah, h. št. 8; vi. št. 16, d. ob. Ho 1 biče. (5824 gld.) Sodišče Borovlje. Dné 26. avg. Wallnoferjev mlin, vi. št. 65, d. ob. Gli nje. (6069 gld.) Sodišče Dobrlavas. Dné 25. avg. Perničeva kmetija, vi. št. 13, d. ob. Šmarjeta. (1855 gld.) Loterijske sreéke od 6. avgusta 1898. Gradec 16 63 37 75 81 Dunaj 80 13 32 38 90 Tržne cene v Celovcu. dné 4. avgusta. Ime blaga na bini e na hektolitre gld. kr. gid. kr. pšenica 5 35 6 69 4 31 5 39 ječmen 3 62 4 52 oves 2 71 3 49 hejda 5 22 6 52 turšica (sirk) 4 5 5 6 pšeno (kaša) 7 80 9 75 fižol — — — — repica (krompir) 1 — 1 62 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 1 gld. 65 kr. do 2 gld. — kr. kislo 1 gld. 10 kr. do 1 gld. 80 kr., slama po 1 gld. 30 kr. do 1 gld. 70 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 72 kr. do 76 kr. kila , maslo in poter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 121 do 145 gld. Naznanila. Služba cerkovnika in organista se takoj oddà. Pojasnila daje farni urad na Žihpoljah. Hiša na prodaj * LiFAIT?,sYvt&- Več pové Matej Simon na Od Si perja na Žihpoljah je velik črn pes, z dolgo dlako, ubegnil. Kdor ga vjame, naj ga proti dobri nagradi odda g. plem. Ehrfeldu, bankirju v Celovcu, ali pa pri „Si-perju“ na Žihpolji. Posestvo s hišo vred, Podkrnosom, dobro uro od Celovca oddaljeno, ki ima 40 oralov sveta, 60 birnov posetve in 8 oralov travnika, vse sladko, se prodà pod ugodnimi pogoji. Hiša je v dobrem stanu in obsega 4 sobe, 2 hrama, klet, 3 hleve in druge potrebščine. Več pové Jan. Zablačan p. d. Kutnik v Selah, p. Žrelec (Ebenthal) pri Celovcu. #a Iggjgggjjfft TU® Velika zaloga (miti železnih cevij za vodovode po tovarniških cenah pri Konradu Froschu v Celovcu, tovarna za kmetijske stroje. Ječmen kupuje in plačuje po najvišjih cenah tovarna za sladno in figovo kavo C. Wenger v Celovcu, Št. Rupertska cesta. £čoeS©čt©š*^i©ei©QO^ | Dr. Alojzij Kraut, | odvetnik v Celovcu, na benediktinskem trgu št.4., I. nadstropje. Uradne ure so od Vs9- do 12. ure zjutraj A in od 3. do 6. ure popoludne. * » W 1*5^ Ob nedeljah je pisarna zaprta. ^ Lepa kmetija na prodaj v Žitarivasi, blizu ceste in farne cerkve, vse v lepem redu, 30 oralov sveta, med tem največ lepe travničine, vse v lepem kraju tikoma hiše, zelo ročno in na majhnem delu. Več pove Jernej Top ar v Žitarivesi. Pošta Miklauzhof. g g P s JANEZ KUHAR izdeloyatelj orgelj v Št. Lenartu pod Ljubelom pošta Podgoro na Koroškem, priporoča se, zajamčujoč dobro in kolikor mogoče céno izdelovanje, za vsa v to stroko spadajoča dela. Potrebna znanja si je pridobil pri gospodih Jemlicli-u v Draždanih, Weigl-u v Stuttgartu in po več avstrijskih mestih, ter prosi za zaupanje p. i. čast. duhovščine in cerkvenih predstojništev. llppnP51 zmožnega slovenskega in nemškega UbClIt/Cl, jezika, vsprejme v svojo trgovino takoj Peter Merlin, trgovec v Celovcu. jl 'jr j* » ji dobijo igri za citre imenik in zastonj pri Neukirehner-ju, Gorkau. Češko. i VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! -- Lito ocUko, miravo ati prirejeno, so t ■otsl. UaslrmaJ 02 stran obssin) coniti v slovssikom la osmi u laMevinJo tatoj tastoni JO. HELLEB. DUNAJ % PHA TE ESTUASSE M 49. Preprodajalo! so IftAeJa Slovenci in Slovenke! Prava kava družbe sv. Cirila in Metoda, katero dobite v vsaki prodajalmci, daje najboljši okus in lepo barvo črni ali mlečni kavi, ako jo k isti rabite. Zahtevajte torej le povsod to izborno domačo kavo. Glavni zaiagateij: Ivan Jebačin, Ljubljana. jana. & gOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOODODOOOOODOOCDOOOO Vozite se po »orožnem kolesu“I O Da nedosegljivo lahko tečejo in da se zato človek ne utrudi, Q je glavna prednost koles (biciklov) o orožne tovarne Steyr. § Največja tovarna te vrste na svetu! O Zastopnik : C. A. Steininger, Gradec. O toooooooooooocooocoooooooooooocooooooooooooocooo Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.