Poštnina 'plačana v gotovini
ŠTEV. 2
Glasilo "Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani VII
Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. — Posamezna številk« stane Din 1’50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana Ve
«	_________________________________e	________
poxor! v današnji številki so tudi glasovnice za volitve delegatov, ki se vršijo 19. febr. 1.1.
Glasovnice odtrgajte in shranite do volitev. Kdor lista ne prejme ali ga izgubi naj pismeno reklamira, najkasneje pa do 15. febr. 1.1., da se mu pošlje drugo glasovnico.
Razpis volitev delegatov
Upravni odbor razpisuje v smislu člena 38. zadružnih pravil, volitve delegatov za glavno skupščino zadruge, ki se imajo vršiti v nedeljo, dne 19. febr. t. 1.
Upravni odbor je v svoji seji z dne 12. januarja sklenil tudi letos več železniških postaj združiti v eno volišče, upoštevajoč število in stanovanja članstva.
Poročilo o pogajanjih za prevzem Gospodarske poslovalnice
Kot je znano vsem železničarjem, je odredil g. minister Saobračaja pod štev. 24661 od 31. decembra 1927, da mora Gospodarska poslovalnica likvidirati do 31. marca tega leta.
Dne 20. januarja je zaprosil delegat nekaterih organizacij in obenem predsednik Nabavljalne zadruge v Mostah, ali bi privolila naša Nab. zadruga v to, da se preda direkciji državnih železnic v Ljubljani resolucija, v kateri zaprosijo organizacije, naj se preda aparat Gosp. poslovalnice z raiogo in z osobjem vred naši zadrugi, da ona skrbi za nadaljno prehrano csobja.
Po daljših razgovorih in točni ugoto-vitvi vseh okoinosti dane situacije je ko-nečno odločil upravni odbor sporazumno z nadzornim odborom naše zadruge, da privoli v načelu, da se v resoluciji omenja našo zadrugo.
Na podlagi predane resolucije je bil predstavnik naše zadruge dne 21. pozvan, da pride naša zadruga na obvezne razgovore za prevzem Gosp. poslovalnice v smislu predane resolucije, v pondeljek dne 23. jan. Na razgovore smo povabili z naše strani upravnika Saveza nab. zadrug
g. Vujnoviča in člana uprave Saveza g. Štiblerja.
Na razgovorih dne 23. januarja je že-ici gospod direktor Kneževin, naj se zadeva hitro rešuje in naj se izdela načrt vloge, ki bi jo predložila naša Nab. zadruga na direkcijo sporazumno s komite-tom za isbrano. Gospodje od komiteta niso imeli časa za pogajanja. Konečno sta se pa vendar vsaj dva gospoda komiteta odločila za nadaljrie razgovore za dne 24. januarja ob 9. uri.
Izdelali smo pa sami načrt naše ponudbe za prevzem Gosp. poslovalnice, ki je bil na skupni seji obeh odborov (upravni in nadzorni odbor) istega dne odobren. Načrt je v kratkem sledeč:
Pozvani od direkcije, da stavimo ponudbo za prevzem Go p. (poslovalnice in za nadaljno nemoteno prehrano v območju naše direkcije bi prevzeli nase to dolžnost na sledeč način:
1.	Nab. zadruga dobi od direkcije brezplačno v najem trgovske lokale Gosp. poslovalnice.
2.	Nab. zadruga prevzame celokupen inventar po proceni, ki se sporazumno odredi.
3.	Nab. zadruga prevzame vse blago, ki se nahaja v skladišču Gosp. poslovalnice na dan predaje, kakor tudi vse blago, ki je bilo preje naročeno in dospe na naslov Gosip. poslovalnice. Vrednost: nabavna cena, največ pa tržna engros cena. Za neodgovarjajoče blago sporazumno manjša cena.
4.	Za inventar in za vso prevzeto robo preda zadruga direkciji garantno pismo s supergarancijo Saveza Nab. zadrug v Beogradu, po katerem se obveže zadruga izplačati direkciji v korist likvidacijske mase Gosp. podov, celokupno vrednost prevzete robe, kakor odloči sodišče.
5.	Prevzame se privatno nameščeno osobje Gosp. poslovalnice po staležu in z ono plačo, ki jo je imelo 31. dec. 1927.
6.	Zadruga prosi, naj bi se določil konzumentom Gosip. poslovalnice večji odstotek povračila, da bi lažje plačali delež v naši zadrugi (opomba: je bilo že prepozno, odločeno je bilo že, da se izplača 5 odstotkov).
7.	Zadruga prosi, naj se konzumentom Gosp. poslovalnice prizna takoj ob likvidaciji 5 odstotkov povračila od zneskov, ki so jih iztržili v mesecih januar, februar 1928, ter jih preda Nab. zadrugi, da ona izplača oz. obračuna z konzumenti Gosp. poslovalnice koncem 1. 1928.
8.	Nab; zadruga bi začasno pridržala za poslovanje v bivši Gosp. poslovalnici sistem in način poslovanja imenovane ustanove in prosi, da se ji prepusti formularje onega knjigovovstva in knjig.
9.	Za slučaj, da ne bi mogla direkcija v lastnem delokrogu te ponudbe sprejeti, naj se direkcija takoj obrne na ministrstvo Saobračaja za odobritev našega predloga.
10.	Predaja naj se izvrši najkasneje 31. januarja 1928.
11.	O garancijski sposobnosti Saveza Nab. zadrug more dati pojasnilo ministrstvo Finansija.
Za Savez nabavljalnih zadrug: Vujnovič, Štihi er 1. ir.
Za našo zadrugo:
Železnik, čerček ]. r.
Delegata komiteja za isbrano se nista strinjala s to ponudbo in zahtevala gotovino. Drug član komiteja je imel pomisleke, da se kljub temu. prekine prehrana, ker vsi ne bodo hoteli pristopiti, zadruga pa ne sme prodajati nečlatiom. To je pojasnil naš predsednik, da je zadrugi dovoljeno prodajati v smislu § 3 zadružnih pravil živila tudi nečlanom-železničarjem
in da nagovarja zato zadruga. V tem preobratu bi pač morali prodajati naprej vsem dosedanjim odjemalcem Gosp. poslov, najmanj par mesecev, da se prepričajo in uverijo, kaj je zadruga in se potem odločijo k pristopu ali nepristopu.
To je bila naša ponudba, ki-smo jo sestavili in predložili na željo g. direktorja. Drugih stvarnih razgovorov ni bilo s komitejem kot to, da je izjavil g. Planinšek;
1.	konstatiram, da je vsa imovina Gosp. poslov, last konzumentov, ker oni so jo znesli; 2. protestiram, da prevzame sedaj poslovanje kdo drug, ki sploh ni imel opravka v Gosp. poslovalnici; 3. odklanjam kot referent za ishrano, kot šef Gosp. posl. in kot konzument vso odgovornost, ki bi nastala iz sedanje akcije za naše prave konzumente.
Gospod Štibler je izrazil željo, da bi konzumenti Gosp. poslov, imeli dosti uspeha pri tožbi za denar, ki so ga sami zbrali.
Gospod Čerček je vprašal navzočega' predstavnika mestne kontrole g. Gruberja zakaj ni on pojasnil komitetu za ishrano svoje stališče, ki ga je zavzemal februarja 1926, ko je poročal na glavno kontrolo v Beogradu, da je ves denar v Gosp. poslov, last države, ki se ima vnesti v državno blagajno.
Gospod Planinšek je konečno izjavil, da ne rabi tujega vmešavanja, ker bodo njih konzumenti akcijo sami izvedli (ustanovili lastno zadrugo). Predali smo, ne da bi se sporazumeli s komitejem za ishrano, našo vlogo g. direktorju.
Mi smo nudili gorenje pogoje, a nika-ke gotovine za odkup imovine, temveč samo garancijsko pismo Saveza. Po našem mnenju je to do voljno pa tudi ugodno za Savez in za našo zadrugo in za konzumente Gosp. poslovalnice, če bi pristopili v zadrugo. Imeli bi v rokah poceni posojilo v blagu, če ne brezobrestno pa vsaj no 6 odstotkov obresti. Če se odloči, in zato postaja 90 odstotkov verjetnosti, da je sporna imovina Gosp. poslovalnice last države, posojila v blagu ni treba vrniti državi, temveč se obračuna ta dplg iz depozita, ki ga ima Savez pri min. Finansija.) Gospodom od komiteja ta aranžman ni bil po volji, morda je kdo že vedel za drugo deputacijo nove zadruge, ki se je takoj za nami oglasila pri g. direktorju in jo snuje g. Planinšek z nekaterimi konzumenti Gosp. poslovalnice,_ ki je nudila gotovino za odkup blaga v Gosp. poslovalnici. Dobro. Tudi nam se je nudilo od banke isto popoldne gotovino, kolikor bi jo rabili, da i mi lahko založimo gotovino. Upravni odbor naše zadruge pa je stal na stališču: Nismo se ponujali nikomur ter smo se le
zato odločili, da se odzovemo prošnji organizacije in vabilu g. direktorja. ’ Ne silimo se, ne bomo spremenili našega predloga in založili gotovino, naj jo založi in izvede celo akcijo ona zadruga. Ne bomo zavzeli nikakega koraka, da bi forsi-rali našo ponudbo, pustili bomo, da se dogodki svobodno razvijajo.
Upravni odbor.
Ali smo primorani prevzeti Gospodarsko poslovalnico ?
Mnoog naših članov ima pomisleke, ali je upravni odbor skupno z nadzornim odborom upravičen, da izvede tako veliko transakcijo, in tako velike obveznosti kot je prevzem Gosp. poslovalnice.
Če bi imeli čas, bi šli gotovo pred občni zbor, da bi nam dal pooblastilo, da se zadolžimo preko svote, ki nam jo je dovolil občni zbor. Dogodki, ki se v zadnjih dnevih razvijajo zelo hitro, pa ne dopuščajo odlašanja, odločiti se moramo takoj za da ali ne.
20. januarja smo se morali načelu izreči za »da«, če dobimo prostore in primeren kapital. Savez nabavljalnih zadrug nam da, kolikor je mogel sklepati 22. t. m. garancijsko pismo za zalogo blaga, ki jo ima Gosp. poslovalnica. Ta zaloga znaša danes ca 5,000.000.— Din.
Ker ne sme Gosp. poslovalnica po 12. januarju nič več kupovali in se njena zaloga vedno manjša, kolikor odprodaja, bi znesla garancija Saveza odnosno imovine, ki bi jo prevzeli in dobili kot posojilo vedno manjša. Če bi čakali do 20. februarja bi dobili imovine odnosno posojila samo 3,000.000.— Din, če bi čakali do konca marca, bi dobili samo še za ca 1,000.000.-— Din. Ako se nam gre za to, da dobimo čimveč imovine kot posojilo, moramo čimpreje prevzeti.
Kaj bi moral skleniti občni zbor, kako stališče bi se moralo zavzeti? Glasom naših pravil obsega naša zadruga delokrog direkcije državnih železnic v Sloveniji. Glasom pravil ne smemo nikomur odrekati članstva, izvzemši v slučajih čl. 7, dokler imamo na razpolago dovolj kapitala in dovolj prostorov. Če bi sklenili na občnem zboru, da ne sprejmemo novega članstva, bi delali proti čl. 4 naših pravil in proti čl. 1 uzakonjene uredbe o Nab. zadrugah. Vsak protest bi imel za posledico, da bi se morali konečno ravnati po Uredbi o Nab. zadrugah in sprejeti članstvo.
Sklicanje občnega zbora in sklep tega, v kar smo primorani, bi imelo za posledico le to, da ne dobimo ca 3,000.000.—
Din imovine — posojila. Našo vlogo na direkcijo je sopodpisal Savez nab. zadrug, ki je pire vzel supergarancijo za vso prevzeto imovino in nima tedaj naše članstvo nobenega rizika.
Zavedamo se, da delamo v korist naših zadrugarjev in železničarjev.
Zadružništvo po svetu
V	eni zadnjih številk smo v kratkih potezah orisali zadružno gibanje v Sovjetski Rusiji, v kolikor so nam bili tozadevni podatki na razpolago, glasom katerih je rusko zadružništvo preživljalo težke čase v novem režimu, ki je šel za tem, da bi se celokupno zadružništvo podržavilo.
Le ponesrečenim eksperimentom se je zahvaliti, da je zadružništvo znalo ohraniti svojo dotedanjo samostojnost.
Seveda je težko pokazati pravo in dejansko sliko o stanju zadružništva v Sovjetski Rusiji, ker si razne vesti zelo nasprotujejo med seboj, kar je za dejanske razmere, ki danes obstojajo, vsekakor značilno.
Oficijelna poročila so vsekakor prila-godena dejanskim razmeram, istotako se vsa tuja poročila več ali manj tendenci-jozna. Sigurno je, da bomo še dolgo čakali na objektivno poročilo, ki bo odgovarjalo resničnemu dejanskemu stanu.
Vzlic vsem si nasprotujočim vestem, pa je le opažati, da se je Rusko zadružništvo mogočno okrepilo.
Poročilo, ki ga imamo pri rokah, se nanaša samo na stanje konzumnih zadrug, ki jih je bilo koncem meseca julija t. 1. 28.600, kar dokazuje, da se je število zadrug stabiliziralo, nasprotno pa horendno narašča število članov od meseca do meseca, z njimi vred pa tudi celokupni promet.
V	predležečem poročilu najdemo, da je naraslo od 1. X. 1925 do 1. X. 1927 nič-manj kot 5,600.000 novih članov.
Celokupni promet konzumnih zadrug -se je v ravno istem času zvišal od 3.8 milijard rubljev na 10 milijard rubljev.
Spremembo v napredku se lahko ka-rakterizira z dejstvom, da je zadružništvo prodrlo v svojo idejo in se ustalilo, kar pa še ne pomeni, da je tvoril pretežo razmah sovjetskega režima.
Zanimivo je zvedeti, da se je število članstva v mestih zmanjšalo, med tem ko je število rastlo ravno na deželi, in sicer se je v mestih znižalo od 1538 na 1412 konzumnih zadrug.
Članstvo v mestih je ipa v tem času narastlo od 3,755.000 na 5,018.000, na deželi pa od 5,041.000 na 9,260.000.
Število zadružnih prodajaln se je zvišalo od leta 1924 do leta 1926 od 37.129 na 62.736.
Vsled dosedanjih izkušenj računa centrala konzumnih zadrug »Zentrosujez«, za poslovno leto 1927/28 napredek v številu članstva za 15%, t. j. za mesta do 5,771.000 članov in za deželo 11,260.000 članov.
Po računanju Zen trosu jeza« je v Rusiji sedaj organiziranih članov v mestih 47%, na deželi pa 38% celokupnega prebivalstva.
Če se bo ta domneva obistinila, potem je računati za novo proračunsko leto napredek na 52% oziroma 46% članov od celokupnega prebivalstva.
Vsled tega napredka se lahko ugotovi velikanski pomen zadružnega razmaha za celokupno državno gospodarstvo v Sovjetski Republiki.
Umevno je, da vsled napredujoče zadružne trgovine, stalno nazaduje privatna trgovina, kar znači, da se zadružna misel čimdalje bolj približuje svojemu cilju.
V zadnjem računskem letu je izkazal celokupni državni blagovni promet circa 28.775 milijard rubljev 'in sicer odpade 13 miljard na zadružno trgovino (v letu 1926 9626 milijard), na državno trgovino 9795 milijard (v letu 1926 8210 milijard), na privatno trgovino 5200 milijard (v letu 1926 5770 milijard).
Za novo poslovno leto se pričakuje celokupni promet: v zadružni trgovini 17450 milijard, v državni trgovini 10790 milijard, v privatni trgovini 5200 miljard.
Pretežnost vsled zadružnostnega procesa, v katerem se Sovjetska trgovina nahaja, leži neoporečno v zadružništvu.
Državna trgovina, katere celokupen promet se zelo počasnim tempom razvija, se opira več ali manj le na zadružno trgovino.
Kako velik upliv ima zadružna trgovina v Rusiji, se najbolj spozna iz dejstva, da je zadružna trgovina zmagala v boju za znižanje cen v nadrobnem trgovanju, kateremu je privatna trgovina podlegla.
Kvantiteta Sovjetskega zadružnega razmaha je potemtakem skozi in skozi kvalitativna.
Pripominjamo, da je tu govor izključno o konzumnih zadrugah.
Režijski stroški zadrug v caristični Rusiji so znašali leta 1912 12.1% od prometa, medtem, ko pod sedanjim režimom znašajo 10.42%.
Sovjetske zadruge delajo toraj ceneje, kot bivše ruske zadruge pred vojno.
Omembe posebno vredno je, da se je tak rezultat dosegel v času, ko so se
kreditni pogoji napram predvojnim skoro podesetorili.
Brez dvoma je, da se bo mogla Sovjetska zadružna trgovina tako glede tehnike in trgovine same še mnogo naučiti od vzhodne Evrope. Tudi pogoju števila članstva napram celokupnemu prebivalstvu, se bo šele mogla približati vzhodnoevropskim zadrugam, čeravno je bil razmah vsestransko zadovoljiv.
Pri tem je pa treba vzeti v obzir Sovjetsko zadružno gibanje v tem smislu, da je zadružno gibanje v Sovjetski Rusiji vsestransko tolerirano, medtem ko morajo vzhodnoevropske zadruge voditi ostro borbo napram privatni trgovini.
Iz predležečega poročila bodo naši zadrugarji in njih prijatelji lahko spoznali, kako velikanskega pomena je zadružna trgovina in. zadružna misel za celoto, posebno še tedaj, če je tako razširjena, da je postala odločujoč faktor.
Enak cilj osamosvojitve na gospodarskem polju zasledujemo mi zadrugarji železničarji in samo od naše lastne zavednosti je odvisno, kedaj postanemo odločujoč faktor.
V rokah imamo klešče, železo in ogenj! Ali bomo znali uporabiti ta sredstva ravno sedaj, ko se nam nudi prilika, da se osvobodimo iprivatnega diktatorstva in slepomišenja?
Zadružno gibanje'se pred političnim bav-bavom ne sme ustaviti, pa naj bo ta bav - bav rudeč, črn ali rumen, ker osnovni pojmi zadružništva takih bav - bavov ne poznajo in nočejo poznati.
Za osamosvojitev na ' gospodarskem polju rabimo samo zavest, da je v edinosti moč, ker denar je okrogel, gospodarstvo pa ne pozna barv.
Vzemimo za vzgled druge narode, ki so iz nič nekaj ustvarili; ali se hočemo mi pokazati manj zmožne in manj vredne?
Velika gospodarska sila leži v nas, samo zavedati se je moramo.
Zavedajmo se je in na delo!
Ko smo enkrat v glavnih obrisih dobili pregled v rusko zadružništvo in njega razvoj, je skoro neobhodno potrebno, da se zanimamo za razvoj zadružništva v sosednji Poljski republiki.
Poljska republika se je ustanovila z zrušenjem centralnih velesil, v kateri so se združila razna ozemlja, ki so pripadala različnim državam. V tem oziru so razmere prilične našim, ker so vsa ta združena ozemlja pripadala različnim upravnim sistemom bivše Avstrije, Nemčije in Rusije.
Poljsko zadružništvo je šele v razvoju, ker ga bivše države niso posebno podpirale, zato šele išče pota za svoj preporod.
Vendar je pa to, kar obstoja danes, vseeno nekaj velikega, a bilo bi še večje, ako bi se medsebojno podpirale razne zveze, ki vsaka od njih gre svoja posebna pota.
Čas bo prinesel ozdravljenje tudi v tej smeri.
Tako najdemo v Poljski 25 različnih pridobitnih in gospodarskih zadružnih zvez, ki vse skupaj obvladajo 13.909 raznih gospodarskih, pridobitnih in konzumnih društev.
Stanje v letu 1926 nami kaže sledečo sliko: Kreditnih zadrug je skupaj 5242, konzumnih 3500, kmetijsko trgovskih 1537, prodajno kmetijskih 159, mešanih zadrug 541, produktivnih 125, delovnih 41, raznih drugih vrst 1647.
Od celokupnih zadrug je izraženo v procentih sledeče stanje:	kreditnih 38%,
konsumnih 25%, trgovsko-obrtnih 20%, mešanih 4%, produktivnih 1%, raznih 12%.
K revizijskim zvezam pripada od celokupnih zadrug le 54.3 odstotka.
Poljski zadružni svet sicer podaje tako poročilo, ki pa ni povsem popolno, ker posamezne zveze niso izvršile svojih dolžnosti napram zadružnemu svetu, ker ja poslalo zahtevana statistična poročila le 19 zadružnih zvez, zato je celotna statistika v toliko netočna, v kolikor niso zapo-padeni uspehi manjkujočih 6 zvez s precejšnjim številom svojih članic.
Celokupen blagovni promet je v letu 1926 znašal pri kreditnih zadrugah 36 milijonov, konzumnih društvih 94 milijonov, kmetijsko trgovskih 50 milijonov, kmetijsko prodajnih 6 milijonov poljskih zlotov.
Iz te kratke statistike je razvidno, da stoji Poljsko zadružništvo na dobrih zadružno gospodarskih principih, od katerega moremo še mnogo pričakovati.
Gotovo je eno, da so poljske neurejene notranje razmere največ krive, da zadružništvo v tej slovanski zemlji še- ni tako proniklo, kakor bi lahko pričakovali.
Mi kot zadružniki se pa moramo le veseliti najmanjšega uspeha v zadružništvu v katerikoli državi na svetu, ker smo prepričani, da bo dobro organizirana zadružna sila nekoč narekovala smer svetovni gospodarski politiki.
0 kavi in moki
Imeli smo že par pritožb, da imamo v zalogi slabo kavo. Kot dokaz so navajali člani, da se dobi drugod mnogo lepšo kavo.
V zadrugi prodajamo štiri vrste surove kave:
1.	Portoriko kava po ceni Din 64.—.
2.	Santos kava, naravna, po ceni Din 48.—.
8. Santos kava, zelena, po isti ceni.
4. Minas kava po ceni Din 42.—.
Kot najboljšo smatrajo nekateri ono lepo, zeleno kavo.
V resnici je najboljša Portoriko kava, za tem naravni Santos. Minas kava je celo boljša, od one lepe, zelene.
Naravni Santos je po svoji obliki videti kot najslabša kava, ima pa v resnici najboljšo aromo in je zelo izdatna. Ona zelena kava pa je pobarvana. One lepe bele črte v zrnih, je navadno žaganje. Tako se vara ljudi in oko konzumenta. Tudi pri nas gre največ one zelene kave.
Upamo, da si bodo člani sčasoma ustvarili drugo sliko o kvaliteti kave in da ne bo ostajalo oko na lepi barvi in obliki, temveč na okusu in izdatnosti. Prosimo tedaj člane, da pri naročilih navedejo v bodoče tudi kvaliteto kave.
Podobno je pri moki, kjer se ceni moko po barvi. Bela moka, ki vsebuje sam škrob, se ceni pri nas mnogo višje, kot pa krušna moka, ki ima poleg škroba dosti beljakovine in za naše življenje tako potrebni vitamine. V bogatem Banatu je razlika med belo in krušno moko samo 50 para, in tam zastaja bela moka, medtem ko se krušno težko dobi. V na^i zadrugi je bila sedaj razlika med belo in krušno moko 1.20 Din, sedaj bo razlika 1.50 Din oz. 1.60 Din in dvomimo, da bi si ljudje radi cene in radi kakovosti moke izbili predsodek radi barve. Kupujte torej po kvaliteti in izdatnosti, in ne po barvi.
Ceres
Rastlinska mast Ceres se pridobiva iz jedra kokosovega oreha, ki vsebuje 67 % maščobe. Kokosovi orehi se odprejo že v domovini, jedro se posuši na solncu in pošlje* v Evropo. Maščoba, ki jo vsebuje jedro, se iztisne potom hidravličnih stiskalk, kjer se konečno tako preparirajo, da se dobi čisto belo, brezokusno in popolnoma nevtralno maščobo, ki je pri navadni temperaturi trda, ki se pa topi že pri 25% Celzija. Ceres ne vsebuje tedaj kakih kislin, je popolnoma brez vode in vsebuje skoraj 100% maščobe. Glede hranilnosti se mora pripomniti, da ne zaostaja popolnoma nič za drugimi maščobami, vsebuje pa več hranilnih snovi, kakor surovo maslo in margarina, ki vsebujeta 14—18% vode. Male množine beljakovine, ki jih ima surovo maslo, ne pridejo v poštev na-pram vsebini vode.
Tudi' glede prebavljivosti je Ceres najmanj toliko vreden, kot druge maščobe
ali celo še več, ako se računa, da znaša temperatura človeka 86 stopinj in da je za prebavila dobro, ako dobi maščobo, ki ni strjena in se topi že pri 2. stopinji. Dostikrat se pokvari želodec n. pr. pri uživanju hladnih ali tudi normalno gorkih jedi, ki vsebujejo loj.
Marsikatera gospodinja je mnenja, da ni Ceres tako izdaten kot svinjska mast. To se le zdi, da je manj izdaten, ker je Ceres brez okusa, izdatnost je odvisna le od vsebine maščobe in Ceres ima 100% masti. Zadruga je uvedla prodajo Ceresa in pri tej priliki napišemo te vrstice o tem, kar smo mogli izvedeti. Gospodinje naj rabijo Ceres za cvrtje ali jo sicer mešajo med mast. Nekaterim, posebno vegetarijancem ugaja Ceres bolje kot živalska mast.
Volitev delegatov in navodila dosedanjim delegatom in članstvu
V	današnji številki prilagamo glasovnico vsem članom za volitev delegatov za občni zbor zadruge, ki si jo naj člani ob črti odrežejo.
Doslej izvoljeni delegati oziroma namestniki, ki jih prinašamo v razglasu posameznih volišč, imajo dolžnost, da vse potrebno ukrenejo za volitve v smislu navodil.
Medsebojno si naj določijo glavnega delegata kot predsednika za predpriprave in za predsednika volišča in sestanka.
Ako bi delegati iz katerihkoli upravičenih razlogov (bolezen, prestavitev) no mogli vršiti svoje funkcije, so naprošeni, da poskrbe za tozadevni nadomestek, ki ga je vzeti izmed članstva.
Pri tej priliki apeliramo na šefe sta-nic, prometnike, nadz. proge, člane zadruge, da gredo delegatom s svojimi izkustvi in nasveti čimibolje na roko, tako glede lokala za volišča, kakor tudi glede volitev in sestanka po volitvah.
V	slučaju bolezni ali odsotnosti delegatov, jih prosimo, da skrbe v interesu zadružništva, da se volitve izvrše in da [prevzamejo vse dolžnosti eventuelno odsotnih delegatov.
Delegati naj skrbe, da izvrše volitve v največjem redu, ter skrbe, da bodo člani o času volitev ,in sestanka poučeni. Ukreniti morajo vse, če le mogoče v sporazumu s članstvom.
Imenik vseh članov, ki imajo pravico voliti, bo zadružna pisarna pravočasno dostavila delegatom po pošti.
Delegati, ki fungirajo obenem kot zaupniki, naj skrbe, da se pri volitvah in pobiranju glasovnic ne bo vršila prav ni-kaka zloraba ali nasilje. Članstvo mora imeti v tem oziru popolno svobodo, da voli delegata po svoji svobodni vesti.
Preprečiti se mora, da bi kdo smatral te volitve za teror.
Delegati nosijo tudi skrb, da pravočasno zahtevajo govornika za sestanek, ako članstvo to želi.
Tovariši zadrugarji! Izvolite si delegate v osebah, ki jim zaupate!
V smislu čl. 38 zadružnih pravil, morejo članstvo zastopati na glavni skupščini delegati ali njih namestniki, ki si jih članstvo izvoli na dan volitev v posameznih volilnih okoliših.
Kot volilni okoliš se smatra posamezna službena mesta sporazumno s prizadetim članstvom. Sporazumno s prizadetim članstvom pa določi lahko upravni odbor volilni okoliš po krajevnih razmerah.
Ker od strani doslej izvoljenih delegatov, glede volilnih okolišev ni prišel nikak spreminjevalni predlog, ostanejo volilni okoliši taki, kakor so bili lansko leto.
Upravni odbor.
Volišča
Volišča so razdeljena sledeče: MARIBORSKA OBLAST.
I.	Volišče.
Sedež volišča:	Celje/ K temu vo-
lišču spadajo postaje: Petrovče, Žalec, Št. Peter v Sav. dolini in Polzela. 52 članov voli dva delegata in 2 namestnika.
Volitve vodita izvoljena delegata: tov. Zorman Josip in Furtunat Ivan.
II.	Volišče.
Sedež volišča: Velenje. K temu volišču spadajo postaje: Šoštanj—Topolj-ščica in Rečica ob Paki:	42 članov voli
dva delegata in dva namestnika. Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov. Rili-taršič Franc in Šemrov Jernej.
III.	Volišče.
Sedež volišča:	S 1 o v en j g r a d e c.
K temu volišču spadajo postaje:	Otiški
vrh, Mislinje, Vuzenica, Dovže, Gornji Dolič in Prevalje; 34 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej .izvoljena delegata: tov. Slana Ivan in Zupanič Marko.
IV.	Volišče.
Sedež volišča:	Zidanimost. K temu
volišču spadajo postaje; Trbovlje, Hrastnik. Sevnica, Hrežice, Savski Brestovec, Dobova, Videm Krško in Savski Marof; 18 članov voli enega delegata 'in enega namestnika.
Volitve vodi: tov. Cimerman Ivan, vlakovodja, Zidanimost.
LJUBLJANSKA OBLAST.
Gorenjske proge.
I. Volišče.
Sedež volišča:	Bistrica Boli. jezero.
K temu volišču spada postaja: Nomenj. 54 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Deutschmann Maks in Wernig -Janko.
II.	Volišče.
Sedež volišča: Bled. K temu volišču spadajo postaje: Boh.. Bela, Soteska in Dobrava Vintgar; 47 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Stare Valentin in Krivec Martin.
III.	Volišče.
Sedež volišča:	Jesenice. K te-
mu volišču spadajo postaje bz. kraji: Javornik, Hrušica in Koroška Bela; 111 članov voli štiri delegate in štiri namestnike.
Volitve vodijo doslej .izvoljeni delegati: tov.: Feldin Herman, Narad Franc, Soklič Mihael, Polajnar Josip in Dolinšek Ivan.
IV.	Volišče.
Sedež volišča:	K r a n j s ka gor a.
K temu volišču spadajo postaje:	Dovje—
Mojstrana in Planica; 64 članov voli tri delegate in tri namlestnike.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati : tov.: Kersnik Ivan, Kavčič Drago in Rabič Gregor.
V.	Volišče.
Sedež volišča: Lesce. K temu volišču spadajo postaje oziroma kraji: Žirovnica, Radovljica, Breznica in Begunje; 50 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Kralj Viktor in Vovk Franc II.
VI.	Volišče.
Sedež volišča: Kranj. K temu volišču spadajo postaje oziroma kraji: Podnart—Kropa, Tržič, Naklo pri Kranju, Križe, Šmartno pri Kranju in Duplje: 55 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Konjedic Lovro in Kralj Ivan.
VII.	Volišče.
Sedež volišča: Š k o f j a 1 o k a. 32 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata: tov. Kranjc Alojz in Tonja Franc.
VIII.	Volišče.
Sedež volišča:	Medvode. 29 čla-
nov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov.: Trampuš Karol.
IX.	V o 1 i š č e.
Sedež volišča: V i ž m a r j e. K temu volišču spada še Dravlje: 56 članov voli dva delegata in dva namestnika.
CSlckSovolco tis odfrciallS	cjlo.scrvraic^ mi
'	VvUV./i#-•»•••’	‘tv.'V-V / - > T-.-	- - '• ' .i -- -	*'	o., /v. V. w/v N..V.w V. w\ V/VWWWW\ZWV/VW\/\< W\7VW\A/\/\/\V\7\f\/V/V/\n/\ttAWWWVl
Glasovnica
za volitev delegatov, ki se vrši dne 19. februarja 1928.
V smislu čl. 33. Uredbe oz. čl. 38 pravil, volim za občni zbor „Nabavljalne zadruge1* sledeče delegate oz. namestnike:	•
Delegat:	Namestnik:
2...............
4..............-
5.
6......:........
Datum: ............
Podpis volilca:
Opomba: Na vsakih začetih 30 članov enega okrožja se voli po en delegat in njega namestnik. V štev. 2. „Zadrugarja“ so objavljena okrožja in tudi število delegatov, ki odpadejo na dotično okrožje.
Naj se vpiše toliko delegatov oz. namestnikov, kot je določeno.
Glasovnice se preda dne 19. februarja direktno ev. indirektno na zborovanju Vašega volišča.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov.: Gabrovšek Alojz in Telčič Ivan.
X.	Volišče.
Sedež volišča: Kamnik. K temu volišču spadajo postaje: Jarše—Mengeš in Holmec: 28 članov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi g. Keržar Ivan, šef Staniče.
XI.	Volišče.
Sedež volišča: Trzin. K temu volišču spadajo postaje oziroma kraji: Domžale, Ježica in Stožice: 41 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov.: Mušič Peter, zvan. I in Železnik Alojzij.
DOLENJSKE PROGE.
I. Volišče.
Sedež volišča: G r o s u p 1 j e. K temu volišču spadajo postaje: Šmarje—Sap in Škofljica: 36 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov.: Kompare Alojzij in Črnologar Ivan.
II.	. Volišče.
Sedež volišča: Kočevje. K temu volišču spadajo postaje:	Ribnica, Stara
Cerkev pri Kočevju, Ortnek, Velike Lašče in Dobrepolje: 46 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov.: Ličen Alfonz in Kovačič Ivan.
III.	Volišče.
Sedež volišča: Trebnje. K temu spadajo postaje: Višnja gora, Stična, Mirna, Mokronog—Bistrica, Št. Vid pri Stični in Radohova vas: 19 članov voli enega delegata in enega namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat
Ljubič Joško.
IV.	Volišče.
Sedež volišča:	N o v o m e s t o. K
temu volišču spadajo postaje: Mirna peč, Straža—Toplice in Kandija:	143 članov
voli pet delegatov in pet namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Lapanja Ivan, Kavčič Ivan, Skuk Jože in Božič Anton.
V.	Volišče.
Sedež volišča:. U r š n a s e 1 a. K temu volišču spadata postaji Birčna vas in Rožni dol—Pribišje:	26 članov voli ene-
ga delegata in namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat Krumberger Alojzij.
VI.	Volišče'
Sedež volišča: vč^nomelj. K temu volišču spadajo postaje:	Semič, Me-
tlika, Kamanje, Gradac v Beli Krajini, Bubnjarci, Ozalj in Zorkovac: 52 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov.: Bedenikovič Mihael in namestnik Osim Alojzij.
LJUBLJANA MESTO.
I. Volišče.
Sedež volišča: Kurilnica II. K temu volišču spada še kurilnica 1: 166 članov voli 6 delegatov in 6 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Podbevšek Ferdo, Perhavec Jože, Kanoni Karol, Rus Jože in Potočnik Jože.
Glasovnico iu odtrgati! Drugačna glasovnica ni veljavna.
Navodila volilcem.
Kdor ne more iz katerihkoli vzrokov osebno na sedež volišča, kjer se vrši po volitvah sestanek zadrugarjev članov, lahko odda izpolnjeno in podpisano glasovnico svojemu tovarišu članu, ki se volitev osebno udeleži.
Nepodpisane glasovnice niso veljavne.
Voljen sme biti vsak član zadrugar in člani nadzornega odbora. Člani upravnega odbora zadruge, se teh volitev ne udeleže, ter zastopajo na občnem zboru le vsak svoj glas.
Člani si na volišču izvolijo skrutinatorje izmed sebe, ki morajo sešteti glasove in ugotoviti izid volitev, ter naznaniti navzočemu članstvu. .
Skrutinatorji zbero nato, ko so sestavili zapisnik o izidu volitev, glasovnice v ovoj, ter jih pošljejo s pismenim poročilom vred upravnemu odboru v Ljubljano.
Na sedežu volišča se vrši po volitvah sestanek članov zadrugarjev, na katerem bodo delegati govorili o pomenu, važnosti in cilju zadružništva. Vrši se tudi prosta debata.
Ako pa posamezna volišča žele za ta sestanek govornika iz Ljubljane, bo upravni odbor tej želji takoj ustregel, ako bo pravočasno vsaj 3 dni pred volitvami naznanjeno upravnemu odboru.
Izrečno se pripominja, da bo upravni odbor odposlal le onim voliščem govornika, ki to izrecno žele ali zahtevajo.
Volitve in sestanek se vrše na vsakem volišču v čakalnici III. razr.
Kjer pa to ne bi bilo mogoče, ali da članstvu ta lokal ne bi ugajal, imajo doslej izvoljeni delegati dolžnost, da preskrbijo drug lokal in članstvo o tem obveste.
Vsakega člana dolžnost je, da voli! Vsako neopravičeno izostajenje od volitev je smatrati za nezadrugarski čin.
Volitve na vseh voliščih morajo biti izvršene dne 19. februarja do 12.’ure.
Čas volitev si določijo člani v sporazumu z doslej izvoljenimi delegati in namestniki.
Upravni odbor.
II.	Vo 1 i š č e.
Sedež volišča:	Ljubljana, gor.
kol. K temu volišču spadajo postaje: Ljubljana, glav. kol., Ljubljana, dolenjski kolodvor in vsi v Ljubljani stanujoči vpo-kojenci in vdove: 308 članov voli 11 delegatov in 11 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Roter Albin, Rijavec Evgen, Ne-pužlan Ivan, Kepec Vekoslav, Mohorič Ivan in Božič Alojz.
III.	Volišče.
Sedež volišča:	Ljubljana, gor.
kolodvor. K temu volišču spadajo: Progovna sekcija gor,—dol. proga, Progovna sekcija gl. proga, signalna in mostovna delavnica: 45 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodita doslej izvoljena delegata tov.: Juh Leop. in Battelino Avg.
IV.	V o 1 i š č e.
Sedež volišča: Direkcija drž. železnic v Ljubljani. K temu volišču spadajo tudi člani Kontrola prih. direkcije Zagreb, ki stanujejo v Ljubljani:	166 članov voli 6
delegatov in 6 namestnikov.
Volitve vodijo doslej izvoljeni delegati tov.: Jeras Ernest, Cvetko Franjo, Zupan Ciril in Vertačnik Albert.
V.	Volišče.
Sedež volišča: Z a 1 o g. K temu volišču spadajo postaje: Laze in Litija. 40 članov voli dva delegata in dva namestnika.
Volitve vodi doslej izvoljeni delegat tov.: Pegan Anton.
*
Vsi člani, ki stanujejo med postajami, spadajo v ono volišče, v katerega okolišu stanujejo. Vsa nadaljna detajlna pojasnila glede volitev se nahajajo na zadnji strani priložene glasovnice.
Izjemno se za volišča L i IV. t. j. Kurilnica I. in II ter Direkcija državnih železnic dovoljuje izvesti volitve delegatov že v soboto, dne 18. februarja t. 1. od 13. ure dalje, ker v teh dveh voliščih delo dne 19. februarja počiva.
Oni člani, ki njin postaje niso tu navedene, kakor: Maribor, Ptuj, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Gornja Radgona, Poljčane, vse postaje v Prekmurju, Pragersko, Drenovgrič, Vrhnika, Brezovica, Borovnica, Rakek itd., zastopajo v slučaju, da se udeležijo občnega zbora vsak svoj glas.	Upravni odbor.
Zadružni vestnik
S 25. januarjem ne bo zadruga več prodajala navadne koruze, kot smo jo imeli dosedaj, temveč drobno, rudečkasto koruzo, takozvani činkvantin. Istotako bomo prodajali mlevske izdelke iz čihkvan-tina, ko nam poide koruzna moka. Činkvantin je nekoliko dražji od koruze, je pa izdelek činkvantina mnogo boljši od koruznega. Posebno zdrob iz činkvantina je bolj sladek. Kupili ipa smo večjo množino činkvantina zato, kr je bila slučajno mala razlika med ceno koruze. Temu primerno se bode povišala cena mlevskim izdelkom iz činkvantina. Prepričani smo, da bo posebno zdrob našim članom ugajal tako, da bodo vedno zahtevali podobni izdelek ne glede na malo večjo ceno.
Z januarjem smo uvedli olje znamke »Zvezda«, ki je nekoliko cenejše od dosedanjega, ker se izdeluje v naši državi, in je uvozna carina na surovine manjša od one na olje. Dosedaj ni bilo pritožb, prosimo pa gospodinje, da nam povedo svoje mnenje o tem olju, ali ostanemo pri tem olju, ali se povrnemo na staro znamko.
Znižali smo cene pri nekaterih vrstah manufakture, posebno na ono, ki se je največ rabi.
Razpošiljanje blaga: V novembru smo razglasili, naj podpišejo člani prošnje za nabavo propratnic. Ker se nam je obetalo, da stopi že s 1. januarjem v veljavo novi pravilnik o voznih olajšavah, ki bi dovoljeval prost razvoz z režijskimi tovornimi listi, smo počakali. Pravilnik ni izšel in se še sedaj dela. Kakšen bo, tega še ne vemo. Zato čakamo še do marca, ko bo izšel, in če bo potreba, bomo uporabili potem sedanje prošnje za propratnice.
S 1. januarjem ne podaljšuje direkcija takozvanih živilskih knjižic, na podlagi katerih je imel član pravico do brezplačnega prevoza 50 kg živil in 10 kg embalaže. Opozarjamo člane, da pa imajo pravico do uputnice za 50 kg prtljage ali brzovoz. Za to naj izstavijo mesečno trebovanje za 50 kilogramov prtljage-živil in predajo to tre-bovanje, podpisano od načelnika, nam.- — Uputnico preskrbimo mi tu sami.
Zakaj so nekateri napačno razumeli našo objavo radi izplačila povračila? Onih 5%, ki jih dobe člani koncem leta, imenujejo navadno procente ali pa dividende. Radi davkarije ne smemo rabiti izraza di-
vidende, ker od dividende se mora plačati davek, od povračila »za povračila« se ne plača nikakih davkov. 'Tudi ne imenujemo takozvanega čistega dobička ob koncu poslovnega leta z imenom čisti dobiček, temveč ga imenujemo prebitek. S 1. februarjem začnemo tedaj ooračunavati 5% povračila onega povračila, ki ga dobe člani vsako leto enkrat in ki ga imenujejo dividende. Druga leta smo izplačevali ta povračila marca ali aprila, letos pa obračunamo te zneske že januarja za poslovno leto 1927, tako, da bomo izkazali koncem leta manjši čisti dobiček in tudi že zmanjšan dolg naših članov.
Povračilo se izplača le onim, ki ne dolgujejo v zadrugi ničesar. Porabi se ta znesek v prvi vrsti za odplačilo deleža, potem za odplačila kreditiranih živil, nato pa za odplačilo obrokov.
Ker pristopa radi likvidacije Gospodarske poslovalnice vedno več članov k nami in nam bo začelo primanjkovati obratnega kapitala, dokler ga ne dobimo pri Savezu nabavljalnih zadrug v Beogradu, prosimo člane, da uvidijo položaj zakaj moramo v prvi vrsti ubirati za zaostale dolgove, da pridemo do čim več gotovine.
Obveščamo člane, da smo priredili članom, ki pridejo pred 8. oz. pred 14. uro v Ljubljano, čakalnico, ki se nahaja v prejšnji pisarni.
Čakalnica bo vedno zakurjena kadar bo občutnejši mraz, na razpolago je članom dnevno časopisje, revija »Zdravje« itd.
V zadnjem »Zadrugarju« smo priporočali članom, naj si mažejo podplate z ribjim oljem, mešano z lanenim oljem, ki ga prodajamo po 10.— Din steklenica. Po dosedanjih informacijah smo ugotovili, da trpijo tako namazani in z oljem prepojeni podplati še enkrat dalje. Prosimo člane, da nam sporočijo svoje ugotovitve in svoje izkušnje.
Ljubljanske člane obveščamo, da smo znižali tarifo za razvoz na dom in na postajo. Do 100 kg teže se plača Din 4.—; za vsakih nadaljnih 50 kg pa Din 2.—. Prosimo pa člane, ki stanujejo v enem okolišu, ali celo v eni hiši, da se medsebojno domenijo radi dovoza. Sedaj se dostikrat dogaja, da pelje naš voznik v Moste ali na Dunajsko cesto ali v eno in isto hišo v treh dneh štirikrat.
Pošiljanje zabojev za živila. Zaboje naj pošiljajo člani skupno iz vsakega kraja in sicer naj bodo zaboji pri zadrugi v sledečem razporedu: Dolenjska, Notranjska
- ■ .-.‘i S -v-:V
in Kamniška proga do 7., Gorenjska do 10. in Štajerska do 13. vsakega meseca, ker edino na ta način bode mogoče zadrugi skupno živila odposlati članom, ker v nasprotnem slučaju moramo čakati na zaostale zaboje po 3—5 dni.
Krušno moko imamo sedaj 3 vrste ter smo naredili poskušnjo iz vseh vrst mok; za domači kruh je prav priporočljiva moka št. 6 in stane kg samo 3 Din.
Milo Merima alla Marseille je došla večja količina ter priporočamo, da je vzame vsak član za poskušnjo samo 1 komad, pol kg, ter tako sam oceni kakovost tega izbornega mila.
Premog in bukova drva se ne bode razvažalo od 1. do 10.1928 vakega meseca, ker se isti čas dostavljajo živila članom na dom. Preskrbite se zato s kurivom pravočasno, da ne bo tako kot dosedaj; zjutraj naroči član premog, in popoldne ga že hoče imeti. To ni mogoče ustreči.
Alpino salami alla ogerska je došla v večji količini ter se bode oddajala dokler traja zaloga po Din 24 za kg; sedanja kvaliteta je izborna.
Denarnica s srednjo vsoto denarja, 1 torbica, 1 dežnik, se je našlo; najdeno se dobi v, Zadrugi.
Vsem članom.
Razpasla se je grda navada, da nekateri člani reklamirajo nedostatke za prejeta živila po eden, dva ali celo tri mesece po prejetju.
Ker se Nab. zadruga na take reklamacije absolutno ne more ozirati, naznanjamo, da se bodo v bodoče upoštevale samo one reklamacije, ki bodo uposlane ali osebno izročene najkasneje osem dni po prejetju nakupljenih živil.
Upravni odbor.
Cenik živil
jta. mesec le tor nar 1028
Na reklamacije s prejemu blaga!
Mlevski izdelki.
Moka pecivna o gg Moka mehka O Moka krušna št. 2 Moka krušna št. 4 Moka krušna št. 6 Moka ajdova II a Moka ajdova I a Moka ržena la Moka koruzna
Moka krmilna		Z'—
Zdrob pšenični		5-50
Zdrob koruzni	n	3-80
Otrobi pšenični		P80
Otrobi koruzni	>9t	f30
Testenine.		
Makaroni dolgi jajčni		1P20
Makaroni domači		9’60
Polzi jajčni	n	11-20
Polži domači	>f	9'60
Rezanci domači široki	n	9 60
Špageti domači	n	960
Fidelini domači	n	9-60
Šubiotti in bleki	kg	960
Zvezdice za juho	n	9 60
Zrnje.		
Riž I. vrste	kg	8-—
Riž II. vrste	»	7 —
Koruza v zrnu Činkvantin	tf	280
Kaša prosena	ft	5*—
Ješprenj domači	ff	5'—
Ješprenček za juho	it	9 —
Fižol koks	»	' 5-—
Fižol mandaljon	19	4-50
Fižol beli	19	2 60
Leča domača	19	5 50
Leča debela	19	15 —
Sladkor.		
Sladkor v kockah	kg	15 70
Sladkor sipa	19	13 80
Sladkorčki (bomboni)	19	24 —
Sladkor v prahu	11	16 —
Kava		
Kava Perl	kg	64 —
Kava Portorico	19	64-—
Kava surova I. vrste	n	48 —
Kava surova II. vrste	19	42 —
Kava žgana	99	56 —
Kavne primesi.		
Kava Kneipp	kg	14-50
Kava žitna	99	8-—
Kava vidrova	11	12 —
Kava figova	99	22 —
Kava Enrilo	škatla	16 —
Kava Enrilo	kg	20 —
Cikorija Franck	99	18 —
Cikorija kolinska	99	17 —
Dfrugi predmeti.		
Mast domača	kg	26 —
Mast dom., doze a 26 kg	kg	26 —
> v dozah po 10 kg	doza	270-—
Mast v dozah po 5 kg	99	135'—
Čajno maslo la	kg	52'—
čajno maslo Ha	99	40’—
Kuhano maslo	99'	39 —
Sol debela	kg	2 80
Sol drobna	kg	3 —
Čaj v dozah	doza	12,24,28
Čaj v zavitkih	zavit.	3, 6, 7, 8,
Čaj v zavitkih	99	13, 15, 16
Kakao na kg	kg	38-—
Kakao v zavitkih	zavit.		*	
Paradižniki a V2 kg	doza	8'—
Paradižniki na vago	kg	16 —
Marmelada	kg	20-
Čokolada a %	tabl.	12 —
Čokolada a Vi0	11	4’50
Čokolada a V20	19	2 50
Čokolada z lešniki	19	3 —
Rožičeva moka	kg	8 —
Dezeft šnite	kom.	2 50
Ceres mast, bela	kg	26 —
Ceres mast, rumena	19	26 —
Delikatese.		
Slanina krušna	99	25 —
Slanina mesnata »Ham-		
burska«	kg	28-—
Slanina prekajena debela	19	28 —
za zabelo		
Slanina papricirana	19	28-—
Salame ogerske	19	80 —
Salame krakovske	19	32 —
Salame navadne	11	18 —
Kranjske klobase	kom.	5-—
Prekajeno meso I.	kg	26 —
Šunke	99	26 —
Krače	99	14'50
Svinjski parklji, glava	99	10-—
Svinjske glave brez kosti	kg	18 —
Sardine velike	škatle	11 —
Sardine srednje	99	9 50
Sardine male	99	6 —
Postrvi	99	18 —
Med cvetlični I.	kg	2P—
Med cvetlični II.	11	18 —
Sir pol ementalski L	99	38 —
Sir pol ementalski II.	11	30'—
Sir trapistovski	11	25'—
Maggi velike	steki.	28 50
Maggi srednje	19	17 —
Maggi male	11	11 —
Maggi na drobno	dkg	P75
Juhan velike	steki.	12 —
Juhan male	19	6'—
Juhan na drobno	dkg	110
Gorčica (ženf)	kozarec	10-—
Keksi v zavitkih	zavitek 5,8,7,11,13	
Reberca z Špeh.	kg	26'—
Reberca brez speha	n	26’—
Sir Permazan 5 let star	19	88'—
Polenovka suha	kg	24 —
Sir Chalet	komad	350
Salama letna	kg	—•—
Salama Planinska	99	—•—
Salama Alpino ala Ogerska	19	24 —
(dokler zaloga traja)
se ozira le takoj ob
5'20
SMO
4'50
3-	60 3 —
4-	80 6 — 4‘50 2-90
Karlsbader Oblati polneni zavitek 20'—
Keksi fini 1 karton	kg	—'—
Keksi fini 1 karton	ff	50'—
Slaniki novi	kos	2'—
Sadje.		
Češplje suhe bos. 80ice	kg	9 —
Češplje suhe domače	ff	—•—
Hruške suhe domače	ff	7'—
Orehi celi	ff	8'40
Rožiči	ff	650
Fige v vencih nove	ff	—'—
Mandelni dalmat.	ff	48 —
Rozine fine	ff	35'—
Grozdiči - Vamperli	ff	24'—
Čebula	ff	3'50
Česen	ff	10 —
Limone	komad 1, 0'75	
Fige dalmat.	kg	6'—
Jabolka namiz.	ff	3'60, 4, 4'5
Civebe nove	ff	27 —
Krompir	ff	110.
Pomaranče	kos	r—
Pomaranče	ff	1'50
Tekočine.
Kis trikratno močan vinski	liter	10'—
Kis dvojno močan	ff	4‘—
Olje namizno fino	ff	17 60
Olje namizno bučno la	liter	19 —
Olje olivno	ff	20 —
Konjak a 7/io 1	steki.	60'—
Rum fini a	1	»	35 —
Rum fini a 1 1	liter	60 —
Konjak medicinal °/^5	steki.	36 —
Žganje borovničar a V2 1	ff	25'—
Žganje hrušovec a V2 1	ft	23 —
Tropinovec a V2 1	ff	23 —
Brinjevec a V2 1	ff	23 —
Slivovka a V2 1	ft	23'—
Malinovec a P2 1	ff	17 —
Mineralna voda a IV2 1	ff	6 —
Grenka voda	tt	8'50
Vino dahu. črno staro	lit.	11 —
dezert	steki.	18 —
Vino dalmat. belo	lit.	11'—
Vino dalmat. belo a 7/io 1 dezert	steki.	20'—
Francosko žganje »Brazay«	ft	10, 24
Rum Ha	V2 1 steki.	tt	20'—
Rum-esenc	steki.	ff	9 —
Dišave.
Poper cel in zmlet, veliki	zavitek	3 —
Poper cel in zmlet, mali	ff	1'50
Cimet cel in mlet veliki	tt	3 —
Cimet cel in mlet mali	tt	1*50
Klinčki (žbice)	tt	2'50
Dišave cele in mlete vel.	tt	2'50
Dišave cele in mlete mal.	tt	1 '50
Lavorjevo zrnje (lorber)	tt	2'50
Janež	ff	2-50
Kumna	ff	2'50
Muškatovi orehi	komad	070
Vanilija v šibkah	tt	2'—
Vaniljni sladkor	zav.	r—
Žefran	tt	0 80
Paprika mleta velik	tt	3 —
Paprika mleta, mali	tf	1'50
Pecilni prašek	ff	r—
Limonadni prašek	tt	0 80
Potrebščine za perilo.		
Milo Schicht	kg	15'10
Milo Zlatorog	tt	14 —
Milo terpentinovo	tt	16 —
Milo Gazela	tt	14'—
Milo v kockah ala Marseill	rt	14 —
Milo toaletno »Apolo«	komad	7 —
Milo toaletno »Glycerin«	tt	7 —
Milo toaletno »Elida«	tt	8, 20'-
Milo toal. »Mandelnovo«	•rt	—'—
Milo toaletno »Speick«	tt	6'—
Milo toal. »Grand Oval«	tt	9'—
Milo toaletno viola	tt	4'—
Soda za pranje	kg	1 75
Plavilo	zavitek	2'50
Boraks	tt	2'50
Pralni prašek	tt	250
Prani prašek »Labod« za		
fino perilo	tt	7'—
Škrob rižev	škatla	5'—
Škrob rižev	zav.	1 '50
»Tri« soda	tt	3'50
Milo za britje	kom.	3 —
Pralni prašek »Radion«	zavitek	6'50
Pralni prašek »Persil«	tt	6 —
Mila »Gazela« terpentinovo	tt	16 —
Potrebščine za čevlje.
Rujava krema Fox	škatla	4, 5
Krema Jadran	tt	5'—
Krema Lux	it	5'—
Krema Fox	tf	7 —
Krema bela	tf	3'—
Mast vazelina	tf	5'50
Krtače za blato	komad	4'—
Krtače za mazati	»	1'50
Krtače za svetliti	tf	12 —
Čistilo belo	škatla	—•—
Vrvice za čevlje dolge	par	1 50
Vrvice za čevlje kratke	tf	1'25
Ribje olje za mazanje		
podplatov	V21 steki.	steki.	10'—
Druge potrebščine.		
Kalodont za zobe	tuba	6'50
Krtače za zobe	kom.	12, 8
Krtače za obleke	ft	18 —
Krtače za ribati	tf	4'—
Omela za parkete	tt	30'—
Omela mala	it	14'—
Metle rižove vel.	kom	11 —
Metle rižove male	>>	9 —
Jelka čistilo za parkete	steki.	24'—
Jelka čistilo za parkete	i>	13 —
Sidol čistilo za kovine	tuba	5'50
Svitol čistilo za kovine	n	4 8Q
Ominol za kovine	zav.	2'50
Smirkovo platno	pola	1'50
Tepači veliki	kom.	18'—
Tepači srednji	ft	1.3'—
Tepači mali	it	8'—
Sveče velike	paket	8'50
Sveče velike	kom.	1 '50
Sveče male	paket	8'50
Sveče male	kom.	1 —
Vžigalice	paket	10 —
Vžigalice	skati.	1 —
Zobotrebci	zvezek	0 50
Črnilo	steki.	3 —
Svinčniki	kom.	1'20
Svinčniki tintni	tt	3'—
Peresniki	tt	2'—
Mera metrska	ti	4, T-
Slame za predsobe	komad	13, 4 -
Muholovci	it	1 —
Prah za čiščenje obleke	zavitek	14'—
Šampon	it	4 —
Drva mehka	butara	3 20
Barva za piruhe	zav.	0 60
Otara-papir Manufaktura.	n	1 '90
Žamet barvasti za dečje		
obleke	m	60 - 50
Štruks za hlače Rusko platno za moške	tf	65, 12f
letne obleke	tt	46 —
Sukno in štofi za moške		od 60
obleke	a	do 400
Sukno za damske plašče - »Velour«	„	100—250
Kamgarn beli	„	190'—
Baržun črn in moder	„	86, .100
Lister, črn in modri	„	170 —
Hlačevina	„ 22, 30 - 70
Volneni rips za ženske „ 85'-, 90'-, 110'-obleke	135'-, 132’-
Cvirnato bago za ženske
obleke
•Crepp za ženske obleke Koton za ženske obleke Modra tiskovina Cefir
Deleni volneni Svila siva (umetna)
Svila za plesne toalete Pongis svila Rips črn Pique
Crepdechin v vseh barvah Crepp Jourguet Svila surova
„ 14-16 50,27 „	11-14
„ 12-18 „	12-50—48
„	34-
„ 29-34 —
V
1)
ff
1)
ff
60'— 45'— 17 — 19 — 140'—
ff
ft
150 — 65—170
Flanela zelena za srajce
Flanela
Ruš
Klet črni Klet barvani
Oksfort za srajce Serg
Elastik-podloga Žima podloga Rokavina Kanafas
Brokatopodlaga za damske plašče Inlet barvani Inlet beli Sifon
Batist-šifon
Batist
Etamin beli
Etamin beli za zastore
Kanafas
Platno belo
Platno domače za rjuhe Platno za kapne Platno Wassertuch za rjuhe Kontenna rjava (Molinos) Kontenina rjava za rjuhe Platno za nahrbtnike Platno za zastore 100 cm Platno za blazine belo Gradi modri Gradi za spodnje hlače Gradi beli »Raye«
Gradi za žimnice Platno za obrisače Obrisače Frotir Obrisače za kuhinje Servijeti
Mizni prti barvani Mizni prti damast Prtički
Stenske preproge Posteljne garniture Odeje posteljne Dežni plašči Rjuhe flanelaste Rips svila za damske obleke
Črna svila za damske plašče
Volneno blago za obleke in kostume /
Volneno blago za jesenske damske plašče Double za moške suknje Palmaston za črne suknje Sukno za železn. uniforme Barhent za damske obleke Barhant za spod. per. beli Barhant za spod. per. modri Silk-saten podloga Svileni cefir Batist barvasti
m	IS’—	Crepp barvasti	27-
„	14-23	Surova svila, črtasta	„	4P-
m	20' —	Zimske »Haferl« nogavice	par 18-—-
„ 28, 62	Dokolenice	„	42-
„	30-	Volna »Gebschihld« štrena	štrena 15" —
„ 12, 18	Zimske triko srajce moške	kom. 50"—
„	35	70	Zimske triko sp. hlače	„	4 6-—
m	12—24	Zimske triko reform hlače	
30’-	ženske	„	50—55
„	20—40	Zimske triko spodnje hla-	
„	20 50	če damske	„	75-86
	Zimske triko turist srajce	„	90, 96
„	55-70	Dežniki ženski	„	58—284
,,	20—22'50	Dežniki moški	„ 60—200
„	17-3250	Enobarvni angleški	
„ 16 50, 2150	barhend	m	28 —
„	25-	Otroške spodnje obleke za	
34-	2—12 let	kom. 34—40
„	30 -	Crepp Marochen svila	mtr. 150 —
„	50-	Posteljne odeje (deke)	kom. 165'—
„	14--	Klot odeje	„	225’-
„ 12,13,16-50,18	Schymy robčki	„ 12, 20
„ 28-	Svileni popelin	„ 31‘5D, 32'5fl, 35
„ 35 50—48	Damsko perilo »kombine«	„	105-185
„	30 50	Spalne srajce damske	„	125-285
„	10-13	Damske srajce bele	„	32- 60
„ 26-	Damske hlače	„	58, 60
„	54-	Damske maje	„	30'—
„	32-50 „	3250 „ 18-	Pletenine in galanterija.	
„	13, 19 50	Srajce moške bele	kom. 48, 60
„	18,23	Srajce možke Cefir	„	54-115
„	38-57	Srajce moške, rips	„ 62 —
„	15, 17, 21	Srajce moške skaut	„	42—50
kom. 25—56	Srajce moške mrežaste	„	20, 24
kom. 10, 12, \k	Srajce moške oksfort	„	45—60
ft	Spodnje hlače moške	„	25—4 8
m	42, 53	Nogavice moške	par 10—28
„ 60-	Nogavice ženske	„	13-48
kom. 18 —	Nogavice otroške	„	8-17
kom. —'—	Majice moške	kom. 33—44
garn. 520, 560, 950	Majice sokolske	,;	20—34
kom, 165'—	Damske rokavice, letne	par 30—
kom. 200 — 500	Damske rokavice zimske	„	22-45
• „	65, 85	Moške rokavice zimske	„	22-47
	Kokarde za žel. uniforme	kom. 575,11-16
m	80 —	Gumbi železničarski	„	0'85—1
	Porte zlate in srebrne	m 5,6,10,13 50
„	125, 130	Elastika za naramnice	kom 1, 0*75
	Moške naramnice	„	18-59
„	96,130	Otročje naramnice ze-	>>
	lene z vez.	„ 11—20
„ 80 —	Vata	tabl.	5'—
„	132 - 380	Samoveznice (kravate)	kom. 20'—32
275 -	Damske podveze	par 18—32
„ 88, 162, 220	Moške podveze	„ 10—12
„	16-r28	Elastika za rokava	„	5'-
„	17-23	Elastika ozka	m 1'50, 2
„	18'50, 20'-	Elastika za podveze	4—9
„	20, 40	Traki črni in beli	m	050
59--	Pavolca D. M. C. rdeča	
17--	in modra	štrenca 2'—
» D. M. C., bela	„	1 50
Igle varnostne	duc.	1 50
Bucke	„	3'—
Šivanke	,,	1'50
Meterska mera za šivilje	kom.	4'—
Sukanec beli in črni 10—16	20—36 40—70
špula Din 5'—	375	3,—
Pulover	kom. 130, 175
Vest je damske	150, 180
» »	148'—
Vestje otroške, raz. vel.	„	31—82
Sviterji, raz. vel.	„	31—57
Garniture otroške	„	88—113
Reform hlače letne, bar-	
vaste in črne	„	55—110
Spredena žima (Rosshaar)	
za žimnice, tapetniško	
in sedlarsko stroko	
R u j a v a, št. 1—5	kg 29—94
Črna, št. 6—10	„	34—94
Siva, št. 11—15	»	44—94
Bela, št. 16—20	„	63 -100
Obutev.	
Čevlji moški visoki	par 212, 380, 410
Čevlji možki kovani	„	173—210
Čevlji moški nizki Schim>	„	220 — 300
Čevlji moški visoki Schimy	„	215 —
Čevlji ženski visoki boks	„	207 —
Čevlji ženski nizki boks	„	195, 207
Čevlji damski s špango	par 150—173
Sandali veliki	ft
Sandali srednji	tf
Sandali mali	99	~
Copate iz filca	„	12-24
Copate z usnjen, podplati	„	24-75
Copate z vrvenimi podplati	par 3 i'50-70
Kuhinjska posoda.
Sklede emajlirane, za pomivanje posode Lonci emajlirani in aluminium Kastrole emailir. in aluminium.
Ponve emailir.
Zajemalke emajlirane Pokrivače Zajemalke penovke Umivalniki
Vedrice za vodo, pocinkane Vedrice za vodo, emajlirane Mlinčki za kavo Lonci za kuhanje perila
po ve
likosti
Razno.
Ribe morske sveže, vsak četrtek, petek
Kruh dnevno svež	kg
Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Telef. 2641. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.