Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28-— za vse drnge dežele i. Ameriko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 283. Telefonska itevllka «). Celje, v torek, 13. decembra 1910. Čekovni račun U.I17. Leto II. Univerza in nadsodišče v Trstu. (Piše dr. K. Slane.) (Konec.) Nemec zabavlja, da mora s svojimi večjimi davki plačevati revo južnih Slovanov. Res ima avstr. Nemec nekaj industrije in bogatejšo zemljo za kmeta, on bogati v nekaterih krajih. Ali nas Slovanov je dosti več ko Nemcev, menda se v davkarijah to poravnava. Zato dajemo Slovani veliko več vojakov in Nemci in Madjari so obogatili z našimi žulji. Nemci so jedli dober kruh kot uradniki in veleposestniki na naši zemlji in tudi kot rokodelci in trgovci; — slov. človek je že stoletja rudar po vsem nemškem Štajerju ter sto let delavec v nemških tovarnah. Dosti je že nemški sodržavljan dobival od nas gmotnih koristi. Ali ni sramotno za moderno državo, da se očita sodržavljanu revščina, sodržavljanu, ki je nadarjen! Ali ne kažejo Cehi, ki so se v par desetletij povzdignili do enakovrednosti z Nemci na vsem gospodarskem polju, kaj pomeni slovanska nadarjenost! In to Jugoslovanstvo ni nič manj nadarjeno, držijo ga le Nemci, Madjari in Rim okovanega, da stagnira v napredovanju. Sramota je, da dobiva tuja industrija veliko kulijev ravno iz teh krajev, ko bi lahko ti izseljenci doma pripravljali milijone vrednosti! Sramota je, da mora Jugoslovan v Ameriko, da si reši svojo iz tlakarskih časov še zadolženo kmetijo, ker doma ni prilike za večje zaslužke! V naši Avstriji so narodnostni prepiri permanentni, odkar se je zbudil Slovan. To znači. da avstr. Jugoslovani nočejo biti več predmet izkoriščanja Nemcem, Madjarom in Lahom. To so naravne prikazni in te prepire je težavno spraviti iz sveta. Ali že se splošno opazuje, da ne napreduje prav nas vseh avstr. državljanov gospodarstvo, ker požirajo ti narodnostni prepiri toliko duševnih iri gmotnih moči, odvračajo nas od boljše ureditve šol in gospodarskih sredstev in že tudi avstr. Nemci uvidevajo, da s ponemčenjem Slovanov ne gre. da se je treba Nemcem učiti jed-nega slovanskega jezika in da bo vse boljše v državi, ako vsi državljani uredimo vsem skupno hišo tako, da lahko stanujemo dobro v njej vsi in vsi vzajemno stvarjamo veliko kulturo in veliko gospodarstvo v tej državi, imevši pred očmi le boje za boljšo ureditev gospodarstva in socijalnega življenja. Narodnostni boji že presedajo, pametnejši ljudje vseh narodov skoraj že sodijo o njih, kakor o nečem prav neumnem. Tudi pametnejši Nemci že pravijo, da je jako nespametno, da se milijone Jugoslovanov žrtvuje koristim nekaj tisoč Nemcev. So učitelji drž. prava, ki ne najdejo v modernih državah količkaj omikanih narodov več socijologičnega principa boja za biti ali ne biti, nadvladanja bogatejših slojev nad revnejšimi, bogatejših narodov nad revnejšimi. Novejši nazori o državi so ti, da stvarja velikansko delo, ki ga opravlja državni aparat na vsem polju življenja državljanov, neko umetnijo (Kunstwerk) — in de- ! finirajo državo: država je kulturna potreba v obli- j kah te umetnije (Der Staat ist eigene Kulturnot- j wendigkeit in den Formen deš Kunstwerkes). — 1 Tedaj bi bila ustvaritev države odvisna od vladarjev in višjih državnikov. Ako je država umet-nija, potem je razumljivo, da potiska državnik ideje in stremljenja državljanov na stran, ideje, ki bi bile nasprotne bistvu dotične države. Ako je to res in mogoče, potem je naloga avstrijskih državnikov, da pripravijo južnim Slovanom pogoje za kulturno življenje, da prenehajo z nastavljanjem nemških uradnikov v slov. deželah ter ustanovijo šole iri gospodarske pripomočke, po kojih se lahko Jugoslovan opomore. To bi stalo državo prav malo več, kakor stane vsako leto kolonizacija jugoslovanskih krajev z Nemci. Lahi in Madjari, ki nazadnje nič drugega ne dosega, kakor stagniranje omike v dotičnih narodih in s tern v celi državi, najmanj pa oškodovanje gospodarstva vseh državljanov. Napraviti na slovanskem jugu umetnijo državnega življenja je prav lahko: dajte Jugoslovanom tista prava, podpirajte jih z državnimi sredstvi toliko, kakor jih daje in podpira država Nemcem, Madjarom in Lahom, ne zmenite se za vpitje istih pri takem pametnem delovanju in utihnilo bo vse vpitje in blagoslovi kulture se bodo razširjali po lepem jugoslovanskem svetu, Ju-gosovani postanejo na svoji bogati zemlji in ob bogatem morju premožni in močni. Umetnik državnik mora v mnogojezični državi znati izrabljati večjo omiko in z nio spojeno večje gospodarstvo večjega naroda tako, da vodi vire te omike in načine boljšega gospodarjenja po rojakih istih na rodov. Šolane rojake dotičnih narodov naj izrablja za stvarjenje večje kulture in boljšega gospodarstva v zanemarjenih deželah. Kolonizacija, po-tujčenje dotičnih narodov je nesmisel, kar kaže potujčevanje Slovencev, katerih še niste potujči-li, dasi jih tujčite že več ko tisoč let. Na Češkem iščejo Nemci in Cehi pota, po katerih bi se prišlo do pametnega državnega in socijalnega življenja v njihovih deželih. Nezaupnost vlada pri obeh po-godnikih. To prihaja odtod, ker se je v Avstriji tako neumno vladalo, da se je smatralo avstr. Slovana za najnižje bitje, ki ga ni mogoče kulturno povzdigniti temveč ga treba iztrebiti. Ali Slovani so zrasli in rastejo, vedno jih je več. Pridobivajo si večjo kulturo in postajajo moderni gospodarji in delavci. Tedaj tudi ne bo več veljal socijologični zakon nadvladanja močnejšega. Zdaj še zadržuje ta princip pomirjenje, narod narodu v Avstriji ne zaupa — avstrijski človek je sodržavljanu še volk. Ali treba je napotevati pomirjenje. dasi bodo imeli vsi svoj smodnik na suhem, dokler ni vse dobro. Vladam se ne zaupa, dobili so po njih že vsi narodi zaušnice. Ako v cisl. parlamentu vsi Slovani složno nastopajo proti Nemcem in Lahom vsaj v vprašanjih namestitve slovanskih rojakov v slovanskih deželah — na mesta v uradih in šolah, bi bila s tem odstranjena velika ovira pomirjenja avstrijskih narodov in nam Slovencem bi bila dana možnost, da si meščani podajo v vseh naših mestih roke in začnejo delo za ustvarjenje boljšega gospodarstva po celem slovanskem jugu. Naši meščani v bolj ponemčenih mestih vendar ne morejo v zdajšnjih prebujenih časih slov. rojaka kmeta, svojega reditelja sovražiti in mu podstavljati nog! Kmet bode tudi pri nas prišel v zadružno gospodarjenje in tedaj bo treba iskati meščanskim ljudem v zadrugah službe in kruha, ker ga ne bo dajala fabrika. Sedaj pa je na vsem Slovenskem kmet človek, ki s svojimi prebitki izdržuje meščanske obrtnike; uradniki pa so že zdaj po večjem delavci v kmetskih stvareh. Kako se hoče izhajati brez znanja jezika itd.! Ali če s pomirjenjem ne gre. zdaj ko je Bosna in Hercegovina naša, zdaj pa je vendar treba našim aktivnim politikom poslancem spremeniti taktiko in zapustiti večkrat, kakor prej, ozko stališče enega narečja, ali celo ene provincije in z visoke tribune parlamenta je povedati avstr. svetu, kaj hočemo Jugoslovani kot avstr. državljani. In tedaj je gledati Slovencem na Adrijo, v Trst, ne v Ljubljano, in Dalmatincem je tudi gledati v isti veliki Trst. Zahtevati je univerzo v Trstu za Slovane in Lahom privoščiti ravno tam višjo šolo. Zahtevati je, da se nadsodišču v Trstu pridenejo ostale slov. dežele. Grebene. Nedavno smo poročali, kako je c. kr. dež. sodn. svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornjemgradu, Kari Grebene, napram mesarju Filaču zlorabil svojo uradno oblast in iz njega izsilil, da je moral kleče prositi odpuščanja sveje lastne otroke. Že so nas zopet zadele vesti o novih psotiza-konitih, nepostavnih in naravnost neverjetnih dejanjih tega sodnika. Gospa Marija Mikuš v Gornjemgradu, o kateri smo že enkrat omenili, da jo Grebene mrzi, ker mu ni hotela iz svoje mesnice rezervirati vselej najboljšega mesa, je vložila dne 8. novembra t. I. tožbo zoper nekega v Ameriki bivajočega Kitaka, kateri ji dolguje 100 K. Ker Kitak na Avstrijskem nima drugega premoženja, kakor nekaj mizarskega orodja, je mislila to orodje zarubiti, da bi se prodalo na javni dražbi, in tako priti vsaj deloma LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. ^ Cpški spisal Ignšt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. Vejvara se je vrnil v obednico, posrkal črno kavo, poljubil Pepico in se odpravil v pisarno. — Zelo se je veselil venčka, toda ta zakonska razdružitev, o kateri je zvedel v poslednjem trenotku, mu je nekoliko 'skalila bodočo zabavo. Ni je pomoči! Pepica ima gotovo prav, kakor vselej do sedaj. Tudi pri »starih« je bilo to soboto bolj živahno kot drugače. Ko je gospod Kondelik vstal od obeda, je rekel ženi: »S kavo, Beti, danes malo počakaj. Prinesi mi v spalnico lonček tople vode, in da mi ne bo hodila tja Katinka z nobeno stvarjo.« »Ali se boš bril, stari?« je vprašala gospa Kondelikova. »To se razume samo ob sebi«, je odgovoril mojster, »ako me vlečete na to prismodarijo v s o-b o t o , potem se ne morem briti šele v nedeljo. Kak pa bi bil tam!« »No, dobro, stari, dobro. Takoj ti jo prinesem.* Gospa Kondelikova je hitela v kuhinjo, iroj-ster je šel v spalnico. Ko mu je gospa prinesla vode, je mojster velel: »Pripravi mi tudi, kar je treba. Perilo, obleko, nedeljske čevlje. Naj jih Katinka ne zmečka --- in naj jih očisti, da bodo popolnoma suhi, da sc mi ne bodo prijeli rok in da se ne bo delal na njih marmor. Tako.« »Vse boš imel, stari, vse«, je zagotavljala gospa, »kakor vselej. Dobro veš, da te ne pustim od doma, dokler nisi tak, kakor bi te iz škatljice vzel.« »Samo da bo res!« je pristavil mojster. »In vidve tudi hitita, da ne bomo prišli tja preveč pozno ...« »Ne boj se. oče«, je zatrjevala gospa Kondelikova. Ni čakala, da se gospod soprog še na kako stvar spomni in je hitela iz spalnice. Ob takih okoliščinah se je rada izognila vsem nepotrebnim govorom. Precej časa je vladala v spalnici in v obednici sveta tišina. Gospa Kondelikova se je raje skrila v kuhinjo, da ne bi mojstra pri delu motila. Medtem je nalivala kavo. Čez pol ure se ie oglasil mojster Kondelik v obednici: »Torej sedaj ono kavo. Beti!« Jo je že nesla. Mojstrov obraz je bil gladek kakor jabolko. Sedel je k kavi, dal vanjo sladkor, mešal jo in je naglo vprašal: »Cegava pa je ta garderoba tam na postelji?« »To je Pepičina obleka«, je pojasnila gospa Kondelikova. »Na večer pride sem in se tu obleče. Vejvara pa pride naravnost od doma.« »Ali se bo tudi on tukaj oblačil?« »Kaj ti ne pride na misel, stari«, je odgovorila gospa hitro. »Pride šele zvečer, ko bomo vsi pripravljeni. Samo ta — teta Katinka--« »Kaj, teta Katinka!« je zaklical mojster. »No, ona tudi pride«, je odvrnila počasi gospa Kondelikova. »Kaj pa hoče tu, danes, ko se pripravljamo na bitko?« se je mojster začudil. »No, ko je slišala, da gremo na venček, je rekla, da bi rada zopet enkrat pogledala v svet. — Zvečer torej pride — in pojde z nami —« Gospa je bila vesela, da je bilo to že zunaj. »Menda vendar ne bo plesala?« je izbulil mojster oči. »Kje pa, stari! Pogledati hoče. Ne čudi se ji, saj živi kakor polž v svoji hiši. Kakor da bi za njo ne bilo sveta. Kam pa naj bi tudi šla, reva, in s kom? Naj se tedaj enkrat k nam pridruži.« »I no, pa naj se pridruži, Bogu bodi potože-no«, je odgovoril mojster Kondelik. In pristavil je mrmraje: »Pri moji veri, pri nas je to kakor prestopna postaja...« Gospa Kondelikova je iz opreznosti molčala. Naj stari govori, kar hoče, samo da ostane v dobrem razpoloženju. Saj je vedela gotovo, da bo soprog, ko pridejo v Besedo, silil tetico jesti in piti. Mogoče tudi plesati! In še bolje je, afeo se sedaj izmrmra, kakor da bi mrmral pozneje. Mojster je popil kavo, sprehajal se po sobi in gledal, kako mu žena znaša vkup dele toalete. Delala je to skoro boječe, ker je čutila na sebi njegove revizorske poglede in ker se je bala, da ne bi povzročila kak izbruh nejevolje. Toda mojster jc kadil, ni rekel ničesar in ko je videl, da ima v spalnici vse pripravljeno, je razložil po mizi v obednici nekak papir. To je bil stavbenikov načrt, seznam vseh prostorov v novi hiši, ki mora biti poslikana, in mojster Kondelik je komponiral proračun. Zopet bo imel kos dela — po pustu se do pokritja svoje terjatve. Grebene je imenoval za Kitaka kuratorja in je razpisal razpravo na 30. novembra. Deset dni pozneje je prišel k Grebencu nek Čeplak, ki je vložil zoper istega Kitaka tožbo zaradi manjšega zneska. Grebene je sprejel tudi to tožbo na zapisnik, imenoval za Kitaka istega kuratorja kakor v slučaju gospe Mikuš, razpravo pu je razpisal na 28. novembra. Ko se je vršila 28. novembra razprava, je sklenil kurator s Čeplakoni sodno poravnavo, glasom katere je priznal Kitakov dolg in se je zavezal, ga takoj plačati. Ko je 30. novembra prišla gospa Mikuš k svoji razpravi, je bilo Kitakovo orodje že zgubljeno za Ceplakovo terjatev in ona sedaj ne ve, Zakaj je tožila, akoravno je bila svojo tožbo vložila celili deset dni prej kakor Čeplak. Opozarjamo še enkrat na to. da je Grebene sovražnik gospe Mikuš, da je pa Čeplak. kateremu je Grebene tako »šel na roko«, kupoval za Grebenca svinje. Dokaz vsem tem okolščinam spisi okrajnega sodišča v Gornjemgradu C I 69/10. Cb 1 69/10. E 249/10. K tem golim dejstvom, katere smo navedli, samo še pristavljamo, da je splošno znano, da se sklepajo sodne poravnave, kadar stranke niso zastopane tako, kakor hoče in narekuje sodnik. Ker je gospa Mikuš tožila deset dni prej kakoi Čeplak, bi se bila morala naravno tudi, njena razprava vršiti prej. Ker pa je Grebene razpisal Ceplakovo razpravo na prejšnji termin kakor je bil pred desetimi dnevi odredil razpravo Mikuš, in sicer vedoma, je naklonil s tem Čeplaku ugodnost pred drugo upnico Marijo Mikuš, je bil pristranski! in ima njegovo ravnanje vse znake hudodelstva zlorabe uradne obalsti po § 101 kazenskega zakonika. Drug slučaj zlorabe uradne oblasti je ta-le. Sodni sluga Keržišnik je zbolel in na njegovo mesto je bil poslan od okrožnega sodišča v Celju pomožni paznik Vidmajer. Kakor je to pri mladih ljudeh navada, je enkrat slučajno ogovoril na potu Grebenčevo deklo Marijo Tratnik. 2e ta okolščina je vzlovoljila Grebenca, ko je zanjo zvedel. Ker se mi za Grebenčevo privatno življenje načeloma nočemo brigati, ne bodemo raziskovali, zakaj to Grebencu ni bilo prav in ne bodemo registrirali po Gornjemgradu krožečih govoric. Istina je, da je Grebene takoj, ko je zvedel za slučajen sestanek med Marijo Tratnik in Vidmajer jem, sklenil, slednjega odpraviti. Da bi to dosegtl. je storil sledeče: Poklical je k sebi slugo Keržišnika, ki je bil še na dopustu in se mu je zlagal, da ga je Vidmajer,,pri Grebencu očrnil, da zanemarja svojo sjužbo in se ne, briga za gpest^te, To Je storil z namenom, da pridobi Keržišnika zase in da ga tiahujska zopei Vidmajerja. Nato je nagovoril Keržišnika, da naj si na vse kriplje prizadeva, da spravi Vidmajerja iu Marijo Tratnik kam na. sestanek in. naj.o tem takoj obvesti Grebenca. Slednjič sta se dogovorila, da pošlje Grebene Marijo Tratnik ob gotovi uri v klet, ki je v pritličju. Keržišnik pa privede tja Vidmajerja in obvesti Grebenca. ki bode čakal v bližini v neki čumnati poleg sodne pisarne. Grebene ie rekel Keržišniku dobesedno: »Ich werde Sie so besehreiben wie noch Niemand, wenn es Ihnen gliickt.« (»Ako se Vam to posreči, Vam bodem dal tako dobro spričevalo kakor še nihče«). Segla sta si še v roko, da ostane vse tajno. Svetnik in njegov podrejeni sluga!! Keržišnik je potem res peljal ob določeni uri Vidmajerja v klet, kjer je bilo tudi dekla. Vidmajer pa se je takoj obrnil in je odšel. Kljub temu ga je Grebene, takoj nato poklical k sebi, mu predbacival, da hodi za njegovo deklo in, ga odpustil takoj nazaj v Celje. tega nakopiči več, potem bodo rastle hiše kakor gobe po dežju. Zamudil se je pri tem približno dve uri in ko se je mračilo, je oblekel suknjo in zimsko suknjo in šel »za nekaj časa v mesto«. Gospa si je oddahnila, ko je odšel. Šele sedaj si more pripravljati zase. Toda ko je iskala dele obleke, so se njene misli pri tem zelo razlikovale od onih, ki so spremljale Pepico pri istem delu. Zdelo se ji je, da je vse narobe, da tu spravlja vkup stvari za ples, dočim bi morala pravzaprav po-malem pripravljati, kar bo čez kratko časa treba za malega človečka, ki pride nagloma v to domačijo, po Pepičinem odhodu tako tiho. »Morala bi se kar najmanj kazati svetu«, je šinilo v glavo gospej Kondelikovi, da bi name male pozabil. Saj če ne bi delala tega Pepici na lju- bo, bi me nihče tja ne pripravil. Najrajši bi ostala doma. Tu je sedaj moje mesto in odtod se ne bi ganila nekoliko let, ako ne bi morala ...« Vkljub vsemu temu pa je gospa Kondelikova pripravljala potrebno kar najskrbneje in je bila ravno gotova, ko je prišla Pepica. Za Pepico je kmalu prišla »frizerka« in ob pol sedmih sta imeli obe dami »glavi v redu«. Komaj so se zaprla vrata za »frizerko«, že je prišla tetica Urbanova. »Da je nisem mogla več tu zalotiti!« je zaklicala žalostno, ko je zagledala mater in hčer v modernih frizurah brez pogreška. »Mene bi morala tudi malo popraviti, da ne bi bila proti vama kakor razčepirjen vrabec.« »Kaj hočeš, Katinka«, jo je tolažila gospa Kondelikova. »Saj si kakor roža. Ako bi jaz znala tako napraviti frizuro, kakor ti, bi mi še »frizerka« na misel ne prišla.« Z lažjo je iiotel deželne sodnije svetnik Grebene spraviti ubogega od njega odvisnega slugo do tega. da ravna podlo napram svojemu tovarišu! Segla sta si v roko, da ostane vse tajno in Grebene mu je obljubil za Judeževo plačilo dobro uradno spričevalo. In tak sodnik izreka še vsak dan razsodbe v imenu Njegovega Veličanstva cesarja! Politična kronika. BIENERTH JE ODSTOPIL S CELIM KABINETOM. Na Dunaju, 12. decembra. Baron Bienerth je podal danes demisijo celokupnega kabineta, katero je cesar tudi sprejel. — Vodstvo nadaljnih vladnih poslov se je poverilo tudi za naprej Bienerthu, kateri bode skoro gotovo predsedoval tudi bodočemu kabinetu. Spor mini-sterskega predsednika s Poljaki datira že od preteklega junija. Poljaki zahtevajo, da se že za časa ministerskega predsedništva Korberjevega leta 1901 sklenjeni zakoni o kanalizaciji izpeljejo. Ker so državne blagajne skrajno izčrpane, izvedenje tozadevnih zakonov pa zahteva okroglo eno mi-ljardo. je naravno ta poljska zahteva kakor za Bienertha. tako tudi za vsakega njegovega naslednika v dogledni bodočnosti neizvedljiva. Poljsko kolo je zahtevo Blenerthovo, da celi klub jednotno glasuje za proračunski provizorij in bančni statut, odklonilo, kar je neposred. povzročilo demisijo Biener-thovo. Dobro poučeni krogi trdijo, da ostane Bienerth na čelu prihodnje vlade, katera ima brezpogojno nalogo, da se ji od zbornice dovoli proračunski provizorij, ter se tako izogne vladanju po § 14. Ako odreče zbornica vladi proračunski provizorij, je njen razpust neizogiben in z Novim letom bi se začelo z živahnim volilnim gibanjem. Kake posledice za bodočnost bi rodila poljska opozicija, se danes niti pregledati ne more, dasi se skoraj vladna večina brez Poljakov niti zamisliti ne more. Čehom sedanja kriza ni všeč, prišla jim je prezgodaj, ker češko-nemška spravna pogajanja še niso tako daleč, da bi se Čehom že danes omogočilo, vstopiti v vladno večino. Pri tej priložnosti se je pokazala tudi naravnost občudovanja vredna taktika Poljakov. Slovanski uniji se ni skozi dve leti posrečilo zrušiti Bienerthove vlade, Poljaki jo zrušijo čez noč. in to ravno v najresnejšem času, ko se leto bliža koncu in dva nujna predloga vlade, proračunski provizorij in bančni štatut že pred Novim letom čakata rešitve. Istočasno, ko zrušijo celo ministerstvo, zatrjujejo ministerskemu predsedniku, da njihov boj ni naperjen proti njegovi osebi, da so jim le interesi naroda merodajni. a nedvomno je, da s finančnim ministrom Bilinskim in ministrom rojakom Ehilembo, katera sta njihova zaupnika v kabinetu Bjenerth, Poljsko kolo ni več zadovoljno ter da želi ta mesta zasesti z drugimi osebami. Poljsko kolo ni jednoten klub, z jednot-nimi načeli in cilji. Štiiji politične stranke, in sicer demokrati, vsepoljska stranka (narodni demokrati), poljska ljudska stranka in konservativci tvore koalicijo, katera v strogo narodnih zadevah nastopa skupno. Te koalicije predsednik ni pooblaščen v imenu kluba podajati izjav ali prevzemati obveznosti, nego je v ta namen izvoljeno posebno predsedništvo, v katerem so zastopane vse imenovane stranke. V sedanjem predsedništvu zastopa vsepoljsko stranko dr. Glombinjski, poljsko ljudsko stranko Stapinjski, konservativce dr. Gorski in demokrate Stwiertnia. V javnosti zastopa imenovano predsedništvo skupno v vseh zadevah klub. V seji Poljskega kola dne 8. t. m. se je izredno pooblastilo dr. Glabinskega, naj zahteva od V tem je bilo precej pretiranega, toda teti Ka-tinki se je dobro zdelo. »Misliš, Beti? No, nekdaj sem se znala česat, povsod so me klicali — toda na sebi človek tako ne vidi. Ali pride Vejvara kmalu? — In Kondelik?« S temi besedami se je pogledala v zrcalo in je zopet uprla zvedav pogled na mater in hčer, kakor bi primerjala svojo frizuro, ki si jo je sama napravila z umotvorom strokovnjakinje. Teta Katinka je bila oblečena v temnomodro svileno obleko ostarele mode in v laseh nad levim ušesom ji je tičala velika, umetna, rdeča roža. Pepica je medtem vrgla strani rjuho, v katero se je pri česanju zagrnila in je hitela sedaj v zadnjo sobo, da bi se — kolikor bo mogoče — oblekla prej nego pride oče. »Delaj, punca«, jo je priganjala mati, »da bomo gotove. Ure potekajo.« Teta Katinka je zvedavo zlezla za Pepico, da bi videla, kaka bo, in sedaj, ko se je vrnila, je rekla gospej Kondelikovi: »To je prijazna obleka, tako nežno zelena. In to je barva nade«, je pristavila. Gospa Kondelikova se je ozrla na svakinjo in je rekla pomenljivo: »To je sedaj njena barva, draga Katinka.« Teta Katinka je uprla na gospo tako radoveden pogled, kakor bi hotela z očmi slišati, kai morda niso ušesa dobro razumela, in gospa Kondelikova je razumela to vprašanje in je potrdila svoje besede: »Da, Katinka, Bogu bodi hvala. Toda ničesar ne pravi.« min. predsednika precizen odgovor glede vodnih cest. kar je neposredno povzročilo sedanjo krizo. * '■jT)fr Iz Prage," V* dec. " »Bohemia« piše o današnji krizi sledeče: Ministerstvo Bienerth bode opravljalo vlačile posle do Novega leta. Razpust zbornice se ne priporoča. ker je važno, da se v januarju ali februarju snidejo delegacije. V teku prihodnjega tedna se bode pogajal ministerski predsednik Bičfterth o preosnovi kabineta. Baje ostanejo samo trije sedanji ministri in to so nauč. minister grof Stiirgkh, domobranski minister Georgi in trgovski minister dr. Weisskirchner, za katerega prirede v kratkem krščanski socijalci v rotovžu velike demonstracije. V slučaju, da se Bienerthu preosnova ministerstva ne posreči, prideta kot resna kandidata za ministersko predsedništvo v poštev Id grof Stiirgkh in baron Gautsch. Kar se tiče preosnov;, počakati se hoče na izid češkonemških spravnih konferenc. Začasno vstopita v kabinet dva višja uradnika. Na vstop čeških parlamentarcev ni misliti. Dopisi. v Proslava 35-letnIce akad. teh. društva „Trlglav" v Gradcu. Akademično tehnično drnštvo „Triglav'1 je proslavilo spomin"svojega 35-letnega obstanka s slavnostnim zborovanjem dne 7. grudna. Številna množica odličnega občinstva se je zbrala v krasno dekorirani dvorani „zum grunen Anger", da pokaže .svoje simpatije napram ,, Triglavu" v dobi svojega dolgoletnega obstanka ž&islovfengfci živelj v Gradcu in za slovenski narod sploh. Veliko navdušenje je zavladalo med Trigffevani, da je posetilo Triglavovo slavlje približno "§00 slovenskih in slovanskih gostov, a tudi vsi pričujoči so bili overjeni, da se „ Tri glav" v tej di »Jezus, Marija!« je kliknila Pepica. »Moji lasje, tetica!« »Kako rebelijo imate pa tu?« se je rodzval globok glas pri vratih in na pragu je stalcfnojstei Lavstvo yj slovenska inteligenca roko v roki proti skupnemu; nasprotniku. Z navdušenjem pozdravlja v Gradcu živeče bivše člane društva Triglava, posebna nstanovnika g. dež. sodn. svetnika Novaka, ki dokazujejo s svojo udeležbo, da njihovo zanimanje'fealTriglav ni zamrlo, čeravno žive ločeni od a. V slavnostnem govoru očrta predsednik v kratkih potezah Triglavovo zgodovino. Dočim so vsa prošnja graška društva, kjer so se zbirali slovenski visokošolci. prenehala po kratki dobi svojega obstanka, ker so bila osnovana na visoki podlagi vseslovanstva, je bila Triglavu zasigurana dolga in uspešna bodočnost, ker je bil ustanovljen kot izključno slovensko društvo. Čeravno je imel Triglav v začetku literarnozabaven značaj, vendar se ie opustila zahteva, da mora vsak član predavat^ ob določenem času. Ko se je 1. 1895. ustanovil znanstveni klub. ki je gojil predavanja, je Triglav nehal biti literarno društvo. V začetku ni imelo društvo svojega stanovanja in tudi ne posebnega znamenja; s časom pa si je Triglav moral omisliti stalne društvene prostore. Istotako se je sklenilo 1. 1877., da bodi vidni znak Triglavanom rdeče-modro-srebrni trak, k i ga nosijo društveni-ki p/i vseh korporativnih nastopih. Leta 1890. je dobilo društvo svojo zastavo, s katero so odslej nastopali Triglavani ob različnih prilikah v domovini in v Gradcu. Da bude narodno zavest med graškimi Slovenci, so prirejali Triglavani veselice, kjer se je gojila slovenska govorica in domača pesem. Poleteli pa so tudi v domače kraje, da ostanejo MiS^te' i" zvezi s svojo milo domovino, kjer so bili z navdušenjem in gostoljubno spre- jt^ ^cdpigi-dobi svojega obstanka ni ostal Triglav J»rez viharjev, ki so se pojavili proti njemu ali vrdruj^jvu samemu ali od zunaj, a stal je vedno kr§gj|o kot gora velikan, po katerem ima svoj: ime. Ko se je začel na Kranjskem boj med klerik. fw flaj^pdno stranko, se je to politično nasprotje pok^galo tudi v Triglavu. Precej katoliško narod-^sfeademikov. ki so se ogrevali za nove misli dr. Mahničeve. je zapustilo Triglav ter si 1. 1900. osnovalo svoje društvo »Zarja«. Drugo secesijo v dni|UjjU ie povzročil narodni radikalizem, ki je Prišef^ Češkega med slovensko dijaštvo. Neža Triglavom, češ da ne izpoljnjuje svoje najo^jiapram slovenskemu dijaštvu in slovenskemu "narodu, so leta 1904. izstopili pristaši nove sjruje in ustanovili lastno društvo »Tabor«. Toda TrigJ|^ je nadaljeval svojo kulturno nalogo. Ostra ve zvest direktivi in poti, ki so mu jo začrtali ustanovitelji pred 35 leti, a sledil je vedno točno časovnim zahtevam. Vso dolgo dobo svojega ob Stanka ie Triglav izvrševal svojo nalogo združevati ^lovensko dijaštvo graških visokih šol in bu diti v njeVn narodno zavest. Sprejemal je v svoje okrilje mlade navdušene slovenske dijake, jih ne gov.1t iii čuval ter vračeval domovini kot resne in znatne može. navdušene za njene interese. Po slavnostnem govoru so zapeli Triglavani stoje svojo himno. V imenu ženske podružnice družbe sv. Cirila in. Metoda je nazdravila Triglavu njena prvo-mestnica spoštovana gospa dr. Murko-va ter želela. ^a bi društvo tudi v bodoče prospevalo v mladostni moči v korist slovenskemu narodu. — Zahvalil se j« na napitnici tov. Pirkmaier in izrazil željo, da bi ostale cenjene dame vedno naklo-njertčPftašemu društvu, da lahko s skupnim nasto- poni^&Hamo za probujo slovenskega graškega žIvljaMtf^za koristi slovenskega naroda sploh. (Konec sledi.) omo ■ • srel^n - ■ : lOO- __Li___. Štajerske novice. Kondelik. »No, hvala Bogu, dami ste gotovi. — Kje pa je mamica?« • »Tukaj, stari«, in gospa Kondelikova je šume la v srebuKisivi obleki v sobo od druge strani. »Glej, «la boš ti o pravem času pripravlja*.« Mojster je zginil v spalnico. Gospe /so si popravljale vzajemno na seb; poslednje potrebne stvari, stikale se in zopet od-nehavale, ravnale gube in opazovale, ali ne gleda kje ven belo spodnje krilo, zatlačile so končke oprsnega traka, poskušale gumbe pri rokavicah, da ne bi v zadnjem hipu odleteli, vrtele se z nogami' v čevljih, če se niso kje zgubančile nogavice, da jih ne bi potem tlačile — skratka, dokon-čavale so poslednjo potrebno apreturo. In teta Katinka je vpraševala zdajpajdaj mater in hčer s skrbljivim izrazom na obrazu: »Ali nisi preveč stisnjena? Ali lahko dihaš? Dokler smo doma...« Vsgi te stvari so se vršile s tiho, kakor še-petajočo naglico, da bi očeta poleg ne razdražile. Toda~mosjter je skrbel zase in hitel je, da se ne bi moglo reči, da dolgo dela. Bil bi rad gotov, predno pride Vejvara. In posrečilo se mu je to. Komaj je pripenjal ovratni robec in oblekel črnu suknjo, ko je prišel Vejvara v polnem lesku. Bilo je četrt na osem. Gospod Kondelik je stopil z zimsko suknjo v roki v obednico in je zaklical: »Nazdar, Vejvara — brigada je pripravljena za naskok, udarimo na polje. Poglejte, danes gredo tudi domobranci —« in je pokazal teto Ka-tinko. »In s^eteranci!« se je odrezala teta Katinka in je kazalaitna mojstra. »Ti si žvirca, Venceljček.« (Dalje sledi.) Klasični primer za politično poštenost dr. Šu-, steršiča. Iz Dunaja poročajo jutranji listi: »Včeraj ob 2. uri popoldne je bila sklicana seja proračunskega odseka. Ker pa je med tem došla vest, da je cesar sprejel demisijo celokupnega Bienerthovega kabineta, je podpredsednik Maštalka odpovedal sejo. Vsled pritiska socialnih demokratov pa je nato vseeno sklical sejo na 5. uro popoldne. Na dnevni red je postavil samo eno točko, namreč volitev načelnika odseka, ker je bivši predsednik baron Chiari odložil svoje mesto. Tu se je pokazalo, kakih podlih sredstev se poslužujejo slovenski klerikalci. zlasti pa njih načelnik dr. Šusteršič. Dr. Šusteršič je namreč takoj ob 2. uri popoldne pričel agitirati med slovanskimi poslanci, naj glasujejo proti izvolitvi barona Chiarija predsednikom. In res! Vsi slovanski poslanci so izrazili, da so zadovoljni s tem predlogom. Pričeti bi se morala tudi takoj po otvoritvi seje ob 5. uri popoldne slovenska obstrukcija radi italijanske vseučiliške zahteve. Toda dr. Šusteršič je v zadnjem trenotku izjavil, da umakne svoj predlog. Vsled tega je nastala med slovanskimi poslanci strahovita razburjenost. Kmalu so bile razkrinkane vse intrige dr. Šusteršiča in položaj je postal jasen. Vzrok, zakaj je umaknil dr. Šusteršič v zadnjem trenotku svoj predlog, je bil sledeči: Dr. Šusteršič je hotel s svojim predlogom samo vzeti dr. Ploja. Računal je z vso gotovostjo, da bo dr. Ploj glasoval proti njegovemu predlogu. V tem slučaju bi ga namreč javno desavuiral in označil kot slovenskega izdajalca. A dr. Šusteršič je doživel strahovito blamažo. V zadnjem trenotku je namreč zvedel, da je bil tudi dr. Ploj za njegov predlog, Kakor vsi slovanski poslanci. Ta vest gu je silno presenetila. Njegova nakana se mu je popolnoma ponesrečila. Bil je razkrinkan kot navaden intrigant. Zato je odšel k podpredsedniku proračunskega odseka, poslancu Maštalki in mu naznanil, da umakne svoj predlog. — Ob 5. uri popoldne se je nato vršila seja proračunskega odseka, na kateri je bil zopet izvoljen načelnikom baron Chiari.< Dolski župnik. Vsak nepristranski in naši malenkostne razmere uvažujoči opazovalec mora z veseljem konštatirati, da nam je naše slovensko di-letantsko gledališče v Celju v dozdajni sezoni nudilo izvanredne užitke. Ljudje, ki so videli že najboljše odre. priznavajo, da gre našim diletantom vse priznanje. Malokedaj pa smo se vračali od predstave v Narodnem domu s takim notranjim zadovoljstvom kot zadnjo nedeljo, ko smo videli prvikrat na našem odru »Dolskega župnika«. Nič modernega in nič globokega ni v tej igri. priprosta, a umetniško prikrojena dramatska slika iz kmetske vasi je, a baš vsled te priprostosti in umetniške uglajenosti seže človeku doJdtiše. In naši diletantje so se globoko vživeli v psihologijo dejanja. Videli smo Zora, župnika dolskejft, (g. Salmič), človeka blagega, plemenitega, ki sejfe ;mir in ljubezen, in je vendar zopet toliko človek, da ga trenutno zadene in omami lepota dekleta. Videli smo vso njegovo duševno plemenitost in odkritosrčnost v prizorih z grofom pl. Finsterbergom (g. dr. Koderman), ki je dobro pogodil aristokratskega »vojščaka« bojujoče se cerkve, in z Jožetorh Korenom (g. M. Štib-ler), videli smo pa tudi ves njegov duševni boj v trenutku, ko ima z drugim poročiti njo, ki jo je vzljubil, in zopet vso njegoVo duševno veličino v trenutku, ko se vzravna kot junak s trdnim sklepom, nastopiti pot preganjanja in trpljenja. G. Salmič je to vlogo pogodil, kakor zna to le on. V boju za svoje ideje, v nastopu z Jožetom, svojim sovražnikom, v nastopu z Anico, ko ji podari križ, v prizoru pred cerkvo — vedno nam je bil g. Salmič kot župnik dolski enako Simpatičen. Dobro je pogodil ulogo Jožeta Korena g. Štibler. Osobito nam je ugajal v prizoru z Zorom na vrtu in pozneje, ko ga pride prosit za krščanski pogreb za svojo mater, ki je skočila v vodo, on, ki že 20 let ni cerkve od znotraj videl. Ulogo Ane Brezovnik, ki je s svojo lepoto očarala župnika Zora, je z izredno rutino podala gdčna Melanija Sernečeva. V njej ima naš celjski slovenski oder eno svojih najboljših moči. Njen dobri partner, dasi ni mnogo prišel v veljavo, je bil g. Mravljak v ulogi kmečkega fanta Miha Rupnika. Tuintam je bil za kmečkega fanta morda nekoliko prepatetičen. Stari župnik Lesar iz Št. Jakoba je imel dobrega interpreta v osebi g. Iv. Prekorška. Le nekaj časa je menda padel iz svoje uloge in za starčka prenaglo «r»yr>iil. Gdčna Hrašovčeva je doslej nastMla ti:c:ula drugikrat v večji ulogi. Tokrat je bila oskrbnica župnika Zora, Brigita. Njen nastop vzbudi v človeku čut zadovoljnosti, ker je popolnoma naraven in siguren. Tudi druge uloge, kakor lovec Karol (gosp. Pere), Lojze iz Dola (g. Vargazon), učitelj iz Re-tovja (g. B. Rotter), krčmar na križpotu (g. dr. Š. Hrašovec) in njegova žena (gdč. Karnjovškova) itd. so bile vse v dobrih rokah. Enemu in drugemu treba še pač nekaj rutine, nekaj več naravnosti, a splošni utis zadnje predstave je bil: vsa čast našim vrlim diletantom! Upamo, da bomo po Novem letu kmalu zopet imeli priliko jih videti na našem odru. Potem bomo lahko ob koncu sezone le hvaležni njih požrtvovalnosti in njih trudu. Da je narodna godba tudi pri tej predstavi na zadovoljnost občinstva svirala, nam pač ni treba na široko razpravljati. a Zmaga g. dr. Jos. Serneca proti celjskemu magistratu in štaj. dež. odborn. Kakor smo že javili, je celjski maistrat silil odvetnika g. dr. Jos. Serneca v Celjn, da plača vodarino, dasi ni dobival vode od mestnega vodovoda. Občina, štaj. dež. odbor in ministerstvo za notranje zadeve so se postavili na stališče celjskega magistrata, da bi namreč g. dr. Sernec moral plačevati vodarino, brez ozira na to, ali dobiva vodo ali ne. G. dr. Sernec se je proti odlokom navedenih oblasti obrnil na upravno sodišče in dosegel, da je isto vse navedene odloke zavrnilo in razveljavilo. G. dr. Sernecu častitamo na zmagi nad samovoljnostjo celjskega magistrata, ki ima pri plačilih posebno piko na Slovence — in popravljamo s tem ob jednem zadnje naše netočno poročilo o tej zadevi. a Pomoč Polzeli. Kar se ie vkljub protestu zavednih Polzelanov pri nas zgodilo, ve vsakdo, čeprav se zadnji čas o tem ne piše veliko po časnikih. — Brezplodno je tako pisarjenje, jadi-kovanje, same ogorčene besede ne zaležejo nič, kjer je sila in treba odpornega dela, tam se mora delati, delati z istimi sredstvi, kakor nasprotnik, da se strup uniči s protistrupom. Bogati nemški „Schulverein", ki je ustanovil pri nas svojo raznarodovalnico, ima pri svojem dela posebno taktiko, ki ni slaba, in mi moramo uvesti isto, če hočemo zmanjšati moč njegovega apliva na naše starše in njih otroke. Otrok večkrat, lahko rečemo — skoraj povsod prodre s svojo željo, in ker še vidijo starši sami edino le v nemščini srečo, zapisan je otrok v nemško šolo in tako izgubljen svojemu narodu. — Kako pa delajo Nemci in posilinemci. Prirejajo bogate »Miklavževe večere" in božičnice, kjer oddare kraljevski svoje učence, da si s tem te dobro privežejo, druge pa zvabijo! — S tem so začeli tudi na Polzeli in žalibog, ne brez vspeha. In mi!? Ako hočemo rešiti najdražji naš zaklad, našo deco, upeljati moramo isto. Križem nam ni držati rok in gledati, kako rase število bodočih odpadnikov, pač pa moramo napeti vse sile, da jih rešimo. Tudi slovenska šola-je sklenila, obdariti svojo deco, vsakega vsaj z malenkostjo, a malenkosti ponavljajoče se vsako leto in v velikem številu, zahtevajo žrtev, katerih mi ne zmoremo, ko nimamo milijonov. — Ker je pa to neobhodno potrebno, a brez pomoči od zunaj neizvedljivo, zato se obračamo danes do javnosti, do slavnega občinstva v Savinjski dolini in drugod, da nam pomore s kakim denarnim prispevkom do izvršitve naših — dobrih namenov. Obrnili smo se na slavne posojilnice v našem obližju in do nekaterih posameznih rodoljubov, izmed katerih so se nekateri že odzvali. Danes pa javen apel na darežljiva srca! Ne zahtevamo, niti ne prosimo veliko, za vsak najmanjši dar bomo vsakomur hvaležni ter imena darovalcev v slov. listih objavili v splošno zahvalo. — Polzela je središče spodnje Savinjske doline, zato potrebna tem večje pozornosti in podpore. Podpirajte nas torej v težkem delu. Darujte vsi pod geslom: „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača", — P. S. Darovi naj se blagovolijo nasloviti na Šolsko vodstvo Polzela. v Maribor. V soboto dne 10. decembra je umrl pokojni poduradnik mestne hranilnice gospod Janez Saria (Zarja). v Blzeljsko. Po noči od 3. na 4. decembra so ulomili tatovi v trgovino Andreja Frece v Gor. Snšici in odnesli blaga čez tisoč kron vrednosti. Kakor sledovi kažejo, so bili ulomilci iz Hrvaškega. Bila je cela organizirana banda, ki je tudi drugod po Bizeljskem poskušala svojo tatinsko srečo, pa je bila odpodena. Na potu iz Amerike okraden. Dne 8. dec. se je vračal Hrvat Ivan Matijevič iz Amerike. Na kolodvoru v Zidanemmostu mu je ukradel nekdo 380 dolarjev. Misli se, da je izvršil tatvino kateri od sorojakov, ki so se vračali ob enem iz Amerike, takrat ko so čakali na kolodvoru na zjutranji vlak proti Hrvaškemu. Poizvedbe orožnikov med vožnjo so ostale zaman. Druge slov. dežele. a Tragična usoda. Iz Celovca se poroča: Barbara Kness, sestra deželnega sodnega svetnika Knessa, ki si je pred kratkim v nekem zdravi-lišču pri Gradcu vzel sam življenje, je postala po bratovi smrti zelo otožna. Pred nekaj dnevi se je zvečer na pol oblečena odstranila iz stanovanja; drugo jutro so jo potegnili mrtvo iz reke Krke. a Argentinsko meso je naročilo tudi mesto Celovec, in sicer 10.000 kg. Kakor poroča r Austro- Američana", se pričakuje dovoz mesa iz Argen-tinije 31. dec. t. 1. v Trst, v Celovec bo dospelo torej v prvih dneh januarja. Cena mesa bo 1 K 30 vin. do 1 K 48 vin. v II. splošni gostllničarski shod v Ljubljani, ki ga sklicuje »Deželna zveza gostilničar-skih zadrng na Kranjskem", se vrši dne 15. dec. 1910 v veliki dvorani Mestnega doma točno ob pol 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav in poročilo o nspehih I. gostilničar-skega shoda 1. 1907. 2. O enotni ureditvi policijskih ur po deželi. & Poročilo in protest proti načinu, kako se podeljujejo gostilniške koncesije proti mnenju zadrug in občin. 4. Zahteva po ureditvi odstotkov pri domačih trafikah. 5. V zadevi odprave prodajanja piva, vina in žganja v zapečatenih steklenicah po trgovcih. 6. O omejitvi točenja pod vejo (bušenšank). 7. O potrebi zadružnega inštruktorja za deželo Kranjsko. 8. V zadevi draginje živil, osobito mesa in zahteva po otvoritvi nvoza iz Srbije. 9. Zahtevanje in rezolncija, da bi se dolenjska železnica že vendar enkrat podaljšala in strnila zveza s Hrvaško in Dalmacijo. 10. Protest proti povišanju deželnih naklad na užitnino. II. Rezolncija na oblastva, da naj se pri prenosu gostilniške obrti na otroke ali naslednike ozira na stare pravice. 12. Odprava vinotočev čez ulico in trgovskih žganjarij. 13. Ugovor proti prisilnemu oddajanju v najem in rubljenju gostilniških koncesij. 14. Razni predlogi in nasveti. — Skupno kosilo, za katero se je pa najkasneje do 13. dec zglasiti, bo po shodu v hoteln Tivoli (Švicarija) prirejeno od učenk ravno sedaj vršečega se go-stilničarskoknharskega tečaja. Kuvert 4 krone. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Ministerska kriza. Iz državnega zbora. Dunaj, 1£. dec. V začetku seje'naznani ministerski predsednik demisijo celega ministerstva in da jo je cesar sprejel. Obenem naznani, da vodi sedanje ministerstvo tekoče posle do sestave prihodnje vlade. Bienerth poziva zbornico, ^naj sprejme zakonske predloge, ki so vezane na gotov rok, to je začasni proračun, trgovsko pogodbo s Srbijo in provizorični poslovni red. Tudi je treba izvršiti volitve delegatov. — Zuornica nadaljnje razpravo o bančnem statutu. Govori generalni govornik contra, o. Šramek. Dunaj, 13. dec. Poljski klub je sklenil, da bode soglasno glasoval za 3 mesečni začasni proračun in podaljšanje proviz. poslovnika. Dunaj, 13. dec. Pogajanja za sestavo novega ministerstva se bodo pričela še le po Novem letu. Požar na morju. a Odesa, 13. dec. Na parniku „Bolgaria" ruske podonavske drnžbe je izbruhnil na visokem morju ogenj, ki je 8 ur razsajal. Parnik se je konečno vrnil brez kompasa in krmila v luko. Jeden mornar je utonil, trije so dobili hude opekline. Funt t Iti o de Janeiru. a Rio de Janeiro, 13. dec. Obstreljevanje otoka Das Cobras se je v soboto zjutraj začelo in včeraj ob 4. uri zjutraj končalo. Na otoku so razobesili belo zastavo. Ponoči so hoteli nekateri uporniki na čolnih zbežati, a so jih vjeli. Ostali so se brez odpora udali. Na otoku so vse hiše z granatami porušene. Civilnih prebivalcev je več ko 200 mrtvih in ranjenih. 300 upornih vojakov je ubitih in ranjenih, 200 ujetih. Vladne čete imajo 100 mrtvih in ranjenih. Društvene vesti. Ustanovni shod „Starejšinske zveze" bivših rednih članov akad. tehn. društva »Triglava" v Gradcu se vrši v četrtek dne 15. dec. 1910 ob 8. uri zvečer v prostorih graške ..Čitalnice" Leon-hardstrasse 3. Dnevni red: Sprejemanje zvezinih pravil. Ker bo „Starejšinska zveza" velike važnosti i za društvo „Triglav" i za napredno slovenstvo, prosimo p. t. gg. triglavske starejšine, da se po možnosti v kar največjem številu udeleže shoda. Pripravljalni odsek. Po svetu. a Kolera na Rusko Poljskem. Na Rusko-Poljskem razsaja kolera. V okolici Lubeljska je zbolelo v par dnevih 32 oseb; polovica je umrla na driski. a Obrtniški shod na Hrvaškem. Dne 8. t. m. se je vršilo v Zagrebu slavnostno zborovanje zveze hrvaških obrtnikov. Shod se je bavil v prvi vrsti z vprašanjem ustanovitve invalidnega in pokojninskega fonda in sprejel štatute za to institucijo. Hrvaški obrtniki so se posvetovali o ukre- nitvah proti zatiranju s strani tujcev in o akciji, kako omejiti ustanavijenje trgovin od budim-peštanskih tvrdk. a »Ehrllch - Hata 606" v prometu. „Nemški medicinski tednik" poroča, da se zdravilni preparat zoper sifilis „Ehrlich - Hata 606" spusti v promet, ozir. odda lekarnam pod imenom „Sal-vorsan". Tednik daje praktičnim zdravnikom predpise za uporabo preparata. „Salvorsan" je svetlornmen prašek, ki ima 24% arzena in se razpusti v vodi z močno kiselo reakcijo. Ta raztopina je radi te reakcije nesposobna za vbrizgavanje ter se mora pred rabo po določenih predpisih neutralizirati. Savorsan je pripraven za ozdravitev primarne, sekundarne in tercijerne Ines in spremnih prikazni, tudi za uvedbo preventivnega zdravljenja. (9po%arjamo na novo vrsto valjanih „Pekatet" enako doma delanim za juho in prikuho. Vdobivajo se le v rumenih ovojih po V2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: „Štiri rumenjaki' „Osem rumenjakov". in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec. Češko. Vzorci franko. Portugalski jezuiti v Bosni. »Agramer Tag-blatt« poroča, da je prišel zastopnik izgnanih portugalskih jezuitov v Sarajevo k nadškofu Stad-lerju, s katerim sta si nato ogledala več krajev. Nakupila so se velika posestva v okolici Travnika in Tuzle, kjer se izgnani portugalski jezuiti v kratkem naselijo. Afera Vasič-Sergjan. Belgraisko sodišče je obtožilo Vasič-Sergjana po § 86 a kaz. z. Sodria obravnava se vrši prihodnji teden. Pozor trgovci! I Najcenejši reklamni koledarji s torbico ali brez, z ogledalom s tiskom in blokom, kakor tudi božične in novoletne razglednice več vrst svilnati papir, cvetje, perje in žica ah cvetlice, okraski za božično drevo, jaslice itd., po najnižjih en gros cenah se dobi v Zvezni trgovini v Celjn. Najprimernejše darilo otrokom za so knjige s podobami, dobijo se v Zvezni trgovini v Celju. Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi. nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi iu latinskimi imeni, 80 v. Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vezan 6 K. A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v. Deca roma, okrog doma. Kolorirane slike s pesmicami. BroširaDa 24 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Kart. 1 K 20 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 K 40 v. Naše domače živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva biez besedila. Broširana 40 v. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. 1 K 50 v. Palčki Poljanci. Slike in besedilo napravil E. Kr^i-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez S K 60 v. Pavluša in Nuša — dva škrata. Kolorirana in kartonirana izdaja, 1 K 60 v. Podobe iz živalstva. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni lepenki s platnenimi hrbti, 1 K 50 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 K 60 v. Vesela družbica. Kolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Kolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Vesela mladina. Leporello-izdaja na močni lepenki 1 K 50 v, Snegulčica. Kartonirano 1 K 20 v. Snegulčica. Na lepenki 2 K 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v. Zastonj in poštnine prosto pošlje na zahtevo vsakomur pravkar izdani katalog: Domača knjižnica 1911. Seznam Izbranih najboljših del slovenske literature ln svetovne literature v dobrih prevodih 651 6-5 knjigotržnica Ig, pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. » Za božič in novo leto priporoča trgovina s papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem Goričar & Leskovšek, Celje. Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice za Jaslice, narejene Jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetlice, žico Itd. Itd. Dopisnice za božič in novo leto v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in umetne cvetlice. - Kasete, albumi za poezije, slike itd. v veliki izberi. 1 177 88-82