—m mm -,- - 61. StntTtaL Xffll. lilo. .Slovemakl Narod na dom dottavijca: cdo leto naprej • • • • K 24-— pol leta „ . - - . . 12*— četrt leti , . . . * . 6-— na mesec - • • • m m 2*— velja t Mvblfuu v upravrtiStvu preje man: celo leto naprej . , . . K 22*— pol leta m ..... 11-— četrt leta „ ..... 550 na mesec „ . . . 190 Dopisi naj k franlurajo. Rokopisi se ne vračajo, t KnaJlo-ra Tali— iu s (v prttttčh* levo,) talalo« M. 94. hiserati veljajo: peterostopna petit vrsta sa enkrat po 16 vta., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih inaercijah po dogovora. Upnvmistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati L t Zarji«, kjer imenujete lažnjivca in ne vemo, kaj še vse onega, ki je pisal v »Narodu«, da so bili podkupljeni. Ko smo prvič pisali, da sumimo, da bo dobil (konsum ali vaša stranka, ne spominjamo se natanko) svoje plačilo za izdajstvo, ste lepo molčali, ko pa smo v naslednjem -dopisu zopet izrekli sum, da ste bili podkupljeni vi, gosp. Malovrh, ste se zglasili, ker nehote smo vam vrgli bilko, ki bi vas utegnila rešiti. So namreč rudarji, vneti vaši sodrugi, zelo zagodrniali. ko so čuli o izdajstvu. Tla so se prvič zmajala pod vašimi nogami ... Da pa se ne bo mislilo, da pišemo kar tja v en dan, konstatiramo: ravnatelj VVieltschnigg iz steklarne se je z vami dva ali trikrat pogajal, da volite ž njimi, oziroma, da oddaste prazno glasovnico. Kaj je vam (pod besedo »vam« razumemo vašo stranko in vaš konsum) obljubil, t. j. s čim vas je podkupil, ne vemo še natanko, močno se pa govori o štacuni pri ste- klarni, za katero ste se že enkrat pogajali, a ste propadli. Torej, če v treh letih ne boste otvorili pri steklarni štacune, bomo verovali, da ni bila stranka podkupljena od namenov ter bomo prepričani, da ste samo zato pripomogli Nemcem v I. razredu k zmagi, da vam bo gosp. ravnatelj Leiler še za naprej dovolil voziti z rudniškim vlakom blago za vaš konsum. No, in ko ste z gosp. Wi!tschni-gom kupčijo že skoro sklenili, ste zahtevali še vi, gosp. Malovrh, da črtajo Nemci iz liste kandidatov g. Marciusa, zdravnika, stanujočega v prvem nadstropju vašega konsuma. Nato je telefoniral gosp. Wiltschnig ravnatelju v Trbovlje, ki se je vdal vaši želji ter postavil na mesto omenjenega zdravnika v listo posestnika Riickla. Kakor znano, je gosp. Mar-cius osebni sovražnik cenj. vaše rodbine, zato bi bilo naposled z upoštevanjem vaše osebne želje celo dokumentirano (— če kdo misli, da smo mi kaj takega trdili, kar pa zavračamo —), da ste bili i vi, gosp. Malovrh (in persona!) od Nemcev podkupljeni! S tem je pa debata z vami končana. Umrl je v Brežicah na Štajerskem gosp. Josip S t r a s s e r, c. kr. cestni mojster v p., oče gosp. Vinko Strasserja, sodnega avskultanta v Novem mestu. Cenjeni rodbini naše sožalje! Iz Celfa. Vsled odloka c. kr. ministrstva za pouk in bogočastje se vrši pod vodstvom gosp. Josipa Žagarja, absolv. um. ob. šol. avstrijskega muzeja na Dunaju na deški okoliški šoli v Celju od 1. aprila do 1. avgusta t. 1. ob nedeljah od 8- do 12. dopoldne kurz za risanje po modernih načelih za učiteljstvo občih ljudskih in meščanskih Šol. Pričetek je v nedeljo, dne 5. aprila ob 8. dopoldne. Slovensko trgovsko društvo v Celju. VIII. redni letni občni zbor vrši se dne 5. aprila 1914 ob 2. uri popoldne v knjižnici Narodnega doma v Celju. V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drugi občni zbor dne 18. aprila 1914 ob 8 uri zvečer istotam. Ta sme glasom §11. točka 3 zadr. pr. brez ozira na število navzočih zborovalcev veljavno sklepati. Ker je društveno delovanje v zadnjem letu zelo živahno in ie tudi zanimanje za društvo na- LISTEK. Kristalni zamašek. Roman. Francoski spisal M. Leblanc. • (DaljeJ Naslednji dan so policijske poizvedbe potrdile, kar sta vedela in uganila Prasville in Lupin. Marki Albufex je bil zelo kompromitiran v aferi podmorskega kanala, tako kompromitiran, da mu je moral princ Napoleon vzeti vodstvo njegove politične centrale; marki Albufex je zmagoval velike izdatke za svojo ve-legosposko hišo samo s pomočjo izrednih dohodkov in znatnih dolgov. Nadalje je policija glede na odpelja-nje Daubrecqa dognala, da marki proti svoji navadi tisti dan ni prišel med šesto in sedmo uro v svoj klub in da tudi ni doma obedoval. Vrnil se je ta večer izjemoma peš in šele proti polnoči na svoj dom. Tako so bile podprte obdolžitve gospoda Nicolea. A niti policiji, niti Lupinu se ni posrečilo dognati, čigav je bil avtomobil, s katerim je bil Dau-brecq odpeljan, kdo je bil šofer in kdo so bili tisti štirje moški, ki so odnesli Daubrecqa iz njegove hiše. Ali so to bili markijevi zavezniki, kompromitirani, kakor on sam v aferi podmorskega kanala, ali pa so to bili najeti ljudje. Prav ničesar ni bilo izvedeti. Sedaj je bilo potrebno, osvedo-črti vse poizvedovanje na markija in na njegove gradove in hiše, ki so ležale okrog Pariza v razdalji kvečjemu stopetdeset kilometrov. Toda ti gradovi in te hiše niso bile več njegova last in izkazalo se je, da v njih marki ne more dobiti zavetišča. Pozornost se je sedaj obrnila na markijeve sorodnike in na njegove najboljše prijatelje. Ali je mogel pri njih dobiti varno zavetišče, da v njem zapre Daubrecqa? Tudi poizvedbe v tem oziru so pokazale, da domneva ni utemeljena. Dnevi pa so bežali. In kakšni so bili ti dnevi za Klariso Mergy! Z vsakim dnem se je Oilbert bolj približal svoji strašni usodi. S potekom vsakega dne je bilo štiriindvajset ur manj, ki jih je imel Oilbert še živeti. S strahom je rekla Lupinu, ki so ga morile enake skrbi. _ Še petinpetdeset dni... Se petdeset... Kaj se da v tako krat-kem času storiti? Ah, prosim vas... prosim vas... m m Res. kaj se je dalo storiti? Lupin, ki ni hotel nikomur poveriti nadzorovanja nad markijem Albufexom, že noč in dan nI več spal. Toda marki je zopet živel po svoji prejšnji navadi in kakor bi se bal vzbuditi kak sum, se ni upal storiti nobenega koraka. Samo enkrat je šel pri belem dnevu k vojvodi Montmauru, ki je imel svoj lov v gozdu pri Durlaineu in s katerim so ga vezali izključno samo športni interesi. — Na to še misliti ni, je rekel Prasville, da bi silno bogati vojvoda Montmaur, ki se bavi samo z oskrbovanjem svojih posestev in z lovom ter se nič ne meni za politiko, dal kako svojo grajščino za to, da bi kdo Daubrecqa vanjo zaprl. Lupin je bil ravno tega mnenja. A ker ni hotel nobene stvarice prepustiti slučaju, je naslednji teden, videč Albufexa v lovski obleki oditi, hitel za njim na severni kolodvor in se vsedel v isti vlak. Na postaji Ammale sta izstopila. AIbufexa je tam čakala kočija, ki ga je odpeljala proti grajščini Montmaur. Lupin je najprej mirno zajtrko-val, potem si je izposodil kolo in jc dospel v bližino gradu ravno v tre-notku, ko so povabljenci na konjih ali v avtomobilih zapustili park. Med jezdeci je bil tudi marki d' Albutac. Se trikrat je Lupin tekom tega dneva videl markija. Zvečer ga je našel na postaji, kamor je d' Albu-fex prijezdil v spremstvu grajskega sluge. Lupinu se je zdelo, da nima nobenega vzroka sumiti, da najde kaj v bližini rečene grajSčine. A dar se je odločil, da se ne bo ravnal po tem spoznanju in je naslednji dan naročil, naj gre Le Ballu preiskat vso okolico Montmaura. Le Ballu je poleg drugih manj važnih informacij prinesel tudi zapisek imen vseh tistih, ki so bili povabljeni na lov, dalje zapisek imen vseh uslužbencev in gozdnih čuvajev. Med imeni gozdnih čuvajev je bilo eno, ki se je zdelo Lupinu sumljivo. Telegrafiral je koj: Informiraj se o gozdnem čuvaju Sebastianiju. Le Ballu je hitro in točno vse poizvedel in je odgovoril: Sebastiani je Korzikanec. Vojvoda Montmaur ga je sprejel v službo na priporočilo markija d' Albufe-xa. Sebastiani stanuje eno miljo od gradu v lovskem paviljonu, ki stoji med razvalinami nekdanje grajščine, v kateri je tekla zibel rodovine Montmaur. — Ta je, dejal je Lupin in je gospe Mergv pokazal Le Ballujevo pismo. Cim sem bral ime Sebastiani sem se spomnil, da je Albufex pravzaprav Korzikanec. To ju je zbližalo, — Kaj je zdaj vaš namen? — Ce je Daubrecq zaprt v razvalinah starega gradu, nameravam ž njim stopiti v zvezo. — Ne bo vam zaupal. — Vem, da ne. Toda te dni se mi je po podatkih policije posrečilo izslediti tisti dve stari dami, ki sta vafega malega Jacquesa odpeljali iz Saint - Germaina in ga še tisti večer pripeljali v Neuillv. Dve stari devici sta to, sestrični Daubrecqovi. Obiskal sem ti dve gospodični Roussolet — zapomnite si to ime in pa naslov: 314 bis, ulica Bac — in si pridobil njiju zaupanje. Obljubil sem jima, da najdem Daubrecqa, ki ni samo njih bratranec, ampak tudi njih podpornik, in starejša, Evfrazija Roussolet, mi je dala pismo, s katerim priporoča Daubrecqu, naj se brez vseh skrbi zanaša na gospoda Nicolea. Kakor vidite, je vse pripravljeno. Odpotujem še to noč. — Odpotujva, je rekla Klarisa. — Vi? — Kako si morete misliti, da bi jaz mogla tu ostati, ko v meni vse trepeče. In mrmraje je dostavila. — Jaz že več ne štejem dni... teh osemintrideset ali štirideset dni, ki so še pred menoj... jaz že samo ure štejem... Lupin je videl, da je njen sklep nepremagljiv, zato ji ni nič ugovarjal. Ob petih zjutraj sta se odpeljala z avtomobilom. Grognard je šel z njima. Da bi ne obudil nobenega suma, je Lupin za svoje glavno taborišče izbral veliko mesto. Od Amiensa, kjer je pustil Klariso je bilo do Montmaura samo kakih trideset kilometrov. (Dalj« prihodnji«.) Ml Stran J. »8LOVENMI NAROD*, dat 26. marca 1914. 66 Stev. raslo, le upati, da bo zanesljivo že prvi občni zbor sklepčen, kajti sramota za nas celjske Slovence bi pač bila, če se ena tretjina v Celju stanu-jočih članov ne bi žrtvovala za par uric, da gmogoči sklepčnost. Šoštanj. Naši diletanti vprizore v nedeljo, dne 5. aprila ob 3. uri popoldne krasno narodno igro »Rokov-njačic Ne bom opisoval te igre, samo toliko rečem, da ne bo nobenemu žal, kdor si jo pride ogledat, pač pa vsakemu, ki ne pride! Ce rečemo, da bo to sedma večja predstava v tej sezoni (poleg 4 enodejank), mi bo moral vsak — še tako hud kritik — pritrditi, da so naši diletanti požrtvovalni in vsak naj pokaže, da zna ceniti njihovo delo s tem, da jih pride 5. aprila obiskat! Cisti dobiček *e namenjen za »Sokolsk1* dom«. Kmetsko bralno društvo na Lo-žnici pri Žalcu vabi na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 29. marca ob 3. popoldne v Zagodetovi gostilni na Ložnici z običajnim sporedom. Od Sv. Križa pri Slatini nam pišejo: Klerikalni listi so peli navdušene slavospeve o »zmagi« klerikalne stranke pri občinskih volitvah v naši občini. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da smo si naprednjaki pri prvem naskoku na to najodličnejšo klerikalno trdnjavo v rogaškem okraju osvojili 9. t. j. polovico sedežev v občinskem odboru. Ako pride pri prihodnjih volitvah do enako odločnega nastopa, bomo imeli skoro celi odbor v svojih rokah. Nov odvetnik. Gospod dr. Karel Koderman je otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru, Te^ getthoffova cesta 30. Iz Maribora. Opozarjamo še enkrat mariborske Slovence na javno predavanje gosp. prof. dr. Frana 11 e š i č a iz Ljubljane o naši jugoslovanski narodni zavesti, ki bo v soboto, dne 28. marca ob 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma*. Poplačajmo požrtvovalnost in trud gospoda profesorja z obilnim obiskom, saj bomo odškodovani za to z lepim užitkom, ki ga bo nudilo zanimivo in zlasti v sedanjih časih poučno predavanje izbornega govornika. Vstop je vsakomur prost. Postaja Spilfeld Juž. želez, se bo imenovala od 1. maja naprej Spilteld-Štras. S tem je železnična uprava ustregla željam prebivalcev trga Štrasa. Veletrgovina V. Weixl v Mariboru je zopet založila 2 vrsti lepih narodnih razglednic, in sicer »Zvezda mila je migljala« ter »Iz stolpa sem mi zvon doni!« — Razglednice so zelo lepo izdelane ter se priporočajo občinstvu v nakup. Dobivaio se tudi v Ljubljani, kakor v mnogih drugih krajih. Iz Maribora- Na prodaj je eno železniško postajo od mesta Maribor oddaljeno malo posestvo z gostilno in kovačijo. V istem kraju je tudi na prodaj večje posestvo z dobro vpeljano gostilno in trgovino (v hiši je tudi poštni urad). Cena tega posestva je okroglo 50.000 K, polovico je vknjiženih bremen, ki jih kupec lahko prevzame. Obe gostilni, kovačija in trgovina so na ugodnem mestu in je zelo važno, da pridete posestvi in obrt v slovenske roke. — V mestu Maribor ?e na prodaj gostilna s sobami za tujce. V hiši je tudi pekariia. Ker ni v Mariboru slovenskega mesarja, bi bilo umestno združiti gostilno z mesarijo in bi oboje gotovo uspevalo. Pojasnila daje podružnica »Branibora« v Mariboru. Blaž Ambrožič. Dne 21. t. m. je umrl v Gradcu bivši okrajni šolski nadzornik, Blaž Ambrožič, v 73. letu svoje dobe. Ker je mož mnogo časa služboval med nami Slovenci na Spodnjem Štajerskem, je pač umestno, da se ga malce spominjamo ob njegovi smrti. Rajnki Ambrožič je bil rodom Kranjec, doma v Železnikih na Gorenjskem. Prva njegova služba je bila v Vipavi. Potem je prišel v Lipnico na Štajersko ter od tod kot okrajni šolski nadzornik za politični okraj Celje. Tu je »deloval« nad 20 let ne ravno v dobrobit slovenskemu šolstvu ... Mož je bil zakrknen birokrat, pedant in velik — nemčeva-lec. Narodne učitelje je preganjal do skrajnosti ter jim škodoval, kjer in kolikor je mogel: o tem bi se lahko pisalo folijante! Ko je okrajno nad-zorništvo opustil, poklicali so ga — ker je silno rad pisaril k dež. šolskemu svetu v Gradec, kjer je potem ostal do svoje vpokojitve, ki se je zvršila jedva pred par leti. A tudi tu je rajnki Blaž — poznal je dobro razmere na slovenskem Štajerskem — značajne slov. učitelje dosledno okrcaval in primerno »priporoče-vaU: imel je namreč celo krdelo kreatur, ki so mu hodili o vsem možnem »raportirat« v Gradec. Tudi to je minilo... Edino, kar se more dobrega o njem reči, je, da svojega na ni pačil — ter se je pisal do ti *voje z — ič. Iz Gradca. Dne 19. t. m. je tanek* slov. podporno in izobraževalno društvo »Domovina« zopet veselico, katera je prav dobro uspela. Spored ji je bil tako lepo sestavljen, da se je moral res vsakdo zabaviti. Za pravi uspeh pa se imamo zahvaliti ne samo igralcem, ampak tudi tamburašem. Častni član gosp. StegmttUer je v kratkem, a jedrnatem govoru omenil 5001etnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, ter spodbujal člane, naj res skrbe za mladino, in naj se vzgaja v slov. šolah. Zato je treba po možnosti podpirati slov. šolsko družbo sv. C. in M., na kar Je gdč. Zavrašek nabrala v ta namen lepi znesek. Dvorana je bila tudi sedaj polna; temu so pa pripomogle došla društva. Zastopan je bil Triglav, Sokol, Slavulj. Počastilo je pa tudi »Domovino« nekaj gospodov od graške inteligence, katerim izreka društvo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Da pa uspevajo prireditve »Domovine«, leži le v tem, kar vpri-zarjajo vedno kako gledališko igro. Menda zadostuje v treh mesecih šest iger; pa se zopet prepisujejo vloge za mesec april. Želeti bi bilo, da bi tukajšnja slov. društva ustanovila skupni dramatični odsek, ki bi lahko skrbel tudi za večje igre. Morebiti dobimo enkrat voditelja, ki bode slov. društvo združil in potem lažje nastopali ter vživali večji ugled. Drobne novice. Obešenega so našli v Podložah pri Ptujski gori kočarja Erbusa. — Iz Gradca. Pri zadrugi lončarjev se je priglasila te dni prva učenka, neka Terezija Schleich. — Iz Št. Pavla pri Preboldu, \ntonija Zaveršnik je pustila svojega 22 mesecev starega otroka na peči in šla krmit živino. Otrok je našel na peči vžigalice in si je z njimi zažgal obleko. Dobil je take opekline, da je na njih umrl. Koroško. Narodna čitalnica v Celovcu ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 28. marca 1914 zvečer ob 8. pri Tra-besingerju v Celovcu. Spored običajen. Koroškemu duhovniku je me-žnar več kot učitelj. V Zvabeku pri Pliberku vodi župnijo prazaprav me-žnar. Ta človek je tako ošaben, da se ga žnpnik najbrže boji. Nedavno so šli stari, resni župljani k župniku zahtevat, naj zlobnega in zanikrnega mežnarja spodi, a župnik se za zahtevo ni zmenil, mežnar pa se hvali okrog, da ga župnik sploh ne sme in ne more odstaviti.Pritozniki so povedali, da mežnar ne skrbi ne za luč v cerkvi, ne za zvonjenje, pač pa je bil nabiralnik v zakristiji, ki je v njegovi oskrbi, že trikrat okraden. Zvonit hodi, kdor hoče. tako se dogaja, da zvone poldne ob 11. uri. Pri poroki ondotnega narodnega učitelja si je dovolil mežnar grdo demonstracijo iz osebnega sovraštva, a župnik se je najbrže natihoma muzal, saj je po njegovih nazorih mežnar nad učiteljem. Pa se hlinijo duhovniki našemu mučeniškemu učiteljstvu, seveda, dokler ga potrebujejo. Mežnarjeve ošabnosti se je navzel njegov MnČek-ministrant, ki kratkočasi med mašo vernike za župnikovim hrbtom s šaljivimi prizori. Ako župnik ne more ali noče napraviti reda, so re :ii možje zagrozili, da sploh ne gre io več v cerkev. Potem pa naj on enjena trojica igra >kašperl«. Drobne vesti. Ponesrečen železničar. Na kolodvoru v Beljaku so našli blizo skladišča mrtvega 47Iet-nega delavca Rettenegerja. Mož je imel na glavi težko poškodbo, ki je povzročila takojšnjo smrt. Zadel ga je bržkotne ponoči kak vlak. — Poboj v Pliberku. V Tschabonijevi gostilni je prodajal neki Bošnjak svoje blago. Padel mu je na tla kos mila. Neki mesarski pomočnik je milo pobral in ga hotel ukrasti. Bošnjak je to videl in je zahteval milo nazaj. Nastal je prepir, v katerega so se vtaknili vsi navzoči v prilog mesarja. Ko je Bošnjak uvedel, da so vsi proti njemu, je potegnil nož in ga zasadil mesarju v prsa. Mož je obležal na mestu mrtev. Bošnjak je nato pobegnil, toda že drugi dan so ga prijeli. — Pri Šmartnem poleg Celovca je padel pod težak voz gramoza neki voznik iz Celovca. Dobil je tako težke poškodbe, da je obležal na mestu mrtev. — Na celovškem magistratu prodajajo premog po 2 K 66 v meter-ski stot, dovoz 20 vin. — V Orab-štajnu so aretirali nekega topni carja, ki je pobegnil pred par dnevi iz Celovca. — Na beljaškem kolodvoru so aretirali 221etnega Hrvata Bredo Marka, ki je hotel uiti pred vojaščino v Ameriko. Pri njem so dobili 560 K denarja. — Svinjar. V Mil s tat u so aretirali 44 starega Laha Val. Miko-Iića, ker je zlorabljal več šolaric in šolarjev. — V Št. Vidu ob dini je povozil brzovlak železniškega sprevodnika Ivana Pfeiferja, ki se le vračal iz službe. Mož je bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. OUtaske velfttve v (toki se vrše danes, Po csJsm mestu vlada živahno vrvenje, vse je na delu za svojo stranko. Tudi med Slovenci, Id nastopilo danes prvič v javnost, da pokažejo svojo moč in dobe svoje pravice, vlada živahno zanimanje. Laški klerikalci in liberalci so sklenili kompromis. Zedinili pa so se tudi Slovenci, brez ozira na stranke, da skupno napadejo laško gospodarstvo in pribore tudi slovenskemu davkoplačevalcu svoje pravice. Posebno hud bo boj v tretjem razredu, kjer so Slovenci le v prav majhni manjšini. Nemci bodo volili seveda z Italijani. Po zadnjih vesteh se je kompromis med laškimi klerikalci in liberalci razbil, ker so klerik alci postavili svoje kandidate, dasi so preje obljubili, da bodo v tem kritičnem momentu solidarni z liberalci in ščitili z njimi vred laško gospodstvo v Gorici. V Divači se je po zaslugi gosp. Josipa Rogliča oživela Ciril - Metodova podružnica. Na občnem zboru dne 22. marca je zastopal glavno družbo potovalni učitelj g. A. Beg. Odbor se je sestavil sled.: predsednik gosp. Al. Smole, železniški uradnik; podpredsednica gdč. Ivanka Dietrihova, trgovka; tajnik gosp. Fr. Škof, želez, uradnik; namestnica ga. Pepina Goriškova; blagajničarka gdč. Pavla Rešavarjeva; namestnica gdč. Mimika Suša. Odborniki: g. Al. Rebec, gdč. Mimika Zurlinijeva, gosp. Lav. Arko, gosp. Nace Zafred (Gorenje), gosp. Fr. Debevec, ga. Vilma Ambrožičeva, Antonija Per-havčeva in Ivan Jančar. Laški napadi na Slovence v Trstu se bolj nevarno množe. Slovenci so še vedno mirni in si ohranijo mirno kri. Toda Italijani tega ne razumejo in ne vedo ceniti, kar zna postati za nje usodno. Jasno je, da se Slovenci ne bodo dali pobijati od laške sodrge po tržaških cestah, samo zato, ker so Slovenci in ker govore v svojem maternem jeziku. Še nekaj pa kažejo ti laški napadi in to je, da so Lahi spredaj strašni bojazljivci in izvršujejo vse svoje kulturne napade, od zadaj, zahrbtno, in če so v veliki premoči. — V ponedeljek zvečer so napadli neznani zlikovci okoli 10. na Aquedottu poštnega uradnika Josipa PrinČiča in blagajnika podružnice kreditne banke Milana Klemenca. Med mirnim pogovorom po cesti, je skočil nekdo na nju od zadaj in je udaril Prinčiča z neko stvarjo tako silno po glavi, da je bil ta naenkrat ves krvav. Napadalec se je takoj nato izgubil v gruči laške sodrge, ki ga je Čakala za vogalom in se je umaknil. Ne pozna ga nihče in ga bržkone tudi policija ne bo dobila. Izseljeniški agenti. Minuli teden so aretirali v Trstu špediterja Jahnelsa zaradi navajanja in spravljanja mladih ljudi v Ameriko. Tej aretaciji je sledila kmalu aretacija uradnika Rudolfa Piszczula, ki Je vodja potovalnega urada Avstro - Američane v Trstu. Obdržali so ga 8 dni v preiskovalnem zaporu in so ga izpustili po prvi preiskavi vsled posredovanja Avstro - Američane. Tržaška porota. Uboj. V ponedeljek se je vršila obravnava proti Matiji Gorenjcu, 291etnemu delavcu, doma iz Kostanjevice na Kranjskem. Gorenje je obtožen, da je dne 9. novembra 1913 v gostilni Urše Kavaličeve v Skednju pri Trstu zaklal nekega Antona Nadoho, ki je par dni po pretepu umrl. Gorenc se je zagovarjal, da ga je Nadoh napadel z zmerjanjem in ga nato udaril s pestjo po glavi. To ga je razjezilo in v svoji pijanosti, spil je baje 8 litrov vina, je potegnil nož. Sodišče je stavilo porotnikom eno glavno vprašanje glede uboja in 5 razbremenilnih vprašanj glede pijanosti in glede silo-brana. Porotniki so potrdili glavno vprašanje zli glasovi in zanikali vsa razbremenilna vprašanja. Gorenje je bil obsojen na dve leti in pol težke ječe. — Poneverba na pošti v Nabrežini. Kampjut oproščen. V torek pa se je vršila zanimiva obravnava proti 371etnemu poštarju v Nabrežini Leopoldu Kamp-jutu zaradi poneverbe. Kampjut je doma iz Mirna pri Gorici in je Slovenec. Obravnava se je vršila v slovenskem jeziku, porotniki so bili sami Slovenci. Kampjut je obtožen, da je poneveril 6857 K zaupanega mu uradnega denarja. Poneverbi je prišel na sled poštni komisar dr. Anton Vagaja, ki je prišel nepričakovano nadzorovat pošto. Kampjut poneverbo prizna, trdi pa, da Je storil to iz potrebe, ker Je bil vedno v silnih stiskah. Ima ženo in 6 otrok in mora podpirati še druge sorodnike. Mož je bil res vedno na dobrem glasu, izvrsten delavec in res ni nikdar razmetaval denarja. Tudi njegova uradna spričevala so zelo lepa in ugodna. Porotnikom je stavilo sodišče eno samo vprašanje, in sicer glede poneverbe. Porotniki so vprašanje sogta-aato Je bil Kampjut Volitev župana na Reki. V torek |s sklical reiki guverner VVickcn-burg sejo mestnega zastopstva. — Predsedoval je seji sam, ker ni hotel nihče prevzeti predsedstva. Za župani je bil izvoljen Rihard Zanelii. Ker pa Zanelii ni na Reki, bo sklical guverner po njegovem povratku še eno sejo, nakar se bo predložila izvolitev župana cesarju v potrditev. K bombnemu atentatu na RekL Iz Rima poročajo, da so aretirali v Anconi nekega Scipiana, ki je izjavil pred notarjem, da ga je hotela najeti obmejna policija na Reki, da izvrši atentat na guvernerjevo palačo. — Ogrska brzojavna korespondenca te vesti dementira in pravi, da se bo to dokazalo najboljše pri obravnavi proti atentatorju Bellelliju. Drobne vesti. V ulici Altana v Trstu sta napadla dva regnicola Arabca Ahmed Habija. Pobila sta ga na tla in mu vzela denarnico. — Zaradi sovodstva so aretirali v Trstu 391etno Lucijo Barabo, doma iz Novega grada. — Zastrupiti se je hotela v Trstu Ema Miheluzi. Pila je očetove kislino. - Ustrelil se je na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu 271etni Alojzij Krizman- Dobili so ga že mrtvega. Jugoslovani! Na višji trgovski šoli »Revol-telli« v Trstu so vzeli Italijani našim biatom najsvetejše pravo vsakega človeka, pravo, da govorijo v materinem jeziku. Oborožena italijanska druhal je ponovno brutalno napadla maloštevilne naše brate; kri je tekla v jugoslovanskem Trstu; življenje naših bratov, vaših sinov je v nevarnosti pred zavratnimi nočnimi napadi laške sodrge. Priskočite jim na pomoč, ako ste bratje, ako ste ljudje! Trst je mesto bodočnosti Jugoslovanov, v njem živi 80 tisoč naših ljudi, Trst je naš in mora ostati naš! Italijani, ti sovražniki našega naroda, nam ne pustijo, da se učimo v svojem jeziku, da živimo na svojih tleh! Uničiti nas hočejo, radi bi, da izginemo s svoje dedovine. Ne dajo nam niti ljudskih šol, naša deca mora posečati italijanske, ne sme niti slišati materne govorice, postati mora izrodek, laški janičarji — vse to v imenu njihove »kulture«. V Trstu, Istri in na Reki nas tlačijo Lahi. Z ljudskimi žulji ustanavljamo šole — a niti teh nam ne dovoljujejo barbari. Pri tem delu jim pomagajo njihovi bratje onstran morja, a naša vlada jih še podpira v boju proti nam, obečajoč jim vseučilišče, v Trstu, vseučilišče, katero naj bi postalo trdnjava v navalu na nas Jugoslovane. V zadnjem času je postalo verjetno, da vlada zares namerava izvesti tak dosedaj neslišan kulturni škandal. Italijansko vseučilišče v Trstu bi bil strašen udarec naši posesti. Jugoslovani! — Nam manjka ljudskih in srednjih šol, naši akademiki se morajo potikati po tujini, zagrebška univerja je velikemu delu Jugoslovanov zaprta, ker izpiti na njej v Avstriji niso veljavni, na tržaški višji trgovski šoli napada laška druhal našo mladino in pri takih razmerah hoče dati vlada Italijanom univerzo v našem Trstu! Ako vre v vas še kri naših dedov, ako čutite v sebi le še iskro ljubezni za svojo deco, za svoj jezik, rod in dom, ako ste ljudje, tedaj ne smete mirno gledati tega. Bodite ponosni, zdramite se iz mrtvila, pokažite svetu, da še živite, vzdignite svoj glas proti laškemu barbarstvu v Trstu, proti nameravani laški univerzi, proti kršenju naših pravic! Prirejajte protestne shode, povejte narodu, kako se ž nJim dela, zahtevajte zadoščenja za dogodke v Trstu! Našim šolskim zahtevam se mora ugoditi, zagrebška univerza se mora odpreti vsem Jugoslovanom; zahtevamo jugoslovansko univerzo v Trstu, a nikdar ne sme v Trst laška univerza! Jugoslovani! Laških provokacij in nasilnosti mora biti konec! Naj vsplamti cel slovanski Jug, naj zatrepeče zo-v razni k! Jugosl. dljaštvo na Dunaju. Dnevne vesti. + Vse. kar Je prav! Kakor smo že poročali, je policija v torek aretirala g. Viktorja Zalarja, ker ga je imela na sumu, da ima shranjeno zaplenjeno knjižico »Klic od Gospe Svete 18./IH. 1414.—18./III. 1914.« Izvršili so pri njem Mšno preiskavo, ki pa je ostala brez uspeha. Policija bi torej morala Zalarja izpustiti na svobodo, ker se je izkazalo, da njen sum ni bil upravičen. Toda zgodilo se Je nekaj, kar bi bilo nemogoče v vsaki pravni državi: Zalarja so pridržali v zaporu, češ, da on ve, kje da Je spravljala ona zaplenjena brošura in da ga preje ne izpuste, dokler tega ne pove. Da takšno postopanje ni pametno, še manj pa umestno, to je tako gotovo kakor amen v očena-šu. S takšnim postopanjem — in naj si je morda tudi utemeljeno v mrtvi črki kakšne zakonske določbe, se čisto po nepotrebnem razburja javnost in vzbuja mnenje, da se oblastvenim organom ne gre toliko za stvar samo, kakor za gotove osebe. Ako se je Zalar pregrešil proti zakonom, naj se ga po zakonu kaznuje, ako pa ni ničesar zakrivil, ako se sum proti njemu ni upravičil, naj ga izpuste in naj izslede prave krivce. Nedopustno pa je, ker je v nasprotju z moralo, da se baje drži Zalarja v zaporu samo zategadelj, da se ga prisili nekaj povedati, kar želi izvedeti policija, kar pa Zalar morda sam ne ve. Zato se nadejamo, da bodo merodajni činrtelji uvideli, da takšno postopanje ob koncu koncev v našem času vendarle ni več oportuno ter storilo to, kar je edino pametno, — izpustili Zalarja na svobodo. Na drugi strani pa se govori, da Zalarja niso prijeli toliko radi brošure »Klic od Gospe Svete«, kakor v prvi vrsti zategadelj, ker je lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik neke nove revije, katere prva številka bi imela iziti te dni in ki že sedaj dela naši policiji hude preglavice. Če je to res, potem je policija krenila na najslabšo pot, ki si jo je mogla izbrati. Ne vemo sicer, kakšna je tendenca one revije, torej je tudi ne moremo ne odobravati in ne obsojati, to pa vemo, da so osebne persekucije najslabši argument, ki stvari, za katero gre, ne ubija, marveč ji samo koristi, zakaj mučeniki kakih idej so bili doslej še vedno njih najboljši razsadniki, razširjevatelji in pospešitelji. To naj uvažujejo gotovi faktorji, ki so v preveliki vnemi že oslepeli, in naj si ne iščejo lovorik tam, kjer jih absolutno ni dobiti! + »Zarja« se poteguje za svojega frakarskega sodruga dr. Turna. To je stvar okusa. Da nam ne prihaja na misel, z dr. Turno nadalje se pričkati, je naravno. Na sodbi tega človeka nam ni čisto nič ležeče. Mi zastopamo le splošno načelo, da je v javnem življenju dopustno, kritizirati to ali ono stranko; da pa splošni izrek: napredna slovenska stranka je do mozga gnila, ni kritika, nego psovanje, če bi mi pisali, da sta oba Kristana do mozga gnila — ne da bi navajali konkretnih dejstev — bi to ne bila kritika, pač pa pobalinstvo. Morda nas bo sedaj tudi »Zarja« umela! + Kje bodi ljubljanska mrtvašnica? Zadeva zasluži, da se o nji premišljuje. Mnenja so različna, Že v tem ni soglasja, ali je graditi samo mrtvašnico, ali pa takozvano mrtvaško vežo. Vsak je upravičen, v tem pogledu ustvariti si svoje mnenje, in če bodo hotela ljubljanska politična društva razpravljati o ljubljanski mrtvašnici, smejo to tudi takrat storiti, če bi recimo gospod občinski svetnik Štefe jim svoj »placet« odrekel. In če bodo omenjena društva kaj pametnega sklenila, se bo to čisto gotovo na magistratu presojalo, kakor vsak drug pametni migljaj. To se bo zgodilo tudi takrat, če bi g. Štefe s tem zadovljen ne bil. Da naj bi pa se v ta namem nakupila nekdanja Predovičeva hiša na Ambroževem trgu, in tam, ko se je hiša podrla, zidala nova mrtvašnica, kaj takega politična društva gotovo ne bodo sklenila. Za tako neumnost naj si pri »Slovencu« vzamejo patent! — Odborniki »Branibora« so vabljeni v petek 27. t m. ob 8. zvečer k važnemu sestanku k »Zlatorogu«. — Krščansko usmiljenje. Saj vendar niso sedaj volitve, da bi v šentpeterski fari ne imeli časa za na smrt bolne ubožce! V mestni jubilej-ski ubožnici leži namreč na smrt bolan neki Košir, ki so ga tja pripeljali iz bolnice. Že v torek mu je bilo tako slabo, da so poslali v šentpeter-sko župnišče po gospoda. Sam je za to prosil in krščanska vera gotovo nima ničesar proti temu, da ustreže plačani dušni pastir takoj želji umirajočega. Toda v šentpeterskem žup-nišču so bili drugega mnenja. Bolnik naj počaka do četrtka, so dejali in čakati je moral. Danes pa se Košir ne zaveda prav nič več ter tudi spovedi ne more več opraviti. Kljub temu pa da je bila strežnica tudi danes dopoldne v šentpeterskem župnišču, se tam za ubogega umirajočega niso zmenili ter le rekli, da mora počakati še do 2. popoldne, predno umre. Tako zverinsko neusmiljeno postopanje šentpeterske duhovščine zasluži pač najostrejšo kritiko. — Uporaba plina v kuhinji. Kakor smo že poročali, priredi tukajšnja plinarna dvoje predavanj o uporabi plina v kuhinji. Ti dve predavanji bodeta v petek, dne 27. in v sobo. to, dne 28. marca v poslopju »Mladike«, Šubičeva ulica Si 9 ter se pričneta vsakokrat ob 4. popoldne. m 68 Ste*. »SLOVENSKI HAROD\dne 2«. marca 1914. Stran 3. pri teh predavanjih bo dama z Dunaja najprej popularno razložila, kako se s stališča ekonomije, snažnosti in prihranitve časa uporablja plin v kuhinjske namene. Obenem bo na različnih aparatih kuhala, pekla in pražila, pri tem pa tudi pokazala, koliko plina se porabi za to ali ono jed. Pripravljene jedi se bodo dajale na pokušnjo, da se more vsakdo prepričati o njih okusnosti. Predavanji sta brezplačni in utegne vsako trajati do dve uri. Radeckega veteran. Vsled beležke, objavljene v »Slov. Narodu« o srradajočem Radeckega veteranu Jerneju Špiku, je pričel g. major Fri-dolin Kaučič za tega nabirati darove v vojaškem listu »Vedette«, ter je po zadnjem v »Vedette objavljenem izkazu nabral 884 kron. Temelj nabiranja je položila naša dična dunajska slovenska družba, v kateri se je nabral pri rjavem jelenu prvi in sicer znaten dar. K otvoritvi belokranjske železnice. Kakor je vaš poročevalec iz merodajne strani na posebno vprašanje, če je res kar so listi pisali, da ho otvoritev že 1. maja, zvedel, dan otvoritve nikakor še ni določen. Rok slovesne otvoritve je odvisen od raznih okolnosti, deloma tudi od vremena. Za sedaj je projektiran čas med 1. in 10. majem; najbrže 1^. maj. S 15. majem se proga izroči Javnemu prometu. Otvoritev se bo slovesno praznovala, posebno ker se pričakuje udeležbo visokih gostov z Dunaja. Uradništvo na belokranjski železnici. Železniško uradništvo za -ovo progo od Novega mesta do Metlike je že imenovano. Dne 10. aprila popelje posebni železniško-nsebni vlak uradništvo, oziroma njih pohištvo na posamezne postaje, da si tam urede stanovanja, urede potajne uradne prostore ter da se uče na lastnosti nove proge med postajami. Kakšna so ta imenovanja v narodnem ozira, o tem bomo še poročali. Toliko je gotovo, da Slovenci pri teh imenovanjih ne moreno biti posebno veseli. Prvi vlak iz Novega mesta v Belo Krajino. Kar so nekateri Še pred kratkim imeli za neverjetno, se je zgodilo: v torek zjutraj ob 7. je iz novomeškega kolodvora odpihal prvi vlak po novi progi proti Beli Krajini. Kakor mladi otrok, ki se uči -oje, se je previdno pomikal preko velikega nasipa med postajo in predorom. Tir na še nedovršenem nasipu nad Krko je dobro vzdržal prvi poiskus. Tudi predor pod cesto na kolodvor se je dobro obnese!, -avnotako drugi nasip med predorom in mostom čez Krko; le v zadnjem delu tik pred oboki se je pokazalo, da bo treba nasip še utrditi. Največja radovednost se je od vseh strani opazovalcev, še bolj pa na vlaku se nahajajočih inženirjev osredotočila na prvo vožnjo preko železnega mostu. Most je imel prestati o poizkušnjo, za koliko milimetrov se bo vdal. Pa se je imenitno obnese!. Neznatne razlike vdajanja so Dadle na ničlo; tehniki in sam višji nadzornik g. Opitz. ki je vodil vlak, *o bili s tem. kar imenujejo »bleiben-de Einsenkung« zelo zadovoljni. Vlak je vožnjo čez most parkrat poskusil moral dlje časa ostati na oni strani, ker tostran Kandije z nasipom še niso bili gotovi. Nasip namreč, ki veže most v Kandiji, oziroma z desnim bregom Krke, je vsled vednega deževja in napačne izvršbe tako zelo *rpel, da so morali na površju zabiti več pilotov, na katere so položili debela bruna, nanje še le prage s račnicami. Zadnje dni so delali noč in dan na tem nasipu, katerega m morali tudi ob straneh zavarovati s takozvanimi »Stici«. Ob 8. je bilo 'udi to delo v toliko dovršeno, da so vlak brez skrbi izpustili preko zadnjega dela mostu semkaj na ozemlje Kandije. Piloti so ta poizkus dobro prestali. Na postaji Kandija je vlak obstal, ker so izložili več materijala. Ta vlak ( imenovan > Verteilungs-zug ) ima namen na posameznih postajah porazdeliti kar še nedostaje raznega materijala k postajam. Od postaje Kandije je vlak odpihal naprej proti Birčni vasi. Za ta dan je bil namenjen samo do prve postaje onkraj Gorjancev, do Semiča. odkoder se je okrog 7. zvečer vrnil zopet nazaj na novomeško postajo. Takoj za njim je prišel drugi vlak, ki pa je le v bližini prvih postaj prevažal gramoz za nasipavanje proge. Prvi vlak je svojo prvo vožnjo srečno prestal. Odslej bo svoje vožnje ponavljal, dokler ne bo na postajah vse porazdeljeno. Ob enem seveda zasleduje tudi namen progo utrditi in dognati, kje je še izboljšanje potrebno. Prava poiskušnja vožnja za most z več težkimi stroji pa se izvrši še le prihodnji mesec. Umrla je dne 22. marca soproga gosp. Mat. Kožarja, posestnika m mlinarja iz Velikih Malene, kmeč- kega kandidata za kriki okra] pri bivših deželnozborskih voijtvah. N. v m. p.! Potres v Beli Krajini In na Dolenjskem. V torek, nekaj minut pred pol 11. dopoldne se je v novomeški okolici čutil rahel potres z zibanjem tal. Sunek je prišel od jugovzhodne strani. Ker se ta pojav v Novem mestu samem ni občutil, se je mislilo, da je opazovalec ta potresni sunek doživel samo v svoji domišljiji. Zvečer pa so se vračali novomeški sej-marji iz Metlike in so kot posebno novico prinesli seboj poročilo, da je bil ravno ob tistem času v Metliki tako močan potres, da se je splošno še celo zunaj na trgu občutil. Iz gc-stilen so ljudje celo hiteli ven. Potres je bil spremljan z votlim bobnenjem in živahnim gibanjem tal. Potres je raz streh razmaknil več opeke. — Kakor poročajo iz Zagreba, je bil ob istem času (nekaj minut popreje) tudi po drugih krajih Hrvaške potres. Potresno gibanje v novomeški okolici se je razgubilo v jugozapadni smeri. — Iz Metlike nam poročajo: 24. t. m. ob 1035 smo čutili tu jako močan, kake 4 sekunde trajajoči potres od smeri jugozahod. — Iz nekaterih streh je padla opeka, tudi zi-dovje je po nekod dobilo špranje. Ker je bil tu ravno semenj, so se tudi ljudje silno prestrašili, ker so čutili tudi gibanje ta! in izredno močno bobnenje. Tudi ponoči, 25. ob 1\3G sta bila čutiti dva lahka sunka brez bobnenja. Avtomobil, ki vozi od škofjeloškega kolodvora do Zirov, bo s 1. aprilom vozni red v toliko izpreme-nil, da bo odhajal iz Zirov kakih 15 minut pred 5. uro zjutraj, na kolodvor bo prihajal do 7. ure zjutraj; s kolodvora bo odhajal krog 8. zjutraj, tako da bo pripeljal v Ziri do 10. dopoldne. Popoldne ostane isti vozni red kakor dosedaj. Ta vozni red bo jako primeren zlasti za one, ki žele zjutraj do časa priti v Ziri, kakor različni trgovski potniki in drugi. V Zagrebu je v torek umrl g. Bude B u d i s a v 1 j e v i ć , urednik Srbobrana in poslanec v hrvaškem saboru. PokojniK, ki je užival v vsi javnosti velik ugled, je umrl v najlepši moški dobi 42 let sredi svojega uspešnega časnikarskega in političnega delovanja. Budisavijevič je bil eden izmed ustanoviteljev hrvaško-srbske koalicije, kateri gre glavna zasluga, da je prenehal bratomorni boj med Hrvati in Srbi. Pokojnik je bil navdušen zagovornik in oznanje-valec jugoslovanskega narodnega edinstva. Pogreb je bil danes popoldne ob 4. na Mirogoju v Zagrebu. Bodi pokojniku ohranjen trajen spomin v narodu jugoslovanskem! Obletnica zavzetja Odrina. Danes pred enim letom je združena uol-garsko-srbska armada osvojila trdnjavo Odrin. Bolgari so bili takrat na višku svoje slave in moči. A d«ncs? Vsled nesrečne politike so prišli ob vse sadove sijajnih svojih zmag nad turško armado. Kinematograf »Ideal«. Danes se predvaja zadnji dan krasen, koloriran film »Življenje, trpljenje i smrt Jezusa Kristusa - ki je žel te dni najboljše priznanje. Kdor si še r, ogledal ta krasen umotvor, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi le še ianes. Jutri specijalni večer z dramo: »Odprta vrata<. Prednaznanilo. Kakor smo poiz-vedeli, pride v par dneh v Ljubljano največja razstava divjih zveri iz Ha-genbeckovega živalskega parka. Ker je vreme slabo, ne bo podjetje prstavilo lastnega velikanskega šotora, marveč se bodo predstave vršile v areni Narodnega doma. Spored predstav bo jako mnogovrsten, omeniti pa moramo zlasti nastop 30 levov, kar bo pač zelo mogočno vplivalo na gledalce. Dalje je na sporedu še mnogo zanimivih točk, zato naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda to velikansko podjetje, ki ima že svetovno slavo. Ravnateljstvo ni štedi-lo ne truda, ne denarja, da nudi občinstvu kar največ mogoče ter bodo predstave v tem podjetju za Ljubljano nekaj posebnega. Preprečena nesreča. V torek dopoldne je peljal po Florjanski ulici po progi električne železnice neki gluh branjevec samotež voziček. Za njim je pridrdra! električni voz, kateremu se branjevec kljub zvonenju ni hotel umakniti — ker ni slišal — in v tem ga voz dohiti ter vrže. Bila bi se lahko zgodila velika nesreča, ko bi ne bil voznik tako naglo ustavi! voza. Pripominjamo, da je po #rogi voziti policijsko prepovedano, a se tega ne drže celo vozniki in tudi razne druge osebe jo s samotežnimi vozički preveč izkoriščajo. Vodovje je vsled neprestanega deževja zelo narastlo. V Grubarje-vem prekopu sega voda prav do vrha in če bode še nekaj časa deževalo, bodo bržkone morali odpreti za-tvornice tudi r Ljubljanici, kar bode posebno oviralo dek> pri pričeti zgradbi šentjakobskega mostu. Na tedenski semeni so prignali 15 glav goveje živine in sicer 12 volov in tri krave. Draltma naznanila. III. slovenski vsesokoJski zlet v Ljubljani. Seja finančnega odseka vrši se danes ob 8. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«. — Seja tajniško časnikarskega odseka vrši se pa jutri v petek 27. t. m. ob pol 7. zvečer istotam. »Sokol II.« poživlja svoje članstvo, ki se namerava udeleževati izletov v kroju, da se prično danes redovne vaje v telovadnici deške šole na Prulah. Začetek ob 9. uri zvečer. Ker se bližajo dnevi izletov in javnih nastopov, je vsekakor dolžnost vsakega člana, da se udeležuje redovnih vaj, da tako tudi na zunaj dostojno in sokolsko nastopamo. Na zdar! Društvo zdravnikov na Kranjskem je imelo dne 24. t. m. izredni občni zbor, na katerem se je konstituiral odbor sledeče: Predsednik prim. dr. G r e g o r i č, podpredsednik dr. Rus, blagajnik dr. Demšar, tajnik dr. P r i m š a r, odborniki: dr. B 1 e i vv e i s, dr. B r e s -kvar, dr. C h u r a i n, dr. D o I -šak, dr Hočevar, dr. R u d e ž, dr. Stoje in dr. T i č a r. Sledilo je predavanje dr. Primšarjao »Ab-derhaldnovi reakciji«. Razdelitev podpor iz Loschner-Maderjeve ustanove med 12 prosilk se vzame na znanje. Po kratkem razpravljanju o nekaterih stanovskih zadevah zaključi predsednik zborovanje. N. S. Z. podružnice za dvorski in kolizeiski okraj ustanovni občni zbor vršii se je na praznik v sredo v salonu restavracije »Perles« v Prešernovi ulici. Predsednik N. S. Z. g. J u v a n otvoril je zborovanje ter pozdravil zlasti državnega in deželnega poslanca g. dr. VI. Ravni-h a r j a ter poudarjal potrebo, da se osnujejo povsod koder bivajo Slovenci, podružnice N. S. Z., da se organizira zlasti delavstvo na narodni podlagi. V Ljubljani namerava N. S. Z. ustanoviti tri podružnice in sicer za dvorski in kolizejski okraj, za šentpeterski in vodmatski okraj ter za šentjakobsko - trnovski okraj. Narodno delavstvo ima svoje sovražnike v jugoslovanski strokovni zvezi, ki je krščansko socijalnega značaja ter v jugoslovanski socijal-nodemokraški organizaciji. Položaj slovenskega delavstva je slab. V zadnjem času so se zvišale deželne doklade, ki zadenejo v prvi vrsti slovenskega delavca. Brezposelnost delavstva narašča, zato je občinski svet sklenil dati brezposelnim delavcem podporo. N. S. Z. tudi podpira brezposelne delavce, ki so člani pri njej ter je v 2 in pol mesecih izplačala nad 250 K za take podpore. Tudi posluje uspešno posredovalnica N. S. Z. za delo in službe. Zlasti v Trstu, kjer je delavstvo najbolj zavedno, se od strani socijalne demokracije slovenski živelj najbolj zatira. — Nato je govoril k prvi točki o položaju slovenskega delavstva g. državni in dez. posl. g. dr. VI. Ravnihar, poudarjajoč v prvi vrsti pomen jugoslovanske socijalne demokracije, ki nosi ime jugoslovanstva samo kot ime, udejstvuje ga pa ne, ter pušča slovenskega delavca vedno na cedilu. Krščansko - socijalna organizacija sicer mnogo stori, a ne stremi za tem, da podpira slovenskega delavca, marveč je v prvi vrsti samo strankarska. Slovenski delavec je zaradi svoje narodnosti povsod zapostavljen. Godi se to tudi na Kranjskem, a v prvi vrsti v našem Primorju, kjer se zlasti vidi, da tudi vlada pri državnih železnicah podpira stremljenje tujih narodov. To idejo propagira zlasti v Gorici znani Wie-ser. Vlada podpira Nemce posebno v Primorju, kar vidimo zlasti v Trstu in Gorici, kjer mora vladajoča laška večina že paktirati z Nemci. Edino pri justici imajo Slovenci še nekaj pravic. Radi teh dejstev je treba, da se polaga na delavsko vprašanje veliko važnost. Vsaka delavska organizacija mora biti narodna, kajti iz delavskih slojev se re-krutirajo vsi sloji, zlasti boljši sloji, zato je treba, da se ta sloj podpre. V zadnjem času je vsled neugodnih razmer narasla brezposelnost delavstva, zato je tudi ljubljanski občinski svet dovolil v ta namen 5000 K. — Tudi v deželnem zboru se je sprožila ta misel, vendar je večina to odklonila ter sprožila misel za nekako deželno posredovalnico, ki pa bo sigurno le strankarsko podjetje S. L. S. Industrijalno delavstvo ne bo od te posredovalnice imelo nikake koristi, kajti S. L. S. bo sigurno gledala na to, da delavstvo vpreže v kmetijska podjetja, pri industrijalnih podjetjih pa bi nastavlja!: le najstrastnejše svoje pristaše. ( lklic: »agitatorji, koritarjHI«) Vsemu temu pa je kriva naša nesrečna zunanja m notranja politika Naša zunanja politika se je vodila v zadnjih časih tako nesrečno, posebno za časa aneksije ter balkanske vojne, da je Avstro - Ogrska popolnoma osamljena. Edini prijatelji, ki jih imamo, so sedaj Albanci. Vsled te nesrečne politike je izvoz na Balkan padel, izvoz Nemčije, naše zaveznice pa je na našo škodo narasel. Odkrito prijateljstvo Italije, tudi naše zaveznice, pa se najbolj kaže v tem, da se na obeh straneh meje stavijo od dne do dne večje utrdbe. Sedaj se pa vprašamo, kdo je v Avstriji večji patrijot, ali mi Slovani, ki želimo, da bi se politika Avstro - Ogrske izpremenila v tej smeri, da bi se Avstrija naslonila na najbližje slovanske države, zlasti na Rusijo, ter dvignila s tem svoj izvoz, ali pa oni naši nespametni politiki, ki že od leta 1867. propagirajo misel, da mora tostran Litve vladati Nemec, onstran Litve pa Madžar, ki imata oba isto nalogo, zatirati po možnosti slovanske narode. Tudi naša slovenska politika ni na pravi poti. Odkar U prišla na krmilo S. L. S. izgubili smo postojanko za postojanko, tako da lahko rečemo, da smo Slovenci storili sedaj korak za 40 let nazaj. Zlasti kričeča je krivica, ki jo dela slovenskemu narodu predsednik dež. sodišča v Ljubljani, g. Elsner. V spominu je še znani ferman o rabi nemškega jezika, kot notranji uradni jezik. Sedaj pa je izšel nov ferman, ki prepoveduje notarjem, kadar uradno občujeio z deželnim sodiščem, rabo slovenrčine. Do sedaj je bilo v rab' da se je zapisnik pri notarju sestavil pri slovenskih strankah slovensko, pri nemških pa nemško. Neki slovenski notar se je hotel upreti tej odločbi s tem, da je poslal sodniji akt brez vsakega poročila, na kar mu je sodnija akt vrnila s pripombo, da mora priložiti nemško pisano poročilo. Neki drugi notar je kratkomalo pripisal k aktu, da ne najde zakonite določbe, ki bi mu kratila pravice, spisati svoje poročilo v slovenščini. Temu notarju je sodnija akt kratkomalo vrnila s pripombo, da je uradni jezik vseh sodišč v okrožju graškega nad-sodišča nemški, ter da bo notar v slučaju, da se temu pozivu ne odzove, kaznovan z globo 20 K, — v slučaju, da se to ponovi, se globa podvoji, oziroma potroji. — Kaj takega se ne bi moglo zgoditi, če bi imeli Slovenci v parlamentu delegacijo, ki bi res zastopala pravice slovenskega naroda, ne pa prodajala za razne usluge te pravice. (Medklic: »Plačani so iz dispozicijskega fonda I«) Slovenski inteligent gleda s strahom, kako prihaja vedno več nemških av-skultantov pri sodišču do kruha, kako se polnijo sodnija, pošta, železnica ter drugi javni uradi z nemškimi uradniki. Kar se dela z inteligenti, isto se dela tudi z delavci. Tudi tu se vidi, kako se od povsod inportira nemški delavec, Slovenec pa odriva od kruha. Zato je nujno treba, da se organizira .vse delavstvo in ne samo manuelno, marveč tudi umstveno. Najlepše se zrcali notranja slovenska politika v izreku dr. Kreka, ki je v zadnjem zasedanju dež. zbora izustil sledeče besede: ^>Baje je v Ljubljani tudi nekaj nemškutarjev.« S tem izrekom igra dr. Krek vlogo ptiča noja, ki baje skrije glavo v pesek, ko vidi nevarnost. Slovenska politika je v tako slabih rokah, da pada narodna zavest in to od časa, ko vlada v deželi Kranjski slavna S. L. S. Le poglejmo, kako so pomagali klerikalci Nemcem z reformo občinskega volilnega reda, do zastopstva v ljub-Ijenskem občinskem svetu, zakaj tega ne store tudi v drugih mestih? S tako politiko se vstvaria prejudic za Nemce ter se nemški živelj le ojaČu-je. In deželne doklade! Davkoplačevalci bodo prevalili davke na odjemalce, končno pa bo vendar obstalo to plačevanje in osobito delavec in uradnik bo prizadet s temi doklada-mi. Tudi slovenski kmet bo trpel pod tem, kajti sedaj ni več tako, kakor pred 50 leti, ko je kmet vse, kar je rabil, tudi sam izdelal, sedaj mora tudi kmet kupovati vse, kar rabi, in to bo tudi z dokladami podraženo. Uči-teljstvo je dobilo nov zakon, ki je tako antisocijalen, da bo učitelj ali brezpogojen sluga klerikalne stranke, ali pa ga bo lahko vsak organist in cerkovnik z denuncijacijo spravil ob kruh. kajti deželni odbor ima vrhovno oblast, ki brezpogojno odloča o usodi učiteljev. — Zato pa se morajo vsi ti mali ljudje, kateregakoli stanu, organizirati, da lahko končno tudi definitivno obračunajo s to strahovlado. — Govomikovim temeljitim izvajanjem je sledilo burno odobravanje. — Predsednik g. J u v a n se je zahvalil g. poslancu Ravnikarju ter še enkrat razložil velik pomen podružnice N. S. Z. za ta okraj. Sklenilo se je soglasno ustanoviti podružnico za kolodvorski in dvorski okraj, nakar se le izvolil pripravljalni odbor. .V nJem so gg.: Ant. Pesek, Rud. Juvan, Alojzij Vavpotič, Eg. Jeras, Ivan P o h a r, Br. Kozinc in Iv. N e d -ved. Nato je predsednik g. Juvan zaključil zborovanje. Sakol v Cerknici je sklenil ustanoviti v svojem področju prepotreb-no ljudsko knjižnico. Ker si pa iz lastnih sredstev ne more nabaviti dovoij knjig, se obrača tem potom do blagih rodoljubov s prošnjo, da bi mu podarili, vsak po svoji moči potrebne knjige. Razne stvari. * Ciklon. Iz Odese poročajo: Ciklon je razrušil mnogo vasi v sever-nozahodni Rusiji. Na Dnjepru se je ponesrečilo več ladij. * Pegoud. Znani aviatični akrobat Pegoud pojde v Ameriko, kjer bo v nekaterih mestih napravil petdeset poletov. Garantirali so mu za to poldrugi milijon honorarja. * Konfiscirane čipke. Iz Petro-grada poročajo: Carinski urad je izvršil v raznih trgovinah preiskavo ter konfisciral za en milijon vtihotap-ljenih čipk. Tvrdke trdijo, da so s tem ruinirane in da je vse pomota. * Siromašen kardinal. Iz Rima poročajo, da so zaključili inventuro zapuščine po kardinalu Rampolli. V blagajnici kardinalovi so našli gotovine in vrednostnih papirjev za 425.000 frankov. * Ukradene slike. Iz Milana poročajo: Na gradu San Marino pri Bo-Ionji so ukradli neznani tatovi 15 slik priznanih mojstrov iz 15. in 16. stoletja. Slike so imele veliko vrednot. * Ladjo z zlatom pogrešajo. V londonskih zavarovalniških krogih vlada veliko vznemirjenje zaradi usode parnika »Alvarado<-, ki vozi za šest milijonov funtov šterlingov zlata in ki je preteklo soboto odplul iz Londona v Bilbao. Ze v sredo bi mora! biti v Bilbao. Govori se, da se je parnik vsled velikih viharjev potopil. * Lep ženin. Pred sodiščem v Budimpešti je stal te dni trgovski pomočnik Sigmund Benedek. Dognali so, da je prisilil svojo ljubico R. Szcheresovo, da je postala prostitutka. S tem je hotel dobiti toliko denarja, da bi otvoril samostojno trgovino ter se oženil. Dekle je v resnici »zaslužila« 1500 kron, toda Benedek jih je v enem tednu zapravil. * Trideset let ječe za en poljub. Nečuvena barbarija justice se je dogodila v Kaliforniji. Neki mlad zamorec z imenom Guyton se je tako zaljubil v neko mlado belo, da jo je objel ter poljubil. Če bi jo belokožec poljubil, tedaj bi plačal par dolarjev. Ker pa je to storil zamorec, so smatrali njegov greh za zločin in najvišje sodišče v Los Angeles ga je obsodilo na trideset let ječe. * »Čudežni« kip sv. Januarija. Iz Neaplja poročajo: Na zgodovinskem kipu sv. Januarija, ki je dozdaj baje dvakrat na leto »švical« kri, se je glava obrnila. »Čudež« vzbuja med prebivalstvom veliko začudenje in ogromne množice ljudi romajo h kipu, da bi videli čudež. Nadškof je za-* hteval natančno poročilo o čudežu, da more razsoditi, je-li prinese obr«* njena glava sv. Januarja mestu srečo ali nesrečo. In to se godi v modernem času. * Divji Italijani. Iz Berolina poročajo: V Buckhausenu pri Duisbur-gu so vdrli pijani laški delavci v prostore, kjer se je vršila neka slavnost ter povzročili tam grozno krvopre-litje. Natakar Schuster in rudar Rot-vveiter sta bila ubita, tri napadalce so prijeli, ostali so pobegnili. — Iz Nizze poročajo: V ponedeljek je zblaznel laški brivski pomočnik ter z britvijo v roki zbežal na glavno cesto, kjer je nastala grozna panika. Dve osebi sta bili smrtno ranjeni. Blaznika so končno zvezali. * Atentat v pariški sodni dvora« ni. »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza, da je v torek streljala priča ma-dame Sevigne de Susanne pri neki razpravi zaradi ločitve zakona na predsednika sodišča grofa Servana. Predsednik jo je nekaj vprašal, kar jo je tako zelo razburilo, da je potegnila revolver ter ustrelila nanj. K sreči ga ni zadela. Drugič pa ni mogla več ustreliti, ker so jo prijeli. Mada-me Sevigne de Susanne, soproga visokega uradnika v kolonijskem uradu, je bila dolgo časa v Afriki, vsled česar je zelo nervozna. * Mestne uprave rede živino. Mestni svet v Lipskem je sklenil, da začne z ozirom na draginjo mesa, v lastni režiji rediti prašiče. Da se obvarujejo bolezni, je predlagal profesor dr. Falke, naj z rejo napravijo za zdaj poskus na zemljiščih lipske univerze po vzoru oldenburških živinorejcev. Prašiče rede z uspehom že v Ulmu, pripravljajo se pa za to tudi v Essenu, Mannheimu in Karls-ruhe. V Schdnebergu so ustanovili farmo za domače zajce. Magistrat Stran 4. / •SLOVENSKI NAROD*, *nt 26. marca 1914. 68. štev. t>oroča, da so z uspehi relo zadovoljni. Nekatera mesta pa ne rede sama živine, marveč so sklenHa pogodbe x živinorejci. Mesto Berolin se pogaja s potnoTjanskim živinorejskim društvom za celoletno dobavo 80.000 prašičev za določeno ceno. Enake pogodbe so sklenila mesta Kreefeld, Kolin, Augsburg, Saarbrticken itd* »■ ■ - * ■■ ■ ■ Telefonsko in brzojavna poročila. Avstrijsko posojilo. . / Dunaj« 26. marca. Pogodba med državo in nemškim in avstrijskim konsorcijem, kateremu stoji na čelu avstrijska poštna hranilnica, glede najetja 375 milijonskega posojila za katero bodo izdane 4*/*% blagajniške nakaznice, je perfektna. Danes popoldne bo pogodba podpisana. Razredna loterija. Dunaj, 26. marca. Pri današnjem srečkanju razredne loterije je odpadlo 20.000 K na št. 10.915, 10.000 K na št. 96.043 in 5000 K na št. 81.096. Mladočeški shod. Praga, 26. marca. V Mnihovem Gradcu so imeli mladočehi shod, na katerem je govoril tudi poslanec dr. Kramar, ki je naglašal, da se mora češka obstrukcija v državnem zboru nadaljevati do najskrajnejših konsek-venc. Brez češko-nemške sprave, brez delazmožnosti češkega deželnega zbora ne sme delovati državni zbor. Narodnosocijalni poslanec Stri-brnv si je priboril besedo ter besno napadal dr. Kramara, o katerem je trdil, da je glede afere Švihe ravno tako kriv kakor ta, ker je 21/«* leta vedel, da je Šviha vohun, pa Je vendar molčal. Zahteval je. da mladoče-hi dr. Kramara izključijo in politično ubijejo. Končno je vprašal, kaj bodo počeli mladočehi v državnem zboru. Dr. Kramar je odgovoril: Tudi mi bomo obstruirali. Gališko deželno posojilo. Krakov, 26. marca. >Noviny« poročajo, da so pogajanja glede velikega gališkega deželnega posojila v višini 80 milijonov že končana. Posojilo je prevzel dunajski bančni kondor cii. Galicija. Dunaj, 26. marca. Cesar je sprejel danes dopoldne gališkega namestnika Koryto\vskega in načelnika ru-sinskega kluba Levickega, katerima je razložil svojo željo po sodelovanju Poljakov in Rusinov v gališkem deželnem zboru. Listi na Ogrskem. Budimpešta, 26. marca. Ogrska vlada je prepovedala celo vrsto inozemskih časopisov, ki jih dolži, da so se pregrešili proti sveti madžarski državni misli. Prepovedala je hrvaške liste: > Hrvatski eksponent« v Pitsburgu. rSokoU v New Yorku ter ruska časopisa ^Červenaja Rus- in Golos Rossiji . nasprotno pa je priji! list :>Muskete - zopet milost. Tema v Budimpešti. Budimpešta, 26. marca. Danes idopoldne ie zavladala po Budimpešti popolna tema. Po ulicah, stanovanjih in trgovinah so morali svetiti. Sarajevsko posojilo. Sarajevo, 26. marca. Občinski svet je sklenil najetje mestnega posojila v znesku 10 milijonov kron za investicije. Trozveza. Berolin, 26. marca. Clemenceau pravi v »Timesuda je verjetno, da po bile povodom obnovitve trozveze szpremenjene določbe glede bodočih fialog Italije in Avstro-Ogrske v Sredozemskem morju. Tittoni je sedaj tozadevno podal sledečo izjavo: s Izjavil sem po vrsti francoskim ministrom Poincareju, Pichonu, Bar-thoniu in Doumergneju, da pogodba tli bila izpremenjena.^ Z zanesljive berolinske strani izjavljajo sedaj, da se v pogodbi ni izvršila nobena iz-rrememba. Rusija In Avstrija. Berolin, 26. marca. Iz Petrogra-efa poročajo, da je bil ruski veleposlanik na Dunaju Šebeko pooblaščen pritožiti se zaradi šikan, katerim so bili podvrženi ruski potniki na avstrijski meji. Rusija, Budimpešta, 26. marca. »Az Est« priobčuje razgovor s predsednikom ruskega upravnega komiteja za trgovske pogodbe Tirni r jase vom, ki je izjavil, da se mora nova trgovinska pogodba z Nemčijo temeljito revidirati. Ce je tudi Rusija agrarna država, mora vendar iskati svojo prihod-njost v industriji. Ljudstvo se fantastično množi, vsled tega je treba industrije in Rusija ne sme trpeti, da bi ji to industrijo ubila Nemčija. Nemški cesar in italijanski krali. Benetke, 26. marca. Na križarki iHohenzollern < se je vršil diner, kasta ie udeležila nemški cesar In italijanski krati Viktor Emannet, ki se je ob 11. ponoči zopet odpeljal v Rim. Nemški cesar In ruski ear. Pariz, 26. marca. Listi poročajo: Avgusta se sestaneta nemški cesar in ruski car v Revalu ali kakem drugem pristanišču Vzhodnega morja. Če pride do poroke med romunskim prestolonaslednikom in carjevo hčerko, bo nemški cesar najbrže za pričo. Proti Poljakom na Pruskem. Berolin, 26. marca. Poslanska zbornica se je bavila v torek z drugim branjem proračuna naseljevalne komisije za Zahodnjo Prusko in Po-znanjsko. Proračun je bil kljub protestu Poljakov in socijalnih demokratov sprejet. Velikanske vojaške vaje. Berolin, 26. marca. Nemški krogi zatrjujejo, da bo Nemčija, da dokumentira svojo vojaško silo, priredila letos velikanske manevre, največje, kar se jih je vršilo na svetu. Manevrov se bo udeležilo 6 armadnih zborov s preko 200 000 možmi. Na Angleškem. London, 26. marca. Jutranji listi konstatirajo skoraj soglasno, da je po včerajšnjih burnih dogodkih v parlamentu situacija nevzdržljiva. Če se je Še snoči sodilo, da bo kabinet odstopil, prevladuje danes mnenje, da je razpust zbornice neizogiben. Ministrfska kriza na Japonskem. Tokio, 26. marca. Ministrski predsednik je izročil cesarju prošnjo za odpust ministrstva. Roparji na Vezuvu. Rim, 26. marca. Listi poročajo: Kakor znano, je zgorel pred tednom v observatoriju na Vezuvu ravnatelj profesor Mercali. Oblasti so dognale, da je bil Mercali od roparjev ubit Nato so ga polili s petrolejem in zažgali. Vihar. Pariz, 26. marca. Na zahodni francoski obali je vladal hud vihar. V Brestu se je potopilo mnogo manjših pamikov, moštvo ie utonilo. * • • Dogodki na Balkanu. Albanija. Atene. 26. marca. Iz Argirokast-ra poročajo, da ima epirska avtonomna vlada na razpolago 16.000 mož, 10 strojnih pušk in mnogo municije. Petindvajset grških častnikov podučuje novince. Poslanec Romaš si je ustanovil lastno prostovoljsko četo. Vstaši se vedno bolj bližajo Korici. Albanci iz Srbije. Solun, 26. marca. Vsled živahne albanske agitacije se seli mnogo Albancev s Kosovega preko Soluna v Drač. Srbske oblasti so odločene, da tega sistematičnega izseljevanja ne bodo trpele. Srbske železnice. London, 26. marca. »Times« prinašajo načrt srbske Jadranske železnice. Po tem načrtu bi šla železnica od Niša skozi dolino Toplice v Pro-koplje-Mrdar, nadalje preko Prištine na Kosovo polje in preko proge Skoplje-Mitrovica. V daljne i teku bi šla železnica ob razvodju rr d Donavo in Jadranskim morjem h Belem Drinu navzdol ter bi pr<- stopila mejo v bližini Prizrena. po L umi in ob Črnem Drinu navzgor bi / Veznica zopet prišla na srbska tla s verno od Debra, bi šla preko Struge in prestopila zopet v Albanijo. Nato bi šla železnica čez Elbasan in Kavaj v Drač. Druga proga pa bi šla preko Struge, Ohrida in Rema do Bitolja. Belgrad, 26. marca. Ministrski svet je sestavil državni železniški program. Najprej se zgradi proga Skoplje-Bitolj, potem proga Mrdar-Prizren. Nato se zgradi proga v Sandžak. Zgradi se tudi železnica Bitolj-Kočana. Za te proge bo treba 300 milijonov dinarjev. Srbska industrija. Belgrad, 26. marca. Kralj Je potrdil statut, glasom katerega daje kralj koncesije za industrijalna podjetja v novih pokrajinah po nasvetu vlade. Vsled tega enostavnega postopanja naj se dvigne industrija v novih pokrajinah. Bolgarska. Sofija, 26. marca. Pesnik Vazov priobčuje v »Jutru« poziv na bolgarsko vlado, da naj ustavi preiskavo proti slavnemu poveljniku bolgarske vojske, generalu Savovu, ki bi ga bil vsak drug narod sprejel z navdušenjem. Sramotno je obtožiti človeka iz strankarskih nagibov, ki ga vsa armada spoštuje. Bolgarsko sobranje. Sofija, 26. marca. Bolgarsko sobranje se sestane 2. aprila k izrednemu zasedanju. Grška in Bolgarska. Sofija, 26. marca. Grška in bolgarska vlada sta se zedinili, da prepustita razsodbo glede sporne meje pri postaji Okular belgijskemu raz^ sodišču. I* Atene, 26. marca. Grška kraljevska rodbina in ministrski predsednik Venizelos pridejo na otok Krt, da pozdravijo nemškega cesarja. Atene, 26. marca. Kralj Konstantin se vrne 7. maja s Krta v Atene. Grška In Romunska. Bukarešta, 26. marca. »Adeveru!« piše, da se grški prestolonaslednik Juri ne bo zaročil s hčerko romunskega prestolonaslednika Elizabeto. Baje prestolonaslednik princesi ni ugajal. Turčija. Carigrad, 26. marca. »Jenne Ture« priobčuje vest, da je bil mufti na otoku Kos umorjen od grških če-tašev. Zdi se, da ta slučaj ne bo ostal osamljen. Turški dolgovi. Carigrad, 26. marca. Nekonsolidirani turški dolgovi znašajo sedaj 50 milijonov funtov ali 1.150,000.000 frankov. Od tega dolga je označiti približno 10 milijonov funtov kot nujne. F ran k ob rod, 26. marca. Iz Carigrada poročajo, da bo dala Otoman-ska banka v kratkem vladi 400.000 funtov predujma na novo posojilo. Gospodarstvo. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Sobotni ^Slovenec« je objavil račun izgube in dobička ter bilanco »Vzajemne zavarovalnice« proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. Kdor vzame ta izkaz v roke in ga dobro pregleda, bo zapazil neprijetne stvari. Po asekurančnem regulativu se morajo zavarovalni oddelki v bilancah strogo ločiti. Račun izgube in dobička »Vzajemne zavarovalnice« izkazuje 1274 K 68 v prebitka. 2e to je strašno malo. Ako pa upoštevamo, da je v tem tudi zapopaden oddelek zavarovanja zvonov, ki izkazuje 4549 K 12 v prebitka, ostane požarnem oddelku 3274 K 44 v izgube. Na to se nam zdi potrebno opozoriti v interesu občinstva. V bilanci bi se dala marsikatera točka kritikovati, vendar nas zavod ne interesira toliko, da bi se lotili tega dela. Na eno pa je treba opozoriti. Točka »terjatve pri poverjenikih in zavarovancih« v znesku 81.987 K 43 v je z ozirom na visokost zavarovalnine po asekurančnih pojmih naravnost nekaj nezaslišanega. — C. kr. pri v. splošna prometna banka, filijalka Ljubljana, preje I. C. Maver, je imela 31. decembra 1913 na knjižice in v takočem računu vlog za 236,633922 kron._ Umrli so v Ljubljani: Dne 21. marca: Ivana Terdina, služkinja. 46 let, Stara pot 3. Dne 22. marca: Helena Bleha, občinska uboga, 93 let. Rožna ulica št. 29. — Marija Dachs, gostilničar-ka, 43 let. Sv. Florijana ulica 33. Dne 23. marca: Jožefa Waltner, usmiljenka, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 17. marca: Franc Berton-cclj. dninar, 51 let. Dne 18. marca: Josip Magovac, sin posestnika. Dne 19. marca: Jožefa Teich-meister, žena čevljarja, 36 let. Dne 20. marca: Barbara Tičar, dninarica, 74 let. — Martin Pavšek, delavec, 63 let. — Anton Zakrajšek, prosjak, 61 let. — Uršula Črnivc, žena delavca, 44 let. Dne 21. marca: Benedikt Kolar, sin služkinje, 1 dan. — Fran Reiner, posestnik, 32 let. Dne 22. marca: Marija Wagen-trutz, mestna uboga, 69 let, Jaiašnii Ust obsega 6 stran'. Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Prehlajenja in kašelj Vsakdo ve, kako je večkrat težavno, se iznebiti kašlja ali prehlajenja. Ob takih časih je priporočati rabo Scottove emulzije is ribjega olja m sicer tako dolgo, dokler se zopet počutimo popolnoma sveže in brhke. Dobrodejni vphv Scottove emulzije iz ribjega olja, zlasti pa nje olajšajo« učinek proti draženja h kašlja se kmalu pokaže in se od tu naprej lahko opazuje napredek. Mnogi ki so se cela leta mučili s posledicami pretila enja ^ in kašlja, so si • Scottovo ^LmW emulzijo pridobili nove moči Mm in veselja do dela. «Bp Scottova emulzija iz rib- 1 ■ J*ga olja je tako blagoslastna mm in labko prebavna, da jo radi jq Hs» uživajo odrasli in otroci. c+nm »tigl—lal ««| Hajloljii W Stalni cene. klobuki, cIFr ?1, slamniki, čepice, ovratnH zapestnice, kravate, nararrr. ce, žepni robci, nogavice, palice Ltd. r orofa v največji izberi vedno najnovejše :: modna in športna trgovina p. Jfag&ć, £juMjana, a. nasproti glavne pošte. Mi za gosliloicarje in tovarnarje! Nameščevalni urad wZveze češko-slov. ffostilničarskita nameščencev41 v Trstu, Belvedere 7, priporoča dobro izučeno, jezikov zmožno osobje, brezplačno. J(XXXXXXXXXXX)C X X X H w X X Mazilo za lasen Varstvena znamka al ETO PIR napravi g. Ana Križaj v Sp. SiSki pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. St. 200 ali v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost so Jamči. Spričevala nn razpolago. H M M H H H H N Za moške in ženske. Brez vbrizgavanja v nekaj malo dneh celo najbolj zanemarjene toke bolezni sečne cevi ozdravi U rs* r* - Tecton. 1 škatlja i 100 kroglicami K 5*—. Za popolno ozdravljenje zadostni et a 2 škatli i. Izdelovalec: The Ursln Chemical Co., London. Naroča se v glavni zalogi: E. LEDERER, lekarnar, BUDAPE&TA IV., Mnseumring 21. Otvoritev cvetlične trgovine. Slavnemu občinstvu \: udri o naznanjam, da sem ctvoril s 1. marcem na Mesta trgu fln. 11 tvetiično trgovino. Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrefba. — Zunanja naročila točno. Z velespoštovanjem Anton Ferant, umetni in trs vrtnar, Ljubl'ana Ambrožev trg 3. SANATORDJM - EMONA(r lrsiZA NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI, i* - PORODNIŠNICA \ LSLJUBLUANA KOMENSKEGA ULICA 4 \la l -f-zdra.-zk pr^jej& FR DERGANC \\ Stalni 945 £3 Pozor! 1, slanovanisKe Is, Pozor! v mesta kot v okolici se pod Jake ugodni aii pogoji prodaje. Fosredovalnica za nakup in prodajo: 3936 Valentin Accetto, Trnovski pristan št. 14. liroleuni agenti zmožni nemščine se sprejmejo sli pa nastavijo s stalno plačo za predajanje dovo-voleniH srečk v Avstro-Ogrrski PonuHb? pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. r. fil. in med. 1172 Alfred Šerk večletni volonter psihijatrične klinike v Monakovem in bivši asistent neurologične klinike dunajske univerze m i specijalist za in v Trstu Via G. Gallina 2. — (Piazza Goldoni 9.) »j parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oblastveno koncesijonirana prodaja sirupov. Ustanovljen« leta 1897. Jnton r^ane LJubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Ceniki na razpolago. Lepi orehi zdravi, ee dobijo 1106 veletrgovini jktton JColenc — Co je. == a ^ijs strojev m Brood & Lbiullier Brno in Poti dobavlja lokomobile, parne stroje, kompresorje in zračne črpalnike, kotle vseb sistemov, cevovode, transmisije, ledne in hladilne stroje, izpiral-ne naprave pat. Freygang itd. Uredbe sladkornih tvornic, pivovamic in sladarnic, itd. — Zastopnik za Koroško Kranjsko in južno Štajersko: Inženir I. Hlknla IJaMJana, Cifleaeon adlea 1» 1 Hodni salon Stl. Sedej~Strna5 1178 priporoča cenjenim damam : slamnike le najfinejše izvršbe. : Žalni klobuki vedno na razpolago. Ljubljana, Prešernova idica. Palača Mestne hranilnice. KUC zdravniško priporočeno kri tvor000 tiao daje aaOi in liravlo. Viorec 4 steklenice 5 kg franko po postnem povzetju K 4 80. — Edina zaloga: Br. Novaković, veletrgovin visa, VenuMtU. Maršale, —^ Malage, Kesjaka, Igaaja itd. = X*3* E i - 0 Samo pri A. Sarcu Ljubljana, Selenburgova ul. 5, Ljubljana dobite najokusnejše ncu«5tin5l<€ opreme od najpreprostejše do najfinejše izvršitve, dalje za nde. dane io otroke »se lastnega izdelka po najnižjih cenah, kar si je le misliti moči Priložnostni nakup: kss ttfeaa, 15 mL == K 8*20. W H H H H H w w w H H w w w w M w w M 00 76 244346 MJC IU 28 9 TH