Zdrav Var 2006; 45: 1-3
1
@IVLJENJE JE RADOST, NE LE U@ITEK
Marko Kol{ek1
Uvodnik
Ta {tevilka Zdravstvenega varstva je namenjena zasvojenostim. Uporabljam izraz »zasvojenost«, ~eprav mnogi uporabljajo izraz »odvisnost«. Pove namre~ ve~ in pu{~a manj dvoma o samem pojavu. Ljudje smo namre~ fiziolo{ko povsem odvisni od mnogih stvari (ne pa zasvojeni), v~asih tudi od ljudi (npr. dojen~ek). Bivanjsko smo odvisni od hrane, teko~ine, kisika in {e marsi~esa - brez vsega tega umremo. Bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1 je odvisen od inzulina - brez njega ne bi pre‘ivel, ne moremo pa re~i, da je zasvojen z inzulinom. Nekateri primerjajo zdravljenje z inzulinom dajanju metadona ljudem, odvisnim od opiatov, kar je v osnovi zgre{ena primerjava. Pri vseh zasvojenostih gre za povsem nekaj drugega. Nih~e ne umre, ~e ne more zadovoljiti hrepenenja po tistem, s ~imer je zasvojen (je nekaj malega izjem, npr. mo‘ni smrtni zapleti pri deliriumu tremensu). Zasvojenost je motnja, bolezen mo‘ganov, za katero so nekateri bolj dovzetni od drugih zaradi genetskih, osebnostnih, socialnih, kulturnih ali drugih vzrokov, ve~inoma gre za preplet ve~ dejavnikov, ki jih lahko zdru‘imo v znano trojico: ~lovek - okolje-agens. Zakaj so ljudje v tiso~letjih uporabljali razli~ne snovi, za katere so iz izku{enj, zapisov modrecev ali pa izro~ila lahko vedeli, da jim povzro~ijo lahko te‘ave in jih lahko zasvojijo? Zakaj so se ohranjale, ~eprav so mnogim ljudem zmanj{ale mo‘nost za pre‘ivetje? Zakaj ljudje sploh i{~ejo snovi, ki vplivajo na njihovo po~utje, do‘ivljanje? Pa saj ne gre samo za psihotropne snovi, kajti nekatere zasvoji hrana ali dolo~ene dejavnosti (npr. ra~unalni{ke igrice, gledanje TV, igre na sre~o, nakupovanje), na nek na~in so nekateri lahko zasvojeni celo z odnosom do so~loveka. V maternici dobi ~lovek ponavadi vse, kar potrebuje. Vse se zgodi samo od sebe - brez njegovega truda. Ko pa se rodi ~lovek, naenkrat niso ve~ izpolnjene osnovne potrebe. Sedaj se mora sam potruditi in pokazati, da je la~en, ‘ejen, moker, utrujen, osamljen. ^e mu v dru‘ini ljube~e izpolnjujejo njegove potrebe, otrok pridobiva zaupanje do sveta, do drugih ljudi in do sebe. Odvisnost od ljubezni star{ev in od stvari, potrebnih za ‘ivljenje, lahko z leti spontano preide v spoznanje, da je s trudom in ljubeznijo ‘ivljenje lepo, hkrati pa v spoznanje, da na svetu nisi sam in da zaradi tega obstajajo omejitve. Prvotna sebi~nost, ki je v zgodnjem otro{tvu potrebna
za pre‘ivetje, lahko postopoma preide v duhovno rast, ko prevlada svobodno odlo~anje o zadovoljitvi potreb (ali odlo‘iti zadovoljitev ali celo ne izpolniti potrebo, ~e v tem vidi smisel) in ob~utek za so~loveka, razumevanje in sprejemanje drugih. Tako lahko star{i prenesejo na otroka radost in veselje do ‘ivljenja samega in do ‘ivljenja z drugimi ljudmi. Vsa ‘iva bitja imamo v genih zapisano ‘ivljenje in tudi smrt. A smrt pride vedno {ele po ‘ivljenju. Bistvo ‘ivljenja je ‘iveti, kot je zapisal Sre~ko Kosovel. Veselje do ‘ivljenja je »biti«, ne imeti (1). ^e si to, kar si s svojim bivanjem, ne pa to, kar ima{, si v bistvu svoboden. Ljudje v nacisti~nih koncentracijskih tabori{~ih niso imeli ni~esar, a so vsi hoteli ‘iveti - hoteli so »biti«, izpolniti svoj smisel. Kljub vsemu trpljenju so bili mnogi globoko v sebi radostni, kljub vsemu so videli smisel ‘ivljenja in so svojo radostnost izra‘ali na razli~ne na~ine (2). Kot ugotavlja Viktor Frankl, je velika te‘ava sedanje dru‘be pomanjkanje smisla, kar {tevilne posameznike vodi do bega od aktivnosti za samouresni~itev v pravo nasprotje ~lovekovega bistva - v potro{ni{tvo, pridobitni{tvo s kopi~enjem materialnih dobrin in v iskanje kratkotrajnih u‘itkov, kar ne prina{a umirjenosti in pravega zadovoljstva. Zadovoljitev vseh ~lovekovih individualnih potreb in {tevilnih umetno ustvarjenih potreb ne izpolnjuje smisla ~lovekovega bivanja, ampak nasprotno, vodi do bivanjske praznine, kar so mnogi misleci ugotavljali ‘e v preteklosti (3). Pomanjkanje smisla pa je dobra osnova za razvoj razli~nih zasvojenosti. Kot je zapisal biv{i »zasvojenec«: »Ko sem imel vse, nisem imel ni~esar - v meni je bila praznina. Droga je izpolnitev praznine. Samo, da te uni~i.« (4)
Kdor ne nosi v sebi radosti ‘ivljenja, kdor i{~e le na~in za doseganje individualnih ciljev in golo zadovoljevanje potreb, ne more biti sre~en. Nejc Zaplotnik (5) je zapisal: »Kdor i{~e cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi«. @ivljenje ni cilj, ampak pot - ni u‘itek, ampak radost. Danes se poudarja individualnost, tekmovalnost, komercialna miselnost, koristolovstvo, pohlep, pozablja pa se, da je ~lovek odnosno bitje; vse se spreminja v porabni{ko blago, celo odnosi med ljudmi. Zanemarja se kakovost medsebojnih odnosov, solidarnost, sodo‘ivljanje -empatija, ljubezen, ki temelji na dajanju, ne na
1Medicinska fakulteta, Katedra za dru‘insko medicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: marko.kolsek@mf.uni-lj.si
2
Zdrav Var 2006; 45
posedovanju. Tako prihaja do motenj v do‘ivljanju samega sebe, soljudi, narave, dela, dru‘be, kulture in lastnega smisla (6).
@e otroci se danes bolj kot kdaj koli prej u~ijo, kako se izogniti naporom, odtujujejo se dejavnim oblikam pre‘ivljanja prostega ~asa, neposrednemu dru‘enju z vrstniki in ustvarjalnemu ‘ivljenju s posedanjem pred TV sprejemniki, videokasetami, ra~unalniki, z iskanjem kratkotrajnih u‘itkov in se nau~ijo osnovnih vzorcev vedenja, ki lahko vodijo v zasvojenost (7). Izgublja se u~enje s pridobivanjem lastnih izku{enj in z izmenjavo izku{enj z drugimi (vrstniki in odraslimi), zaradi ~esar se zmanj{uje njihova sposobnost za konstruktivno re{evanje te‘av, s katerimi se sre~ujejo v ‘ivljenju.
^loveku lahko raznovrstne te‘ave zbujajo ob~utke tesnobe, skrbi, ‘alost, bole~ino, utrujenost, osamljenost, nesprejetost, ob~utke krivde, sramu in strahu. Vse to je neke vrste alarm, ki nas opozarja, da je nekaj narobe (8). Brez alarma bi imel posameznik kakor tudi skupine manj mo‘nosti za pre‘ivetje. Po naravni poti te alarme izklapljamo z odstranitvijo njihovega vzroka, kar ponavadi zahteva trud, nekatere pa lahko samo ubla‘imo z aktivnostjo ali preseganjem samega sebe. Ljudje so ‘e v davnini ugotovili, da lahko te ob~utke in do‘ivljanja vsaj za~asno ubla‘ijo tudi na druga~en na~in - z umikom v »drug svet« s pomo~jo razli~nih psihotropnih snovi. ^e ~lovek za bla‘enje takih ob~utkov ve~krat uporabi tak{ne umike, je vse ve~ mo‘nosti, da naravni na~ini »izklaplanja alarmov« postajajo vse manj u~inkoviti. Z drugimi besedami: vse tisto, kar drugim ljudem prina{a zadovoljstvo, pomiritev in notranje ravnovesje, postopoma postaja neu~inkovito in za vsa neprijetna ob~utja vse bolj ostaja ena sama pot pomiritve - tak{na ali druga~na droga. Tu pride do izraza sedanja »instant« civilizacija, ki nam vsiljuje u‘iva{tvo, ideologijo zabave, pasivnost, skrb za »fasado« brez klju~nega bogatenja vsebine ter nam ponuja hitre odgovore in re{itve za »vse« te‘ave. To se lepo navezuje na dana{njo zmedo v sistemu vrednot v dru‘bi, na {tevilne razpadajo~e dru‘ine, odtujenost od soljudi, negotovost glede prihodnosti. V tem svetu se mnogi mladi ne znajdejo, ne uspejo izraziti radosti ‘ivljenja in svoje volje do ‘ivljenja, ne najdejo lastne potrditve, svojega mesta med drugimi, ne najdejo bli‘ine, mo‘nosti za konstruktivno in ustvarjalno iskanje novih spoznanj. Tako jim pride prav instant ponudba vseh mogo~ih ma{il in nadomestkov, ki jih odtujujejo od stvarnost. To je zanje dolgoro~no {e bolj pogubno, kot je za starej{e odrasle, saj pride do motnje osebnostne rasti, {e preden so sploh dozoreli (9). Droge so le ena od oblik tovrstne ponudbe in so po rezultatih
raziskav med mladimi pravzaprav lahko dostopne vsem, kljub zakonskim omejitvam. [tevilni ukrepi, ki so jih do sedaj izvajale razli~ne dr‘ave, za zmanj{evanje rabe razli~nih drog, niso bili zelo u~inkoviti. Odkar je Slovenija samostojna dr‘ava v ta namen {e ni {iroko zastavila nobenega programa, ~eprav strokovnjaki ‘e kar nekaj let opozarjajo, da se raba drog in nekemi~nih omam hitro pove~uje, kar je razvidno tudi iz prispevkov v tej {tevilki Zdravstvenega varstva. Prej bi lahko rekli obratno: da z dru‘benoekonomskimi spremembami v zadnjih 15 letih celo spodbujamo {irjenje razli~nih omamljanj. V {tevilnih filmih in oddajah na TV bolj ali manj prikrito prikazujejo in reklamirajo alkohol (zadnji primer v oddaji Bar) in druge droge, a nih~e ni~ ne re~e. Ljudi brezobzirno privabljajo z u‘iva{tvom pa z nasiljem, z brezosebno spolnostjo zaradi dobi~ka. Mirno sprejemamo industrijo plehke zabave, mno‘i~ni konformizem, cenene alkoholne pija~e, prosta{tvo. Biv{i »zasvojenec« tak{no stanje komentira takole: »Za to dru‘bo je to o~itno normalno. Za dobi~ek je ta dru‘ba pripravljena tako zlorabljati lastne otroke; ko pa zaneti ogenj, pa uprizarja ga{enje - ~ista zlaganost...« (4). Ob tak{ni dostopnosti in tako {iroki rabi alkohola in tobaka ter raznoterih nekemi~nih oblik umika je bolestno govoriti {e o legalizaciji nekaterih prepovedanih drog. @e tako je ilegalna ponudba prepovedanih drog veliko preob{irna; legalizacija bi zagotovo ne zmanj{ala njihove rabe med mladimi. Tako se je treba vpra{ati, kaj je cilj tak{nih te‘enj.
Torej, kak{na naj bi bila pot, ~e resni~no ‘elimo zmanj{ati rabo tak{ne ali druga~ne omame? Odgovor ni preprost, prav tako tudi ni mogo~e pri~akovati hitrih rezultatov.
Dolgoro~no je lahko uspe{na le naj{ir{a dolgotrajna dru‘bena akcija, ki bo vklju~ila vse segmente dru‘be. Usmerjena bo morala biti na vsa tri podro~ja, ki vplivajo na odlo~itev posameznika: na ~loveka, okolje in agense. O ~loveku, njegovi vzgoji, pogojih za samouresni~evanje je bilo napisanega ‘e veliko, udejanjenega pa bistveno manj. Vloga zdrave dru‘ine je pri tem nenadomestljiva, prav tako lahko {ola oz. celoten sistem izobra‘evanja prispeva veliko z vzgojo za zdravje, tako da bi mladina znala do‘ivljati radost ‘ivljenja in uskladiti ljubezni do sebe, do drugih in do smisla ‘ivljenja (10). Vsi ostali segmenti dru‘be tudi prispevajo k oblikovanju ~loveka, poleg tega pa vplivajo na okolje. Vplivajo npr. na stali{~a do raznovrstnega omamljanja in z njim povezanega vedenja (npr. pijanost v dru‘bi pri nas ne velja za sporno, neredko prav nasprotno - za za‘eleno), na ‘ivljenjske pogoje, pogoje dela, na razli~ne prepre~evalne dejavnosti omamljanja
Kol{ek M. @ivljenje je radost, ne le u`itek
3
(primarne, sekundarne in terciarne prevencije) itd. Uspe{no lahko dru‘ba vpliva na same agense, v tem primeru na droge, ~e le ho~e. Z ustrezno zakonodajo, s celovito nacionalno politiko (za alkohol, tobak, prepovedane droge in nekemi~ne zasvojenosti) in seveda njenim resni~nim izvajanjem lahko bistveno omeji dostopnost na ve~ razli~nih na~inov, kar se je doslej ‘e izkazalo za u~inkovito (11), pri ~emer je treba prepre~iti kakr{no koli morebitno vpletenost javnih delavcev v dobi~ke od prometa z drogami. Nenazadnje je treba v ta kompleksni program vklju~iti civilno dru‘bo z razli~nimi skupinami in dejavnike v vseh lokalnih skupnostih, saj si je dolgoro~no te‘ko predstavljati uspeh brez njihovega trajnega dejavnega sodelovanja. Sedanji ukrepi se vse preve~ usmerjajo v zmanj{evanje {kode - kot je zapisal biv{i zasvojenec (4): »S tem, da ti dajo metadon, drogo, in si tako zagotovijo, da bo manj vlomov, tatvin, manj kriminala, manj oku‘b, te {e niso re{ili; {e manj se ti ljubi spreminjati ‘ivljenje.« Bistveno ve~ bi bilo treba narediti za ustvarjanje bolj{ih pogojev za ustrezno odlo~anje posameznika v dana{nji tako raznovrstni in protislovni ponudbi ‘ivljenjskih izbir, v kateri se {e zelo kriti~en ~lovek te‘ko znajde (9). ^eprav na koncu koncev je vsak sam odgovoren za svoja dejanja in tudi za nedejanja. ^e pa je nekdo ‘e zasvojen , saj on ni ve~ on: »Otrok ni ve~ va{ otrok, partner ni ve~ va{ partner. Droga (alkohol, loterija, internet, ...) ga je ukradla - v njem ni ve~ ~ustev, ljubezni, v njem je samo {e tak{en ali druga~en zadetek.« (4) Zato potrebuje pomo~, da se lahko odlo~i, ali bo nadaljeval
po starem ali pa bo sprejel pomo~ in se re{il; ali bo namesto umika v trenuten u‘itek oziroma tak{no ali druga~no omamo, izbral »trpljenje odvajanja« zaradi @ivljenja, ki vklju~uje oziroma obsega njega samega, soljudi in naravo, in dal temu trpljenju smisel, da bo na{el svojo pot.
Literatura
1.   Fromm E. Imati ali biti? Zagreb: Naprijed, 1986.
2.   Frankl V. Psiholog v tabori{~u smrti. Celje: Mohorjeva dru‘ba, 1983.
3.   Gasset JO. Upor mno‘ic. Ljubljana: Slovenska matica, 1985.
4.   Gr‘an K. V svetu omame (Droga na Slovenskem). Ljubljana: Dru‘ina, 1999.
5.   Zaplotnik N. Pot. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba, 1981.
6.   Ramov{ J. Do‘ivljanje, temeljno ~lovekovo duhovno dogajanje. Ljubljana: Zalo‘ni{tvo slovenske knjige, 1990.
7.   Auer V. Droge in odvisnost. Ormo‘: Samozalo‘ba, Ibidem, 2001.
8.   Jakopi~ J. Delo z odvisnimi od alkohola je pogosto (navidezno ali pa tudi zares) strokovno napa~no. In: ^eba{ek-Travnik Z, Radovanovi~ M. (Eds) Medicina odvisnosti. Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti, oktober 1996, Ljubljana. Ljubljana: Republi{ki strokovni kolegij za psihiatrijo, Delovna skupina za odvisnost od alkohola, 1996: 91-111.
9.   Rugelj J. Pot samouresni~itve. Ljubljana: samozalo‘ba: Slovensko dru{tvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomo~ ljudem v stiski, 2000.
10. Duval LA. Otrok, ki se je igral z luno. Koper: Ognji{~e, 1985.
11. Babor T, Caetano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K et al. Alcohol: No Ordinary Commodity: Research and Public Policy. Oxford, UK, etc.: Oxford University Press, 2003.
4
Zdrav Var 2006; 45: 4-6
LIFE IS JOY, NOT MERE PLEASURE
Marko Kol{ek1
Editorial
This issue of Zdravstveno varstvo is dedicated to the problem of addiction. I deliberately chose the term »addiction« instead of the more widely used »dependence«. The word »addiction« tells us more about this phenomenon, and raises less doubt about its true meaning. Humans are physiologically dependent on -rather than addicted to - many things, even on people (e.g. a baby). We are vitally dependent on food, fresh water, oxygen and many other things. When deprived of them for long enough we will die. Patients with Type 1 diabetes are dependent on insulin. They depend on insulin injections to stay alive, but they are not addicts. Insulin therapy has been compared to methadone maintenance treatment in opiate addicts, yet this comparison is entirely wrong. The nature of addiction disorders is completely different. People do not die if they cannot satisfy their urge for a stimulant (there are only a few exceptions, e.g. delirium tremens). Addiction is a brain disorder that some people are more liable to develop because of their personality traits, and genetic, social, cultural and other causes. Generally, several factors intervene in the phenomenon of addiction; they consitute a well-known triad, involving man, environment and addictive agent. Why have addictive substances been used over so many centuries despite their traditionally known harmful effects and addictive properties, described in detail by sages and old scripts? Why have so many people continued to take addictive substances even if they reduced their chance of survival? People become addicted not only to psychoactive substances but also to food or certain activities (playing computer games, watching TC, gambling, shopping); and even to relationships.
While in the mother’s womb, the baby usually gets all he needs . Everything runs smoothly and no effort is required. After the birth the baby has to show that he is hungry, thirsty, wet , tired or lonely if he wants his basic needs to be met. Children whose needs are met promptly and lovingly develop a sense of basic trust in the world, people and themselves. Dependence on the parents’ affection and on other vital things may spontaneously grew into something more: into awareness that love and comittment make the life beautiful, and that we must accept limitations because
we are not alone in the world. In the process of spiritual growth the original egotism, required for survival in the early childhood is gradually replaced by the freedom of choice between fulfillment, delayed fullfilment and even non-fulfillment of one’s needs. One develops empathy and understanding, and accepts other human beings. Parents can thus instil in their children the love of life and the joy of sharing life with other people. Life and death are written in the genes of all living creatures. Ye t death comes at the end of one’s life, therefore the essence of life is to live, as wrote the Slovene poet Srecko Kosovel . The joy of life is in »being« and not in »having« (1). If our life is defined by what we are rather than by what we have, we are free. Prisoners in concentration camps had nothing left but a strong will to live »to be« and to find fulfillment. Despite the great suffering many of them experienced joy in the depth of their heart, they found the meaning of life and expressed their joy in many different ways (2). According to Viktor Frankl, the sense of meaningless is one of the important problems facing the modern society. Many individuals abandon all endeavours to find hapiness in self-fulfillment and opt for its very contrast - life of unbrideled consumerism, characterized by excessive accumulation of material goods and search for transitory pleasure, which brings no peace of mind and no sense of satisfaction. Satisfying all individual and all artificially created needs cannot give meaning to one’s life, on the contrary, it may lead to hollowness of existence (3).
The sense of meaninglessness is an excellent breeding ground for the development of various addictions. A former addict said: »When I had everything I had nothing - I felt empty inside. I filled my emptiness with drugs. But … they destroy you« (4).
People who lead an existence devoid of meaning and joy, satisfying only their personal needs and pursuing only their own pleasure, are not happy. Nejc Zaplotnik (5) wrote: »Those engaged in pursuit of goals will remain empty, but those who have found the path will always carry the goal within themselves«. Life is not an aim but a path - it is not filled with pleasure but with joy . Today, individualism, competitiveness, comercialism, egotism and greed feature most highly on the list of favoured attributes, everything is changed into
University of Ljubljana, Medical Faculty, Department of Family Medicine, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Correspondence to: e-mail: marko.kolsek@mf.uni-lj.si
Kol{ek M. Life is joy, not mere pleasure
5
consumable goods, even interpersonal relationships. The quality of relationships with other people, empathy and love - a gifting rather than a possessing love - are neglected nowadays. This leads to disturbances in perceiving and relating to self, other people, nature, work, society , culture and sense of being (6). Today, children learn very early how to avoid getting involved in real-life activities. Instead of socializing with their peers and adopting healthy and creative lifestyles, they spend their leisure time watching TV and videotapes, sitting long hours at the computer or seeking shortlived pleasures (7). They avoid learning from their own experience or through interaction with their peers or adults, which reduces their ability to tackle problems encountered in their daily life in a constructive way.
There are a variety of problems that make one feel anxious, worried, sad, tired, lonely, unaccepted, guilty, ashamed or afraid. These feelings alert us to the fact that something went wrong (8). Without these warning signs people would have had lesse chance to survive. One’s alarm system can be turned off in a natural way by eliminating the causes of alarm, which tends to be a demanding task. Unpleasant feelings can also be attenuated by involvement in various activities and by making effort to surpass oneself. Yet, since the earliest days of mankind people have known other means that allowed them temporarily to forget their problems and escape into a different world: psychoactive substances. Frequent use of this way of escape to alleviate unpleasant feelings gradually reduces the effectiveness of the natural ways available to turn off the alarm system. In other words: all activities that bring personal satisfaction and help restore inner balance to other people become increasingly less effective, and the only solution left is to resort to psychoactive substances. The modern materialistic civilisation imposes its »instant« ideology on people by encouraging constant quest for pleasure and fun, conditioning people into passivity, advertising outer form rather than self-enhancement and self-enrichment, and by offering instant answers to »all« problems. This model is reflected in a confused system of values, as well as in family disintegration, interpersonal alienation and feelings of uncertainty about future. Many young people feel lost in this society, they lack skills to express joy and willingness to live fully, and they fail to find their own place in the world. They fail to get closer to and to interact with others to be able to explore new possibilities for acquiring experience and new skills in a constructive and creative way. At this point they risk to get trapped in a world offering a vast array of substitutes and instant
solutions, a world that promotes one’s escape from the reality. In the long run, young people seem to be in greater peril than adults, because their personality growth is hindered before they have reached maturity (9). Drugs are only one of the substitutes available, and research has shown that they are readily accessible despite legal restrictions. Measures taken by different countries to reduce the use of various drugs have mostly proved ineffective. Since 1991 when Slovenia gained independence, no large-scale programme has been conducted, despite many warnings voiced by experts that the use of addictive chemical and non-chemical substances has been increasing at a rapid rate. Papers published in this issue of Zdravstveno Varstvo clearly attest to this situation. In fact, the socio-economic changes that have occurred over the past 15 years have even encouraged addictive behaviour in the population. Films and TV shows more or less overtly advertise the use of alcohol and other drugs, and nobody seem to react. For the sake of pure profit they relentlessly lure people by representations of pleasure, violence and detached sexuality. We readily accept this industry of amusement without any artistic merit, mass conformism, cheap alcoholic beverages and vulgarity. A former addict commented: »This situation seems to be normal for our society, which is prepared to abuse its own children to make profit. Once the fire is lighted, they pretend they are busy putting the flames out. Pure hypocrisy….« (4). Considering the present ready accessibility and wide use of alcohol, tobacco and various non-chemical means of escape, it is unethical to support legalization of some illicit drugs. Currently, the availability of illicit drugs on the black market is far too extensive, and drug legalization would certainly not curb drug usage among young people. Here the question arises: what are the real aims pursued?
What is then the most effective method for decreasing the use of drugs of various kinds? There is no clear, straightforward answer to this question, and it would be unrealistic to expect results overnight. In the long run good results are obtainable by a sustained, large-scale social action, which would include all segments of the society. The activities should be primarily focused on three areas that influence one’s decisions about drug use: man, environment, agent. A lot has been written about the man, education and conditions for one’s self-realization, yet very little has been accomplished in this area. A healthy family plays an irreplacable role here. School and the whole educational system can contribute largely to this goal by equipping young people with skills necessary to
6
Zdrav Var 2006; 45
experience joy of living and to develop a healthy balance between self-love, love for others and love of the sense of life (10). Other segments of the society are also involved in one’s personality formation and exert effects on the environment. They have impact on how people perceive the use of drugs and what attitude they take to drug-related behaviour (e.g. in Slovenia drunkenness is socially acceptable, even more, people are frequently encouraged to get drunk). Also they affect one’s living and working conditions, as well as various drug prevention programmes, both primary, secondary and tertiary By adopting appropriate legislative measures and comprehensive national strategies concerning alcohol, tobacco and illicit drug use and non-chemical addictions, and by strictly implementing the adopted policies, the society can restrict drug accessibility in different ways. The interventions have proved very effective (11), yet care should be taken that people working in this field do not take profit out of illegal drug trade. Civil society with its institutions as well as various local community factors should be encouraged to take part in this complex programme, because its success vitally depends on sustained action and cooperation of all these partners.
Most current policies on drugs are directed towards reducing harmful consequences of drug use. A former addict said: »The idea behind giving you methadone, just another drug, is to reduce the rate of burglaries, thefts, criminal acts and infections - yet you are far from being saved and you have even less motivation to change your life.«(4). Greater efforts will have to be taken to create an environment that would favour proper life choices to be made amid a number of different and often opposing options available that are baffling even to mature individuals (9). The final responsibility for the choices made always lies with each of us individually. An addict is no longer the person he/she used to be.
»Your child is no longer your child, and your partner is no longer the partner you knew. They have been stolen by the drug (alcohol, gambling, the Internet)- they are now bereft of emotions, of love - all they crave is a fix of any kind« (4). These persons need help to choose between two options: to either continue taking drugs, or to accept help and save their life - to escape in a world of transitory »high« sensations, or to take a decision to go through the painful drug withdrawal for the sake of Life, which encompases their own self, other people and nature, makes sense of their suffering during withdrawal, and helps them find their own path to normal life.
References
1.   Fromm E. Imati ali biti? Zagreb: Naprijed, 1986.
2.   Frankl V. Psiholog v tabori{~u smrti. Celje: Mohorjeva dru‘ba, 1983.
3.   Gasset JO. Upor mno‘ic. Ljubljana: Slovenska matica, 1985.
4.   Gr‘an K. V svetu omame (Droga na Slovenskem). Ljubljana: Dru‘ina, 1999.
5.   Zaplotnik N. Pot. Ljubljana: Cankarjeva zalo‘ba, 1981.
6.   Ramov{ J. Do‘ivljanje, temeljno ~lovekovo duhovno dogajanje. Ljubljana: Zalo‘ni{tvo slovenske knjige, 1990.
7.   Auer V. Droge in odvisnost. Ormo‘: Samozalo‘ba, Ibidem, 2001.
8.   Jakopi~ J. Delo z odvisnimi od alkohola je pogosto (navidezno ali pa tudi zares) strokovno napa~no. In: ^eba{ek-Travnik Z, Radovanovi~ M. (Eds) Medicina odvisnosti. Zbornik prispevkov 1. slovenske konference o medicini odvisnosti, oktober 1996, Ljubljana. Ljubljana: Republi{ki strokovni kolegij za psihiatrijo, Delovna skupina za odvisnost od alkohola, 1996: 91-111.
9.   Rugelj J. Pot samouresni~itve. Ljubljana: samozalo‘ba: Slovensko dru{tvo terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomo~ ljudem v stiski, 2000.
10. Duval LA. Otrok, ki se je igral z luno. Koper: Ognji{~e, 1985.
11. Babor T, Caetano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K et al. Alcohol: No Ordinary Commodity: Research and Public Policy. Oxford, UK, etc.: Oxford University Press, 2003.
Zdrav Var 2006; 45: 7-8
7
SLOVENIA, PUBLIC HEALTH AND THE PROBLEMS OF ADDICTION
Thomas F. Babor1
Slovenia is a small country that is moving rapidly toward full integration with the European Union and the global economy. With a long tradition of familiarity with alcohol and tobacco, Slovenia is no stranger to the public health problems associated with the use of dependence-producing substances. As the papers published in this issue of the Slovenian Public Health Journal show, the economic and political changes taking place in your country are creating new challenges for public health practitioners and policymakers. In this brief introduction, I would like to offer several observations on the role of public health in the development of an organized national response to the problems of addiction, and suggest some new opportunities for public health research and prevention policy.
First, what can we learn from these papers about the problems of addiction in contemporary Slovenia? One lesson is that Slovenia is experiencing the same kinds of problems as other countries undergoing rapid economic development. This is in part a result of applying new epidemiological tools, such as school surveys and the monitoring of admissions to alcohol and drug treatment programs. School surveys are one of the most useful ways to describe the extent of substance use. As indicated by survey research in the Gorenjska region, the prevalence of alcohol intoxication, tobacco use and cannabis smoking is comparable to that found in other European countries. This is a cause for concern and speaks to the need for systematic planning of prevention measures. Other papers in this issue identify the potential risks of the hallucinogen Ecstasy, which is especially popular with young adults who frequent dance clubs in urban areas, and the recognition among Slovenian psychiatrists that pathological gambling is a growing problem. It is clear from these papers that there is an important need in Slovenia to expand epidemiological surveillance programs so that an organized response can be formulated to the problems of substance use and addiction.
A second reflection is prompted by the following question: What are the most appropriate responses to the problems of addiction in Slovenia? As the emerging economies of Europe struggle to find ways to deal with the crime, psychiatric disorders, medical conditions,
Editorial
and social problems associated with psychoactive substances, the first response is often to expand treatment programs, as suggested by several of the papers in this volume dealing with methadone maintenance, gambling, and alcoholism. Another response is to develop school-based prevention programs. A third response is to increase penalties for the use and distribution of drugs such as Ecstasy, heroin and cannabis. Based on what has been learned from research on alcohol (1) and the illegal psychoactive substances (2), these responses, while important, should only be considered an initial step in the development of a more comprehensive public health approach to the problems of substance use and addiction. Such an approach would begin with the consideration of more effective, evidence-based measures that focus on populations as well as individuals. In the area of alcohol abuse, for example, the most effective measures are higher alcohol taxes, procedures to deter drunk driving, such as random breath tests, and restrictions on the availability of alcohol (1, 3). Availability restrictions include higher age limits on the purchase of alcohol and controls on the times, locations and days of sale. My final observation concerns the role of research in the development of an effective public health response. Perhaps the most encouraging thing about the papers written for this volume is the extent to which empirical research is starting to focus on the problems of addiction in Slovenia. When addictive substances begin to be recognized as a health issue, the first approach is often to use the methods of clinical epidemiology to describe the populations affected and the problems they are experiencing. Articles in this volume dealing with clients in alcoholism and methadone maintenance provide valuable information about the effectiveness of treatment and predictors of treatment response. This research is also useful in the development of a cadre of clinical scientists who are able to serve as experts when questions about public policy inevitably arise. But clinical research is just the beginning of an organized public health approach. Interdisciplinary collaboration is often required among social, behavioral and medical researchers in order to set up surveillance systems, health services research, prevention planning and policy
1Department of Community Medicine, University of Connecticut, School of Medicine, Farmington, CT, USA Correspondence to: e-mail: Babor@nso.uchc.edu
8
Zdrav Var 2006; 45
analysis. The papers in this volume represent an important first step in building the necessary expertise, data bases, research findings and program evaluations that will prepare Slovenia for the public health challenges ahead.
References
1.   Babor T, Caetano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K et al. Alcohol: No Ordinary Commodity: Research and Public Policy. Oxford, UK: Oxford University Press, 2003.
2.   MacCoun RJ, Reuter P. Drug War Heresies. Learning from other vices, times and places. New York: Cambridge University Press, 2001.
3.   World Health Organization. Global Status Report: Alcohol Policy. Geneva: World Health Organization, 2004.
Zdrav Var 2006; 45: 9-10
9
SLOVENIJA, JAVNO ZDRAVJE IN PROBLEMI ODVISNOSTI
Thomas F. Babor1
Uvodnik
Slovenija je majhna dr‘ava, ki hitro napreduje na poti k polni integraciji v Evropsko unijo in svetovno gospodarstvo. Zaradi dolge tradicije uporabe tobaka in alkohola Sloveniji niso neznani zdravstveni problemi, povezani z u‘ivanjem substanc, ki vodijo v odvisnost. Prispevki, objavljeni v tej {tevilki revije, govorijo o tem, da dru‘bene in politi~ne spremembe v dr‘avi prina{ajo nove izzive zaposlenim in politikom na podro~ju javnega zdravstva. V tem kratkem uvodu bi rad podal nekaj misli o vlogi, ki jo ima javno zdravstvo pri oblikovanju organiziranih nacionalnih ukrepov za re{evanje vpra{anj zasvojenosti. Nakazal bi tudi rad nekatere nove mo‘nosti za javnozdravstvene raziskave in preventivno dejavnost.
Kaj lahko izvemo iz tu objavljenih ~lankov o vpra{anjih zasvojenosti v dana{nji Sloveniji? Najprej to, da se Slovenija soo~a s prav takimi problemi kot vse druge dr‘ave v fazi hitrega gospodarskega razvoja. To je delno posledica uporabe novih epidemiolo{kih instrumentov, kot so to ankete v {olah in spremljanje vstopa alkoholikov in odvisnikov od drog v programe zdravljenja. Raziskave, ki so jih opravili na podro~ju Gorenjske, so pokazale, da so tam opijanje z alkoholom, kajenje cigaret in uporaba marihuane raz{irjeni v podobni meri kot v drugih evropskih dr‘avah. Ti izsledki so zaskrbljujo~i in ka‘ejo na potrebo po sistemati~nem na~rtovanju preventivnih ukrepov. ^lanki v reviji govore tudi o potencialni nevarnosti halucinogena ekstazija, ki je popularen predvsem med mladimi v plesnih klubih v mestnih sredi{~ih ter o zaskrbljenosti slovenskih psihiatrov zaradi nara{~ajo~ega {tevila zasvojenih z igrami na sre~o. Ti prispevki jasno ka‘ejo, da je treba v Sloveniji raz{iriti programe epidemiolo{kega nadzora, da bi na tej osnovi lahko organizirano ukrepali proti u‘ivanju drog in zasvojenosti. Odgovor pa zahteva tudi naslednje vpra{anje: Kako naj se Slovenija najbolj ustrezno loti vpra{anja zasvojenosti? Evropska gospodarstva v razvoju, ki si prizadevajo najti najbolj{e na~ine boja proti kriminalu, psihiatri~nim motnjam, boleznim in dru‘benim problemom, ki so povezani z uporabo psihoaktivnih substanc, najprej pomislijo na {iritev programov. To predlagajo tudi avtorji v nadaljevanju objavljenih prispevkov o vzdr‘evalnih metadonskih
programih, igranju na sre~o in alkoholizmu. Druga mo‘nost je uvajanje preventivnih dejavnosti v {ole, tretji pa uvedba stro‘je kazenske zakonodaje na podro~ju razpe~evanja drog, kot so to ekstazi, heroin in kanbis. Kot so pokazale raziskave o u‘ivanju alkohola (1) in nedovoljenih psihoaktivnih substanc (2), predstavljajo ti, sicer zelo pomembni pristopi, le prvo fazo v razvijanju celovitega javnozdravstvenega programa za prepre~evanje u‘ivanja in zlorabe drog.
V  okviru tak{nega programa bi najprej uvedli z znanstvenimi dokazi podkrepljen ukrepe, namenjene tako posameznikom kot skupinam prebivalstva. Kar se ti~e pitja alkohola, sodijo med najbolj u~inkovite ukrepe te vrste vi{ji davki na alkohol, ukrepi za prepre~evanje vo‘nje pod vplivom alkohola, npr. naklju~ni alko testi in omejitev dostopnosti alkoholnih pija~ (1, 3). Med zadnje ukrepe sodijo zvi{anje starostne meje za nakup alkoholnih pija~ in omejitev ~asa, krajev in dni za prodajo alkohola. Moja zadnja pomisel pa velja vlogi raziskovanja pri oblikovanju u~inkovitih javnozdravstvenih programov.
V  prispevkih za to {tevilko je verjetno najbolj opogumljajo~e dejstvo to, da je v Sloveniji vedno ve~ empiri~nih raziskav, ki se ukvarjajo z vpra{anji zasvojenosti. Ko u‘ivanje drog, ki povzro~ajo zasvojenost, prepoznamo kot zdravstveni problem, je navadno prvi korak namenjen opredelitvi prizadetih skupin prebivalcev in njihovih problemov s klini~nimi epidemiolo{kimi metodami. ^lanki v tej {tevilki, ki so posve~eni uporabnikom programov za alkoholike in metadonskih programov, prina{ajo dragocene podatke o u~inkovitosti zdravljenja in napovednih dejavnikih izida. Te raziskave so v pomo~ tudi pri oblikovanju skupin klini~nih znanstvenikov, ki bi lahko ponudile strokovne odgovore na nova vpra{anja o javni politiki na tem podro~ju. Klini~ne raziskave pa so le za~etek organizirane javnozdravstvene akcije. Pogosto je za oblikovanje programov nadzora, zdravstvenovarstvenih raziskav, na~rtovanja preventivnih ukrepov in analizo teh dejavnosti, potrebno interdisciplinarno sodelovanje med raziskovalci na podro~ju dru‘benih, vedenjskih in medicinskih ved. Prispevki v tej {tevilki revije predstavljajo pomemben korak naprej pri oblikovanju potrebnega korpusa strokovnega znanja, podatkovnih
1Department of Community Medicine, University of Connecticut, School of Medicine, Farmington, CT, USA Kontaktni naslov: e-po{ta: Babor@nso.uchc.edu
10
Zdrav Var 2006; 45
baz, raziskovalnih izsledkov in evalvacij programov, ki bodo Slovenijo pripravili za soo~anje s prihajajo~imi izzivi na podro~ju javnega zdravstva.
Literatura
2.   MacCoun RJ, Reuter P. Drug War Heresies. Learning from other vices, times and places. New York: Cambridge University Press, 2001.
3.   World Health Organization. Global Status Report: Alcohol Policy. Geneva: World Health Organization, 2004.
1. Babor T, Caetano R, Casswell S, Edwards G, Giesbrecht N, Graham K et al. Alcohol: No Ordinary Commodity: Research and Public Policy. Oxford, UK: Oxford University Press, 2003.
Zdrav Var 2005; 45: 11-22
11
RAZ[IRJENOST TOBAKA, ALKOHOLA IN DRUGIH DROG MED GORENJSKIMI MLADOSTNIKI NA PODLAGI RAZISKAVE ESPAD
ESPAD SURVEY ON THE USE OF TOBACCO, ALCOHOL AND OTHER DRUGS AMONG ADOLESCENTS IN THE GORENJSKA
REGION
Marjetka Hovnik-Ker{manc1, Alenka Hafner1, Eva Stergar2
Prispelo: 1. 6. 2005 - Sprejeto: 8. 9. 2005
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 613.81/.84-053.6(497.4)
Izvle~ek
Izhodi{~a: Z raziskavo so ‘eleli oceniti stanje na podro~ju u‘ivanja drog med gorenjskimi mladostniki ter trend v
zadnjih {tirih letih.
Metode: Ciljna skupina so bili dijaki 1. letnikov srednjih {ol na Gorenjskem, rojeni leta 1987, ki so anonimno
odgovarjali na vpra{alnik ESPAD. Vzorec je bil reprezentativen za vse tipe {ol in za oba spola. Rezultate so
primerjali z rezultati istoimenske raziskave iz leta 1999 na Gorenjskem.
Rezultati: Alkohol in tobak sta bili najpogostej{i drogi. 69% dijakov je ‘e kadilo tobak, v zadnjem mesecu 33%
redno. 93% dijakov je ‘e pilo alkohol, 73% jih je ‘e bilo opitih, 29% v zadnjih 30 dneh. Po marihuani je poseglo ‘e
38%, v zadnjih 30 dneh 20,5%. O rabi ostalih ilegalnih substanc je poro~alo 8% vpra{anih. Hlape je vdihavalo 20%
dijakov, pomirjevala, ki jih ni predpisal zdravnik, pa je vzelo ‘e 5% vpra{anih.
Zaklju~ek: V {tirih letih se je med gorenjskimi mladostniki pove~ala raba vseh drog, razen pomirjeval, po drogah so
posegali pogosteje, v ve~jih koli~inah, z njimi pa so se prvi~ sre~ali mlaj{i. Raba ve~ine drog je bila med gorenjskimi
mladostniki bolj raz{irjena kot v povpre~ju v Sloveniji. Tudi med dr‘avami ESPAD se je Gorenjska uvrstila med bolj
obremenjena obmo~ja. Za re{evanje problematike je pomembna tudi dobra informiranost o raz{irjenosti drog med
mladostniki ~im {ir{ega kroga prebivalcev, zlasti tistih, ki lahko najve~ prispevajo k njenemu zmanj{evanju.
Klju~ne besede: mladostniki, Gorenjska, droge, alkohol, tobak, marihuana, hlapi, pomirjevala, ekstazi, opitost
Original scientific article UDC 613.81/.84-053.6(497.4)
Abstract
Background: The purpose of the study was to assess the prevalence of drug use in 15-16- year-old students in the region of Gorenjska, and to identify drug use trends over the past four years.
Methods: The target population was students born in 1987 who answered the anonymous ESPAD questionnaire. The sample was representative of students of both sexes and of all types of secondary schools. The findings were compared with the results obtained by the ESPAD survey, conducted in the Gorenjska region in 1999. Results: Alcohol and tobacco were found to be the most frequently used drugs. Sixty-nine per cent of 15-16-year-old students reported the use of tobacco, and 33% of them had smoked regularly in the past 30 days. Ninety-two percent of respondents had consumed alcohol beverages in their lifetime; 73% were drunk, 29% of them in the past 30 days. The prevalence of lifetime marijuana use was 38%; 20.5% of respondents had used marijuana in the past 30 days. The prevalence of lifetime use of any illicit drug other than marijuana was 8%. The prevalence for use of inhalants was 20%, and for tranquillisers or sedatives obtained without a doctor’s prescription, 5%.
1Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, 4000 Kranj
2Klini~ni center Ljubljana, Klini~ni in{titut za medicino dela, prometa in {porta, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: marjetka.kersmanc@zzv-kr.si
12
Zdrav Var 2006; 45
Conclusion: The use of all drugs except tranquillisers increased over the past four years.The surveyed 15-16-year-old students used drugs more often and in larger amounts, and they were younger at first use. Higher propor tions of users of most drugs were found for the Gorenjska region compared to the Slovene average. Gorenjska belonged to the ESPAD countries with a high percent of students reporting drug use. The drug problem should be tackled by informing a large propor tion of population, especially the key stakeholders, about current trends in adolescent drug use.
Key words: adolescents, the region of Gorenjska, drugs, alcohol, tobacco, marijuana, inhalants, tranquillisers, ecstasy, drunkenness
Uvod
Droge so snovi, ki zaradi svoje kemi~ne sestave povzro~ajo spremenjeno delovanje telesa ali na{e du{evnosti (1). Psihoaktivne droge vplivajo na mi{ljenje, ~ustvovanje in vedenje.
Droge (kajenje tobaka, pitje alkoholnih pija~ in u‘ivanje drugih drog) med mladostniki so podro~je, ki mu veliko dr‘av posve~a posebno pozornost. S tem namenom je bila narejena tudi ‘e vrsta raziskav, ki naj bi ponudile ~imve~ informacij o vzorcih u‘ivanja drog (2). Tudi pri nas se pogosto spra{ujemo, koliko na{ih mladostnikov posega po drogah, kdaj prvi~, po katerih drogah, kako pogosto, in kaj jih vodi v tako po~etje. Odgovore na ta in {e na druga vpra{anja smo avtorji ‘eleli poiskati med mladimi in pri tem izhajali iz raziskave ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med srednje{olsko mladino).
Raziskava ESPAD se je za~ela na [vedskem (3). Pobudo zanjo je dal [vedski svet za informacije o alkoholu in drugih drogah (CAN), ki ‘e ve~ kot dvajset let vsako leto izvaja raziskavo o raz{irjenosti u‘ivanja razli~nih drog med u~enci 9. razredov osnovnih {ol. Raziskava, ki ima enotno metodologijo (vpra{alnik, ~as ankete, velikost vzorca, starost anketirancev, itd.), je leta 1995 prvi~ stekla v {estindvajsetih evropskih dr‘avah, med katerimi je bila tudi Slovenija. ^ez {tiri leta (leta 1999) je v njej sodelovalo ‘e 31 evropskih dr‘av, v Sloveniji pa so poleg nacionalne raziskave potekale {e tri regijske (Maribor, Nova Gorica in Kranj) in raziskava za mesto Ljubljana. V letu 2003 je raziskava potekala v 35 evropskih dr‘avah (4), v Sloveniji pa so bile nacionalni raziskavi pridru‘ene vse regije, razen Murska Sobota.
Leta 1999 je Gorenjska prvi~ sodelovala v raziskavi ESPAD, katere rezultati so pokazali, da sta alkohol in tobak najpogostej{i drogi, po katerih je posegala reprezentativna skupina gorenjskih dijakov prvih letnikov, rojenih leta 1983 (5). 62% dijakov, starih 15 do 16 let, je ‘e kadilo tobak, v zadnjem mesecu 27%
redno. 89% dijakov je ‘e pilo alkohol, 60% jih je ‘e bilo opitih, 28% v zadnjih 30 dneh. V raziskavo vklju~eni dijaki so bili do rabe in zlorabe legalnih drog precej tolerantni, {kodljive u~inke zlorabe drog na zdravje pa so v nekaterih segmentih znatno podcenjevali. Marihuana je bila med ilegalnimi drogami najpopularnej{a: o rabi je poro~alo 22% anketiranih, dobra polovica od teh jo je v ‘ivljenju poskusila do 5-krat. Dele‘ dijakov, ki so marihuano u‘ivali v zadnjih 30 dneh, je bil 10%. O rabi ostalih ilegalnih substanc (amfetaminov, LSD, kreka, kokaina, ekstazija in heroina) je poro~alo 4% vpra{anih. Zloraba ilegalnih drog (“uporabil sem jo 10 ali ve~krat”) je bila ozna~ena redko. Hlape je vdihavalo 11% dijakov, pomirjevala, ki jih ni predpisal zdravnik, pa je vzelo ‘e 6% vpra{anih. V primerjavi z vrstniki v Sloveniji je bila leta 1999 raba vseh drog, razen LSD, med dijaki gorenjskih srednjih {ol, rojenih leta 1983, manj raz{irjena. Po drogah so posegali tudi redkeje kot njihovi slovenski vrstniki, v manj{ih koli~inah, pa so se z njimi prvi~ sre~ali kasneje. Namen raziskave je bil oceniti stanje na podro~ju u‘ivanja drog med gorenjskimi mladostniki ter trend v zadnjih {tirih letih. Zato so bili glavni cilji raziskave:
-    zbrati podatke o u‘ivanju alkohola, tobaka in preostalih drog med gorenjskimi srednje{olci, rojenimi leta 1987;
-    primerjati stanje na podro~ju u‘ivanja drog med gorenjskimi srednje{olci v letih 1999 in 2003;
-    primerjati podatke o u‘ivanju drog med gorenjskimi mladostniki in njihovimi vrstniki po Sloveniji in Evropi.
Metode
V stratificirani naklju~ni vzorec je bilo izbranih 1576 dijakov od skupaj 2320 dijakov, ki so bili v {olskem letu 2002/03 vpisani v prvi letnik gorenjskih srednjih {ol (gimnazij, srednjih tehni{kih in strokovnih {ol, srednjih poklicnih {ol in ni‘jih poklicnih {ol). V sami raziskavi pa je sodelovalo 91,5% (1368 dijakov) od 1495
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...
13
dijakov, ki so v ~asu raziskave obiskovali prvi letnik srednjih {ol na Gorenjskem in so bili izbrani v vzorec (Tabela 1). Vzorec je reprezentativen za vse dijake prvih letnikov srednjih {ol na Gorenjskem za {olsko leto 2002/ 03 in sicer za vse tipe {ol in za oba spola. Zaradi primerljivosti rezultatov z mednarodno, nacionalno in regijskimi raziskavami smo obdelali le podatke dijakov, rojenih leta 1987.
Anonimno anketiranje je potekalo od 7. do 11. aprila 2003 (30 dni potem, ko ni bilo nobenih praznikov ali po~itnic), izvajali pa smo ga zaposleni na Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj. Za anketiranje smo uporabili slovensko ina~ico vpra{alnika ESPAD, ki ga je na osnovi angle{ke (razvila jo je mednarodna skupina v koordinaciji dr. B. Hibella in B. Anderssona, CAN, [tokholm) pripravila mag. Eva Stergar (vodja vseh dosedanjih raziskav ESPAD v Sloveniji). Vpra{alnik je obsegal 58 vpra{anj in so ga dijaki v povpre~ju izpolnjevali 38 minut (od 28 do 65 minut).
Zanesljivost zbranih podatkov smo ocenili s konsistenco odgovorov na razli~na vpra{anja na isto temo. Zbrani podatki so pokazali zadostno stopnjo zanesljivosti, razen vdihavanja hlapov (8%) in opitosti (7%), za katere je dele‘ nekonsistentnih odgovorov presegal 5%. Dele‘ nekonsistentnih odgovorov se med dekleti in fanti ni zna~ilno razlikoval, razlikoval pa se je med {olami. Najmanj nekonsistentnih odgovorov je bilo med gimnazijci, najve~ pa med dijaki srednjih poklicnih {ol.
Veljavnost zbranih podatkov smo ocenili na osnovi:
•    dele‘a manjkajo~ih odgovorov
Ta je bil pri vseh vpra{anjih ni‘ji od 5%, - {e najvi{ji je bil pri vpra{anjih o u‘ivanju alkohola (4%) in pogostosti opitosti (3%);
•    odkritosr~nosti anketiranih dijakov
Slednjo smo preverjali neposredno (dijake smo vpra{ali, ali bi priznali, da u‘ivajo marihuano oziroma heroin) in posredno (vpra{anja o izmi{ljeni drogi). Le 3,5% dijakov verjetno ne bi priznalo u‘ivanja marihuane, skoraj 10% pa heroina. Samo dva dijaka pa sta navedla u‘ivanje izmi{ljene droge.
Razlike med spoloma smo ocenili s testom hi-kvadrat. Kot statisti~no zna~ilne smo jih ovrednotili pri p=0,05. Statisti~no analizo smo naredili s programom SPSS za operacijski sistem Windows (verzija 11.0).
Rezultati
U‘ivanje drog v ‘ivljenju
Med gorenjskimi dijaki je bilo le 5% takih, ki {e nikoli v ‘ivljenju niso poskusili nobene droge, kar je za dobra 2% manj kot leta 1999 (5).
Ve~ina 15- do 16-letnih dijakov, rojenih leta 1987, je torej ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju posegla po vsaj eni drogi (slika 1):
Tabela 1. [ole in dijakih, ki so sodelovali v raziskavi, Gorenjska, 2003.
Table 1.   Schools and students par ticipating in the survey, the region of Gorenjska, 2003.
Tip šole / Type of school	Število sodelujočih razredov / Number of participating classes	Število sodelujočih dijakov / Number of participating students			% sodelujočih v raziskavi / Response rate (%)		
		Fantje / Boys	Dekleta / Girls	Skupaj / Total	Fantje / Boys	Dekleta / Girls	Skupaj / Total
nižja poklicna / 2.5-year vocational school	3	15	17	32	78,9	85	82,1
srednja poklicna / 3-year vocational school	11	141	151	292	91,0	93,8	92,4
srednja tehniška in strokovna / 4-year technical school	18	292	160	452	91,5	89,9	90,9
gimnazija / grammar school	21	222	370	592	91,0	92,7	92,1
SKUPAJ/TOTAL	53	670	698	1368	90,9	92,1	91,5
14
Zdrav Var 2006; 45
•    po alkoholni pija~i 93% (27% 40-krat ali pogosteje, kar jih uvr{~a v kategorijo pogostih pivcev);
•    po cigareti 69% (33% 40-krat ali pogosteje, kar ka‘e, da je kajenje pri njih ‘e raz{irjena navada);
•    po katerikoli ilegalni drogi1 39%;
•    po hlapih 20%;
•    po pomirjevalu, ki ga ni predpisal zdravnik, 4,5% dijakov;
•    vsaj enkrat pa se je ‘e opilo 73% dijakov (11% 40-krat ali pogosteje).
Legalne droge so bile med gorenjskimi mladostniki precej bolj raz{irjene kot ilegalne. Med slednjimi je bila dale~ najbolj raz{irjena marihuana, ki jo je kadilo ‘e 38% dijakov (19% 10-krat ali pogosteje), po ostalih pa je poseglo 8% dijakov.
Nekateri dijaki so droge tudi kombinirali: skupaj je alkohol in marihuano ‘e u‘ivalo 27% dijakov, alkohol in pomirjevala pa 8% (slednjo kombinacijo pogosteje dekleta, 9%, kot fantje, 6% (?2=5,1, p=0,02). Med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike v dele‘u dijakov, ki so ‘e posegli po posamezni drogi. Razlika je bila le v kategoriji »opiti«; opitih je bilo ve~ fantov (78%) kot deklet (68%) (?2=14,4, p<0,01).
U‘ivanje drog v zadnjem letu
Tudi v zadnjem letu samo 13% odstotkov gorenjskih dijakov, rojenih leta 1987 (med dekleti 14% in med fanti 11%), ni nikoli poseglo po drogi. V {tirih letih je dele‘ padel za skoraj 4% (5). Alkoholne pija~e je pilo vsaj enkrat 86% dijakov, marihuano je kadilo 33%, po
amfetamini, ekstazi, GHB, heroin, kokain, krek, LSD, marihuana
ekstaziju so posegli 4%, po ostalih ilegalnih drogah pa manj kot 2% (Tabela 2). Hlape je v tem ~asu vdihavalo 10% dijakov. Po pomirjevalih, ki jih ni predpisal zdravnik, so posegli 3%, po »norih gobah« pa 2%. Vsaj enkrat opitih pa je bilo 63% {olajo~ih se mladostnikov, rojenih leta 1987. Tudi za zadnje leto med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike v dele‘u dijakov, ki so ‘e posegli po posamezni drogi. Razlika je bila le v kategoriji »opiti«, kjer je bilo opitih ve~ fantov (67%) kot deklet (60%) (?2=17,5, p<0,01).
U‘ivanje drog v zadnjem mesecu
V zadnjem mesecu pred anketo je vsaj enkrat poseglo po alkoholnih pija~ah 61% gorenjskih dijakov, rojenih leta 1987, po marihuani 20,5%, po ostalih ilegalnih drogah skoraj 3%, hlape pa je vdihavalo 5% dijakov (Tabela 3). Poleg tega je bila v zadnjem mesecu vsaj enkrat opita ve~ kot tretjina dijakov, {e ve~ (skoraj polovica) pa jih je priznalo pitje »rund« (to je zaporedno pitje vsaj 5 alkoholnih pija~). Cigarete je redno (ve~ kot eno cigareto na teden) kadila tretjina dijakov, med njimi skoraj 86% najmanj eno cigareto na dan.
V  zadnjem mesecu pred anketo je dober odstotek gorenjskih dijakov, rojenih leta 1987, pil alkoholne pija~e vsak dan, {e dodatnih 5% pa skoraj vsak drugi dan (Tabela 3). V tem med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike. Dijaki so v zadnjem mesecu najpogosteje posegali po ‘ganih pija~ah (56% dijakov). Pivo je takrat pilo 48%, vino pa 42% dijakov. V tem obdobju sta bila 2,5% dijakov opita vsaj 10-krat, le pol
Slika 1. Dijaki, ki so ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju posegli po drogi, Gorenjska, 2003. Figure 1. Lifetime prevalence of drug use, the region of Gorenjska, 2003.
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...
15
Tabela 2. Pogostost rabe drog v zadnjih 12 mesecih (v odstotkih), Gorenjska, 2003. Table 2. Frequency of drug use in the past 12 months (%)), the region of Gorenjska, 2003.
Droga1 / Drug	Pogostost rabe droge / Number of occasions in the past 12 months						
	0	1-2	3-5	6-9	10-19	20-39	40+
Alkohol/Alcohol							
Katera koli alkoholna pijača / Any alcoholic beverage	14,1	19,6	18,0	14,2	14,7	10,1	9,3
Bil/a opit/a / Drunkenness	36,6	21,8	15,9	8,7	8,1	5,3	3,6
Druge droge / Other drugs							
Marihuana / Marijuana	66,8	9,1	6,5	3,7	3,5	3,9	6,5
Vdihavanje hlapov/ Inhalants	90,2	6,3	1,7	0,9	0,0	0,6	0,4
Tabela 3. Pogostost rabe drog v zadnjih 30 dneh (v odstotkih), Gorenjska, 2003. Table 3. Frequency of drug use in the past 30 days (%), the region of Gorenjska, 2003.
	Pogostost rabe droge v zadnjih 30 dneh /Number of occasions in the past 30 days						
	0	1-2	3-5	6-9	10-19	20-39	40+
Alkohol / Alcohol							
Katera koli alkoholna pijača / Any alcoholic beverage	39,1	29,7	16,6	7,8	4,1	1,3	1,4
Pivo / Beer	52,2	22,2	12,3	4,9	4,5	2,0	1,8
Vino/Wine	58,3	23,6	8,3	5,1	2,6	1,3	0,7
Zgane pijače / Spirits	44,3	27,0	13,8	6,8	4,8	1,8	1,4
Bil/a opit/a / Drunkenness	61,2	22,8	9,9	3,6	1,5	0,7	0,3
5 ali več pijač druga za drugo / 5 or more drinks in a row	52,8	31,0	10,9	3,5	1,7	0	0
Druge droge / Other drugs							
Marihuana / Marijuana	79,5	7,1	4,3	2,6	2,9	1,5	2,1
Vdihavanje hlapov / Inhalants	95,4	2,7	0,7	0,5	0,4	0,1	0,2
	Število pokajenih cigaret v zadnjih 30 dneh / Number of cigarettes in the past 30 days						
	0	/teden/ per week	/dan/per day	1-5 /dan/ per day	6-10 /dan/ per day	11-20 /dan/ per day	21 + /dan/ per day
Cigarete /Cigarettes	60,4	6,5	4,7	9,9	8,9	7,1	2,5
odstotka manj pa jih je priznalo tako pogosto pitje »rund«. Tako opijanje (?2=4,0, p<0,05) kot pitje »rund« (?2=11,0, p<0,01) pa je bilo statisti~no zna~ilno bolj raz{irjeno med fanti kot med dekleti. Ob zadnjem pitju je pribli‘no tretjina dijakov popila manj kot eno3 posamezno alkoholno pija~o, tretjina eno do
dve, ostali ve~, lahko pa so pija~e tudi kombinirali. Najve~ji dele‘ dijakov, rojenih leta 1987, je pil alkoholne pija~e v baru ali gostilni (29%), sicer v ni‘jem odstotku kot pred {tirimi leti, na drugem mestu pa je bilo pitje na prostem (20,5%), ki se je v {tirih letih pove~alo za 10% (Slika 2).
1 amfetamini, ekstazi, GHB, heroin, kokain, krek, LSD, marihuana
2 ESPAD Vpra{alnik ne vklju~uje vpra{anja o kajenju cigaret v zadnjem letu.
3 Kot ena pija~a je bila navedena steklenica piva ali kozarec vina ali ena `gana pija~a
16
Zdrav Var 2006; 45
Slika 2.    Mesta, kjer so dijaki zadnji~ pili alkoholne pija~e, Gorenjska, 1999 in 2003.
Figure 2. Drinking place on the last drinking occasion, the region of Gorenjska, 1999 and 2003.
Na 10-stopenjski lestvici opitosti (od 1 »le malo dobre volje« do 10 »tako zelo, da nisem mogel stati«) je svojo zadnjo opitost ve~ kot polovica (55%) tistih, ki so ‘e bili opiti, ozna~ila s »5« ali ve~. V tem med dekleti in fanti ni bilo statisti~no zna~ilne razlike, se je pa v zadnjih {tirih letih pove~al dele‘ na lestvici bolj opitih dijakov. Za dosego opitosti je najve~ deklet navajalo, da potrebujejo 3 do 4 pija~e, najve~ fantov pa 5 do 6 pija~. Glede mo‘nih u~inkov alkohola je najve~ dijakov pripisalo »pozitivne posledice« pitja temu, da se pod vplivom alkohola zelo zabavajo (67%), sledili so ob~utek prijateljstva in dru‘abnosti (62,5%), spro{~enost (62,4%), pozabiti na te‘ave (59,6%) in biti sre~en (47,8%). Najve~ »negativnih posledic« pitja pa so dijaki pripisali {kodi, ki jo povzro~a alkohol na zdravju (64,6%), sledili so »ma~ek« (56,5%), “bilo bi mi slabo” (42,5%), “storil bi nekaj takega, kar bi pozneje ob‘aloval” (38%), “zabredel bi v te‘ave s policijo” (16,3%) in “ne bi mogel prenehati piti” (11,4%). V primerjavi z odgovori dijakov v raziskavi leta 1999 se je leta 2003 pove~al odstotek dijakov, ki so alkoholu pripisali »pozitivne u~inke«, zmanj{al pa odstotek dijakov, ki so mu pripisali »negativne u~inke«. Dijaki pa so ‘e izkusili probleme zaradi pitja alkohola: po{kodbo predmetov ali obleke (16,8%), prepir ali prerekanje (12,9%), probleme v odnosih s star{i (7,3%), izgubo denarja ali druge vredne stvari (7,2%), nezgodo ali po{kodbo (7,1%), prerivanje ali pretep (5,4%), drugo redkeje. V {tirih letih se je pove~al dele‘ vseh navedenih problemov.
Med dijaki, ki so v zadnjih 30 dneh posegli po marihuani, jih je 56% z njo eksperimentiralo, 13% jo je kadilo 1do 2-krat tedensko, 14% skoraj vsak drugi dan, okoli 17% pa kar vsak dan. Dekleta so z drogo bolj eksperimentirala in po njej posegala redkeje kot fantje (?2=15,7, p<0,05).
Marihuana je bila najbolj poznana ilegalna droga, saj je zanjo sli{alo ‘e 95% anketiranih dijakov. Ve~ina (92%) je sli{ala tudi ‘e za ekstazi, heroin in kokain, dobrih 70% za LSD in krek. Ostale droge pa je poznala manj kot polovica dijakov.
41% dijakov si je ‘e ‘elelo poskusiti vsaj eno od ilegalnih drog, kar je bilo skoraj dvakrat ve~ kot pred {tirimi leti.
Prva droga, po kateri so posegli dijaki, rojeni leta 1987, je bila pri 93% marihuana, samo v 4% pomirjevala, v 1% vse druge droge skupaj, 2% pa se prve droge nista spomnila. 80% dijakov, ki so ‘e u‘ivali droge, je drogo prvi~ dobilo od vrstnikov ali prijateljev, kar je 5% ve~ kot pred {tirimi leti. Kot najpomembnej{i razlog, da so posegli po njej, so navedli radovednost (72%).
Starost ob prvem stiku z drogo
Z ve~ino legalnih drog (izjema so ‘gane pija~e) se je najve~ dijakov prvi~ sre~alo do 11. leta starosti, v naslednjih starostnih skupinah pa se je dele‘ prvega stika zmanj{eval. Prvi stik z ‘ganimi pija~ami je najve~ dijakov opisovalo pri starosti 13 let, prvi~ opitih pa je bilo najve~ pri starosti 14 let. Z rednim kajenjem pa je najve~ dijakov pri~elo v starosti 15 let. Z nelegalnimi
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...                      17
drogami so se dijaki v povpre~ju prvi~ sre~ali malo         Dostopnost drog
kasneje, z marihuano in z vdihavanjem hlapov najve~
Dijaki so ocenili droge kot precej oziroma zelo lahko pri starosti 14 let, z drugimi drogami {e kasneje. Fantje
dostopne (Slika 4), bolj kot pred {tirimi leti, {e posebej so po cigaretah (?2=18,9, p<0,01), ‘ganih pija~ah
marihuano. To je najve~ dijakov kupilo na ulici ali v parku (?2=17,8, p<0,01) in marihuani (?2=15,2, p<0,01), prvi~
(42%), na drugem mestu pa je bila {ola (41%) (Slika posegli mlaj{i kot dekleta, mlaj{i pa so bili tudi, ko so
5). Leta 1999 je marihuano v {oli kupilo 20% dijakov. se prvi~ opili (?2=26,6, p<0,01). Pri ostalih drogah razlike
med spoloma ni bilo.
Slika 3. Prvi stik z drogo pred dopolnjenim 12. letom starosti, Gorenjska, 1999 in 2003. Figure 3. First drug use before the age of twelve, the region of Gorenjska,1999 and 2003.
Slika 4a. Zaznana dostopnost legalnih drog (odgovori »precej lahko« in »zelo lahko«), Gorenjska, 1999 in
2003. Figure 4a. Perceived availability of legal drugs (answers »fairly easy« and »ver y easy«), the region of Gorenjska,
1999 and 2003.
18
Zdrav Var 2006; 45
Slika 4b. Zaznana dostopnost drugih drog (odgovori »precej lahko« in »zelo lahko«), Gorenjska, 1999 in
2003. Figure 4b. Perceived availability of other drugs (answers »fairly easy« and »ver y easy«), the region of Gorenjska,
1999 and 2003.
Slika 5. Mesta, kjer je mogo~e kupiti marihuano, Gorenjska, 1999 in 2003.
Figure 5. Places where marijuana can be bought, the region of Gorenjska, 1999 and 2003.
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...
19
U‘ivanje drog med prijatelji in sorojenci
Raziskava je pokazala, da je raba drog raz{irjena tudi med prijatelji in starej{imi sorojenci:
a)  Tobak:
-    54% dijakov je imelo prijatelje, katerih ve~ina kadi cigarete (13% ve~ kot pred {tirimi leti);
-    44% starej{e sorojence, ki kadijo cigarete (5% ve~ kot pred {tirimi leti).
b)  Alkohol:
-    62% dijakov je imelo prijatelje, katerih ve~ina pije alkoholne pija~e (20% ve~ kot pred {tirimi leti), 24% pa prijatelje, katerih ve~ina se opije vsaj enkrat tedensko (10% ve~ kot pred {tirimi leti);
-    62% starej{e sorojence, katerih ve~ina pije alkoholne pija~e (4% manj kot pred {tirimi leti), 35% pa jih je ‘e videlo opite (7% ve~ kot pred {tirimi leti).
c)  Druge droge:
-    46% dijakov je imelo vsaj nekaj prijateljev, ki kadijo marihuano (skoraj 30% ve~ kot pred {tirimi leti), 9% prijatelje, ki u‘ivajo ekstazi (4% ve~ kot pred {tirimi leti), 8% prijatelje, ki vdihavajo hlape (4% ve~ kot pred {tirimi leti);
-    12% dijakov starej{e sorojence, ki vsaj ob~asno kadijo marihuano (10% ve~ kot pred {tirimi leti).
Polo‘aj Gorenjske med dr‘avami ESPAD
Odstotek dijakov, ki so popili katerokoli alkoholno pija~o v zadnjih 12 mesecih, je bil za Slovenijo isti, kot je bilo povpre~je ESPAD (83%), za Gorenjsko pa je bil vi{ji (86%) (Slika 6). Tudi odstotek dijakov, ki so bili v zadnjih 12 mesecih opiti, je bil za Slovenijo zelo blizu povpre~ja (56% in 53%), Gorenjska pa ga je s 63,4% precej presegla. @ivljenjska prevalenca kajenja cigaret je bila za Slovenijo zelo podobna povpre~ju ESPAD (67% proti 66%), za Gorenjsko pa je bila vi{ja (69%). Vi{ja od slovenskega in povpre~ju ESPAD ja pa je bila na Gorenjskem tudi 30-dnevna prevalenca kajenja cigaret (40% v primerjavi s 36% oz. s 35%). Odstotek dijakov, ki so ‘e kadili marihuano, je bil na Gorenjskem (38%) znatno vi{ji od slovenskega in od povpre~ja ESPAD (28% in 21%), vi{ja (8%) pa je bila tudi uporaba drugih ilegalnih drog (Slovenija 5%, ESPAD povpre~je 6%). Tudi odstotek dijakov, ki so ‘e vdihavali hlape, je na Gorenjskem (20%) presegal slovensko (15%) in povpre~je ESPAD (10%).
Vir podatkov za Slovenijo in dr‘ave ESPAD: www.espad.org/key_slovenia.html
Slika 6.   Raba drog med dijaki, rojenimi leta 1987, na Gorenjskem, v Sloveniji in ESPAD dr‘avah, 2003. Figure 6. Use of drugs among students born in 1987, the region of Gorenjska, Slovenia, ESPAD countries, 2003.
20
Zdrav Var 2006; 45
Razpravljanje
Z raziskavo o alkoholu in preostalih drogah med srednje{olsko mladino smo se na Gorenjskem leta 2003 ‘e drugi~ priklju~ili Evropski raziskavi o alkoholu in preostalih drogah med {olajo~o se mladino. To nam omogo~a, da lahko Gorenjsko na podro~ju rabe drog umestimo v slovenski in tudi v evropski prostor, hkrati pa spremljamo trend gibanja rabe posameznih drog na Gorenjskem v zadnjih {tirih letih. Zbrani podatki so pokazali zadostno stopnjo zanesljivosti, razen vdihavanja hlapov in opitosti, za katere je bil dele‘ nekonsistentnih odgovorov ve~ji od 5%. To je potrebno upo{tevati pri interpretaciji rezultatov, vezanih na opitost in vdihavanje hlapov.
Raziskava je potrdila, da sta alkohol in tobak med mladostniki {e vedno najbolj raz{irjeni drogi ter, da je marihuana med ilegalnimi drogami najpopularnej{a, kar se ujema tudi z ugotovitvami avtorjev drugih raziskav (5). V zadnjih {tirih letih se je raz{irjenost drog med gorenjskimi mladostniki pove~ala. Z vsemi drogami, razen pomirjeval, ki jih ni predpisal zdravnik, se je v ‘ivljenju ‘e sre~al vi{ji odstotek mladostnikov kot leta 1999 (z alkoholom za 4%, s cigareti za 6%, z marihuano za 16%, z ekstazijem za 3%, s hlapi za 9%, opitih pa je bilo ve~ 13%) (6). Tudi podatki, ki se nana{ajo na u‘ivanje drog v zadnjih 12 mesecih, to je v letu, ko so zaklju~evali osnovno {olo in pri~eli obiskovati srednjo {olo, so pokazali porast (alkohol za 5,5%, opitost za 14%, marihuana za 15%, hlapi za 4%). Podobno velja tudi za 30 dni pred anketo (alkohol porast za 6,5%, opitost za 11%, pitje »rund« za 9%, marihuana za 11%, hlapi za 2%, redno kajenje cigaret za 6%). Poleg tega pa so dijaki, rojeni leta 1987, posegali po vseh drogah tudi pogosteje kot enako stari dijaki, rojeni leta 1983. 41% dijakov si je ‘e ‘elelo poskusiti vsaj eno drogo, kar je bilo skoraj dvakrat ve~ kot pred {tirimi leti. Na osnovi podatka, da je po ilegalnih drogah poseglo ‘e 39% dijakov, lahko sklepamo, da tisti, ki si to ‘elijo, to slej ali prej tudi storijo. V {tirih letih se je po oceni dijakov pove~ala dostopnost drog, {e posebej marihuane. Zelo zaskrbljujo~e je, da se je v tem obdobju podvojil dele‘ dijakov, ki jim je marihuana dostopna kar v {oli. Marihuana je najbolj poznana ilegalna droga in je ve~inoma tudi prva droga, po kateri mladostniki pose‘ejo, najve~krat iz radovednosti. Najpogosteje jo dobijo od prijateljev. V {tirih letih se je spremenil tudi odnos mladostnikov do alkohola, saj je v zadnji raziskavi manj{i odstotek dijakov pripisoval alkoholu negativne u~inke, vi{ji odstotek pa pozitivne. ^e so dijaki pred {tirimi leti med pozitivnimi u~inki predvsem poudarjali, da bi se pod vplivom alkohola po~utili bolj
prijateljsko in dru‘abno (6), pa so dijaki, rojeni leta 1987, kot najbolj pozitivno ocenjevali, da se pod vplivom alkohola zelo zabavajo. Dijaki pa so ‘e izkusili probleme zaradi pitja alkohola. Najpogosteje so utrpeli po{kodbo predmetov ali obleke ter bili vpleteni v prepir ali prerekanje. V {tirih letih so ti problemi narasli. Dijaki sedaj pogosteje pijejo alkoholne pija~e na ulici, v parku kot pred {tirimi leti, redkeje pa v baru, gostilni, restavraciji. To je lahko posledica novega zakona na podro~ju alkohola v Sloveniji (Zakon o omejevanju porabe alkohola), ki je pri~el veljati marca 2003, torej mesec dni pred izvedenim anketiranjem. Pomemben dejavnik, ki vpliva na poseganje po drogah, je tudi vpliv vrstni{ke skupine (1). Zadnja raziskava je pokazala ve~jo raz{irjenost rabe drog tudi med prijatelji ter starej{imi brati in sestrami kot raziskava pred {tirimi leti. Mladostniki se prvi~ sre~ajo z drogo ‘e zelo zgodaj, z ve~ino legalnih drog do 11. leta starosti, z ilegalnimi pa malo kasneje. Ta starostna meja se je v {tirih letih {e zni‘ala.
V  letu 2003 je Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med srednje{olsko mladino potekala v 35 evropskih dr‘avah (4), vklju~no s Slovenijo. Primerjava razmer na podro~ju rabe drog med Gorenjsko, Slovenijo in povpre~jem dr‘av ESPAD (7) je pokazala, da se Gorenjska uvr{~a med bolj obremenjena obmo~ja, kar za nekatere droge velja tudi za Slovenijo, vendar slednjo Gorenjska celo {e presega.
V vseh dr‘avah ESPAD je ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju kadilo cigarete od 50 do 80% dijakov, rojenih leta 1987 (4), kar velja tudi za gorenjske mladostnike (69%). Gorenjska s 33% dijakov, ki so kadili ‘e vsaj 40-krat v ‘ivljenju, presega Slovenijo (27%) in se pribli‘uje dr‘avam z najvi{jo prevalenco (Avstrija, ^e{ka, Ferski otoki, Grenlandija, Litva, Rusija z okoli 40%). Tudi po odstotku dijakov (skoraj 40%), ki so kadili cigarete v zadnjih 30 dneh, presega Slovenijo (za skoraj 4%) in se mo~no pribli‘uje dr‘avam z visoko prevalenco.
V dveh tretjinah ESPAD dr‘av je velika ve~ina (90% ali ve~) anketiranih dijakov ‘e vsaj enkrat v ‘ivljenju pila alkoholne pija~e (4), kar velja tudi za gorenjske mladostnike (93%). Vendar vsi ti dijaki ne pijejo alkoholnih pija~ redno. Kot redne pivce lahko ozna~imo tiste dijake, ki so v ‘ivljenju pili alkoholne pija~e vsaj 40-krat. Gorenjska s 27% dijakov, ki pijejo redno, za 2% presega Slovenijo, ki se uvr{~a v skupino dr‘av kot so Hrva{ka, Bolgarija, Poljska, [vica, Latvija, Italija, Francija, Ukrajina, Ciper, Mad‘arska, Finska (20 - 27%). Redno pitje je bolj raz{irjeno med fanti kot med dekleti, kar velja tudi za Gorenjsko. Kot pogosto pitje pa je ozna~eno pitje
Hovnik-Ker{manc M., Hafner A., Stergar E. Raz{irjenost tobaka, alkohola in drugih drog med gorenjskimi mladostniki  ...
21
alkoholnih pija~ 10-krat ali pogosteje v zadnjih 30 dneh, to je v povpre~ju vsaj vsak tretji dan. Pogosto pitje je bolj raz{irjeno med dijaki iz zahodnih delov Evrope, zelo nizka prevalenca pogostega pitja (3% ali manj) pa je prisotna zlasti v severnih dr‘avah. Gorenjska se s 7% pogostih pivcev, ki je enak povpre~nemu odstotku za Slovenijo, uvr{~a v skupino z nizko prevalenco takega pitja. V 30. od 35. dr‘av je bila ve~ina dijakov ‘e vsaj enkrat opitih (4). Pogosto opijanje (20-krat ali pogosteje v ‘ivljenju) je bolj raz{irjeno med dijaki iz zahodnih delov Evrope (26-36%). Gorenjska z 20% odstotki pogosto opitih dijakov za 5% presega slovensko povpre~je in se pribli‘uje obmo~jem z najvi{jim odstotkom. Pogosto opijanje je bolj raz{irjeno med fanti kot med dekleti, kar velja tudi za Gorenjsko. V pribli‘no polovici ESPAD dr‘av zna{a odstotek dijakov, ki so bili v zadnjih 30 dneh opiti 3-krat ali pogosteje, 10% ali manj. Gorenjska, ki s 16% takih dijakov za 4% presega slovensko povpre~je, spada med bolj obremenjena obmo~ja.
Pogostost zaporednega pitja 5 ali ve~ alkoholnih pija~ (popivanje) je alternativna mera za »te‘ko rabo alkohola«. Obmo~ja, kjer je najve~ji odstotek dijakov v zadnjih 30 dneh 3-krat ali pogosteje popival, so Danska, Irska, otok Man, Malta, Nizozemska, Norve{ka, Poljska in Velika Britanija (24-32%) (4). Gorenjska s 16% dijakov, ki so poro~ali o tako pogostem popivanju, za 6% zaostaja za Slovenijo in po tej kategoriji ne sodi med najbolj obremenjena obmo~ja. Velika ve~ina dijakov v vseh dr‘avah ESPAD, ki so uporabili katerokoli ilegalno drogo, je uporabila marihuano (4). [tevilo anketiranih, ki so poro~ali o rabi marihuane, je skoraj identi~no s celotno prevalenco uporabe ilegalnih drog. Na vrhu lestvice je ^e{ka (44%), sledijo pa ji Francija, Irska, otok Man, [vica in Velika Britanija (38-40%). Gorenjska pa se z 38% dijakov, ki so ‘e uporabili marihuano, uvr{~a med najbolj obremenjena obmo~ja in presega tudi Slovenijo (28%). Raba marihuane v zadnjih 30 dneh lahko ka‘e na redno rabo. Obmo~ja z najvi{jo 30-dnevno prevalenco so ^e{ka, Francija, otok Man, [vica in Velika Britanija (19-22%). Gorenjska z 20,5% dijakov, ki so priznali rabo marihuane v zadnjih 30 dneh, za 6,5% presega Slovenijo in se uvr{~a med najbolj obremenjena obmo~ja. V ve~ini dr‘av je po marihuani ‘e poseglo ve~ fantov kot deklet. V skupini dr‘av, kjer so razlike med spoloma majhne, je tudi Slovenija (4), za Gorenjsko pa razlika ni zna~ilna. Ekstazi je bila med vsemi ilegalnimi drogami, o katerih uporabi je spra{eval vpra{alnik ESPAD, druga najpogosteje uporabljana droga za marihuano (4), tudi
na Gorenjskem. Na ^e{kem je po njem poseglo ‘e 8% dijakov, sledijo Hrva{ka, Estonija, Irska, otok Man, Nizozemska in Velika Britanija (5-7%). Na Gorenjskem je po tej drogi poseglo ‘e 5% dijakov, kar je za 2% ve~ kot v povpre~ju v Sloveniji.
O najvi{ji prevalenci vdihavanja hlapov je poro~ala Gr~ija (22%), druge dr‘ave z visoko rabo pa so bile Ciper, Irska, otok Man, Malta in Slovenija (15-19%) (4). Tudi Gorenjska spada z 20% med obmo~ja z visoko porabo in presega Slovenijo za 5%.
Zaklju~ek
Raziskava o alkoholu in preostalih drogah med {olsko mladino na Gorenjskem leta 2003 je ponovno potrdila, da sta alkohol in tobak drogi, ki sta {e vedno najbolj raz{irjeni med gorenjskimi mladostniki, marihuana pa je droga, ki mlade najpogosteje popelje v svet ilegalnih drog. Raziskava je tudi pokazala, da se je Gorenjska v zadnjih {tirih letih v slovenskem prostoru iz regije, ki je bila med najmanj obremenjenimi z rabo drog, premaknila med regije, ki so s to problematiko najbolj obremenjene. Tudi v evropskem prostoru se Gorenjska uvr{~a med bolj obremenjena obmo~ja. Ne samo, da se je v {tirih letih zni‘al dele‘ abstinentov za vse droge, ampak po vseh drogah gorenjski mladostniki posegajo pogosteje, v ve~jih koli~inah in tudi mlaj{i so, ko se z njimi prvi~ sre~ajo.
Za zajezitev nara{~ajo~e rabe drog med mladostniki v gorenjski regiji je med drugim pomembna dobra informiranost vseh, ki so mladim blizu ali se z njimi poklicno ukvarjajo: star{ev, pedago{kih in svetovalnih delavcev, vzgojiteljev, zdravstvenih delavcev, nosilcev lokalnega odlo~anja, predstavnikov socialnih slu‘b, policije, nevladnih organizacij, verskih in lokalnih skupnosti, lokalnih medijev in {e mnogih drugih. Dobra informiranost je pomembna predvsem iz dveh razlogov: da problem u‘ivanja drog pravo~asno prepoznamo in da lahko ustrezno ukrepamo.
Literatura
1.   Kastelic A, Mikulan M. Mladostnik in droga: priro~nik za star{e in u~itelje. Ljubljana: Prohealth, 2004: 15-28.
2.   Hibel B, Andersson B, Ahlstrom S et al. The 1999 ESPAD Report. Alcohol and Other Drug Use Among Students in 30 European Countries. Stockholm: The Swedish Council for Infromation on Alcohol and Other Drugs, CAN. The Pompidou Group at the Council of Europe, 2000: 13.
3.   Stergar E, Hafner A, Stanojevi~-Jerkovi~ O, Vali~ S. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med {olsko mladino: poro~ilo ESPAD 1999 za Republiko Slovenijo. Ljubljana: In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2001:5-8.
22
Zdrav Var 2006; 45
4.   Summary of the 2003 findings. Pridobljeno 21.12.2004 s spletne strani: www.espad.org.
5.   Dekleva B, Sande M. Tri leta kasneje: uporaba drog med dijaki ob koncu srednje {ole. Ljubljana: DrogArt, 2003: 121-6.
6.   Hafner A, Stergar E. ESPAD Gorenjska 1999. Kranj: Zavod za zdravstveno varstvo, 2000: 76.
7.   Key results Slovenia. Pridobljeno 21.12.2004 s spletne strani: www.espad.org/key_slovenia.html.
Zdrav Var 2006; 45: 23-31
23
ALI LAHKO NAPOVEMO ^AS VZDR@EVALNEGA ZDRAVLJENJA Z
METADONOM?
Pregled 10-letnega dela Centra za prepre~evanje in zdravljenje
odvisnosti od prepovedanih drog (CPOZD) Bre‘ice
CAN WE PREDICT TENURE IN METHADONE MAINTENANCE
TREATMENT?
Initial ten years of services provided by the Bre‘ice Centre for
Prevention and Treatment of Illicit Drug Addiction
Rade Ilja‘1, Milka Kramar1
Prispelo: 31. 5. 2005 - Sprejeto: 19. 9. 2005
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 613.83:616-085(497.4)
Izvle~ek
Uvod: Center za prevencijo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOD) v Bre‘icah je za~el svoje delo leta 1995 kot del prvotne mre‘e tovrstnih centrov v Sloveniji. V centru sta za del delovnega ~asa stalno zaposlena zdravnik in diplomirana medicinska sestra.
Metode: Retrospektivna {tudija 10 let dela CPZOD Bre‘ice, s primerjavo kazalcev dela po starosti in spolu in obliki ukrepa ter iskanje napovednih dejavnikov za ~as zdravljenja v vzdr‘evalnem metadonskem programu (VMP) Centra. Rezultati: V prvih 10 letih dela je v CPZOD Bre‘ice bilo obravnavanih 205 dr‘avljanov Republike Slovenije. 93 jih je bilo vklju~enih v t.i. vzdr‘evalno metadonsko zdravljenje (VMZ), od tega 68 mo{kih in 25 ‘ensk. Ostale ste obravnavala psihologinja in psihiaer oz. so bili dele‘ni psihosocialnih ukrepov. Povpre~na starost ob prvem obisku centra je bila 21,8 let, in sicer 19,9 let za psihosocialno svetovanje in 24 let za vzdr‘evalno metadonsko zdravljenje. Z enosmerno analizo variance (ANOVA), smo ugotovili statisti~no zna~ilne razlike glede povpre~ne starosti pri psihosocialnem svetovanju zaradi treh razli~nih prepovedanih drog (opiati, benzodiazepini in kanabis). Z uporabo multivariatne analize smo kot statisti~no zna~ilne napovedne dejavnike za ~as zdravljenja v vzdr‘evalnem metadonskem programu potrdili povpre~ni in za~etni najvi{ji odmerek metadona.
Zaklju~ek: Pri napovedovanju ~asa vzdr‘evalnega zdravljenja z metadonom velja upo{tevati najve~ji za~etni in skupni odmerek metadona. Starost ob za~etku zdravljenja pa na~eloma nima pojasnjevalnega u~inka pri napovedovanju ~asa vzdr‘evalnega zdravljenja z metadonom.
Klju~ne besede: odvisnost, vzdr‘evalno zdravljenje, metadon, psihosocialna podpora
Original scientific article UDC 613.83:616-085(497.4)
Abstract
Introduction: The Bre‘ice Centre for Prevention and Treatment of Illicit Drug Addiction (CPTIDA) was established in 1995 as part of the original network of such centres in Slovenia. The Bre‘ice Centre employs a physician and a graduate nurse on a par t-time basis. Methods: A retrospective study of the initial ten years of services provided in the Bre‘ice Centre, and a comparison
'Zdravstveni dom Brežice, Černelčeva 8, 8250 Brežice Kontaktni naslov: e-pošta: rade.iljaz@guest.arnes.si
24
Zdrav Var 2006; 45
of key indicators by age, gender and type of therapeutic intervention. The purpose of the study was to determine
significant treatment predictors of tenure in methadone maintenance programme.
Results: In the initial ten years of its existence, the Bre‘ice Centre provided treatment to 205 Slovene citizens.
Ninety-three of them, 68 men and 25 women, were included in the methadone maintenance programme, while
others received psychological or psychiatric inter ventions as par t of the psychosocial programme.
The average age at first visit to the Centre was 21.8 years (1. 9 years in psychosocial programme vs. 24 years in
methadone maintenance programme). The one-way ANOVA revealed statistically significant differences in the
average age of entrants to the psychosocial counselling programme depending on the type of illicit drug used
(opiate, cannabis and benzodiazepines). The highest average dose and the highest initial dose of methadone were
found to be statistically significant predictors of average tenure in methadone maintenance.
Conclusion: The highest initial dose and the highest average dose of methadone are the factors to be considered
when predicting methadone treatment tenure. The average age of programme entrants has no impact on the average
tenure in methadone treatment.
Key words: addiction, maintenance, methadone, psychosocial support
1   Uvod                                                         2Metode
CPOZD v Bre‘icah je za~el svoje delo leta 1995 kot del prvotne mre‘e tovrstnih centrov v Sloveniji (1). Namenjen je predvsem zunajbolni{ni~ni oskrbi prebivalcev treh Posavskih ob~in, ki ob~asno ali redno u‘ivajo prepovedane droge. V centru sta za del delovnega ~asa stalno zaposlena zdravnik in diplomirana medicinska sestra. Pri psihosocialni obravnavi sodelujeta {e psihologinja in psihiater. Potreba po ustanovitvi centra za celovito obravnavo odvisnikov od prepovedanih drog se je kazala ‘e vsaj pol desetletja prej. Takrat so posamezni zdravniki v ZD Bre‘ice odtegnitvene te‘ave heroinskih odvisnikov ob~asno laj{ali tudi s predpisovanjem nadomestne metadonske terapije. K ve~jemu povpra{evanju po drogah in zgodnjemu uvajanju nadomestne metadonske terapije v ob~ini Bre‘ice sta svoj dele‘ prispevali pomembne prometne povezave in bli‘nje velemesto v takrat skupni dr‘avi.
Nosilci osnovne zdravstvene dejavnosti v Posavju in ustanovitelji koordinacije slovenskih centrov za zdravljenje odvisnosti ‘e od za~etka delovanja koordinacije niso imeli ve~jih dvomov glede pomena ustanavljanja enega od prvih 9 centrov ravno v Posavski regiji.
Ko smo se po 10 letih dela ozrli v hitro minulo desetletje, so bili na{i ob~utki me{ani. Prepri~ani smo, da je vsako izmed nas, ki smo se dejavno vklju~evali v zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog ter prepre~evanje in zmanj{evanje {kode, ki jo le –te mladim ljudem in {ir{i dru‘bi povzro~ijo, svoje delo opravljal po najbolj{ih mo~eh. Prav je, da bi tudi {ir{a strokovna javnost lahko presojala rezultate tega dela.
Retrospektivna {tudija 10 let dela Centra za zdravljenje in prepre~evanje odvisnosti v Bre‘icah. Primerjava kazalcev dela po starosti in spolu in obliki ukrepov. Iskanje napovednih dejavnikov za ~as zdravljenja v VMP Centra. Analiza podatkov s pomo~jo statisti~nega paketa Data analyisis plus in SPSS.
3   Rezultati
Od junija 1995 do marca 2005, torej v slabih desetih letih, je v na{em centru bilo obravnavanih 205 prebivalcev R Slovenije, ki so ob~asno ali redno uporabljali eno od prepovedanih drog. Med njimi jih je bilo 93 vklju~enih v t.i. nadomestno zdravljenje z metadonom, in sicer 68 mo{kih in 25 ‘ensk. Ostali so bili dele‘ni psiho-socilane podpore in svetovanja (53 mo{kih in 59 ‘ensk - od leta 1999). V ve~ kot 80% je razlog za zdravljenje bila zloraba opiatov, predvsem heroina.
Do za~etka leta 2005 nismo imeli vpeljane nobene druge oblike nadomestnega zdravljenja odvisnosti od opiatov. Najve~ prvih pregledov u‘ivalcev opiatnih drog smo bele‘ili v letih 1998 (20 - vsi so bili vklju~eni v VMZ) in 2004 (21 - 14 jih je bilo vklju~enih v VMZ). Na sliki 1 je prikazana dinamika vklju~evanja v psihosocialno obravnavo in svetovanje.
Povpre~na starost ob prvem stiku z na{im CPOZD je bila 21,8 let (IZ = 0,9 let) in sicer pri psihosocialnem svetovanju 19,9 let (IZ = 1,2 leti) in ob vstopu v VMZ 24 let (IZ = 1,2 leti). Mo{ki so se nekoliko pozneje vklju~evali v VMZ (24,2 let; IZ =1,5) in nekoliko prej v
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
25
Slika 1.   [tevilo prvih psihosocialnih svetovanj, po letih in spolu (tisti, ki so bili dele‘ni zgolj psihosocialnih
ukrepov). Figure1.   The number of first psychosocial interventions by years and gender (recipients of psychosocial
counselling only).
Na sliki 2 je prikazano {tevilo heroinskih odvisnikov, ki so v posameznih letih bili vklju~eni v VMZ.
Slika 2.   Vklju~eni v VMZ po letih in spolu. Figure 2. MMT clients by years and gender.
26
Zdrav Var 2006; 45
psihosocialno svetovanje (19,7 let; IZ = 1,4 let), vendar brez statisti~no zna~ilnih razlik med spoloma (p<0,05). Najpogostej{i razlog za psihosocialno svetovanje je bilo u‘ivanje kanabisa (n =50), nato opiatov (n = 26) in pomirjeval (n=15; slika 3).
Med temi tremi skupinami smo tudi ugotovili statisti~no pomembne razlike glede na povpre~no starost ob prvem stiku z na{im COPZD (enosmerna ANOVA, p< 0,001). Najni‘ja povpre~na starost je bila ob svetovanju zaradi zlorabe kanabisa (17,7 let, IZ= 0,9) in najvi{ja ob svetovanju zaradi zlorabe opiatov (24,4 let; IZ=3,2 leti). Ve~ kot 2/3 (72 %) zdravljenih v VMZ je ob~asno u‘ivalo tudi kanabis, podoben odstotek (73 %) je posegal po pomirjevalih. Slaba tretjina (31 %) je v anamnezi navajala
ob~asno u‘ivanje kokaina, kar s hitrimi kvalitativnimi
testi na prisotnost metabolitov kokaina v urinu ni bilo
potrjeno.
Najve~ prvih vstopov v VMZ je bilo v marcu (11) in
juniju (10), vendar med letnimi obdobji ni statisti~no
zna~ilnih razlik glede {tevila prvih zdravljenj (ANOVA,
p < 0,05). Na sliki 4. je prikaz {tevila vklju~enih v
zdravljenje z metadonom glede na mesec za~etka
zdravljenja.
Najve~je {tevilo vklju~enih v VMZ je imelo zgolj
osnovno{olsko izobrazbo (42). Nismo ugotovili
statisti~no pomembnih razlik v povpre~ni starosti skupin
z razli~no stopnjo izobrazbe (enosmerna ANOVA,
p<0,05). Slika 5 prikazuje izobrazbeno strukturo
zdravljenih z metadonom.
Slika 3.    Prva droga kot razlog za psihosocialno svetovanje. Figure 3. The first drug as a reason for psychosocial counselling.
Slika 4.   Mesec za~etka nadomestnega zdravljenja z metadonom. Figure 4. Month at entry to MMP.
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
27
Slika 5.   Zdravljeni v VMP po izobrazbi. Figure 5. MMP clients by education.
Primerjali smo tudi ostale pomembnej{e kazalce po spolu vklju~enih v VMZ (Sliki 6 in 7). Pribli‘no 27 % vklju~enih v program je bilo ‘ensk in 73 % mo{kih. Povpre~na starost ‘ensk ob za~etku VMZ je bila 1 leto ni‘ja od povpre~ne starosti mo{kih, v program so bile v povpre~ju vklju~ene 3 leta dlje. Najvi{ji povpre~ni odmerek metadona in najvi{ji za~etni odmerek sta bila pri mo{kih za 10 mg. vi{ja. Kot najvi{ji za~etni odmerek smo upo{tevali najvi{ji predpisani odmerek metadona v prvem mesecu uvajanja ob negativnih urinskih testih na heroin. Najvi{ji predpisani odmerek metadona nasploh je bil 220 mg.
Odstotek ‘ensk, oku‘enih z virusom hepatitisa B ali C ali so imele dvojno (psihiatri~no) diagnozo je bil nekoliko vi{ji kot pri mo{kih, vendar brez statisti~no zna~ilnih razlik. Podobno razmerje med spoloma je bilo pri dele‘u tistih, ki so po na{ih podatkih bili ve~ kot eno leto »~isti« (brez droge in izven metadonskega programa) in pri tistih, ki so bili zdravljeni na oddelku za detoksikacijo v Ljubljani. Relativen dele‘ mo{kih je bil vi{ji le pri zdravljenju v terapevtskih skupnostih (komunah). Med mo{kimi, so zabele‘ene {tiri smrti, vse po izstopu iz vzdr‘evalnega metadonskega zdravljenja (dva samomora, eno predoziranje s heroinom in en neznani vzrok smrti). Med odvisnicami nismo zabele‘ili smrtnih primerov.
trajanje v VMP (v    starost ob vstopu (v       najvišji odmerek       začetni odmerek (v mesecih) / tenure in  letih) / age at entry to    metadona (v mg) /   mg) / initial dose (mg) MMP (mos)                  MMP (yrs)          max. methadone dose
(mg)
Slika 6.    Zdravljeni v VMP, primerjava med spoloma. Figure 6. MMP clients, comparison between genders.
28
Zdrav Var 2006; 45
Slika 7.   Zdravljeni v VMP, primerjava kazalcev po spolu (v odstotkih). Figure 7. Treated in MMP, indicators by gender.
Za konec smo poiskali napovedne dejavnike za ~as zdravljenja v vzdr‘evalnem metadonskem programu. Kot neodvisne napovedne dejavnike smo vklju~ili: najvi{ji za~etni odmerek metadona, najvi{ji odmerek med zdravljenjem in starost ob za~etku zdravljenja. Na{ model se je izkazal za statisti~no zna~ilnega z mejo statisti~ne zna~ilnosti p<0,05 (tabela 1).
Kot statisti~no zna~ilni napovedni dejavniki so se izkazali: najvi{ji za~etni odmerek metadona (p<0,005) in najvi{ji skupni odmerek metadona (p<0,05), medtem ko se starost ob za~etku zdravljenja ni izkazala za statisti~no zna~ilen napovedni dejavnik (p>0,05, Tabela 3.)
Tabela 1. Statisti~na zna~ilnost modela (ANOVA). Table 1. Statistical significance of the model (ANOVA).
Model / Model		Vsota kvadratov/ Sum of squares	Stopinje prostosti / Degree of freedom	Povprečje kvadratov / Average sum of squares	F vrednost / F-value	P
1         Regresija / Regression Ostanki / Remainder Skupaj /Total		4.846 38.131 42.977	89 92	1.615 .428	3.770	.013(a)
a)  Neodvisne spremenljivke / independent variables /: max. odmerek, / max. dose / (mg), LogVststar, za~.odmerek /  initial dose / (mg)
b) Odvisna spremenljivka / dependent variable /: LogMTD ~as / LogMTD time
Z modelom, ki vklju~uje 3 neodvisne spremenljivke, nam je uspelo pojasniti slabih 9 odstotkov variabilnosti v ~asu zdravljenja v VMP (tabela 2).
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
29
Tabela 2. Pojasnjena variabilnost regresijskega modela. Table 2.   The explained variability of the regression model.
Neodvisne spremenljivke: maxodm (mg), LogVststar, zac.odmerek (mg) / Independent variables: max dose (mg), Log E age, initial dose (mg)
Tabela 3. Sstatisti~na zna~ilnost posameznih napovednih dejavnikov modela. Table 3.   Statistical significance of individual predicting variables.
		Nestandardizirani koeficienti				
Mode /		/ Non -standardized		Standardizirani koeficienti /		
Model		coefficients		Standardized coefficients	t	P
			Std. napaka	Beta		
		B	SE			
1	Konstanta / Constant	2.114	.974		2.170	.033
	LogVststar / LogE age	-.716	.720	-.102	-.996	.322
	zac.odmerek					
	(mg)/	-.009	.003	-.374	-3.133	.002
	initial dose					
	maxodm (mg) max.dose	.006	.002	.314	2.588	.011
Odvisna spremenljivka: LogMTD (mes) / Dependent variable: Log MTD (mos)
4   Razpravljanje
Analiza desetletnega dela Centra za prepre~evanje in zdravljenje odvisnosti v Bre‘icah bi bila lahko {e podrobnej{a, in zajela vrsto druga~nih primerjav in kazalcev. Sam vzorec ni omogo~al celovitej{e analize v manj{ih podskupinah. Velikega dele‘a opravljenega dela v teh desetih letih, predvsem v dveh terapevtskih skupinah in {tevilnih preventivnih programih v lokalni skupnosti nismo podrobneje omenjali in analizirali. Prizadevali smo se predvsem za ~imbolj natan~en zajem in prikaz obstoje~ih podatkov, kar za za~etna leta dela ni bila ravno enostavna naloga. Pri analizi svojega dela smo podatke iz na{ega Centra primerjali predvsem s tistimi v Nacionalnih poro~ilih o stanju na podro~ju nedovoljenih drog za leti 2003 in 2004 (2, 3, 4, 5) in kot tudi poro~ilo o stanju na podro~ju drog v EU (6).
V na{em Centru je bilo v letu 2004 zdravljenih 84 oseb, od tega jih je bilo 46 vklju~enih v VMZ. To je slabe 3 % vseh oseb zdravljenih v slovenski mre‘i tovrstnih Centrov oz. 2,1 % vseh oseb, ki so v Sloveniji vklju~eni v nadomestno zdravljenje z metadonom. V skupnem {tevilu smo nekoliko presegali slovensko povpre~je po {tevilu oseb, ki so bile dele‘ne zgolj psihosocialne obravnave. Ravno tako, je bil nekoliko vi{ji odstotek vklju~enih ‘ensk (27 % vs. 22,1 %). Razmerje med odvisniki in odvisnicami, vklju~enimi v VMZ, je pribli‘no 3;1, kar je povsem primerljivo s podatki iz slovenske in tuje literature (7, 8).
Povpre~na starost ob prvem stiku z na{im centrom je bila nekoliko ni‘ja od povpre~ja vseh centrov, pri ~emer je bila povpre~na starost pri mo{kih skoraj podobna. Upo{tevajo~ podatke iz Nacionalnih poro~il bi bil povpre~ni ~as zlorabe opiatov pred zdravljenjem v na{em Centru ve~ kot 6 let. Povpre~ne starosti ob
30
Zdrav Var 2006; 45
prvem stiku z drogo nismo posebej bele‘ili, posredno iz podatkov o prvem stiku z na{im Centrom pa lahko sklepamo, da je obrazec prvega jemanja prepovedane droge podoben slovenskemu povpre~ju. To predvsem velja za bistveno ni‘jo povpre~no starost ob za~etku zlorabe kanabisa v primerjavi z drugimi drogami in za 4- do 5-letno zamudo do za~etka zdravljenja odvisnosti. Glede hkratnega jemanja ve~ drog smo nekoliko nad slovenskim povpre~jem, tako pri kanabisu (72 % vs. 60,7 %) kot pri kokainu (31 % vs. 21.2 %). Za hkratno jemanje pomirjeval pa so odstotki ob~utno vi{ji, kot to navajajo v nekaterih tujih {tudijah (9-11). Podatkov o zlorabi alkohola nismo bele‘ili. Skupen odstotek tistih, ki so hkrati uporabljali ve~ nedovoljenih drog, je precej nad slovenskim povpre~jem (88 % vs. 69 %), kar deloma razlagamo z bli‘ino meje in posledi~no vi{jo dostopnostjo nekaterih drog, predvsem iz skupine pomirjeval.
Pri primerjavi razli~nih kazalcev pri tistih, ki so bili zdravljeni v vzdr‘evalnem metadonskem programu, smo bili predvsem pozorni na : ~as zdravljenja v programu, povpre~ne odmerke metadona in pridru‘ene psihi~ne in kroni~ne nalezljive bolezni. Predpisani odmerki metadona so bili skladni s slovenskimi priporo~ili (12).
Prevalenca protiteles za virus hepatitisa B je bila primerljiva s slovenskim povpre~jem (11,2 % vs 10,4 %), medtem ko je bila prevalenca protiteles za virus hepatitisa C nekoliko vi{ja od slovenskega povpre~ja(28,5 % vs 22,2 %), hkrati pa precej ni‘ja od navedb drugega najve~jega slovenskega centra za zdravljenje odvisnosti (28,5 % vs.40 %) (13). Dejstvo, da ob zaupnih testiranjih nismo dobili HIV pozitivnih izidov, {tejemo med ugodne kazalce za delo na{ega centra, ki so v skladu s splo{nimi slovenskimi trendi (14).
Komorbidnost ali dvojna diagnoza je po SZO opredeljena kot »sopojavnost motnje zaradi u‘ivanja psihoaktivne snovi in druge psihi~ne motnje pri istem posamezniku« (15). Nekateri avtorji so pri pregledu ve~ {tudij ugotavljali, da je najbolj obi~ajna psihiatri~na diagnoza med u‘ivalci prepovedanih drog »osebnostna motnja«, ki prizadene med 50-90 % vseh u‘ivalcev drog, medtem ko se psihoti~ne motnje pojavljajo pri 20 % u‘ivalcev drog. (6). Na{i podatki, ki so zajemali predvsem potrjene psihoti~ne motnje, so primerljivi s temi navedbami (17,2 %).
Na{ poskus, da bi s pomo~jo nekaterih parametrov vsaj pribli‘no napovedali ~as vzdr‘evalnega metadonskega zdravljenja, se je izkazal za uspe{nega. Zaradi sorazmerno majhnega vzorca in pri omejenem naboru
napovednih dejavnikov smo vklju~ili le tri intervalne spremenljivke, med katerimi sta se dve izkazali za statisti~no zna~ilna napovedna dejavnika, sicer z nizkim dele‘em pojasnjene variabilnosti (9 %). Pozitivna povezava med povpre~nim odmerkom metadona in ~asom zdravljenja v VMZ je ugotovljena tudi v {tevilnih tujih {tudijah (16-21). Nekateri avtorji so vendarle ugotavljali najmanj izstopov iz programa pri tistih z ni‘jimi vzdr‘evalnimi odmerki metadona. V posameznih {tudijah je bilo bolj{e sodelovanje zdravljenih v VMP dose‘eno tudi programih, kjer so bili cilji in na~rti ob za~etku zdravljenja bili jasno opredeljeni in kjer so se pogosteje delali kvalitativni urinski testi (16, 17, 22). Dalj ~asa so v programih ostajali predvsem tisti z dalj{im odvisni{kim sta‘em in tisti z urejenimi ekonomskimi razmerami (23). Pri na~rtovanju zdravljenja ob vstopu odvisne osebe v VMP se je pomembno zavedati komplementarnosti psihosocialnega in medikamentnega pristopa in (17, 24). ^as obravnave odvisnika v vzdr‘evalnem metadonskem programu je pomemben kazalec dela posameznega Centra. V zadnjem letu so se v Sloveniji terapevtske mo‘nosti raz{irile z registracijo novih nadomestnih zdravil - buprenofrina in dolgodelojo~ega morfina.
5   Zaklju~ek
Pri analizi prvih 10 let dela na{ega Centra smo se potrudili zajeti in prikazati najbolj zna~ilne kazalce dela tovrstnega Centra in poiskati nekatere napovedne dejavnike za ~as zdravljenja v VMP. Iz neuradnega poizvedovanja po lekarnah in zdravstvenih ustanovah v regiji in predvsem iz podatkov o zamenjavi in prodaji brizg ocenjujemo, da je odvisnih od opiatnih drog, ki niso vklju~eni v programe na{ega centra, vsaj pribli‘no tolik{no kot tistih, ki so dejansko vklju~eni v zdravljenje.
Vsekakor bi bilo potrebno in smiselno izdelati podobno analizo v {ir{em slovenskem prostoru in vklju~iti ve~ mo‘nih napovednih spremenljivk (npr. ekonomski status, izobrazbo, sodelovanje odvisnika, slog dela ambulante ipd).
Literatura
1.   Kastelic A, Rihtar TK. The network of Centres for the Prevention and Treatment of Drug Addiction in the Republic of Slovenia. Med Arh 2001; 55: 135-9.
2.   Grgi~ VM, Vegnuti M, Lovre~i} M, Drobne M. Problem drug use. In: Lovre~i~ M, editor. Report on the drug situation 2004 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2004: 45-50.
Ilja‘ R., Kramar M. Ali lahko napovemo ~as vzdr`evalnega zdravljenja z metadonom?
31
3.   Lovre~i~ M. Drug- Related Treatment. In: Lovre~i~ M, editor. Report on the drug situation 2004 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2004: 54-66.
4.   Klavs I. Drug related infectious diseases. In: Lovre~i~ M, editor. Report on the drug situation 2003 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2003: 29-31.
5.   Lovre~i~ M, Vegnuti M, Pribakovi} R, Belec M, [emerl [J. Health Consequences. In: Lovre~i~ M, editor. Report on The Drug Situation 2003 of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Institute of Public Health of the Republic of Slovenia, 2003: 22-28.
6.   Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Letno poro~ilo o stanju na podro~ju drog v Evropski Uniji in na Norve{kem. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2004.
7.   Lovre~i~ M, Drobne M, Vegnuti M. @enske in prepovedane droge. Zdrav Var 2004; 43: 205-17.
8.   Drugnet Europe- Editorial. Male and female drug use: Is the gap narrowing? - Newsletter of the European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Lisbon, April-June 2005: 1-7.
9.   Bleich A, Gelkopf M, Weizman T, Adelson M. Benzodiazepine abuse in a methadone maintenance treatment clinic in Israel: characteristics and a pharmacotherapeutic approach. Isr J Psychiatry Relat Sci 2002; 39: 104-12.
10. Segura M, Barbosa J, Torrens M, Farre M, Castillo C, Segura J, de la Torre R. Analytical methodology for the detection of benzodiazepine consumption in opioid-dependent subjects. J Anal Toxicol 2001; 25: 130-6.
11. Rooney S, Kelly G, Bamford L, Sloan D, O’Connor JJ. Co-abuse of opiates and benzodiazepines. Ir J Med Sci 1999; 168: 36-41.
12. Kastelic A,. Kostnapfel-Rihtar T. Metadonske smernice -slovenska priredba. Ljubljana: Koordinacija Centrov za prepre~evanje odvisnosti od prepovedanih drog, 2001.
13. Baklan Z, Gorisek JR, Poljak M, Pisec A. Prevalence of HIV, hepatitis B, C and G virus infections among injecting drug users on methadone maintenance treatment in Maribor. Wien Klin Wochenschr 2004; 116 Suppl 2: 5-7.
14. Klavs I, Poljak M. Unlinked anonymous monitoring of human immunodeficiency virus prevalence in high- and low-risk groups in Slovenia, 1993-2002. Croat Med J 2003; 44: 545-9.
15. WHO. Lexicon of alcohol and drug terms. WHO, @eneva 1995.
16. Joe GW, Simpson DD, Hubbard RL Treatment predictors of tenure in methadone maintenance. J Subst Abuse 1991; 3: 73-84.
17. Preston KL, Umbricht A, Epstein DH. Methadone dose increase and abstinence reinforcement for treatment of continued heroin use during methadone maintenance. Arch Gen Psychiatry 2000; 57: 395-404.
18. Maxwell S, Shinderman M. Optimizing response to methadone maintenance treatment: use of higher-dose methadone. J Psychoactive Drugs 1999; 31: 95-102.
19. D’Ippoliti D, Davoli M, Perucci CA, Pasqualini F, Bargagli AM. Retention in treatment of heroin users in Italy: the role of treatment type and of methadone maintenance dosage. Drug Alcohol Depend 1998; 52: 167-71.
20. Maremmani I, Nardini R, Zolesi O, Castrogiovanni P. Methadone dosages and therapeutic compliance during a methadone maintenance program. Drug Alcohol Depend 1994; 34: 163-6.
21. Anderson JF, Warren LD. Client retention in the British Columbia Methadone Program, 1996-1999. Can J Public Health 2004; 95: 104-9.
22. Caplehorn JR, Irwig L, Saunders JB. Physicians’ attitudes and retention of patients in their methadone maintenance programs. Subst Use Misuse 1996; 31:6 63-77.
23. del Rio M, Mino A, Perneger TV. Predictors of patient retention in a newly established methadone maintenance treatment programme. Addiction 1997; 92: 1353-60.
24. Pacini M, Maremmani I. Medical meaning of psychosocial issues of heroin addiction. Heroin Addiction and Related Clinical Problems 2005; 2: 37-47.
32
Zdrav Var 2006; 45: 32-36
VZROKI ZA OSIP V AMBULANTNI OBRAVNAVI ODVISNIH OD
ALKOHOLA
REASONS FOR DROP OUT OF OUT-PATIENT TREATMENT OF
ALCOHOL DEPENDENCE
Milo{ @idanik1, Daniela Mrzlekar-Svetel1
Prispelo: 30. 5. 2005 - Sprejeto: 19. 9. 2005
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 613.83:616-085
Izvle~ek
Uvod: Zna~ilnost obravnave odvisnosti od alkohola, kot sicer tudi drugih kroni~nih bolezen, je sorazmerno visoka
stopnja osipa in velik dele‘ recidivnosti. @eleli smo preveriti vzroke za prekinitev zdravljenja odvisnosti od alkohola
v ambulantnih pogojih.
Metode: 120 posameznikom z ugotovljeno odvisnostjo od alkohola, ki so se odlo~ili za intenzivno obravnavo
odvisnosti in to samovoljno prekinili v razli~ni fazi obravnave, smo poslali na pol strukturiran vpra{alnik, s pomo~jo
katerega smo ‘eleli dobiti podatke o aktualnem u‘ivanju alkoholnih pija~, o vzrokih za prekinitev programa in
mo‘nostih o ponovni vklju~itvi v program.
Rezultati: Dobili smo podatke o 32 posameznikih, kar pomeni 26,7-odstotno odzivnost. Rezultati so pokazali na
sorazmerno visok dele‘ abstinence: pri 19 posameznikih, kar pomeni 15,8% celotnega vzorca (n =120) oz. pitje
znotraj meja manj tveganega pitja. To zna{a skupaj 20,8- odstotni dele‘ celotnega vzorca. Med vzroki za osip so
prevladovali subjektivni vzroki: pasivnost, ob~utek sramu, pomanjkanje ~asa, pomembni so bili zunanji vzroki
(odnos s terapevtom, odpor do zdravljenja v doma~em okolju), v nekaj primerih pa je pri{lo do menjave terapevtskega
okolja (npr. hospitalizacija).
Zaklju~ek: Po tej raziskavi smo avtorji revidirali lastne predstave o osipu in dogradili nekatere lastne terapevtske
postopke.
Klju~ne besede: motnje zaradi u‘ivanja psihoaktivnih snovi, alkoholizem, zdravljenje
Original scientific article UDC 613.83:616-085
Abstract
Background: Out-patient treatment of alcoholics is characterized by high patient drop out, generally interpreted as
resumption of alcohol abuse. The purpose of this survey was to test this hypothesis.
Methods: A semi-structured questionnaire was sent to 120 individuals with alcohol dependence, who dropped out
at different stages of the therapeutic programme. The questionnaire addressed the current use of alcohol in the
target population, the reasons for patient drop out and the possibilities for re-entering the programme.
Results: The response rate was 26.7 per cent (32 respondents). A relatively high proportion of respondents repor ted
abstinence (19 or 15.8% of the whole sample, n=120) and non-problem drinking (20.8% of the whole sample). The
reasons for drop out included passivity, lack of time, problems in the therapist-patient relationship, resistance in the
patient’s family and change in the therapeutic setting (hospitalisation).
Conclusions: The results obtained made us change our attitude to patient drop out and revise our therapeutic
strategies.
Key words: substance-related disorders, alcoholism, therapy
1Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, Dispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti, Sodna ulica 13, 2000 Maribor Kontaktni naslov: e-po{ta: milos.zidanik@zd-mb.si
@idanik M., Mrzlekar-Svetel D. Vzroki za osip v ambulantni obravnavi odvisnih od alkohola
33
1   Uvod
Sindrom odvisnosti od alkohola je kroni~na bolezen, katere sestavni del sta tudi dolgotrajno zanikanje problema odvisnosti, pozneje pa recidiv kot bolezenska stvarnost in zastoj v procesu zdravljenja. Raziskave ka‘ejo, da le eni petini bolnikov uspe po odlo~itvi za zdravljenje dose~i dolgotrajno abstinenco (1). @e med bolni{ni~nim zdravljenjem naj bi zna{ala recidivnost med 10 in 20 %, v prvih {estih mesecih po kon~anem zdravljenju bi naj recidivirala tretjina zdravljenih pacientov in v enem letu kar tri ~etrtine (po Auerju (2)). Po 18 mesecih stabilne abstinence je letno tveganje za recidiv 3,8 % v prvih petih letih in 2,6 % v naslednjih {estih letih. Dejavnike tveganja za recidiv vidijo raziskovalci v zgodnej{em obdobju abstinence pri motnjah razpolo‘enja in v poznej{em obdobju pri osebnostnih motnjah (3). Zato je natan~no in ve~osno diagnosticiranje vitalnega pomena pri na~rtovanju ustreznega zdravljenja (4). Raziskave ka‘ejo, da ima kar 24 % mo{kih, odvisnih od alkohola, enkrat v ‘ivljenju obdobje velike depresije, kar je trikrat pogosteje kot pri ostalih mo{kih, oz. kar 48,5% od alkohola odvisnih ‘ensk, kar je {tirikrat pogosteje kot pri vseh ‘enskah (5). Nekateri raziskovalci osip pri zdravljenju enostavno pripi{ejo recidivu. Slabo napoved zdravljenja povezujejo z dolo~enimi socialnodemografskimi in klini~nimi zna~ilnostmi, kot so anamnesti~ni podatki o dotedanji samomorilnosti, depresiji in anksioznosti, komorbidnost z afektivnimi in osebnostnimi motnjami ter s telesnimi zapleti odvisnosti od alkohola in podatki o psihi~nih motnjah v dru‘inski anamnezi (6). V slovenskem prostoru je o osipu iz programov zdravljenja odvisnosti od alkohola najve~ poro~al Rugelj. Po hospitalni obravnavi na [kofljici (v letih 1971-1973) je po 54 mesecih abstiniralo {e 63,2% odvisnih (7). V njegovem aktualnem ambulantnem programu zdravljenja je osip ve~ji. V prvi fazi zdravljenja (do tri leta) zna{a osip do 70% (8). V zadnjem obdobju se kot dose‘eni cilj zdravljenja odvisnosti od alkohola ne pojavlja ve~ izklju~no popolna abstinenca alkoholnih pija~, temve~ odsotnost znakov odvisnosti ter abstinenca ali pitje znotraj meja manj tveganega pitja. Upo{tevaje ta merila so tudi izidi sindroma odvisnosti od alkohola druga~ni in bolj optimisti~ni. Raziskava, opravljena na velikem vzorcu splo{ne populacije, je pokazala, da skoraj 36 % oseb, odvisnih od alkohola, dose‘e ozdravitev po omenjenih merilih (9). Ugotovili so, da je bilo leto dni po retrogradno ugotavljani odvisnosti 25,0 % preiskovancev {e vedno odvisnih od alkohola, 11,8 % jih je sodilo v skupino tveganih pivcev brez simptomov
odvisnosti, 17,7 % jih je bilo brez simptomov odvisnosti ob manj tveganem pitju, 18,2 % pa je pitje alkohola popolnoma opustilo (9). Ti podatki se prakti~no izena~ijo s podatkom uspe{nosti zdravljenja odvisnosti (1, 2), vendar jih je potrebno sprejeti s kriti~no distanco. @e sami avtorji so menili, da ka‘ejo raziskave klini~nih {tudij v primerjavi s populacijskimi slab{e rezultate, ker vklju~ujejo posameznike s te‘jimi oblikami zasvojenosti in tako izklju~ujejo tiste, ki so uspeli ozdraveti brez zdravljenja, populacijske {tudije pa v raziskave pogosto zajamejo posameznike s {kodljivim u‘ivanjem alkoholnih pija~, kjer je napoved spremembe {kodljivih navad seveda izrazito bolj{a. Bolj{e podatke dajejo tudi raziskave, osnovane na primerjavi sedanjega stanja glede na stanje pred letom dni, tako glede na raziskave ‘ivljenjske pojavnosti odvisnosti, pa tudi ker gre za retrospektivno raziskavo, ki izklju~i vse posameznike, ki so zaradi posledic odvisnosti od alkohola v tem ~asu umrli (9).
1.1     Namen dela
V Dispanzerju za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti v Zdravstvenem domu v Mariboru smo naleteli na problem visokega osipa med zdravljenjem. Vzrokov za osip nismo ‘eleli enostavno pripisati odvisnim od alkohola: njihovim odporom in recidivu odvisni{kega vedenja. Raziskavo smo opravili s ciljem, da bi na{ program zdravljenja glede na izide raziskave prilagodili potrebam bolnikov in tako zmanj{ali osip v tistem delu, na katerega lahko vplivamo sami. Hkrati smo ‘eleli preveriti, kolik{en del ljudi, ki so bili pregledani in vklju~eni v zdravljenje v na{i ambulanti, pije in ali svoje pitje lahko nadzorujejo.
2   Metode
Vsem posameznikom, ki so se v obdobju od januarja 2001 do marca 2005 odlo~ili za intenzivno obravnavo odvisnosti, pa so program zapustili brez dogovora s terapevtom, smo poslali na pol strukturirani vpra{alnik, ki vsebuje postavke glede mo‘nih neposrednih in posrednih vzrokov izpada iz programa zdravljenja ter vpra{anja glede aktualnega odnosa do u‘ivanja alkoholnih pija~. Program zdravljenja so zapu{~ali razli~no: nekateri takoj po prvem pregledu kljub pristanku na intenzivno obravnavo, drugi ob menjavi terapevta ob vstopu v za~etno intenzivno obravnavo, tretji po vstopu v skupino za izobra‘evanje iz odvisnosti od alkohola in ~etrti po vstopu v skupino za zdravljenje odvisnosti, ki traja vsaj dve leti.
34
Zdrav Var 2006; 45
3    Vzorec
V obdobju od januarja 2001 in marca 2005 je bilo v na{em Dispanzerju pregledanih 416 ljudi zaradi {kodljivega u‘ivanja ali odvisnosti od alkohola. Le manj{i del se je odlo~il za intenzivno obravnavo odvisnosti (n= 168) in tudi med temi je bil visok osip.
Skupaj je bilo v tem ~asu 123 ljudi, ki so pred~asno zapustili intenzivno obravnavo odvisnosti (73,2 %). Tem smo konec aprila 2005 poslali vpra{alnik. Zaradi spremembe naslova treh posameznikov z vpra{alnikom nismo dosegli. Od ostalih smo dobili odgovor od 32 posameznikov, 27 mo{kih in petih ‘ensk, kar pomeni 26,7- odstotno odzivnost.
Tabela 1. Bolniki, ki so iskali strokovno pomo~ v Dispanzerju za psihohigieno v Zdravstvenem domu Maribor v obdobju od 1.1.2001 do 31.3.2005 in pri katerih smo ugotavljali te‘ave, povezane z u‘ivanjem alkoholnih pija~.
Table 1. Patients with alcohol-related problems who sought medical attention in the Mental Health Clinic, Maribor Health Centre between 1 Jan. 2001 and 31 March 2005.
	Moški / Men	Ženske/Women	Skupaj / Total
Število prvih pregledov / No. of first examinations	343	73	416
Število ljudi s F 10.2 / No. of F 10.2 subjects	238	44	282
Število ljudi s F10.1 -2 / No. of F10 1 -2 subjects	44	9	53
Število ljudi s F10.1 / No. of F10.1 subjects	61	20	81
Tabela 2. Odlo~itev za obravnavo in osip glede na bolnike s posamezno diagnosti~no kategorijo. M- mo{ki, @- ‘enske, F10.2- odvisnost od alkohola, F10.1- {kodljivo u‘ivanje alkoholnih pija~, F10.1-2-diagnosti~na opredelitev ob prvem pregledu ni dokon~na.
Table 2. Decision for treatment and drop out, patients by ICD classification; M-men, @-women; F10.2 alcohol dependence syndrome; F10 1- harmful use, F10 1-2 diagnosis on first examination is not definite.
Ukrep/Therapeutic intervention	M 10.2	M 10.1-2	M 10.1	Z 10.2	Z 10.1-2	Z 10.1	Skupaj / Total
Intenzivna obravnava / Intensive management	131	8	/	26	3	/	168
Neintenzivna obravnava / Non-intensive management	34	15	30	7	5	10	101
Hospitalizacija /Hospitalization	11	/	/	5	/	1	17
Osip intenz. obravnave / Drop out of intensive management	96	6	/	19	2	/	123
Osip neintenz. obravnave / Drop out of non-intensive management	5	2	6	2	1	2	18
@idanik M., Mrzlekar-Svetel D. Vzroki za osip v ambulantni obravnavi odvisnih od alkohola
35
Tabela 3. Bolniki, ki so pred~asno zapustili zdravljenje v Dispanzerju za zdravljenje alkoholizma in drugih
odvisnosti v Zdravstvenem domu Maribor v ~asu od januarja 2001 do marca 2005. Stanje v ~asu
anketiranja (maj 2005). Table 3.   Patients who dropped out of treatment provided at the Clinic for Alcohol and Drug Treatment,
Maribor Health Centre, between January 2001 and March 2005. Situation at the time of the survey
(May 2005).
Rezultat/Outcome	Moški / Men	Ženske/Women	Skupaj/Total
Abstinenca / Abstinence	14	5	19
Manj tvegano pitje / Non-problem cirinKinçj	6	/	6
Čezmerno pitje / Excessive drinking	7	/	7
N	27	5	32
4   Rezultati
Med anketiranci, ki so vrnili vpra{alnik, jih 19 poro~a o abstinenci, {est o pitju znotraj meja manj tveganega pitja, sedem pa o ~ezmernem pitju. Med vzroki za prekinitev zdravljenja so navajali, da niso dobili vabila na naslednje sre~anje (pet primerov), da je pri{lo do nasprotovanja v dru‘ini (trije primeri), da niso imeli ~asa za zdravljenje (dva primera), da so imeli premo~an ob~utek sramu (dva primera), v {estih primerih pa so zdravljenje nadaljevali drugje (v enem primeru v klubu AA, v enem pri psihologinji, v {tirih v psihiatri~ni bolni{nici). [tirje so razmi{ljali o ponovni vklju~itvi v proces zdravljenja, po prejemu vpra{alnika sta se dejansko dva odlo~ila za vrnitev v program, ena sorodnica pa je pri{la po informacije glede motivacije partnerja za ponovno vklju~itev v program. Mnenja glede na~ina obravnave so zajemala skrajnosti: od tega, da so jim terapevti namenili preve~ ~asa, da so preve~ spra{evali o preteklosti (~e{ da je preve~ bole~a) in da je na~rtovana obravnava predolga, do tega, da niso imeli zanje dovolj ~asa na razpolago in da so bili z vpra{anji povr{inski. O slabem odnosu s terapevtom je poro~alo osem posameznikov, trije od teh nad odnosom nasploh (vseh sodelavcev), ostale prito‘be so bile usmerjene na dolo~ene terapevte. Dva anketiranca sta zapisala, da sta bila dele‘na predvsem vpra{anj, eden je izrazito pogre{al nasvete.
5   Razpravljanje
Odzivnost preiskovancev je na prvi pogled slaba. Vendar gre za populacijo, ki je samovoljno prekinila obravnavo brez vnaprej{njega dogovora. Domnevamo lahko, da je slabo sodelovanje s terapevti bila skupna zna~ilnost
preiskovancev ‘e pred raziskavo. Pomembno sporo~ilo na{e raziskave je podatek o sorazmerno velikem dele‘u oseb, ki poro~ajo o abstinenci, oziroma pitju znotraj meja manj tveganega pitja. To je v nasprotju s splo{no raz{irjeno predstavo, ki osip iz intenzivne obravnave zdravljenja odvisnosti avtomati~no pripi{e recidivu. Stvarnost tega dele‘a podkrepi podatek, da se je med abstinenti {est posameznikov vklju~ilo v zdravljenje v drugem terapevtskem programu, ne da bi obvestilo terapevte v prvem programu. Tudi ~e ves ostali del ciljne populacije te raziskave (n =120) ozna~imo za ~ezmerne pivce v recidivu, se dele‘ abstinentov skoraj pribli‘a podatkom spontanih ozdravitev iz populacijskih {tudij (9).
Med vzroki za osip med anketiranimi osebami prednja~ijo intrapersonalni razlogi: pasivnost (prito‘ba nad tem, da jih nismo vabili na pregled, ob tem, da so dobili datum naslednjega sre~anja vro~en vedno ob zaklju~ku zadnje terapevtske ure in ob tem, da bi tudi sami lahko zaprosili za drug datum, ~e so dogovorjeni termin spregledali), ob~utki sramu in slaba kriti~nost do lastne odvisnosti. Sledijo interpersonalni vzroki, tako nasprotovanje v dru‘ini kot slab odnos s strani terapevtov. Z raziskavo pridobljene povratne informacije so dale dragoceno osnovo za oceno dela terapevtov. Dejstvo je, da smo v ‘elji zagotoviti ~im hitrej{i pregled ljudi s problemati~nim u‘ivanjem alkoholnih pija~ (do treh delovnih dni ob sicer{nji ~akalni dobi v psihiatri~ni ambulanti, ki zna{a mesec in pol) bili prisiljeni prvi pregled skraj{ati na raven tria‘nega pregleda, ki ga je opravil psihiater in je trajal povpre~no 20 - 25 minut. Tako je bil sicer omogo~en hiter prehod v intenzivno obravnavo odvisnosti, vendar je pri nekaterih pacientih ostal ob~utek, da so jim terapevti namenili premalo ~asa. Kljub na~elni anonimnosti anket, so bile nekatere podpisane ali pa opremljene s toliko podatki, da je bilo
36
Zdrav Var 2006; 45
anketirance lahko prepoznati. Nekatere prito‘be smo lahko sicer pripisali problemati~nim vedenjskim vzorcem bolnika, vseh pa tudi ne. Tako je bila npr. dragocena povratna informacija o tem, da terapevt ni uspel za{~ititi bolnika v terapevtski skupini pred preve~ agresivnim delovanjem drugih ~lanov skupine. Izsledki raziskave so opozorili na nekaj pomembnih zna~ilnosti oseb, odvisnih od alkohola, ki jih terapevti morajo upo{tevati pri svojem delu. Prva je njihova nagnjenost k pasivnem vedenju. Terapevti prehitro pri~akujemo njihovo samostojnost in lastno motivacijo namesto, da bi nekaj ~asa na za~etku obravnave to dr‘o dopu{~ali in bolnikom po{iljali vabila z novim datumom za sre~anje, ~e so enkrat izostali. Naslednja zna~ilnost odvisnih oseb je socialna nespretnost, ki je pogosto posledica odvisnosti. Bolniki so brez pravih izku{enj, kako v treznem stanju, brez pomo~i alkoholnih pija~, odnose vzpostavljati in vzdr‘evati. Bolniki tudi te‘ko spregovorijo o mote~ih dejavnikih v odnosu s terapevtom. Hkrati premalo upo{tevamo sekundarno zni‘anje kognitivnih sposobnosti, ki je lahko navzven prikrito. Zato so terapevti v za~etku obravnave preve~ zahtevni glede na bolnikove zmo‘nosti. Postavlja pa se tudi vpra{anje o terapevtovi motivaciji za delo z osebami, odvisnimi od alkohola. Ob »neuspe{nih« bolnikih lahko terapevt postane pri svojem delu povr{en, v skrajni obliki pa razvije terapevtski nihilizem.
6   Zaklju~ek
Tudi ~e predpostavljamo, da vsi ostali posamezniki, ki se na vpra{alnik niso odzvali, nadaljujejo s ~ezmernim u‘ivanjem alkoholnih pija~, presene~a velik dele‘ ljudi, ki poro~a o abstinenci (15,8%) ali pa alkohol u‘ivajo v mejah manj tveganega pitja (skupaj 20,8%) (10). Ta podatek nas lahko upravi~eno navda z ve~jim terapevtskim optimizmom, kot bi ga premogli le ob pogledu na visok osip pri intenzivni obravnavi odvisnosti
od alkohola. Prvi stik s programi zdravljenja je lahko ‘e katalizator za trajnej{e vedenjske spremembe. Med vzroki za osip so v ospredju intrapsihi~ni dejavniki pri bolnikih. Del vzrokov lahko pripi{emo tudi neustreznemu delu terapevtov. Raziskava je dala podlago za nekatere spremembe terapevtskega pristopa, ki jih bomo usmerjali v {e bolj dopu{~ajo~o, suportivno smer in ugla{enost na pasivno dr‘o odvisnih od alkohola ter pokazala na nujnost supervizije terapevtskega dela s poudarkom na kontratransfernem do‘ivljanju bolnikov.
Literatura
1.   Rus-Makovec M. Dose‘ki zdravljenja odvisnosti od alkohola. In: Bilban M ed. Ocenjevanje delazmo‘nosti pri odvisnosti od alkohola in drog ter pri epilepsiji. Roga{ka Slatina: Tipografija, 2000: 73-9.
2.   Auer V. Pretrmast, da bi pil: alkohol, {kodljiva raba in odvisnost. Ljutomer, samozalo‘ba, 2002: 227.
3.   Jin H, Rourke SB, Patterson TL, Taylor MJ, Grant I. Predictors of relapse in long-term abstinent alcoholics. J Stud Alcohol 1998; 59(6): 640-6.
4.   Powell BJ, Penick EC, Nickel EJ, Liskow BI, Riesenmy KD, Campion SL, Brown E F. Outcomes of co-morbid alcoholic men: a 1-year follow-up. Alcohol Clin Exp Res 1992; 16(1): 131-8.
5.   Gorwood P. Alcohol dependence and depression. Rev Prat 1999; 49(4): 391-4.
6.   Lucas-Taracena MT, Maldonado D, Tossio-Gonzalez C, Bravo-Ortiz M F. Drop-out from out-patient treatment for alcohol dependence: a two-year prospective study. Actas Esp Psiquiatr 2002, 30(5): 273-8.
7.   Rugelj J. Dramati~na pot. Ljubljana, samozalo‘ba, 1992: 211.
8.   Rugelj J. Program zdravljenja. In: @idanik M. Sindrom odvisnosti od alkohola. Maribor, Dispanzer za zdravljenje alkoholizma in drugih odvisnosti, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor: 56.
9.   Dawson DA, Grant BF, Stinson FS, Chou PS, Huang B, Ruan WJ. Recovery from DSM-IV alcohol dependence: United States, 2001-2002. Addiction 2005, 100 (3): 281-92.
10. Boben-Bardutzky D, ^eba{ek-Travnik Z, Erzno‘nik Lazar A, Gantar-[tular H, Rus Makovec M, @idanik M. Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola. U~benik in smernice za delo. Ljubljana, Psihiatri~na klinika, 2004: 10.
Zdrav Var 2006; 45: 37-44
37
MERJENJE ZADOVOLJSTVA BOLNIKOV Z AMBULANTO NUJNE
MEDICINSKE POMO^I
MEASUREMENT OF PATIENT SATISFACTION WITH PRIMARY CARE EMERGENCY ROOM SERVICES
Janko Kersnik1, Liljana Gantar-@ura2
Prispelo: 4. 1. 2005 - Sprejeto: 28. 2. 2005
Izvirni znanstveni ~lanek UDK 614.88
Izvle~ek
Izhodi{~a: Prizadevanja dana{njega ~asa so usmerjena k izbolj{anju kakovosti. Eden pomembnih rezultatov kakovosti je zadovoljstvo bolnikov. Namen raziskave je bil izdelati vpra{alnik in izmeriti zadovoljstvo bolnikov z obiskom v ambulanti nujne medicinske pomo~i.
Metode: Pripravila sva anketo, ki je temeljila na mednarodnem vpra{alniku za merjenje zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika dru‘inske medicine - EUROPEP in dodala vpra{anja, ki se nana{ajo na posebnosti dela ambulante nujne medicinske pomo~i. Anketo sva izvedla na naklju~nem vzorcu 350 bolnikov, ki so obiskali ambulanto nujne medicinske pomo~i v ZD Kranj. Anketiranci so prejeli anketo 14 dni po obisku ambulante za nujno medicinsko pomo~. Rezultati: Od 350 poslanih anket sva prejela 121 (39 %) izpolnjenih. Starost bolnikov je bila od 18 do 88 let, v povpre~ju 49 let. Povpre~no so na pregled ~akali 50 minut. Vpra{alnik pa se je izkazal kot zanesljiv, veljaven in sprejemljiv instrument za merjenje zadovoljstva v ambulantah nujne medicinske pomo~i (Cronbachova alfa = 0,93). Skupna ocena zadovoljstva bolnikov v ANMP je bila 71,9 odstotnih to~k.
Sklepi: Vpra{alnik o zadovoljstvu bolnikov z delom ANMP je zanesljiv instrument, ki ga je mo~ uporabljati za ocenjevanje kakovosti dela. Anketiranci so z delom ambulante nujne medicinske pomo~i zadovoljni. Ve~jo pozor nost moramo posvetiti za~etku stika z ambulanto nujne medicinske pomo~i, tj. - ~akalnici, sprejemu bolnikov in pojasnjevanju o vzrokih za dalj{e ~akanje.
Klju~ne besede: nujna medicinska pomo~, zadovoljstvo bolnikov
Original scientific article UDC 614.88
Abstract
Backgound: To develop an instrument for measuring patient satisfaction with emergency services provided in a
primary health care centre..
Methods: A modified EUROPEP questionnaire applicable to the emergency room setting was used and some
specific questions were added. A random sample of 350 participants was selected from 7,500 patients who visited
the emergency room in the Kranj primary health care centre in one year’s period. The patients were sent the
questionnaire with a return envelope 14 days after their visit to the emergency room.
Results: Questions were answered by 121(39%) patients, 61% of whom were women and 39% men. They ranged
in age from 18 to 88 years (mean age 49 years). The average waiting time was 50 minutes. The questionnaire proved
valid and reliable (Cronbach’s Alpha =0.93). The mean satisfaction rate was 7.9 points.
Conclusions: We developed a reliable instrument for measuring patient satisfaction with visits to the emergency
room The results revealed a high level of patient satisfaction with emergency room services. Improvements in the
process of patient flow to the emergency room should be considered, and the patients should be instructed to visit
the emergency room for true emergencies only and to see their family doctor about other health problems.
Key words: emergency medical services, patient satisfaction
1ZP Kranjska Gora, Zdravstveni dom Jesenice, Koro{ka 2, 4280 Kranjska Gora 2Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10, 4000 Kranj Kontaktni naslov: e-po{ta: janko.kersnik@s5.net
38
Zdrav Var 2006; 45
1   Uvod                                                              2   Preiskovanci in metode
Celotna zdravstvena dejavnost se odvija zaradi bolnikov, zato je zelo pomembno njihovo mnenje o kakovosti zdravstvene slu‘be, pa tudi mnenje zdravnika kot nosilca (1-6). Zadovoljstvo je uporabnikovo dojemanje lastne izku{nje s celotno zdravstveno oskrbo, in sicer posameznimi postopki, posameznimi izvajalci, zdravstveno ustanovo v celoti ter sistemom zdravstvenega varstva. Z za~etkom vpletanja tr‘nih na~el ‘eli uveljaviti zdravstvena politika ve~jo konkurenco med izvajalci, kar seveda vodi k ve~ji kakovosti. Bolniki imajo mo‘nost odlo~anja in se tako vedno odlo~ijo za kakovostnej{e izvajalce. S tem posredno izrinejo s trga manj kakovostne. Prav zaradi tega je bolnikovo mnenje zelo pomembno in ga je potrebno vklju~iti v odlo~anje o kakovosti. Kon~ni izid oskrbe je med drugim tudi zadovoljen bolnik, tj. kazalec, v kak{nem delu so uresni~ene ‘elje in potrebe bolnikov (4-6).
Za izvajalce zdravstvene storitve pa je bolnikovo mnenje pomembno sredstvo za na~rtovanje sprememb in izbolj{av (1). Zadovoljni bolniki bolje sodelujejo pri zdravljenju in s tem prispevajo k bolj{im klini~nim izidom, k bolj{emu zdravstvenemu stanju in k bolj{i urejenosti kroni~ne bolezni. Prav zaradi tega kon~nega rezultata lahko zadovoljstvo bolnikov uporabljamo kot merilo kakovosti dela zdravnika. Zadovoljstvo lahko opazujemo posredno in neposredno (6). Posredno s tem, da analiziramo {tevilo obiskov pri posameznem zdravniku, prito‘be, zamenjave osebnega zdravnika ipd. Neposredno pa zadovoljstvo ocenjujmo z vpra{alniki o zadovoljstvu. Tak{ne raziskave zadovoljstva nam lahko slu‘ijo za oceno kakovosti. V Sloveniji se je ‘e mo~no uveljavil vpra{alnik EUROPEP za merjenje zadovoljstva bolnikov z delom zdravnika dru‘inske medicine (7, 8). Tudi zadovoljstvo bolnikov z delom nujne medicinske slu‘be je bilo ‘e izmerjeno (9). Vpra{alnika EUROPEP v izvirni obliki zaradi njegove lastnosti, da meri zadovoljstvo skozi dalj{i ~as (12 mesecev), ne moremo enostavni prenesti na podro~je dela ambulant za nujno medicinsko pomo~, kjer so stiki bolnika z ambulanto oz. zdravnikom praviloma samo po enkrat. Ker drugega ustreznega instrumenta za merjenje zadovoljstva bolnikov z ANMP v Sloveniji ni, sva se odlo~ila, da izdelava vpra{alnik, primeren za merjenje zadovoljstva v ANMP in izmeriva zadovoljstvo bolnikov z delom ANMP v ZD Kranj. Pri~akovala sva, da so bolniki z delom ambulante NMP zelo zadovoljni in da bi ve~ina izbrala svojega osebnega zdravnika izmed de‘urnih zdravnikov ANMP v Kranju.
2.1     Preiskovanci
Uporabila sva metodo anketiranja bolnikov po obisku v ANMP. Anketo sva po po{ti poslala 350 zaporednim bolnikom, starim 18 let in ve~, ki so obiskali ambulanto NMP Kranj od 01. 03. 2002 do 17.03.2002. Izklju~ila sva bolnike, pri katerih je bil opravljen hi{ni obisk ali poseg na terenu, ker gre pri tem za druga~en tip stika bolnika in zdravstvene slu‘be.
2.2     Vpra{alnik
Pripravila sva vpra{alnik, ki temelji na mednarodno preverjenem vpra{alniku za merjenje zadovoljstva EUROPEP (3) in dodala nekaj vpra{anj, specifi~nih za delo ANMP (Tabela 1). Anketiranci so postavljene trditve ocenjevali z ocenami od 1 do 5, pri ~emer je 1 pomenila zelo slabo, 5 pa odli~no. Vpra{alnik je bil anonimen. Vpra{alnike sva (LG@) poslala po po{ti 14 dni po zadnjem obisku v ANMP. Skupaj z vpra{alnikom so dobili pismo, v katerem je bila raziskava razlo‘ena, ter naslovljeno pisemsko ovojnico z znamko. Po dveh mesecih sva (LG@) jim poslala pismo z zahvalo za sodelovanje oz. spodbudo, naj vpra{alnik izpolnijo, ~e tega {e niso storili.
2.3     Analiza
Analiza je bila narejena s pomo~jo ra~unalni{kega programa SPSS. Uporabila sva metode hi-kvadrat, t-test in linearno regresijo glede na naravo spremenljivk, za izra~un zanesljivosti lestvice sva uporabila test za izra~un zanesljivosti v programu SPSS. Cronbachova alfa je statistika, ki pojasni medsebojne odnose med posameznimi vpra{anji vpra{alnika. Visoka vrednost ka‘e na skladnost vpra{anj, zato jih smemo zdru‘evati v skupni se{tevek. Zadovoljstvo sva izra~unala po ena~bi, ki jo je predlagal Baker ([(?vpra{anj 1 - 19) * 100/(5 * 19)] * 1.25 – 25). Uporabljali smo ga tudi v raziskavah o zadovoljstvu bolnikov v Sloveniji, ker omogo~a razpr{itev rezultatov na lestvici od 0 do 100 odstotnih to~k (8, 10, 11).
3   Rezultati
3.1     Preiskovanci
Od 350 anket je bilo vrnjenih pravilno izpolnjenih 121 (35 %). 14 (4%) anket je prispelo nazaj neizpolnjenih, eno anketo so poslali svojci nazaj in dopisali, da je anketiranec med tem ~asom umrl, trije pa so odpisali,
Kersnik J., Gantar-@ura L. Merjenje zadovoljstva bolnikov z ambulanto nujne medicinske pomo~i
39
da ne `elijo sodelovati in pri tem niso navedli razloga za nesodelovanje.
Med anketiranci, ki so vrnili vpra{alnike, je bilo 74 (61 %) `ensk in 47 (39 %) mo{kih. Najni`ja starost je bila 18 let, najvi{ja pa 88 let. Povpre~na starost je bila 49,0 let (standardna deviacija =16,7 let). Med anketiranimi je imelo nedokon~ano osnovno{olsko izobrazbo 5 (4 %) anketirancev, 22 (18 %) kon~ano osnovno {olo, poklicno 26 (22 %), srednjo in visoko pa 66 (56 %). Kot vzrok obiska ANMP so anketiranci v 53 (43 %) primerih navedli, da osebni zdravnik ni imel odprte ambulante, v 18 (15 %) primerih so zboleli dopoldne, osebni zdravnik pa je imel ambulanto odprto popoldne, 20 (17 %) jih je zbolelo popoldne, zdravnik
pa je imel odprto ambulanto dopoldne, 27 (23 %) pa jih je zbolelo pono~i (iste no~i, kot so obiskali ANMP). V letu 2001 so opravili od 0 do 7 obiskov v ANMP, v povpre~ju 1,7 obiska. Svojega zdravnika pa so v letu 2001 obiskali od 0- do 30-krat, v povpre~ju 5,1-krat. Najve~ bolnikov je ~akalo po 30 minut, povpre~ni ~as ~akanja je bil 49,5 min (standardna deviacija = 50,7 minut).
3.2     Ocena zadovoljstva
Tabela 1 prikazuje ocene posamezne vrste zadovoljstva po posameznih vpra{anjih.
Tabela 1. Odstotki bolnikov, ki so dolo~eni trditvi dali oceno od 1 do 5 (1 je pomenila zelo slabo, 5 pa
odli~no). Table 1.   Proportion of patient satisfaction ratings on a 1-5 point scale (1=poor - 5= excellent).
40
Zdrav Var 2006; 45
Zanesljivost lestvice zadovoljstva bolnikov z de‘urno ambulanto je visoka (Cronbachova alfa = 0,93) (Tabela 2). Tako je izra~unano skupno zadovoljstvo z ANMP v ZD Kranj od 23,7 do 100,0 odstotnih to~k, povpre~no 71,9 (standardna deviacija 16,5).
Kersnik J., Gantar-@ura L. Merjenje zadovoljstva bolnikov z ambulanto nujne medicinske pomo~i
41
Tabela 2. Analiza zanesljivosti lestvice zadovoljstvo bolnikov z ambulanto nujne medicinske pomo~i. Table 2.   Assessment of the validity of patient satisfaction rating scale.
	Koeficient alfa,	Skupna	Cronbachova alfa,
	če bi izpustili	korelacija	če bi bilo vprašanje
	vprašanje /	vprašanja s	izpuščeno /
	Alpha coefficient	skupno oceno/	Cronbach's alpha
	for unanswered	Question to total	for unanswered
	questions	score correlation	questions
Kakšen je dostop do dežurne	73,67	,528	,937
ambulante? /Access to the emergency			
room			
Kako ste se počutili v čakalnici? /	74,26	,518	,931
Waiting in the waiting room			
Kako je urejena ordinacija v dežurni	73,51	,688	,931
ambulanti? / Organization of the			
emergency room service			
Kako so vas sprejele sestre? /The	73,68	,600	,932
nurses' attitude to you on arrival			
Kako vas je sprejel zdravnik? /The	73,01	,541	,927
doctor's attitude to you during			
consultation.			
Koliko zasebnosti ste imeli ob	72,67	,701	,926
pregledu pri zdravniku? /The level of			
privacy given to you during			
consultation			
Kako vas je pregledal zdravnik? /	73,64	,682	,927
Your impression of physical			
examination.			
Kako vam je zdravnik razložil	72,68	,841	,924
nadaljnje postopke in podal navodila			
za zdravljenje? / Amount of			
information and explanation of the			
planned course of treatment provided			
by the doctor			
Koliko časa ste porabili za obisk v	72,66	,769	,925
dežurni ambulanti? /The length of			
waiting and consultation time			
Ali ste imeli občutek, da imate dovolj	73,41	,466	,928
časa za opis svojih težav? /			
Did the doctor give you the			
impression you had enough time to			
discuss your problems?			
Ali vas je zdravnik vključil v odločanje	72,96	,780	,924
o vašem zdravljenju in posegih, ki jih			
je izvedel? / Did the doctor encourage			
you to make your own decisions			
regarding the planned treatment?			
Ali vas je poslušal? / Did the doctor	73,05	,733	,925
listen to you?			
Ali je poskrbel za hitro olajšanje vaših	72,70	,803	,924
težav in /ali bolečin? / Did the provide			
fast relief of your problems?			
Ali vam je pomagal k boljšemu	72,65	,692	,926
počutju? / Did you feel better after			
seeing the doctor?			
42
Zdrav Var 2006; 45
Ali je bil natančen? / Accuracy of	72,68	,723	,927
examination			
Kako vas je pregledal? /The way the	72,63	,731	,926
doctor examined you			
Ali vam je razložil namen preiskav in	72,67	,803	,925
zdravljenja? / Did the doctor explain			
to you the purpose of examinations			
and treatment?			
Ali vam je povedal, kar ste želeli	72,86	,746	,924
vedeti o svojih simptomih in/ali			
bolezni? / Did the doctor explain to			
you everything you wished to know			
about your symptoms/illness?			
Ali vam je pomagal, da bi razumeli	72,91	,748	,926
pomembnost tega, da upoštevate			
zdravniške nasvete? / Did the doctor			
help you understand how important it			
was to follow his/her instructions?			
Bolniki so bili najbolj zadovoljni s tem, kako jih je zdravnik sprejel, kako jih je poslu{al, kako jih je pregledal, kako natan~en je bil zdravnik, kako jim je razlo‘il nadaljnje postopke, kako hitro je poskrbel za olaj{anje te‘av in kako hitro jim je pomagal k bolj{emu po~utju. Najmanj zadovoljni so bili s po~utjem v ~akalnici, dostopom do ambulante in z urejenostjo prostorov (Tabela 1).
Bolniki bi zdravnika v ANMP izbralo za svojega zdravnika v 89 (75 %) primerih, v 7 (5 %) ne bi izbralo zdravnika iz ANMP, v 22 (18 %) pa se niso mogli odlo~iti ne za in ne proti. 40 bolnikov bi se za ta korak odlo~ilo brez zadr‘kov. Njihovo skupno zadovoljstvo je veliko ve~je v primerjavi z ostalimi obiskovalci ANMP (82,3 to~ke v primerjavi s 65,5 to~kami; p<0,001). Razlike v zadovoljstvu po spolu, starosti in stopnji izobrazbe ali zaradi prisotnosti druge osebe (medicinske sestre oz. zdravstvenega tehnika) v ambulanti niso bile statisti~no zna~ilne. ^as ~akanja negativno vpliva na stopnjo zadovoljstva (regresijska ena~ba = 76,9 - [~as ~akanja v minutah] X 0,1; p = 0,001), medtem ko {tevilo obiskov v ambulanti osebnega zdravnika ali v ANMP ne vplivata na stopnjo zadovoljstva z ANMP.
4   Razprava
4.1     Razprava o metodah
Zadovoljstvo bolnikov v ANMP je te‘ko meriti, saj gre za heterogena opravila (od nujnih intervencij na terenu,
nujnih hi{nih obiskov zdravnika, svetovanja po telefonu do obiskov bolnikov v ambulanti). Poleg tega na organizacijo dela mo~no vplivajo lokalno obarvani pogoji dela in navade izvajalcev ter bolnikov. Vpra{anja se nana{ajo na dostop in po~utje v ~akalnici, na delo sester v ANMP in na delo zdravnika v ANMP. Vpra{anja sva sestavila na podlagi objavljenih vpra{alnikov o zadovoljstvu bolnikov z zdravnikom dru‘inske medicine in jih dopolnila z relevantnimi vpra{anji, ki sva jih preverila v o‘ji skupini strokovnjakov s tega podro~ja (7, 9, 10, 12).
Kljub pisnemu opominu, je bilo vrnjenih le 121 anket, kar je 35% To nekoliko omejuje mo‘nosti posplo{evanja dobljenih rezultatov. V primerjavi z nalogo o zadovoljstvu bolnikov v ambulanti pri zdravniku dru‘inske medicine v isti zdravstveni ustanovi, v kateri je bilo vrnjenih 65 % vpra{alnikov (13), je bil odziv na anketo v tem primeru veliko slab{i. Razlogov za to je verjetno ve~. V na{em primeru smo vpra{alnike razposlali po po{ti, v omenjeni raziskavi pa je bil bolniku dan osebno v roke. S tem, mu je osebni zdravnik poudaril pomen tega vpra{alnika. Poleg tega so bolniki navezani na svojega zdravnika in mu ‘elijo pomagati. V ANMP pa opravljajo delo razli~ni zdravniki, nanje bolniki niso navezani, poleg tega pa ti ob svojem strokovnem delu opravljajo tudi administrativne naloge, saj so dol‘ni bolnike opozarjati, da bi morali oditi k svojemu zdravniku in jim zaradi neupravi~ene uporabe ANMP ob~asno za storitev izstavijo ra~un (npr. nenujni recepti, napotnice
Kersnik J., Gantar-@ura L. Merjenje zadovoljstva bolnikov z ambulanto nujne medicinske pomo~i
43
ipd). Za ve~jo veljavnost podatkov bo potrebno raziskavo ponoviti na nacionalnem vzorcu in uporabiti dodatne motivacijske ukrepe za ve~ji odziv bolnikov. Majhen vzorec in nizek odstotek odgovorov opozarjajo na previdnost pri posplo{evanju rezultatov, prav tako populacija bolnikov iz kranjskega okolja ne omogo~a posplo{evanja na celotno slovensko populacijo obiskovalcev de‘urnih ambulant. Po drugi strani pa je uspelo oblikovati vpra{alnik, s katerim je mo~ z veliko zanesljivostjo izmeriti stopnjo zadovoljstva z delom ANMP.
4.2     Razprava o rezultatih
Bolniki, ki so odgovorili na anketo, so z delom v ANMP zadovoljni. @al ne vemo, ali je zadovoljstvo tistih, ki na anketo niso odgovorili, enako. Odziv na anketo je bil zelo nizek, kar ka‘e na bolnikovo nevezanost in neodvisnost od ANMP. Bolniki so v ANMP prikraj{ani za intimnost, o te‘avah lahko govorijo le kratek ~as, vmes pa jih lahko zmoti nujen klic in odhod na teren, tako da se njihova obravnava zaklju~i na hitro in brez pravih pojasnil ter zaklju~kov. Poleg tega dajejo de‘urni zdravniki veliko nasvetov po telefonu, ki prav tako motijo potek obravnave bolnika pri de‘urnem zdravniku. O tem govori tudi izjemno dolg povpre~ni ~as ~akanja na pregled, ki je enak ~akanju na pregled pri zdravniku brez naro~anja in ob~utno dalj{i kot pri zdravnikih, ki naro~ajo na pregled, in seveda tudi dalj{i od ~asa ~akanja sprejemljivega za bolnike, ki je 35,6 minute (13). Vsakih 10 minut ~akanja v povpre~ju zmanj{a zadovoljstvo za ANMP za eno to~ko. V raziskavi o zadovoljstvu z osebnim zdravnikom v ZD Kranj je zadovoljstvo zna{alo 83,7 to~k (13), medtem ko je v ANMP Kranj 71,9 to~k. Zadovoljstvo je manj{e na ra~un manj{ega zadovoljstva s prostori in z opremljenostjo. Bolniki so tudi manj vezani in manj odvisni od zdravnika v ANMP, kot so od svojega zdravnika dru‘inske medicine, saj ga obi{~ejo le, ~e njegov osebni zdravnik ni dosegljiv. Verjetno ga ve~ina tudi primerja s svojim osebnim zdravnikom. Poleg tega morajo tu storitev, ki ni nujna, pla~ati. V~asih pa njihov obisk spremlja pridiga, da bi s problemom lahko po~akali in obiskali osebnega zdravnika. Dodatni razlog za ni‘je zadovoljstvo je lahko tudi mo‘nost, da de‘urnega zdravnika obiskujejo bolniki, ki na splo{no niso zadovoljni z zdravstveno slu‘bo in mogo~e tudi manj zadovoljni z zdravnikom dru‘inske medicine, zato pa i{~ejo pomo~ v ANMP.
5   Sklepi
Anketiranci so z delom ANMP zadovoljni. Velika ve~ina bi izbrala svojega osebnega zdravnika med de‘urnimi zdravniki, kar vendarle ka‘e na zadovoljne bolnike. Bolj se moramo posvetiti za~etku stika z ANMP, tj. -~akalnici, sprejemu bolnikov in pojasnjevanju vzrokov za dalj{e ~akanje.
Vpra{alnik o zadovoljstvu bolnikov z delom ANMP je zanesljiv instrument, ki ga je mo~ uporabljati za ocenjevanje kakovosti dela.
Zahvala
Zahvaljujeva se vsem bolnikom, ki so odgovorili na vpra{alnik in s tem prispevali mnenje o oceni zadovoljstva bolnikov v ANMP v Kranju. Hvala vodstvu ZD Kranj za podporo pri izvedbi ankete ter posebej re{evalcu Karlu Stani~u za po{iljanje anket.
Literatura
1.   Donabedian A. Quality assurance in health care: consumers’role. Quality in health care 1992; 1: 247-51.
2.   Anon. The development and implementation of quality improvement systems in health care. Recommendation No. R (97) 17. Stasbourg: Council of Europe, 1999: 55.
3.   Anon. The patient as an active participant in his own treatment. Recommendation No. R(80) 4. Stasbourg: Council of Europe, 1980: 44.
4.   Williamson JW. Issues and challenges in quality assurance of health care. International Journal for Quality in health Care 1994; 6: 5-15.
5.   Kelson M. Consumers involvement initiatives in clinical audit and outcomes. A review of developments and issues in the identifications of good practice. London: Department of Health Clinical outcomes Group, 1995:1-62.
6.   Kersnik J. Zadovoljstvo bolnikov. Med Razgl 1999; 38: 389-394.
7.   Grol R. Wensing M. Mainz J. Ferreira p. Hearnshaw H. Hjordtdahl P. Olesen F. Ribacke M. Spenser T. Szecsenyi.Patients’ priorities with respect to general practice care: an international comparison. Fam Pract 1999; 16: 4-11.
8.   Dem{ar M. Zadovoljstvo bolnikov z delom slu‘be nujne medicinske pomo~i Kranj v letu 1998. Diplomska naloga. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1999.
9.   Baker R. Development of a questionnaire to asses patients satisfaction with consultations in general practice. British Journal of General Practice 1990; 40: 487-490.
10. Baker R, Hearnshaw H. A method for surveying patient satisfaction. Audit protocol PS1. Leichester: Eli Lily National Clinical Audit Centre, 1996.
11. Kersnik J. Bolnik v slovenskem zdravstvu: monografija o zadovoljstvu bolnikov in organizaciji prito‘nega sistema. Ljubljana:Zdru‘enje zdravnikov dru‘inske medicine SZD, 2003: 137.
44
Zdrav Var 2006; 45
12. Calnan M, Katsoyiannopulos V, Ovcharov VK, Prokhorskas R, Ramic H, Williams S. Major determinants of consumer satisfaction with primary care in different health systems. Fam Pract 1994; 11: 468-478.
13. Kersnik J, Vipotnik-Zupanc V. ^as ~akanja na pregled pri zdravniku splo{ne medicine in zadovoljstvo bolnikov. Zdrav Vestn 2001; 70: 275-8.
Zdrav Var 2006; 45: 45-51
45
PRAVNI VIDIKI DAROVANJA IN PRESADITVE ORGANOV
LEGAL ASPECTS OF DONATION AND TRANSPLANTATION OF
ORGANS
Vojteh Urban~i~1
Prispelo: 7. 1. 2005 - Sprejeto: 25. 4. 2005
Pregledni znanstveni ~lanek UDK 614.253:347
Izvle~ek
Cilj te razprave je analizirati eti~ne in pravne vidike pravice do presaditve kot osebnostne pravice. Po logi~ni
dedukciji sledi iz pravice do osebne integritete, da ima ~lovek tudi pravico do kakr{nega koli kirur{kega posega ne
glede na njegove terapevtske cilje.
Pri presajanju organov in tkiv z namenom zdravljenja gre za odmik in izjemo od tega pravila. Zdravnikovo delovanje
in mo‘nost posega je namre~ odvisna od volje druge osebe - darovalca.
Osebnostne pravice so se razvijale skozi stoletja in so danes v vseh pravnih dr‘avah priznane brez pridr‘kov.
Razdelimo jih lahko po skupnih lastnostih, ki so zna~ilne za vse:
-    po svoji naravi so absolutne pravice, ki upravi~ujejo le njihovega nosilca in izklju~ujejo protipravno poseganje kogar koli drugega vanje;
-    so neodtujljive pravice, ki jih ni mogo~e prenesti na drugega ali se jim odpovedati;
-    niso blago v tem smislu, da niso v pravnem prometu (res extra commercium);
-    so nujni in potrebni pogoj za ‘ivljenje in pripadajo ~loveku od rojstva do smrti.
Koncept smrti je pomemben filozofsko-medicinski koncept. Danes je splo{no sprejeta definicija smr ti na podlagi ugotovitve prenehanja delovanja mo‘ganov.
Pri presaditvi organov je pere~e vpra{anje izbire prejemnikov in meril za njihovo izbiro glede na pomanjkanje darovalcev. Opozarjam na dilemo glede »negativnih list« prejemnikov zvezi z njihovo odgovornostjo za stanje, v katerem potrebujejo transplantacijo in ve~kratnega presajanja organov. Ali naj bo vedenje, ki je povzro~ilo odpoved organov, zadostni temelj za njihovo izklju~itev iz seznama prejemnikov? [e ve~; ali so ti bolniki primerni za transplantacijo, ~e spremenijo svoje vedenje in tako zmanj{ajo tveganje odpovedi novopresajenega organa zaradi iste bolezni?
Ve~kratno presaditev smo vzeli posebej pod drobnogled. Ali se obide na~elo pravi~nosti v primeru, ko bolnik prejme drugi presadek, medtem ko ostali ~akajo {ele na prvega?
Presajanje tkiv zarodkov je aktualna tema, ki odpira mnogo eti~nih in pravnih dilem.. Razpravljam o pravno-eti~nih vidikih ksenotransplantacije in presajanju umetnih organov.
Klju~ne besede: osebnostne pravice, presaditev organov, koncept smrti, ksenopresaditev, presaditev umetnih organov, presaditev tkiv zarodka
Review article UDC 614.253:347
Abstract
The objective of this presentation is to analyse ethical and legal aspects of one’s right to be submitted to transplantation, which is regarded as a personal right. Using the method of logical deduction one can argue that the right to any kind of surgery, whatever its therapeutical purpose, can be readily inferred from the right to physical integrity. Organ and
1Podgornikova 6, 2341 Limbu{ Kontaktni naslov: e-po{ta: vojkou@amis.net
46
Zdrav Var 2006; 45
tissue transplantation, however, is an exception: the physician’s conduct and the possibility of transplantation depend on donations and a will of another person. Personal rights have evolved over centuries and are today recognized without reserve in all countries that respect the rule of law. These personal rights share the following characteristics:
-    they are absolute by their own nature; they entitle only the owner and exclude all others from refraining from doing;
-    they are inalienable and can not be transferred or surrendered;
-    they are not commodities , and in this sense they can not be object of commerce (res extra commercium)/;
-    they are conditio sine qua non for life in the sense that they exist from birth to death.
The concept of death is a very important philosophico-medical concept. The generally accepted criterium of death is based on the irreversible failure of brain activity. Burning issues that confront organ transplantation of today include the selection of recipients, and in view of the shortage of donors, the criteria for recipient selection. This paper draws special attention to the dilemma concerning the so-called »negative lists« of recipients in connection with their own guilt for the health status which demands organ transplantation. Even more: should past behaviour that results in organ failure be a sufficient basis for excluding potential transplant recipients? Should these pacients be eligible for transplantation if they change their behaviour, thereby reducing the risk of losing their new organ to the same disease? Transplantation in repeat transplant recipiens has also come under scrutiny. Is the principle of justice being side-stepped if a patient receives a second or third transplant when other patients are still waiting for their first transplant? Fetal tissue transplantation is a topical issue which gives rise to many ethical and legal dilemmas. Legal and ethical aspects of xenotransplantation and of ar tificial organ transplantation are also discussed.
Key words: personal rights, organ transplantation, concept of death, fetal tissue, xenotransplantation, artificial organ transplantation
Razprava
Fizi~na oseba je nosilec pravic in obveznosti, ki izhajajo iz ~love{ke narave, se pravi iz narave vrste, ki ji pripadamo (homo sapiens s.) V vseh civiliziranih dr‘avah so te osebnostne pravice (Angl.: personal rights; nem.: Individualrechte, Personalitaetsrechte, fr.: droits individuels, {pansko: dérechos individuales ) zavarovane z najvi{jimi pravnimi normami, pri nas torej z Ustavo (poglavje II.: ^LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBO[^INE, {e posebej ~l.17., 34., 35., 51.). Osebnostne pravice vklju~ujejo vse sfere za{~ite telesne in osebne integritete ~loveka kot ~love{ke osebnosti. Te pravice niso nastale ~ez no~, ampak so rezultat dolgotrajnih procesov individualizacije in apreciacije ~love{ke osebnosti, predvsem v zgodnjem kr{~anstvu. So zgodovinska kolektivna pridobitev prizadevanja narodov in posameznikov proti nehumanim in su‘enjskim pogojem bivanja, v katerih so posameznika obravnavali kot instrument, kole{~ek v mogo~nem stroju dr‘avnega aparata, kot res, torej “stvar” (Primerjaj n.pr.starorimsko pravno sentenco: Servile caput nullum ius habet/-”su‘enj nima nobenih pravic” /v: PAULUS - D,4,5,3,1.). Najhuj{i posegi v te pravice so inkriminirani kot huda kazniva dejanja zoper ‘ivljenje in telo v KAZENSKEM
ZAKONIKU Republike Slovenije (XV.poglavje: KAZNIVA DEJANJA ZOPER @IVLJENJE IN TELO, ~leni od 127 do 140). Vsaka dru‘ba/dr‘ava je ~utila potrebo, da ozna~i napad na ‘ivljenje in telo, tj. tudi na osebnostne pravice, kot zelo resen napad na dru‘bene vrednote, ki so najvi{je na lestvici za{~itenih vrednot. Taka dejanja so vse dru‘be od zore civilizacije naprej {tele za dru‘bi izredno nevarna dejanja in so jih z nastankom pisnega kazenskega prava inkriminirala in sankcionirala kot najte‘ja kazniva dejanja (Primerjaj npr. Magna Charta Liber tatum iz 1215, Constitutio Criminalis Carolina /(CCC/ iz 1532, Constitutio Criminalis Theresiana iz 1768, Habeas Corpus Act iz 1679, Déclaration des droits de l’Homme et du citoyen iz 1789). ^e bi posku{ali ugotoviti skupne zna~ilnosti osebnostnih pravic, bi morda bile najpomembnej{e tele:
1.  Po svoji naravi so absolutne pravice, ki upravi~ujejo le njihovega nosilca in izklju~ujejo protipravno poseganje kogarkoli drugega vanje. Primerjavo bi lahko na{li v civilnem pravu, kjer so tak{ne pravice stvarne pravice, za razliko od obligacijskih, ki so relativne;
2.  So neodtujljive pravice, ki jih ni mogo~e prenesti na drugega. Niso blago, v smislu, da niso v pravnem prometu (res extra commercium, stvari, ki niso v pravnem prometu);
Urban~i~ V. Pravni vidiki darovanja in presaditve organov
47
3. So nujni in potrebni pogoj za ‘ivljenje in pripadajo
~loveku od rojstva do smrti. Vse te osebnostne pravice bi lahko razvrstili v tri velike skupine:
1.  pravice do osebne integritete (recimo do spolne integritete);
2.  pravice do moralne integritete (recimo pravica do ~asti in dobrega imena);
3.  pravice do intelektualne integritete (recimo avtorske pravice, pravice intelektualne lastnine).
V pri~ujo~em kontekstu nas zanimajo le pravice pod to~ko 1, zato se bomo v nadaljnji razpravi osredoto~ili le nanje. Pravica do osebne integritete vklju~uje tudi pravico do:
a)  ‘ivljenja in zdravega okolja,
b)  razpolaganja z ‘ivim telesom,
c)  razpolaganja z mrtvim telesom. Preden se lotimo osrednje teme na{e razprave, je potrebno zo‘iti in opredeliti pojem ~love{kega telesa in smrti.
Najprej moramo poudariti, da ~lovek svojega telesa ne poseduje, ampak on to je. Prav to spoznanje je osnova za splo{no sprejeto moralno (in pravno!) normo v civiliziranih dr‘avah, da je prepovedano in nemoralno trgovanje s telesi ali ~love{kimi organi. Ta dogma o nedotakljivosti ~love{kega telesa ni omejena samo na ‘ive osebke oz. njihova telesa (in vitam), ampak se razteza tudi po smrti na kadavre (post mor tem). Zato je potrebna prava za{~ita tudi za trupla. Tudi ta so res extra commercium. V nekaterih dr‘avah to ne velja za spermo, jaj~eca in kri.
Toda za splo{no sprejeto potrditev smrti nekoga in da je torej to telo postalo truplo, je potrebno obvladati {e eno kompleksno miselno polje: koncept smrti osebka. V~asih so ljudje {teli, da je nekdo mrtev, ko je »du{a« zapustila telo. Z razvojem medicine (in drugih sorodnih znanosti) so za~eli verjeti, da je smrt nastopila s prenehanjem dihanja. [ele s Harveyevim (14) odkritjem krvnega obtoka v sedemnajstem stoletju se je definicija smrti postopoma pri~ela spreminjati iz prete‘no spiritualisti~nega v vse bolj znanstveni koncept. Rutinsko so do sredine dvajsetega stoletja {teli prenehanje bitja srca in prenehanje dihanja za dolo~itev smrti. Razvoj nevrobiolo{kih znanosti pa je v {estdesetih letih prej{njega stoletja usmeril definicijo smrti na podro~je mo‘ganov. Leta 1968 je tako svet Harvardske medicinske fakultete priporo~il merila za ugotavljanje smrti, in sicer na podlagi mo‘ganske smrti. Po tej definiciji smrt nastopi s popolnim in nepovratnim prenehanjem delovanja mo‘ganov in mo‘ganskega stebla, kar posledi~no vodi do trajnega prenehanja bitja srca in dihalne funkcije.
Ne da bi se spu{~ali v visoko zahtevne medicinske vidike definicije smrti, naj samo pudarim, da se je pri tem treba po moji oceni opreti na tradicionalne moralne in eti~ne premisleke, kajti pravo v tako intimnih in moralno ob~utljivih zadevah enostavno odpove. ^e pa bi ‘e sprejeli strogo formalno pravno definicijo smrti, se zastavljajo {tevila vpra{anja. Najprej bi morali enopomensko razmejiti distinkcijo med ~love{kim bitjem in osebo. ^love{ko bitje se v tem kontekstu pojmuje kot del ‘ive narave kot ena izmed vrst, ki so se razvile na zemlji v milijardah let evolucije. Pri dolo~anju specifi~nih razlik (differentia specifica) upo{tevamo tu le kvantitativne razlike med posameznimi ‘ivalskimi vrstami (npr. velikost mo‘ganov, inteligenca, dol‘ina ~asa za skrb in vzgojo zaroda ipd.). Oseba pa je nekaj , kar je po kakovosti druga~no od vseh drugih ‘ivali. Gre za vzporeden razvoj biolo{kih in socialno-psiholo{kih lastnosti, ki so na neki stopnji razvoja pripeljale do kvalitativnih razlik med ~lovekom kot osebo in drugimi primati. To nas pripelje do potrebe po splo{no sprejeti teoriji o osebnosti in k najbolj kompleksnemu sklopu: kak{ne lastnosti mora imeti ~love{ko bitje, da ima pravico do ‘ivljenja?
Darovanje in presaditev organovpri nas v Republiki Sloveniji pravno ureja zakon o odvzemu in presaditvi delov ~love{kega telesa zaradi zdravljenja (13). Ta predpis ureja pogoje, pod katerimi je pravno dovoljeno odvzemanje delov telesa (organov in tkiv) ‘ive ali umrle osebe zaradi presaditve z namenom zdravljenja v telo druge osebe.. Zakon nedvoumno dolo~a (3. ~len), da je treba pri odvzemu delov telesa umrle osebe ravnati z dol‘nim spo{tovanjem do osebnega dostojanstva umrlega in njegovih svojcev. Navadno uporabimo kot dokaz smrti dokon~no prenehaje delovanje mo‘ganskega debla. Diskusijo o strokovnih podrobnostih diagnoze smrti lahko podjetni bralec najde v Zdravstvenem vestniku {t.65, letnik 1996, str. 165 - 170. Ponekod se {teje, da ~lovek umre, ko dokon~no odpovedo funkcije celotnih mo‘ganov. To stali{~e je pri nas splo{no sprejeto. Za odvzete dele ~love{kega telesa ni dopustno dati oziroma prejeti nobenega pla~ila niti premo‘enjske koristi (4.~len).
Tak{no je tudi stali{~e in priporo~ilo Svetovne zdravstvene organizacije (19). Zanimivo je javno mnenje v ZDA o presaditvi. Gallupov in{titut je v letu 1993 opravil ob{irno raziskavo javnega mnenja o tej temi (20). Vzorec je bil reprezentativen, saj je obsegal 30.000 respondentov. Ilustrativno in tudi za na{e razmere pou~no je pogledati nekaj najzanimivej{ih vpra{anj in odgovorov nanje.
48
Zdrav Var 2006; 45
S trditvijo »Darovanje organov omogo~a dolo~eno korist od smrti dajalca« so se skoraj vsi respondenti strinjali. Manj tak{nih je bilo med manj izobra‘enimi in nebelci.
S trditvijo »Darovanje organov pomaga dru‘ini preboleti bole~ino ob smrti« se jih je ve~ina strinjala ~etrina se ni, 17% pa je bilo neopredeljenih. S trditvijo »Ve~ina ljudi, ki potrebuje presaditev organov, jo tudi dobi« se jih je ve~ kot 2/3 strinjalo; ta zmota je prevladovala med tistimi, ki nasprotujejo presaditvi organov.
Dele‘ respondentov, ki bi sprejeli organ, je dosegal skoraj 80%.
S trditvijo »Presaditev organov je eksperimentalni postopek« se jih ve~ina ni strinjala; dva od petih pa sta menila, da to dr‘i. Toda samo 42% Ameri~anov se je ‘e osebno odlo~ilo, da bi postali darovalci organov. Na vpra{anje »Ali bi bili voljni dati soglasje ali podpisati kartico dajalcev organov?« jih je ve~ina (55%) odgovorila pritrdilno ali pa so to bili voljni storiti. Toda le dobra ~etrina (28%) jih je to ‘e storila. S trditvijo »Ljudje va{e starosti so prestari za darovanje organov« se jih velika ve~ina ni strinjala (okoli 80%); ve~ina tistih, ki so se strinjali s predlagano trditvijo, je bila v starostni skupini starih ve~ kot 55 let. S trditvijo »Glede na enake potrebe ima reve‘ enako tako dobre mo‘nosti kot bogata{, da dobi presadek« se jih ve~ina ni strinjala (58%); to je morda posledica dejstva, da ve~ kot 2/3 Ameri~anov meni, da je mo‘no organe kupiti na ~rnem trgu.
Odvzem delov telesa ‘ivega dajalca je dovoljen le, ~e dajalec v to pisno privoli (7.~len). Iz telesa ‘ivega dajalca se smejo praviloma jemati samo tkiva, izjemoma pa tudi posamezna ledvica ali del jeter zaradi presaditve osebi, s katero je dajalec genetsko, dru‘insko ali ~ustveno povezan. Vendar morajo obstajati tudi medicinski razlogi za tako presaditev (bolj{e mo‘nosti zdravljenja), soglasje za tako presaditev pa mora dati posebna Eti~na komisija za presaditve (8. ~len). Ker so viri organov umrlih zelo omejeni, bo vedno obstajala potreba po presaditvi npr. ledvice iz telesa ‘ivega dajalca, pod pogojem, da je ta dajalec zdrav in da je napoved izvida presaditve pozitivna. V tujini se uveljavlja praksa, da centri za transplantacijo sprejemajo tudi organe genetsko »tujih«, toda ~ustveno »bli‘njih« dajalcev, kot je npr. (zunaj)zakonski partner ali dober prijatelj, kot to priporo~a na{ zakon. Pri tem je treba upo{tevati in tehtati med tveganji za dajalca (kot so npr. smrt pri operaciji ali pooperativni zapleti) in koristmi prejemnika (kot so lahko npr. skraj{ane ~akalne dobe za prejemnike, izgledi za uspeh, ipd.). Pri prvih ‘ivih dajalcih se je pojavila
zaskrbljenost zaradi mo‘nega »pritiska na dajalce«. Ta pritisk ni mi{ljen kot odkriti pritisk v obliki nagovarjanja, prigovarjanja, ponujanja raznih materialnih in drugih ugodnosti dajalcu in podobno, ampak bolj kot njegova zmanj{ana avtonomija volje, ki je psiholo{ko motivirana zaradi ‘elje, pomagati prejemniku, {e posebej, ~e gre za ~ustveno povezanost. Ta ugotovitev seveda nikakor ne izklju~uje pojavov, ko sku{ajo bolniki priti do organov z (i)legalnim nakupom. Ker povpra{evanje po notranji logiki ustvarja ponudbo, obstajajo stalni pritiski na legalizacijo trgovine z organi umrlih in pa celo ‘ivih osebkov.
Pri anonimnih darovalcih ta problem seveda odpade. Odvzem delov telesa umrle osebe je dopusten le po ugotovitvi mo‘ganske smrti darovalca s strani posebne komisije za ugotavljanje smrti. ^lani te komisije ne smejo biti zdravniki, ki bodo sodelovali pri odvzemu ali presaditvi (12. ~len). Deli ~love{kega telesa umrle osebe se smejo odvzeti, ~e je darovalec pred smrtjo v to privolil in je njegova pisna privolitev uradno zabele‘ena. Z odvzemom, presaditvijo in shranjevanjem delov ~love{kega telesa se smejo ukvarjati samo javni zdravstveni zavodi, ki imajo za to dovoljenje ministra, omejeno pa tudi pravne ali fizi~ne osebe, ki opravljajo javno slu‘bo v zdravstveni dejavnosti na podlagi koncesije (19. ~len).
Podro~je presaditve je urejeno tudi s podzakonskimi predpisi (22. ~l.). [e posebej nas zavezuje t.i. Oviedska konvencija, ki jo je na{a dr‘ava ratificirala in je s tem postala del notranjega pravnega reda Republike Slovenije. Prvega decembra 1999 je namre~ za~ela veljati Oviedska konvencija Sveta Evrope o varstvu ~lovekovih pravic in dostojanstva ~love{kega bitja v zvezi z biologijo in medicino. Ta pravni akt je postavil v Evropi nove minimalne eti~ne standarde. Oviedska konvencija dolo~a kogentni minimum varstva ~lovekovih pravic.
Del na{ega pravnega sistema je tudi Konvencija o varstvu ~lovekovih pravic in dostojanstva ~love{kega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Konvencija o ~lovekovih pravicah v zvezi z biomedicino) in Dodatnega protokola o prepovedi kloniranja ~love{kih bitij h Konvenciji o varstvu ~lovekovih pravic in dostojanstva ~love{kega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (15).
Kljub sorazmerno podrobnim zakonskim dolo~ilom pa se v praksi pojavljajo pravno-eti~ne dileme, ki se ti~ejo potencialnih darovalcev in prejemnikov. Gre za vpra{anje, ali so lahko darovalci bolniki, ki so v stanju dolgotrajne zo‘ene funkcionalnosti (vegetacije). Pri nas je ta dilema re{ena, saj pozitivni predpisi izrecno prepovedujejo tak{no vrsto darovanja organov in tkiv.
Urban~i~ V. Pravni vidiki darovanja in presaditve organov
49
Distribucija odvzetih organov glede na potrebe potencialnih prejemnikov bi morala biti prostorsko enakomerna. Mo‘ni prejemnik npr. v Lendavi bi moral imeti enake mo‘nosti kot tisti v Ljubljani. ^eprav bi seveda ‘eleli poobla{~eni zavodi za transplantacijo (»javni zdravstveni zavodi, ki imajo za to dovoljenje ministra.«, 19.~l.) ugoditi vsem potencialnim prejemnikom, je darovalcev dale~ premalo za vse. Zato zavodi sku{ajo razdeliti omejeno {tevilo organov po na~elih medicinske primernosti in pravi~nosti. Alokacija organov za presaditev mora biti optimalna kombinacija pri~akovanega prejemnikovega pre‘ivetja in kakovosti njegovega ‘ivljenja, upo{tevajo~ pri tem nujnost primera in ~akalno dobo. Ponderiranje teh faktorjev je te‘ka naloga, vendar jo na{e zdravstvo uspe{no re{uje, po prej navedenih merilih. V Kanadi imajo npr. poseben ra~unalni{ki program, ki izbira najprimernej{e prejemnike iz ~akalnega seznama; s tem so na minimum skr~ili subjektivne dejavnike pri izbiri. Eti~ne razprave poraja tudi vpra{anje pomena resnosti prejemnikove bolezni. Na splo{no imajo najhuj{i bolniki, priklju~eni na naprave za vzdr‘evanje vitalnih funkcij v intenzivni negi pred presaditvijo, manj{e (statisti~ne) mo‘nosti za pre‘ivetje kot bolj zdravi bolniki. Ali naj bo ve~ja verjetnost pre‘ivetja stabilnej{ih bolnikov odlo~ujo~i dejavnik pri presaditvi? Ali naj prevlada na~elo humanosti nad na~elom koristnosti in naj torej dobi organ bolnik, ki je najhuje bolan, ne pa tisti, ki ima najve~ mo‘nosti za pre‘ivetje? Podalj{anje ‘ivljenja zaradi transplantacije je sprejemljivo, ~e je opravljeno znotraj eti~no-pravnega okvira, ki ga dolo~ata zakon in medicinska etika. Posebno vpra{anje so seznami ~akajo~ih prejemnikov. Ti bi se morale sestavljati na podlagi objektivnih medicinskih meril in ta morajo biti enaka za vse (na~elo pravi~nosti). To je splo{ni princip, ki velja za vse potencialne prejemnike. Toda vsak bolnik-prejemnik ima kompleksno in unikatno zdravstveno stanje, zato je potrebno ovrednotiti vsakega individualno v okviru tega splo{nega merila (na~elo koristnosti). Posebno pozornost zaslu‘i pri dolo~itvi meril za izbiro potencialnega prejemnika njegova starost. Ali naj ima njegova mladost prednost?
Nekatere mednarodne {tudije so pokazale, da so starej{i prejemniki prav tako primerni kot mlaj{i, zato njihova starost ne bi smela biti merilo za izbiro. Eti~ni odbor Zdru‘ene mre‘e za razdeljevanje organov (United Network for Organ Sharing Ethics Committee) zato ne priporo~a omejitev na podlagi starosti ali bolezni, ~eprav odsvetuje transplantacijo v primeru, ko bi bilo pri~akovano trajanje ‘ivljenja s presadkom» opazno kraj{e kot razumno pri~akovana doba trajanja presajenega organa«.
Dileme so tudi glede presajanja organov bolnikom, ki so postali mo‘ni prejemniki zaradi ekscesivnega alkoholizma, kajenja, zlorabe drog ali drugega vedenja, ki je privedlo do potrebe po presaditvi organov. Klju~no eti~no vpra{anje s tem v zvezi je: ali naj bo preteklo vedenje, ki je privedlo do odpovedi organov, zadosten/ nujen razlog za njihovo izklju~itev iz seznama mo‘nih prejemnikov? Ali naj ti bolniki postanejo »primerni« kot prejemniki, ~e spremenijo svoje vedenje in tako zmanj{ajo tveganja za odpoved presajenega organa zaradi enakega razloga?
Menim, da bi dejstvo, da se je bolnik-prejemnik sam odlo~il (in s tem zavestno sprejel tveganje za svoje zdravje) za zlorabo {kodljivih substanc (tobak, alkohol, droge) moralo vplivati na odlo~itev o tem, ali je primeren prejemnik. Pravniki imenujemo tak{ne odlo~itve »actiones liberae in causa«, torej »odlo~itve, svobodne v odlo~itvi«, ne pa v posledicah. Tipi~en primer tak{ne odlo~itve je konzumacija alkohola pred ali med vo‘njo z motornim vozilom. Voznik je popolnoma svoboden glede odlo~itve, ali bo u‘ival alkohol pred vo‘njo; ko je ‘e pod vplivom alkohola, pa ne more imeti ve~ v oblasti posledic svojega ravnanja. Naj poudarim, da vsi pravni redi ne {tejejo actiones liberae in causa med t.i. ekskulpacijske razloge tj. razloge, ki bi zmanj{evali ali celo izklju~evali storil~evo (kazensko) odgovornost; prej obratno. Prednost bi morali imeti bolniki-prejemniki, ki niso s svojim preteklim vedenjem sami povzro~ili stanja, pri katerem je potrebna presaditev. Ker je ponudba organov vedno omejena (in zato manj{a glede na potrebe), ni nepomembna in neprakti~na odlo~itev, da je prejemnik »dobra nalo‘ba« (good investment). Obstaja npr. prete‘no soglasje, naj bi bile osebe, ki nadaljujejo z zlorabo alkohola, izklju~ene kot mo‘ni prejemniki jeter.
Pod drobnogled je treba vzeti tudi primernost ve~kratnega presajanja organov. Upravi~eno se postavlja vpra{anje, ali je bilo upo{tevano na~elo pravi~nosti, ko bolnik dobi drugi ali celo tretji presadek, medtem ko drugi ~akajo {ele na prvega. Dilema je seveda v tem, da na~elo humanosti terja, da zdravniki sku{ajo pomagati vsem bolnikom; s tega stali{~a bi dejstvo, da je bolnik ‘e dobil presadek, ne izklju~evalo ponovne presaditve. Temu se upira na~elo utilitarnosti (koristnosti), ki pravi, da je zelo verjetno, da tudi druga presaditev ne bo uspela, ~e se je ponesre~ila prva. Seveda bi bilo zelo vpra{ljivo po~etje, ko bi ponavljali presaditve z upanjem na uspeh, pri tem pa zanemarili o~itno dejstvo, da je organov za presaditev dale~ premalo za zadovoljitev vseh potreb. Zaradi svojih daljnose‘nih eti~nih in pravnih posledic je najve~ kontroverz dele‘na uporaba tkiva zarodka
50
Zdrav Var 2006; 45
kot transplantat. Ne da bi se spu{~ali v zelo te‘avno in nedore~eno problematiko tega podro~ja, naj navedem le nekaj aktualnih dilem v tem kontekstu:
1.  Ker je splav pri nas legalen, se postavlja vpra{anje ali je motiv splava pravno relevanten? Gre seveda za morebitno pravno distinkcijo med splavom, ki je rezultat procesa na~rtovanja dru‘ine, in splavom, ki je bil opravljen prav z namenom pridobitve tkiva za presadek. In slednji~: ali je motiv za splav sploh mo‘no sprejeti kot pravni temelj neke prakti~ne politike?
2.  Ali lahko nose~a ‘enska dolo~i prejemnika tkiva njenega zarodka?
3.  Ali mora ‘enska sprejeti odlo~itev o splavu prej, ko je bila informirana o mo‘ni uporabi zarodkovega tkiva? Ali bi zavest o tem, da se bo tkivo zarodka uporabilo v humane terapevtske namene lahko zmanj{ala ob~utek krivde/ob‘alovanja pri ‘enski, ki razmi{lja o splavu?
4.  Ali bi prepoved transplantacije zarodkovega tkiva bila protiustavna? Ratio legis legalizacije splava je namre~ ravno v tem, da prepu{~a ‘enski svobodno odlo~itev o abortiranju. ^e to dr‘i, kaj bi bila potem racionalna osnova za tako prepoved?
Poseben problem, vreden razmisleka, so t.i. ksenotransplantacije, se pravi transplantacije organov/ tkiv med pripadniki razli~nih vrst, obi~ajno z ‘ivali na ~loveka. Tu je ilustrativno omeniti, da je ideja o presaditvi organov s ~loveka na ~loveka ‘e zelo stara. O tem pri~ajo arheolo{ke najdbe iz Starega Egipta izpred 3000 let. Presajanje ko‘e (iz nadlakti na nos) pa je izpri~ano v 14. stoletju. V Woytovi »Zakladnici medicinskih in naravnih stvari« iz leta 1755 beremo celo o presajanju organov z ‘ivali na ~loveka, torej o ksenopresaditvi: »Transfuzija je kirur{ki poseg, pri katerem iz ‘ive ‘ivali (!!!) ali ~loveka preto~imo kri skozi cevko v drugega ~loveka.-». Ker tedaj imunobiologija sploh {e ni obstajala, nas citat ne sme preve~ {okirati (14). Trenutne raziskave gredo v smeri genske manipulacije ‘ivali, da bi ustvarili imunsko sprejemljive organe za ljudi. Pri tem se pojavlja tveganje za prenos nekaterih bolezni z ‘ivali na ljudi, pa tudi uspeh genske manipulacije glede na sorazmerno veliko genetsko raznorodnost genetskega materiala pri ‘ivalih v razmerju do ljudi. Pri religioznih ljudeh (predvsem katolikih, ki so v Sloveniji v ve~ini) pa se porajajo tudi antropolo{ki in eti~ni vidiki ksenotransplantacije, ki jih ne moremo zanemariti. Pape{ka akademija za ‘ivljenje je v dokumentu Izgledi za ksenotransplantacijo - znanstveni in eti~ni premislek (15) izlu{~ila tri eti~ne sklope vpra{anj:
1.  sprejemljivost ~lovekovega poseganja v bo‘je stvarjenje;
2.  eti~na sprejemljivost uporabe ‘ivali za izbolj{anje mo‘nosti pre‘ivetja ~loveka in njegovega dobrega po~utja;
3.  mo‘ne objektivne in subjektivne implikacije, ki jih lahko ima organ ali tkivo ‘ivalskega izvora na identiteto ~love{kega prejemnika.
Na prvega odgovarjajo prete‘no negativno: “-there should be a reaffirmation of the right and duty of man, according to the mandate from his Creator and never against the natural order established by him, to act within the created order-”(17, § 7).
Na drugo dilemo je Pape{ka akademija odgovorila, da to ne predstavlja kr{enja kr{~anske etike:”-man has always made use of animals for his primary needs (food, work, clothing, etc.) in a sort of natural “cooperation” that has constantly marked the different stages of progress and the development of civilization-” (17, § 8). O mo‘nih implikacijah presaditve ‘ivalskih organov/ tkiv na ~loveka pa je Pape{ka akademija zavzela stali{~e, da ni teolo{kih in moralnih zadr‘kov za presajanje in da to ne vpliva na identiteto ~love{kega prejemnika: “The theological and moral point of view sees no substantial problem in the utilization of different animal species (nonhuman primates or nonprimates), but leaves open the question of differing levels of sensibilities between animals of different species and that of equilibrium among species and within a species.” (17, § 9).
Na splo{no Akademija zaklju~uje, da je ksenotransplantacije treba omejiti s {tevilom in vrsto presajenih organov na ~loveka do stopnje, ko bi ta lahko spremenila identiteto prejemnika: »We can therefore conclude that, in general, the implantation of a foreign organ into a human body finds an ethical limit in the degree of change that it may entail in the identity of the person who receives it.« (17, § 10). O sprejemljivosti ksenotransplantacije so bile opravljene {tevilne ankete. V eni izmed njih (18), v kateri je bilo upo{tevano 35 virov iz 23 dr‘av, je bilo ugotovljeno, da skoraj polovica respondentov podpira ksenotransplantacijo, ostala polovica pa ji ali nasprotuje ali pa o tem nima mnenja. Zanimiva je ugotovitev te {tudije, da se v Evropi in ZDA zmanj{uje {tevilo tistih, ki ji nasprotujejo; to pa ni primer na Japonskem.
^eprav je bil v zadnjih desetletjih dose‘en dramati~en napredek pri uporabi umetnih organov (srce, plju~a, ledvice), pa {e vedno ni dose‘ena stopnja, ki bi dovoljevala njihovo trajno uporabo, ampak se obi~ajno uporabljajo kot za~asno pomagalo, dokler se ne najde
Urban~i~ V. Pravni vidiki darovanja in presaditve organov
51
ustrezen presadek. Pri vsaditvah umetnih organov sicer ne obstajajo eti~ne dileme, vendar se zaostri problem uravnote‘enosti med na~eloma »humanosti« in »koristnosti«. Njihova uporaba {e bolj sili zdravnike k uporabi na~ela humanosti na {kodo koristnosti (najbolj{i medicinski izgledi za uspeh presaditve) in pravi~nosti (»kdor prej pride, prej melje«). Nevarnost komercializacije donatorstva je pri nas (vsaj od sprejema ZOPDCT) minimalizirana. Zakon namre~ v 4.~lenu izrecno prepoveduje prejemanje kakr{nega koli nadomestila za dajalce (13).
Sklepi
Presaditev je zelo kompleksna in eti~no ter pravno ob~utljiva tematika, ki nikogar ne pusti neopredeljenega in hladnega. S pravnega stali{~a bi bilo za‘eleno in pravno primerno najti pravo mero med strogo ureditvijo, ki naj {~iti pravice oseb ob smrti, in prakti~no izvedljivostjo tak{ne strogosti. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da je pravica do ‘ivljenja nelo~ljiva od pravice do smrti. Ta pravica se razteza onkraj ‘ivljenja, velja tudi po smrti. Tako lahko re~emo, da se osebnostna pravica do razpolaganja s svojim telesom nana{a tudi na truplo.
V lu~i teh ugotovitev in izra‘enih stali{~ je vsako sklepanje o tihem soglasju pokojnika, da lahko dr‘ava (znanost, medicina) razpolaga z njegovim truplom brez njegovega izrecnega soglasja, nevzdr‘na. Pri nas je ta moralna norma postala tudi pravna norma (13.~l.). In v 21. stoletju, ko je znanost nevarno zo‘ila mejo med ‘ivljenjem in smrtjo, je tako tudi prav.
Literatura
1.   Burdeau, G.: Traité de science politique (2.izd.). Pariz, 1967.
2.   Lowenstein, K.: Political Power and the Governmental Process. Chicago, 1955.
3.   Mill, G.S.: O slobodi. Beograd, 1912.
4.   Calne Sir Roy. Xenografting the future of transplantation, and always will be?.
Xenotransplantation 2005; 12 (1), 5-6. doi: 10.1111/j.1399-3089.2004.00190.x.
5.   Cooper DKC .Transplant: from Myth to Reality. Xenotransplantation, 2005; 12 (1), 80. doi: 10.1111/j.1399-3089.2004.00188.x.
6.   Council of Europe. Convention for the protection of human rights and dignity of the human being with regard to the application of biology and medicine, the Convention on human rights and biomedicine. Oviedo. European Treaty Series 1997: 164.
7.   Medicina in pravo, zbornik. Maribor, 2002.
8.   Strokovni del 9. Kongresa Slovenskega zdravni{kega dru{tva v okviru Letnega ob~nega zbora Sekcije mladih zdravnikov SZD. Zdrav Vest 1996; 65 (raz{irjena redna {tevilka posve~ena transplantaciji).
9.   Evans RJE (PES, UK): Prepre~evanje in boj proti trgovini s ~love{kimi organi in tkivi: v Newsroom Parlamenta EU, 2.4.2004.
10. Transplantacija 2003 / Kandus A, Buturovi} Ponikvar J, Bren A, ur. Ljubljana : Klini~ni oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klini~ni center, 2003.
11. Ustava Republike Slovenije.
12. Kazenski zakonik RS, Ur. list RS {t. 63/94, 70/94, 23/99, 40/ 04).
13. Zakon o odvzemu in presaditvi delov ~love{kega telesa zaradi zdravljenja (ZOPDCT, Ur. list RS 12/02).
14. Harvey W. An Anatomical Study of the Motion of the Heart and of the Blood in Animals, 1628.
15. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu ~lovekovih pravic in dostojanstva ~love{kega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Konvencija o ~lovekovih pravicah v zvezi z biomedicino) in Dodatnega protokola o prepovedi kloniranja ~love{kih bitij h Konvenciji o varstvu ~lovekovih pravic in dostojanstva ~love{kega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine /MVCPB/, Ur. list RS -MP 17/98).
16. Mil~inski, J.: Medicinska etika in deontologija, DU, LJ 1982.
17. Pontifical Academy for life: Prospects for Xenotransplantation: Scientific aspects and ethical considerations, Rim 2002.
18. Hagelin, J.: Public opinion surveys about xenotransplantation, Xenotransplantation, Volume 11, Issue 6, str. 551 - November 2004.
19. Guiding principles on human organ transplantation. Lancet, 1991; 337: 1470. Debato o tem glej tudi v: -Council of the Transplantation Society: Commercialization in transplantation: the problems and some guidelines for practice. Lancet, 1985; 2: 715, and, Transplantation, 1986; 41: 1; -Zaontz, L.: The national organ transplantation act. Bull. Am. Coll. Surg., 1985; 70: 18;-First International Congress on Transplantation in Developing Countries. Transplant Proc., 1992; 24: 2087-2126; -Sheil, R.: The Transplantation Society Bulletin, 1994; 2: 22; -Sheil, R.: The Transplantation Society Bulletin, 1995; 3: 3.
20. The Gallup Organization, Inc., “The American Public’s Attitudes Toward Organ Donation and Transplantation,” conducted for The Partnership for Organ Donation, Boston, MA, February, 1993.
52_______________________________________________________________________________________Zdrav Var 2006; 45: 52-56
ABECEDNO KAZALO PO AVTORJIH Zdravstveno varstvo 2005
BILBAN Marjan:
1. Analiza zdravstvenega stanja pilotov, usmerjena v
telesno aktivnost kot dejavnik prepre~evanja tveganja
za bolezni srca in o‘ilja
2005; 44 (3): 140-50                                        (IZ^)
BO[NJAK Ksenija:
1. ER@EN Ivan, - , UR[I^ Simona: Kadmi in svinec v ‘ivilih rastlinskega izvora, pridelanih na obmo~ju Teharij in Medloga (mo Celje) – kazalca onesna‘enosti okolja 2005; 44 (2): 85-92                                          (IZ^)
BO@ANI] Vinko:
1.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, - , DERMOTA Ur{ka, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003 2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
2.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, - , GRMEK KO[NIK Irena, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003 2005; 44 (2): 80-4                                            (IZ^)
CAR Josip:
1. [VAB Igor, PETEK [TER Marija, KERSNIK Janko,
@IV^EC KALAN Gordana, - : Prese~na {tudija o delu
zdravnikov splo{ne medicine v Sloveniji
2005; 44 (4): 183-92                                        (IZ^)
2.KERSNIK Janko, - , [VAB Igor: Management of chronic low back pain in family practice / Obravnava kroni~ne bole~ine v kri‘u v dru‘inski medicini 2005; 44 (4): 193-98                                        (IZ^)
^EBA[EK-TRAVNIK Zdenka:
1. Raba, zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi / Psychoactive substance use, abuse and dependence 2005; 44 (3): 99-108                                           (U)
2. JERI^EK Helena, - , DERNOV[EK Mojca Zvezdana: Patolo{ko hazardiranje na Slovenskem: anketiranje psihiatrov 2005; 44 (3): 127-33                                        (IZ^)
DE MAESENEER Jan:
1, Primary health care in a European perspectiven / Primarno zdravstveno varstvo iz evropske perspektive 2005; 44 (4): 169-72                                           (U)
DERMOTA Ur{ka:
1. [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, - , SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003 2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
DERNOV[EK Mojca Zvezdana:
1. JERI^EK Helena, ^EBA[EK-TRAVNIK Zdenka,  -
Patolo{ko hazardiranje na Slovenskem: anketiranje
psihiatrov
2005; 44 (3): 127-33                                        (IZ^)
DROBNE Manca:
1. LOVRE^I^ Mercedes, LOVRE^I^ Barbara, - :
Ekstazi: zdravstvena (ne){kodljivost
2005; 44 (3): 134-9                                         (PZ^)
ER@EN Ivan:
1. - . JANET Evgen: Svinec v krvi tri leta starih otrok, ki ‘ivijo na obmo~ju Zgornje in Spodnje Me‘i{ke doline 2005; 44 (1): 18-25                                          (IZ^)
2.  - , BO[NJAK Ksenija, UR[I^ Simona: Kadmi in svinec v ‘ivilih rastlinskega izvora, pridelanih na obmo~ju Teharij in Medloga (mo Celje) – kazalca onesna‘enosti okolja 2005; 44 (2): 85-92                                          (IZ^)
FRANKO-KANCLER Tatjana:
1. [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, - , BO@ANI] Vinko, DERMOTA Ur{ka, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003 2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
2.  RIBI^ Helena, [TRUMBELJ Iztok, - , @OHAR ^RETNIK Tja{a, SARJANOVI] Ljudmila, GRMEK KO[NIK Irena, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003 2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
Abecedno kazalo po avtorjih - Zdravstveno varstvo 2005
53
3. [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, - , BO@ANI] Vinko, GRMEK KO[NIK Irena, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003 2005; 44 (2): 80-4                                            (IZ^)
FRAS Zlatko:
1. LAIN[^AK Mitja, - , ZALETEL KRAGELJ Lijana:
Slovenija v gibanju z zdravo prehrano
2005; 44 (1): 10.17                                          (IZ^)
GRMEK KO[NIK Irena:
1.  RIBI^ Helena, [TRUMBELJ Iztok, FRANKO-KANCLER Tatjana, @OHAR ^RETNIK Tja{a, SARJANOVI] Ljudmila, - , KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003
2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
2.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, - ,SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003
2005; 44 (2): 80-4                                            (IZ^)
HANOV Tatjana:
1. MILAVEC KAPUN Marija, - , JAHAR Meta, KUTIN Polona, SELKO Simona, PERNEK Romana, STANTI^-PAVLINI^ Mirjana: Poro~ilo o poteku javne tribune patrona‘na slu‘ba po meri uporabnikov, Ljubljana, 2. 6. 2005 2005; 44 (4): 232-4                                             (O)
HARLANDER Tatjana:
1.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, DERMOTA Ur{ka, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, - , Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003
2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
2.  RIBI^ Helena, [TRUMBELJ Iztok, FRANKO-KANCLER Tatjana, @OHAR ^RETNIK Tja{a, SARJANOVI] Ljudmila, GRMEK KO[NIK Irena, KAV^I^ Martina, - , Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003 2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
3.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, GRMEK KO[NIK
Irena, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, - : Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003 2005; 44 (2): 80-4                                            (IZ^)
HO^EVAR GROM Ada:
1. Prepre~evanje malarije pri potnikih
2005; 44 (2): 93-7                                          (PZ^)
HOYER Silvestra:
1. Zdravstvena vzgoja in dojenje
2005; 44 (1): 35-40                                         (PZ^)
HRYNIEWICZ Waleria:
1. Surveillance of antimicrobial resistance - key points / Spremljanje odpornosti bakterij - klju~ne ugotovitve 2005; 44 (2): 55.-60                                            (U)
ILJA@ Rade:
1. - , KERSNIK Janko, RO@ENBERGER Matja‚: Uporaba ra~unalni{ke tehnologije med zdravniki v slovenskem osnovnem zdravstvu - pilotska {tudija 2005; 44 (4): 206-14                                        (IZ^)
JAHAR Meta:
1. MILAVEC KAPUN Marija, HANOV Tatjana, - , KUTIN Polona, SELKO Simona, PERNEK Romana, STANTI^-PAVLINI^ Mirjana: Poro~ilo o poteku javne tribune Patrona‚na slu‚ba po meri uporabnikov, Ljubljana, 2. 6. 2005 2005; 44 (4): 232-4                                             (O)
JANET Evgen:
1. ER@EN Ivan, - : Svinec v krvi tri leta starih otrok, ki ‚ivijo na obmo~ju Zgornje in Spodnje Me‚i{ke doline 2005; 44 (1): 18-25                                          (IZ^)
JERI^EK Helena:
1. - , ^EBA[EK-TRAVNIK Zdenka, DERNOV[EK
Mojca Zvezdana: Patolo{ko  hazardiranje  na
Slovenskem: anketiranje psihiatrov
2005; 44 (3): 127-33                                        (IZ^)
KASTELIC Andrej:
1. - , KOSTNAPFEL RIHTAR Tatja: Ob desetletnici organiziranega zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog v Republiki Sloveniji / Ten years of organised drug addiction treatment in the Republic of Slovenia 2005; 44 (3): 109-12                                           (U)
KAV^I^ Martina:
1. [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, DERMOTA Ur{ka,
54
Zdrav Var 2006; 45
SARJANOVI] Ljudmila, - , HARLANDER Tatjana: Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003 2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
2.  RIBI^ Helena, [TRUMBELJ Iztok, FRANKO-KANCLER Tatjana, @OHAR ^RETNIK Tja{a, SARJANOVI] Ljudmila, GRMEK KO[NIK Irena, - , HARLANDER Tatjana: Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003
2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
3.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, GRMEK KO[NIK Irena, SARJANOVI] Ljudmila, - , HARLANDER Tatjana: Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003
2005; 44 (2): 80-4                                            (IZ^)
KERSNIK Janko:
1. [VAB Igor, PETEK [TER Marija, - , @IV^EC KALAN Gordana, CAR Josip: Prese~na {tudija o delu zdravnikov splo{ne medicine v Sloveniji
2005; 44 (4): 183-92                                        (IZ^)
2. - , CAR Josip, [VAB Igor: Management of chronic low back pain in family practice / Obravnava kroni~ne bole~ine v kri‚u v dru‚inski medicini
2005; 44 (4): 193-98                                        (IZ^)
3 ILJA@ Rade, - , RO@ENBERGER Matja‘: Uporaba ra~unalni{ke tehnologije med zdravniki v slovenskem osnovnem zdravstvu - pilotska {tudija 2005; 44 (4): 206-14                                        (IZ^)
KORO[EC Simon:
1. PREVOLNIK-RUPEL Valentina, MARU[I^ Dorjan, -: Kakovost ‘ivljenja ~lanov koronarnega dru{tva 2005; 44 (3): 151-60                                        (IZ^)
KOSTNAPFEL RIHTAR Tatja:
1. KASTELIC Andrej, - : Ob desetletnici organiziranega
zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog v Republiki
Sloveniji / Ten years of organised drug addiction
treatment in the Republic of Slovenia
2005; 44 (3): 109-12                                           (U)
KUTIN Polona:
1. MILAVEC KAPUN Marija, HANOV Tatjana, JAHAR Meta, - , SELKO Simona, PERNEK Romana, STANTI^-PAVLINI^ Mirjana: Poro~ilo o poteku javne tribune
Patrona‘na slu‘ba po meri uporabnikov, Ljubljana, 2.
6. 2005
2005; 44 (4): 232-4                                             (O)
LAIN[^AK Mitja:
1. - , FRAS Zlatko, ZALETEL KRAGELJ Lijana:
Slovenija v gibanju z zdravo prehrano
2005; 44 (1): 10.17                                          (IZ^)
LAZDANE Gunta :
1. Reproductive health in Europe and globally /
Reproduktivno zdravje v Evropi in v svetu
2005; 44 (1): 1-4                                                 (U)
LOVRE^I^ Barbara:
1. LOVRE^I^ Mercedes, - , DROBNE Manca: Ekstazi:
zdravstvena (ne){kodljivost
2005; 44 (3): 134-9                                         (PZ^)
LOVRE^I^ Mercedes:
1.  Nacionalni informacijski sistem za prepovedane droge v Sloveniji in sodelovanje z Evropsko unijo / Slovene national information system of illicit drugs, and its co-operation with the European Union 2005; 44 (3): 117-26                                           (U)
2. - , LOVRE^I^ Barbara, DROBNE Manca: Ekstazi: zdravstvena (ne){kodljivost 2005; 44 (3): 134-9                                         (PZ^)
MARU[I^ Dorjan:
1. PREVOLNIK-RUPEL Valentina, - , KORO[EC Simon: Kakovost ‘ivljenja ~lanov koronarnega dru{tva 2005; 44 (3): 151-60                                        (IZ^)
2. STARC Radovan, - , STARC Sa{a :Vpliv telesne dejavnosti na zdravje in nenadno smrt 2005; 44 (4): 223-230                                      (IZ^)
MIHOLI^ Petru{a:
1. Bibliometrijska analiza ~lankov in citatov revije
Zdravstveno varstvo: 1992-2003
2005; 44 (1): 26-34                                          (IZ^)
MILAVEC KAPUN Marija:
1. - , HANOV Tatjana, JAHAR Meta, KUTIN Polona, SELKO Simona, PERNEK Romana, STANTI^-PAVLINI^ Mirjana: Poro~ilo o poteku javne tribune patrona‘na slu‘ba po meri uporabnikov, Ljubljana, 2. 6. 2005 2005; 44 (4): 232-4                                             (O)
Abecedno   kazalo po avtorjih - Zdravstveno varstvo 2005
55
NOVAK-ANTOLI^ @iva:
1. Ob Svetovnem dnevu zdravja 2005 “Vsaka mati in
otrok sta pomembna”
2005; 44 (1): 5-9                                                 (U)
PAHOR Majda
1. ZGAGA Ana - : Staranje v o~eh {tudentov
zdravstvene nege
2005; 44 (4): 215-22                                        (IZ^)
PERNEK Romana:
1. MILAVEC KAPUN Marija, HANOV Tatjana, JAHAR Meta, KUTIN Polona, SELKO Simona, - , STANTI^-PAVLINI^ Mirjana: Poro~ilo o poteku javne tribune Patrona‘na slu‘ba po meri uporabnikov, Ljubljana, 2. 6. 2005 2005; 44 (4): 232-4                                             (O)
PETEK [TER Marija:
1. [VAB Igor, - , KERSNIK Janko, @IV^EC KALAN
Gordana, CAR Josip: Prese~na {tudija o delu zdravnikov
splo{ne medicine v Sloveniji
2005; 44 (4): 183-92                                        (IZ^)
PREMIK Marjan:
Razvoj zdravstvene zakonodaje, veljaven za obmo~je
Slovenije, do druge svetovne vojne
2005; 44 (1): 41-49                                         (PZ^)
PREVOLNIK-RUPEL Valentina:
1. - , MARU[I^ Dorjan, KORO[EC Simon:Kakovost
‘ivljenja ~lanov koronarnega dru{tva
2005; 44 (3): 151-60                                        (IZ^)
REBOL-ZADRAVEC Mojca:
1. Analiza napotitev zdravnika splo{ne medicine v ~asu
specializacije
2005; 44 (4): 199-205                                      (IZ^)
RIBI^ Helena:
1. Ali lahko obvladamo odpornost bakterij? 2005; 44 (2): 61-8                                               (U)
2. [TRUMBELJ Iztok, - , FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, DERMOTA Ur{ka, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003
2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
3. - [TRUMBELJ Iztok, FRANKO-KANCLER Tatjana, @OHAR ^RETNIK Tja{a, SARJANOVI] Ljudmila,
GRMEK   KO[NIK   Irena,   KAV^I^   Martina, HARLANDER Tatjana: Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003 2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
4. [TRUMBELJ Iztok, - , FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, GRMEK KO[NIK Irena, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003 2005; 44 (2): 80-4                                            (IZ^)
RIFEL Janez:
1. Kvalitativna analiza {tudentskih dru‘inskih poro~il
2005; 44 (3): 1161-8                                        (IZ^)
RO@ENBERGER Matja‘:
1. ILJA@ Rade, KERSNIK Janko : Uporaba ra~unalni{ke
tehnologije med zdravniki v slovenskem osnovnem
zdravstvu - pilotska {tudija
2005; 44 (4): 206-14                                        (IZ^)
SARJANOVI] Ljudmila:
1.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, DERMOTA Ur{ka, - , KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003
2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
2.  RIBI^ Helena, [TRUMBELJ Iztok, FRANKO-KANCLER Tatjana, @OHAR ^RETNIK Tja{a, - , GRMEK KO[NIK Irena KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003 2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
3.  [TRUMBELJ Iztok, RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, GRMEK KO[NIK Irena, - , KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003
SELKO Simona:
1. MILAVEC KAPUN Marija, HANOV Tatjana, JAHAR Meta, KUTIN Polona, - , PERNEK Romana, STANTI^-PAVLINI^ Mirjana: Poro~ilo o poteku javne tribune Patrona‚na slu‚ba po meri uporabnikov, Ljubljana, 2. 6. 2005 2005; 44 (4): 232-4                                             (O)
56
Zdrav Var 2006; 45
SIMON Sue:
1. HIV issues in Southeast Europe: a critical time for
action / HIV issues in Southeast Europe: a critical time
for action
2005; 44 (3): 113-16                                           (U)
STANTI^-PAVLINI^ Mirjana:
1. MILAVEC KAPUN Marija, HANOV Tatjana, JAHAR Meta, KUTIN Polona, SELKO Simona, PERNEK Romana, - : Poro~ilo o poteku javne tribune Patrona‘na slu‘ba po meri uporabnikov, Ljubljana, 2. 6. 2005 2005; 44 (4): 232-4                                             (O)
STARC Radovan:
1. - , MARU[I^ Dorjan, STARC Sa{a :Vpliv telesne
dejavnosti na zdravje in nenadno smrt
2005; 44 (4): 223-230                                      (IZ^)
STARC Sa{a:
STARC Radovan, MARU[I^ Dorjan, - :Vpliv telesne
dejavnosti na zdravje in nenadno smrt
2005; 44 (4): 223-230                                      (IZ^)
[TRUMBELJ Iztok:
1. - , RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, DERMOTA Ur{ka, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Streptococcus pyogenes - porast odpornosti izolatov iz dihal leta 2003 2005; 44 (2): 69-73                                          (IZ^)
2. RIBI^ Helena, - , FRANKO-KANCLER Tatjana, @OHAR ^RETNIK Tja{a, SARJANOVI] Ljudmila, GRMEK KO[NIK Irena, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003 2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
3. - , RIBI^ Helena, FRANKO-KANCLER Tatjana, BO@ANI] Vinko, GRMEK KO[NIK Irena, SARJANOVI] Ljudmila, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Odpornost izolatov Streptococcus pneumoniae iz dihal v letu 2003 2005; 44 (2): 80-4                                            (IZ^)
[VAB Igor:
1. - , Janko Kersnik, Darinka Klan~ar:Zdravstveni dom:
relikt preteklosti ali vizija prihodnosti / Health centre: a
relict from the past or a vision of the future
2005; 44 (4): 173-82                                           (U)
2. -, PETEK [TER Marija, KERSNIK Janko, @IV^EC KALAN Gordana, CAR Josip: Prese~na {tudija o delu zdravnikov splo{ne medicine v Sloveniji
2005; 44 (4): 183-92                                        (IZ^)
3. KERSNIK Janko, CAR Josip ,- Management of chronic low back pain in family practice / Obravnava kroni~ne bole~ine v kri‘u v dru‘inski medicini 2005; 44 (4): 193-98                                        (IZ^)
UR[I^ Simona:
1. ER@EN Ivan, BO[NJAK Ksenija, - : Kadmi in svinec v ‘ivilih rastlinskega izvora, pridelanih na obmo~ju Teharij in Medloga (mo Celje) – kazalca onesna‘enosti okolja 2005; 44 (2): 85-92                                          (IZ^)
ZALETEL KRAGELJ Lijana:
1. LAIN[^AK Mitja, FRAS Zlatko, - : Slovenija v gibanju
z zdravo prehrano
2005; 44 (1): 10.17                                          (IZ^)
ZGAGA Ana.
1. - , PAHOR Majda: Staranje v o~eh {tudentov
zdravstvene nege
2005; 44 (4): 215-22                                        (IZ^)
@IV^EC KALAN Gordana:
1. [VAB Igor, PETEK [TER Marija, KERSNIK Janko ,
- , CAR Josip: Prese~na {tudija o delu zdravnikov
splo{ne medicine v Sloveniji
2005; 44 (4): 183-92                                        (IZ^)
@OHAR ^RETNIK Tja{a:
1. RIBI^ Helena, [TRUMBELJ Iztok, FRANKO-KANCLER Tatjana, - , SARJANOVI] Ljudmila, GRMEK KO[NIK Irena, KAV^I^ Martina, HARLANDER Tatjana: Nacionalno spremljanje odpornosti pri sevih Haemophilus influenzae iz dihal v Sloveniji v letu 2003 2005; 44 (2):74-9                                             (IZ^)
Opomba: ^rke v oklepaju za {tevilkami pomenijo eno od naslednjih rubrik:
Izvirni znanstveni ~lanki                                  (IZ^)
Uvodnik, Uvodni ~lanki                                    (U)
Izvirni znanstveni ~lanki                                  (IZ^)
Pregledni znanstveni ~lanki                             (PZ^)
Pismo uredni{tvu                                            (PU)
Zdravstvena kultura                                        (ZK)
Ostalo                                                             (O)
Gradivo je zbrala in uredila Marija Bahun.
57
OBVESTILA
popravek
V prejšnji številki (Zdrav Var 2005; 44: 4) je prišlo do tehničnih napak pri dveh člankih.
1. V članku Staranje v očeh študentov zdravstvene nege manjka na str. 220, v tabeli 2 levi stolpec, zgornja vrstica s tekstom Zdravje/Health.
2. Pri članku Vpliv telesne dejavnosti na zdravje in nenadno smrt
str. 223 v Izvlečku je tekst pravilno zapisan »navodil za varno telesno dejavnost.«
str. 224, desni stolpec, Tabela 1, 7. vrstica: pravilno zapisano je »catecholamine stimulation«
str. 224, desni stolpec, Tabela 1, 27. vrstica: pravilno zapisano »- Masa eritrocitov in krvni volumen / RBC
mass blood volume«
str. 224, desni stolpec, Tabela 1, 44. vrstica: pravilno zapisano »- Toleranca za stres / Stress tolerance
str. 225, levi stolpec, 1. podpoglavje, 3. vrstica: je tekst pravilno zapisan »med telesno dejavnostjo, ali
znotraj 6 ur po telesni dejavnosti«
str. 225, levi stolpec, 2. podpoglavje, 28. vrstica: pravilno »idiopatska hipertrofija«
str. 225, levi stolpec, 3. podpoglavje, 3. vrstica: je tekst pravilno zapisan »vsemi rekreativnimi panogami«
str. 225, desni stolpec, 3. podpoglavje, 7. vrstica: črta se besedi »se NS«
str. 225, desni stolpec, 3. podpoglavje, 7. vrstica: je tekst pravilno zapisan »17 do 26-krat večje«
str. 226, desni stolpec, 3. podpoglavje, 4. vrstica:   je tekst pravilno zapisan »sistolični tlak za 1,6-krat,
diastolični tlak za 1,1-krat«
str. 226, desni stolpec, 4. podpoglavje, 2. vrstica: je tekst pravilno zapisan »dejavnost«
str. 227, levi stolpec, 2. odstavek, 5. vrstica: pravilno »Med dejavnike, ki«
str. 227, desni stolpec, 2. podpoglavje, 7. vrstica: pravilno »bolezen in sistemski lupus«
str. 228, desni stolpec, 1. podpoglavje, 13. vrstica: pravilno »pogostnost«
str. 228, desni stolpec, 1.podpoglavje, 29. vrstica: pravilno »170 utripov/min, 65 %«
str. 229, levi stolpec, 5. vrstica: je tekst pravilno zapisan »dejavnost.«
str. 229, levi stolpec, Zaključki, 16. vrstica: pravilno »omedlevica) je pred«
str. 230, levi stolpec, Referenca št. 34: pravilno »2004«
Za napake se iskreno opravičujemo!
Uredništvo
Spoštovana ga. Miholič!
Žal je zopet obveljalo staro pravilo, da se pri preveliki količini dela in pri kratkih rokih pojavljajo tudi napake, kot se je to zgodilo tudi pri vaši reviji Zdravstveno varstvo.
Iskreno se opravičujemo in upamo da ne bo prišlo do okrnjenega sodelovanja med uredništvom omenjene revije in tehničnim oblikovanjem v tiskarni Littera pieta.
Littera pieta, d.o.o.
Medvode, 20. 2. 2006
58
Zdrav Var 2006; 45
NAROČILNICA
G Komplet knjig - broširana izdaja
Zupanič - Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1918 - 1945) in NJEGOV
UTEMELJITELJ DR. IVO PIRC
Zupanič- Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1945 - 1992) in VLOGA DR. BOJANA
PIRCA (knjiga bo izšla v prvi polovici leta 2006)
po ceni 11.000,00 SIT (cena vključuje DDV in poštnino)
G Knjiga - broširana izdaja
Zupanič - Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1918 - 1945) in NJEGOV
UTEMELJITELJ DR. IVO PIRC
po ceni 6.000,00 SIT (cena vključuje DDV in poštnino)
G Knjiga - broširana izdaja
Zupanič- Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1945 - 1992) in VLOGA DR. BOJANA
PIRCA (knjiga bo izšla v prvi polovici leta 2006)
po ceni 6.000,00 SIT (cena vključuje DDV in poštnino)
G Komplet knjig - trda izdaja
Zupanič - Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1918 - 1945) in NJEGOV
UTEMELJITELJ DR. IVO PIRC
Zupanič- Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1945 - 1992) in VLOGA DR. BOJANA
PIRCA (knjiga bo izšla v prvi polovici leta 2006)
po ceni 15.000,00 SIT (cena vključuje DDV in poštnino)
G Knjiga - trda izdaja
Zupanič - Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1918 - 1945) in NJEGOV
UTEMELJITELJ DR. IVO PIRC
po ceni 8.500,00 SIT (cena vključuje DDV in poštnino)
G Knjiga - trda izdaja
Zupanič- Slavec Z.: RAZVOJ SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA (1945 - 1992) in VLOGA DR. BOJANA
PIRCA (knjiga bo izšla v prvi polovici leta 2006)
po ceni 8.500,00 SIT (cena vključuje DDV in poštnino)
Ime in priimek / delovna organizacija......................................................................................................
Davčna številka:...............................................            Davčni zavezanec:       ]da       ]]ne
Ulica, kraj, poštna številka.......................................................................................................................
Ime in priimek kontaktne osebe................................................................................................................
Datum:                                                                                        Podpis in žig ustanove:
Naro~ilnico po{ljite na naslov:
In{titut za varovanje zdravja RS, Slu‘ba za zalo‘ni{tvo, dokumentacijsko in arhivsko gradivo, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, po faksu na {t.: 01 244 15 17
59
03        IZŠLA JE
MEDNARODNA KLASIFIKACIJA BOLEZNI, 2. izdaja
Spo{tovani,
Druga slovenska knji‘na izdaja desete revizije Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statisti~ne namene (MKB-10, 1. knjiga Pregledni seznam in 2. knjiga Navodila, IVZ 2005) ima za osnovo slovensko besedilo prve izdaje MKB-10 (IVZ 1995), ki je bilo prevod izvirnika Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), izdanega leta 1992. Dodatno vsebuje vse posodobitve, ki jih je SZO sprejela v letih od 1996 do 2003, in tudi novosti iz uvodnih in spremnih besedil druge knji‘ne izdaje izvirnika.
Druga slovenska izdaja MKB-10 tako vsebinsko ustreza drugi izdaji izvirnika ICD-10 (WHO 2004), dodatno pa so vklju~ene tudi posodobitve iz leta 2003, ki sicer {e niso vklju~ene v drugo izdajo originala in so namenjene za uporabo od leta 2006 dalje. SZO sproti posodablja deseto revizijo klasifikacije. Zato lahko najdemo manj{e razlike med verzijami originalne klasifikacije, dostopnimi na razli~nih medijih (knjiga, elektronski medij, verzija na spletnem naslovu).
Vabimo Vas, da ~im prej naro~ite svoj izvod MKB-10.
In{titut za varovanje zdravja RS
NAROČILNICA
Naro~am(o) ............. izv. MKB-10, 2. izd., po ceni 15.000,00 SIT (cena vklju~uje DDV)
Ime in priimek (delovna organizacija): .................................................................................................................
Ulica, kraj, poštna številka:...............................................................................................................................
Davčna številka:...............................................                 Davčni zavezanec:       ]da       ]ne
Ime in priimek kontaktne osebe:.........................................................................................................................
Datum:                                                                               Podpis in žig ustanove:
Naro~ilnico po{ljite na naslov: In{titut za varovanje zdravja RS, Slu‘ba za zalo‘ni{tvo, dokumentacijska in arhivska gradiva, Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana, ali po faksu na {t.: 01 244 15 17.
NAVODILA SODELAVCEM REVIJE ZDRAVSTVENO VARSTVO
Navodila so v skladu z Uniform Requirements for Manuscripts Submitted to Biomedical Journals. Popolna navodila so
objavljena v N Engl J Med 1997; 336: 309-15 in v Ann Intern Med 1997; 126: 36-47.
Uredni{tvo sprejema v obdelavo samo ~lanke, ki {e niso bili in ne bodo objavljeni drugje. Dele ~lanka, ki so povzeti po drugi
literaturi (predvsem slike in tabele), mora spremljati dovoljenje avtorja in zalo‘nika prispevka, da dovoli na{i reviji reprodukcijo.
Pri znanstvenih in strokovnih prispevkih morajo biti naslov, izvle~ek, klju~ne besede, tabele in podpisi k tabelam in slikam
prevedeni v angle{~ino.
^e prispevek obravnava raziskave na ljudeh, mora biti iz besedila razvidno, da so bile raziskave opravljene v skladu z
na~eli Helsin{ko-Tokijske deklaracije.
^e delo obravnava poskuse na ‘ivalih, mora biti iz besedila razvidno, da so bili opravljeni v skladu z eti~nimi na~eli.
Avtorji, ki so v objavo poslano raziskovalno delo opravili s pomo~jo nekega podjetja, naj to navedejo v spremnem pismu.
Tipkopis
Prispevke po{ljite na naslov uredni{tva: In{titut za varovanje zdravja, Zdravstveno varstvo, Trubarjeva 2, SI 1000 Ljubljana. Po{ljite 3 kopije tipkanega besedila z razli~ico na disketi in originalne slike. Besedila naj bodo napisana z urejevalnikom Word for Windows. Prispevek naj bo natisnjen na belem pisarni{kem papirju z dvojnim razmikom. Robovi naj bodo {iroki najmanj 25 mm. Znanstveni ~lanki naj imajo naslednja poglavja: uvod, metode, rezultati, razpravljanje in zaklju~ek. Ostale oblike ~lankov in pregledni ~lanki so lahko zasnovani druga~e, vendar naj bo razdelitev na poglavja in podpoglavja jasno razvidna iz velikosti ~rk naslovov. Poglavja in podpoglavja naj bodo {tevil~ena dekadno po standardu SIST ISO 2145 in SIST ISO 690 (npr. 1, 1.1, 1.1.1 itd.). Prispevku naj bo prilo‘eno spremno pismo, ki ga morajo podpisati vsi avtorji. Vsebuje naj izjavo, da ~lanek {e ni bil objavljen ali poslan v objavo kak{ni drugi reviji (to ne velja za izvle~ke in poro~ila s strokovnih sre~anj), da so prispevek prebrali in se z njim strinjajo vsi avtorji. Naveden naj bo odgovorni avtor (s polnim naslovom, telefonsko {tevilko in elektronskim naslovom), ki bo skrbel za komunikacijo z uredni{tvom in ostalimi avtorji.
Naslovna stran
Obsega naj slovenski in angle{ki naslov ~lanka. Naslov naj bo kratek in natan~en, opisen in ne trdilen (povedi v naslovih
niso dopustne). Navedena naj bodo imena piscev z natan~nimi akademskimi in strokovnimi naslovi ter popoln naslov
ustanove, in{tituta ali klinike, kjer je delo nastalo. Avtorji morajo izpolnjevati pogoje za avtorstvo. Prispevati morajo k zasnovi
in oblikovanju oz. analizi in interpretaciji podatkov, ~lanek morajo intelektualno zasnovati oz. ga kriti~no pregledati, strinjati
se morajo s kon~no razli~ico ~lanka. Samo zbiranje podatkov ne zadostuje za avtorstvo.
Izvle~ek in klju~ne besede
Druga stran naj obsega izvle~ek v sloven{~ini in angle{~ini. Izvle~ek znanstvenega ~lanka naj bo strukturiran in naj ne bo
dalj{i od 250 besed, izvle~ki ostalih ~lankov naj bodo nestrukturirani in naj ne presegajo 150 besed. Izvle~ek naj vsebinsko
povzema in ne le na{teva bistvene vsebine dela. Izogibajte se kraticam in okraj{avam. Napisan naj bo v 3. osebi. Kadar je
prispevek napisan v angle{kem jeziku, bo izvle~ek objavljen v slovenskem jeziku.
Izvle~ek znanstvenega ~lanka naj povzema namen dela, osnovne metode, glavne izsledke in njihovo statisti~no pomembnost
ter poglavitne sklepe. Navedenih naj bo 3-10 klju~nih besed, ki nam bodo v pomo~ pri indeksiranju. Uporabljajte izraze iz
MeSH - Medical Subject Headings, ki jih navaja Index Medicus. Praviloma naj bo izvle~ek oblikovan v enem odstavku,
izjemoma v ve~ih. Kategorijo prispevka naj predlaga avtor, kon~no odlo~itev pa sprejme urednik na osnovi predloga
recenzenta.
Reference
Vsako navajanje trditev ali dognanj drugih morate podpreti z referenco. Reference naj bodo v besedilu navedene po vrstnem redu, tako kot se pojavljajo. Referenca naj bo navedena na koncu citirane trditve. Reference v besedilu, slikah in tabelah navedite v oklepaju z arabskimi {tevilkami. Reference, ki se pojavljajo samo v tabelah ali slikah, naj bodo o{tevil~ene tako, kot se bodo pojavile v besedilu. Kot referenc ne navajajte izvle~kov in osebnih dogovorov (slednje je lahko navedeno v besedilu). Seznam citirane literature dodajte na koncu prispevka. Literaturo citirajte po prilo`enih navodilih, ki so v skladu s tistimi, ki jih uporablja ameri{ka National Library of Medicine v Index Medicus. Imena revij kraj{ajte tako, kot dolo~a Index Medicus (popoln seznam na naslovu URL: http://www.nlm.nih.gov).
Navedite imena vseh avtorjev, v primeru, da je avtorjev {est ali ve~, navedite prvih {est avtorjev in dodajte et al. Primeri za citiranje literature:
primer za knjigo:
1.   Premik M. Uvod v epidemiologijo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1998.
2.   Mahy BWJ. A dictionary of virology (2nd ed.). San Diego, Academic Press, 1997.
primer za poglavje iz knjige:
3.   Urlep F. Razvoj osnovnega zdravstva v Sloveniji zadnjih 130 let. In: [vab I, Rotar-Pavli~ D, editors. Dru`inska medicina, Ljubljana, Zdru`enje zdravnikov dru`inske medicine, 2002: 18-27.
4.   Goldberg BW. Population-based health care. In: Taylor RB, editor. Family medicine. 5th ed. New York: Springer, 1999: 32-6.
primer za ~lanek iz revije:
5.   Barry HC, Hickner J, Ebell MH, Ettenhofer T. A randomized controlled trial of telephone management of suspected urinary tract infections in women. J Fam Pract 2001; 50: 589-94.
primer za ~lanek iz revije, kjer avtor ni znan:
6.   Anon. Early drinking said to increase alcoholism risk. Globe 1998; 2: 8-10.
primer za ~lanek iz revije, kjer je avtor organizacija:
7.   Women’s Concerns Study Group. Raising concerns about family history of breast cancer in primary care consultations: prospective, population based study. BMJ 2001; 322: 27-8.
primer za ~lanek iz suplementa revije z volumnom, s {tevilko:
8.   Shen HM, Zhang QF. Risk assessment of nickel carcinogenicity and occupational lung cancer. Environ Health Perspect 1994; 102 Suppl 2: 275-82.
9.   Payne DK, Sullivan MD, Massie MJ. Women’s psychological reactions to breast cancer. Semin Oncol 1996; 23 (1 Suppl 2): 89-97.
primer za ~lanek iz zbornika referatov:
10. Sugden K. et al. Suicides and non-suicidal deaths in Slovenia: Molecular genetic investigation. In: 9th European Symposium on Suicide and Suicidal Behaviour. Warwick : University of Oxford, 2002: 76.
primer za magistrske naloge, doktorske disertacije in Pre{ernove nagrade:
11. Bartol T. Vrednotenje biotehni{kih informacij o rastlinskih drogah v dostopnih virih v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, 1998.
primer za elektronske vire:
12. Mendels P. Textbook publishers extend lessons online. Pridobljeno 23.9.1999 s spletne strani: http://www.nytimes.com/ library/tech/99/09.
Tabele
Naj bodo natipkane v besedilu prispevka na mestu, kamor sodijo. Tabelo naj sestavljajo vrstice in stolpci, ki se sekajo v poljih. Tabele o{tevil~ite po vrstnem redu, vsaka tabela mora biti citirana v besedilu. Tabela naj bo opremljena s kratkim naslovom. Pojasnjene naj bodo vse kratice, okraj{ave in nestandardne enote, ki se pojavljajo v tabeli.
Slike
Morajo biti profesionalno izdelane. Pri pripravi slik upo{tevajte, da gre za ~rno-beli tisk. Slikovno gradivo naj bo pripravljeno:
•     ~rno-belo (ne v barvah!);
•     brez polnih povr{in, namesto tega je treba izbrati {rafure (~e gre za stolpce, t. i. tortice ali zemljevide);
•     v linijskih grafih naj se posamezne linije prav tako lo~ijo med seboj z razli~nim ~rtkanjem ali razli~nim ozna~evanjem (s trikotniki, z zvezdicami...), ne pa z barvo;
•     v grafih naj bo ozadje belo (tj. brez ozadja).
^rke, {tevilke ali simboli na sliki morajo biti jasni, enotni in dovolj veliki, da so berljivi tudi na pomanj{ani sliki. Ro~no ali na pisalni stroj izpisano besedilo v sliki je nedopustno. Oddajte originale slik oz. fotografije. Prosimo, da slik ne skenirate sami. Na zadnji strani fotografije naj bo napisana zaporedna {tevilka fotografije, ime pisca in naslov ~lanka, v dvomljivih primerih naj bo ozna~eno, kaj na sliki je zgoraj oz. spodaj. Slike, narisane v ra~unalni{kih programih, naj bodo posnete v originalnem programu na disketi. Fotografije iz rentgenogranov in diapozitivov naj priskrbi avtor sam. Vsaka slika mora biti navedena v besedilu. Besedilo k sliki naj vsebuje naslov slike in potrebno razlago vsebine. Slika naj bo razumljiva tudi brez branja ostalega besedila. Pojasniti morate vse okraj{ave s slike. Uporaba okraj{av v besedilu k sliki je nedopustna. Besedila k slikam naj bodo napisana na mestu pojavljanja v besedilu. Fotografijam, na katerih se lahko prepozna identiteta bolnika, prilo‘ite pisno dovoljenje bolnika.
Merske enote
naj bodo v skladu z mednarodnim sistemom enot (SI).
Kraticam in okraj{avam
se izogibajte, izjema so mednarodno veljavne oznake merskih enot. V naslovih in izvle~ku naj ne bo kratic. Na mestu, kjer se kratica prvi~ pojavi v besedilu, naj bo izraz, ki ga nadome{~a, polno izpisan, v nadaljnjem besedilu uporabljano kratico navajajte v oklepaju.
Uredni{ko delo
Prispelo gradivo daje uredni{tvo v strokovno recenzijo in jezikovno lekturo. Po kon~anem uredni{kem delu vrnemo prispevek
avtorju, da popravke odobri in upo{teva. Popravljeni ~istopis vrne v uredni{tvo. Med redakcijskim postopkom je zagotovljena
tajnost vsebine prispevka. Avtor dobi v pogled tudi prve, t. i. krta~ne odtise, vendar na tej stopnji upo{tevamo samo {e
popravke tiskovnih napak. Krta~ne odtise je treba vrniti v treh dneh, sicer menimo, da avtor nima pripomb.
Za objavo prispevka prenese avtor avtorske pravice na In{titut za varovanje zdravja Republike Slovenije kot izdajatelja
revije. Kr{enje avtorskih in drugih sorodnih pravic je kaznivo.
Prispevkov ne honoriramo. Avtor dobi le izvod revije, v kateri je objavljen njegov ~lanek. Rokopisov, slik in disket ne
vra~amo.
INSTRUCTIONS TO THE AUTHORS OF THE SLOVENIAN JOURNAL OF PUBLIC HEALTH
Instructions are in accordance with the Uniform Requirements for Manuscripts Submitted to Biomedical Journals. Complete instructions are published in N Engl J Med 1997; 336: 309-15 and in Ann Intern Med 1997; 126: 36-47.
Editorial board accepts only articles, that have not been and will not be published elsewhere. Parts of the article, summarized
after other sources (especially illustrations and tables) should include the author’s and publisher’s permission to reproduct
them in our Journal. If the contribution deals with experiments on humans it should be evident from the text that the
experiments were in accordance with the ethical standards of the Helsinki-Tokio Declaration.
When the work deals with experiments on animals it should be evident from the text that they were performed in accordance
with the ethical principles.
Authors whose submitted research work was performed with the support of a company, should indicate this in the
accompanying letter.
Manuscript
Send the manuscripts to the editorial address: Zdravstveno varstvo, In{titut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, SI 1000 Ljubljana. Send 3 copies of typed or printed text with a copy in electronic form (on a disk) and original illustrations. Manuscripts should be written in Word for Windows word processor.
Contribution should be typed or printed on white bond paper and double-spaced with margins of at least 25 mm. Scientific articles should be divided into following headings: Introduction, Methods, Results, Discussion and Conclusions. Other types of articles and review articles can be designed differently, but the division in headings and subheadings should be clearly evident from the size of characters in the titles. Headings and subheadings should be numbered decadally by standard SIST ISO 2145 and SIST ISO 690 (e. g. 1, 1.1, 1.1.1 etc.). Manuscript should be accompanied by an accompanying letter signed by all authors. It should include the statement that the article has not yet been published or sent for publication to some other journal (this is not required for abstracts and reports from professional meetings), and that the manuscript has been read and approved by all the authors. Name, address, telephone number and e-mail address of the responsible author, who will be responsible for communication with the editors and other authors should be cited.
Title page
The title page should carry the Slovene and English title of the article, which should be short and concise, descriptive and not affirmative (statements are not allowed in the title). Names of authors with concise academic and professional degrees and full address of the department, institution or clinic where the work has been performed should be cited. Authors be should qualified for authorship. They should contribute to the conception and design resp. analysis and interpretation of data, they should intelectualy draft resp. revise the article critically and approve the final version of the contribution. The collecting of data solely does not justify the authorship.
Abstract and Key Words
The second page should carry the abstract in Slovene and English. The abstract of the scientific article should be structured and of no more than 250 words, the abstracts of other articles should be unstructured and of no more than 150 words. The abstract should summarize the content and not only enumerate the essential parts of the work. Avoid abbreviations. Abstract should be written in third person. When the paper is written in English language, the abstract will be published in Slovene. The abstract of a scientific article should state the purpose of the investigation, basic procedures, main findings together with their statistical significance, and principal conclusions. 3 - 10 key words should be cited for the purpose of indexing. Terms from the MeSH - Medical Subject Headings listed in Index Medicus should be used. The abstract should normally be written in one paragraph, only exceptionally in several. The author should propose the cathegory of the article, but the final decision is adopted by the editor on the base of the suggestion of the professional reviewer.
References
Each mentioning of statements or findings by other authors should be supported by reference. References should be numbered consecutively in the same order in which they appear in the text. Reference should be cited at the end of the cited statement. References in text, illustrations and tables should be indicated by Arabic numerals in parentheses. References, cited only in tables or illustrations should be numbered in the same sequence as they will appear in the text. Avoid using abstracts and personal communications as references (the latter can be cited in the text). The list of the cited literature should be added at the end of the contribution. Literature should be cited according to the enclosed instructions that are in accordance with those used by U. S. National Library of Medicine in Index Medicus. The titles of journals should be abbreviated according to the style used in Index Medicus (complete list on the URL address:http://www.nlm.nih.gov). List the names of all authors, if there are six authors or more, list first six authors than add et al. Examples for literature citation:
example for a book:
1.   Premik M. Uvod v epidemiologijo. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1998.
2.   Mahy BWJ. A dictionary of virology (2nd ed.). San Diego, Academic Press, 1997.
example for the chapter in a book:
3.   Urlep F. Razvoj osnovnega zdravstva v Sloveniji zadnjih 130 let. In: [vab I, Rotar-Pavli~ D, editors. Dru‘inska medicina, Ljubljana, Zdru‘enje zdravnikov dru‘inske medicine, 2002: 18-27.
4.   Goldberg BW. Population-based health care. In: Taylor RB, editor. Family medicine. 5th ed. New York: Springer, 1999: 32-6.
example for the article in a journal:
5.   Barry HC, Hickner J, Ebell MH, Ettenhofer T. A randomized controlled trial of telephone management of suspected urinary tract infections in women. J Fam Pract 2001; 50: 589-94.
example for the article in journal with no author given:
6.   Anon. Early drinking said to increase alcoholism risk. Globe 1998; 2: 8-10.
example for the article in journal with organization as author:
7.   Women’s Concerns Study Group. Raising concerns about family history of breast cancer in primary care consultations: prospective, population based study. BMJ 2001; 322: 27-8.
example for the article from journal volume with supplement, with number:
8.   Shen HM, Zhang QF. Risk assessment of nickel carcinogenicity and occupational lung cancer. Environ Health Perspect 1994; 102 Suppl 2: 275-82.
9.   Payne DK, Sullivan MD, Massie MJ. Women’s psychological reactions to breast cancer. Semin Oncol 1996; 23 (1 Suppl 2): 89-97.
example for the article from collection of scientific papers:
10. Sugden K. et al. Suicides and non-suicidal deaths in Slovenia: Molecular genetic investigation. In: 9th European Symposium on Suicide and Suicidal Behaviour. Warwick : University of Oxford, 2002: 76.
example for master theses, doctor theses and Pre{eren awards:
11. Bartol T. Vrednotenje biotehni{kih informacij o rastlinskih drogah v dostopnih virih v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, 1998.
example for electronic sources:
12. Mendels P. Textbook publishers extend lessons online. Pridobljeno 23.9.1999 s spletne strani: http://www.nytimes.com/ library/tech/99/09.
Tables
Type or print on the place in the text where they belong. Tables should be composed by lines and columns which intersect in fields. Number tables consecutively. Each table should be cited in the text and supplied with a brief title. Explain all the abbreviations and non-standard units in the table.
Illustrations
Illustrations should be professionally drawn. When preparing the illustrations consider the black-and-white print. Illustration material should be prepared:
•     In black-and-white (not in color!);
•     Surfaces should have no tone-fills, hatchings should be chosen instead (in case of bar-charts, so called pie-charts or maps);
•    In linear graphs the individual lines sjould also be separated by various kinds of hatching or by different markers (triangles, asterisks…), but not by color;
•     Graphs should have white background (i. e. without background).
Letters, numbers or symbols should be clear, even and of sufficient size to be still legible on a reduced illustration. Freehand or typewritten lettering in the illustration is unacceptable. Submit original drawings resp. photographs. You are requested not to scan the illustrations by yourself. On the back of the photograph the consecutive number of photograph, author’s name and the title of article should be written, and in unclear cases the top resp. the bottom should be indicated. Figures, drawn in computer programmes should be copied in original programme (software) on a disk. Photographs of X-ray films and slides should be provided by author himself. Each figure should be cited in the text.
Accompanying text to the illustration should contain its title and the necessary explanation of its content. Illustration should be intelligible also without reading the article. All the abbreviations from the figure should be explained. The use of abbreviations in the accompanying text to the illustration is unacceptable. Accompanying texts to illustrations should be written in the place of their appearing in the text. If the identity of the patient can be recognized on the photograph, a written permission of the patient for its reproduction should be submitted.
Units of Measurement
Should be in accordance with International System of Units (SI).
Abbreviations
Avoid abbreviations, with the exception of internationally valid signs for units of measurement. Avoid abbreviations in the title and abstract. The full term for which an abbreviation stands should precede its first use in the text, abbreviation used in further text should be cited in parentheses.
Editorial work
The received material is submitted by the editorial board to professional reviewer and reader (language editor). After this editorial procedure, the contribution is sent to the author for approval and consideration of corrections. The final copy is than again submitted to the editorial board. During the editorial procedure, the secrecy of the contribution content is guaranteed. Author receives in consideration also the first print, but at this stage corrigenda (printing errors) only are to be considered. Proofreadings should be returned in three days, otherwise it is considered that the author has no remarks. When the manuscript is accepted for publication, the author assigns copyright ownership of the material to the Institute of Public Health of the Republic of Slovenia as the publisher. Any violation of the copyright will be legally persecuted. Contributions are not remunerated. The author receives one copy of the issue in which the article is published. Manuscripts, illustrations and disks will not be returned.
BELEŽKE