m gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr Tećaj XIII. Ljubljani sredo augusta 1855. List Ozir na letošnjo letino po svetu y Se veliko bolje pa bo skerbel gospodar za izrejo zdravega in moćnega češpljevega drevja, će s[gaiz kmetovavcem, temuč vsacemu, kteremu je ředí iz peská, ker to je izreja kakor jo natora terja kaj mar za občni blagor, bo menda všeč, da zvé: To je gotovo, da tako drevesice naredi močnejše ko Ne k'ako kaže letošnje leto v mnogoverstnih pridelkih, m to zvediti jim bo toliko ljubši, ker se je slišalo od renine, in iz teh izvira močno in zdravo drevo. Dosihmal se napravljajo sadišca ali vertne sole hudih povodinj po nekteríh krajih, od hude toče po za jabelka, hruške, češnje itd., vin zatega voljo imamo druzih, kakor tudi od pozebljene ozimine tu in tam. Da •3b»j« muij^ «iv^o«, ^ « ^ j««* iavuu vse to bo nekterim barantačem in špekulantom ve- tako začnemo s češpljevim drevjem, da tudi liko skerbi prizadjalo, da bi utegnilo živeža primanj- Ja sad spravimo na bolje. Češpljeve sadišča pa na| VVUUJV od tega sadja bolje drevesa. Cas je da ravno kovati, je gotovo, ker je znano, kakošne dobre duše bojo v dobri zemlji in v globoko prekopani ; v njih naj so žep JV mx^m JV ^»»"V , špekulanti in kako iz serca skerbé za svoj ostanejo mlade reč za pavec debele; sicer naj se gleda na to y da so že precej moćne, nam da __i t/v j/uT ti/ uputit j oitti iiuj gii^u« na iu ^ ua Povodinj in toča ste hude za tistega, kterega za- lepo ravno rastejo in da veršič (krono) še le naredé denete, sploh pa ne podražite cene. Pozebla je ozi mina po već krajih Europe, posebno rež, al ker je precej visoko. Skušnje uće, da mlado češpljevo drevje mina po vec Krajin iLurope, poseouo rez, ai ucr je «v*,, ««»«v je v vřeme pozneje vgodno bilo, se je precej spet popra- sadiscih precej močno izrastlo, se po presadbi bolje vila tako, da le rež so mogli tam pa tam podorati. južnih deželah Europe se je rezj^ veliko severnih pa le srednjo mero. letošnje leto skor povsod prav dobro. přidělalo, v Za pšenico je bilo Ogeršica in drugi zimski oljnati sadeži so le tù in tam pozebli večidel pa je pridelk posebno na Ogerskem tako obi len berž ko ne še. y y da je cena tega olja že nekoliko padla in da bo « V -W v • . • v « Jaro žito, jecmen m oves, se je obneslo po celi Europi posebno dobro, le na bolj pešeni zemlji je oves zavolj spomladanske suše bolj redek bil. — Krompir ne more lepši biti kakor je; cvetel je letos tako kakor pred letom 1845, in cvetje je nastavilo precej semena, ki le tù in tam odpada. Od krompirjeve bolezni ni dosihmal skoraj nič slišati. Če ostane vreme gorko in suho, in če ne bo pogosto ma deževalo in na to spet sonce sijalo, smemo upati da letos ne bo tište kuge, ktera ježe toliko škodo na y pravila po svetu. Turšica y je spomladi zavolj pomanjkanja gorkote in dežja slabo kazala, se je po pravila, daje veselje. — Hmelj stojí večidel po vsih deželah lepo, posebno lepo pa na notrajnem Áustri janském ; na Angležkem pričakujejo posebno dobre le tine. Fi ž o la se bo přidělalo na kupe. (Konec sledí.) Od češpljevega drevja 9 njegov slabi stan5 vzroki tega in kako jih odverniti (Konec.) Da se bo cešplja dobro sponašala, naj se ravná takole : Iz češpljevega drevesa naj se ne terpí noben postransk izrastek; skerbno naj se berž odpravi y ker je le skodljivec svoji materi. Kdor že noče tacih izrastkov zavreči, naj jih přesadí, če imajo že svoje korenine, v y močno, globoko prekopano zemljo 5 m po tem ravná ž njimi, kakor se sicer ravná z mladim drevjem v sadiščih (verínih šolah). Na to vižo zgodaj ločeni od maternega drevesa, bojo pognali več in bolj moćnih korenin, bojo sami za-se rastli, se krepkeje zrašali in za presajenje bodo bolj pripravni. sponasa, — da lepo ravne in šibke drevesa hitreje rastejo, in da se drevje z visokejim verhuncom ne poškoduje tako lahko. Nismo pa zastonj rekli, naj se češpljam izbere dobra zemlja in naj se skerbno obdeluje. Drevo toliko veselejše raste, kolikor bolje je bilo oskerbovano v mladosti. Kakor je z živaljo, tako je tudi z rastli njem. Ce je bilo mlado živinče zanemarjeno, ne bo — posebno dobrega iz njega, čeravno je po zneje pridno gleštano bilo. Ni res, da drevje, ki je izperva v preslabi zemlji, potem cversto raste, ako pride v dobro. Kar je zamorjeno izzačetka, bo medio Iz pre nikdar nič ostalo vse žive dní. To sem stokrát skusil. slabe zemlje v dobro presajene mlade drevesa se niso nikdar tako dobro obnašale kakor une , ki sem jih ž njimi přesadil iz dobre zemlje, čeravno sem oboje enako oskerboval. V slabi zemlji zamorjenemu mla serkajo re demu drevju se skerćijo vše žiliće v se; po tacih skerćenih žilah pa se ne mo tudi v do jim vse to potem divne soke rejo pretakati soki, in će bro zemljo in dobivajo dosti živeža pomaga, če ga ne morejo v se spraviti! Da pa je treba na češpljevo drevje skerbno paziti, ko je že iz sadišća presajeno bilo vsak sam lahko spozná. Pri presajevanji jè gledati na pripravno lego kraja in pripravno zemljo, kamor se ima cešplja presaditi: obojemu strežfe bolj nizek kraj, — potem na to, da je jama, kamor se y da se večkrat presadi, prostorna, široka, zemlja od koplj e in pognoji, blja in mnogoverstnega merčesa, ki mu škoduje. drevo maha otre Marsikdo misli, Bog vé y kaj je ? ako zem Ijo okoli drevesa poverh enmalo okoplje! To pa ni dosti y zato 5 ker tù so le debele korenine 5 te pa nimajo z izrejo drevesa nič opraviti. Naj bolje se prileže drevesu, ako zemljo bolj na globoko na stem mestu zrahljamo in pognojimo, kjer so tište ko renine, ktere v zemljo segajo 5 te so prave p o pijavke in serkajo će koreninice redi drevo. 5 po kterih se r. 250 slovstvinih zadevah. Prošn ja. Je&anaš slovnik, ki se ravno izdeluje, istinit imenik ilahte Ozir po svetu 0 Prenasana pečenka ali zakaj vcasih vladarji resnice in svakovsčine važno potreben. Podamo castitim bravcem ,,Novic" v v m « * v Dr. Lee naj sledeci rodovnik xlahte in svakovscine v pregled s prošnjo, da v njem ktero » ne zvedó. zđravnik rusovskega kneza Voroncova je dal ? nam blagovoljno na znanje daj o , ako najdejo ime prav ni, kako da je prav. To %vediti pa želimo ne le %% naših pokraj in, temuč tudi od naših častitih sosedov Slovencov. lani bukve na svetio, v kterih popisuje poslednje dní cara Ale ksandra in perve cara Nikolaj » in v kterih „Potemkinovim n " enako prigodbo pripoveduje, rekoč 10. 11. 12. 15. 23. 24. Slovenski rodovnik žlahte in svakovščine. ali t t 1. Moj p r e d d ed, 2. Njegova žena, m oj a pred bab oče po oćetu namatanim vašem Ko je car Aleksander leta 1821 vojaške sela v Krimi obiskaval, je šel v hišo vsacega seljaka in povsod je na rajmal na mizi dobro kosilice za družino pri pra > ali t mati po ocetu. 3. Moj preddeda pervi sin 9 moj ded ali t po#očetu. 4. Mojega preddeda drugi sin, 5. Mojega preddeda hći, moja s 6. Mojega deda žena, moja bab očetu. moj sta t t tara in na vsaki pečenega mlađega prešička. S carom je šel knez Volhonski, ga od hiše do hiše spremljaje. Knezu se oče to čudno zdí, da ravno povsod nahajata pečenega pre- utegne kakošna sleparija r. Pre- sicka, in si je berž misiil, da to biti 9 ki jo je ubogim seljakom veleval njih poglava teta, ali strina, pričati se tega odreže knez skrivaj, ko car iz hiše gré ali stara mati po prešićku rep in ga vtakne v žep. Ko prideta v > je bil ze spet pečen prešiček na mizi pa b drugo hišo rez repa f j 7. Mojega deda pervi sin, moj oce « moje zene tast, Na to reče knez caru: „prešiček ta je star znanec u njenega brata in njene sestre svaker , in ko ga car vpraša, kaj hoče s tem reci, potegne odrezani rep 8. Mojega deda drugi sin > moj t > moje zene > nje iz zepa in ga mu pokaze Iz tega je bilo očitno, da se nega brata in njene sestre devir je edini pečeni prešiček urno prenašal iz hiše v hišo 9 9. Mojega deda hči > ja teta ali strina, moje zene, da bi bil cesar misiil, Bog vé kako dobro da gré seljakom njenega brata in njene sestre devirina Mojega strica žena, m njegovim oj 99 99 19 99 sin 9 moj i strina tričnek Lahko si vsak misli pravično nejevoljo cesarja hči 13. Mojega stricnika 14. , moja s žena, moj t v • tri čnikinj Novičar iz austrijanskih krajev » 99 J9 99 sin hči 9 j moj moj tričničnek t lz Gradca 3. aug. M. v j? 99 Moj 99 99 99 sin hči i 16. Moje stricine moz ÉÊM m 18. 19. 10. 21. , moj moj moji stricnjek. tričničnek t • * • * tete mož, moj tetnjek ali strinjek , moj teternek, ali tetnek. Štajarski stanovi so name nili na svoje stroške popolno realno šolo osnovati. Ce sar so njih predlog poterdili in zaukazali vse tako pospešiti da bode rečna šola že prihodnje šolsko leto 1855 6 popolna, namreč s tremi razredi nižja realka, s tremi razredi pa ktera ima samostalna biti in čisto ločena od tište 9 V • 9 99 99 sm hči moj tet 9 ali tet 22. Mojega teternika žena, moja teternikinj 99 99 n 99 sm hči » m oj tetri čnik visja nižje realne šole, ktera je v Gradcu z normalno šolo zdražena, in ima le dva razreda. Stališka realna šola (staa-dische Realschule) ima tudi svojo podporno družtvo, ktero pridne učence, ki svojo siromaštvo skažejo, podpira deloma moj tet 25. Moje teterine mož, moj teternjek 26. „ „ sin, moj tetričnek 27. 99 19 99 99 sin hči s potřebními večidel dragimi knjigami, deloma pa tudi z mesečnim darilom v dnarji. — Ker v Gradec precej prid-nih Slovencov v naše šole pride, ki od te podpore nič ne moj tet vejo 28. Mojega oceta perva zena, moja mati, moje zene 9 naj jim to „Novice" vediti dajo. 9 tašča, njenega brata in njene sestre svakinja Od Drave 30. julija. Že lani mesca oktobra se 29. Moje matere pervi mož 9 OJ ó č e m , mojih otrok očúh 30. Mojega očeta druga zena, moja macoh sana mati. 9 ali pi 9 31. Moje macohe drugi mož, moj macuh. 32. Mojega očma sin, moj popoli, ali nepristni brat mojega očeta pasterk. 33. Mojega očma hči, moja pop o li ali nepristna sestra mojega očeta pasterkinja. 34. Moje mačohe sin po mojem očetu, moj po po li ali » je v „Novícah" omenjalo, da se slovenska strau se-kovske škodje bode na predlog preuzvišenega solnogra-škega metropolita z labudsko škofijo zedinila, in da slovenska stran Štajera bode za-se škofijo dobila, ktera se v predlogu metropolita in v dotičnih uradnih pismih visokega namestništva in vladařstva poznamlja kot „windisches Bis-thum". Povedano je tudi bilo v „Novícah*, da se marburško mesto posebno za škofov sedež poganja in da je v ta na- men ponudilo 30.000 fl. srebra, in da je duhovništvo slovenske straní sekovske škoíije potlpisalo prinesek z 10,000 . srebra. Skoro bo leto in dan od une dobe, in vendar nepristni brat. ali 35. Moje mačohe hči po mojem očetu, moja po poli nepristna sestra. 36. Moje žene oče, moj tast, mojega brata in moje sestre svaker. 37. Moje žene mati, moja tašča, mojega brata in moje sestre svakernja. 38. Moje žene brat, moj devir ali svaker. 39. „ „ sestra, moja devirina ali svakernja. 40. Mojega devira ali svakra žena, moja devirnja 9 9 ali svekernja, moje žene svaknja. 41. Moje devirine mož, moj de vir nje k ali svekernjek, moje žene svak. 42. Mojega devira in moje devirine otroci, moji devir- niki ali svekerniki, moje žene bratranci ali sesterniki. (Konec sledí.) . se nič pravega ne vémo kako in kaj (novica v „Novícah", da Maribor bo sedež škoíije, je bila prehitrena). Nekteri pravijo, da je metropolitov pretilog že visoka vlada sv. očeta papežů v Rim poslala, in da je svitli kardinal knez Svar-cenberg, ko je slednjikrat v Rimu bil, se za vresničenje tega predloga na vso moč poganjal, in tudi srečno privo-ljenje papeževo zadobil; drugi spet govorijo, da še visoka vlada ni v Rim poslala tega predloga in da težko kaj iz tega združenja bode, ker se ločenji sekovski stolni kapitel zlo zoperstavlja. Ali je kaj na slednji pravlici resničnega, ne vémo, pa toliko hočemo svojim bravcem oznaniti, kolikor gotovega vémo o tej zadevi. Že mesca maja t. 1. je přišel ukaz na slavno mar- 9 naj v mestih Marburgu, Ptuji bursko okrajno predseduistvo in v Celji poiše dostojno poslopje za škofov sedež. V ta namen je marburški okrožni inženir v imenovanih mestih 251 pregleda! poslopja za rezidencijo prilične, in osnove visoki se ravno natiskaje; vladi předložil. Dalje je přišel ukaz, naj slavno okrajno natis slovensko sveto pismo kterega Dalje predsednistvo prostovoljno prineske od vsih strani popise in pravi: „Ljubljana! ti nisi sicer v stanu kazati dragocenih visoki vladi naznani. V ta namen je za blagor svojega okraja zaklado v, vendar pa mnogo znamenitih starín. — ne krasnih se bo bojè kmal začel itd., vsega tega priča vès vneti gosp. okrozni predsednik V. Ricel razposlal pro- palac, vendar pa prijaznih poslopij. Kmalo bos ogledal, kar ima v sebi. ne bos se pa mogel nagledati, kar ima . .uv « • - ------- * ~ ------. "»» * ouui , uo u un au jja mugci uagicunu , ivai um prostovoljno darovali prineske v dnarji ali pa v blagu okoli sebe. Iz Ljubljane je šio mnogo slavnih mož vsa ktere se Krajna s ponosom glas na vse okrožne oblasti, farne cerkve in duhovnistvo, naj za zidanje skofovega poslopja. Kolikor smo zvedili iz ver- čega stanu po svetu, jetnih izvirov, se obilni prineski podpisujejo, in sicer mar- ozira. V Ljubljani pa še živé visoko častěni in visoke ča burško mesto daruje 30.000 fl., ptujsko mesto je obiju- stí vredni možje". Po tein govori od svitlega našega kneza bilo, ako škofov sedež pride v Ptuje, 20.000 fl. srebra, in in škofa in jih z zasluženo hvalo povzdiguje; od njih přeje posebne možé odbralo, kteri so šli svetlega kneza in stopi na krajnsko duhovstvo in pové, kako so mu ga škof škofa lavantinskega prosit, naj bi blagovolili svoj sedež v sami hvalili; hvali bogoslovce naše in napravo Ijubljanskega Ptuji imeti. Ravno s takošno prošnjo namerja ptujsko me- seminišča in omeni še s posebno pohvalo mojstersko petje • m m m V « . « • • • ▼ t i « -_ sto pred obličje presvetlega cesarja in preuzvisenega sol- bogoslovcov. Potem pride na Alojzjeviše in ne more pre nograškega metropolita stopiti. hvaliti osnove njegove, ravno tako tudi družbe mladih ro- Pa ne samo omenjeni mesti, temoc tudi občine podpi- kodelcov. Ko je vse te duhovne naprave s kratkimi pa sujejo obilno v ta namen. Po blagem prizadevanji marbur- krepkimi čerticami opisal, gré iz mesta na Radeckov grad skega okrožnega glavarja gosp. A. Wutta so obćine mar- in na Rožnik (Rosenbach), in tu popisuje s tako gorečo —--- ------C? - O-----J-- O---I ----— " ^»W VMWUMMVM J * IAI tU pU piUUj W U «MI1V Ç^UI W burškega okrožja podpisale 40.000 fl. srebra, v ptujskem besedo ogled po zelenih livadah ljubljanske okolice do mo politiškem okrožji pa se je podpiaalo 24 000 fl. srebra. Tudi gočnih snežnikov, da člověku, ki je svojega kraja navajen, lesa, opek, kamenja so obljubile soseske darovati in po- se le oči odprè, da se zavé domaćih naravnih krasot in trebno vožnjo opraviti. Edeu edin kmet iz ruške fare je lepotij, ki jih pa ni cenil po vrednosti. „Da! v Ljubljani obljubil 50.000 opek dati in do Marburga spraviti. Kako se diha sapa prostosti in čistosti — sklepa gosp. Rajcevic daritve v drugih okrožjih slovenskega Štajera napredujejo, svoj popis nam ni znano, ali že te novice bodo razveselile naše ro duša člověka se odpira tu naj milejšemu ia mirnemu veselju. Narava je tù razlila vse svoje naj lepše jake. Ker tedaj deržavnih dnarjev ne bode treba visoki zaklade. Če bi ti malar podal v podobi krasno okolico to z vladi izlagati, smemo upati, da Njih veličanstvo bode se veličanskimi snežniki opasano, pri Bogu! da bi mislil, da na prošnjo vsikdar zvestih Slovencov ozerlo, in pri sv. očetu podoba ta je le izmislik umetnika. In vendar bi bila podoba papežů predlog solnograškega metropolita podpiralo. Ker ta le posnetek prave žive narave, ki se člověku tù pred je visoki metropolit za potrebno spoznal ločenje slovenske oči stavi. Dosti sveta sem že obhodil, pa v versto naj lep- strani sekovske škofije, in tudi slovensko ljudstvo to po- ših krajev moram postaviti to panoramo, ki se je razpro-trebo živo spozna in z obilnimi prineski očitoje, se smemo ' stirala očém mojim ali iz grada Radeckovega (Tivoli po se ločenje bode skoro zgodilo, in da sv. oče resnici) ali iz grada ljubljauskega ali iz mičnega Rožnika". nadjati, da papež bodo tudi Slovencem blagor kanoniških postav vži da mora pastir jezik svojih ovčic vati dali, ktere velijo » razumeti. iz Ljubljane. Pervi dan tega mesca so se zaperle sole ljubljanske za dva mesca velikih šolskih praznikov. Število učencov in učenk tistih šol, ktere so svoj stan v lz Ljubljane. Iz častitljivih rok smo za omembo v letopisih ali pa po perjohih na svitlo dale, je zneslo preteklo leto skupaj 2319, namreč gimnazijalnih učencov učencov na realnih šolah 196, na normalnih Ako našem listu přejeli majhno laško knjižico , ki min na Ljubljano spisal kaplan milostljivega goriškega jo je v spo 434 5 gosp Grega Rajcevic mesca junija, ko je ob šolah učencov 853, učenk v nunskih šolah 836. nadškofa, posvečenji onega višjega duhovnega pastirja več dní tukaj doštevamo k tem še gosp. bogoslovce, potem učence živi prebival. Vès spis je tako poln hvale Ijubljanskega mesta, nozdravilske šole, učence kupčijske šole in učence v ne- okolice njegove in krajnskega naroda, da ga po pravici deljski šoli, smémo vse šole skupaj, razun predmestnih, na 2700 šteti, ki so prejemali nauk v različnih ljubljanskih zamoremo „hvalno pesem Krajne" imenovati, in da nam mo rebiti zavoljo tega kdo očitati utegne, da ga damo v do šolah. Po navadi bomo še kaj povedali iz letopisov 9 ki mačem listu na znanje. Pa naj nam tega nihče ne zameri. P přejeli od gimnazijalnih in realnih sol Iju Saj tudi ne molčimo in pred svetom ne zakrivamo, če imamo bljanskih, pa tudi od gimnazijalnih šol novomeških. kakošno napčn ost svojih rojakov odkriti; zakaj bi ne po- V letopisu gimnazijalnih šol nahajamo spis gosp. vedali tadi hvale, ako pride iz ust ptujega, nepristran- Prof- dr. Reichel-a o koru Sofoklevega Filokteta (uber den Chor des Sophokleischen Philoktet) in potem skèga tnožá. Po občnem premišljevanji člověka in veličastva vére, s s o Is ke nazuanila od gosp. vodja Nečáseka. Učencov kterim častiti gosp. pisatelj svoj spis začenja in v kterem je bilo v teh šolah, kakor smo že gori rekli, 434 razodeva živo fantazijo in nadušeno 9 ia&uucva aivu lauia&iju iu uauuscuu SerCe, prestopi V p0- * » ^^^ » , —w w«w. , ~ —----- pis Krajnca, kterega takole popisuje: „Krajnec je močne učiteljev predpisanih naukov je bilo z vodjem vred 15, ra med temi 371 Slovencov, 58 Nemcov, 3 Horvatje in 2 Laha 7 in lepe postave, delaven, varčen, pobožeo, preprost. Ce dovoljnih 13 naukov (staroslovensine nismo našli letos ravno mu ni neznan nemški jezik in nemškó slovstvo, je med temi) pa je učilo 12 učiteljev. V šolskem letu 1854 vendar vnet za svoj jezik, ljabi svojo domovino in živí po je bilo 18 učencov, ki so se podvergli preskušnjam cisti in prosti veri svojih očakov. Slava in veselje svoje zrelosti, za prestop v vseučilišče ugodnih spo domovine sta mu lastna slava iolastno veselje, zato ponosno znano. Imenovani so nazadnje v letopisu tem učenci iz ©pominja ptujca na možake, ki jih svet častí in ki so Krajnci vsih 8 razredov, ki so bili letos s š o Is k i mi dařili ob- bili. Omika Krajnca je sicer iz nemškega vzeta, vendar tudi darovani, potem tišti, ki so se tem naj bolj približali omikaniKrajnec ne pozablja maternega slovenskega jezika, in za temi množica tistih, ki so se dobro obnesli za cesar se lahko prepričaš tudi pri gospodi, ktera v pogovorih molčani so malopridni. 5 rada mesa domaće stavke in domaće pregovore v nemščino ïadi so ti mnoge v slovenskem jeziku natisnjene bukve, krasni slovnik, ki dva zlo razširjena slovenska časnika > * „Reminiscenza di Lubiana ogna scene della vita re-ligiosa delF abbate Gregorio Rajcevich" je naslov te knji- , ki je iztis listov 152 in 153 teržaškega laškega časnika Osserv. triestino". žice » Letopis realnih šol se začenja s kratkim z emlj o-pisjem krajnske dežele, ki so ga spisali častiti gosp. vodja M. Peternel. Reci moramo, da prav z veseljem smo brali ta marljivo osnovani in lepo izpeljani popis naše domovine, kteri ni le podačen tudi iz obertnijskega ozira za učence in vsacega domaćega, temuč tudi za ptujce in zemljopisce sploh, kteri še zdaj, na priliko, od Loke v 252 svojih popisih ne vejo vec povedati, kakor starokopitno „Lak Ka m no Gorico bo iz Ljubljane bolozen preskočila! Iq eine nahrhafte (!!) Stadt in Oberkraiuu. Prav je > da prav hada je tam, kjer je revsine dosti. V y) Triest. Zeit.« se kronoviue aastrijanske popisujejo na vec straní, da popisi neki gosp. T. prosi Teržačane, naj se milostno ozrejo na pridejo v več rok, in da se tako počasi tudi podačijo nekteri Kamnogoričane, s kterimi v železnini veliko kupčujejo in ki so zdaj v tolikanj večji nadlogi, ker so fažine zavolj bo- vredniki tako imenovanih „velikih" časnikov dunajskih > ki Ljubljano se zmiraj stavijo na Koroško, Dravo na lezni jenjale delati. Naj revnemu kraju od mnogih Krajnsko itd. Naj tedaj častiti gosp. vodja nicesa druzega ne strani došla prav obilna pomoč! Ravno slišimo velike hvale mislijo, kakor da prihodnje leto doženejo zanimivi popis v vredno novíco, da gosp. dr. LovreToman, rojen Kamno- ravno tem letopisu, kterega letos zavolj obširnosti niso mo- goričan, se je, berž ko je slišal od revšine svojih rojakov, gli končati. Gotovo bojo vsim vstregli, ker od več straní spravil na pot in osebno nabiral milodare za nje, in da je 1 ~ ~....... " ~ Namesto nedavnej razredih ljubljanske realne šole je bilo zapisanih 196, med umerlega gosp. Fr. Šerkota je za zastopnika vživav- cov služnih pravic c. k. ministerstvo iz volilo gosp. M a- smo slisali hvalo omenjenega popisa. Učencov v vsih 3 v Ljubljani hitro nabral blizo 300 fl. 28 Nemcov, 13 Láhov, kterimi po rodu 145 Slovencov, 9 Horvatov in 1 Čeh. Na koocu letopisa so imenovani ti ja Dolenca, posestnika v Vipavj. učenci vsih razredov po versti svoje pridnosti in obnase; v tem pa se loči ta imenik od unega gimnazijalnih sol, da se v njem tadi tisti učenci nahajajo, ki so se slabo ob- nesli. Ali bi ne brio prav, ker menda to tudi ni predpisano ■ ■ ■ 9 da bi se ti izpušali? Ne zavolj malopridnih fantov, kteri večidel tako nimajo nič častiljubja, ampak zavoljo stari-š e v, kterim nekteri pripisujejo slabi napredek otrok v sramoto. Malopridni učenci so že s tem dostojno kaznovani da se njih ime očitno ne imenuje. Če že pri tako imenovanih „klasistih" morajo 9 „cvajarji" in „drajarji u imenovaoi biti 9 bi utegnilo prav biti, ua bi se razloček délai med temi in med realisti. Tudi od letopisa c. k. gimnazija v Novem mesti ki ga je letos pervikrat na svitlo dal ondašnji začasni vodja častiti g. P. Engelbert Knific, moram kaj po- > vedati. Dobra misel gosp. izdatelja je bila, da je letopis ta začel s popisom začetka Novega mesta in ondašnjega gimnazija, v kterem ob kratkem popisuje deloma iz ustnih sporočil, deloma po Valvazorji in druzih pisateljih, kako je město to vstalo in s posebnimi pravicami Rudolfa IV., nadvojvoda austrijanskega leta 1365 blago-darjeno, po kterem je tudi ime Rudolphswerth (Ru- dolfovo mesto) dobilo , in se po mnenji nekterih še le v Novo mesto prekerstilo, ko je leta 1580 do tai pogo-relo. Gimnazi s 6 razredi je dovolila Novomeščanom presv. cesarica Marija Terezi ja leta 1746, in frančiškani, kterim je gospá Lizabeta Černomeljska že v letu 1472 samostan tukaj osnovala, so bili od nekdaj učitelji v vsih no-vomeških šolah. S pripomočjo milostljivega Ijublj. kneza in škofa Wolfa in domoljubnih Novomeščanov in druzih do- brotnikov se je po dovoljenji vis. ministerstva leta 1854 napravil gimnazi z 8 razredi, tako, da leta 1854 se je ustanovil 7., letos pa 8. razred; vse nauke so oskerbovali gosp P frančiškani, izmed kterih sta dva gospoda Bernard Vovk in P. Ladisl : P Hro v at dve leti na Du- gimnazijalni osnov naji bila in preskušnje za učilo po tako dobro prestala, da sta letos že za učitelja poterjena bila. stare Gosp. Hrovat se je s posebno marljivostjo tudi vdal učencom razlagal. Šte ktero je letos kot prostovoljen nauk učencov je bilo konec leto snjega leta 102, in sicer v 1. letu 40, v drugem 13 tretjem 9, v četertem in petem po 8, v šestem 9, v sed mem 7, v osmém 8 gosp. v vodja Sklenemo pa to oznauilo s prošnjo naj dobrotniki in prijatli v J ce imajo kaj rudníu (Mineralien), konhilij, živalskih prépara x i t V m ■ » m * m tov y . pticev in kar sploh v rudninst tlinst ali t sega bi jih premoznemu gimnazija ? darovali novomeškemu, še malo lz Ljubljane. Kolera pri nas, hvala Bogu se zmi Nekdajoi deželni poglavar krajnski, baron Jožef Weingarten, dosluženi dvorni kanelar na Dunaji, je umerl, 70 let star. Novičar iz raznih krajev Očitno srečkanje obligaci zemljišne odveze se bo začelo 30. aprila (mal. travna)' prihodnjega leta in se bo ponavljalo skozi 40 let vsacega polleta, namreč: 30. aprila in 31. oktobra. Srečkane obligacije se bojo, ako jib je lastnik poprej napovedal, po celi imenovavni vrednosti nazaj plačevale; će so pa bile izsrečkane brez poprejšne na-povedbe, se bo po 5 od 100 čez imeoovavno vrednost za premijo doplačalo. Za srečkaoje mesca aprila se morajo obligacije vselej napovedati do 31. oktobra, za srečkanje mesca oktobra pa do 30. aprila. Kdor nazaj plaćanje obligacije napové, se s tem odpové prémii po 5 od 100; napoved se ne more več preklicati; enkrat napovedane, pa ne izsrečkane obligacije veljajo za drugikrat; srečkalo se bo vselej tako dolgo, dokler je kaj za srečkaoje določenega gotovega dnarja v kasi; polleta po srečkanji se bo dnar dobil. Vprežni cesarski konji se bojo v zgornji iu spodnji Austrii, na Ceskem , Marskem, Slezkem, Ogerskem, Erdeljskem, v Bukovini, Vojvodiui, Galicii, na Štajarskem, Koroškem in Krajnskem na določenih krajih po očitni dražbi kmalo (kdaj, še ni povedano) prodajati začeti; volja ce- sarjeva je, da naj se v tacih krajih dražbe napravijo, kjer se je poprej naj več kónj za armado pokupilo in kjer kónj naj bolj potrebujejo. Ministerstvo dnarstva je ukazalo delavce na teržaško-ljubljanski železnici po množiti, da bo železnica konec prihodnjega leta gotova. V ministerstvu izdelana osnova za novo srejnsko postavo se bo dala kupčijskim zbornicam v pretres. Ministerski svetovavec nadvojvodine Badenske na Nemškem je dal kmetijski družbi dunajski vediti, da tudi letos, kakor drugekrat po potresih zemlje, se je na Baden-skem kmal po potresu 25. julija prikazala krompirjeva bolezen. (Zna biti, da ta skušnja ni prazna, pa konec julija je tako navaden čas začetka te bolezni). — iz Kri ma še zmiraj nič novega; Rusi planejo večkrat iz Sevastopolja, da vidijo: kje naj bolj delà sovražnik priprave za nov náskok. V Parizu za gotovo pričakujejo (če le ne spet zastonj?), da še pred velikim francozkim praznikom (15. t. m.) bojo zavezniki vzeli Mala kovo v turo, ki je serce Sevastopolja. Angležka vlada je nabrala dosihmal 12.000 dobrovoljeov na Nemškem itd.; v severni Ameriki jih ne nabira več, ker se boji prepira. — 28. julija je 14. francozki polk zapustil Rim in se podal v Marsriijo; pri 9 vratih stoje zdaj že papeževi vojaki na straži in le na 3 še Francozi. — Sliši se, da je konsistori v Rimu sklenil raj precej prizanaša; pomerlo jih je sicer že nekaj in, ka- Sardinsko in Napolitansko cerkveni kletvi podvreči kor se kaže, je hitri spremin hude vročine v merzlo ker ste vlade te cerkveno premoženje na se potegnile. vřeme v nedeljo popoldne več bolnikov napravil, vendar V Jakiuu se več ljudi ob koleri ni dalo obhajati zato še zmiraj zamoremo zadovolj 9 ker " " } T wuuut ' trwi^.uw. ov 'w "J--- - - ------- —---- ----J j 7 _ ----------- «^„»„.jt,, če bi le tako ostalo, so sovražniki katoljpke vere gerdo laž med ljudstvo za V vojaški bolnišnici je pa kolera že skor popolnoma jenjala, trošili, da so duhovni sv. hostije ostrupili; enega du Kdo bi bil mislil da v daljni kraj na Gorensk v hovna so celó umorili. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in záložník: Jožef Blaznik