r r^NajT« ečji alevenald dnevnik v Združenih državah Ve|ja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Listislovenskihidelavcev v Ameriki. P p bwcQ ev< S AIK The larsest Slovenian Daily the United States. bided every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAND T 2876. NO. 23. — ŠTEV. 25. Entered as Second Cla— Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 30. 1924. — SREDA, 30. JANUARJA, 1924. TELEFON: CORTLANbT 2*76. VOLUME TXXTT — LETNIK XXXII. S KONVENCIJE UNITED MINE WORKERS Združeni voditelji premogarske organizacije izjavljajo, da imajo dovolj glasov za preprečenje zahteve, tikajoče se višjih plač. — Razen Ohija soglašajo vse večji' okraji s programom predsednika. Lewisa. — Program se glasi: "Nikake stavke in nikakega povišanja!" Indianapolis, Ind., 29. januarja. — Voditelji United Mine Workers konvencije so dovolili delegatom pečati se 7. rutinskimi organizacijskimi zadevami, dočim se z druge strani skuša na vsak način pregovoriti može, da naj zahtevajo povišanje plač. Voditelji premogarjev nočejo nam-reč stopiti pred deželo z mezdnimi zahtevami, katerim bo jz^nost nasprotovala, a obenem tudi nočejo riskirati potrebe, da se poslužijo nasilnih taktik, s katerimi bi skušali poraziti take zahteve za novo povišanje plač. "Poročilo, glede katerega se je dogovoril mezdni ko-mittej," je rekel eden voditeljev, *'bo odobreno od dežele v splošnem. Težko pa je prepričati številne delegate, da bi nikamor ne prišli če bi zahtevali deset od 25-odstotno povišanje kot zahtevajo oni, in če bo mogoče, bomo prodrli s tem poročilom brez amendment a ali pa s pomočjo imenskega glasovanja. Administracija ima na razpolago zadosti glasov za imensko glasovanje, vendar pa želi, da ji ne bo treba poslužiti se radikalnih metod." Vsi večji okraji, z izjemo Ohija baje soglašajo s programom predsednika John L. Lewisa, ki se glasi: — "Nikake stavke, nikakega povišanja." Revnejši premogarski okraji, kjer je bilo zadnjih par mesecev ie malo dela ali celo nič, pa zahtevajo povišanje plač. Številni delegati iz teh okrajev pravijo, da se nt bo ljudem nič slabše godilo, če bodo stavkali, ker morajo sedaj pohajkovati brez dela. V tesni zvezi z delegati, ki zahtevajo povišanje plač, ]>a je radikalni element, ki ne zamudi nobene .prilike, kadar je treba delati težkoče administraciji. Moč radikal-cev raste ocividno, kar je bilo razvidno iz glasovanja, ko-jega namen je bil ustoličiti nekega tovariša Howatta iz Kansasa. Pri tem glasovanju so dobili radikalci 545 glasov premalo, da izsilijo imensko glasovanje. Konvencija je dovolila tisoč dolarjev podpore za Mooneya in Billinga, ki sta v ječi radi bombne eksplozije v San Francisco, ki se je za vršila na Preparedness I)ay. Konvencija se je nadalje zavzela za povišanje plač poštnih uslužbencev, za zvezne in državne omejitve uporabe sodnijskih prepovedi v industrijalnih sporih in za izvolitev uradnikov American Federation of Labor s pomočjo splošnega glasovanja članov. VSTOLIČENJE ZAGLUL PAŠE. Kajira, Egipt, 29. januarja. — Današnji dan je bil dan zmogo-slavja za Said Zaplul pašo, voditelja naeijonalistov. ki je postal egipčanski ministrski predsednik. Ko je bil na poti v kraljevo palačo, da predloži kralju Fuadu imenik novega ministrstva, bo pa pozdravljale velike ljudske množice. Tako velikanska je bila gnje ea, da se je njegov voz le s težavo prerinil «kozi ulice. Tudi pTed njegovo hišo so se zbrali njegovi pristaši -ter mu nazdravljali. Zaplul je prišel konečno na balkon ter nagovoril množieo. Pri sestavi svojega ministrstva je dal Zaklul paša prod nosi možem. ki so kot zdihovali v ječi ali pa bili deportirani radi njih političnega prepričanja. ZA $150,000 AVTOMOBILOV UNIČENIH. VODITELJI SE BOJE LEONU TROCKIJA ( Boljševiški voditelji, ki so se bali ljudskega odobravanja, so zabranili Trockemu soudeležbo pri Leninovem pogrebu. — Udeležiti se ni smel, ker so tako odločili Zinovjev, Kamenev in Stalin. — V komunizem je treba spraviti nekaj demokracije. Slikn nam kaie razvaline velike lov. Povzročena .škoda zna garaže v Logansport, Tnd.? kjer je požar uničil 140 avtomobi-sa nad 1.">0,01)0 dolarjev. NEMŠKA VLADA ODPUŠČA URADNIKE Nemška vlada je v zadnjem času odpustila eno tretino svojega uradništva. — Na tisoče Nemcev se bo izselilo v Brazilijo- PROVINCA AMUR JE POSTALA PROSTA DRŽAVA. Tokio, .Japonsko, 29. januarja. Japonska vlada je dobila iz Muk-dena brzojavko, da je reakeijo-narna bela armada izrabila Leninovo smrt ter proglasila v pro-vine i Amur prosto državo. Provinca je v železniški zvezi z Vla-d avostokom. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom abanke izvršujejo aanealjiro, hitrp in po nbkih cenah: Dansa so naia oene aledefe: JUGOSLAVIJA * RaspoHljs ne sadn> poŠte In lsplaCaj« "PoKnl Črkovni mod" in "Jsdrsiuka banke" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju, Mariboru. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drngoG, kjer je ped m hitro faqdaHlo najugodneje. 1000 Din.......$12.50 , * 2000 Din.......$24.80 5000 Din. ...... $61-50 Prf itakasflfh, M sntfajo manj kot «n tl«*C dinar]«* rt&unlmo pMMt«J pe> 11 Mittev aa ptftnin« In drug« «troik«. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: BaspoBUJa aa aadaje poke in Upla£oje "Jadranska banka" t Trat«. Opatiji in *edr% 4 200 lir...........$ 9.90 300 lir ----$1475 500 br ................$23.75 10G0 lir ........$46.50 Prt nakufllu, kt ansftaj* manj tot M Hr raftunlma mm] pa 11 mrtw sa paitnlna In tfrut« atroUca. Za »ilijatra, Id prisesal* neaak pat tlaai dinarjer aH ps iva ttoai Br ieveljajeaae pa BMgeCneatl ie paaebnl papoat. Vredno* dinarjem ln liram sedaj nI atalna, menja aa re&rtt ta Mfct Cakorano; is tega razloga nam ni mogoče podati natanCna cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roka. Ole* itptam e iwiMrBi daUrJth glejte peaefcee aglaa » tei Deaar mm Je paaUti najbolje po DosmsOo Money Order aU pg Toe* Bank Pratt Berlin, Nemčija, 20. januarja. Včeraj se je vršilo glasovanje že-lezničarskih -zadrug, če naj železničarji zastavkajo ali ne. Ra-dikaleem se ni posrečilo dobiti na svojo stran večine, ki bi proglasila štrajk. Ker so dobili zmerni več glasov, je nevarnost štrajka zaenkrat odstranjena. Vlada neprestno odpušča uradnike. Dosedaj je že ena tretina uradnikov brez dela in zaslužka. Železničarji so se najbrže tega preplašili in Lso zastavkali. Vedeli so namreč, da bi jih bilo po štrajku sprejetih le malo nazaj. Berlin, Nemčija, 29. januarja. Na tisoče brezposelnih v mestu Ha g en na Westffalskem je sklenilo izseliti sse v Brazilijo. V Nemčiji se jim ne obeta nobena možnost, da bi dobili delo. Brazilijska vlada je uvedla med brezposelnimi veliko propagando. Hamburg*, Nemčija, 29. jan. — V zadnjih letih niso bila živila še nikdar tako draga kot so sedaj. Značilno je pa, da stanarina še nikdar ni bila tako poceni kot je sedaj. ' Pred vojno je bilo treba plačati za stanovanje treh sob 63 mark na mesec. Sedaj stane isto stanovanje trinajst zlatih mark. Jajca so za tristo odsf o4kov dražja kot so bila leta 1914. Vsa živila so za 250 odstotkov dražja kot so bila preti deveetimi leti. POHIBICUA SE JE IZJALOVILA NA TURŠKEM. London, Anglija, 29. januarja. V nedeljo je doživela prohibici-ja na Turškem svoj žalostni konec- V narodni skupščini je predlagal ministrski predsednik Ismet pasa, naj država začne prodajati opojne pijače ter naj bo vsa pijače podvržena državnemu monopolu. * Njegov predlog je bil sprejet z veliko večino glasov. ANDKBSON SPOZNAN KRIVIM Včeraj je spoznala porota, krivim sleparije po tretjem redu Ander&ona, glavarja newyorske Antrsalooske Litre. Razsodba bo proglaiOTiy dne 8. januarja-. Za-ko določa za .Andereonov prestopek saparajf^ kasen od dveii let in MAC00NAL0 ŠE NI PRIZNAL SOVJETOV Takojšnje priznanje bi zadelo na velike tehnične težkoče. — S priznanjem bi ne zadostil najboljšim interesom dežele__Komentarji časopisja. VISOKA DRUŽBA BAJE VZROK SAMOMORA Razburljivo življenje 1 'visoke'' družbe je bilo baje vzrok samomora Miss Margaret Harding. — Nekater pravijo, da je bila nesrečna ljubezen. Berlin, XcmMja, 29. januarja. — Po Moskvi so prijele krožiti govori <*e, da je bila odsotnost Leona Troek^jja tekom po£i-:»V'a Nikolaja Lenina posledica povelja, kaitro je izdal trimnvirat, obstoječ iz Zinovjeva, Kameneva in Stalina. Govori se, da so se ti trije bali ljudskih demonstracij v Moskvi, v prilog Troekega. Troeki je povsem dobrega zdravja ter bi laliko prišel v Moskvo pravočasno, tla se udeleži pogreba Lenina. Čičerin in drugi so v pogovoru izjavili, da simpatizi-rajo z napori Troekega, da spravi vsaj nekaj demokracije v komunizem. Vsled tega so velikanske ljudske množice, ki so se udeležile pogreba v nedeljo vpraševale; — 4kKje je Troeki? Stališče Troekega. je še tem bolj močno, ker ima na svoji strani vso boljševiško armado. Iz nekega novejšega poročila, ki je prišlo iz Moskve, je razvidno, da je razkol med komunisti resen, kajti tekom neke konference je imel Kamenev najdaljši in naj-odločnejši govor v obrambo centralnega sovjetskega iz-vrševalnega komiteja ter napadel opozicijo, koje zahteve za demokratizacijo komunistične stranke je Kamenev obsodil z naslednjimi besedami: "Ce se tei zahtevi ugodi, bodo strokovne unije, nestrankarski delavci in obširno kmečko prebivalstvo zahtevan popolno demokratizacijo, in kje bo potem ostal boljševizem?" London, Anglija, 29. januarja. Sprva se je mislilo, da bo novi angleški ministrski predsednik MacDonald takoj po svojem na stopu priznal rusko boljšoviško vlado ter obnovil diplomatične od noša je s sovjetsko Rusi j o- Sedaj je pa začel kolebati in se obotavljati, češ. da bi takojšnje priznanje naletelo na velike tehnične težkoče. Londonsko časopisje razpravlja o tem na dolgo iti široko. Tako pravi naiprimer Daily Mail" v svojem komentarju: — Brez dvoma se bo MacDonald dobro premislil, pred no bo storil ta svoj usodepolni korak. Takojšnje priznanje bi ne koristilo najboljšim interesom Anglije, i Zavlačevanje pa jako vznemir-! ja ugledne angleške laborite. "Daily Herald*' je objavil dolg članek znanega parlamentarca MacLeana, v katerem je rečeno med drugim tudi naslednje: — Zakaj se obotavljamo, zakaj iztičemo za formalnostmi, predno priznamo Rusijo? Pet dni nam je zadostovalo ,da smo priznali Grško. ko je bil Venizelos na krmilu. Če so ostali stari uradniki drugačnega mnenja, izvajajo sabotažo v državni službi. To sabotažo je pa treba hitro in brezobzirno odpraviti. Na koncu pravi 'Daily Herald': Mi smo izdani- POSLANIK SI JE OMISLIL KBATKE HLAČE. London, Anglija, 29. januarja Čeprav ni povedal, kaj misli na? praviti ž njimi, si je poslanik Zdr. držav na angleškem dvoru vendar omislil par s&tinastih kratkih hlač, poleg nizkih čevljev s srebrnimi zaponkami ter drugimi pritiklinami predpisane dvorne obleke. Ko je bil prvikrat predstavljen kralju Juriju v Buckingham palači, je nosil novi poslanik, Mr. Kellogg, formalno večerno bleko, črn frak ter belo kravato. Priprostost njegove obleke pa je prestavljala velik kontrast s sijajno uniformo mornariškega atašeja ter čedno uniformo ai-madnega atašeja, ki sta.ga spremljala. V londonskih diplomatienih krogih, ugibajo, kaj bo nosil ame-riSki poslanik pri prvi dvorni* pri-redHvi Boston, Mass., 29. januarja- — Miss Margaret Elliot Harding, hčerka governerja Federal Rezerve banke v Bostonu, je preteklo soboto končala svoje' življenje, ko si j ep ognala z očetovim revolverjem kroglo v srce. Miss Harding je bila baje žrtev nezmernega plesanja ter kajenja cigaret. Njen oče je rekel: — 1'strelila se je z mojim revolverjem, katerega sem imel skritega v svoji sobi in katerega je morala najti. Različna pisma, katera je pustila na svoji pisalni mizici, potrjujejo, da si je z lastno roko končala življenje. Oddala je en strel in krogla je prodrla v prsi na levi strani. Margaret, je preživela večji deil svojega življenja v Washingtonu ter pogosto obiskala svojo v New Yorku živečo sestro. Odkar je zapustila šolo, se je gibala v vrtincu družabnih -prireditev, plesala, o-biskovala gledišča, se udeleževala nočnih banketov ter se tudi navadila kaditi cigaret- Njen telesni ustroj pa ni bil kos temu napornemu načinu življenja in še pred poldrugim letom so zapazili njeni prijatelji, da trpi njene zdravje. Bila je nervozna in do bro misleči prijatelji so jo svarili ter rekli, naj opusti to življenje Pred dvema tednoma se je vrnile v Washington. Par dni nato p? je pisala očetu pismo, v katereir je rekla, da se izvrstno zabava i1 da porabi ves svoj čas za družabne prireditve. Oče, ki je bil v skrbeh radi njenega zdravja, j" je brzojavil, naj se vrne domov ter ji je obenom poslal tudi ček. V petek zjutraj se je vrnila i Boston. V pondeljek zvečer, ko so položili 2 let staro dekličo k zadnjemu počitku, je podal njen ofit nadaljno izjavo, v kateri je ponovil svojo verzijo glede motiva samomora. Rekel je, da je večkrat prosil svojo hčerko, naj pusti to življenje ter se vrne domov in ona mu je baje obljubila, da se bo udeležila še par družabnih prireditev v Washing*onu, nakar se bo vrnila domov ter vodila očetovo gospodinjstvo. Predno pa sc je mogla vdeležiti zadnje zabave, so odpovedala njena pljuča. Vrnila se je v Boston. Y soboto popoldne, ko je čutila nadaljni napad krvavenja iz pljuč, se je zaprla v svojo sobo in lunalu nato je počil strel. Deklica je dobro merila, kajti ko so s silo odprli vrata, so jo našli mrtvo v naslonjači Na pisalni mizi je ležal listek s poročilom na očeta, v katerem se je glasilo: Dragi oče: — Nikakih skrbi ti ne bom več delala. Dosti si pretrpel radi mene, a jaz ne morem pomagati. Odpusti md. Pozdrav! Margaret. Prijateljice mlade samomorilke v Washingtonu pa izjavljajo, da je bila mogoče nesrečna ljubezen motiv samomora. Tekom bivanja v Washingtonu so videli Margaret Harding dosti v družbi nekega Stanley Hawkesa, usluž-benega pri državnem departments Pretekli teden pa je Hawkes objavil svojo zaroko z neko drugo deklico. Birmingham, Ala., 29. jan. — Samomor Miss Margaret Harding je vzbudil spomin na njeno mater, Mrs. Harding, ki je bila ena najlepših žensk v južnih državah ter končala svoje življenje s kroglo junija meseca leta 1910. Ob istem času se je v nekem drugem delu Birmingham a ustrelil neki Johnson, in glasilo se je, da sta bila oba samomora posledica pogodbe med obema. Tukajšni prijatelji družine so mučno presenečena vspričo smrti MLss Margaret, posebno oni, ki so poznali njeno mater- KONEC STAVKE ANGLEŠKIH STOJNIKOV. London, Anglija, 29. januarja. Stavka strojnikov in kurjačev, organiziranih v Associated Society of Railway Engineers and Firemen, ki je resno ogrožala železniški promet v Angliji izza polnoči dne 20. januarja, je bila končana zgodaj danes zjutraj, ko je bil sklenjen dogovor med zastopniki organizacije strojnikov in kurjačev ter železniškimi kom pan i j am i. Sestanek se je vršil pod nazor st-vom posredovalnega komiteja Trades Union kongresa- Pogoji uravnave niso bili še objavljeni, vendar pa je bilo danes zjutraj jasno, da jih ne bo treba predložilti članom organizacije v odobren je. Stavka je bila proglašena v protesst proti odločitvi Železniškega mezdnega sveta, ki se je tikala skrčenja plač železniških strojnikov, kurjačev in drugih delavcev. PET VSTAŠEV USMRČENIH. El Pasof Tex., 28. januarja. — Pet ljudi, ki so se baje vdeležili neke zarote, koje namen je bil izročiti Juarez v roke ustašev, so ustrelili včeraj za tamošnjiim pokopališčem. MUSSOLINI J A POZDRAVLJAJO. KONEC STAVKE ANGLEŠKIH PREMOGARJEV London, Anglija, 28. januarja. Po konferenci, ki je trajala sedem ur neprenehoma, je bil dosežen sporazum med upravami železnic ter štrajkujočimi "strojniki. Možje se bodo vrnili jutri na delo. POMANJKANJE VODE V BOL-NlfiNICL Buffalo, N. Y.r 28. januarja- — Ker je zmanjkalo v Adams Memorial Hospital nenadoma vode. so morali prepeljati sem 125 bolnikov. Rim, Italija^ 29. januarja. —• Fa.šLstovska stranka je priredila v Beneški palači veliko zborovanje. Ministrskega predsednika so pozdravili navzoči fašisti z navdušenimi klici ter starodavnim rimskim pozdravom. Mussolini je obrazložil volilni program svoje stranke tekom govora, ki je trajal eno uro in četrt. Njegov govor so večkrat prekinili odobravalni vzkliki- Med navzočimi je bilo šestnajst Članov kabineta, več senatorjev, petdeset članov poslanske zbornice, sto županov in več sto občinskih kimavcev, samih fašistov, poleg generalnega štaba fašistov-ske milice v bahaških uniformah. ŽRTVE PRI LENINOVEM POGREBU. Moskva* Rusija, 29- januarja. Dr. Rose je danes izjavil, da je tekom Leninovega pogreba omedlelo na tisoče oseb. VeČ kot tristo so jih prevedli v bolnišnice. ^.i. . ..i POTRES V ČILE. Santiago, Chile, • 29. januarja. Iz severnega dela države poročajo, da se je tam pojavilo več po* tresnih sunkov, Id sa povzročili precejšnjo Škodo. Prebivalstvo je vse preplašeno zbežalo na prosto. ulaš naroda, 30. jan. 1924 "GLAS NARODA" .(t LOVEN C DAILY) Owned and Published by Slovenio Publishing Company, (A Corporation) """ rWA»IK SAK8EW, Fraldent __LOUIS BENCPlK, Trewwro W»e» of Business of th* Corporstlon and Addresses of Abov* Offleere: «g Cortlandt »tret. Borough of Manhattan, New York City, N. V. "Q i. A 6 NARODA" _(Voice of ths People)_ _Issusd Every Dey Except Sundays and Holiday«.__ Za eelo leto velja Hat za Ameriko (Za Mew York za lelo iet£.......... 17.0 In Canado ............ MM Za pol leta ..................................»3.5 Za pol leta ....««................™ 13.00 Za Inozemstvo za celo lete 17.0 Za*£otrt leta ............ $1.50 Zt pol leta .............. _Subscription Yearly >6.00______ Advertisement on Agreement. _"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvzemSI nedelj In praznikov._ Dopisi brem podplaa In oabenoatl se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po-tlljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejtnjo bllvaliBCe nasnaal, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2870 JM« MALA ANT ANT A Ni dolgo tega, ko se je osnovala v New Yorku American-Jugoslav Society. Njeni Člani so uglednji Jugoslovani v Združenih državah (profesor Pupin, srbski poslanik itd.) ter j>recejšnje čtevilo uglednih Amerikaneev in Anierikank. Predsednik društva je ameriški general Tasker H. Bliss. Ljubljančan — mednarodni pustolovec. Beograjski policiji je padel v , roke mednarodni pustolovec An-Pred kratkim je imela American Jugoslav Society j ton Ilendeli, rodom iz Ljubljane, svoj prvi banket. Kajti dandanašnji se skoraj vse javno J Rendeli je bežal »pred detektivom. VARNOST Vsaka krava v Bordenovih čredah je redno preiskana od izvedencev. Od vsakega kmeta, ki prodaja mleko Borden-u se strogo zahteva, da pazi na čistost. Vsak palec prostora, kjer se pripravlja mleko, je stalno pod nadzorstvom. To vam jamči da dobite pravo varnost v tej glavni hrani, ko jo kupite. Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Mlekom nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. No. 1. Novice iz Slovenije. delovanje vrši v znamenju banketov. Pri tej priliki je govoril tudi general Bliss. On vc ver o mednarodnem položaju kot marsikak ameriški diplomat. Bil je eden izmed ameriških mirovnih delegatov a Parizu, in je od blizu videl tisto, čemur se vsakdo oddaleč čudi. Njegov govor je bil jako zanimiv. Najzanimivejši odstavki njegovega govora so ]ja naslednji: — 4 4 Državice, ki so nastale po evropskem preobratu«, trdno zaupajo v moralno moč svojih velikih sosedov. Y prejšnjih stoletjih so se narodi posluževali vseh mogočih sredstev. Napočila je pa doba, ko je uspeh Lige narodov edino upanje večjih držav, to je držav, ki imajo v javnosti kaj besede in vpliva. Odnosa ji med velikimi in malimi evropskimi državami so taki kot so bili odnošaji med hlapci in gospodarji. Male narode ščitijo večje države, dr, so male države že vsaj po imenu samostojne. Za to ubogo samostojnost pa morajo doprinašati velikanske žrtve." Generalove besede.se tičejo v prvi vrsti Francije in njenih vzhodno-evropskih podložnikov. Kajti razen Francije nima nobena druga velesila toliko "samostojnih" podložnikov. General je brez dvoma cikal na Oehoslovaško, Poljsko. Jugoslavijo in Romunsko. < J-eneral Bliss je eden onih maloštevilnih Amerikaneev. ki so se lotili nehvaležnega dela, namreč, opozarjati Malo antanto pred nevarnostjo, ki ji preti od strani evi škili velesil. ki ga je skuhal aretirati. Detektiv je streljal osemkrat za njim, vendar ga ni zadel in je Rendelija prijel neki eeljak. Na policiji je prijeti najprrje pravil, da se piše Božidar Ilergala, rodom iz Zagrel>a. Končno pa je priznal svoje pravo ime in svoje pustolovske doživljaje. Rojen je 1S'>S. leta v Ljublja-iii in je še kot otrok prišel v Zagreb, kjer se je izučil za trgovskega jvomočnika. Zašel je v slabo družbo. Leta 1917. je bil prvič radi tatvine obsojen na dva meseca ječe. Prlšedši iz zapora, ,se je pridružil znanemu zagrebškemu pu- rop- D opisi. Farrell, Pa. Xo, zki mojster in hišni po-sestnik Ivan Novak, radikalec. Moderni berač. Lovrenc Smeraje, berač, delavec iii sploh vso. kar nanese prilika. dama z Jezice, je že star grešnik. Odlikovan je b& na sodniji Že r.ič manj kakor 22krat. V svoji čas t ih lepnost i pa kljub temu noče stolovcu Antonu Garduniju. iz Za-imirovati in hoče postati še bolj greba je odšel v Split, kjer je imel j slaven. Z beraštvoan po njegovem afero z neko prostitutko. Iz Splita i mnenja ni nič več. Pdbirati vedno je prišel v Ljubljano, kjer je bili uboge kt^nee. je slaba kupčija, zaprt radi tatvine dolarjev. Nato'Veliko lw»]jše in izdatnejše je, po-«e je vrnil v Zagreb, kjer je v zve- iskati si boljšMi virov. Čemu pa zi z bivšim avstrijskim ■častni-j beraču ne bi ljudje kreditirali! :otn Langom izvedel razne slepa j .Smeraje je v resnici pričel iskati rije Ker je šlo za z čast Langa. se! pri ljudeh posojila, na svoj bera-jezadeva mirno poravnala inRan-jžki grunt ua Jezici, ki ga .seveda doli je bil prost. (Meparil je Se ne-' nikoli ni bilo in ga tudi nikoli ne kega Zagrebčana za 6000 kron injbv. Sprejemal je vsako posojilo, odpotoval v Francijo v Marseille.. magari v kroucali. Hodil je kar od Pol leta je služil na kot natakar j hiše do hiše in nadlegoval ljudi po na ladji "Panther". Nato je od-j .staniovanjih. te mu je dopoldne šel na Holandsko, od tam pa v spodletelo, je pa prišel Dopoldne Beri ki, odkoder je odpotoval v Hamburg in si dal ua jugoslovanskem konzulatu izstaviti potni Peter Zgaga še on krat in če treba zvečer še v tretjič. Nekemu "upniku" na Go-s?pc svetski cesti v Ljubljani pa je iist na ime Božidar Hergala. Nato nadležnež kom-no le presedal in je je odpotoval v Rotterdam, od tam j pofrlacal stražnika, ki je odo!enc, sestra Orosilava Dolenca v Ljubljani in mati višjega sodnega svetnika v* Banjaluki Avguština Oblaka. Kljub svoji visoki starosti je bila pokojnica de do zadnjega časa krepka in čila in je opravljala vse gospodinjske posle. V Ljubljani je um(rl Rudodf Pe-terlin, posestnik na Trnovskem pristann. V bolnici je umri vpokojeoi invalid južne železnice in šiiom znani kde&ovatelj harmonik Viktor Košar iz Sela pri I^pMjani. litra pristne slivovke. s katero si je na težkih potih krepčal dušo. da je lažje skakal po stopnicah visrrkih ljubljanskih hiš. Ko pa so tnu povedali, da mora v zapor, je možakar divje protestiral in mu nikakor ni šlo v glavo, da je mogoče v Ljubljani "tako brezobzirno postopanje s tako poštenim in nadarjenim človekom", kot je on. Zvonoma in livarna v Št. Vidu nad Ljubljano je kupila gledališčno dvorano "pri Ce-balu v St. Vktu z zraven »padajočim posestvom za 1 milijon. Dvorano je adaptirala za livarno eer-•vveiiih bronastih zvonov. Število odvetnikov v Sloveniji. Po najnovejšem izkazu odvetniške zbornice znaša število odvetnikov sedaj v Sloveniji 188, to je za 6 več kakor pred enim letom. Z ozirom na njih sedeže jih je v Ljubljani t!2, v Mariboru 30, v Celju 37, v Ptuju 11, v Murski Soboti 9, v Novem Menrtu 7, v Dolnji Lendavi 5, v Kočevju 4, v Brežicah, Kamniku. Konjicah, Krškem, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Radovljici in Slov. Bistrici so po 3, v Kranju, Laškem, Ljutomeru, Ormožu, Slovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah sta po 2, v Češ-njieah .pri Moravčah, Črnomlju, Gornji Radgoni, Kozjem, Litiji, Metliki. Rogatcu, Sevnici, Škof j i Loki in Šoštanju pa po 1. V državi New York je velika in močna organizacija. AntLsalon-ska Liga se ji pravi. Njeno članstvo je sestavljeno iz najbolj nazadnjaškega ameriškega elementa. Najbolj nazadnjaškega in najbolj hinavskega. Organizaciji u pravljajo meto-distovski svečeniki, ki pridigu-jejo izpred oltarja o vodi in njenih dobrotah, d očim pijejo v ža-gradu marsikaj, kar je z vodo v odločnem nasprotju. Voditelj Antisalon-ke Lige je Anderson. Anderson je delaven človek Njegovi uspehi so velikanski Brez dvoma je pa njegova največja zasluga uveljavljenje pro-hibicije v Ameriki. Prohibieija je preeej smrdljiva reč. Noben doma zvarjeni fu-zel pa ne smrdi tako strahovite kot smrdi in zaudarja sleparija. In včeraj je bil Anderson, na čelni k A nt isa Ionske Lige. spoznar krivim sleparije. Dvanajst mož-porotnikov je iz javilo, da je grešil proti postavi da je kriv in da zasluži zaslužene ka^en- 8. februarja ga bo sodnik ob sodil. Najmanjša kazen za njegov« nregreho je dve leti K pol. Pregovor pravi, da riba pr gh'vi smrdi. Ameriška prohibici ja je bila gnila še predno je bil; uveljavljena. Ni čuda, če izpuhteva Andei-sonov slučaj tak smrad. Toda Anderson naj se poto laži. Če bo res sedel dve leti in pol — kar je pa dvomljivo, — mu m bo nič hudega v ječi. Če bo zahrepenel po čem moč nejšim kot polprocenim, mu bod« njegovi varovanci in dolžniki — butlegarji preskrbeli. Pod njegovo zaščito se je nan-, f reč butlegarska obrt tako stra * hovito razvila, da je zavzela dru- ! sro mesto v ameriški industriji- Pa tudi morabiega zadoščenj« bo deležen. Naduti prohibicijnosti ga bodo proglasili mučen ikoni za njihov, sveto stvar. i Predsednik Coolidge je v skrbeh. Možak je mislil, da mu ne bo tre ba do konca svojega termina iz-pregovoriti nobene besede. V molku je namreč izražena velika modrost. Kdor ne ve, kaj govoriti, naj enostavno molči, pa ga ljudje ne bodo smatrali bebcem. In Coolidge je molčal dosedaj. Pa je prišlo na dan. da so njegovi oprode ongavili z državnim' koncesijami kot svinja z mehom. Te dni bo Coolidge izpregovoril. Če bo rekel: Nekateri voditelji vladnih de part m en to v so krivi — bo s tem dokazal, da je svinjarija v najbolj važnih vladnih depart mentih- Če bo rekel: Voditelji vladnih departmentov so nedolžni — mu bodo politični nasprotniki dokazali. da je svinjarija v najbolj važnih vladnih departmentih. Če bo molčal, bo potrdil očitek svojih političnih nasprotnikov. Stvar je težavna, kajti volitve so pred vrat m i. Najnovejša washingtonska odkritja bodo pri volitvah škodovala tudi onim. ki imajo v slučaju izvolitve pošten namen, pošteno upravljati deželi. SugnsUro&tHka Ustanovljena 1. 1898 Katfli. 3tei*turta } Inkorporirana L 190» : GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: pretednik: RUDOLF PERDAN. 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOCT8 BALANT, Box 10« Pearl Av«., Lonl«. a Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Elv. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 561, Elv, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtni n: JOHN MOVKEN, ill _ jat* at«. Dnlutta, Minil. Vrhovni zdravnik: Dr. JO S. V. QRAHEK, »1 American Btata Bank Bid*.. ••• Orul 91 m Blxth Ave., Plttabargh, Pa. Nadzorni odber: ANTON EBA8XTC. Boom *C« BakeweU Bid«., *or. Dt^aood na« Qrul Street*, Plttaburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1S34 W. 18 Street, Chicago, m. FRANK BKRABEC. 4S21 Waahlngton Street. Danver, Cola. Porotni odbor. LEONARD BLABODNIK. Bo* 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bid«.. Pnyallnn Waak. FRANK SO RICH. «17 8t. Clair Ave., Cleveland. «0. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 780 London Rd., N. E, Cleveland, Q, PAULINE ERMENC, SS3 Park Str.. Milwaukee, Wla JOSIP STE RLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Cota. ANTON CELARC. (It Market Street. Wankegan. m. — Jednotlno ara dno glaaUo: "Glas Naroda". _____ Vse rtvarl tikajoče se uradnih sadev kakor tndl denarne »odUjatv« naj se pobijajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se podUJa na predsednika porotnega odbora. ProSnJs sa sprejem novih Članov m bolnifka spričevala naj se pofillja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanaka Katoliška Je dno ta s« priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor teli postati «an te organizacije, naj se sglaal tajnika bližnjega druStva J. s. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnila na gl. tajnika. Novo dmfitvo se lahko vstanovl s S člani ali članicami Razne vesti. Modna predavanja na dunajskem vseučilišču. Kaj u' <««d:ij ua Dunaju v modi t Xikakor nv oblaka ► najnovejših par.Ških krojili, teinvet* ]><»>:lušanjt* i»rot*e>'.u'j:i O»u«!i'nhova. ki predava na univerzi filozofijo. Dunaj-"iuiov je po lot ila nara\ni«^t ma-nija ^li-tle trii j»r».slavanj. PmtV-j»» iii,- jako mlad. Do^ejrol št* ni tridesetega leta, pa ima vendar vedno polno dvorano, kakor i>> j»-tnu*! svoj »'as v Parizu filozof P.erj*-son, na Dunaju }>a starine-prof»»--rji Slaver-Lucbbe, Minor, .la^i«'-'.n dr up-j. Condenhove Javi t nična odkritja sodobnega rasa. ki nas opi-r-šeajo .suženjstva prirotl-nih sil. Xa"i dol^i ]>oje naravnost ^lavospeve. Ker grovori temperamentno in pedpira trditve z znan-stven nii dokazi, se oln-instvo naravnost tepe za njegova predavanja. K njun prihajajo najslavnejše dunajske lep«»t;-ee. katere vodi s sel »o j profesorjeva žena. znana igralka Ida Roland Coudenhove neprestano g'-vr.ri n eni sam"; evropski drva vi z i!iien«-iii Panevro->a. \ +:^ti državi ne bo vee nacionalizma. k'^r "čistega naroda" ]>;» pi ofesorjrv d> nazorih ni nikjer v«v*. T-n'rlj narodnosti p«» nazorih < '■•ud» nhova ni ,j"z"rk n ras;i. mar-v**r kultura, ta pa .i-* mrdnarodna. Dober poznavalec žensk- V dohi fr;uiroske»a vladarja Ludvika XV. je bilo v navadi, da j so dame na svojih voz»-h sanic ko-eijažile. Xajlepse in naj nežnejše roke pa tudi nUo bilr vmino luij-spretnejše in tako -o .Jan na dan dodajale nezgode, katrrih J število je neprestano naraščalo. : Kralj je zato ]io»lal po sv jrjra policijskega ministra in je njim ugibal, kako hi se to dalo odpraviti. — "te želite, da neszgrode po-|nfhajo". mu reče minister, se kar zanesite name!" — "Seveda, bas to želim". — Xaslednji dan je izšla naivdba. da n>-b- »n, la na po,l 3D leti ne sme ^itna v diii k >-| čije* T"kaz je pomagal: štiriindvajset ur nato na nobeni pariški cesti ni bilo v:d« ti dame. ki bt sama vodila kin-ijo, kajti v«.akH ; je sramovala ]>riznaTi. da ž»» i * rideset let -tara. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi naj vestne jše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavljenja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New Yorkt N. Y. Naš ameriški pridelek sena ima večjo vrednost kot ra naš pridelek pšenice. Včasih je pfcvdelek sena eelo vee vredep. kot pa pridelek bombaža. HO VA ZABUBIVA JIOA NA KRVAVIH POLJANAH m T BPLENJE in strahote s bojnih pohodov biviegm -L slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z DoberdoSke planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjig* j« trdo Tiebnje STO vtraxd ta a aUk b toJm. "OLAM MJJtODA" 82 OorUsadt . QLA3. naroda, 30: JAN. 1924 Poliplja. Iz rbirke "Prisniiik" -čved^eg-a humorista Hasse Zetterstroma. Zaspan in trud«i sem bil, — dan je bil vroč in soparen. Zato sem zaspal na šczloni. Zbudil sem se šele, ker me je nekdo šegetal pa mojem levem kolenu, ki je ea takšne reči zelo občutljivo, tako-rekač moje šegetalno koleno. Vse-de>i sem se rn uravnal in moje lepe oči so prodirno pogledale mlado, preeej elegantno m simpatično damo, oblečeno v nekakšno uniformo 7. žoktimi gumbi. Xa ovratniku pa je no^iju. številko. "Oprostite", sem rekel, "takoj liani vstal, si pritrdil ovratnik, zavezal kravato, počesal prečko in ju nataknil drugo li-ee!" "To ni potretono!" pravi dama. "Le kar po domače!" "Tako-o-o? Po domače? Ne, elegant boče biti vedno eleganten. Sicer pa sanio hipec!" "No, pa le brž!" Oblekel sem se in jo medtem vpraševal: ona mi je odgovarjala. "No, mala. kaj >pa (pravzaprav želite? Ali prinašate donesek za vščipnil!), "pa sem N. Prišla je z de-jt* že zdavnaj minil! Sedaj pa res j v Petrograd, kjer jo obisko-nHiiam več časa. Sicer imate pa j vala vseučilišče. IIoodku- obiskovala jih je na domu in jih Ljubavna dogodita pisatelja Dostojevskega. Hčerka velikega Rusa F. M. Dostojevskega omenja v nedavno izišli biografiji svojega očetu grenko izkušnjo, ki jo je doživel Dostojevski z "večno štu- pnjte službujoče uradnice!' "Vi pa prajv rewio gluniite svojo ulogo! Hchaha!" "To ni viloga! Kaj res ne veste. da je o ženskih policajih? motila pri delu; naganjala jih je k revoltam in če je bilo treba, je tudi sama šla z rdečo zastavo na . . , , čelu demonstrontov. Bila je več- s uipscma sprejela pri*llog , . . - 1 i^u i krat aretirana in je prespala pre- Sprejela ? Prekleto dolgo sem I «e-> Jno8i "a Poli*fki ^ražnici. spal. In pa da ni*em .bil pri nabo- Kadar Se Je Vruila SPet na VSe ru ? Saj sem vsako leto točno tpla-čeval svoj »kartni davek!" "Sedaj pa naprej! Xe čvekajte Toliko! Državna pravdniea Katinka Dalstromova vas bo že »primerno ožela. Hajd sedaj!" In sva šla prav zares Vsi so gledali za nama. Toda nikdo se ni smejal. Vsi so tako resno gledali, in nekateri so policaju Mariji Jansson po vojaško salutirali. Mi-slftl win si: Setlaj se mi pa zares sanja! Obrit« se v steno — moilda pride še kaj. Marička, 1« dalje! Prideva do Žabjeka. Na vratih se
  • . vedno bll Včeraj Prijel* pijanca, »a-mi je to# «MMfwHl"v(m mi*»fcaie modro M učilišče, so jo študenti nosili na ramah in jo slavili kot mučenico. Takrat je bila klasična doba proste ljubezni. Pavla je priznala to modo in prehajala iz ene po-seti v drugo. Bila-je ponosna, da pospešuj civilizacijo Evrope. Dostojevski ni niti slutil njene preteklosti in početja; verjel je vsem njenim lepim besedam in dobil o njej mnenje, da je ognjevita bo-rilka za ženske pravie. Ker je mislil. da postane kmalu vdovec, j pričel s Pavlo ljubezensko razmerje v namenu, da jo po smrti svoje žene poroči- Hotel je tudi preživeti nekoliko časa s svojo ljubico v Parizu, a ker je bil radi rodbinskih neprilik zadržan, jo je prosil, naj odpotuje sama in naj ga počaka v Parizu. Čez štirinajst dni je dobil Dostojevski od Pavle pismo z na--znanilom, da se je zaljubila v nekega Francoza> s katerim tudi živi. "Med nama je vse končano", mu je pisala, "in kriv si ti. Zakaj si me pustil tako dolgo čakati?" ,Za Pavlo je bilo štirinajst dni že doba. Dostojevski je bil po tem pismu iznenaden, pustil je vse o-pravke ne opravljene in je takoj odpotoval črez Berlin v Koeln, da bi čimprej prispel v Pariz. Pavla mu je povedala, da se ne vrne več v Rusijo, ker je našla za žel jen i ideal. Po dolgih prošnjah je Dostojevski Pavlo vendar pregovoril. da se je z njim spet vrni al v domovjno. Ko je izšel roman "Zločin in kazen" so Dostojevskega nasprotniki rovarili proti njemu, češ, da je v osebi Raskolnikova hotel zaničevati pred javnostjo vse rusko dijaštvo. Pavla pa je izrabila priliko in pretrgala vse vezi s pisateljem, kateri je, pri njenem mnenju, oblatil ljube in drage študente in jih naslikal kot malopridneže in ziočiee. Človefk srečava v Ameriki mnogo istih živali kot v Evropi. Te živali so priseljenke, ki so jih ameriški naseljenci polagoma prenesli sem iz starega kraja. Vse domače živali, kot konj, čes, domača mačka, prašič itd., so priseljenci z starega kraj. Vrabec je prišel iz Anglije; podgana se je prikradla na ladjah. Predolg bi bil seznam vseh najnavadnejših živali, ki so si pridobile domovinsko pravieo v Ameriki po njenem odkritju. Na drugi strani pa novodošlec v Ameriki srečava mnogo živali, ki so pristne ameriške domačinke in katerih on v starem kraju še nikdar ni videl. Kdor se je v starem kraju spoznal z ameriškim živalstvom potom indijanskih povesti aH ameriškim filmov bolj divje sorte, pričakuje, da bo pri najbližjem gozdu zagledal sivega medveda, volka ali gorskega leva- Kar pa je še preostalo teh stvari, so v popolni kontroli stotin državnih lovcev, ki nimajo nikakega usmiljenja za te roparje, čim se t upa tam spustijo nad črede v zapadnih renčali. Prva meriška žival, s katero se novodošlec spozna, je brezdvomno "buffalo", ameriški bivol. Morda ga ne vidi živega, ampak, čim \ ro-ki preobrača prvi ameriški 11 i-kel, predno ga potroši, zagleda na rovaan groša sliko te krasne1 živali. Časi so zdavnaj minuli, ko je na milijone bivolov živelo v zapadnih prerijah. Prvi naseljenci so jih videli na stotisoče v eni redi. Dandanes jih živi še malo čred, od katerih najbolj slovi ons. Yellowstone Park. ki je pod varstvom vlade. Velikost te krasne živali si predstavimo, ako povemo, da samec vaga povprečno 2000 funtov in samica 1200. Izmed ameriških jeJenov najdemo dva krasna zastopnika.! "Moose" in "Elk". Ime tega zadnjega ni pravilno; pravo indijan sko ime je "wapiti". Značilna jej dolga dlaka, ki mu visi z vratu. Rogovi so dostikrat čez štiri ali pet čevljev dolgi. "Moose" je o-gromen jelen in tehta do 1200 funtov. Značilni so kompaktni rogovi, podobni onim evropskega losa. in bradica, ki visi pod mogočno glavo. Živi ob severni meji Združenih držav in v Kanadi. Največji predstavitelj ameriškega mačjega pleanna je tako-zvani gorski lev ali "cougar". Najdemo ga povsod v vsem ameriškem kontinentu. Prvi naseljenci ga zvadi panter, ali na za-padu je splošno znan kot gorski lev (mountain 1km) ali puma. Dlaka mu je rdečkasta, belkasta pa na vratu in nogah. Izraz lica je skrajno inteligenten, ali zvijačen. Lovi jelene, zapce in veverice, ali najbolj mu diši kak mladi "pony" in napada celo velike konje. Čim je snedel svoj plen, navadno zaspi poleg ostanlkov, vsled česar ga je prav ilahko uloviti. Njegov krik baje usarahuje najbolj pogumna srca; tulenje samca so priravnali peklenskemu smehu, a ono samice stokanju umijočeka deteta- Jako manjša ameriška mačka je takrozvani bobcat, približno 38 mč dolg in z ja-ko kratkim repom. Dlaka te divje maSke je rmenkosto-rjava z ozkimi, podolgastimi lisami na gla«fi. Ko hodi na lov, zatuli divji krik od Časa do časa. Je ponočnjak in preži na svoje žrtve iz skrivališča. Med medvedi v Združenih državah se odlikuje taikozvani grizzly bear. Ta velika, težko, okorna zver je povprečeno devet čevljev dolga in vaga približno tisoč funtov. Živi zlasti zapadno od Dakot do Pacifika. Barva dlake je različna, od rdečkasto-rjave do sive. Vsa ta velika divjačina utegne bolj zanimati navdušene lovce, ali povprečni novodošlec jih red BOJAXZ. HAXOGAJTK « MM katsri norodoilec, hodeč po J hrbet. Ko se razjezi, izbrizgne iz stojiih žlez neko tekočino, ki oddaje močan, skoraj zaduši ji v smrad. Enaki neprijetni sosedje sta dve ameriški kači: rattle-snake in copperhead. Prva ima svoje im»* iz nekih klopotač v svojem repu-Ko je ta kača razburjena ali jezna, ji konec repa stoji i>okonci in se hitro trese, povzročajoč neko klopotanje. ki se sliši 30 do 40 korakov daleč. Kača klopotoča je dolga do štirih čevljev. Živi v zapadnih ravninah in puščavah. Njen jnk je jako nevaren in utegne biti smrtonosen, ako se takoj ne uporabi primerni protistrup. Indijanci so nekdaj z njenim stru-kom zastrupljali osti svojih bobnih puščic. Copperhsead je gad. ki redkokedaj doseže dolgost treh čevljev. Rjave je barve s temnimi lišaji na hrbtu. Trikotna glava pa je bronasto-rdeča. Ta gad je eden izmed najstrupenejših in njegov pik je smrtonosen. Živi blizu vode v nenaseljenih krajih in na Jugu. Navade nekaterih živali so dale povod za mnogo pregovorov in izrazov v narečju, v čigar ozemlju so vdomačene- Tako rabijo Ame-rikanci frazo "playing possum", kar pomenja ležati mirno kot da je mrtev. Tej govorici je dala povod živaliea — opposmn. ki živi v južnih državah, in ki je dovršena igralka v tem. da zna lil in i-ti smrt, kadar je v nevarnosti. Razne je velikosti; nekatere sV> majhne kot miši, druge dosegajo velikost mačke. Glava je dolga, gobec je špičast. Dlaka je dolga in sivka sta Jako zvita je ta žival. Meso večjih .sort se jede; vir-ginski oposum se smatra v.južnih državah kot prvovrstna d olik at e-sa. Živi ponoči in se hrani od žuželk, malih sesalcev in ptic. Konečno ne smemo pozabiti na ptiča, ki je bil model za narodni grb — ameriškega orla (American eagle). Ker je njegova glava pokrita z belim perjem, daje utis plešastega orla- Doiseže velikost treh čevljev in še več. Novi Rubens. riških livadah in gozdovih, je dostikrat ugibal, ko je oni nevidni maček, ki mu sšledi vso pot s svojim mijavkanjem. Ni bil to maček, ampak neki jako radovedni ptič, takozvani "cat-bird" (mačji ptič). Ta ptičica. približno devet inčev dolga, temne barve s črn uri temenom in rdečkasto liso pod repom, oponaša s svojim klicem tarnanje mlade inačice, ki se nahaja v stiski. Zjutraj in zvečer pa prijazno in melodijozno žvrgoli. m sicer tako raznovrstno, da se zdi, da oponaša petje drugih ptic. In zares, ako postane vdo-mačen, skuša celo ponašati glaiz-bo, ki jo siisi dosna. Cat-bird je velik prijatelj farmarja, ker žre črve, ose in žuželke. Istočasno utegne pešec srečati drugega zanimivega malega sose-čda neko malo veverico, imenovano chipmunk. Mimo leži ob cesti, a ob najmanjšem šumu prestrašena jo popiha v svoj brlog. Izkopava si predore pod zemljo, do 20 čevljev dolge. Dlaka rdečkasto-rjava z belo progo na hrbtu- Popotnik utegne srečati na poti še drugo jako čudno živalieo. Ako ga ob mraku pelje pot mimo kake luže, osupne ga naenkrat rjo venje, kot da bi bil v bližini kak zdivjani bik. Takoj se drugi enaki glasovi pridružujejo prvemu solistu in začne koncert tulečih demonov. Zgodilo se je dostikrat, da novodošlec, ki si ni mogel razlagati vzrok tega peklenskega koncerta, jo je urnih nog poih-nil in se ni ustavil dokler ni pridrvel do prvih hiš. Ali njegov prestrašeni beg je bil nepotreben, kajti povzročitelj tega tulenja je bila neznatna žaba, takozvani bull-frog. Njeno čudno regljanje. podobno bikovemu rjovenju, se sliši miljo in še več daleč preko vode. Bull-frog je ena izmed malo vžitnih žab in ima jako okusno meso. Nahaja se povsod v Iu-: ~~ ~~~ žab od Kansasa. naprej proti! Vsi, ki smo preživeli svetovno vzhodu. vojno, poznamo koprive in vemo. Ako človek potuje po zapadnih | da se je v dobi pomanjkanja su-puščavah. najde povsod prerij-1 rovin za sukno začela izdelovati skega psa (prairie-dog). Pravzaprav ni ta živaliea nLka-k pes, hiarveč glodalec, stičen marmo- Nekdo je slišal, da je slavni slikar Rubens lahko z eno .samo čopičevo potezo izpremenil sme joč se otroški obrazek v jokaj" eega. "No, no. zato jaz še čopiča m* rabim, marveč i<> lahko nn-pravim kar - palico!" je odvrnil suhoparno. Grof Urh in ribji tat. h-i Grof Vrh IVljstki. ki jt .... . >voji okolici močno priljubljen, je imel navado, da je večkrat se del pred grajskimi v nit i iu si j.-ogledoval prihajajoče in odhajajoče ljudi. Nekoč j.> iz gradu ]>r'-šel mož. ki je bil ravno tam ukradel ribo in jo je nesel s^daj p.»d suknjičem. Omeniti je tn*ba. da so v tem času nosili izredno krnt-k»* suknjiče in riba izpo.l suknjiča molela ven. Grof je ribo o-pazil i h jK)klienl moža nazaj re ko." : ••Slišir«*. če misli t o prihodnji." .š«> kdaj ukrasti ribo. t»*d;»j vzemite knk daljši suknji.", ali pa se zadovoljite z manjšo ribo" ter je pr.-straš»-ne«ra itt"ž;i mirno odpustil. Samo vdrgnite ••I iiudrt^i n.;*>a- 'V trpite da nevrul -.j. . !,: le. in v skt< j.ih in m _ žno r.rimo^ zadcLif.-. ro vdrsiit-t,.- s fc-1 -1T KM."" - Reg-. U. S. I\_: Off. čutili brpt*\ kako k- Sirt t"»_ » plota s svojo p*>mirjajia-o udobnostjo po bolečih dflih. Pain Exoeller bo j., magal « vari kot j- pomagal Urej^o-vil-nim tiS'»r-fe;n rnnt^u. lt*t;:. !m.-jt.-" ga vedno s!t-k!*ni<-o pn r k:.h 35 in Toc. steklf-ni.-ri v lekarnah F. AO. KIC HTFK & CO. _ 104-114So. 4th St.. BrctAIrn. N. Y .............. ' ' Obleke iz papirja. KOLEDAR za leto 1924 «3^ STANE SAMO 40c i Naročite ga takoj, da ne boste bres njega GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New Yori tiči- Dolgi so 15—25 inčev, debele in trščate postave, rdečkaste barve. Živi trumoma v velikih naselbinah, takozvani li "prairie-dog towns", kjer si izkopavajo globoke brloge. Videti jih je povsod, ko stojijo pokonci pred svojimi luknjami kot vojaki na straži. Jako sličen prerijskemu psu je takozvani ground-hog, pravea-ta nadloga za poljdelee, ki imajo svoje farme blizu njihovih brlogov. Mnogi ljudje v Ameriki verjamejo, da se iz obnašanja te živali začetkom spomladi daje prerokovati, kaka bo spomlad. Ako ground-hog zagleda svojo senco, čim pride na dan iz svojega pre-zimišča, on se povrne aa nadalj-nih šest tednov v svoj brlog in to po menja, da se spomladno vreme za toliko zakasni Seveda je to zajka. Znan prebivalec pjerij je "coyote", ki ga tupaiam tudi zo-vejo "prairie-wolf", prerijski volk). Manjši ja kot drugi volkovi in njegovo tuljenje je bolj podobno lajamju. Strahopeten je pred čloivekom. Živi v votlinah med skailami ali v zapuščenih brlogih, od koder ob mraku gre na lov na miši, nizko ležeča gnezda, prerijske pse in druge manjše živali. Po zimi pa se spušča tudi nad ovce in teleta v rančah. Njegov večji bratec je sivi volk (grab-wolf ali timber-wolf), ki živi zapadno od Mississipija v pogorskih goščavah. Med značilnimi ameriškuni živalmi ne smemo pozabiti na davnega amer. smrdljivca (skunk), čigar stika se Ijndje bolj bojijo kot kuge. Drugače je kraš- ko srečava in njegovo pozornost na žival, približno dva čevlja dol-utegnejo vzbujati nekatere manj. ga s krasno, dlako in velikim, ko-Se, krasne in mične živali, ki jih smatim repom. Dlaka je črae prrič zagleda v Ameriki. Mam- barve s bdoliso na vratu, jod-kor deyse d vebelijprogi obleka iz te rastline, pozneje je bila obleka papirnata. Na tem polju so dosegli višek Nemci, ki so se v izdelovanju surogatov sploh pokazali pravcate mojstre. Krivo bi pa bilo misliti, da je papirnata obleka prišla na svet šele tekom svetovne vojne. Zgodovina priča, da je bil papir kot oblačilno sredstvo že davno prej znan flamskemu umetniku Janu Gos-sae-rtu, živečemu v petnajsttem stoletju. t <• -i Gossaert je bil pravi bohem. Nikoli ni imel denarja, da bi se nahranil in dostojno oblekel. Za njegovo bedno življenje je doznal tudi Karel V. Postavil se je Gos-saertu za mecena, toda njegovo mecenstvo je obstajalo saano v tem, da je od časa do časa pozval umetnika k sebi na dvor, ga nahranil po zopet spustil na svobodo pod milo nebo, kjer se je začelo gladovanje iznova. Nekoč je daroval Karol V. Gossaertu krasno obleko. Gossaert ki je bil kmalu zopet brez beliča, je bil prisiljen obleko prodati. Priešl je čas, ko se je moral v obleki predstaviti Karlu, a ker je bil revež ves razcapan, se ni upal pred njega, boječ se, da ga ne bo mecen vprašal po obleki. Izmislil si je duhovit izhod. Napravil si je obleko iz papirja ter jo tako krasno poslikal da je bil cesar, ko se je umetnik pojavil pred njim, nepričakovano vzhičen in navdušen. Dejal je, da je Gos-saertova obleka najlepše, kar je kdajkoli videl na ljudeh. Ko je pozneje hotel dragoceno poslikano obleko iz papirja kupiti, pa je doznal, koko je prišlo do originalne zamisli Gos&aertove ter je umetnika, obžalujoč njegovo bo-m est v o, nagradil * veliko svoto denarja. Vrjatno je, da je Gossaert tudi to kmalu zapravil; toda zgodovina ne poroča več, kako je potem »pet pnM pred rZPUGiUvAMERIŠUH DOLARJIH. V Jugoslaviji — ae more Lrplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriške pa konzula potrjene?* potnega lista ln no več kot prozirred-nosr n Siljatl denar navadnim potem v dinarjih, kateri se Jim izplačajo na ssdnjt pošt* fcres neprilik. Tudi sa nabavo potnega lista — (poea) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni lisi ni potrjen od ameriškega konzula ne more potnik dvigniti dolarjev StroSke za rzzne listine ln potni lial M pa lahko plača tudi s dinarji. V Italiji ls sassdensai oasmljv — so veljavne povsem lrugačne odred be ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar Ie za potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik pot :?«. Filed naraSčujočih stroškov sme ^ morali odločiti prevrnil« pristojbino za dolarska Izplačila kakor •ledi: Za Izplačila do $25. računano po 7B centov; od $25. naprej po 8%, to j« po t cente od vsakega dolarja. .Na aakmznld aaj »s vite« ssas- ieno: Izplačati t dolarjih. Ta pristojbina je Teljaraa sa dolarska iaplaSla ▼ Jugoslaviji is Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jai likaL Spisal Jakob Alešove«. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, 11.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 atrani, ja Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu ▼ krasni povesti življenje na kmetih z vbo svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. > ftjLjiga vsebuje 157 strani, J§ Juan Miseria. Spisal P. L, Goloma. Zelo zanimiva, iz ipanskega prevedena pc/esl Vsebuje 170 strani, j§ He t Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih d o god-sestavljen. Vaebuje 239 strani, .19 Darovana. Spisal Alojzij Bostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih* Vaebuje 149 strani, ^ a«| Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna t življenja slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po £to in resnično alilrmnifi domačih značajih. » Vsebuje 231 atrani, J§ Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz-Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 128 strani, .41 Badnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-Iko umirali mučeniike smrti« ^ Vsebuje 178 strani, f ; ff POftTNINA prosta "GLAS NARODA" »2 Cortlandt SU New York OTJLA5* NAROTTA. 30. J AX 1324 GOSPICA MALA Spina JEAN &AMEAU, 3 8 (Nadaljevanje.) Ko je to govorida, je prijela prijateljico za roko. Obe sta bili žalostni- Obe je mučila ista misel in is»ta skrb. i Ob štirih popoldne je pa začel lajati pets. Kmalu zatem je vstopil, poštni sel. Deklici sta inu & teki i nasproti. Roberta je raztrgala omot. Nasproti so se ji zasvetile besede — Skušnjo prestal! — Živio! — je vzkliknila Katarinea in dve solzi sta ji zdrknili po licih. Dve dolgo zadrževani solzi. Šele potem »>ta čitaJi naprej. — Moja zena in jaz vas poljubljava. Pridite k nam ob štirih. Roberta se je zdrznila- -- Zit božjo voljo, saj je že štiri. Gotovo .sta že dama. Moj Bog. kako se je zakasnila brzojavka' — Torej pojdite tja — ji je svetovala Katarinea žalostno. — Jaz bi šla, pa ni očeta doma. Oče ima konja in voiz. — Ali znale fotografira« t f — je vprašal Kober to. — Vikala sta se izza onega časa, ko sta se pričela ljubiti. — Ne znam — je odvrnila' — Dobro, — vas bom jaz naučil. — Potem, ko boste znali, boste šli v grad fotografirat kapelo, sobe, dvorišče, hleve in vse. — Brez skrbi bodite. Poln koš fotografij \vam bom prinesla samo če hočete. (Dalje prihodnjič.) Človek in ravnotežje v prirodi. Povojne krize so prepričale po-lek gospodarskih tudi vse dmgt-kroge, da vsi narodi predstavlja jo eno skupno družino, da katastrofa enega naroda povzroča sunke tudi v življenju mnogih drugih. Polagoma je ostala medsebojna odvisnost, ki je ni mogoče odstraniti, ne da bi čutili posledice vsi elani skupnost L Isto je tudi v prirodi. Oko bijologa vidi povsod to harmonijo, med i živalmi in rastlinami, ki je tem Ipopolnejšaf ker je rezultat tisočletnega razvoja; ona je tudi bolj v »h lahko stopite. , komplicirana m zato zadostuje — Da, tako bi bilo najboljše. Prisrčna hvala vam- Edinole na minimalna kršitev, da nastopijo ta način lahko dospem pravočasno. {nepričakovane dalekosežne posle- — Takoj bom naročila kočijažu, naj napreže. |dice- ^ vsako žuželjko je nara — Hvala vam, gospodična, hvala vam. Še klobuk pokrijem, pa >va ustvarila določeno število rast bom oblečena. Vsa vesela m smejoča še je zletela v sosednjo sobo. — Torej ga ima res rada? — je premišljevala Katarinea, in čudno ji je bilo pri srcu, ko je morala pritrditi temu vprašanju. • Nato je tudi sarna stopila pred zrcalo ter si začela popravljati obleko. j Roberta je bila kmalu gotova- . , Kmalu se je pojavila! med vratmi Roberta. Njen obraz je žarel !aa m,n/ , 4 same sreče . malno. In niti ptice-ropariee. ki j P»«eeta, t, , . . . , ... . • - -i „ I sicer nimajo naravnih sovražni- domače živali. Iztrebek so m no — Saj greste z menoj, kaj ne? — p je rekla ter jo prajela za j**"-^1 J.(rji0 " i kov, niso neomejene v svojem 1- Seveda Krem z vami. Sknnai se bova neliali. i razvoju. J* ?f čijo preveliko število ptic m dru- lin ,od katerih se hrani. Z drug* strani pa so določene ptice, ki u-ničujejo te žuželke, da se preveS ne razmnože. Toda tudi število ptic ne £me prekoračiti gotove norme; ak.o se razmnože preveč, žili tako, da imajo lovci sedaj o-i>ilo posla. Ker pa v teh krajih ■ zajci niso imeli naravnih sovražnikov (lisic, roparic), so se tako razmnožili, da so se jih ljudje začeli bati. Kamor se je človek obrnil, so skakali zajci okrog njega, grizli in uničevali -so zelenjavo in žito- Puška že ni več zadostovala, da jih iztrebijo. Morali so dvigniti na noge vse prebivalstvo, ki se je spravilo na zajce s strupom in pastjo. &ele na ta način so jih ukrotili. Na otoku Mar-tinik je pre.bivalstvo strašno trpelo radi strupenih kač. Prinesli so iz Afrike ptico, ki je naraven kačji sovražnik. Ptica pa se ni mogla akimatiziratL jZat-o so si morali pomagati z drugam kačjim sovražnikom, faraonovo miško, ki je sicer iztrebil kače, pa je sam postal preveč nadležen. Pet parov teh roparie so odpeljali na otok Jamaica proti polhom, ki so zelo škodovali plantacijam. Po 10 le- | jih požirajo ropariee tako dolgo.'tih so bili polhi docela iztrebi je Li«, niiWn StPinln 7onet mini-i ni, toda gostje so se spravili ni kokoši, »sicer nimajo spravili na mačke in druge teh imeii nepravih, tako da je delo policije precej težko. Do sedaj je ugotovila že pet oseb iz tako-zvane boljše dunajske družbe; med njimi je tudi neki docent na medicinski fakulteti dunajske univerze. Razkritje tega ogabnega zločinskega početja, 'ki v kričeči htči kaže velemestno propalost. vzbuja po Dunajn pa tudi drugod o-gromno senzacijo. Kretanje paraikov - Shipping News NINČIČ IN PAŠIČ PRI PAPEŽU Rim, Italija. 29. januarja. — Papež je sprejel v avdijenci jugoslovanskega ministrskega pred sednika Pašiča in zunanjega ministra Ninčiča. Po kratkem razgovoru je podelil obema pa pešk i blagoslov. z vami. Skupaj se bova peljali. » — Do pristave? ' ..... osled" "e da zač — Ne. Vi boste izstopili -tam. kjer se zavije pot na pristavo, — i m pos ica je. a zac- i v j. • rr i .. , , , . , . no stradati m izumirati dokler je zajecaJa Katarinea. Tako so se jl tresle roke, da ni mogla zapeti» _ .. . . . - rokavic. 1 j ne dosežejo števila, ki ne krši XT • , . . ... „ i harmonije v prirodi. Stoletja so — Ne, ne vi morate iti z menoj. Ne samo do hiše, pač pa v hi- T , , . - - .. .. , j , . . , ... . 1 uravnala medsebojno razmerje in, so. Veseli bodo m vsi srečni, da se bodo seznanili z vami- . . .. , .. • a , ... , /harmonija v pnirodi se nadalju- Se nikdar joti nisem bila pred-i . I je avtomatično. Da bi ilustriral kompliciramo go koristnih živali tudi v naravi in se razmnožili tako, da jih je moralo prestrašeno prebivalstvo pobijati z vsemi mogočnimi sredstvi. — Toda, jaz jih ne poznam , stavljena. To ne gre ... To ne sme biti. — Kaj zato . . . Vas bom pa *ja2 predirtavila. Ali niste malo prej vzkliknili "živio"? I^e nič ne tajite, jaz sem videla solze v vaših očeh. Ni*o bile solze žalosti, pač pa veselja. — Ne, ne, — sp je branila Katarinea. Bledica in rdečica sta se ji izpreletavali po obrazu. — Ne, jaz ne grem. In za medsebojno razmerje v prirodi, nahaja Darwin ta-le sluaj: blagostanje prebivalstva nekega o-kraja na . Angleškem_ je odvisno ... ,. . . .. : od števila maček. Zato ker se pre- bozjo voljo vas prosim, nikar jim . . . . . ___• .. , . , , ... IbivaLstvo peca z živinorejo, Kra- ne povejte, da sem imela solzne oei, ko ste prečrtali brzojavko. , , .. , . , • „ .. „ Zakaj pa ne » ' * ve 86 hraiuJ° 2 detelJ°' kl raeite ti. i . _ na njivi. Detela dozori in rodi -- Jokala sem, da. pa samo zastran vas. \eseldo me je. ker jate , , . . , , ___ .. , - , -v . . . ,, .. , . . plod, ki se osnuje dobro samo s bili vi vzradosceni. Saj ne boste povedali, kaj ne? * .. , , . . - ,, . . . pomočjo posebni vrste žuželke- — Zaenkrat se ne morem obljubiti. !«,>-„ . .. .. . .... , ... , , ITe žuželke so prilgubljena hrana Medtem je bil kočija; napregel- S . , . mišjega rodu. ki ga zopet zatira-Ob četrt na pet sta stopili deklici v kočijo. preganjaio ma5ke. Več ma- — Na pristavo, — je zapovedala Roberta, ne da bi vprašale^ ^^^ manj ^i in več žu-prijateljieo za svet. | ieik. Posledica je, da se detelja Voz je odrdra-1 po kameniti cesti. lbolj razplodi, da imajo krave več Katar me i se je skreflo ^rce. Roberti« predlog jo je strašno pre j knne in ]judje ve5je blagostanje. 1 re*eL Skozi, tisočletja je bila harmoni- Torej naj gre na pristavo čestitat Albertu de PlesanuT ^ v rrixodi nedotaknjena, dokler Rada. neskončno rada bi to storila ,pa se je bala, da bi se Dr[nista prilK>da ustvarila neposluž- raogla zadrževati. Uverjena je bila, da ne bo (mogla zadrževati sol- nega bitja _ človeka Dn je edi- za. VedeUi je, da jo bodo .seize izdale. Vedcfla je tudi, da jo vsa j ua tvorba ki s svojim razvitim družina de Plesanovih sovraži ! razumom posega v naravne zako- V dobrih Čc^rt ure je bil voz na mestu.. Malo hišico je obda j ad :ue, ne priznava njene večne har- Strahovita velemestna pro-palost, bukov gozdiček- Listje je bilo že vse rumemv-in velo. Katarine i se je zmeglilo pred očmi, " i % — Stojte — je zaklicala kočijažu. ; ~ — Torej nc greste z menoj? — jo je vprašala Roberta. * — Nc- — Zakaj pa nc? Bodite vendar tako dobri in pojdite. Ali re? nočete videti novega kandidata? in njegovo sesrtro Ano? Tako plemenite duše kot je ona, niste Se nikdar srečali na svetu- — Vem, da je dobra. In kar je storila za svojega brata, je neizmerno lepo. * " — No, pa ji sami povejte. Dotiro se ji bo zdelo. — Ne vem ... Si bom premislila. . . ' . — Nikar ne uganjajte komedij. Kakšni sosedje pa ste? Če sosed i e bo sosedu čestital, kdo mu bo? — Mislite, da bi se res spodobilo ? — Seveda bi se ... To mora biti. Katarinea je začela omahovat*. Nobenega izgovora si ni mogla izmisliti, nobenega dokaza ni mogla navesti. Z eno nogo je bila že stopila na cesto. Tako »t o ječ je zaslišala v gozdu -govorjenje. Trenutek pozne" je se je pojavila na ovinku vsa Plesanova rodbina. Prvi je bil Albert, poleg njega sestra, ?a njima pa mati in dekla Marijana Vsi so obstali kot vkovani. Vsi so uprli svoje oči v gospico Malo. — Domov — je zapovedala kočijažu in poljubila Roberto. Poljubila jo je na malo ranico na desnlem sencu v upanju in prepričanju, da jo bo tudi Albert poljubil na doticno mesto. *;• Ko je dospela domov, je že mrak legal na-zemljo- ' Deseto poglavje, t r* ' i » m • monije in skuša sbojo stvarnico jetd obdržati, da bi mu služila. To •je -človeška kultura, to .je boj 6 prirodo, boj za kršitev njene harmonije. Človek hoče uvesti nov red, ki bi ugajal in odgovajasl njegovim zahtevam. V starih spisih nahajamo popisovanje harmonije v nekdanji Ameriki. Danes ni tam o nji nobenega sledu ve2. Istn se je zgodilo tudi v Evropi-Ta del zemlje spada večinoma v takozvaui hriboviti pas zemeljske oble, ki sega tudi v Azijo, kjer so gore še dandanes nedotaknje-ne. \JCultura Evropejcev je najprej uničila pragozdove in s tem izpodkopala temelj prirodne harmonije v Evropi. Nadomestila jo jez novo:, po vse V jer a znesla rastline in živali, ki so ji koristne, druge pa je iztrebila, "v Mnogo vrst živali se ima zahvaliti človeku, da ne žrvi več. Tako je bila morska krava mana* tus, ki si jo našli leta 1741 v Be-j-ingevem morju kmalu potem iz t rabljena. Bivoli, medvedi, volkovi, jeleni in druge divje živali, ki so bile nekdaj ditka pragozdov, so dane« že dolgo zelo redke. Zanimivi so zavedni poskusi clove-ka, ki hoče z razvrstitvijo živali Na pristavi je bilo jako veselo. Celo itati, ki se zadnja leta rti nikdar smejala, je postala razposajena loot mlado dekle. Nepre- .. . ^^ ^^ stano je objemala svojega sina in ga poljubovala. Navzoč je bil JfP1"®06111*1 ravnjotezje v prirodi di Robert in oče, ki je dal mlademu kandidatu v dar lep fotograf -i^svejo korist. Tu se najbolje viski aparat. \ V*. * 'r:" ' -- Mladenič je bil daru neizmerno ve^el. Sam pri sfibi je si^eilU, da bo fotografiral sestro, predno odide za vedno-v samoatan, pa avoje rojstne hiše je hotel imeti ie baa t^av^^ di, kako komplicirano je to rav-I»trije m kako ruAauUiii so po-»kusi, da «e spremeni V Avstraliji ni bUo divjih zajcev. Zanedi •ojfli tja i Dunajsko časopisje razsprav-lja o škandiilu, ki ga je razkrila policija in ki je celo za dunajsko rahločutno publiko nekaj go-r os t a snega). V notranjem mestu je imela eleganthno stanovanje neka ženska ki se je imenovala Edit Ca dve in se je izdaja za učiteljico modernih jezikov. Pod to pretvezo je izvabljala k sebi otroke manj premožnih starišev. ki jim je obljuubovala, da jih bo zastonj poučevala. 'Kakšno je bilo to 4'poučevanje", je sedaj v strahoviti luči pokazala policij ska preiskava. Brezsrčna ženska je namreč zaupane ji otroke zlo rabljala v perverzne namene. Proti visoki vstopnini so smeli prisostvovati njenemu "pouku" ,tudi tuji ljudje, ki jih je otrokom predstavljala za šolske nadzornike in nadzornice, za uradnike prosvetnega ministrstva itd jl vpričo teh je potem vprizar-jala s svojimi nesrečnimi žrtvami prave sadistične orgije. Pod najrazličnejšimi pretvezami je o-troke strahovito mučila in jih pretepala z nalašč za to priprav-jenimi mučilnimi instrumenti Najhujše je pri tem tnpelo neko 12-letno dekletce, ki ga je učiteljica pred letom dni adoptirala in ki zato ni moglo nikomur potožiti svojih muk. Te Ifestijalno početje je uganjala Cadve nad pol leta. Šele koncem preteklega meseca je ma ti enega izmed prizadetih otroik javila stvar policiji. Uvedene poizvedbe so kmalu razkrile aSočin m Cadve je bila aretirana. Na policiji je izjavila, da je njeno pravo ime Kadinec in da je rodom iz Istre. Pristojna pa je baje Pariz, ker je bila svoj čas poročena s Parižanom Bosza, od ka terega pa se je pozneje ločila. Razun Kadinčeve je bil areti ran v pondeljek zvečer še trgovec s preprogami Paul Kotany z ne ko žensko. Oba sta bila redna gosta pri orgijah in sta pomaga la ziocinki pri vabljenju drugih obiskovalcev in tudi pri iskanju novih žrtev. Policija sedaj marljivo išče, da ugotovi še druge goste in sokrivce- V pomoč ji je pri tem dnevpik, v katerega je Kadi&čeva beležila svoje obiske itf cneske, ki to jih plačali kot vstopnino. Seveda pa je večina bi novo izdajo 44PESMARICA GliAZBXNl MATICE" £a fttiri molke glaeova Uredil Matej Huba* Knjiga ima 296 strani, ter vaebu je 108 najboljiib in najnovejših pesmi a notami • poitntno $8.00. MOLA8 NARODA" 93 Cortlandt St., Haw York. M. T Rad bi zvedel, kje se nahaja JOE NAPAST. Preti tremi meseci mi je pisal iz Clevelanda, Ohio, in jaz se m mu odgovoril, pa nii je prišlo pismo nazaj z denarno nakaznico (Mon»*y Order), katero sem mu bil poslal. Ako kateri »zmed rojakov ve za njegov naslo\. naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se mi sam oglasi, ker je v njegovo.korist. — Tudi bi rad zvedel, kje se nahaja AONES FABJANČIČ Pisala mi je i?. (Mevelanda 15. novembra. Pisal sem ji dve pisimi, pa obe eta prišli nazaj, ker ju pošla ju nvftrla dostaviti. Ker ji imam važne stvari sporočiti za njeno kori«t. prosim cenjene ro-j;tke. da jo op<»zore na ta oglas, da »e nii takoj javi. — John Pmtar, Box 195, Hollo way, Ohio. (30-3i_i) 2. februarja: Ia Savole, Havre; Majeatlc, Cberbour*. 5. februarja: Canopic, Cherbourg In Bambor«. februarja: Paris. Havre; Orduna, Cherbourg In' Hamburg; ITe«. Monroe. Cherbourg. I 7. februarja: America. Cherbourg to Bremen; Cleveland. Cherbourg in Hamburg. • februarja: New Amsterdam. Boulogne. 14. februarja: M i ime ka. h da. Cherbourg to Hamburg 16. februarja: Berengaria, Cherbourg: An dan la. Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; DuUo, Genoa 19. februarja: * Albert Ballin. Cherbourg to Hamburg 20. februarja: Roohambeau. Havre; Ohio. Cherbourg Id Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg 23. februarja: Pree. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Mongolia. Cherbourg; Conte Rosso. Genoa 27. februarja: Suffren. Havre; Pittsburgh. Cherbourg In Hamburg. 1. marca: Olympic. Cherbourg: Antonla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 1. marca: I.a Savnie. Havre: Olympic. Cherbourg; .\ntonia, Cherbourg; Pres. Har.llng. Cherbourg, Hremen. 4. marca: ^ » Stuttgart. Bremen. 5. marca: Veendain, Boulogne. 6. marca: Thuringia, . L I Hamburg. 8. marca: George Washington. Cherbourg. Bremen; Berengaria. Cherbourg; "Colombo. Genoa. 11. marca: Pres. Wilson. Trst: Chicago, Havre; Canopic. Cherbourg. Hamburg. 12. marca: Paris. Havre; America, Cherbourg, Bremen. ^ 15. marca: Aquitania. Cherbourg; Orduna. Cherbourg: Orduna. Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam. Boulogne; Conte Verde. Genoa. 18. marca: Bremen. Bremen. 20. marca: Cleveland. Cherbourg In Hamburg: Mirin-Wahda. C^ertw"» »n Hamburg. 22. marca: Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cher-1-ourr: Itrn-hambeau. Havre: Saxonla, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. 26. marca: ; Martha Washington, Trat. 27. marca: IT. I i Duilo. Genoa. 29. marca: I-a Sai-oie, Ha^-re: Pres. Harding. Ohre-bi.urg: <»rra. Cherbourg. Hamburg: Anda-nia. t,"herlM.v:rg'. 2. aprila: IJer^ngaria. Cherbourg. RAVNOKAR JX NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6J Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. ty Cent s poštnino $2.— SLOVENIC PUBUEHIHO 00 82 Oortlandt Si. Mow York City, H. Y. Prav vsakdo— kdor ka] iičo; kdo« ka] ponnja; kdor ka] kopajo; kdor ka] prodaja; prav viakdo priznava, da imalo čudovit oipak mali oglasi v "Olaa Haroda", V ali IZ JUGOSLAVIJE Kupil* vnaprej plačane kart* ' svojim sorodnikom «a mfa črte. White Star Line New York — Cherbourg Majestic 2. febr.; 5. aprila: 26. aprila (Največji parnlk na avetu.) Olympic 1. mar.; 22. mar.; 12. aprila Homeric .................... 19. aprila American LINE Joint WHITE STAR LINE Service New Vork — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 14. feb.; Pittsburgh 27. feb. (3. razred) Canopic .................... 15. aprila Red Star Line New Vork — Cherbourg — Antwerp Mongolia 23. febr.; Belgenland 3. apr. Zeetand 17. aprila: Lapland 24. aprila Dobra hrana, žaprll prostori. Velika Javna zbirališča. Oglasite m pri lokalnem agntu ali prt PASSENGER DEPARTMENT! No. 1. Broadway New York. tt AMERICA UNED KnUka in direktna (rta prek* Rot ter dama za Iz vseh strani JUGOSLAVIJE NVdrljska odptutja. Največje udobnosti. Mi vam bomo preskrbeli potrebne listine r affidavit sta vzdrfevanje). NaSi uradnik.i se urigajo za vse ter vse urede za potnika, dokler ne ilosp«* na določeno mesto. Cene in seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostore na pamlkih in vse po-drobnosti pišite lokalnemu agentu ali pa na HOLLAND AMERICA LINE 24 State Street New York POZOR, SLOV. GOZDABJI! Potrebujemo petdeset dobrih slovenskih tesačev za delati želez-nične vezi (Railroad Ties), kakor tudi podpore za premogove jame (Mine Posts). Kdor Slovencev želi delo dobiti, naj sem pride in, če mogoče, prinese plankočo s seboj. To delo se bo pričelo prvega februarja. Pridni delavci lahko tukaj lepe denarje zaslužijo, po-stopačev pa ne maramo. Dobra hrana in čista kempa pri Bobcock Lumber and Room Co. ua Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Office, katera je nasproti železnic-ne postaje (Depot) in vas bodo precej v Cross Ties Camp poslali. Vprašajte sa Mr. Osborne ali pa Mr. Fred. Viering-, superintendents Baboock Lumber and Boom Company, Davis, W. Va. (19-1—3-2) * ■ t ' ^ff ffi fir Afc^^T^ n New York. Ptrmouth. Han«. Park PARIS .................. 6. februarja Mew York. Havre. Part* LA SAVO IE ............ 2. februarja ROCHAMBEAU ........ 20. februarja SUFFERN ..............27. februarja CHICAGO ..................11. marca Now York. Vigo [SpateJ. Bordeaux LA BOURDONNAIS........ 4. marca FtSta za kfcihiatwfr aK as akni araii 1» STATE STREET. NEW YORK ylar PREHLAD MEHURJA MOSlU! ZaUttita ae Preti N • berite »i naibol jto nUite PREPR&-BA aa MOsKE V »lika tobalSe. Kit Ua) $1 VAbmrjii See-VSk Dept; B » BmUmr St.. M*«r York Pi*ite sa okroinleo. POZDRAV. Prodno odpotujem s parnikom "Atjuitania" v domo\*ino, pozdravi jaan rojaka Janeza Komi-darja in njegovo družino v Betuli. Pa . nadalje rojaka Janeza Svasš-nrka Ln Jožefa Knavsa v North Stratfordu, X. H. Najtoplejše se zaihvaljiijem tvrdki Frank Sakser State Bank ter isto priporočam vsem roja k o nr. kajti postrežljivo-^ti, katere sem dobil tu, ne more nrkjer drueje nihče (pričakovati. Nasridenje! — Anton Komidar, na potu v Markovcc pri Ložu. Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga Jo snuiftvene, pončne In xabasrne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : HASOGm GA iS DAOft. Oenaspofttnino 40 centov. Za Jagodami jo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Oortiandt Stmt : New York, N. Y. I •It' -... Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. K DOB J« namenjen potovati t stari kraj. Je potrebno, da Jo natančno poučen o potnih listih, prtljagi in dragih atraroh. Pojasnila, ki Tam Jih aamoremo dati t sled naie dolgoletno lsfadsja, Tam bodo gotoro v korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne psrnike, ki Imajo kabine tudi ▼ m. razreda. Tudi oni ki le niso amerUU dr-žarljsnl, morejo potovati v atari kraj na oblak, toda potrebno Je, da ae povrnejo tekom Beatlh mtgerev ln ao prlpuSSenl brea vsake neprOlke ▼ to ddMa, . Kako dobiti svojce iz starega kraja. ■veka is Umu kraj^uj"fenm piše sa pojasnila ln navodila. Jn-goaloranaka letna kvoto anaia 6438 norih priseljencev. Za potne aTitfMig lspiaSoje po m-•em naroBlu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank Olavno^sMtooJrre'X ^ ZA DOLGE ZIMSKE Vas razveseli pravi ^ssnl garanti ran Victor gramtfon in alovensk poekoCnleef ia petje isto Victor is delka kateri so najboljši in najgiaa nejSl kar jih svet isdela. IVA1 PAJK, 24 Main St., CooemauA Pa jih ima v zalogi, on Je edini sloves »ki trgovec f celi Ameriki sa Victor blago. PiSteam po Z? ^ x ©