mehiško moštvo zaradi v Franciji ni prispelo.
PAVK —
50-letnici
Št. 23 (940)	L XIX
NOVO MESTO, četrtek, 6. junija X ^ ‘	1968
DOLENJSKI LIST
, V zadnji številki smo po-; ročali, da je zajelo brežiško s in krško občino 27. maja neurje s točo, da pa 'ni bilo večje škode. Medtem smo zvedeli, da se je tisto popoldne usula suha točka na vinograde in polja v Novi vasi, v Rajcu in deloma v Obrežju, škodo ocenjujejo na 50 do 80 odstotkov. V vinogradih je uničena polovica pridelka, v nasadih hrušk na posestvu v Mokricah pa je toča napravila kar 80 odst. škode. Na enem sadežu je po 20 in več sledov ledenih zrnc. V teh krajih je toča redkost, tokrat pa jih je močno prizadela.
Bazenski posveti občinskih konferenc
Pred kratkim je bil v Ribnici bazenski posvet predstavnikov občinskih konferenc SZDL iz Grosupljega, Kočevja in Ribnice. Razpravljali so o tekočih političnih problemih in nalogah Socialistične zveze v sedanjem času. Prihodnji posvet bo v Kočevju.
Cesta še v zraku
Republiška cestni sklad še vedno ni odgovoril na vprašanje občinske skupščine, kdaj bo nodemizirana cesta od Kočevja do Broda na Kolpi. Vse kaže, da republiški cestni sklad še nima izdelanega programa o investicijah. V kratkem bo predsednik občinske skupščine Kočevje odšel k pristojnim organom v Ljubljano in zahteval odgovor na vprašanje, kdaj bo cesta Kočevje—Brod na Kolpi modernizirana. Občinski odborniki namreč zahtevajo ta odgovor.
Dvojna zmaga Jugoslavije
V olimpijskem bazenu v Krškem je bilo v četrtek prijateljsko srečanje waterpolo reprezentanc Ju sosluvijc in Bolgarije. Po lepi igri je zmagala Jugoslavija z 9:1. Gole so zadeli: Poljak in Sandić 2, Lo-patnv, Trumbić, Bonačić, Marović in Dabović. V povratnem srečanju so bili reprezentanti Jugoslavije ravno tako uspešni in so zmagali s 7:2. 1. junija bi morala biti v Krškem odigrana mednarodna tekma z reprezentanco Mehike, vendar mehiško moštvo zaradi neredov v Franciji ni prispelo.
PAVK — L. H.
V kulturnem delu na proslavi ob 50-letnici bojev za severno mejo v Šentjerneju so nastopili tudi mladi harmonikarji, učenci šentjernejskega oddelka novomeške glasbene šole (Foto: Slavko Dokl)
Zgodovinsko dokazano!
S proslave ob 50-letnici dogodkov na severni slovenski meji v ponedeljek v Šentjerneju
Medobčinska zveza prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918—1919 iz Novega mesta je 3. junija dopoldne v Šentjerneju v sodelovanju s tamkajšnjim Združenjem borcev NOV in dni' gimi družbeno-političnimi organizacijami priredila proslavo v počastitev 50-letnice bojev za slovensko severno me-jo.
V imenu šentjemejskih prostovoljcev je zbrane borce za severno mejo in druge udeležence proslave pozdravil Franc Jerele. Zatem sta predsednik medobčinske zveze Lojze Mirtič in tajnik republiške zve2k Franjo Kristan opisala dogodke pred 50 leti in njihov pomen za slovensko in jugoslovansko zgodovino.
Taborniki in mladina bodo z borci slavnega Gorjanskega bataljona 8. in 9. junija v Kostanjevici slavili praznik — Taborniki odreda »Gorjanskih ta* bornikov« prevzemajo od borcev v varstvo prapor — Udeležite se lepe manifestacije sodelovanja borcev z mladino
»Zgodovinsko je dokazano, da je sedanja slovenska severna meja tam, kjer je, po zaslugi slovenskih prostovoljcev, zbranih pod poveljstvom slovenskega generala Rudolfa Maistra,« je med drugim poudaril tovariš Kristan. Dodal je tudi, da je ta proslava namenjena predvsem mladini, ki dogodke izpred 50 let nedvomno premalo pozna.
Daljši kulturni program so pripravili Šentjernej ski osnovnošolci, učenci šentjemejske-ga oddelka glasbene šole in šentjemejski oktet. Med drugim so prostovoljci poslušali tudi recitacijo »Gosposvetske straže«, pesmi, ki jo je napisal njihov general in znani slovenski pesnik Rudolf Maister.
8. in 9. junija bo v Kostanjevici II. zbor borcev slavnega Gorjanskega bataljona, ki bo združen s srečanjem z mlajšim rodom. Taborniki ter kostanjeviška in podgorska mladina bodo skupaj z borci obujali spomine na NOB. Celotna prireditev bo veliko več kot samo srečanje dveh rodov: borci Gorjanskega bataljona bodo izročili svoj lani razviti prapor v varstvo odredu »Gorjanskih tabornikov« iz Novega mesta.
Revolucija in pridobitve revolucije ne morejo biti last ene same generacije. Ta misel je vodila borce Gorjanskega bataljona, ko so se odločali, da predajo prapor v varstvo tabornikom Mladi rod, ki se je rodil in je rastel v miru, daleč od pogorišč in grobov ter drugih vojnih strahot, bo na tej prireditvi sodeloval s posebnim veseljem in z notranjim zadovoljstvom.
Mladina je ponosna na zaupanje, ki ji ga izkazuje Gorjanski bataljon s predajo prapora v varstvo. Hkrati s praporom pa bo mladina na kostanjeviškem srečanju prevzela v varstvo in nego tudi svetle borbene tradicije starejših in z njimi obogatila svojo dejavnost.
Drugo srečanje borcev Gorjanskega bataljona ne bo praznik samo za tabornike: z njimi se bo veselila vsa kostanjeviška in podgorska mladina. Mladina je pripravila celoten kulturni program,
po okoliških hribih bo na predvečer prižgala kresove, okrasila bo grobove padlih in k petim spomenikom iz NOV položila vence.
Kostanjeviški praznik bo potekel v znamenju najtesnejšega sodelovanja borcev s taborniki in kostanjeviško mladino. Prav zato pa bo srečanje v Kostanjevici izpriča-
SZDL o krajevnih skupnostih
Predstavniki občinskih konferenc ZSDL iz Brežic, Sevnice in Krškega so se 30. maja srečali v Sevnici na področnem posvetovanju. Beseda je tekla o reelekciji, o odgovornosti, o komunalni samoupravi in mestu krajevnih skupnosti. Predstavnika iz Sevnice in Brežic sta sklenila preučiti poslovanje zdravstvenih domov po pripojitvi k Celju.
lo trdno povezanost borcev NOV z mlajšimi generacijami, ki prevzemajo in ohranjajo tradicije narodnoosvobodilnega boja ter hite graditi socializem.
Krvodajalcem!
Predvčerajšnjim je bil dan krvodajalcev. To je bil praznik male armade velikih ljudi, ki iz solidarnosti in humanizma darujejo svojo kri, neprecenljivo zdravilo, soljudem, potrebnim pomoči. Tem čudovitim ljudem, krvodajalcem, naj velja naša skromna in prisrčna čestitka!
Strok ob svojem MINI COOPRU S ob prihodu II. jugosl. avto rallyja v Novo mesto. Na sliki desno je šef IMV servisa Anton Ceferin. (Foto: Mirko Vesel)
Več na str. 12!
Atentat na Kennedyja
LOS ANGELES, 5. junija — Danes ob 8. uri in 15 minut je bil tukaj izvršen atentat na senatorja Roberta Kennedyja v trenutku, ko je odhajal z govorniške tribune, na kateri je objavil svoj veliki uspeh v preliminarnih volitvah za kar- lidaturo t demokratske stranke v Kaliforniji. Po prvih podatkih agencij Reuter in AP, ki smo jih dobili pred začetkom tiska, je senatorja zadelo več krogel iz pištole, atentatorja pa so že prijeli. Množica pred hotelom pa je kričala: »Linčajte ga!« Kennedy je bil po prvih, precej zmedenih poročilih v nezavesti in je med tem ko so ga nesli v hotel »Ambasador« zamrmral: »Ali so vsi .v redu?«
Šolar utonil v Čate-ških Toplicah
V brežiško bolnišnico so 31. maja popoldne pripeljali 11-letnega učenca samoborske osnovne šole Alojza Kupreža, vendar mu niso več mogli nuditi nobene pomoči — deček je bil že mrtev. Utonil je v olimpijskem bazenu v Cateških toplicah, kamor je s sošolci prišel na majski izlet. Takoj, ko so ga pogrešili in potegnili iz vode, so poklicali zdravnika. Poskusili so vse, da bi utopljenca rešili, vendar zaman. Izlet se je nadvse tragično končal.
Po beli cestici tja dol prot'...
Turizma ni brez sodobnih cest. Naši kraji pa so takšni, da bi s sodobnimi cestami brez kakšnih večjih posegov kar čez noč postali privlačni za turiste. Ceste so pri nas še vedno večinoma bele in prašne kot v tisti narodni: »Po beli cestici, tja prot’...« V našem turizmu vrhu vsega prevladuje izletniški turizem in temu so kaj malo povšeči prašne ceste.
Prašne ceste II. in III. reda je treba asfaltirati. To je osnova za turizem, o tem smo si na jasnem. Tu pa nam hkrati zmanjka denarja za asfaltiranje. Kar oglejmo si to na primeru Kostanjevice.
Kostanjevico in njeno Formo vivo, z Dolenjskim kulturnim festivalom, z mnogimi razstavami in
kulturnimi prireditvami obišče vsako leto okoli 30 tisoč turistov. Kostanjevico kažemo kot čudo kul' tumiške ustvarjalnosti vsemu svetu, vodimo tja razne delegacije in se bahamo. Toda vsi obiskovalci se morajo peljati do Kostanjevice po 7 km dolgi prašni cesti III. reda, ki je v takšnem stanju, da bi jo bilo najboljše preleteti ...
Nikjer v Sloveniji ni 180 milijonov din (starih) za asfaltiranje teh 7 km ceste. Republiški cestni sklad je pripravljen prispevati 'lOOO milijonov šele prihodnje leto. Občina, ki je gradila most čez Savo, občina, ki hiti graditi šole, pa sama vsega ne zmore. Vrhu tega pa gre za cesto III. reda, ki ni občinska!
V nedeljo, 16. junija, ob 14. uri:
VELIKA
TOMBOLA
na stadionu Matije Gubca
V KRŠKEM
GLAVNI DOBITEK:
avtomobil ŠKODA
motorna kosilnica TV sprejemnik pralni stroj
in vrsta drugih, lepih in dragocenih dobitkov,
ki so vredni nekaj nad 5 in pol milijona starih dinarjev.
PRIDITE — CAKA VAS SREČA!
jot*1
mJL
tlEBLO
NOVA GORICA
OD 6. DO 16. JUNIJA
Dež-z ohladitvijo pri. čakujemo okrog 8. in 15. junija. Krajevne nevihte okrog 11. junija. V ostalem lepo vreme.
Dr. V. M.
Toča napravila veliko škodo
II. SREČANJE BORCEV GORJANSKEGA BATALJONA V KOSTANJEVICI
Taborniki prevzemajo prapor
tedenski
mozaik
Italijanski socialisti niso zadovoljni z nedavnimi volitvami, ker so na njih izgubili glasove. Očitno jim je škodilo, da so v koalicijski vladi s krščanskimi demokrati. Direktorij stranke* je zato zahteval izstop iz vlade, ni pa povedal, kdaj bo stranka dobila nazaj izgubljene glasove... Čehi so zahtevali od vzhodnonemške vlade, naj se opraviči zaradi pisanja tiska o »ameriških tankih v Pragi«. Iz Berlina so odgovorili, da se ne bodo opravičili, ker so ameriški tanki v resnici bili v Pragi. Pozabili pa so pripomniti in tudi tisk ni obvestil svojih bralcev, da je ne-kaj ameriških tankov najel režiser, ki snema film o zadnjih dneh vojne proti nemškemu rajhu... Iz Brazilije prihajajo novice — ne prvič — o iztrebljanju Indijancev v brazilskih pragozgovih. Posamezni i>pustolovci« se hvalijo, da so iz letal s strojnicami streljali na indijanske vasi. Tem pustolovcem nihče ne stopi na prste. Vse kaže, da se svet bolj briga za ohranitev redkih živalskih vrst kakor za ohranitev redkih ljudi... Zadnji poskus invazije na Haiti se je izjalovil. Shizofrenični diktator »Papa Doc« Duvalier je tako spet prebrodil nevihto in trpljenje prebivalstva se nadaljuje. ZDA bi lahko z mezincem podrle ta trhli režim, toda znano je, da se Washington ne vmešava v notranje zadeve latinskoameriških držav — razen »če ne grozi komunistična nevarnost«. Predsedniku Duvalieru pa res ni mogoče očitati komunističnih tendenc... S padcem pristanišča Port Harcourt je, kakor vse kaže, zapečatena usoda Biafre, ki se je odcepila od Nigerije. Toda gverilsko vojskovanje se utegne z vsemi posledicami za prebivalstvo, ki mu grozi genocid, nadaljevali še mesece in celo leta. čas bi bilo — pišejo številni britanski komentatorji — da bi Britanija in Sovjetska zveza nehali vojaško podpirati Lagos, češkoslovaška je že pred nekaj tedni prenehala pošiljati orožje tja...
Kmetje redijo — mesarji se mastijo
Občinska politika cen je pri mesu odpovedala — V zasebnih in družbenih mesnicah so podobne cene, za uspešno konkurenco pa je premalo mesarjev
Veliko je - očitkov mesarjem, da živino odkupujejo po prenriizki ceni, meso pa prodajajo po previsoki ceni. Ljudje sklepajo po lanskih in letošnjih cenah, če mesarji plačajo ra živino 20 ali 30% manj kot prej., meso pa še vedno prodajajo po skoraj enaki ceni kot takrat, imajo gotovo prav kmetje, ki pravijo, da se mesarji ne mastijo le z mastjo, ampak tudi z njdihovimi žulji.
Največje raalike med ceno živine in mesa so pri neka terih mesarjih — zasebnih in družbenih — na Dolenjcem. Tam so odkupne cene goved in prašičev najnižje v vsej Sloveniji, cene mesa pa aelo blizu cenam na koprskem območju, kjer so naj<višje, a tvida mesarji plačajo za živino precej več. V Pomurju in Mariboru je meso cenejše kot v mnogih mesnicah na Dolenjskem, čeprav odkupujejo goveda in prašiče po nekoliko višjih cenah. Približno podobne cene mesa kot na Dolenjskem imajo ne celjskem območju, kjer plačujejo živino po približno enakih cenah kot v mariborski okolici.
TELEGRAMI
SAIGON — 2e več dni trajajo hudi boji v glavnem južnoviet-namskem mestu. Osvobodilne sile napadajo z raketami in minorne-talci. Vrhu tega so Američani po pomoti bombardirali poveljstvo zavezniških saigonskih čet in ubili fiest visokih funkcionarjev.
RIO DE JANEIRO — Kolumbijski predsednik Lleras Restrepo je napovedal, da bo Kolumbija spet navezala diplomatske stoke s CSSR. Napovedal je tudi večje sodelovanje z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami.
BEJRUT — Predstavnik grške skupnosti na Cipru je izjavil, da se pogaja s predstavnikom turške skupnosti na otoku o raznih problemih sožitja obeh skupnosti, da bi našli pot do končne rešitve vseh težav.
Kako mesarji dodočajo prodajne cene mesa, da so tako naalične in da so v nekaterih krajih, kjer je živina cenejša, precej višje kot drugod?
Določajo jih mimo resnih kalkulacij, le po ponudbi in povpraševai^ju. Ponudba živine pa je velika, ne pa tudi mesa, čeprav nekateri koljejo tudi doma in prodajajo meso na »črno«, ker mesarjev ni nikjer preveč ali niti dovolj, čeprav je že precej tudi zasebnih. Kjer je ponudba mesa mala, pa je cena lahko visoka, čeprav zaradi tega ostaja pitan?, živina v hlevih. Marsikateri mesar tako več zasluži, kot če bi prodal več mesa po nižji ceni. Nekatere mesarje niti ne moti, če jim kdaj zmanjka mesa.
Lansko jesen so v nekaterih občinah precej razpravljali o mižanju cen mesa. Občinski organi pa so dajali le priporočala, ki so jih mesarji upoštevali ali ne, kakor se jim je zdelo za njih bolje. Občinski art nd so bili uspešnejši, ko so pri višjih cenah živine zavirale zvišanje cen mesa. Pozneje pa so nekateri menda celo pozabili, da bi pri nižjih odkupnih cenah živine bilo treba znižati tudi cene mesa. Zlasti v manjših mestih, kjer občani niso bili tako glasni kot drugod.
Na zaslužek mesarjev vplivajo še druge okoliščine. Cim manj jih je, manjša je konkurenca med njimi in večji je lahko njihov zaslužek, če se ravnajo le po za konu ponudbe in povpraševanja. Ljudje ne morejo kupovati mesa v oddaljenih mestih kot obleko in drugo blago, če niso zadovoljni z domačimi trgovci. Nasprotniki izkoriščevalcev, kot imenujejo tudi mesarje, pa z omejevanjem pri izdajanju novih do-
BEOGRAD — Posnetek s sestanka študentov v torek zjutraj v amfiteatru Pravne fakultete v Beogradu. Govori profesor Miroslav Pečajlić.	Telefoto: TANJUG
valjenj zasebnikom, da bi odprli lastne prodajalne, torej več koristijo mesarjem kot porabnikom mesa. Ko bo več takih »izkoriščevalcev«, bo večja konkurenca med i\j«ni in cene mesa bodo nižje.
Različne cene živine in mesa v raznih krajih Slovenije kažejo, da je naš trg še premalo povezan. Prevelike rae-Like v ceni mesa in živine pa opozarjajo, da bi bilo treba določiti neko razmerje med temi cenami. Ko bi cene živine padale, naj bi mesarji znižali za enak odstotek tudi cene mesa, ko bi rastle, pa bd lahko zvišali cene mesa.
J. PETEK
Izvoz iz Slovenije zaostaja za lanskim
Na zahod smo prodali letos iz Slovenije za 5,2 odstotka več blaga kot lani v enakem obdobju, na področje SEV 37 odstotkom manj, na področje ‘ drugih klirinških držav (zlasti deželam v razvoju) pa za 10 odstotkov več blaga kot lani do konca aprila. Republiški izvoz je bil le tos v Sloveniji do konca aprila za 4,6 odstotka slabši kot lani.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ STUDENTSKE DEMONSTRACIJE V BEOGRADU — V nedeljo zvečer je prišlo v Beogradu do študentskih demonstracij. Neposreden povod je bil, kot je doslej znano, razmeroma nepomemben: študente niso pustili v dvorano, kjer je bila prireditev za brigadirje, ki gradijo Novi Beograd, ker ni bilo za vse dovolj prostora. Pri. šlo je do neljubih incidentov med študenti in brigadirji. Kasneje je vmes posegla milica.
Med študente, ki so demonstrirali, so prišli vidni funkcionarji, med njimi zlasti tudi predsednik mestne konference ZK Beograd Veljko Vlahovič. Le-ta je v svoji iz. javi za radio in televizijo izjavil, da je globlji vzrok teh demonstracij v tem, da se samoupravljanje na univerzi, pa ne samo na univerzi, prepočasi razvija.
Univerzitetni komite Zveze komunistov je v svojem sporočilu za javnost poudaril, da je privedla do eksplozivne akcije študentov počasnost pri urejanju problemov, ki zadevajo položaj študentov in univerz, ter neobčutljivost za nekatere jasno poudarjene zahteve študentov. Hkrati je univerzitetni komite ZK ostro obsodil brutalen poseg milice. — Predavanja na univerzi so prekinjena do ponedeljka.
■ SEJA CK ZKS — Na pone. deljski seji centralnega komiteja ZK Slovenije so med drugim poudarili, da se je delež federacije v delitvi družbenega proizvoda lani in letos spet povečal na škodo podjetij, republike in občin. Centralni komite se je zayzel za to,
da se ta delež federacije zmanjša, da bi več sredstev prišlo v samo. upravljanje gospodarstva, ki bi se na ta način lahko hitreje moderniziralo. Poudarili pa so, da je možno sedanja razmerja v delitvi spremeniti le postopno.
Na seji so tudi poudarili, da osnovni konflikti v našem današnjem družbenem življenju izhajajo iz zamotane problematike na področju proizvodnje. Toda te kon-
Prepočasen
razvoj
samoupravljanja
flikte je možno uspešno razvozla vati le znotraj samoupravnega sistema, ne pa s štrajki in podobnimi nesprejemljivimi metodami priti-skči
■ ZNIŽANA ČLANARINA ZK -r-CK ZKS je znižal članarino ZK v poprečju za 20%. Največje zniža, nje je določeno za člane z nižjimi zaslužki, tisti, ki zaslužijo od 1500 Ndin navzgor, pa bodo še naprej plačevali po 2 %.
■ BOLJŠI POLOŽAJ ŠOLSTVA — IZVRŠNI SVET SR Slovenije je sprejel program ukrepov, ki bodo izboljšali položaj šolstva. Med drugim naj bi izobraževalne skupno-
sti še letos dobile dodatna sred. stva. Osebne dohodke prosvetnih delavcev pa naj bi postopoma v 3 letih izenačili s poprečnimi osebnimi dohodki v drugih dejavnostih.
■ STARI KOVANCI V PEC —
V tovarno Impol v Slov. Bistrici so prejšnji teden pripeljali večjo količino kovancev po 5, 2, 1 in 0,50 starih din, ki so prenehali veljati 1. junija. V talilnih pečeh so kovance pod nadzorstvom predstavnikov Narodne banke spremenili v tekoči aluminij.
■ NOVA FIATOVA VOZILA — Po sporazumu z italijansko tovarno Fiat bodo v Kragujevcu montirali tudi vozila fiat 650 special, fiat 850 coupe, fiat 124 in fiat 125. Letos bodo montirali do 3000 teh vozil. Tovarna »Crvena zastava« v Kragujevcu že sprejema vplačila, v dinarjih in devizah. Dobavni rok: 1 do 3 mesece.
■ KARAVANA BRATSTVA —
V Mariboru je bila na 3-dnevnem obisku skupina 340 udeležencev karavane bratstva in enotnosti iž Srbije.
■ RAZPRAVA O USTAVI — V
zvezni in republiški ustavni komisiji že nekaj časa proučujejo probleme ustavnega sistema. O tem je prejšnji teden razpravljalo tudi predsedstvo CK ZKS. Zavzeto Je bilo stališče, da po komaj nekaj letih izvajanja ustave ni potrebno spreminjati temeljnih ustavnih načel, pač pa je treba z njimi bolj uskladili normativni del ustave oziroma zvezno zakonodajo. Le-ta namreč — v nasprotju z duhom ustave — v marsičem presega svoje pristojnosti, s tem pa zmanjšuje zakonodajne pobude republik.
| tedenski zunanjepolitični pregled |
V Franciji je nastopilo zatišje. Po uličnih bojih x barikadami, po študentskih in delavskih demonstracijah, po zasedanju tovarn in po splošni stavki, ki je ohromila deželo, je predsednik de Gaul-le razpustil parlament v sklada ■ členom 16 ustave Pete republike in razpisal splošne volitve za 23. in 30. junij letos.
V šestminutnem govoru je de Gaulle zvalil krivdo na komunizem, ne da bi neposredno imenoval komunistično partijo Francije. Komunizem — je trdil de Gaulle — skuša uvesti v Franciji diktaturo. O svojih diktatorskih pooblastilih ni govoril. De Gaulle prav dobro ve, da KPF med nedavnimi nemiri ni šla »izven okvira sistema«, da ni bila ona tista, ki je prigovarjala delavcem, naj začno zasedati tovarne, da ni ona tista, ki sili delavce, naj zahtevajo soodločanje v podjetjih, in da ni bila ona tista, ki je pridigala akcijsko enotnost študentov in delavcev. Nasprotno.
Toda de Gaulle očitno potrebuje strašilo, da bi uredil in strnil zmedene vrste meščanstva in si pridobil popolnoma na svojo stran armado, ki je bila zmeraj desničarska, a morda še kuha zamero na de Gaulla zaradi tistih generalov in polkovnikov, ki jih je dal zapreti ali pregnati po izjalovljenem poskusu državnega udara pred desetimi leti.
To pa ne pomeni, da v Franciji ne bo prišlo do globokih sprememb. Mesec maj je pretresel to deželo do korenin in vsem je postalo jasno, da se utegne kaj takega ponoviti — morda še v hujši obliki — če ne bodo spremembe temeljite in hitre.
Nekaj se je v ozračju bistveno spremenilo in četudi bo de Gaulle še ostal nekaj ča-
MOSKVA — Te dni se bodo začela pogajanja za podpis novega kulturnega sporazuma med ZSSR ta ZDA. Prejšnji kulturni sporazum Je potekel pred petimi meseci.
PHNOM PEN H — Sef kamboSke države princ Narodom Sihanuk je zavrnil zahtevo ZDA, naj Kambodža izpusti dva amerlSka- oficirja, ki so ju Katabodžand zajeli na filipinski ladji. Ta ladja je brez dovoljenja zaplula v kamboSke ozemeljske vode.
BUENOS AIRES — Policija v argentinskem glavnem mestu se je spopadla s Studenti, ki so zahtevali reforme na univerzi. Več Studentov je bilo aretiranih.
MOSKVA — Sovjetsko črnomorsko pristanišče Odesa Je zaprto za tujce. Oblastva niso sporočila, zakaj Je bil potreben ta ukrep.
WASHINGTON — Po izidu lista bodo prlSli rezultati aadnjih predhodnih volitev za predsedniškega kandidata ZDA v Kaliforniji. Pred nekaj dnevi Je na takih volitvah t Oregonu senator McCarthy porazil Roberta Kennedyja. Ce Je Ketmed? tudi v Kaliforniji utrpel poraz, Je izgubil sleherno upanje, da bi ga izbrali za predsedniškega kandidata na demokratski listt.
sa na oblasti ali ne, se Peta republika nepovratno bliža koncu. »Glavna napaka Charlesa de Gaulla,« meni londonski »Guardian«, »ni bila njegova avtoritativnost, ampak naglušnost za nasvete in zahteve državljanov.« Prav zato je dogajanje v Franciji tako poučno in pomembno tudi za druge evropske države bodi* si na vzhodu ali na zahodu.
Obisk ameriškega poslovnega človeka Cyrusa Eatona v
Pomiritev v Franciji?
Havani je vzbudil brez števila govoric na zahodni polobli. Eaton je prišel na Kubo na povabilo premiera Fidela Castra. Kdo je Cyrus Eaton?
To je ameriški milijonar, ki ga je Moskva odlikovala z Leninovo nagrado za mir kot priznanje za utrjevanje prijateljstva med ZDA in ZSSR, človek, ki je v veliki meri pripomogel, da je Hruščov uradno obiskal predsednika Eisen-howerja v ZT\ Eaton je tudi človek, ki si močno prizadeva za okrepitev trgovske menjave med vzhodom in zahodom, posebno med ZSSR in ZDA.
Ta »amater diplomat« ni aradna osebnost, toda za njim pogosto stoji uradni namig. Ali pomeni njegov obisk v Havani, da se je začel tajni dvogovor med Kubo in ZDA za zboljšanje odnosov?
Vse kaže, da bi bil Washington voljan ublažiti blokado Kube, če bi Castro dal zagotovilo, da ne bo več netil gverile v drugih latinskoameriških državah. Pripravljen bi bil celo sprejeti Kubo nazaj v članstvo organizacije ameriških držav (OAD). Tudi iz Čila, Mehike in nekaterih drugih držav je slišati ugodne odmeve na tako pobudo.
Nobena skrivnost ni, da je Kuba v tako hudih gospodarskih težavah, da je moral Castrov režim izvesti totalno mobilizacijo delovne sile. To* da celo najpopolnejša mobilizacija ne more zmeraj rešiti problemov, ki so izven dosega blokiranega otoka.
Vsekakor *je še prezgodaj napovedovati kaj določnega. Toda če bi bile ZDA razum« nejše, bi bile že davno lahko našle kako pot ali sredstvo, da bi ustvarile znosnejše odnose s Castrom. Navsezadnje je bila prav ameriška nepopustljivost tista, ki je Castra prignala tako daleč.
2
fST* TEDNIK* VESTNIK: VSak četrtek 60.000 uvodov!
O brezposelnosti s pravim imenom
Dve pomembni zadevi v republiški skupščini v preteklem tednu: stališča do sprememb v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in odkrita beseda o brezposelnosti.
Dve sta posebej pomembni stvari, ki sta se bili pretekli teden zgodil:	v	republiški
skupščini. Prvič gre za stališča ki jih je skupščina sprejela do ponovljenih in razširjenih predlogov za spremembo temeljnega zakona o-delovnih razmerjih, in drugič za razpravo o brezposelnosti pri nas.
Zdaj se je pravzaprav prvič zgodilo, da bi republiška skupščina s svojo avtoriteto zavzela stališče do katerega izmed predlogov, ki jih obravnava zvezna skupščiia. Odkar obstaja praksa, da tudi v republiški skupščini pretresajo zadeve, o katerih razpravlja zvezna, je bilo tokrat prvič, da so skupščinski zbori zavzeli stališča do njih. Doslej so namreč dajali svoje pripombe in predloge le odbori ’ posameznih zborov, ki so jih potem posredovali ustreznim odborom zvezne skupščine.
Ukinitev neustreznih visokih šol
Izvršni svet Srbije je pred kratkim obravnaval stanje v visokem šolstvu te republike in ugotovil, da je treba nemudoma spremeniti sedanji sistem šol. Svet meni, da je treba v Srbiji nekatere visoke šole ukiniti, druge pa združiti, da bi tako nastali močni visokošolski centri z ustreznim predavateljskim kadrom in zadostnimi materialnimi sredstvi. Republiški skupščini bodo predlagali postopno odpravo visokih šol, ki so bile večinoma ustanovljene na hitro, čas pa je pokazal, da nimajo prihodnosti. Njihovim študentom bo omogočeno, da končajo študije ali da preidejo na druge podobne šole.
Dan je predlog, da bi zaprli ali pripojili drugim naslednje šolske ustanove: oddelek višjih pedagoških šol v Sabcu, Požarevcu, Krušev cu in v Vranju, višjo komercialno šolo v Nišu, višjo šolo za organizacijo dela v Beogradu, višji tehnično-strojni šoli v Kragujevcu in Nišu, višjo kemijsko-tehnološko šolo v šabcu, višjo tehniško šolo v Cačku, vse višje upravne šole in arhitektonsko-kon-struktorski oddelek tehnične fakultete v Nišu.
Republiška skupščina, kot vse kaže, sodi, da je bilo treba do predlogov za spremembo temeljnega zakona o delovnih razmerjih nastopiti z avtoriteto celotne skupščine in so torej trije zbori — republiški, gospodarski, in organizacijskopolitičnl — sprejeli pretekli teden ugotovitve in sklepe o izvajanju tega zakona. V njih je med drugim rečeno, da je urejanje medsebojnih odnosov izvirna pravica delovnih ljudi, združenih v delovnih skupnostih. Zato naj zakon ugotovi le temelje sistema. Potrebna je revizija zakona in na njeni podlagi sestaviti kodeks dela. Predlagane spremembe pa niso sprejemljive, ker se z njimi krepi sfera državnega urejanja delovnih razmerij, kar Je nasprotno z intencijami ustave. Spremembe so načeloma potrebne le takrat, kadar praksa demantira zakon v sistemskih vprašanjih. Spre-Druga pomembna zadeva, o kateri so razpravljali v skupščini, je brezposelnost. Kot je dejal poslanec Rado Pušenjak, smo vendarle pogledali resnici v oči in imenovali stvar s pravim ime nom, saj smo vse doslej govorili le o začasni nezaposlenosti. Spoznali smo namreč, da je brezposelnost v blagovnodenamih odnosih nujen pojav, ki si pred njim ne moremo zapirati oči. Ni dolgo tega, ko smo tudi ekonomsko emigracijo priznali ter ne vidimo v njej več neftaj zgolj začasnega, ampak je sestavni del sodobnih procesov na svetu.
če stvari torej tako stoje, potem je treba voditi ustrezno politiko. In prav to Je bil tudi namen te skupščinske razprave. Skupina poslancev je sicer že sestavila osnutek ugotovitev in priporočil, ki pa jih bodo na podlagi te razprave dopolnili ter združili v predlog. O njem pa bodo razpravljale tudi občinske skupščine in drugi samoupravni organizmi in organizacije, saj je prav te dni predsedstvo skupščine sprejelo stališče, naj bi take skupščinske akte sprejemali v dveh fazah, da bi imeli namreč zainteresirani možnost vplivati nanje.
Torej se tudi brezposelnosti lotevamo na pravem koncu. Poslanci so povedali celo vrsto pobud, kako bi ta problem reševali, kaj ga povzroča, in to od šolskega sistema do zavodov za zaposlovanje.	V.	J.
V Krškem: po 220 ton časopisnega papirja na dan
Skupna zmogljivost dveh papirnih strojev, v Krškem dosega zdaj proizvodnjo 220 ton roto papirja na_dan in bi lahko pokrivala vse jugoslovanske potrebe po časopisnem papirju. Dejanske zmogljivosti 2 tovarn za časopisni papir v Jugoslaviji pa so za 30 odstotkov večje od domače porabe. Zato je razliko med proizvodnjo in potrošnjo pri sedanji odvzemni moči domačega trga treba prodajati na inozemska tržišča, na istih strojih pa morata obe tovarni proizvajati tudi druge vrste papirja za domači trg.
Želja po večjem uveljavljanju kmetov v javnem življenju
Kmetje - člani samoupravnih organov zdravstvenega zavarovanja, so začeli zavzeto urejevati številna vprašanja in račune zavarovanja. Dokaz več, da so to sposobni delati in da naj se njihov glas v prihodnje bolj čuje tudi v raznih skupščinah in drugih organih upravljanja.
Nobena skrivnost ni, če rečemo, da so kmetje dobili s samoupravnimi organi svojega zdravstvenega zavarovanja nekaj več, kot samo pravico odločanja in upravljanja vseh zadev okrog zdravstvenega varstva kmetov. Nehote in
Spomenik graditelju
Zaslužnemu inženirju Nikoli Mirkovu bodo na bregu prekopa Donava-Tisa-Donova postavili spomenik; bil je eden izmed graditeljev modernega kmetijstva v Jugoslaviji
Na bregu prekopa Donava-Tisa—Donava bo nad ne pregledno vojvodinsko ravnino stal spomenik inž. Nikoli Mirkovu, v priznanje in spomin na idejnega ustvarjalca te največje jugoslovanske umetne reke. Zahrbtna bolezen je že pred časom pobrala tega graditelja z vojvodinskih ravnin, toda ni pozabljen. Spominjajo se ga ljudje z obrežij mnogih jugoslovanskih rek, potokov in prekopov, ki jih je še obiskoval, da bi čim bolje spoznal »muhavost naših voda«, kot je sam rekel.
Vendar je bil najbolj navezan na vojvodinsko črnico in rad je govoril: »Moraš se roditi, odrasti m živeti v tej brezmejni nižavi. Moraš globoko m do stržena občutiti vse nadloge z vodo in muke brez vode, in ta večni boj proti vodi in željo po vodi. če je leto mokrotno, preti nevarnost in nesreča, če je sušno, so nadloge še hujše.«
Življenjski sen tega strokovnjaka je bil, da bi Vojvodina postala neizčrpen vir žita in kmetijskih dobrin za vso Jugoslavijo. Preganjal ga je privid o nepreglednih poljih žita, koruze in povrtnine, o poljih, ki jih ne bodo žgale poletne vročine ne poplavljale muhaste vode. Sanjaril je o. tem, da bi obe nem z dograditvijo prekopa zarasla tudi nova industrija na temelju kmetijskih surovin, da bi obenem z »vodno magistralo« zgradili t*’di ceste in železnice in velike ribnike. Da bi nastala premična opekarska industrija, ki bi kupe zemlje spremenila v nove zgradbe, da bi vse zaživelo ob tej veliki umetni reki.
Za gospodarstvo vse dežele Je velika izguba, da Nikola Mirkov ni mogel urediti in prenesti na papir vso svo-
VELIKA
LJUBEZEN
V»
I
jo zakladnico znanja in izkušenj. Prosil je zdravnike, naj mu podaljšajo življenje »za sedem, osem let«, kolikor potrebuje, da bi. uresničil svoje načrte. Ostal nam je v spominu kot graditelj modernega jugoslovanskega kmetijstva.
J. V.
nekako samo od sebe so se začele skupščine, še zlasti zasedanje republiške skupščine zdravstvenega zavarovanja, spreminjati v nekak parlament, kjer je beseda dostikrat tekla ne le o zavarovanju, temveč o neštetih drugih problemih, težavah in skrbeh naših ljudi na vasi.
»Majhen parlament kmetov« smo včasih označili razpravo, ki je skrenila daleč proč od neposrednih vprašanj zdravstva in zavarovanja in se zadržala, denimo, na uvozu poljedelskih strojev, pri prodaji izdelkov, cenah, nespametnem uvozu živil, ki jih imamo doma preveč, omejitvah pri izvozu itd. Vsakdo, ki bi ocenjeval tako delovanje kmetov, bi moral priznati, da ni to nič slabega. In tudi nekaj uspehov je bilo na tej osnovi že doseženih.
Ko so na primer na zadnjem zasedanju skupščine republiške skupnosti govorili o tem, da je kmetom onemo-
Izvlačenje iz blata
Kako si vas Svrljig pri Nišu pomaga za nerazvitosti in kaj pomeni tudi za vaščane prostovoljni krajevni samoprispevek - Ljudje zmorejo vse, če gre za njihovo dobro
»Iskreno ti moram povedati, ljubi, da mi tvoje ljubezenske izjave
počasi postajajo dolgočasne.«
(Karikatura Ota Reisingerja v zadnji številki »Komunista«)
Od letošnje pomladi je 36 svrljiških vasi, okrog 30.000 prebivalcev, v »mobilizaciji«
— dokler ne bo asfaltiran zadnji kilometer vaških cest oziroma cest »tretjega reda«. Vseljudska akcija, ki ji pravijo Svrljižani »izvlačenje iz blata«, je združila vse družbene moči v občini in je po marsičem edinstvena v vsej državi.
To akcijo je nedavno začel svet za komunalne zadeve občine Svrljig (v Srbiji). Ob podpori vseh družbeno-poli-tičnih organizacij, strokovnih služb in podjetja za ceste v Nišu, so preštudirali različne variante samoprispevka, zaprosili so za pomoč gospodarske organizacije, in v kratkem bodo že začeli z rekonstrukcijo glavne ceste, dolge 25 km, s katero so povezane vse vaške ceste v skupni dolžini 171 km.
5 odstotkov samoprispevka
Svrljižane bo asfaltiranje in rekonstrukcija vseh cest veljala 50 milijonov starih dinarjev. Polovico teh sredstev bodo prispevali občani, ki so že sprejeli višino samoprispevka: 5 odstotkov od skupnega dohodka in 1 odstotek od delovnega odnosa.
Na tako finančno žrtev je prebivalce te pasivne občine primoral ekonomski račun, s čimer je akcija »izvlačenje iz blata« dobila tudi reformno obeležje. Prebivalci teh planinskih vasi doslej niso mogli prodati niti desetino svojih tržnih presežkov. Mie ko v tem ovčarskem kraju propada, ker kamioni ne morejo priti do vasi, a niška mlekarna, oddaljena komaj 30 km, dovaža mleko celo iz Vojvodine.
Svrljižani bi lahko vsako leto prodali najmanj dva milijona kg prvovrstne jagnjetine. Ekonomske cene pa ne morejo doseči prav zaradi slabih poti. Ne morejo priti na tržišče niti s svojimi specialitetami iz ovčjega mleka. Ko bodo ceste zgrajene, bo
Svrljig velikemu potrošniškemu centru, kot je Niš, bliži za okrog 100 km. Računajo, da bodo kmetijske zadruge odprle prodajalnice v Nišu in drugih mestih.
Svrljižani celo upajo, da bodo imeli z Nišem mestni promet, ko bo zgrajena cesta čez Gramado. To bi omogočilo, da pošljejo otroke v druge šole, da se približajo medicinskemu centru in podobno. Vse to je občane spodbudilo, da so se odločili za to veliko akcijo.
S. SIMIČ
gočeno bistveno poseganje ▼ javno življenje — v republiški skupščini imajo iz svojih vrst le enega poslanca, v zvezni pa nobenega! — so hkrati tudi povedali, da so prav lani uspeli dobiti z razgovori na vodilnih oblastnih in političnih organih neposreden stik in posluh za svoje probleme. In prav kmetje so v našem pravem parlamentarnem delu začeli s prakso, ki doslej ni bila običajna: ko so iskali pravih poti za nov zakon o zdravstvenem zavarovanju, sta bila zaradi različnosti stališč predložena kar dva osnutka zakonskega predloga in uspeli so uveljaviti tistega, ki je bil po volji skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov.
Taka izredno živahna, razgibana in vsestranska dejavnost kmetov, članov samoupravnih organov, je torej vredna najboljše ocene. Zavzetost, s katero skušajo uravnavati zdravstveno varstvo in račune zavarovanja — pravijo, podpreti moramo tiste, ki so res socialno šibki, odločno pa preprečiti izkoriščanje skladov od strani tistih, ki le špekulirajo — najbolje dokazujejo, da so kmetje sposobni kar najbolje opraviti prevzeto pravico in dolžnost, če pa jih bo prav praksa uveljavljanja v zdravstvenem zavarovanju napotila, da si bodo tudi po preostalih poteh bolj skušali utreti korak v javno življenje, dobiti več glasov v skupščini in drugih organih, pa bo tudi za razvoj našega podeželja in kmečkih predelov veliko vredno!	Marija	Namorš
Trenutno: 14.353 zasebnih obrtnikov
V Sloveniji se je število nosilcev zasebne obrti zadnje mesece nekolikanj povečalo, tako da jih imamo v naši republiki ta čas 14.353.
Kmetijski nasveti
Kaj lahko manjka krmi?
Pred pol stoletja še niso znali zdraviti bolezni, ki'jih povzroča pomanjkanje vitaminov. Mornarji so trpeli zaradi skorbuta, ker niso uživali zelenjave, otroci zaradi rahitičnosti ali angleške bolezni, skoraj celi narodi zaradi bolezni beri-beri, ker imajo poseben način prehrane in tako dalje.
■ Vzrok teh bolezni je pomanjkanje vitaminov, zapletenih kemičnih snovi, ki jih zaradi enostavnosti označujemo z velikimi črkami. Vitaminu rasti so dali ime vitamin A, z njim pa se živali oskrbijo na paši ali pri krmljenju z zeleno krmo. Veliko tega vitamina vsebuje korenje, zato ga zdravniki vedno znova priporočajo otrokom.
Delovanje vitamina D je tesno povezano s presnavljanjem fosforja in kalcija m z boleznima rahitisom in ko-stolomnico. Krma tega vitamina ne vsebuje, zato pomanjkanje odpravimo z uživanjem ribjega olja in izpostavijo-njem sončnim žarkom, ki v koži človeka ali živali ustvarjajo ta vitamin. Za rejce je prav to izrednega pomena.
Vitamin C se nahaja v zelenih delih rastlin in ga živalim seveda ne primanjkuje. Podobno je z vitamini B, ki se nahajajo v kalčkih žit. Včasih živalim primanjkuje vitaminov E, kar povzroča jalovost, ali vitamina K, kar povzroča krvavitve. Drugih vitaminov ponavadi ne primanjkuje.
| Iz zdravstva poznamo posebne snovi, antibiotike, ki ubijajo drobnoživke, povzročiteljice bolezni. Večinoma pa smo manj poučeni o njihovi uporabi v živinoreji. Poskusi so dokazali, da domače živali z dodatki nekaterih antibiotikov mnogo bolje izkoriščajo krmo in hitreje priraščajo. Avreomicin, teramicin, streptomicin so dodatki že skoraj večine krmnih mešanic.
Uporaba teh snovi v živinoreji je izzvala val pomislekov, ker vse nadrobnosti delovanja še niso pojasnjene. Vendar se vse to ni dalo zaustaviti in večina živinorejcev že uporablja te snovi pri pitanju piščancev in prašičev.
Inž. M. L.
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK• i/sak četrtek 60000 izvodov!
IS
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
Ljubka divjad, devize in moralisti
Boginja lova starorimske veljave ima tudi v Pomurju nemalo častilcev. Vsi se strinjajo, da lahko pokrajina z lovnim turizmom veliko pridobi, saj pride vsako jesen več sto tujih lovcev, Jci ne štedijo z naboji, pa tudi za denarjem ne točijo solz. To• da mnenja so se kmalu delila; predvsem so izstopali tisti, ki jim je še kaj za moralo. Niso se mogli strinjati s tem, da bi se pod okriljem lovske boginje in družbe razcvetela jjrostitucija. Prostitucija? Kje neki! Lovce vendar mora nekdo zabavati pjo napornem dnevu, in če za to dobi nekaj novih stotakov, res ni taka reč. Da se bomo razumeli: ne gre za prostitucijo, če dekle v hotelu sred} noči zbudi utrujenega gosta In ga apoz\ori, da ji je še dolžan od prejšnje noči; ne moremo govoriti o prostituciji, če pridejo dekleta v hotel brez licka na večerjo," zjutraj pa širokogrudno menjajo lire, več deset tisoč lir. Tudi to ni prostitucija, če mora ubogo dekle sredi noči na pol golo tekati po hotelskih hodnikih, ker pač ni dovolj »zabavalo« utrujenih gostov.
To ni prostitucija, to je samo zabava, zabava pod okriljem ljubke lovske boginje in družbe. Malo je treba zamižati: devize so le devize in dlakocepstvo bi nam samo zmanjšalo devizni priliv.
Pa so zamižali, kot da bi hoteli tudi na tem področju pridobiti sloves slovenske »borze«...
Bogato poplačane poti
Ko dozori krompir in obirajo jabolka, ko na ljubljanskem trgu pora-stejo cene jajčhom, takrat imajo ljudje iz drugih predelov v Pomurju kopico službenih opravkov. Nekateri zlobneži pa celo trdijo, da je prav v teh obdobjih v Pomurju največ sestanktav, razgovorov in posvetovanj. Naj jim bo odpuščeno!
Pot iz Ljubljane v Pomurje se izplača, pa naj gre za krompir, jabolka ali jajčka. Toda pot se izplača tudi v drugo smer in Pomurci so Po že temeljito preizkusili. Vsak teden se po prašnih cestah podijo motorizirani »senzali« in kar iz gnezd kupujejo jajčka. Pri tem
so seveda bolj elastični od trgovin in se o ceni pogajajo. Z ljubljanskimi podjetji in hoteli so sklenili pogodbe o količinah in ceni, če pa količine presegajo pogodbene obveznosti, »senzali« kar sami določafio ceno, in v takih primerih je seveda višja. Trud je bogato poplačan,- zato »senzali« kar tekmujejo med sabo, kdo bo hitrejši; redni odku-povalci pa si ob tem v jezi grizejo ustnice ...
V	Pomurju lahko prodaš vse: neki tuji podjetnik se je skušal dogovoriti za izvoz termalne vode iz vrtine v Moravskih Toplicah, »šiling za za liter,« Ponudbo so odklonili ...
Za »borzo« ni meja: za primemo nagrado preskrbi devize, avtomobile in stroje vseh znamk, češke šotore in porcelan, avstrijsko industrijsko blago, rezervne dede iz Nemčije, pa vse do madžarskih sifonov. Skratka »borza« j« odprta, le da nima tako zvenečih reklam kot jugoslovanski detergenti. Kljub temu je »javnost« dovolj obveščena, še bolje kot o delu skupščin.
Pred komunalnim zavodom za zaposlovanje v Murski Soboti. Od tu naprej vodijo organizirane poti na delo v tujino, nihče pa nima pregleda, kam vse se stekajo s tem delom prislužene devize... (Foto: B. Borovič)
Za vse to gredo, poleg dinarjev, devize, ki jih našemu gospodarstvu tako primanjkuje, in ob vsem tem so mnogi opeharjeni. Najpogosteje tisti, ki morajo kot sezonci krepko prijeti za delo in zategniti pasove. To pa ljudje, ki so vajeni poštenega dela, najbolj obsojajo, f Sezonci so že tako plačali velik davek, ko so se za daljši čas odpovedali toplemu družinskemu ognjišču. Toda borza je neizprosna in zapeljiva...
JANKO STOLNIK
Pomurje je pravcati Wall-street, čeprav mu tega bežni popotnik ne bi prisodil; tu se srečujejo najrazličnejši poslovni in »poslovni« ljudje, tu pa se srečujejo tudi najrazličnejše valute. Kljub poplavi šilingov in mark je dinar še vedno uradno plačilno sredstvo. Ljudem menda že prirojeno poslovnost poživljajo »senzali« (posredniki), ki kupujejo zato, da bi prodali, pa naj gre za devize, avtomobile, stroje, starine, jabolka ali jajčka... To je prava slovenska borza.
Pomurje je manj razvita, ni pa revna pokrajina. Tu so ugodni pogoji za poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradni štvo, tu so nahajališča nafte, zemeljskega plina, termalne vode in bogati izviri slatine. Tu pa so doma tudi ljudje z velikim srcem in pridnimi rokami, ki primejo za vsako delo. Toda v pokrajini ni dela za vse, ki so voljni delati, zato se jih več tisoč, pretežno sezonsko, zaposluje v tujini, od koder prinašajo s trdim delom prislužene devize. Po približni oceni so lani pomurski delavci zaslužili v tujini 40 do 50 milijonov novih dinarjev; to je
skoraj toliko, kot občina Murska Sobota s 64.000 prebivalci v dveh letih porabi za kritje vseh proračunskih potreb. Večina prisluženega denarja se sicer po rednih poteh steka v banko, vendar ostaja precejšen delež tudi za »borzo«; bolj hvaležni kot te preostale devize, pa so devizni tekoči računi, ki jih zna »borza« spretno pritegniti.
V	Pomurje prihajajo ljudje iz raznih krajev in iz skoraj vseh republik; običajno ob prazničnih dneh. Vljudno se zanimajo za devize »nadrobno«, še bolj hvaležni pa so, če jih kdo seznani z lastnikom deviznega tekočega računa. »Borza« — pa brez pretiravanja — deluje bolje od samoupravljanja v delovni organizaciji, kjer je vse določeno s pravilniki, statutom in predpisi. Samo lani so pripeljali v Pomurje blizu 1200 uvoženih avtomobilov in mnogi so kaj kmalu dobili nove lastnike. Pristojni organi so vse iz Makedonije, Bosne in Srbije primerjali podatke o vozilih, ki so tjakaj priromala iz Pomurja po nenavadno ovinkastih poteh.
Kako deluje »borza«? Dokaj preprosto: »senzali« poiščejo ljudi, ki so devize zaslužili s poštenim delom ter odprli tekoče račune. Nekateri so odločni, marsikoga pa zamika nagrada »senzalov«, ki je, razumljivo, bolj vabeča od bančnih obresti, čeprav skoraj praviloma ne presega novega tisočaka. Sledijo nakazila k uvoznikom avtomobilov ali naravnost v tovarne, in na pomurskih cestah spet zahupajo sirene. Kupčije so donosne, saj so nekateri prekupčevali tako dolgo, da so imeli avtomobil ali dva zastonj.
nedolžna zadeva, da je ne kaže gledati skozi paragrafe.
V	borzi je završalo in piš še ni ponehal. Kljub temu v Pomurju spet hupajo sirene uvoženih avtomobilov, plačanih z devizami; le »senzali« so nekoliko manj aktivni. Zato si na »borzi« pogosto stojita nasproti kupec in lastnik deviznega tekočega računa.
Starejši so nam privzgojili lepo navado, da znanca ali prijatelja ob srečanju najprej povprašamo po ljubem zdravju, službi, plači... Zadnji čas pa se znanci in prijatelji, ki prihajajo semkaj, bolj kot za zdravje zanima; jo, kako je,, s šilingi, po čem so marke, forinti. Vsem seveda ni do avtomobilov; mnogi bi si radi privoščili cenejše potovanje v tujino ali kupili kak stroj in podobno. Tu jim »borza« hvaležno priskoči na pomoč. Takoj imajo na voljo šilinge, marke, da o forintih ne govorimo, saj jih v banki odkupijo le za svoje »šalterske« potrebe. Te pa niso posebno velike, zato nič nenavadnega, če ljudje po gostilnah ali kar sredi ulice trgujejo s tujim denarjem. Tu ne odloča uradni tečaj, ampak stari, neizprosni zakon ponudbe in
V	»borzi« je završalo. Preiskovalni organi so mnogim prišli na sled, vendar so zvedeli le toliko, kolikor so lahko dokazali. Posredniška mreža je bila namreč dobro poučena, kako se takim rečem streže. Delali so se, kot da se ne poznajo, da niso vedeli, kaj je delal »oni drugi«, in se sploh otepali vsake krivde. Največ jih je pojasnilo, da so sodelovali le pri eni ali dveh kupčijah, to pa se jim je zdela tako
Otroci so zatopljeni v igro; med njimi bi prepoznali obraze otrok pomurskih delavcev, seveda daleč od doma, v peskovniku samostanskega zavetišča pri Leobnu...
(Foto: B. Borovič)
povpraševanja, ki najčešče obme hrbet kupcu.
Kmetijski stroji so hvaležno blago
še pred letom je v Pomurju močno cvetelo prekupčevanje s starimi kmetijskimi
stroji, ki so jih domačini kupovali v Avstriji in jih potem prodajali v ostale republike. Zdaj so te preprodaje v zatišju, ker se niso najbolje obnesle, zato pa romajo na jug povsem novi stroji, od traktorjev in mlatilnic do snopovezalk itd. Seveda naravnost od proizvajalca v tujini, ki je dobil povsem legalno nakazilo. Podbna reč kot pri avtomobilih: dogovor med dvema: med tistim, ki potrebuje stroj, in lastnikom deviznega tekočega računa. Včasih pa prvega nadomestijo »senzali«, seveda za nagrado.
Tvegana podjetnost
V	podjetjih so često v hudih zagatah, ko jim zmanjka materiala; tudi obrtniki se srečujejo s podobnimi težavami, vendar laže uveljavijo svojo iznajdljivost, saj jim pri finančnem poslovanju nihče tako ostro ne gleda pod prste. Nekateri — zares samo nekateri — se onstran meje bogato obložijo z materialom, če gre vse po sreči, je njihova podjetnost doma nagrajena, saj k ceni priračunajo tudi tveganje. Računati je pač treba, da bi se tihotapljeni material kaj lahko znašel v skladišču ca-
rinarnice. Takrat bd bil vsak izgovor odveč. Seveda se s takimi kupčijami ne ukvarjajo samo obrtniki.
Bogovi brez rok in skrinje kot snop
Tisti, ki skrivaj prenašajo razno blago in predmete čez mejo, vedo povedati, da mora biti količina čim manjša, ker je sicer stvar preveč tvegana. Tudi lovci na starine se tega dobro zavedajo. Posebno lani so vneto »obdelovali« pomurski teren. Pretaknili so podstrešja, shrambe in ropotarnice ter izvlekli iz prahu vse, kar bi lahko šlo v denar. Prav so jim prišle stare skrinje, ure, izdelki domače obrti, kolovrati, da o kipih ne govorimo. Skrinje so kar na podstrešjih spretno razstavili ter povezali ▼ snope, kipci so se za nekaj časa znebili rok, pa tudi kolovrati so po razstavitvi zavzeli le malo prostora. Vse te stvari so spretno zavili ter odpeljali čez mejo, lastniku pa odšteli nekaj stotakov ali tisočakov.
Zdaj te kupčije tečejo bolj previdno, ker so nekaterim podjetnikom stopili na prste.
Za »borzo« ni meja
4
> X
' ;
rdečila za ustnice in laki za nohte
BRIGITTE
BARDOT
sedaj sta brez skrbi
ODKAR STA ZAUPALA POPRAVILO AVTOMOBILA
AVTOSERVISU
PIONIR"
V NOVEM MESTU,
• ki opravlja servisne preglede in garancijska popravila na vozilih ZASTAVA, RENAULT in TAM
• splošna in generalna popravila vozil vseh vrst
• zamenjuje motorje na vozilih ZASTAVA in TAM
• opravlja kleparska, avtoličarska in druga dela Posebno priporočamo:
• optični pregled podvozja - posebno karamboliranih vozil in tistih, ki imajo nenormalno obrabo gum
• uravnoteženje koles
Najnovejše:
preizkus delovanja motorja in agregatov z najmodernejšo elektronsko napravo
OBIŠČITE
NOV
MARKET
ob Cesti herojev!
Odprt je
ob delavnikih od 7.—19. ure ob nedeljah od 7.—12. ure V novi trgovini vam nudimo:
— sveže meso in mesne izdelke
— kruh, mleko, sadje in zelenjavo
— alkoholne in brezalkoholne pijače
— ostala živila in gospodinjske potrebščine
SODELOVANJE ZAŽELENO TUDI V VINOGRADNIŠTVU
Kje je domovina pristnega cvička?
Razgovor s predstavnikom poslovne enote SLOVENIJA VINA v Brežicah Edijem Verstovškom: »Zahteve po zaščiti cvička so upravičene - SLOVENIJA VINO ne bo odklonilo pomoči pri obnovi vinogradov«
Vprašanje:
»V Delu ste 16. maja v sestavku »Samo tu je doma pravi cviček« gotovo zasledili, da imajo v Krškem resen namen zaščititi cviček in da je postopek že v teku. Klic po zaščiti smo slišali pred letom in še prej tudi med odborniki v Brežicah. Bi lahko povedali, če bi taka akcija predvidena?«
Odgovor:
Pozdravljamo pobudo predsednika krške občine za zaščito cvička in obnovo vinogradov, vendar menimo, da je treba to reševati kompleksno tako v brežiški kot v krški občini. Da pa ne bomo zavajali potrošnikov cvička, je prav, če povem nekoliko podatkov o sestavi tal, na katerih je možno gojiti trto za cviček.
Ti predeli obsegajo celotno območje dolenjskega gričevja na desnem bregu Save in del Gorjancev od Šentjerneja do Bragane. Znani so predvsem Gadova peč, Piroški vrh, Podbočje, Trška gora in Golek pri Krškem. Trsni izbor sestavljajo: modra frankinja, žametna črnina, kraljevina in plaveč.
Od naštetega območja gravitira okoli 40 odst. na brežiško občino, in sicer celotno območje Gadove peči, Piroški vrh, Čerina, Čatež, Ko-ritno, Bušeča vas, Velika Dolina in Stojanski vrh. V teh predelih je okoli 300 ha vinogradov, 300 pa bi jih lahko še obnovili.
V nobenem primeru ne smemo zanemariti in izključevati levega brega Save, kjer je zemeljski sestav podoben kot na desnem bregu, razlika je le v tem, da prevladuje trsje v prid belih vrst vina.
Na levem bregu Save najbolj slovijo vinorodni predeli Bizeljsko, Pišece in Sromlje vse do Sremiča pri Krškem. V zadnjem času sadijo tam vedno več rdečih sort, ki dajo zelo dober cviček. Pogumno lahko trdim, da je
Večje nakupe blaga dostavljamo strankam na dom!
Za nakup se priporoča kolektiv ^ ^ DOLENJKE
Zadruge niso to, kar bi morale biti
Na posebnem posvetovanju, ki je bilo v okviru mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu, so udeleženci govorili tudi o kooperaciji v kmetijski proizvodnji. Posvetovanja so se udeležili tudi zadružni, družbeni, politični delavci in pravniki iz vse države. Predlagali so spremembo zakona o zadrugah. Poudarili so, da zasebni kmetje niso samo proizvajalci, pač pa so tudi" lastniki zemlje in proizvajalnih sredstev. Tudi oni se morajo, prav tako kot drugi proizvajalci, truditi, da bodo svoje proizvode čim bolje prodali. Sedanja oblika kmetijskih zadrug ni pravo združenje zasebnih kmetov.
Republika in občine
Predstavniki brežiške občine so se pred dnevi udeležili področnega posvetovanja v CeO|ju, ki ga je vodil predsednik republiškega zbora skupščine SRS dr. Jože Vilfan. V središču zanimanja je bila razprava o sodelovanju med republiško skupščino ln občinskimi skupščinami. Udeleženci so obravnavali razen tega . še družbeno planiranje, ustvarjanje dohodka in uresničevanje sklepov ter priporočil republiške skupščine.
ta cviček enakovreden ovič-ku iz Gadove peči, pa tudi analitični podatki o sestavi tega vina so povsem enaki, na Bizeljskem, v Pišecah in Sromljah je zasajenih okoli 1.100 ha vinogradov, z obnovo pa bi te površine lahko povečali še za okoli 500 ha.
Cviček je doma na obeh bregovih Save
Vprašanje:
»Torej se ne strinjate z navedbami, da raste pravi cviček samo na desnem bregu Save, ker je to področje vulkanskega izvora?«
Odgovor:
»Nikakor ne. Ta trditev ne drži. Le majhen delček Dolenjske je vulkanskega izvora, in še ta sega na Hrvaško. Nekateri podatki v sestavku v Delu, češ da je samo tu doma pravi cviček, zavajajo kupce tega izredno priljubljenega vina, zato menim, da se jih ne bi smeli posluževati.
Ko smo obravnavali pedološki sestav zemlje na območju od Bizeljskega do Sremiča pri Krškem, je bilo ugotovljeno, da ni bistvenih razlik in da je razlika le v trsnem sestavu, odtod tudi kakovostna odstopanja.
Zato trdim, da nihče ne bi smel iz kakršnih koli razlogov izločevati cvička, ki raste na Bizeljskem, v Sromljah ali v Pišecah. Treba bo le menjati sortni sestav in po obnovi zasajati modro frankinjo, kraljevino, žametno črnino.
Pisec sestavka omenja Gadovo peč kot predel z najboljšim ovičkom. Prav tam ima poslovna enota Slovenija vina iz Brežic odkupno postajo in že vrsto let odkupi skoraj ves pridelek s tega območja, pa tudi iz šutne, Podbočja in Brezovice.
Zaščita cvička naj bi bila torej skupna akcija obeh občin, saj je potreba po tem čedalje večja.«
Vprašanje:
»Kaj menite o obnovi vinogradov v brežiški občini?«
»S tem bi morali začeti čim-prej. Med vinogradniki je precej interesentov od Gadove peči do Bregane, od Bizeljskega do Sromelj. Pridelovalcem cvička v zasebnem in socialističnem sektorju je podjetje Slovenija vino pripravljeno pomagati pri obnovi vinogradov, vendar mora dobi-hiti prej podrobnejše programe.«
Na Radoviči bo osemenjevalna postaja
‘ Vas Radoviča bo kmalu dobila osemenjevalno postajo, za katero so vaščani prosili po svojem občinskem odborniku Jožetu Rajku. Na zadnji seyi občinske skupščine so odborniki o tem razpravljali, in iker gre samo za 1.300 din stroškov, so se odločili vaščanom ustreči, Osemenjevalna postaja bo začela delati, čim bodo zanjo v vasi na|li ustre? zen prostor.
Ob avto cesti cvetje in sadje
V bližini čateškega motela bo AGRARIA postavila kiosk za prodajo cvetja in sadja. Avtomobilisti, ki se bodo ustavili tam, bodo lahko kupili razen tega še razglednice in spominke. S cvetjem bo to cvetličarno ob avtomobilski cesti oskrbovala vrtnarija na Čatežu.
Vprašanje:
»Kaj pa očitek, da trgovsko podjetje Slovenija vino ni pokazalo zanimanja za obnovo vinogradov v krški občini?«
Odgovor:
»Menim, da Agrokombinat ni napravil dovolj za tesnejše poslovne stike in da je enkraten obisk njegovega predstavnika premalo za navezavo trajnega sodelovanja. Naš kolektiv je prepričan, da bi z nekoliko boljšim medobčinskim sodelovanjem in s sestavo širšega programa o obnovi vinogradov v Spodnjem Posavju lahko kmalu dosegli zaščito cvička, kar bi koristilo vsem proizvajalcem. Tudi v interesu našega podjetja je, da bi bili taki programi napravljeni čim-prej, saj nameravamo graditi proizvodno komercialno klet prav v tem delu Slovenije.«-
JOŽICA TEPPEY
Prvič na Bazi 20
Več kot 400 pionirjev iz odreda »Franc Leskošek - Luka« na osnovni šoli Bičevje v Ljubljani Je 3. junija prvič obiskalo Bazo 20 in druge partizanske spomenike na Rogu ter v okolišnih krajih. S pionirji, ki so se pripeljali s sedmimi avtobusi, so bili razen učiteljev tudi: predsednik RO ZZB NOV Franc Leskošek - Luka, general Ivan Lokovšek - Jan, podpolkovnik Jože Luzar in drugi. Na Bazi 20 je pionirje pozdravil Ivan Grašič iz Novega mesta, o dogodkih iz NOV pa so jim pripovedovali: Lojze Murn s Podturna, Franc Leskošek • Luka, general Ivan Lokovšek-Jan in podpolkovnik Jože Luzar. Na Podstenicah so imeli pionirji partizansko menažo, pri spomenici na Cviblju v Žužemberku pa so se srečali z žužemberškimi pionirji.
Šolski izleti so pred vrati
Lepe junijske dni bodo izkoristili učenci novomeške osnovne šole »Katja Rupena«, da si bodo v spremstvu svojih učiteljev nekaj dni pred koncem šolskega leta ogledali nekatere najbolj znane in najlepše sloveniste kraje. Na izlete se bodo odpeljali z avtobusi, nekateri razredi pa bodo izkoristili popust na železnici. Soškega izleta se najbolj veselijo prvošolci, ki si bodo ogledali zagrebški živalski vrt.
^	•	*	v	v
jejm/sca
Večji sejem v Novem mestu
V panedeljek, 3. junija, je bil v Novem mestu sejem, na katerega so pripeljali 135 glav goveje živine in 658 pujskov. Za govedo ni bilo zanimanja, saj so prodali le 38 glav, medtem ko je šlo v denar 402 pujskov. Za vole so zahtevali 4 do 4.40 din, za krave 2 do 2,30 din, mlade živine pa sploh ni bilo. Prašički so veljali 60 do 240 din.
Sejem v Brežicah
V soboto, 1. junija, je bi’o na brežiškem tedenskem sejmu naprodaj 830 pujskov; od teh je bilo 576 prodanih. Za manjše so zahtevali 5,50 din, za večje pa 4,50 do 5 din za kg žive teže.
MARMOR
v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
V .
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov,* za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
— Pot do vašega uspeha, mojster?
— Odlična oprema!
— In pot do opreme?
— Namensko varčevanje pri
Dolenjski banki in hranilnici
Belokranjska zemlja je privabila slovenske in hrvaške družine, ki so skozi desetletja ohranili svoj jezik in svojo vero - Mladi odhajajo z doma, kajti v Marindolu je za vse premalo kruha.
GRADAC
tel. 76177, lok. 8
Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro ln kvalitetno.
Potrošniki, Kupujte priznane pletenine, izdelane po najnovejših modnih krojih in barvah od trikotažne industrije
»ALMIRA«
iz Radovljice!
Njeni izdelki so znani po modi in kvaliteti ne samo na domačem tržišču, temveč tudi v zahodnih in vzhodnih državah.
PIPS
USPEŠNO UNIČUJE MUHE, KOMARJE, BOLHE, MOLJE...
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL, NOVO MESTO
jo Bunjevaci, Stipanoviči, šo-lakoviči, Vukčeviči, Katiči... Iz roda v rod prehaja hrvaška govorica, ki je rahlo pomešana s slovenskimi izrazi. Mladih ni več doma. Odhajajo v Črnomelj na delo in se vsak večer vračajo po vijugasti cesti domov. Stari ostajajo doma in skrbijo za tisto malo koruze in krompirja in za zemljo, ki jo je premalo za kruh in za oranje.
Sončno, dopoldne je zvabilo vse moške iz Marindola na njive, md redke trte in na travnike. Doma so ostale samo žene z otroki. Ves da.n skrbijo za družino, za živino in za svoje majhne, skromne domove, zvečer pa se zbirajo ob medli luči v hišah in tkejo, predejo in vezejo belokranjske motive na domače platno. Mlajša dekleta ne vezejo več s tistim posebnim navdušenjem. Ne znajo biti več tako spretne pri cukanju volne s preslice, ne sedajo več tako navdušene k domačim statvam, kajti obleko in platno sd lahko kupijo v mestu, saj je cenejše in manj grobo.
»Med vojno v Marindolu nismo mislili samo nase!«
Dragica Bunjevac je bila tisti dan na paši. Pazila je na govedo in zraven vezla majhen belokranjski prtiček. S 14-letnim sinom živi na majhnem posestvu in le težko živita. Vse življenje je garala, saj je zgodaj zgubila mamo, oba brata pn sta ji padla med vojno. Srn je končal osemletko v Adlešičih, in čeprav mu učenje ni de-
lalo posebnih težav, je mo-ial ostati doma na kmetiji, pri hiši za šolo ni denarja, pridne moške roke pa vsak dan bolj manjkajo.
Dragica Bunjevac je ena izmed tistih marindolskih žena, ki so med vojno večer za večerom tkale, pletle in predle, šivale, zbirale hrano in pomagale, kakor so vedele in znale.
Vojna je minila in življenj eje steklo po starem tiru. Povojni čas je prinesel marsikaj novega, toda v Marindolu je bilo vsa ta leta le malo sprememb. Največ novega doživljajo mladi, ki jim ni treba več na tuje za kruhom. Vsa povojna leta odhajajo v bližnje mesto in se zvečer vračajo domov.
Mladina bi rada vse spremenila
še preden je v cerkvici onkraj Kolpe odbilo enajst, so se začeli na cesti zbirati otroci, ki hodijo v šolo v Adlešiče.
Danica Stipanovič obiskuje 4. razred osnovne šole v Adlešičih in je ena izmed najbolj pridnih učenk. Kljub temu da pomaga domačim že pri vsakem delu, ji šola ne dela posebnih preglavic. Ko bo odrasla, bi rada postala učiteljica. Morda bodo doma razumeli njeno željo in ji bodo pomagali, da jo bo uresničila. Dragica bi rada odšla v mesto, se osamosvojila in pomagala domačim. Marindol ji ni posebno všeč, čeprav je tu doma. Stare hiše, prepereli steljni-ki in odprta gnojišča se že dolgo let niso spremenili, 'šolarji iz Marindola so prikrajšani za marsikaj, česar imajo njihovi raestni vrstniki na pretek.
Na paši in doma seže Dragica Bunjevac rada po domačem platnu, na katerega veze domače belokranjske motive. »Če je pri hiši malo denarja, si je treba pomagati tudi z vezenjem,« pravi. (Foto: Ria Bačer)
Borba za skopi kruh je najmočnejša vez
Opoldne se vračajo domov tudi možje. Utrujeni, lačni, žejni. Ko poskrbijo za dom in živino, se zberejo pri sosedu, kjer se pogovorijo o vsakdanjih skrbeh, in že je dan mimo.
Dan je enak dnevu. Življenje jih je združilo in nič več jih ne ločuje. Narodnost ni nikaka ovira in vera tudi ne. Hrvaške družine, ki so se pred davnimi leti preselile iz Žužemberka, so ohranile pravoslavno vero, v slovenskih družinah pa so ostali katoličani. Borba za skopi kruh jih je združila in v tej borbi ni bila vera nikoli najvažnejše vprašanje.
MARIJA PADOVAN
Valovita cesta se na robu Bele krajine vijuga mimo opustelih steljnikov in malih hiš. Mejna Kolpa šumi čisto blizu. Človek bi težko rekel, da je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Natančneje je namreč tako: ob levem bregu teče Kolpa, ob desnem Kupa. Meja je skoraj čisto brez pomena in je označena samo na zemljevidu.
Na preji je vedno manj mladih deklet
Ena sama pot se vijuga skozi vas. Po njej vozijo redki avtomobili in ropotajo kmečki vozovi. Marindol je vasica s 33 hišami in z dvema slovenskima družinama, ki sta se vrasli med stare hrvaške družine.
Iz roda v rod se ohranja-
Danica Stipanovič pešači vsak dan eno uro in še več do šole v Adlešičih. Toliko časa potrebuje tudi ko se vrača domov, kjer je treba zvečer vedno še kaj pomagati.
(Foto: Ria Bačer)
Skujmo
ZIVjpie
ie.
AU97H0IM
JsHmkJm OaJSuIuIJ
x .<c^^<->:---^^	.	g£3BŠjt>	»v	': . V^v,
roS&šspg hxf>- •■ Hffti nCtffF ^ tir" tff riffiVi iHit aTrV .••? •
ljj
HBEBSC
• EKONOMIČNA
• PRAKTIČNA
• LAHKA
• UPORABNA ZA VSE PREDELE, PREDVSEM ZA HRIBOVITE
• Z MOTORJEM »MORINI« 4,5 KM • 3 BRZINE • REZILNA ROČICA ŠIRINE 90 cm • DVA REZILN'A
NOŽA • BRUSNI KAMEN
ROČNA MOTORNA KOSILNICA
'ALPINA1
ZAMENJA 10 KOSCEV
PLAČLJIVA V DINARJIH
CENA 4.400 Ndin (440,000 Sdin).
Pošljemo tudi po pošti po predhodnem vplačilu na tekoči račun št. 501-1-332/4 SDK Ljubljana.
ALPINA
Odgovor krškega „Agrokombinata
'A
• GARANCIJA
• REZERVNI DEU
• SERVIS ZAGOTOVLJEN
cosmos LJUBLJANA* CELOVŠKA 32 • Telefon 313-062 £
Pijte sadne
MALI OGLAS,
ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspehi Pre->ere ga 130 tisoč gospodinj, vdovcev, Kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetul - Poskusi tel
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije, V piie Hermeliko <
i
tc veliko zelenik in mnogoter roz po zettih1
Hcrmc
najimenitnej
■npr38
Tr
tedenska tribuna
POLETNA
VEČ RAZVEDRILA VEČ ZANIMIVOSTI VEČ ZA VSAKOGAR
BAR
.ateske
vsak mesec NOV PROGRAM
. M
f'
4
naše
V tem tednu: pol milijona Sdin
Naša prizadevanja, da bi Korenetovim trojčkom in njihovi sestrici v Segonjah obnovili preskromni domek, sta v minulem tednu podprla dva novomeška kolektiva:
Splošno gradbeno podjetje PIONIR je
prispevalo za našo akcijo 300.000 Sdin, tovarna zdravil KRKA v Novem mestu pa 200.000 Sdin. Iz tovarne zdravil KRKA so nam tudi sporočili: n.. . odzvali smo se vabilu in odločili po naših možnostih podpreti humano akcijo. Danes smo dali SDK nalog, naj nakaže na vaš račun znesek
2.000 Ndin za pomoč dolenjskim trojčkom ...«
Naša zbirka se Je tako v tem tednu obogatila za pol milijona starih dinarjev, skupno pa smo z gornjim zneskom zbrali do 4. junija 1,792.777 Sdin.
Za obnovo Korenetove hiše bo potrebnih nekaj nad 2,450.000 Sdin, zato Vljudno prosimo kolektive, da bi podprli našo zbiralno akcijo prav v teh dnevih, ko se v Segonjah že pripravljajo na začetek gradnje. V imenu trojčkov lepo pozdravljamo vse dosedanje in bodoče darovalce!
DOLENJSKI LIST
Tovariš urednik!
Na članek, objavljen v vašem listu štev. 21 z dne 23. V. 1968 pod naslovnom »Od kmetijskih kombinatov mali kmet nima koristi« dajemo pojasnila, ker smatramo, da pisec članka podaja zadevo posplošeno in obenem omenja nekaj konkretnih stvari.
Z zelo hitrim razvojem in preoblikovanjem kmetijske proizvodnje po osvoboditvi ter uvajanjem novitet so se poleg uspehov pojavile tudi nekatere hibe, ki imajo včasih negativne posledice pri pospeševanju.
V času obstoja malih kmetijskih zadrug je sodelovalo pri upravljanju več ljudi in tudi stroji (škropilnice, traktorji) so bili bolj pri roki. Ker pa je tržno gospodarstvo posebno v kmetijstvu zahtevalo velike obrate, so nastale organizacijske spremembe. Pri vsaki reorganizaciji pa se je težilo za tem, da se celotno poslovanje približa čim bolj neposredno kmetovalcem. Iz tega vidika je bila formirana kooperacijska služba, na kateri dela 5 strokovnih delavcev.
Glede očitka, da ni stro* kovnjakov, ki naj bi svetovali lcmetovalcem, ne drži, saj je njih delo razporejeno tako, da s'o slehernemu kmetovalcu dosegljive vedno in ob vsakem času. Vedno smo nudili in nudimo vsakemu kmetovalcu sodelovanje na enakopravni osnovi. Verjetno pisec članka ni seznanjen, da je v Podbočju vsaki torek bil na razpolago kmetijski strokovnjak kmetovalcem, toda so se zelo redko obračali za nasvete, ostale dni pa obiskuje kmete na domu.
Nadalje je _ bilo v zimski sezoni v Podbočju organizirano predavanje s filmi? toda žal, razgovora se je udeležil samo en kmet, kljub temu, da je bil posvet organiziran v času, ki je za kmete najbolj primeren. Ob izvedbi zborov občanov je bilo tudi veliko govora o kmetijskih problemih, na katerih so sodelovali kmetijski strokovnjaki še več, na osnovi dogovora smo celo dostavili gnojilo brezplačno v vasi na Gorjancih. Kljub večdnevnim obiskom našega strokovnjaka še več, na osnovi dogovora na domu, pa je bilo
sklenjenih pogodb le za 1900 kg gnojil, kar pa je za tako veliko področje absolutno premalo.
S prizadevanjem kombinata je bila organizirana zbiralnica za mleko v vasi Podbočje in uvedena_ molzna kontipla, kar je bilo vezano s finančnimi sredstvi, toda dnevno so bile odkupljene tako majhne količine mleka, da so že v enem mesecu Ljubljanske mlekarne prenehale s prevzemom mleka.
Pripominjamo pa, da je na področju Pobočja tudi že precej kmetov, ki sodelujejo z Agrokombinatom, kot v rastlinski, tako tudi v živalski proizvodnji. Zaželeno je, da bi se po njUrjrovem vzgledu. ravnali tudi ostali, za katere pisec misli, da ne prejemajo dovolj strokovnih nasvetov in bi se njih gospodarsko stanje dvignilo na višji nivo. V pojasnijo še to, da je v Podbočju obstojala Kmetijska zadruga, ki pa v času
njenega obstoja ni pokazala vidnejših rezultatov. Po reorganizaciji pa se strojni park ni zmanjšal, temveč je vsa mehanizacija puščena tam, kjer je bila pred reorganizacijo. Konkretno v Podbočju sta bila na razpolago 2 traktorja z,v$erni priključki, ker pa traktorja nista bila polno zaposlena, ju je bilo nujmo prestaviti na drugo delovno mesto. V kolikor pa so interesenti, da se jim izvrši strojna usluga, so jim vedno na razpolago, za kar je potrebno samo prijaviti in vsa zaželena strojna opravila bodo takoj opravljena.
Želimo, da se pisec ob priliki zglasi na upravi Agrokombinata, ali pa, da ga o-biščemo na njegovem domu, oziroma, da organizira sesta* nek s kmetovalci, ker se želimo pogovoriti in slišati predloge, vse v cilju zboljšanja sodelovanja s kmeti o dvigu kmetijske proizvodnje.
AGROKOMBINAT KRŠKO
PISMA UREDNIŠTVU
se ponovno poraja verska nestrpnost nekaterih duhovnikov?
Tovariš urednik!
V zadnjem času je začel župnik iz Podzemlja obiskovati vasi v naši okolici. Prihaja z namenom kot sam pravi, da podeljuje blagoslove družinam in da blagoslavlja tudi hleve za boljšo srečo pri živini. Nedavno tega se je s tem namenom zadrževal tudi v vasi Cerkvišče.
Nimamo nič proti temu, če duhovnik obišče tiste vernike, ki ga k sebi morda pokličejo, in jih, če to želijo, tudi tlagoslavlja. V te stvari se ne mešamo, čeprav vemo, da je kraj za duhovnikovo delovanje predvsem cerkev. V to se ne mešamo tudi zato, ker spoštujemo naš najvišji zakon, našo ustavo, ki
Ob sprejemu kurirčkove pošte
21. maja je kurirčkova pošta prispela v Ljubljano. Več kot 2200 km poti je moralo prehoditi 180 slovenskih pionirjev, preden so po petih glavnih in številnih stranskih skrivnih kurirskih poteh prinesli v Ljubljano pet pionirskih torbic s pozdravnimi pismi predsedniku Tihi za njegov 76. rojstni dan.
Proslava ob sprejemu kurirčkove pošte bi morala biti v Tivoliju, zaradi slabega vremena pa je bila v dvorani kluba poslancev. Tu so se zbrali pionirski predstavniki 62 slovenskih občin in njihovi voditelji. Prišli so borci in komandanti znanih slovenskih brigad,. Gubčeve šercerjeve, Tomšičeve in Prešernove, s tovarišem Francetom Leskoškom-Lulco na čelu.
Ob 9. uri sva s tovarišem Ilcem odšla v dom Zveze prijateljev mladine. Prišli so še drugi pionirji iz vseh slovenskih občin. Tu smo se preoblekli, deklice v modra krila in bele bluze, dečki pa v modre hlače in bele srajce. Okrog vratu smo si zavezali rdeče rute, na glavah pa smo imeli titovke kot simbol mladih kurirjev, ki so v vojni varno fosili pošto mimo sovražnikovih zased.
Ob 11. uri smo odšli v dvorano kluba poslancev.
Pogled na dvorano, polno pionirjev, in na njihove oči, ki so žarele v velikem pričakovanju, je bil čudovit. V dvorani je vladalo slovesno vzdušje.
Predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Stane Repar je najprej pozdravil vse prisotne. Dejal je: »Ponovno smo se zbrali, tokrat že sedmič, da pozdravimo pionirje-kurirje, ki so po 43 dneh napornega potovanja prinesli v Ljubljano vseh 5 kurirčkovih torbic. S tem so pionirji izpolnili nalogo, ki so si jo naložili.«
Po tem nagovoru so zadnji nosilci kurirčkove torbe pošto izročili predsedniku ZZB NOV Slovenije Francu Leskpšku-Luki.
Po končani proslavi nas je tovariš Franc Leskošek povabil na slavnostno kosilo. Kmalu se je za belo pogrnjenimi mizami začel prijeten pogovor. Borci so nam pripovedovali o dogodkih iz težkih dni.
še in še bi poslušali njihove zgodbe, toda smo se morali posloviti. V slovo smo si krepko stisnili roke in se razšli z željo v srcu, da se dni* go leto Aopet vidimo’.
ZDENKA VIRANT pionirski odred osnovne šole Kočevje
jamči razen svobode vesti tudi svobodo vere.
Nas, mnoge vaščane vasi Cerkvišče, pa moti to. da je duhovnik hodil tokrat po vasi do sleherne hiše in tako vsiljivo vznemirjal tudi ljudi, za katere je prav dobro vedel, da ga ne potrebujejo niti ne želijo. Da je bilo to njegovo nadlegovanje vsiljivo, se vidi iz tega, ker so nekatere družine pred duhovnikom zaprle vrata ali pa se umaknile z doma.
Vsi prizadeti smo mnenja, da je tako nadlegovanje ljudi izsiljevanje in žalitev, pa tudi kršitev ustavnega načela, kjer je uzakonjena svoboda vesti. Tako postopanje duhovnika meri na ponovno oživljanje verske nestrpnosti, katere pa ne bo mogoče dopuščati, saj smo priborjeno svobodo preveč drago plačali.
NIKO JAKOFČIČ Cerkvišče 26 Gradac v Beli krajini
Kdor v soboto vstopi, mora plačati 15 din!
Tovariš urednik!
V soboto, 18. maja, je bila v Sevnici otvoritev nove restavracije, ki so jo prebivalci željno pričakovali, saj doslej ni bilo nobenega lepo urejenega lokala. .
Ob sobotah zvečer mora gost, ki vstopi v novo restavracijo, vplačati 15 ND Jconsu-macije, kar pomeni, da mora tako vsoto tudi potrošiti. Ker je lokal res lep in hkrati tudi edini lokal v Sevnici, kjer je vsakemu gostu prijetno posedeti kakšno uro, se mi zdi, da je vsota za Sevnico odločno previsoka. Marsikdo bi se moral zamisliti, če v soboto zvečer primerja nabito polni kotiček v točilnici s skoraj prazno dvorano, v kateri igra kvalitetna instrumentalna skupina. Ta glasba je prebučna, saj one-mogoča gostom, da bi se v miru pogovarjali, človek nehote pomisli na vse, ki stanujejo v bližini, in tudi na goste, ki so si utrujeni poiskali v restavraciji prenočišče.	V. K.
OB KONCU PRVE ABONMAJSKE SEZONE
Devet predstav - devet spodbud
Jeseni prvič: abonmajske predstave »jerebovcev« in Odra mladih - Tudi v naslednji sezoni ne bo šlo brez pomoči delovnih organizacij
V torek, 4. junija, bo ljubljanska Drama uprizorila v novomeškem Domu kulture delo Marguerite Durasove »Cele dneve v krošnjah dreves«. S to pred. stavo se bo v Novem mestu končala gledališka abonmajska sezona 1967-68. Direktorja Zavoda za kulturno dejavnost Lojzeta Kastelca smo vprašali, kaj meni o tej sezoni in kaj pripravlja zavod za naslednjo sezono.
— Kot vam je znano, je pričel tovariš Kastelic, bo uprizoritev »Krošenj« deveta abonmajska predstava na našem odru. Gledališka žetev
je bila s te strani zadovoljiva, po zanimanju občinstva in obiskih pa sodim, da se bodo z menoj strinjali tudi obiskovalci.
Mali kulturni barometer
KOSTANJEVICANI BODO Z DIVJIM LOVCEM GOSTOVALI V NOVEM MESTU. Prosvetno društvo Lojze Košak iz Kostanjevice na Krki bo sredi meseca gostovalo s Finžgarjevim Divjim lovcem v Novem mestu. Z uspelo uprizoritvijo (v Kostanjevici Je bilo nekaj ponovitev) bodo nastopili v Domu kultura.
GRAFIČNI UST 68. V Naših razgledih Je izšla napoved druge serije grafičnih listov, ki jih uredništvo Naših razgledov in Moderna galerija nudita pod izredno ugodnimi pogoji. V drugi seriji so dela Bogdana Borčiča. Dževada Ho. za, Božidarja Jakca, Jakija-Joža Horvata, Franceta Miheliča. Karla Zelenka ter Adriane Maraž in Marija Preglja. Grafični listi, ki jih bodo odtisnili v petdesetih izvodih,
Krajcev tiskarni-ški dnevnik
Magistra farmacije Emilija Ponova je našla založene delovne knjige Krajčeve tiskarne za obdobje od 1884 do 1900 in jiih prinesla v hrambo študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Delovne knjge nam dajejo pregled tiskamiške dejavnosti v omenjenem obdobju. Tiskarna je živahno delovala in prav zanimivo je, da je bila v 19. stoletju mestu tako zelo potrebna, danes, ko je tisk osvojil svet, pa je nimamo. Tiha želja Novomeščanov je, da bi se sedanji Knjigotisk razvil v pravo tiskamo.
so na vpogled v Modemi galeriji v Ljubljani.
VELIKO ŠTEVILO KVALITETNIH KULTURNIH PRIREDITEV, v preteklem letu je bilo v Kostanjevici na Krki, kot je razvidno iz podatkov v gledališkem listu, ki so ga iadali za uprizoritev Divjega lovca. 14 gledaliških predstav ter 12 nastopov in recitalov, odprtih je bilo 9 razstav, štiri pa je Kostanjevica posredovala drugim krajem.
RAZSTAVA V DOLENJSKI GA-LERIJI. V Dolenjski galeriji v Novem mestu je te dni razstava likovnih del osnovnošolcev iz Novega mesta, Dolenjskih Toplic, Metlike. Mirne peči, Trebnjega in Črnomlja. Zavod za prosvetno-pe-dagoško službo ter Dolenjska galerija vabita občane, da si ogledajo to lepo razstavo likovnih del najmlajših.
MAJSKA ŠTEVILKA TEORIJE IN PRAKSE. Peta številka Teorije in prakse (izdaja jo visoka šola za politične vede v Ljubljani) prinaša vrsto zanimivih člankov. Naj omenim le nekatere: Reforma in sedanjost (Rino Simoneti), Češko, slovaški model socialistične demokracije (Miroslav Kusy), Koroška preizkušnja (Janko Pleterski), v peti številki pa je še vrsta prispevkov v rubriki Brez ovinkov. Pregled nad sociološko in filozofsko literaturo nudi razdelek Bibliografija knjig in člankov.
DESET NAJBOLJ ISKANIH KNJIG NA SLOVENSKEM. Po podatkih. ki jih dajejo uredništvu Naših razgledov slovenske založbe, so te dni najboj iskane knjige nas. lednje: 1. Doktor Zivago (B. Pa-stemjak). 2. Grof Monte Christo (A. Dumas), 3. Ateisti in religija danes (M. Keršovan), Zlato pero (B. Grun), 5. Kjer tišina šepeta (F. Avčin). 6. Vojni spomini (C. de Gaulle)! 7. Religija in sodobni človek (M. Keršovan), 8. Via mala (J. Knittel), 9. Nežna je noč (S. Fitzgerald). 10. Utrip srca (F. Sa-gan).	P	B.
$ :
Ti » IŠČEMO
^NAJ LEPŠO ^SLOVENKO
*23
251
26J
271
281
291
301
3Ji
321
331
341
35]
36j
371
38j
39;
40;
41
42J
49
JU
J5J
461
m
— Abonmajske predstave je naš zavod organiziral v sodelovanju s podjetji. Kaže, da je tako sodelovanje ne le koristno, marveč tudi uspešno, saj bi sam zavod nikakor ne zmogel finančnega bremena gostovanj poklicnih gledališč iz drugih slovenskih kul tumih središč.
Naj mimogrede povem, da vsako gostovanje veliko stane. Ce bi na primer vse stroške gostovanja prenesli na vstopnice, bi moral obiskovalec za predstavo plačati vsaj še enkrat toliko, kot dejansko plača. Naš zavod pa nima denarja, da bi sam plačeval razliko. Zato je sodelovanje s podjetji nujno in bo tako tudi v prihodnje.
— Zavod za kulturno dejavnost ta čas že pripravlja program prireditev za prihodnjo sezono. Z Mestnim gledališčem ljubljanskim je že sklenjena pogodba za šest abonmajskih predstav. Prvič nameravamo v abonma vključiti tudi predstave domačih amaterskih, bolje, novomeških gledaliških skupin. Predvidevamo, da bi dramska skupina DPD Svoboda »Dušan Jereb« pripravila za abonmajsko predstavo Jurčičevega »Desetega brata«, oder mladih pa Finžgar-jevo »Razvalino življenja«.
Nič gostovanj v Grčiji
Odbor za sodelovanje s tujino Skupnosti kultumo-pro-svetnih organizacij Jugoslavije je letos znova proučil možnosti sodelovanja na festivalih tin drugih prireditvah v Grčiji, ki jih organizira Center za mednarodne kulturne zveze iz Aten. Tako kot lani tudi letos odsvetuje republiškim in občinskim kultur-no-prosvetnim organizacijam vsakršna gostovanja v Grčiji.
Film bo popestril program
V letošnjo Revijo kulturnih dejavnosti Spodnjega Posavja bo vključena tudi filmska dejavnost. V petek, 7. junija, bo ZAGREB FILM predvajal osem kratkometražnih filmov, ki so prejeli na festivalih dokumentarnih filmov v Beogradu, Ober-haiusnu, Mannheimu in Canesu vrsto priznanj in nagrad. Še pred predvajanjem bosta zbranim govorila priznana filmska delavca režiser Rudolf Sremec in dramaturg Kruno Quien.
V sredo, 12. junija, bodo predvajali v okviru Revije kulturnih dejavnosti francoski barvni film DALEČ OD VIETNAMA. Organizatorji so povabili tudi mladega Beograj čana, ki je bil še pred kratkim ameriški vojak v Vietnamu. Ta film bo ponovno potrdil solidarnost naših narodov s herojskim vietnamskim ljudstvom.
Tekmovali so za Župančičevo značko
V letošnjem šolskem letu so tudi učenci osnovne šole v Šmihelu pri Novem mestu tekmovali za Zupančičevo bralno značko. Prebrali so več knjig, ki so jih napisali domači in tuji avtorji. Učenci so pokazali na preizkušnjah lepo znanje. Nikomur izmed njih ni bilo žal truda.
Za Župančičevo značko Je tokmioiv&iLo 63 učencev. Bronasto značko je prejelo 23 učencev, srebrno 32 učencev, zlato pa 8 učencev. Pred podelitvijo so tekmovalci nastopili s prisrčnim programom, recitirali so pesmi in prozne odlomke iz knjig, ki so jih prebrali.
k
Paša za oči in srce je čustveni in barvni svet 46 naivnih slikarjev-naivcev iz vseh krajev Jugoslavije, ki bodo razstavljali do konca tega meseca v Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki 103 slike na steklu, lesu in platnu iz zasebne zbirke zagrebškega novinarja Gerharda Lediča. — Ne zamudite zanimive razstave, ki jo lahko združite z obiskom dragocene zbirke umetnin skoraj vseh slovenskih umetnikov v kostanjeviški osnovni šoli in stalne zbirke sodobne kiparske umetnosti na prostem, znane FORME VIVE. — Na sliki: PAVEL NA PAŠI, odlična risba Ivana Lackovića, poštnega uslužbenca iz Zagreba, enega izmed naših znanih slikarjev-naivcev.
Pri slikarju polj in gričev
Viktor Magyar pripravlja dela za razstavo ob dnevu dolenjskih izseljencev na Mirni
Hiteti mora. Razstavljal je že doma in v tujina, za mirensko razstavo pa je treba pripraviti vsaj 20 novih del. Le-T"	T	~	tos	bo	razstavljal	še	v	Du-
Njegove	barvne slike	^ ja je največ vredno osebno brovniku	skupaj	s	hrvatskimi
lesu z oblimi griči, trtami,	zadovoljstvo; občutek, da se naivnimi slikarji, s katerimi
petelini, preprostimi ljudmi	mu je zamisel posrečila, po- ga druži tudi članstvo v hrvat-
zaone človek globlje dojema-	tem> ko j0 je dolgo nosil v skem društvu naivnih umet-
ti, ko stopi na balkon cate-	s^	nikov	m.L.
ške osnovne šole in z očmi boža pokrajino, kjer teče Levstikova pot od Litije do Čateža.
»Tu rad	živim, okolje	mi
daje volje	in spodbude,	da
ta svet z barvami poskušam na svoj način prenesti na les.«
štiri, pet ali še več ur presedi vsak dan 34-letni slikar, samouk Vdiktor Magyar v t£M učilnici, kjer proti večeru zamre otroški hrup, in pripravlja dela za samostojno novo razstavo, ki jo bo za dan dolenjskih izseljencev odprl v mirenski osnovni šoli. Za svojevrstne podobe, ki ga uvrščajo med t. i. naivne umetnike, je na zadnji razstavi v Kostanjevici dobil novo priznanje, M mu odpira vrata v druge galerije.
»Z vsako črtico poskušam dati sliki del sebe. Za slikar-
Viktor Magyar: »Zamotan in lepr je svet barv.«
(Foto: M. Legan)
Obračun spodnjeposavskih likovnih amaterjev
V krški galeriji razstavlja 18 likovnih amaterjev iz brežiške, krške in sev-niške občine 45 del — Bo krški klub združil prizadevanja vseh spodnjeposavskih likovnikov-amaterjev v enotno organizacijo pod mentorstvom akad.
slikarja Zorana Didka?
Ena izmed prireditev letošnje kulturne revije Spodnjega Posavja je tudi razstava likovnih amaterjev iz brežiške, krrške in sevniške občine. V soboto zvečer jo je v krrški galeriji odpaH v imenu kluba lofcovnih amaterjev v Krškem tov. Oton Mikulič, ki je predstavil zbranim gostom 18 avtorjev iz treh občin. Izrazil je hkrati njihovo zadovoljstvo, ker bodo poslej pod mentorstvom akad. slikarja Zorana Didka lahko ugodneje napredovali. Pod njegovim vodstvom so si pred dnevi že ogledali razstavo naivnih slikarjev v Kostanjevici, zdaj pa kaže, da so zreli pogoji za strnitev njihovih sil v enoten okvir krškega kluba. Pred otvoritvijo razstave je Darko Mlžigoj v imenu občinske zveze Svobod podelil zaslužnima amaterjama O. Mikuliču in Viktorju Zemljaku priznanji, prof. Janez Plestenjak pa je hkrati predstavil mlade literate, dijake
krške TSŠ, ki so pripravili literarni večer in brali svoja dela.
Oboje je uspelo; spodnje-posavski amaterji so pokazali v primerjavi z razstavo pred dvema letoma zadovoljiv napredek. Zlasti pa zasluži priznanje Lenart Poljšak, kmet iz Sromelj, katerega.de-1 la na razstavi prav gotovo naj-krepkeje izstopajo. Na razstavi sodelujejo Krešo Tomin, Bojan Hrovatič, Milijada Ferk, Avdo Vojič in Lenart Poljšak iz brežiške občine, Rudi Stopar (plastike iz varjenega železa), Peter Vene (plastike iz korenin) in Berto Konec (tapiserije) iz sevni-žke občine, medtem ko razstavljajo iz krške občine Oton Mikulič, Slavica Jesenko, Stane Fabjančič, Albin Valand, Anton Železnik, Viktor Zemljak, Milan in Majda Dvoršek, Rajko Stupar in Pavla Stupar (gobelin).
Prizadevanja likovnih amaterjev iz Spodnjega Posavja,
ki tokrat razstavljajo 45 del, zaslužijo pohvalo in priznanje. Na svoj načdm in v okviru amaterskih prizadevanj govore o željah po ustvarjanju,	v	njihovem
delu pa je skoraj povsod začutiti, da so na pravi poti.
Letošnji koprski seminarji
Republiški svet ZKPO Slovenije bo tudi v letošnjem letu organiziral republiške seminarje, in sicer za klubsko, gledališko in filmsko vzgojo. Posamezni strokovni odbori (odbor za klubsko dejavnost in družbene centre, odbor za gledališko dejavnost in odbor za film in TV), ki bodo organizirali seminarje za svoja področja, so se dogovorili, da bodo le-ti istočasno, kar bo v dobršni meri poenostavilo in pocenilo priprave in celotno izvedbo. Seminarji bodo v Dijaškem domu v Kopru od 1. julija dalje.
Kaj nam bodo pokazali mladi?
TINE ZALETEL, DRAGA MISLEJ, MARJAN ŠPILAR
Atletsko tekmovanje atletov pionirjev za pokal MALIH NO VIN je pred vrati. Le nekoliko dni nas loči od začetka tekmovanja, ki so ga organizatorji postavili na 16. junij. Na ta dan se bo v Novem mestu zbralo kar 140 pionirjev iz vseh naših republik. Zbrali se bodo. na neuradni »pionirski olimpiadi«, ki hkrati pomeni pionirsko atletsko prvenstvo Jugoslavije. Zaradi velikega pomena tega tekmovanja smo se nekoliko pogovorili z vaditelji, ki so pripravljali mlade za ta nastop. Naj jih predstavimo Tine Zaletel, Draga Mislej in Marjan Spilar. Povedali nam bodo nekaj podrobnosti o tem tekmovanju in o pripravah.
Ali nas lahko seznanite z zgodovino tega tekmovanja?
Atletsko tekmovanje za pokal Malih novin zbere praktično najboljše pionirje-atlete iz vseh šol Jugoslavije. Do najboljših pridejo prek področnih, občinskih in republiških prvenstev, šest najboljših ekip pa se uvrsti v finale. Doslej so bila tri finalna tekmovanja. Nastopili smo na vseh kot republiški prvaki. Dvakrat smo bili drugi, enkrat pa šesti.
Kako to, da bo to tekmovanje letos v Novem mestu?
Na osnovi zapaženih uspehov naše ekipe so nam pokrovitelji ponudili organizacijo tekmovanja. Zvedeli smo, da
bo od letos naprej tekmovanje vsako leto v drugem mestu.
Kdo bo nastopil in v katerih disciplinah bo teklo tekmovanje?
Ker še niso končana republiška tekmovanja, nam niso znani vsi finalisti. Znano je
uspehi so bili spodbudni. Torej so bile priprave dobre!
Kdo bo v reprezentanci?
Predvidoma naslednji pionirji in pionirke: Švenar, Rešetič, liajič, Dragoš, Purcber, Kaplan Papič, Modic, Marolt. Belovič, Možina, Dcak, Gazvoda, Serajnik, Pograjc, Henigman, Ferfolja Saje, Bašelj, Gačnik Pučko in Mrvar.
Kaj sodite o tehničnih pripravah?
Priprave zahtevajo precej napora. Upamo, da bomo s pomočjo množičnih in delovnih organizacij dobro izpeljali tekmovanje. Priprave so v teku in tečejo nemoteno.
Kaj pričakujete od tekmovanja.
Ker si bo tekmovanje ogledalo veliko število mladine iz dolenjskih šol, upamo da bo pomenilo veliko propagando za atletiko.
Kakšen bo končni izid?
Težko je prerokovati. Upamo, da se bo s pomočjo domače publike ena naših ekip uvrstila med tri najboljše.
Bo imela atletika na splošno kakšno korist?
Verjemite nam, imeli bomo veliko koristi.
Mladi atleti! Od vas pričakujemo, da se boste športno in nesebično borili za uspeh vaše šole in kraja. Niso važne zmage, razveselili nas boste s hrabrimi in borbenimi nastopi. Pri takili dejanjih ne boste osamljeni. Bodrili vas bomo!
S. DOKL
TATJANA GAZVODA
le to, da bosta nastopili moška in ženska ekipa OŠ Katja Rupena. Pionirji bodo nastopili v naslednjih disciplinah: 60 , 400 in 4 x 60 m, višina, daljina in krogla. Pionirke bodo nastopile v enakih disciplinah, tekle pa bodo 300 m. V vsaki disciplini nastopita po dva tekmovalca.
Kako sle pripravili ekipo?
-Pripravljali smo se vse leto. Imeli smo precej nastopov in
EMIL PUREBER
NOGOMET
Nageljčki za zmagovalce
-Nogometaši »Celulozarja« so na nedeljskem srečanju na Senovem potrdili svoje prvo mesto. Domači nogometaši so jih obdarovali z nageljčki. Takšne poteze so na naših igriščih res redke. Navadno smo priče brcanja po nogah, pretepanja in psovanja. V drugi slovenski ligi sta naša predstavnika knt ponavadi povlekla krajši konec. Novomeščani, ki so se že sprijaznili z izpadom iz lige, igrajo brez volje. Nič bolje se ne godi Belokranjcem, kljub temu da so si zagotovili mesto pod soncem.
Mirna : Borovnica 1:4
V zadnjem kolu spomladanskega prvenstva v ljubljanski nogometni podzvezni ligi je Mirna v nezanimivem srečanju izgubila z Borovnico. Gostje so bili boljši in so z lahkoto premagali slabo, neborbeno ekipo Mirne. Pri Mimi je zadovoljil edino vratar Logar.
M. TINTOR
Novo mesto : Kamnik 1:4
Novomeški nogometaši so doživeli doma spet hud poraz v tekmi s Kamnikom. V prvem polčasu so prevladovali domači, v drugem pa gostje, ki so znali izkoristiti vse možnosti. Ponovno smo opazili, da so domači slabo pripravljeni in razen rekihd posameznikov ne kažejo volje za igro.
M. D.
Bela krajina : Izola 2:5
Na stadionu Bele krajine v Loki pri Črnomlju so Črnomaljci doživeli že p^U zaporedni poraz, tokrat proti Izoli s 5:2. Igra je bila ostra in groba, zato je nezanesljivi sodnik Kopač iz Ljubljane iz-
ključ^ domača igralca Graniča in Ferfoljo. Domači so tako igrali nekaj več kot pol tekme z devetimi igralci.
Strelca za domače nogometaše sta bilaVidovič in Ralič.
A. L.
Rudar : Celulozar 1:1
Dolgo pričakovano srečanje med nogometaši »Rudarja« (Senovo) in »Celulozarjatt res ni razočaralo. Odlična igra obeh ekip je gledalce, ki jih je bilo več sto, navdušila. Gostje so z osvojeno točko potrdili naslov novega prvaka celjske nogometne podzveze. Pred tekmo so Rudarji čestitali nogometašem Celulozarja za osvojeno prvenstvo in vsaKega obdarili s šopkom nageljčkov. Vsekakor je to lepa športna gesta!
V samem začetku tekme so imeli domači priložnost za zadetek, vendar je bil Gaser premalo zbran, da bi potresel mrežo. Kmalu zatem je bil v enakem položaju Kla-jič, vendar je njegov močni strel vratar Avsenak odlično ubranil. Rezultat tekme je pravičen, najboljša igralca Gaser in Klajič sta se vpisala v listo strelcev.
J. KODELJA
Rogatec : Brežice 1:5
Brežiški nogometaši so gostovali v Rogatcu in prepričljivo premagali domače nogometaše s 5:1.
V. P.
Brežice ; Boč (Poljčane) 5i2
V enakovredni igri. v kateri so se domači razigrali šele v drugem delu tekme, je zmagala tehično bolje pripravljena ekipa.
V. P.
KOŠARKA
Ježica
Novo
52:39
mesto
Medobčinsko prvenstvo
Medobčinskega prvenstva osnovnih šol v atletiki in rokometu, ki je bilo v Novem mestu, so se udeležili najboljši tekmovalci z občinskih prvenstev Novega mesta, Črnomlja, Metlike in Trebnjega. Na področju Novega mesta so izvedli še štiri sektorska prvenstva, da so tako zajeli čimveč šolske mladine. Prvenstva v okviru občin so se štela tudi za atletski šolski pokal Slovenije. Osnovni šoli »Katja Rupena« iz Novega mesta in iz Dol. Toplic sta se uvrstili med najboljše šole v republiki.
Na medobčinskem prvenstvu dosegajo naši učenci iz leta v leto boljše rezultate.• Predvsem v letošnjem letu so prišli vsi dobro pripravljeni. Zanimivo je, da imamo odlične atlete tudi, na manjših šolah, kot so Veliki Gaber, Dol. Toplice, Vinica, Dmgatuš in Pod-
zemelj.
Rezultati: ženske — 600 m: 1. N. Iteningnam (N. M.) 8,4; 300 m — 1. T. Gazvoda (N. m.) 48,7; štafeta 4 x 60 m: 1. Novo mesto 33,4; višina: 1. H. Mrvar (N. m.) 1,35; krogla: 1. D. Peskar (Tr.) 10,49; daljina 1. D. Ferfolja (N. m.) 4,67.
Rezultati: moški — 60 m: 1. V. švenar (N. m.) 7,8; štafeta 4 x 60 m: 1. Novo mesto 30,4; višina: 1. S. Modic (N. m.) 1,55; krogla: 1. S. Avguštin (Dol. T.)	13,49;
daljina: 1. M. šimunič (Dol. T.) 5,84.
Medobčinskega prvenstva v rokometu so se udeležili občinski prvaki. Tudi v rokometu je iz leta v leto vlde napredek. Najboljši so bili — ženske: 1. Šentjernej, 2. Metlika. 3. Veliki Gaber, 4. Vinica; moški: 1. Črnomelj 2. Šentrupert, 3. Dol. Toplice, 4. Metlika.
J. GLONAR
ODBOJKA
„Old boys" ne poznajo šale
Nekdanja »zlata« garnitura novomeških odbojkarjev je s svojimi nastopi ponovno vrnila vero v zmage. To nedeljo so novomeški odbojkarji porazili odlično ekipo Kočevja in se približujejo sameniu vrhu. Z veseljem spremljamo uspehe odbojkarjev, samo če bodo nadaljevali s takšnim elanom. Trebanjci, ki imajo »vedno opravka s slabimi sodniki, so tokrat podlegli Kamni gorici. Kot kaže, so prva tri mesta v tej ligi že vnaprej prihranjena za dolenjske predstavnike. Odbojkarice Brestanice so nezasluženo izgubile na Jesenicah.
Novo mesto : Kočevje 3:2
Novomeški »Old boys«, ki so se resno lotili tekmovanja v drugi republiški odbojkarski ligi, so v nedeljskem dolenjskem derbiju zabeležili pomembno zmago nad odbojkarji Kočevja. To je že tretja zaporedna zmaga novomeških odbojkarjev. Kot kaže. se bodo Novomeščani po začetnih spodrsljajih spet borili za povratek’ v vrste najboljših. To pa bodo dosegli, če bodo v moštvo vključili sveže sile.
—V
Jesenice : Brestanica 3:0
Odbojkarice Partizana Brestanica, ki tekmujejo v republiški ženski ligi, so v nedeljo gostovale na Jesenicah. Srečale so se z domačimi odbojkaricami v telovadnici in izgubile s 3:0. Rezultat ni realna slika dogodkov na igrišču.
ker so pretežen del tokme bile gostje enakovreden nasprotnik.
N. GALEŠA
Kamna gorica : Trebnje
3:2
V odbojki je nemogoče zmagati proti igralcem m sodniku. Takih misli je bila v nedeljo ekipa Trebnjega, ko je zapuščala telovadnico v Radovljici, kjer je zgubila važno srečanje z rezultatom 3:2. Gostje so igrali dobro, saj so prvi set dobili celo z rezultatom 15:1, drugega pa s 15:8. Takrat pa je nastopil sodnik domačin Prešern in Kamni gorici pripomogel do nezaslužene zmage v splošno presenečenje domačih gledalcev ln igralcev.
Vodstvo gostov iz Trebnjega Je bilo nemočno. Vse, kar je lahko pri tem ukrenilo, je bila pismena pritožba na odbojkarsko zvezo Slovenije, da je treba po koncu spomladanskega dela igrati ponovno tekmo in zagotoviti objektivno sojenje.	m.	L.
ROKOMET
Ribničani se bodo rešili?
Ribničani so tesno, toda zasluženo premagali Ajdovščino in s tem Jobili nekaj realnih možnosti za obstanek v ligi. Brežičani so to nedeljo delili uspeh: dekleta so zmagala, fantje pa so po pričakovanju izgubili. Novomeški rokometaši, ki jim gre zelo slabo, so tokrat zmagali in povečali možnosti za obstanek v ligi.
Brežice : Piran 7:4
Tatjana Šega prvakinja Kočevja
V četrtek je bilo končano prvo žensko šahovsko prvestvo Kočevja. Tekmovalo je 12 šahistk. V ogorčenem boju za prvo mesto je v finalnem delu tekmovanju Tatjana Šega pretnagala Darinko Mazalico in tako osvoila naslov prvakinje Kočevja za leto 1968. Favoritinji za najvišji naslov, Nada Gornik in Andreja Dejak. sta se morali zadovoljiti s tretjim oziroma četrtim mestom. Končni vrstni red: 1. Tatjana Šega 8 točk, 2. Darinka Mazalica 8 točk, 3. Nada Gornik 7,5 točk, 4. Andreja Dejak 7 točk, 5. Majda Fartek 6,5 točk, 6.-7. Zlata Babič tn Mara Kalabota 6 točk, 8. Darinka Vovk 5,5 točk itd.
Na hitropoteznem turnirju za mesec maj je psvojil prvo mesto in prehodni pokal Stane Podko-ritnik, drugi je bil Ljubo Trobentar. Zelo dobro e igral tudi mladi Bojan Mohar, ki je zasedel tretje mesto.
Medrazredno prvenstvo osnovne šole Kočevje Je končano. Prvo mesto je prepričljivo zasedel 6 e razred s 75 točkmai, pred 8. b (39,5 točk); 7. b 64,5; 6. c 62,5 itd. Tekmovalo je 24 razredov oziroma v vsakem kolu 120 pionirjev. Tekmovanje je trajalo vse šolsko leto in je bilo nedvomno eno najbolj množičnih v Kočevju doslej.
I. STANIČ
Ves čas srečanja je niočno deževalo, zato ekipi nista mogli razviti prave igre in pokazati svojega znanja. Gostje so povedli z 1:0, toda to je bilo tudi vse. Brežičanke so s pametno in umirjeno igro osvojile obe točki in se utrdile na četrtem mestu.
Brežice: Bobnar, Bužančič 2. Molan 3, Zorko I. Bali, Slak, Kolar 2, Zorko II, Mišič I, Mišič II in Les.
V. PODGORŠEK
Tržič : Brežice 11:7
V 20. kolu moške republiške rokometne lige so Brežičani igrali s Tržičem v Kranju, ker je trži-ško igrišče suspendirano- V prvem delu igre se ekipi na mokrem igrišču nista znašli, zato je bila tekma enakovredna. V nadaljevanju pa je bila igra hitrejša. Tržičani so si v nekaj minutah zagotovili potrebno prednost in s'tem tudi zmago.
Brežičani so igrali v naslednji postavi: Mars, Berglez 2, Rovan 2, Kolešnik, Štangelj 2, Živio 1, Zbontar, Blatnik, Lovrič in Pavlič.
V. PODGORŠEK
Novo mesto : Duplje 8:5
Na terenu ki je bil bolj primeren za vaterpolo kot za roko-
met, so Novomeščani premagali rokometaše iz Dupelj. Ta tekma je spet dokazala, da so Novomeščani strokovnjaki za igre na mokrem in težkem terenu. ■
Zadetke za Novo mesto so dosegli: Pelko 1, šetina 4 in Jaklič 3. Odličen je bil vratar domačinov.
M. D.
Grosuplje : Križe 14:18
Gostje, ki so se na razmočenem in za igro neprimernem igrišču bolje znašli, so zasluženo premagali domačine. Sodnik Kašnar iz Ljubljane je to srečanje vodil brez napake in zelo avtoritativno. Grosuplje »je nastopilo v postavi: Podobnik, Drobnič 4, Kamnikar 1, M. Košak, šušterič, S. Košak 4, Zgonc 3, Hribar 2 in Mohar.
A. ŠUŠTERIČ
Ribnica : Ajdovščina 12:11
Ribničani so <*1 z današnjo zmago zagotovili mesto med najboljšimi republiškimi rokometaši, seveda če bodo prvaki Slovenije uspeli na kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo.
Za Ribnico so igrali: Kersnič I, Matelič, Blakšič, Kersnič III, Kersnič II 4, Tanko 1, Češarek 2, Rabič 5 in Tomšič.
Novomeški košarkarji so bili tokrat spet v gosteh in to pri zelo močni ekipi Ježice. Srečanje se je končalo z rezultatom 52:39 v korist domačinov. Zaradi izredno hudega naliva so hoteli tekmo celo prekiniti, toda po posvetovanjih so jo nadaljevali.
Koše za Novo mesto so dosegli: Splihal 4, Kopač 8, Pirc 7, Šetina 3, Šobar 10 in Kovačevič 7.
M. D.
Tri srečanja kočevskih košarkarjev
V Kočevju so se minulo nedeljo odigrala kar tri srečanja ljubljanskega področja. Ekipe TVD Partizan so nastopile proti trem nasprotnikom iz Ljubljane in dosegle naslednje rezultate. Pionirji — Partizan (Kočevje) :	Slovan B
(Ljubljana) 30:45. Mladinke — Partizan (Kočevje) : Ilirija (Ljubljana 22:26. Mladinci — Partizan (Kočevje) : Zelena jama (Ljubljana) 49:51.
A. ARKO
Srečanje, ki ni razočaralo
Nogometno srečanje na Senoverfl med domačinom »Rudarjem« in »Celulozarjem« je bilo zelo zanimivo. Obe ekipi sta pokazali prijetno igro in sta navdušili številne gledalce na levem kot na desnem delu igrišča.
Vratar Avsenak (zgoraj) je z nekaterimi akrobatskimi posegi v prvem delu tekme preprečil vodstvo gostov. Njegova obramba je navdušila zlasti domače privržence.
Boško Klajič (levo), najboljši igralec »Celulozarja« verjetno tudi v tej ligi, se je večkrat znašel v »kleščah« domačih branilcev. 'Kljub dobri volji ni mogel na mokrem terenu pokazati vseh svojih sposobnosti.
Emil Gaser (desno), najboljši strelec t ligi, je s svojim zadetkom dvignil na noge gledalce. Tudi tokrat se je proslavil, saj je spretno izkoristil napako gostujoče obrambe. Zadetek je bil takšen, kot bi ga potegnili iz registra angleških nogometašev.
S. DOKL
Kje, kdaj in kdo?
V drugi republiški nogometni ligi bo pri Novo-tneščanih gostoval Nanos iz Pastojoe, Belokranjci pa bodo gostovali v Piranu. V celjski zodzvezni ligi bo Osankarica imela v gosteh Rudarja (Senovo), Celulozar štore, Brežice pa bodo gostovale na Vranskem. V republiški rokometni ligi bodo Ribničani gostovali v Trbovljah, v Brežicah pa Slovenj Gradec. Deldeta bodo gostovala v Selcah. Odbojkarji Kočevja bodo imeli v gosteh Kamno gorico, Trebnje pa Šenčur. Novomeščani gredo gostovat v Jelšane. Košarkarji Novega mesta bodo gostovali v Sežani.
Od tu in tam
LJUBLJANA — V Ljubljani je bilo področno tekmovanje v gimnastiki za uvrstitev na republiško tekmovanje. TVD Partizan Kočevje se je udeležil tega tekmonanja š petimi pionirskimi vrstami. Prt mlajših pionirjih so osvojili prvo in drugo mesto. Mladinke, ki so tekmovale za memorial narodnega heroja Zvonka Runka, so bile druge. (A. A.)
KOČEVJE — Odbojkarji Partizana so imeli v gosteh moštvo iz Jelšan. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali kočevski odbojkarji s 3:0 (15:10, 15:7 in 15:6). (A. A.)
ČRNOMELJ — Končano je mladinsko prvenstvo v malem nogometu v čast dneva mladosti. V finalni tekmi so osnovnošolci presenetili gimnazijo A in jo premagali s 5:2. V tekmi za tretje mesto je kombinirana ekipa premagala gimnazijo B s 6:1. Končni vrstni red: 1. osnovna šola, 2. gimnazija- A, 3. kombinirana ekipa in 4. gimnazija B. (A. L.)
ČRNOMELJ — V počastitev dneva mladosti je ObK ZMS Črnomelj organiziral tekmovanje v krosu. Med mladinci je zanesljivo zmagal Julij Primc, pred Peršičem, Brodarišem itd. Ekipno je zmagala PKŠ I, (Brine, Peišič, likar), pred PKŠ II. Pri mlajših mladincih je zmagal Mitja Kobe. pred štefaničem in Prhnetom. Ekipno je zmagala ekipa osnovne šole (štefanič, Kobe, šimec).
(A. L.)
BRESTANICA — Na medobčinskem ribiškem tekmovanju pri Jezerih pri Mačkovcih je med člani zmagal Viki Košak (Sevnica) pred Markom Pickom (Novo mesto). V ekipni konkurenci je zmagala Sevnica pred Senavim. Pri mlaincih je zmag dal Jože Kržičnik (Kostanjevica) pred Darkom Rojino (Krško). V ekipni mladinski konkurenci je zmagalo Krško pred Kostanjevico (V. V.)
NOVO MESTO — V streljanju z zračno puško sta se v nedeljo v Novem mestu pomerili zvezi gluhih Novo mesto in Krško. Najboljši je bil Levičar (Krško) s 140 krogi, sledita Kren (N. m.) ln Seničar (Krško). Skupno je doseglo Krško 607, Novo mesto pa 523 krogov. (M. D.)
BRE2ICE — V šolskem centru za blagovni promet so športno aktivni. V počastitev dneva mladosti so rokometaši gostovali V Celju. Brežičani so dosegli naslednje rezultate: Brežice — Mureka Sobota 11:4, Brežice — Kranj 10:7 in Brežice — Ljubljana 14:10. Dekleta pa so izgubile s Ptučankami 1:0, premagale pa so Mursko Soboto s 3:1. (M B.)
NOVO MESTO — V prvem kolu kegljaške lige Novega mesta so bili doseženi naslednji rezultati: Pionir — Luknja 499 : 492, Železničar — Krka 523 : 437. Vseh devet — Toplice 409 : 367. V drugi ligi pa so bili doseženi naslednji izidi:	Šentjernej — Iskra
372 : 369, Bolnica — Dolenjski gozdar 339 : 321, Stari devet — Krka II. 367 : 270, Iskra — Bolnica 354:360 — Dolenjski gozdar — Stari devet 376 : 296. (J. M.)
ČRNOMELJ — V počastitev dneva mladosti so se na kegljišču v Kanižarici srečali kegljači Partizana (Črnomelj) in Rudnika (Kanižarica). Zmagali so Črnomaljci z 204 : 199 (A. L.)
NOVO MESTO — V kegljaški ligi v disciplini 6 x 50 lučajev tekmuje 10 klubov. V vodstvu so ekipe železničarja, Luknje, Vseh devet, Dolenjski gozdar. (J. M.)
PULJ — Za letošnji dan mladosti je bil tu šahovski turnir. V svoji skupini so igTalci šahovskega kluba Brežice osvojili prvo mesto. (V. P.)
BEOGRAD — Na državnem atletskem prvenstvu za starejše mladince se je odličmr’bdrezal No-vomeščan Janz Penca. Osvojil je kar dva državna naslova: zmagal je v teku na 110 m z ovirami in v skoku v višino. Dosegel je odlična rezultata 15,5 in 1,92 m. (V. V.)
ZK ČISTI SVOJE VRSTE
Samo tekoča voda se ne usmradi
Na nedavnem sestanku terenske organizacije ZK I. terena v Novem mestu so člani poslušali poroči-
lo	o 2. seji občinske konference ZK v Novem mestu, nato pa s>o sprejeli delovni program. Temeljito so pretehtali tudi poročilo predsednika komisije za organizacijsko-kadrovska vprašanja in sklenili, da se iznebijo nedelavnih in tudi sicer pasivnih članov, ki so »odmrli« za organizacijo in izgubili lik komunista.
»Ne bo me več na sestanke, socializem imam zgrajen:	hišo in avto
imam, članarine.za ZK pa zdaj ne bom več plačeval in zato bom izstopil...« je dejal eden izmed takih »zavednih junakov«, doma v novomeški ,Koloniji*; toda možnosti za izstotp mu člani osnovne organizacije niso dali, ker so ga izključili iz vrst ZK. Drugi spet je bil član ZK, dokler je bil v službi; sedaj je sicer mlad upokojenec, a od ZK »nima kaj več pričakovati«, kot je sam izjavil. Ustavili so se tudi ob mlajšem vzgoji telju, ki 2 leti ni poravnal članarine svoji organizaciji. Le kako more zahtevati od mladine v šoli, da izpolnjuje svoje dolžnosti, če 'sam tako grobo zanemarja svoje dolžnosti do ZK, so se spraševali člani na sestanku, »čez leto dni bom spet vstopil, ko se pozabi moj dolg ...« je dejal član ZK, ki je bil to samo še na papirju in ki je že leto dni kršil statut organizacije.
Zveza komunistov je močna le, če je čista. Zaviračev, špekulantov in takih, ki bi si na njenem hrbtu in ugledu »zgradili osebni socializem«, potem pa jo zapustili, ZK res ne potrebuje. Zato so v terenski organizaciji ZK
I.	terena v Novem mestu izključili oz. črtali iz članstva 15 »papirnatih« komunistov, o treh pa bodo razpravljali na prihodnjem sestanku.
Jarka vas: naprej s kanalizacijo
Lansko jesen In letošnjo pomlad so v Jurki vaša uredila kanalizacijo za polovico kraja. Zemeljska dela so brezplačno opravili vaščani, krajevna skupnost pa je preskrbela kanalske oevi. Odločili so set da bodo napravili kanalizacijo še v drugi polovici vasi. Za komunalno ureditev Jurke vasi sti med drugimi prizadeva predvsem član siveta krajevne skupno-siti Dušan Dular.	M. S.
Vavta vas: vse za kanale
Va/vtovaščani imajo letos v načrtu ureditev kanalizacije. Priprave so poverili odboru, kri. ga vodi Viktor Strumbelj. Za kanalizacijo se potegujejo že več let, Se najboljše možnosti pa imajo letos, ko je dala njihovo kanalizacijo v svoj program- tudi krajevna skupnost.
'r * ...
s
Lepo priznanje za delo
Malasek in Doberšek sta bila odlikovana
V petek, 31. maja, so dijaki štirih novomeških srednjih šol, medicinske, ekonomske, učiteljišča in gimnazije, proslavili zaključek šole. Na sliki: medicinke so zapele GAUDEAMUS IGITUR ... pred vodnjakom na Glavnem trgu.
(Foto: Mirko Vesel)
„NOVOLESU" posojilo svetovne banke
Lesnoindustrijskemu kombinatu se obeta do zdaj največji in najhitrejši razvoj - NOVOLES bo izvažal 65 odstotkov vse proizvodnje
Mednarodna banka za obnovo in razvoj v Wash-ingtonu, znana tudi pod imenom svetovna banka, je, kot se je neujradno zvedelo pred kratkim, odobrila NOVOLESU v Straži za 20 milijonov dinarjev (2 milijardi Sdin) deviznega posojila. Posojilo bo straški kombinat porabil za povečanje zmogljivosti in modernizacijo proizvodnje. Uradno sporočilo o odobritvi tujega posojila pričakujejo še v tej polovici leta. NOVOLES bo tako prvi naš lesnoindustrijski kombinat, ki bo dobil posojilo svetovne znamke.
Devizno posojilo svetovne banke bo kapital, s katerim bo NOVOLES v nekaj mesecih povečal vrednost proizvodnje na 60 milijonov dinarjev (6 milijard SdiiT) in dal kombinatu možnost, da bo izvozil za 3,200.000 dolar-jev izdelkov ali 50 odstotkov več kot lani oziroma 65 odst. vse svoje proizvodnje.
Dokumentacija, na podlagi katere se je NOVOLES potegoval za posojilo svetovne
Predkongresno posvetovanje mladine
31. maja je bila v sejni dvorani občinske skupščine Novo mesto predkongresna razprava o programskih načelih in statutu ZMS. Udeleženci so govorili o predlogu programskih načel in statutu ZMS, ki bo sprejet na VIII. kongresu.
Predkongresna razprava, ki je bila slabo obiskana, je bila prav gotovo z«lo potrebna, saj so udeleženci povedali svoja mnenja in dali nekatere predloge.
VIII. kongresa V Velenju se bodo udeležili tudi trije novomeški delegati, ki bodo na kongresu govorili o odnosu ZMS in ZK, o vplivu religije na mladino in o idejni vzgoji mladih v novomeški občini.
Denar je razdeljen
Svet krajevne skupnosti v Straži je 28. maja razdelil &enar krajevne skupnosti za ureditev najbolj perečih vprašanj v posameznih krajih. Kra j-vna skupnost ima letos
35.000	din (3,5 milijona Sdin), največji del tega denarja pa bo šel za ' ^novo in popravila vaških pota. Manjšo denarno pomoč je dala krajevna skupnost tudi TVD Partizan v Gorenji in gasilcem v Dolenji Straži.
banke, predvideva veliko razširitev in modernizacijo proizvodnje. Tako bodo v Straži in Soteski ukinili žagarska obrata in namesto njiju v Straži postavili novo žago, ki bo dajala već kot sedanji dve, razžagala pa bo 140.000 m3 hlodovine na leto. Sedanjo parketamio v Straži bodo ukinili in jo preuredili v tovarno za stilno pohištvo, medtem ko bodo v Soteski uredili tovarno za furnir in šivane zaboje. Tovarno drobnega pohištva bodo tolikanj izpopolnili, da bo povečala proizvodnjo za 100, tovarno vezanih plošč pa tako, da se
bo proizvodnja v njej povečala za 50 odstotkov.
Pomembna pridobitev za NOVOLES bo tudi energetska centrala, ki bo dala proizvodnji razen potrebne pare tudi elektriko. Centrala bo med drugim proizvajala 1.100 kwh električne energije, kar bo zadoščalo za potrebe kombinata, »kurili« pa jo bodo z lesnimi odpadki.
NOVOLES je nefcromno pred svojim največjim in najhitrejšim ter gotovo pred najpomembnejšim razvojem-Prva dela v tej smeri se bodo pričela že ta mesec.
Na občnem zboru Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov SRS, ki je bil meseca marca v Žalcu, so imenovali častne in zaslužne člane zveze. Med odlikovanci sta tudi dva Novomeščana. Fran-tišek Malasek je imenovan za
Več kot 70 krvodajalcev
V torek, 4. junija — na dan krvodajalcev — je dalo kri postaji več kot 70 ljudi. Največ krvodajalcev je bilo iz IMV, poslovne enote ELEK-TRO, NOVOTEKSA, KOVINARJA in drugih delovnih organizacij. Precej ljudi je ob dnevu krvodajalcev prvič prišlo k odvzemu. Na transfuzijski postaji so povedali, da je bilo v torek skoraj dvakrat več krvodajalcev kot ob nekaterih prejšnjih odvzemih.
Žužemberška društva so oživela
Po zadnjem občnem zboru je žužembersko TVD Partizan oživelo. Posebno delavni so člani iz Iskrinega kolektiva in šolarji, ki so v nekaterih disciplinah dosegli že lepe uspehe.-
Največ težav imajo kegljači, ker se borijo s težkimi denarnimi težavami in prav zato ne morejo zaživeti.
V prihodnjih dneh bo občni zbor ljudske tehnike, ki spi že nekaj let. Osnutek njihovega delovnega programa je zelo pester. V prihodnje bodo ustanovili kmetijsko sekcijo s krožkoma za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in za kemizaci-jo, sekcije za radioamaterje, za fotoamaterje in za izpopolnjevanje šoferjev amaterjev.	M.	S.
častnega člana, Tit Doberšek pa za zaslužnega člana.
František Malasek je po rodu Čeh. V Novem mestu živi že 55 let. Vse svoje izkušnje, ki jih je prinesel od doma, kjer je obiskoval srednjo kmetijsko šolo, je razdal mladim ljudem, ki so se šolali na kmetijski šoli na Grmu v Novem r~3stu. Vsa leta se je močno trudil, da bi se kmetijstvo na Dolenjskem čim hitreje razvijalo. Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov iz Novega mesta mu bo v znak priznanja podelilo diplomo na slovesen način.
Zaradi dolgoletnega prizadevanja za razvoj kmetijstva, zlasti pa vinogradništva v Spodnjem Posavju in na Dolenjskem, je bil imenovan za zaslužnega člana Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov tudi Tit Doberšek, ki je na dolenjskem priznan kmetijski st:f kovnjak.
M. P.
Prva predsednica v »Novolesu«
Na nedavnih volitvah v NOVOLESU so za predsednico upravnega odbora izvolili Berto Zelnik, vodjo izobraževalnega centra v tej tovarni. Zanimivo je, da je Berta Zelnik prva ženska v NOVOLESU, ki so ji zaupali vodstvo upravnega organa. Člani delovne skupnost so izvolili polovico novih članov delavskega sveta. Inženir Edo Tavčar, obra-tovodja v tovarni vezanih plošč, je postal novi predsednik delavskega sveta.
Boljši kruh v novi pekarni
Investicija za novo pekarno bo znašala 5 milijonov - Gradnja se bo začela predvidoma sredi junija - V novi pekarni bodo pekli boljši kruh
Dolenjske Toplice brez pometača
Reforma in pomanjkanje denarja sta Dolenjskim Toplicam vzela tudi cestnega pometača. Pometač je nehal delati aprila, ko je .komunala, kakor pravijo, sporočila, da ga ne more več plačevati.
Novomeška »Pekama« se je 12. decembra lani z referendumom . odločila za pripojitev k ljubljanskemu kombinatu »žito«. 92 odstotkov zaposlenih je glasovalo za to pripojitev in sklenilo, da bo »Pekama«, dokler ne bo zgrajena nova, poslovala še po starem.
Pekarno, katere zmogljivost bo kakih 15 ton kru-
Ultimat klatežem I
»Noben pes, ki se bo klatil po našem lovišču, ne bo odnesel zdrave kože,« obljubljajo brusniški lovci, ki slovijo kot dobri strelci.
Za tak ultimat so se odločili, ko so ugotovili, da jim klateški psi delajo škodo na loviščih.
Za kmete pa so pripravili takole opozorilo: »Komur bo divjad napravila škodo na nezavarovani njivi, mu ne bomo plačali odškodnine!« Takole pojasnjujejo: »Vsako leto moramo opozarjati ljudi, naj njive ogradijo z žico in na žico obesijo konzervne škatle. Za naša opozorila pa se ne zmenijo kaj prida; navadno jih razumejo šele tedaj, ko jim povemo, da jim zaradi tega in tega... po zakonu ... nismo dolžni dati odškodnine«.
Meso se je pocenilo
Pred dnevi so v mesnici žužemberške zadruge in v mesnici Mesnega prehrambenega podjetja pocenili meso. Čeprav ta pocenitev še vedno ne ustreza nizkim odkupnim cenam živine, so se je potrošniki zelo razveselili.
Preskrba z mesom se je v zadnjem času izboljšala v obeh mesnicah. V mesnici žu-žemberške zadruge imajo vsak dan na zalogi le sveže domače meso. Z novim deljenim delovnim časom bodo v mesnici poizkušali prodajati meso tudi v popoldanskih urah in ob sobotah.
S. M.
4
Uršna sela: prostor za zdravnika
Na Uršnih selih so uredili prostor za zdravnika, ki naj bi v tem kraju ordiniral enkrat na teden. Prebivalstvo Uršnih sel in okolice bo zdravil zdravnik iz Dolenjskih Toplic.
ha dnevno, bo investiral kombinat »žito«, gradilo pa jo bo SGP »Pionir« iz Novega mesta. Gradnja bi se morala začeti že 1. marca letos. Zaradi urejanja lastninskih odnosov zemlje in zaradi večkratnih izračunov, kolikšna bo investicija, se je zavlekla tudi izdelava zazidalnih načrtov za novo pekarno in za vse tiste objekte prehrambene industrije, ki jih bodo v prihodnjih letih še gradili v Ločni.
Gradnja pekarne se bo začela. sredi junija, za 1. maj 1969 pa bo začela že poskusno obratovati. Pekarna bo opremljena s sodobno opremo, ki jo izdelujejo naša podjetja po zahodnonemšfci licenci Winkler, nekaj pa je bodo tudi uvozili iz zahodnih držav.
že takrat, ko so se v novomeški Pekami odločili za pripojitev k »žitu«, so sklenili, da bodo s sredstvi, ki so jih obdržali, in s sredstvi, ki jih bodo na novo ustvarili, obnovili svoje prodajalne in poskrbeli za boljšo preskrbo s kruhom.
V zadnjem času je Pekama močno razširila prodajo kruha. Potrošniki lahko kupujejo kruh v vsaki delikatesni trgovini in v nekaterih mesnicah in trgovinah: Ker prodajalne kruha v Novem mestu in tudi v nekaterih drugih krajih že dolgo ne ustrezajo sodobnim zahtevam, jih bodo začeli preurejati. V preurejenih prodajalnah bodo lahko prodajali razen različnih vrst kruha tudi pecivo in mlečne izdelke.
Brigadirji se zbirajo
V	četrtek, 30. maja, je bilo v novem mestu posvetovanje o mladinski akciji Sava 68. Posvetovanja so se udeležili člani občinskega komiteja, ki so se odločili, da bodo med prvimi prijavljene! za novomeško mladinsko brigado.
Novomeška mladinska delovna brigada bo nosila ime po narodnem heroju Majdi Sile. Brigada bo štela 95 mladincev. čeprav je čas za prijavo skoraj že potekel, se je
doslej prijavilo za brigado ze-
lo	malo mladincev. Med prijavljene! je največ mladincev iz nekaterih gospodarskih organizacij, nekaj jih je tudi iz srednjih šol. Med brigadirji je doslej zelo malo gimnazijcev, čeprav ima prav šolska mladina med počitnicami dovolj časa za tovrstne akcije, Občinski komite ZMS Novo mesto je sklenil, da bo na gimnaziji razstavil slike brigadirjev iz prejšnjih let, kar bo morda vendarle vzbudilo zanimanje dijakov.
■vT-fe,
NOVOMEŠKA KOMUN#
o>
TONE KNEZ:
Kako urediti Novo mesto?
Zadnjega maja so se v prostorih novomeške gostinske šole posvetovali o estetski ureditvi Novega mesta predstavniki turističnega in hortikulturnega društva’, občinske skupščine, inšpekcijskih služb, milice in drugi. Dogovorili so se, da bodo organizirali tekmovanje za najlepše urejeno naselje, hišo, vrt in druge površine, samo Novo mesto pa je že vključeno v republiško tekmovanje za najbolj urejeno slovensko mesto. Ob tem so našte-
li	vrsto pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti v Novem mestu. Tako so udeleženci posveta opozarjali na nered in nesnago na cestah, ulicah, v parkih, v posameznih mestnih delih in okoli hiš. Poudarili so, da bo uspeh le tedaj, če bo prizadevanje zainteresiranih dru-ženo.
t	RADIO IN TV
SPREJEMNIKE
vam takoj in poceni popravi RTV delavnica
TOME ROSTAN
Vrhovčeva 11, Novo mesto
^	tel.	21-053
	
asnfSs	
Pretekli teden so v novomeSki porodnišnici rodile: Majda Kastelic iz Meniške vasi — Roberta, Fani Candellari iz Gabrijel — Mirana, Marija Sodec iz Metlike
— Marjana, Jožefa Franko iz Brusnic — Nevenko, Štefka Tratar iz Mokronoga — Suzano, Terezija Bartolj iz Irče vasi — Darjo, Kristina Murn iz Velikega Gabra
— Matejo, Amalija Adlešič iz Ad-lešičev — Igorja, Dragica Zokvič z Vinice — Blaženko, Marija Boben iz Visejca — Janeza, Marta Grmovšek iz Sentlovrenca — Marto, Ana Ilar iz Žabje vasi V- Jožeta, Jakobina Kocjan iz Semiča
— Leopolda, Frančiška Murgelj iz Otočca — deklico, Jelka Bartolj iz Starega trga — dečka, Marija Goršin z Verduna — dečka, Olga Dim iz Gradca — dečka, Marija Čadonič iz Balkovcev — dečka, Dragica Sudac iz Jugovcev — dečka, Vida Drčar z Gomile — deklico, Jožefa Borštnar iz Brune vasi
— dečka, Milena Panjan iz Dragovanje vasi — deklico in Rozi Ozimek iz Repelj — deklico.
Gradnja se bo začela, težav pa še ni konec
Gradnja nove klavnice in hladilnice v Ločni se je zavlekla nekaj mesecev — Če bodo v avgustu res začeli graditi„ bo čez leto dni začela že poskusno obratovati —Stala bo 2 milijona in pol
Marca meseca bi moralo SGP Pionir iz Novega mesta začeti graditi v Ločni novo klavnico in hladilnico, ki jo bo investiralo novomeško Mestno prehrambeno podjetje. Tudi tu se je gradnja zavlekla za nekaj mesecev, in če bo odslej vse prav, jo bodo začeli graditi šele v avgustu.
Težave so nastale že pri lastnikih zemljišč, ki so bila predvidena za gradnjo. Kmetje so zahtevali za zemljo ze-
lo	visoke odkupne cene. Težave so se potem še nadalje-
Ne igrajte se z življenjem!
Konzolni most, pritrjen ob železniškega kot brv za pešce, je po nekaj ur na dan zaprt. O tem govore posebna obvestila, razvešena po Novem mestu, ki izrecno opozarjajo na nevarnost za tiste, ki opozoril ne bi upoštevali. Delavec, oblečen v poseb no zaščitno obleko (skafander), bo s kompresorjem, ki bruha pesek, luščil z mostu staro barvo. Kompresor bruha pesek pod pritiskom 6 atmosfer, kar je enako moči, s kakršno prileti krogla iz pištole! Ne puščajte otrok v bližino mostu v prepovedanem času in ne vozite se s čolni pod mostom v tem času! Ob takšnih delih je lani v Sevnici plačal nekdo preveliko radovednost z življenjem, dva ra lovedneža pa sta bila teže ranjena! Upoštevajte, da delavec, ki dela s kompresorjem, zaradi nerodnega oblačila ne more oprezati okoli sebe, in se ne zanašajte na to!
Novomeška Kronika
■ KAVARNA NA GLAVNEM trpi je že nekaj od njih zaprta ker Jo obnavljajo. Točijo pa v spodnjih prostorih (v baru).
■ VODOVODNE JARKE so pričeli te dni kopati ob cesti v 2abji vasi.
■ ZA »DOLENJKO« JE POCENILA meso tudi Mesarija. Potrošniki so naposled, kot kaže, le občutili dejanski pomen konkurence.
■ V ZADNJIH DNEH minulega tedna so imeli v prodajalni Mladinske knjige na Glavnem trgu Inventuro. V ponedeljek so trgovino spet odprli. Knjigama je pričela z razprodajo knjig.
■ KLJUB DEŽJU SO imeli maturantje srednjih šol v petek tradicionalne sprevode po novomeških ulicah. Lep srednješolski običaj si Je ogledalo veliko ljudi.
■ »SMETNJAKE NAJ KUPIJO vsi Novomeščani, da bodo metali smeti vanje, ne pa za Krko ali Težko vodo,« so povedali prejšnji teden na sestanku predstavniki društev, družbeni delavci in drugi občani. Menili so, da bo potrebno dosledno izvajati odlok o zunanji ureditvi mesta.
■ MNOŽICA RADOVEDNEŽEV Je v petek skoraj povsem zasedla Glavni trg, kjer je bila kontrolna postaja za udeležence jugoslovanskega avto ralyja. Mnogi so se čudili, da se v taki gneči in prometu ni pripetila nesreča.
■ Z DIJAŠKO RESTAVRACIJO, kot kaže, ni še nič, pristojni pa zatrjujejo, da vprašanje restavracije še nadalje proučujejo. Restavracija naj bi bila nad slaščičarno na glavnem trgu, ki jo Je
prevzel šolski center za gostinstvo. Kot zatrjujejo, je zdaj najteže rešljivo vprašanje strank, ki stanujejo v prostorih, ki bi jih imela restavracija.
■	NA 2IVILSKEM TRGU JE ZMERAJ VEČJA KONKURENCA, kar se kaže tudi v cenah. V ponedeljek so prodajali solato po 2 din kg, novi fižol po 6 din, krompir po 3,5 din, češnje po 3 din, jagode po 5 din liter ter borovnice v skodelicah po 1.50 din. Šopek čebule je veljal 1 din, prav toliko šopek korenja. Se zmeraj gredo dobro v denar sadike paradižnika in paprike.
vale. čeprav so bili pri Pionirju že izdelani načrti za novo klavnico in hladilnico, je Stanovanjsko podjetje zavlek-
lo	izdelavo zazidalnih načrtov čez določeni rok. Gradnja bi se morala že začeti, zato so postali nestrpni pri Mesno prehrambenem podjetju in tudi pri Pionirju.
Nova klavnica in hladilnica bo po predračunih stala okrog 2 milijona 500 tisoč din. V naslednjih letih bodo tu dozidali še upravno stavbo in prostore za predelavo mesa. Vso potrebno opremo je Mesno prehrambeno podjetje že kupilo v Nemčiji, če bodo načeli z gradnjo v avgustu, bo začela nova klavnica poskusno obratovati predvidoma že čez eno leto.
Danes posvet o zdravstvenem zavarovanju
Izvršni odbor občinske konference SZDL, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in člani izvršnega odbora skupščine socialnega zavarovanja delavcev in kmetov z območja novomeške občine bodo imeli danes popoldne v Novem mestu posvet. Razpravljali bodo o stališčih, ki jih predlagajo v Sloveniji za izpopolnitev sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Umrla je Jožica Colarič
V	Dolenjskih Toplicah je pred kratkim po dolgi bolezni umrla Jožica Colarič, ki je bila v mladosti vzorna in marljiva članica prosvetnega društva. Sodelovala je v pevskem društvu in igralski družini. Nikoli ni zamudila nobene priložnosti ali sestanka, četudi je morala v globok sneg ali na pot ponoči. Za njeno vestno sodelovanje ji je bilo društvo zelo hvaležno.	D.	G.
Temenica ne bo več grozila
Lojze Povše z Dolnjega Podboršta: »Že moj oče je imel načrte za betonska mostova, spomladi pa smo se odločili, da ju zgradimo!«
Visoka Temenica je v Dolnjem Podborštu pri Mimi peči že večkrat zalila Povše-tov mlin in grozila lesenima mostovoma na poti v Malenško vas. Mostova sta bila prenizka, pa tudi že slaba, da je redke kateri voz šel čez nju.
Letošnjo pomlad so se vaščani naveličali gledati, ka ko jim mostova propadata. Dogovorili so se, da ju bodo porušili in zgradili nova betonska objekta. Izvolili so gradbeni odbor in mu poverili organizacijo del.
Zdaj je prvi most čez Temenico pri Povšetovem mlinu že skoraj narejen, drugega pa bodo zgradili poleti. Uredili bodo tudi okoli 50 m poti z nasipom.
Predsednik gradbenega odbora Lojze Povše je povedal, da je na nova mostova mislil 'že njegov oče, ki je dal na-
praviti načrte. Zato bodo s to gradnjo izpolnili le dolgoletne želje vaščanov sosednjih vasi — Dolnjega Podboršta in Malenške vasi.
»Mjostova in pot bomo uporabljali predvsem tukajšnji prebivalci, ki bomo tudi največ prispevali za to — skupaj
7.000	dinarjev (700.000 Sdin); kdor ne bo imel denarja, bo prispevek odslužil z delom. Krajevna skupnost Mirna peč je za mostova prispevala tri tisoč dinarjev (300.000 S din)«, je povedal tovariš Povše.
Zalog: predvsem na pokopališču
V	Zalogu pri Novem mestu so sklenili, da bodo letos uredili pokopališče. Ker so brez pitne vode, bi radi napeljali tudi vodovod. Pomoč pričakujejo v prvi vrsti od krajevne skupnosti.
OBVESTILO
Obveščamo vse občane, da je od 1. junija 1968 dalje zaradi izvajanja vzdrževalnih del na jekleni konstrukciji železniškega mostu
zaprt prehod
čez konzolni most ob železniškem mostu v Novem mestu vsak dan od 7. do 14. ure in od 15. do 18. ure
✓
Prav tako je v tem času prepovedan prevoz s čolni, kopanje ali kakršnokoli zadrževanje pod mostom. Ker bo čiščenje konstrukcije izvedeno z brizganjem kremenčevega peska, je vsak prehod izven določenega časa življenjsko nevaren.
Prosimo vse občane, da omejitev prometa z razumevanjem upoštevajo in se ravnajo po danih navodilih, ker bodo sicer sami odgovorni za morebitne škodljive posledice.
Številka: 34-15/68-2 Datum: 31. 5.1968
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO -
ODDELEK ZA UPRAVNO-PRAVNE ZADEVE
»Ena gospa je rekla, da nikakor ne more pripraviti svojega sinčka, dijačka v mladinsko brigado, ker kar naprej joka, da je prešibak za 6 ur dela na dan . . .«
»Najbrž je oslabel od »filtra 57« in naporne telovadbe v ritmu beat-lesov!«
LOVEC v lovska zadruga.
NOVO MESTO, Cesta herojev 8	'
Prodajalna je dobro založena z vsemi vrstami lovskih In športnih pušk, vsem lovskim priborom, ribiško opremo in opremo za iz-letništvo. Obiščite nas!
12.	nadaljevanje
Tako imamo prav v Kandaji ob halštatskih gomilah še veliko keltsko grobišče, ki smo ga šele načeli, naša želja pa je, da bi to izredno pomembno grobišče v celoti izkopali. Tako bi dobili prvič na Dolenjskem in celo v Sloveniji strokovno izkopano večje keltsko grobišče, na drugi strani pa bi nam najdbe pojasnile odnos do ilirskih gomil.
V	1. stoletju pred našim štetjem, v zadnjem migracijskem valu, se je naselilo na Dolenjskem novo keltsko pleme — Latobiki, ki so zadnji naseljenci na Dolenjskem v prazgodovini. Le-td so pri antičnih piscih in na rimskih napisnih kamnih večkrat omenjeni. Precej grobov teh Latobikov so odkrili in delno odkopali pri gradnji nove ceste iz mesta v Bršljin pod Marofom (odsek današnje Ljubljanske ceste med Beletovo hišo in poslopjem občinske skupščine) 1890 in nato še 1902 ob gradnji poslopja okrajnega glavarstva (sedaj stavba občinske skupščine).
OBČINSKA HIŠA SREDI RIMSKIH GROBOV
Leta 35 pred n.št. so Rimljani po hudih 4>ojih s trdovratno se upirajočimi Japodi zavzeli važno trgovsko postojanko in strateško oporišče ob sotočju Kolpe in Save — Siscijo (Sisak). S tem je bil izpolnjen prvi del načrta, ki so ga zasnovali rimski generalštabni oficirji. Sledil je drugi del načrta: pomaknil mejo rimskega imperija na Donavo. Hkrati z osvojitvijo Siska je prišla pod rimsko oblast tudi vsa Dolenjska. Ob vdoru Keltov v naše kraje smo dejali, da so le-ti izzvali velike premike tako v duhovni, kakor tudi v materialni kulturi domorodnih Ilirov. Drugače Rimljani. Ti se niso brigali za tradicije staroselcev, njihove šege in verovanja, saj so jim širokogrudno dovoljevali češčenje' domačin bogov. Njihov vpliv in njihova premoč se je kazala drugje: v državotvorni civilizaciji, ki je omogočila obstoj tako ogromne države. Pisani zakoni, pojem državi jastva, modeme ceste, nova tehnologija v gradbeništvu, denarno gospodarstvo, obvezna vojaška služba, davčna in carinska politika in ne nazadnje latinščina kot enotni in obvezni jezik v javni upravi za vso državo. Ti ukrepi in takšna politika so zagotovili obstoj tako heterogene države.
Takoj po rimski okupaciji je bila Dolenjska še sestavni del marionetnega noriškega kraljestva, ki so ga Rimljani formalno dopuščali tja do leta 46 po našem štetju. Takrat je bila Dolenjska izločena iz Norika in pridružena provinci Panoniji, okrog leta 100 pa dodeljena v provinco Zgornja Panonija (Pa-nonnia Superior). Posamezne province so bile razdeljene na mesta oz. mestna okrožja. Ta so bila organizirana po zgledu mestne uprave v Rimu. Načelovala sta jim dva mesta oz. mestna okrožja, Ta so bila organizirana po zgledu mestne uprave v Rimu. Načelovala sta jim dva mestna sodnika (duumviriiu-re dicundo), ki sta imela tudi sodno oblast in bi ustrezala današnjim predsednikom okraja. Bila sta dva, kot sta bila dva konzula v Rimu. Pri upravljanju sta jima pomagala dva edila, ki
sta skrbela za trgovino in policijo, questor — blagajnik in člani mestnega sveta (or-do decurionum). Izvršni organi so bili voljeni vsako leto (načelo reelekcije!), mestni svetniki pa so bili dosmrtni. Oblast mestnih očetov je bila avtonomna. Od začetka so bile javne službe-rezervirane samo za rimske državljane, po poreklu iz Italije. šele leta 212, pod cesarjem Karakalo, so dobili rim-
Keltska bronasta zaponka (fibula), ki jo je poleg drugih predmetov našel Vane Murn na svojem vrtu v Kandiji že leta 1965. Tam so v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem pokopavali keltski	Tavriski	svoje
mrtve.
sko državljanstvo (cives Ro-manus) vsi svobodni državljani v imperiju.
Vsa Dolenjska med Savo in Gorjanci in od Mokric do Višnje gore je bila upravno podrejena mestnemu okrožju Neviodunum. Njegov uradni naziv je bil: Munici-pimu Flavium Latobicorum Neviodunum. To mesto, čigar ime lomeni v keltskem jeziku Novo mesto, so zgradili Rimljana ab Savi, tam kjer stoji sedaj vas Drnovo pri Krškem. Večletna izkopavanja v zadnjem času so pokazala, da je bilo mesto zgrajeno po klasični rimski zasnovi s pravokotnim tlorisom, ni bilo obzidano in je imelo pristanišče ob Savi. Strateško-prometni in trgovski oziri so narekovali, da so Rimljani uredili upravno središče Dolenjske v njenem skrajnem jugovzhodnem predelu. V Drnovem je bilo važno križišče cest: od velike državne ceste Emona — Si-scia se je tam odcepila cesta proti Celeji, ob Savi in Savinji navzgor.
Življenje na hribovskih gradiščih zamira in se seli tja, kjer so speljane ceste, kajti te dajejo sedajo utrip dežela. Rimljani takoj zgradijo moderno tlakovano cesto za hitri promet prek Dolenjske, ki povezuje Emono na zahodu s Siscijo na vzhodu. Ob njej so zrasla naselja s hlevi, gostilnami in prenočišči — antični moteli:	Acervo pri
Stični, Praetorium Latobicorum v Trebnjem, še neugotovljeni Crusium, Neviodunum — Drnovo in Romula (Ribnica pri Brežicah). Velika rimska v cesta je tekla mimo Novega mesta, skoraj po isti trasi kot sedanja avto cesta! Kraj ni več v središču pozornosti, začne se lenobno življenje v globoki provinci.
Ime Novega mesta v rimskem času nam ni sporočeno in ga najbrž nikoli ne bomo izvedeli, saj Novo mesto ne premore niti enega napisnega kamna, ki bi nam lahko to pojasnil. Vendar je v Novem mestu morala biti kljub odmaknjenosti od velike ceste še vedno močna naselbina, o čemer nam pričajo številni izkopani grobovi.
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE«
TUDI LETOS NEKAJ TISOČ LJUDI V ČRNOMLJU
Zeleni Jurij je bil moker od dežja
V soboto zvečer je bilo na kresovanju v Črnomlju rekordno število gledalcev, v nedeljo pa je prireditev močno oviral dež — Namesto dopoldne se je program lahko začel šele nekaj pred 15. uro
RESTAVRATOR VIKTOR SNOJ IŠČE PODOBO NEKDANJEGA OTOČCA
Plemič s sokolom bo znova zaživel
VINCENTE BLASCO IBANEZ
Komajda zaznavna je sonč- njene. Z restavriranjem 'bodo na ura na pročelju otoškega nadaljevali že letos, prav v gradu. Ne bi je videl, Če ne kratkem.
bi bila pozornost tistega dne ____________________________ ,
posvečena predvsem zidovom. Očiščene S^ene gradu Akademski slikar, restavrator Viktor Snoj je očistil nekaj Viktor Snoj, ki te dni dela v sten gradu', tako da se je po-otošikem gradu, se je rad od- kazal prvobitni belež, hkrati ločil za popoldanski pogovor pa so stene znova dobile nek-o svojem restavratorskem danjo podobo in valovitost,
Krke. Sicer pa bi v nekaj zazidanih okenskih odprtinah postavili kopije znanih fresk, ki bi prav tako vzbujale zanimanje obiskovalcev, čeprav so bile freske na balkonskih stolpičih že pred časom restavrirane, pričakuje Viktor Snoj nekaj novosti.
Moška voda že v Sevnici!
25. maja zvečer je v Trebnjem v nenavadnih okoliščinah umrl Janez Slak, prodajalec in vodja oddelka v MERCATORJEVI prodajalni. Prebivalstvo je začelo ugibati, kaj naj bi bilo povzročilo to smrt, ker je bilo znano, da se je Slak večkrat napil in izzval družinske prepire. Mnogi so pomislili tudi na to, ali nemara ni prišlo do obračuna med zakoncema.
Komisija, ki je primer raziskovala, je neizpodbitno ugotovila, da je Slak umrl nasilne smrti, smrt pa je povzročil udarec s topim predmetom po glavi.
Ob' teh ugotovitvah je pokojnikova žena Štefka, zaposlena v računovodstvu pri MERCATORJU, izjavila, da je 25. maja resnično prišlo med njo in možem do prepira, v katerem naj bi bil mož grozil njej in hčeri z nevarnimi orodji in jo naposled napadel s kladivom. Izjavila je tudi, da je mož, ki je imel nogo v mavcu, med. prepirom padel, ona pa naj bi bila v' razburjenju uporabila kladivo.	I.	Z.
mezne skupine prikazale značilnosti svojega kraja.
Organizatorji so za vstopnice (prodajali so jih po 2 din) iztržili nekaj več kot 6.000 din, največ pa je prireditev vrgla gostinskemu podjetju in zasebnim gostilničarjem, saj so bili lokali polhi do zadnjega kotička. Tudi po nedeljskem programu je bila zabava s plesom na več krajih, največ pa jih je bilo na prireditvenem prostoru. Gostje so ostali na zabavi toliko časa, dokler je bilo dohiti kaj pijače in jedače. Ko pa je tega zmanjkalo (kar., se ne bi smelo zgoditi!), so se razšli.
Vsekakor si je ta naj večja belokranjska turistična prireditev že pridobila ime v vsej Sloveniji, saj se je udeležuje iz leta v leto več gostov iz raznih krajev. Prav to pa. je za nadaljnji razvoj turizma v Beli krajini velikega pomena.
R. B.
V enem izmed večjih sevniških podjetij so si moški prejšnji četrtek skrivnostno podajali 5-litr-sko pletenko z »moško vodo«. Njihov šofer se je prešnji dan vrnil s službenega potovanja po jugu države — in kako bi mogel mimo Sarajeva, ne da bi prinesel na pokušnjo še »moško studenčnico« iz slovitega Kladnja! Pivci so menili, da je »voda še kar močna, čeprav nekam kiselkasta ...«, v petek pa bi bili morali delavci• iz mehanične delavnice in šofer skoraj bežati iz podjetja pred njimi. Pivci so to jutro namreč pripovedovali, da je »voda čisto zanič« in da doma ni bilo prave »realizacije«. Seveda je ni bilo, ko pa so spili samo 5 litrov slovenske kisle vode, v katero so jim šofer in mehaniki primešali še nekaj konjakov ...
»Zelo zabavna potovanja, gospod, toda le če spotoma ne opešate. Nekaj udarcev s palico tu pa tam, toda kdo se še meni za to?«
Nato- je pripovedoval svoje zadnje junaško dejnje, ki ga je spet enkrat joripeljalo v ječo. Bilo je neko zadušljivo julijsko nedeljo, ze popoldne. Ulice v Valenciji so bile kar opustošene v žarečem soncu in žgočem vetru, ki je vlekel z golih kamnitih ravnin po deželi. Ves svet je bil pri bikoborbi ali pa na obali, ko je Magdalena ogovoril znanec Chamorra, star tovariš, ki je bil nekoč z njim priklenjen na isto verigo. Bil je popolnoma pod njegovim vplivom. Strašanski človek, Chamorra! Tat, toda eden tistih, ki se ne ustrašijo — če treba — preliti kri in ki drže v eni roki »svinjsko nogo«, v drugi pa nož. šlo je za »očiščenje« nekega stanovanja, ki ga je hotel ta lopov izropati. Magdalena se je ponižno opravičil. Ni bil za take posle: vlamljati vrata, to ni bilo delo zanj.
Razkačeni Chamorrov obraz ga je preplašil in že se je vdal. Dogovorila sta se: šel mu bo pomagat, da odnese plen, toda pripravljen je bil, da pobegne ob najmanjšem alarmu. Dosleden sam s seboj ni hotel sprejeti starega noža, ki mu ga je pajdaš ponujal.
Sredi popoldneva sta stopala po ozkih stopnicah hiše, ki ni imela hišnika in je bila ob tem času čisto zapuščena. Chamorra je poznal svoje žrtev: premožnega kovača ki ima gotovo lepe prihranke. Vrata v sobo so se zlahka vdala in pajdaša sta začela »delati« v poltemi pri zaveše-nih oknih. Chamorra je vlomil ključavnici dveh predalnikov in omaro. Srebrni novci, precej drobiža, bankovci, zviti na dnu škatle za pahljačo, ura... Lov ni bil slab. Chamorra se je s pohlepnimi očmi razgledoval po sobi, kaj bi se še dalo odnesti. Medtem je ves čas godrnjal, da mu Magdalena ni prav nič v pomoč. Ta je opletal z rokami in tekal sem in tja.
»Pograbi blazine!« je ukazal Chamorra. »Kaj malega nam bodo že dali za volno.«
Magdalena, ki je od nestrpnosti že komaj čakal konca, je zlezel v temno zidno vdolbino, kjer je stala postelja, in potegnil tipaje vrv pod blazino in rjuhe. Nato je s Cha-morrovo pomočjo iz vsega naredil velikanski zavoj in si ga z vso naglico naložil na rame.
Ko sta odhajala, ju nihče ni videl in prišla sta neopaženo v predmestje, kjer je imel Chamorra v neki lopi svoj brlog. Chamorra je stopal spredaj, Magdalena pa je tekel za njim in skoraj izginjal pod velikanskim zavojem. Vsak trenutek se je bal, da ga policijski stražnik ne zgrabi za ovratnik.
Ko je Chamorra na dvorišču pregledoval plen, je sebi dodelil levji delež, tovarišu pa dal za nekaj pezet bakrenega drobiža. »Zaenkrat,« je dejal, »je dovolj.« To, da je v Magdalfenovo korist, ker je zapravljivec. Drugič mu bo že še \feč dal.
Nato sta razvila zavoj blazin. Zdajci se je Chamorra pripognil in se prijel za trebuh. Kakšen plen! Kakšno darilo!
Tudi Magdalena se je tisto popoldne prvikrat zasmejal. Na blazinah je počivalo dete, ki ni imelo drugega na sebi kakor srajčko, in je z zaprtimi očmi in zariplim obrazkom na pol zadušeno težko dihalo in z vidnim ulitkom vsrkavalo blagodejni sveži zrak.
Magdalena je ves preplašen s pogledom vprašal pajdaša: kaj bi z revčkom? ... Toda lopov se je zasmejal kakor sam vrag:
»Tvoj je, podarim ti ga... kar požri ga.«
In je zginil z vsem, kar sta nakradla. Magdalena, ki je držal otroka v naročju, je obstal ves. zmeden. Ubož-ček!... Prav tak je bil kakor njegov Tonico, kadar je zadremal, potem ko ga je s pesmijo uspaval, ali pa kadar je bolan naslonil glavico na prsi očeta, ki je bil ves objokan in se je tresel od strahu, da ga izgubi. Prav take nožice, rožnate in nežne. Isto debelušno meso z nežno kožico, tanko, kakor da je iz svile.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Mož s sokolom in drugi
Na balkonskem stolpiču se od spodaj navzgor vrste naslednji motivi; mož s sokolom (lovec) in vitez, nad tem prizorom so putti, ki kar kličejo po baroku, čeprav so gotovo starejši, nad njimi pa pred nekom kleči mož. Restavrator bo s pomočjo rekonstrukcije pokrivala poskušal ugotoviti njegov stan. Morda gre za motiv iz turških bojev, lahko pa freska predstavlja kaj povsem drugega. S posebno tehniko močenja zidu (tam, kjer je bila nekoč barva, zid vlago drugače sprejema) bo skušal restavrator ta del freske razvozlati. S tem da bo s svojo tehniko uničene dele, vsaj okvir freske, reliefno poudaril, pa bodo prizori zaživeli, kot da niso okrnjeni.
- Že dolgo neprebrani napisi
so vklesani na drugem stolpiču v kamnite podpornike. Na drugem stolpiču je tudi letnica, (najbrž je zapisano leto 1463) in hkrati z napisi bo restavrator poudaril tudi njo. Skratka, obeta se vrsta restavratorjevih posegov, da bi se,, čeprav samo v manjšem obsegu, ohranilo vse, kar lahko vzbudi v obiskovalcu predstavo o nekdanjem videzu gradu. Restavriranje ne bo samo velika pridobitev za hotel Otočec, ampak za vse, ki jim je dolina Krke pri srcu. PETER BREŠČAK
Manjka nam Lju devit Posavski!
Balkonski stolpič na osrednji stavbi v gradu Otočec bo z restavratorjevo pomočjo znova zaživel. Na njem so še ohranjene freske, ki jih namerava restavrator Viktor Snoj obnoviti tudi na ploskvah, ki se zde že uničene.
Na Brodu prijeli pijanega tatu
1. junija popoldne je 29-letni Martin Brajdič, doma v trebanjski občini, vlomil na Brodu pri Novem mestu v klet Albina Hrovata, ko ni bilo nikogar doma. Brajdič je nabral 50 kg krompirja, 6 steklenic kisle vode in 10-litrsko pletenko z vinom in hotel vse to odnesti. Preden je zapustil klet, ga je premagala žeja in se je napil. Ko je natovorjen z ukradenimi predmeti zapustil klet in jo mahnil po vasi, so. ga ^vaščani prijeli in izročili organom javne varnosti.
JAZZ
FESTIVAL
68
ki kaže rustikalno gradnjo. Osrednja stavba z balkonskimi stolpiči tK) opremljena, če bo le mogoče, z ostanki fresk iz okolice Novega mesta. Fragmenti, čeprav majhni, bi vzbudili v obiskovalcih otoškega gradu večje zanimanje še za nekatere druge kulturne spomenike v dolini reke
delu, kajti vreme je bilo delu vse prej kot naklonjeno. Debele kaplje so padale na dvorišče gradu, kjer so ob Židovih visoki odri. Beseda mu je tekla. Poznavalec je spregovoril o pomembnosti obnavljanja starega zidovja, o pomembnosti tega dela za našo kulturno zgodovino in za turizem. Prav umestna je bila odločitev hotela Grad Otočec, da da gradu čim pri-Srnegšo podobo in da si pri tem pomaga tudi z restavriranjem.
Podobno kot pretekla leta bo tudi letos od 6. do 8. junija v dvorani Tivoli Mednarodni festival jaiztza' — Ljubljana 63. Poleg treh velikih orkestrov RTV Beograd, RTV Zagreb in RTV Ljubljana se bodo občinstvu v dvorani predstavili veliki izvajalci svetovnega jazza:	najbolj
znana blues pevca Memphis Slim in nič manj priljubljen Curtis Jones, oba iz ZDA, temnopolta pevka Cecily Forde iz Trinidada, vokalna skupina Jiri Linha, prva trobenta Evrope — Duško Gojkovič, odlični ameriški alt-saksofonist Phil Woods s kvartetom, in kvartet znanega ameriškega tenorsaksofond-sta Johnnyja Griffina.
Letošnja jazzovska manifestacija bo zanimiva še po drugi plati! V njenem okviru bo namreč konferenca evropske jazz federacije in tako bodo na festivalu prisostvovali tudi-številni organizatorji podobnih prireditev v Evropi, kritiki, publicisti in promotorji jazza. Vsak večer po nastopu v Hali Tivoli bo »jam session« v hotelu Belle-vue.
Večjo plačo ali manj dela?
Francozom je ljubša večja plača kot krajši delovni čas. To so pokazali rezultati ankete, ki jo je izvedel, francoski inštitut za raziskavo jav~ nega mnenja. Izmed anketiranih jih je 65 odst. za večjo plačo, 29 odst. se jih je opredelilo za krajši delovni čas, 6 odst. pa o tem ni imelo določnega mnenja. .
Naš znanec z Mirne -
Dnevi, ko restavrator preždi na odru, hitro minevajo. Veliko potrpežljivosti zahteva to delo in veliko izkušenj. Te pridejo z leti... Včasih je freska že skorajda popolnoma uničena. S posebno reliefno tehniko, ki sd jo je z Jeti raojster sam pridobil, obnavlja tudi že skoraj uničene ploskve in jih »uklepa« v dele, ki so ostali.. .. Restavrator Viktor Snoj je pred leti odkrival hrastoveljske freske, ni pa dolgo, ko smo ga srečali na Mimi, kjer je odkrival imenitne freske, zbor muzicirajočih angelov. Odkritje mirenskih fresk je bilo prava senzacija, saj so bile odkrite prav slučajno, pokazalo pa se je, da so izredno zanimive in lepo ohra-
ZA MLADE PO SRCU
Štiri divje prašičke, stare nekaj dni, so našli 26. maja člani lovske družine »Gorjanci« na gorjanski cesti. Mladiče so si lovci razdelili in jih sedaj krmijo doma. Eden je medtem že poginil. Prašička na sliki ima v oskrbi starešina družine Franc Avsec. Domnevajo, da so vodečo svinjo ustrelili lovci sosednje lovske družine. (Foto: M. Vesel)
bodo Jugoslovani preje od gladu pomrli.
»...Zatorej, Dolenjci, glejmo, da se prebudimo v tej svetovni šoli ter da po končani vojski in častnem miru začnemo boljše, zavedno, narodno življenje. Zopet in zopet v vsako gorsko kočo naš domači list Dolenjske Novice. In kdor pa premore, seveda, lahko še kak drug politični in gospodarski list. Ker gaz, po štirih letih svetovne vojne, polnih izkušenj in prepričanj, moram danes priznati, da le narod, politično in agrarno izobražen, bo kos vsem težji j aan. zidaj in po vojski.«
ST. JERNEJČAN
NOVOMEŠKA SLOVENKA je nabrala pri tukajšnjih rodoljubih 310 kron za gladujoče sirote padlih Jugoslovanov. Denar je odposlala »Prvoj hrvatskoj štedionici« v Zagrebu, od koder se bodo vsi narodni darovi, zbrani na smrtni dan hrvatskih junakov Zrinjskega in Frankopana — razposlali bednim otrokom, ki umirajo od gladu po Bosni, Hercegovini, Istri in Dalmaciji. — Rodoljubi, spominjajte se teh revežev! Kaj nam pomaga Jugoslavija, če
Znana »Jolianca iz Vodic« je bila pred kratkim aretirana v Celju. Delala je tudi tam nekaj časa svoje čudeže, ki so ji pa gotovo premalo dobička vrgli, ker se je morala baviti tudi s tatvinami. — čudno, da oblast takšne podle osebe ne spravi za del j časa v luknjo. Zna pač zares delati »čudeže«.
yzn Z./7S* /smo a//v 'PRČH1TELI.
TEC.R LJFJM MUŽIK.I" fJS RODO 1J/KOL!
\ GPJZOSTf-£/•
RIBIČI V SVOJEM ELEMENTU — Nedeljsko ribiško srečanje na ribnikih v Mačkovcih je pokvarilo deževno vreme. Kljub vsemu se ribiči niso preveč pritoževali, saj so že navajeni »mokrega elementa«. Bolj so se pritoževali nad slabim ulovom, saj krapi v deževnem vremenu slabo prijemljejo. Nekateri krapi so se le zmotili in tako poplačali trud prizadevnih ribičev. Brestaniški ribiči, ki so bili organizatorji tega tekmovanja. so se zelo potrudili in so tekmovanje^ uspešno izpeljali. Ob tej priložnosti so razvili tudi dru-,	žinski	prapor.	(Foto:	S.	Dokl)
(DOLENJSKE NOVICE — 23. maja 1918)
50 različnih modelov otroških oblačil za jesen—zimo 1968 in nekaj modelov ženskih kopalk za poletje 1969 so pokazali na modni reviji, ki jo je za poslovne prijatelje iz vse Jugoslavije pripravila konfekcija JUTRANJKA iz Sevnice v soboto, 1. junija, v Čateških Toplicah. (Foto: M. Vesel)
Strahoma so Črnomaljci pričakovali sobotno vreme in že razmišljali, če ne bi kazalo prireditev prestaviti, pa se je zadnji dan le razjasnilo in vsi so si oddahnili. V soboto 'zvečer se je na kresovanju zbralo toliko ljudi kot še nikoli doslej. Ocenili so, da je bilo blizu 5.000 gledalcev, med njimi pa je bilo letos izredno veliko gostov od drugod. 30 jih je v Črnomlju tudi prenočilo.
V programu ob velikem kresu, ki ga je prižgal lepi Ive, so dragatuški kresovalči privabili številno družbo kre-sovalcev z Vinice, Preloke, iz Adlešič in Bojancev. Odličen nastop pevcev, folklornih skupin in tamburašev sta lepo povezovala črnomaljčanka Marta Skubic in Viničan Franc Pavlakovič.
Ko je kres že pogoreval in so kresovalcem začeli pojemati glasovi, je program zaključila tovarna BELSAD, ki je nastopajočim poklonila kolekcije svojih izdelkov. Veselo kresovanje so gogtje nadaljevali po gostiščih in na jurje-
valnem prostoru do belega dne.
V neieljo bi na jurjevanje gotovo prišlo še več ljudi, a je dež, ki je začel padati že rano ^ utraj, napravil veliko zmedo. Ob hudem nalivu programa liso mogli začeti, zato pa so nastopajoče skupine in "°stje vedrili po gostiščih. Ta dan so gostinci vsekakor prišli na svoj račun. Ljudje _ so nestrpno čakali, ozirajoč se v nebo( končno pa je °koli 14. ure dež le ponehal m kmalu zatem se je jurjevanje začelo.
Kar naenkrat je bila zbrana spe; množica ljudi, ki je z zanikanjem sledila nastopu zeknega Jurija s spremstvom- V programu so se nato zv^tili še črnomaljsko kolo, s-arotrški svatbeni obredi, eniška kola, preloška kola, Metliško kolo, adleši-čko 0 in na koncu semi-ška oh^et. Na, obeh prireditvah so nastopili 303 občani v narodfl-h nošah.
Tudi med programom, prav 11 ^ nastopom Metličanov, je sPet začel padati dež, vendar ni zmotil ne kolašev ne glfi°&leev.
prireditev je bila letos še 'boljša sot prejšnja leta, ker je _ ‘ program nekoliko skraja, vseeno pa so posa-
Športni petek v Novem mestu
Novomeščani so 31. maja imeli priliko videti kar dve dirki: skozi mesto so vozili udeleženci II. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria, ki so startali v Zagrebu in zaključili prvo, 102 km dolgo etapo v Novem mestu; proti večeru pa so prispeli na kontrolo v Novem mestu tudi avtomobilisti II. jugoslovanskega avtorallyja. Na 2330 km dolgo pot je startala v Beogradu 80 vozačev, v Novo mesto pa jih je prispelo okoli 50. Med drugimi ocenjevalnimi vožnjami so imeli tudi tri gorske hitrostne vožnje (Sljeme, Avala m Šentjanž na Dolenjskem).
vsak četrtek
Na kontroli v Novem mestu so vzbujali pozornost mali MINI COOPRI, ki so sodelovali na dirkii Zagrebčan Goran štrok je imel okoli sebe največ. opazovalcev. Po-. svetoval se je tudi s predstavniki IMV-jevega servisa, ki mu »friziraj o« avto za dirke. štrok, 21-lethi študent prava, je član AMD »Sveučilište« iz Zagreba. V avtomobilizmu, ki je edini njegov hobby, se vedno bolj uveljavlja-. Njegov največji uspeh doslej je prvo mesto v generalnem plasmaju na rallyju; »1000 kilometrov Beograda« leta 1967. Tega leta je tudi' začel voziti. ~
Na II. jugoslovanskem avto-rallyju je v svoji kategoriji zasedel prvo mesto.
Letos1 Je kresovanje in jurjevanje v Črnomlju, je moČp® Popestrila belokranjska hišica, ob kateri se je odviF Program starih plesov, pesmi in običajev. Postni pa so j0 kot nalašč, saj so v 'njej pred dežjem Sinili naprave za ozvočenje. (Foto: R. Bačer)
V soboto so se slikarji-amaterji iz Brežic, Krškega in Sevnice po otvoritvi razstave v krški galeriji zbrali h kozarčku cvička v novih prostorih gostišča Murko. Ko jim je v imenu .kluba likovnih amaterjev Oton Mikulič nazdravil, je med drugim dejal tovarišem:
»če tomo amaterji složni in če bomo naše noči iz Spodnjega Posavja združili v enoten klub, bomo kdaj še kaj imeli, 'zlasti še, ko smo zdaj dobili pomoč in mentorstvo, ki ga je obljubil akademski slikar Zoran Didek. če pa bo tudi med nami vsak vlekel na drugo stran — eden v Celje, drugi v Novo mesto, tretji nekam v Zagreb in ne vem kam še vse —- kot to delajo s socialnim zavarovanjem in drugimi medobčinskimi službami, ne bo pa nikoli nič iz/ nas. Od Ljudevita Posavskega dalje v Spodnjem Posavju nismo bili več složni...«
(2)
KAJ SO PRED 50 LETI PISALE
DOLENJSKE NOVICE
l Ram nrsti Ko til Muti isi
Riše in piše Božo Debeljak
Književniki so bili toplo sprejeti
Nad 300 mladih obiskovalcev literarnega večera v Brežicah je 30. maje navdušeno pozdravilo v svoji sredi štiri slovenske književnike. Pesnik Branko 2užek je prebral nekaj še neobjavljenih pesmi iz zbirke Epikom, Anton Ingolič neobjavljeno novelo Srečanje, Karel Grabelj šek odlomek iz posled-■ njega romana Med strahom in dolžnostjo, Tone Svetina pa odlomek iz romana Ukana.
Poslušalci so nato zastavili književnikom vrsto vprašanj, na katera so vprašani ra'” odgovarjali. Gostje so se toplo zahvalili za prisrčen sprejem. Ogledali so si razstavo knjig, kjer so jdh mnogi prosili za avtograme.
Vodna skupnost je predložila načrte
Predstavniki Vodne skupnosti Dolenjske so se 3. junija zbrali pri predsedniku občinske skupščine Vinku Jur-kasu. Predložili so mu načrte za regulacijo Močnika. Preusmeriti ga nameravajo iz Vrbine tik pod mesto, kjer bi se priključila nanj odplaka iz kanalizacije. Izkopati mu bodo morali torej novo strugo. To bo veljalo precej denarja, zato nameravajo načrte uresničevati postopoma.
Mladi pevci so nastopili v Sevnici
Na reviji mladinskih pevskih zborov so 2. junija zastopali brežiško občino štirje pevski zbori. Pred sevniškim občinstvom sta zapela otroška pevska zbora z brežiške in dobovske osnovne šole, nato pa še mladinski ijevski zbor osnovne šole iz Artič in gimnazijski pevski zibor iz Brežic. Prizadevnim zborovodjem so za njihov trud in uspehe podelili plakete.
METAL odprl poslovne prostore
Na Jesenicah na Dolenjskem je kolektiv obrtne zadruge METAL slavil v soboto, 1. junija otvoritev nove poslovne zgradbe. V njej bodo tudi razstavni prostori, da si bodo poslovni ljudje lahko ogledali izdelke jeseniških obrtnikov.
Obisk Mirana Goslarja v Brežicah
Za ta teden je v Brežicah napovedan obisk predsednika gospodarskega zbora skupščine SRS Mirana Goslarja. Obiskail naj ba Tovarno pohištva, obrat IMV, Remontni zavoi v Bregani in- gostinsko podjetje Grad Mokrice, da bi se seznanil S potrebami in možnostmi za nadaljnje investioje.
Obeti nove trgovine s keramiko
Brežioe so dobile specializirano trgovino za keramične dzdalke. Odprlo jo je podjetje KERA COMMERCE iz Zagreba v roboto, 1. junija. Založena je s keramičnimi ploščicami za obloge tal in notranjih zidov, s fasadnimi ploščicami, z vso keramiko za sanitarije ter s keramiko, porcelanom in steklom za široko potrošnjo.
Podjetje KERA COMMERCE dopolnjuje izdelke doma-
Gostje na otvoritvi specializirane trgovine s keramiko v Brežicah 1. junija
(Foto: Mirko Vesel)
SREČANJE Z MLADIMI OBRAZI, KI PRIPOVEDUJEJO O SEBI
„Veseli smo, kadar nas kdo opazi in vpraša, kako živimo in delamo"
Mladi, ki so sprejeti v ZK, zelo radi pozabljajo na članstvo v ZMS Na tekmovanju ljubljanskega področja pa so zasedli prvo mesto - Gasilci želijo v svoje vrste več mladih
Radio Brežice
PETEK, 7. JUNIJA: 20.00—20,25
— Nove plošče RTB, obvestila in reklame — 20.25—21.15 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami.
NEDELJA, 3. JUNIJA: 11.00 — Domače zanimivosti — Iz poročila občinskega sodnika za prekrške za leto 1967 — Edi Komočar: štirinajst dni v Sovjetski zvezi — »II. del — Za naše kmetovalce: inž. Olga Lubšina — Se o nekaterih kemičnih sredstvih, ki škodujejo čebelam — Posnetek z revije pevskih zborov v Spodnjem Posavju: nastopata ženski pevski zbor Lisce s Senovega in oktet Agrokombinata Krško — Nedeljska reportaža: Srečanje osnovnih šol bratov Ribarjev v Semizovcu — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklama in spored kinematografov. 12.54-
— Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 11. JUNIJA: 18.00—19.00
— Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Anton Aškerc — Iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Mladinska oddaja.
če keramične industrije z izborom uvoženih izdelkov iz Italije, Češke, Nemčije in drugih držav. Specializirane trgovine odpora po raznih jugoslovanskih mestih z namenom, da keramiko približa kupcem in jo uvrsti na pomembnejše mesto.
Direktor Martin Lončar obljublja, da bodo občasno prirejali sestanke s potrošniki, na katerih bodo njihova arhitekti pomagali ljudem z nasveti. Pripravili bodo tudi prospekte, da se bodo kupci laže znašli.
jESSIIhii
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Strasner z Bizeljskega — Romana, Božica	/
Hotko iz Vukovega sela — Jadranko, Pavlina Valentinčič iz Krškega — Marjano, Ana Cizelj iz Zg. Obreža — Janka, Štefanija Metelko iz Hudega brez j a — dečka. Ankica Kovačič iz Loč — Ivana, Marija Zlobko iz Račje vasi — Marijo. Mihaela Kovačič iz Loč — Ivana, Marija Zlobko iz Račje vasi — Marijo, Mihaela Kantužar iz Presne Loke — Marijo, Marija Krulič iz Krške vasi — Igorja, Slavica Krstič iz Maribora — Saša, Zdenka Bočak iz Laduča — deklico, Neža Novšak iz Konjskega — An dre j ko, Ana Lapuh iz Zg. Obreža — dečka, Milena Prosenik iz Krmelja — Benjamina, Terezija-Vidmar iz Čanja — Marijo, Marija Gačnik iz Pavle vasi — Branka, Jelka Zupanek iz Sp. Vodal — Liljano, Ivanka Možič iz Dol. Bo-štanja — Matejo. Marija Gobec iz Kozjega — Brigito.
Za nami je praznik mladosti, praznik, ko je mladina manifestirala svojo delavnost in veselje do organiziranega udejstvovanja, ki ji ga včasih po krivici odrekamo. Res je, da mladih,ni povsod enako čutiti. Izredno razgibani so šolski m vaški aktivi, medtem ko mestna mladina zaostaja. Naj zdaj sami povedo, kaj delajo!
Milan Lokar, rezkalec v podjetju PPV v Dobovi: Delam v obč. komate-ju ZMS. Sem
 	  tudi	tabornik
in pomagam dcbovskemu rokometnemu klubu, ki ga vzdržuje vaški aktiv ZMS. S kolesom se vozim iz Brežic v Dobovo, kamor hodim trenirat rokometaše. Ce gremo igrat, si vožnjo plačamo sami. O dobovski mladini lahko rečem( da je zelo delavna.
Jože Bu-kor predsednik obč. komiteja ZMS in kapetan V JLA: Spregovoril bom o mestni mladini. Aktiv od septembra do aprila ni imel nobenega sestanka. Iz zadrege nam je pomagal dom JLA, ki nam je odstopil prostor za shajanje.
NOVO V BREŽICAH
■ SKUPINA PREDAVATELJEV IN UČENČEV osnovne šole bratov Ribarjev je 1. junija zjutraj odpotovala v Semizovac pri Sarajevu. Tam se je v soboto pričelo letošnje srečanje osnovnih Sol bratov Ribarjev tz vse Jugoslavije. Tudi tokrat so na programu športna srečanja, nastopi kulturnih skupin in zbor učencev vseh šol, ki nosijo	ime	junaških sinov dr.	Ri
barja. Učitelji predmetnih skupin biologije in kemije bodo imeli strokovna predavanja. Izmenjali si bodo delovne izkušnje.
■ v ENEM TEDNU Je obiskalo
razstavo knjig v prosvetnem domu	več	kot	3000 občanov.	Na
ogled so prosvetni delavci pripe ljali	tudi	voč	skupin šolskih	otrok,	ki sicer	nimajo priložnosti,
da pobliže spoznajo izbor, ki ga nudijo bralcem slovenske knjižne založbe. Na razstavi se Je ustavila televizijska ekipa RTV Ljubljana in ob tej priložnosti posnela pogovor z upravnico občinske matično knjižnice Mijo Kranjčevo. Te-
levizijske kamere so spremljale tudi ulično anketo med občani, ki so povedali, kaj bero.
■ PADALSKA SEKCIJA PRI AEROKLUBU fiteje nad C0 članov, ki že končujejo teoretični del tečaja. Sekcijo vodi Ernest Ferk, nekdanji reprezentant JLA. H klubu se Je pripojila tudi raketna sekcija, ki jo vodi Vlado Zakšek. Tqdi ta je zelo delavna. Za dan mladosti so njeni člani izstrelili
-raketo, ki je dosegla višino okoli 20 kilometrov. V klub sta vključeni pilotsko-jadralna sekcija in modelarska sekcija. Pilotsko bo vodil Lado Lindič, modelarsko pa Peter Gundelj
■ DANES TEDEN BO GLASBENA SOLA priredila javni nastop učencev v prosvetnem domu. Spored Je zelo bogat in obsega prikaz dela vseh oddelkov: skladbe na klavirju, violini, kitari'in harmoniki. Nastopalo bodo tudi skupine: zbor kitaristov, harmonikarski orkester in učenci oddelka za ritmiko in ples.
BREŽIŠKE VESTI
V prosvetnem domu so nam dali na razpolago četrtke, a so bili večinoma zasedeni s predstavami. V kllub so prihajali drugi. Mnogo vrat je bilo za nas zaprtih. Zdaj. je že bolje, odkar nam pomaga sekretar obč. konference SZDL tov. Dominko. Letos smo sklenili urejati mesto.
V Vrbini bomo opleli topole in si s tem zaslužili denar za izlet .
f| Vinko Ko-lan, tapetnik £iz DEKOR TU LESA. Že 10
let sem ta-^ bortnik. Zdaj vodim skupino 13 fantov in sem član uprave odreda. Odred šteje 180 članov. Manjka nam starejše delovne mladine za vodnike. Taborniki vzdržujejo svojto organizacijo predvsem sami. Vsako leto nam prinese lep dohodek ples. Bili sr o dolgo brezdomci. Končno imamo svojo hišico na stadionu, kii smo Je zares veseli.
Breda Bo-golin iz Skopic:	»Vaški
aktiv sm<o u-stamovili lani oktobra. Prostor imamo v gasilskem domu. Tudi mi smo člani gasilske organizacije. Mladi organiziramo vse proslave in vaščani nas radi pridejo pogledat. Kupili srno sl gramofon in zdaj večkrat zaplešemo.
Vinko Stanič, predsednik aktiva na gimnaziji:
»Kljub temu da naši mladini manjka
________________prostega Časa
in da se več kot polovica dijakov vozi v šolo, je aktivnost mladine zelo vsestranska. Na šoli izdajamo svoje literatumo glasilo DIJAK. Imamo krožek sodobne zgodovine, foto krožek, Šolsko
športno društvo, pevski zbor in dramatsko sekcijo.
Letos smo dokončali igrišče pred šolo. Tekmovali smo na srednješolskem prvenstvu in osvojili odlično drugo mesto. Pevski zbor se je predstavil občinstvu na reviji, dramatska sekcija pa je uprizorila štefančevo delo »Včeraj popoldne.« Na mladinskih urah se največ pogovarjamo o učndh uspehih, ker z njimi nismo zadovoljr m. Ugotavljamo, da smo sami krivi, ker se premalo učimo.«
Rudi Pintarič, trgovski pomočnik pri Krka in predsednik vaškega aktiva v Bukošku. »Tudi mi smo bili sprva brez prostora. Aktiv živi od januarja, ustanovili	smo ga	v mrzla sobi.
Pozneje smo	pregradila ga-
silski dom. Z denarjem so nam pomagale druge organizacije. Naši sestanki so vedno dobro obiskani. To pomena, da je mladim organizacija zares potrebna.«
J. TEPPEY
Dovolj je samo naslov
Ste zaposleni v tujini, živite že desetletja v zamejstvu, pa nimate pravih stikov z domovino? Sporočite samo svoj naslov, in že vam bo podala roko podružnica Slovenske matice za spodnje Posavje, za občine Brežice, Krško in Sevnico.
Podružnica obvešča vse sorodnike izseljencev in svojcev tistih, ki so začasno na delu v zamejstvu, naj sporočijo njihove naslove v tujini in doma krajevnim uradom ali občinski zvezd Socialistične zveze.
šele ko bo podružnica
imela te podatke, bo lahko navezala stike z izseljenci, ponudila jim bo naš tisk — Rodno grudo in druga glasila, vabila jih bo na vsakoletne prireditve za izseljence, za naše delavce v tujini pa bo prirejala posvetovanja in jim pomagala premagovati težave, s katerimi se srečujejo na tujem. Pomoči bodo deležni tudi vsi tisti, ki se pripravljajo na zaposlitev v tujini, če so to skupine, bodo pred odhodom lahko obiskovale sminar-je in na njih zvedele kaj več o deželi, v katero odhajajo.
Želite imet a lepo in poceni opremljeno stanovanje?
Zelja se vam bo izpolnila, če boste kupili spalnico, dnevno sobo ali kuhinjo v prodajalni
POSTREŽBA
trgovskega podjetja »KRKA«, Brežice
gj,
Maturanti v sprevodu po mestu. Brežiško gimnazijo zapušča letos dvajseta geiu** racija. V dveh četrtih razredih je 52 dijakov; med njimi jc kar 6 odličnjakov.
(Foto: M. VeseD
Plug ,'e dober pomočnik
Pleterje pri Zdolah bo kmalu imelo vodovod, za katerega so s plugom skopali jarke
Ker ni bilo upanja, da bi kdaj zbrali 300.000 dinarjev (novih), kolikor bi stal vodovod, ki bi napajal več naselij, se je 8 gospodarjev iz Pleter ja pri Zdolah odločilo, da bo zgradilo svoj vodovod z zajetjem izvira na Pohanci.
To je bil začetek etapnega urejanja preskrbe z vodo. Vodovodna napeljava Pleter-ja bi po predračunu stala
40.000	din, ljudje pa so zbra-
li	že 13.500 din, od česar je 1000 din prispevala krajevna skupnost. Pričakujejo pomoč tudi ob občine.
Avgusta letovanje v Rovinju
V	dneh od 15. do 28. avgusta bo občinska Zveza prijateljev mladine organizirala le-„ tovanje otrok v medobčinski bazi v Rovinju. Za štirinajstdnevno bivanje ob morju bo treba odšteti 200 dinarjev. V ceno je vštet tudi prevoz.
Letovanje otrok bodo finančno podprle delovne organizacije. Socialno prizadeti otroci bodo prejeli posebno pomoč od občinske skupščine DPM. Plačilni pogoji so ugodni. Ob prijavi je treba vplačati 20 dinarjev, do konca šolskega leta 50 odst., drugo polovico pa najkasneje do odhoda.
PAVK
Pod vodstvom predsednika gradbenega odbora Daneta Mižigoja je šlo delo hitro od rok. Vodovod bo dograjen nekako do srede junija, k temu pa jih silijo tudi sprejete obveznosti. S pogodbami so se graditelji namreč obvezali, da mora vsakdo za neopravljen delovni dan plačati odškodnino 50 dinarjev.
Zanimiva novost pri delu je bilo oranje jarkov, kar je močno zmanjšalo ročno delo S plugom so izkopali jarke celo do globine 70 cm, ta zgled pa bo prav gotovo pritegnil tudi druge graditelje, saj jim lahko zmanjša trud in stroška ter omogoči, da še več nareatjo z lastnimi močmi.	M.	L.
Podboški pionirji so zaigrali
Za dan mladosti so podboški pionirji pod vodstvom učiteljice HeLc -e Prah zaigra-
li	otroško pravljično igro »Mačeha in pastorka«. Gledalci so mlade igralce, ki so zares lepo igrali, nagradili s toplim aplavzom. Ker se starejši igralci že nekaj let niso predstavili občinstvu, je bila ta otroška uprizoritev prava poživitev za prebivalce v Podbočju. Prav bi bilo, da bi mladi igralca z igrico gostovali tudi drugje.
J. S.
mmsm
Pleterje: delo sta jim olajšala plug in konjska vprega. (Foto: Mižigoj)
PODJETJA V OBČINI DOLGUJEJO MANJ KOT DRUGI NJIM
Izvoz, zaloge, skladi, plače; upniki in še dolžniki v prvem četrtletju
AGROKOMBINAT je nadomestil pogodbeno rejo goveda s pitanjem piščancev brojlerjev - Prizadeti so mnogi zasebni kmetovalci
Prvo četrtletje gospodarjenja v krški občini ni povsem zadovoljilo odbornikov, ko so ocenjevali poročilo. Produktivnost ni napredvala, na škodo skladov pa se je povečala vsota bruto osebnih dohodkov. Tudi v kadrovskem sestavu ni bilo opaziti bistvenih sprememb in večina delovnih organizacij še ni sprejela sklepov o pripravnikih. Podjetja pri izvozu niso dosegla planiranih količin.
Na zunanjem tržišču se pojavljajo le štiri delovne organizacije: tovarna CELULOZA, IMPERIAL, od zunanjih pod-
Ob jutrišnji razstavi in koncertu
Jutri ob 18. uri bodo v krški galeriji odprli II. razstavo otroške grafike, učenci krške glasbene šole pa bodo pripravili koncert — Razstava učencev šol iz Krškega in Leskovca bo odprta do 16. junija
Ob drugi razstavi otroške grafike, ki so jo za jutri zve-&r pripravili učenci krške in sosednje leskovške osnovne Šole pod vodstvom svoje profesorice akademske kiparke, Vladke štovičkove, bi rad Poudaril naslednje:	likovni
Pouk v današnji osnovni šoli dobiva iz leta v leto večji Pomen. Od nekdanjega nekoliko manj zahtevnega učnega 'načrta, ki je imel za namen predvsem razvijati pri učen-sposobnost likovnega izražanja zahteva današnji učni načrt še razvijanje sposobnosti doživljanj lepote likovnih del, spoštovanje likovne kul-lume dediščine ter razume-vanje vloge likovne kulture v socialistični družbi.
Zato že v osnovni šoli navajamo učence na obisk likovnih razstav in kulturnih Spomenikov, posredujemo pa Hm tudi neposredne stike z
—  *
brežiška kronika
NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ^ Iskali pomoći v brežlftkl bolnišnici;
Milanu Povha peka 1* Obrežja, 1® nekdo zabodel z nožem v prsi; ljubica Som, liči cestarja lz Lukovca, Je padla na dvorišču ln sl škodovala levo nogo; Ivan Bu-ključavničar ln Loskovca, Jo *>adci z motorjem ln si poškodo-^ glavo; I.utlvlk Smukovlč, dela-v°c iz BuSeče vasi, so J« pri vo«-z motorjem opekol po desni n°Rl; Jolsp Stefanovič, delavoo lz ^fftljovca, Jo padol z motorjem ^ 81 poškodoval glavo; Draga Se *®»ovlč, kmetica lz Stojdrnge, se k pri kuhanji žganja opekla po kolku; AvgutU Cerjak, zl-lz Zg. Lenarta, Jo padol e ^°Pcodm ln sl poškodoval desno Ho.
Oglašujte v »L!
njihovimi ustvarjalci — umetniki. S pridobitvijo galerije v Krškem, ki prireja vsakp leto številne razstave, smo
izpolnili še eno vrzel, saj z rednimi ogledi razstav lahko tudi naši učenci spoznavajo dela vrisoke umetniške vrednosti na področju likovnih stvaritev in se tako še bolje seznanjajo z osnovami zakonitosti ter smotrom likovnega pouka.
Kakor likovni tako si tudi glasbeni pouk vse hitreje utira zastavljeno pot. Nad sto učencev glasbene šole si še posebej razvija ritmični čut, posluh, lep glas in smisel za glasbeno oblikovanje. Ta in druga znanja s področja glasbene vzgoje hitreje vzbujajo in gojijo v učencih tudi do-
moljubna in socialna čustva ter življenjski optimizem.
Z razstvo otroške grafike in s koncertom, ki ga bodo jutri ob 18. uri izvedli učenci glasbene šole Krško, želimo prikazati dosežene uspehe na likovnem in glasbenem področju, hkrati pa spodbuditi mlade ustvarjalce za nadaljnje delo. Nijhovi uspehi so hkrati tudi priznanje profesorici Vladki Stočkovi za dosežene uspehe pri likovni vzgoji ter profesorskemu zboru glasbene šole na glasbenem področju. Prav ta zbor pod vodstvom profesorja Josipa Klepca slavi letos 10-le-tnico vztrajnega in požrtvovalnega dela z mladino, za kar mu iskreno čestitam.
SLAVKO SMRDELJ
jeti j pa LABOD in LISCA. Celuloza je v prvem četrtletju manj izvozila na tuje zaradi potreb na domačem trgu, Tovarna čokolade pa si je medtem odprla vrata na Madžarsko. Tekstilna izvaža okoli 50 odst. svojih izdelkov.
Kmetijstvo preživlja krizo zaradi slabe prodaje živine. Agrokombinat je bil prisiljen zmanjšati čredo v hlevih od 1000 glav na 300. Prizadet je tudi zasebni sektor, saj kmetje živine ne morejo prodati, odkar je izvoz ustavljen. Opustitev pogodbenega sodelovanja za rejo goveda je AGROKOMBINAT nadomestil
VES MESEC ŠPORTNE, KULTURNE IN DRUGE PRIREDITVE
Bliža se naš praznik
Na vseh slavjih so se občani spomnili desetletnice avto ceste
V Krškem so že utrdili program za občinski praanik, ki ga slavijo vsako leto 4. julija. Prireditve se bodo vrstile ves mesec.
9. junija bo zbor borcev Gorjanskega bataljona v Kostanjevici, na katerem se bodo spomnili tudi 25. obletnice drugega zasedanja AVNOJ.
V nedeljo, 16. Junija, bo na stadionu Matije Gubca velika turistična tombola. Vos dohodek Je namenjen ureditvi rekreacijskega centra ob cesti na Zdole. Vrednost dobitkov presega 50.000 din.
Od 20. do 24. junija bodo v Krškem delavske športne igre Elektro gospodarstev Slovenije. Udeležilo se Jih bo nad 700 športnikov. Tudi te igro bodo kakor vse druge prireditve posvečene desetlet-
nici avtomobilske ceste.
30.	junija bo osrednja slovesnost. Pričela se bo s srečanjem borcev Kozjanskega odreda v Brestanici. Na predvečer bo akademija na gradu. V nodeljo, 30. Junija bodo v gradu. odprli muzej izgnancev.	Veči-
na dokumentacije bo s tem prvič prišla v Javnost. Prikazane bodo vse nacistične deportacije v Sloveniji, potek ponemčevanja	Sloven-
cev, življenje izgnancev v tujini, vračanje v domovino in drugi dogodki iz črnih dni slovenske zgodovine.
3.	julija bo svečana seja občinske skupščine	v Kr-
škem, po seji pa otvoritev razstave grafik	akadem-
skega slikarja Božidarja Jakca v krški galeriji.
Zaključek revije bo v Brestanici
V	soboto, 15. junija, bo v Brestanici zaključna prireditev v okviru Posavske kulturne revije. Nastopili bodo zabavni ansambli tn folklorne skupine iz Sevnice, Krškega in Brežic Iz brežiške občine se boe’ predstavili tamburaši iz Velikega Obreža, Brežiški fantje ter folklorni skupini iz Artič in iz Dobove.
Najbolj množično srečanje športnikov
Te dni se je pri poslovni enoti ELEKTRO KRŠKO sestal pripravljeni odbor za organizacijo 11. športnih iger elektrogospodarstev Slovenije. Na njih bo 600 nastopajočih iz 15 podjetij. Pomerili se bodo v nogometu, namiznem tenisu, atletiki, šahu, kegljanju in plavanju. To bo doslej naj večje in najbolj množično srečanje športnikov v Krškem.
MLADI ODHAJAJO
V domači občini ni kruha za vse mlade ljudi, ki iščejo zaposlitev. Zato jo zapuščajo in si iščejo delo drugod. Lani se Je odjavilo na občini 958 občanov. Velik del tega so mlada ljudje na pragu življenja.
Izvoz pod planom
V tovarni papirja so v štirih mesecih letos izvozili za
780.000	dolarjev celuloze in papirja, kar predstavlja nekaj nad 60 odstotkov plana za to obdobje. Tudi primerjava z lanskoletnim ni ugodna, saj je letošnji izvoz za 7 odstotkov manjši, kot je bil v minulem letu.
s pogodbenim pitanjem piščancev brojlerjev.
Delovne organizacije v krški občini bi lahko poslovale nemoteno, če bi kupci pravočasno poravnavali svoje obveznosti za dobavljeno blago. Tako dolgujejo kupci tovarni celuloze 4,360.000 din, Mizarstvu nekaj nad milijon din, Splošnemu obrtnemu podjetju prav tako nad milijon din, rudnika rjavega premoga na Senovem pa kar 30% letošnje štirimesečne proizvodnje.
Zastoj se je še povečal • s predpisi o kliringu, zato si delovne organizacije pomagajo pri izplačilu osebnih dohodkov tako, da zahtevajo od kupcev predujem. Delovne organizacije v občini razpolagajo s pozitivnim saldom, ki ga trenutno ne morejo izkoristiti.
Zaloge Se občutno zmanjšujejo, kar je pri podjetjih sprostilo obratna sredstva. To velja predvsem za največja podjetja, kot so CELULOZA, RUDNIK SENOVO in PAPIRKONFEKCIJA. Svoje izdelke prodajo sproti.
60 otrok obiskuje malo šolo
Otroke, ki bodo jeseni začeli obiskovati prvi razred, je osnovna šola v Krškem sprejela v malo šolo. Dva oddelka sta v Krškem, en oddelek pa v Dolenji vasi. V vseh treh oddelkih je 40 otrok. V šolo prihajajo dvakrat tedensko za dve uri. Učitelji predelujejo z njimi predpisano snov, ki obsega 40 učnih ur.
Ena telovadnica ne bo dovolj
11.	junija je predsednik občinske skupščine v Krškem sklical posvet s predstavniki družbeno-političnih organizacij, temeljne izobraževalne skupnosti, sveta za šolstvo, oddelka za družbene službe, krajevne skupnosti in osnovne šole.
Razpravljali so o programu za novo šolo, ki ga je pripravil sekretariat za prosveto in kulturo SRS. Vsi po vrsti so menili, da bi bila ena telovadnica premalo. Nova krška šola bo grajena za enoizmenski pouk, za 800 do 900 otrok pa sta nujno potrebni dve telovadnici. Udeleženci sestanka so predlagali tudi, naj bi bila bodoča šolska zgradba enonadstropna in ne pritlična paviljonska stavba, kot je zamišljeno v programu. To bi po njihovem mnenju zidavo pocenilo.
S samoprispevkom v izgradnjo šole
Občinska skupščina bo v kratkem prevzela na svoja ramena veliko investicijo — gradnjo nove osnovne šole v Krškem. Volivci mestnega predela so že nekajkrat načeli to vprašanje. Pripravljeni so prispevati delež iz svojih žepov, samo da bi se otroci lahko šolali v sodobnejših razmerah.
O	samoprispevku za šolstvo bodo verjetno razpravljali po vsej občini, ne samo v Krškem. Denar, ki bi ga zbrali drugi okoliši, se ne bi stekal za krško šolo, ampak bi z njim urejali le šo-
lo	v kraju, kjer so prispevek zbirali. Seveda je to za sedaj samo še predlog, dokončno se bodo odločili volivci sami.
NOVICE IZ BRESTANICE
ASFALTIRANO CESTO skozi naselje bi imeli radi tudi prebivalci za Savo v smeri proti Sevnici. Ker "je na tej cesti vedno mnogo avtomobilov, se neprestano dviga prah. Prebivalci so pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom pri ureditvi kanalizacije in ceste, zato bo prav, če bodo pristojni poskrbeli, da bo cesta čimprej asfaltirana.
ZAZIDALNI NACRT za gradnjo enostanovanjskih hišic je pripravil projektivni biro »Region« iz Brežic. Zemljišče je že odmerjeno za 8 parcel. Prebivalci bodo lahko kupili te parcele na natečaju, ki ga bo v kratkem razpisala občinska skupščina.	\
OKOLI RIBNIKA v Mačkovcih pri Brestanici gradijo cesto. Odslej še bodo obiskovalci lahko pripeljali do začetka ribnika z avtomobili. Cesto je dala zgraditi ribiška družina, ki je poskrbela tudi za to, da bi bil videz ribnika čim lepši in da bi bili sprehodi ob njem zares prijetni. Za prijetno počutje gostov skrbi tudi vodstvo bifeja ob ribniku, ki je odprt vsak dan.
KAMIONI, KI VOZIJO PREMOG v Elektrarno, na debelo ponesna-žijo cesto skozi Brestanico. Če bi vozili manj premoga, bi ga pred. vsem na ovinkih mnogo manj raztresali kot sedaj. Elektrarna bi morala to urediti, saj je tudi zanjo precejšnja škoda.
KRŠKE NOVICE
■ PRAVILNIK O VARČEVANJU SO SPREMENILI. V tovarni papirja so samoupravni organi spremenili pravilnik o varčevanju za stanovanjsko gradnjo. Do nedavnega so delavci lahko varčevali v sodelovanju z delovno organizacijo le pri Dolenjski banki, spremembe pa dopuščajo varčevanje pri katerikoli kreditni banki. Pravilnik so spremenili na zahtevo varčevalcev, ker nudijo druge banke ugodnejše pogoje.
■ SAIIISTI CELULOZE NA REPUBLIŠKEM PRVENSTVU. V Rogaški Slatini bo 7., 8. in 9. junija republiško sindikalno prvenstvo v šahu. Zasavske občine bodo na tem turnirju zastopali šahisti CELULOZE, ki so zmagali na letošnjih občinskih športnih Igrah.
■ IVICA SERFEZI NAVDUŠIL POSLUŠALCE Pred nedavnim je v Krškem na povabilo kultumo-prvetnega društva nastopil znani pevec zabavne glasbe Ivica šerfe-zi. Z njim sta nastopal Lado Kos
in Prane Koren mlajši. Pevce je spremljal instrumentalni ansambel ALLEGRO. Kljub razmeroma dragim vstopnicam je bila dvorana polna poslušalcev, ki so z aplavzi nagradili nastopajoče pevce.
■ TUDI TRETJIČ SO DOBRO ZAIGRALI Prosvetno društvo Svoboda Je včeraj pred polno dvorano že tretjič zelo uspešno uprizorilo Tavčarjevo »Cvetje v jeseni«. Igralci se bodo predstavih še v Brestanici m v Brežicah, z uspehom pa so gostovali tudi v Globokem. Za gostovanje v Novem mestu se še niso dokončno dogovorili. Res škoda, da se bodo igralci kmalu razšli. Precej vlog so namreč igrali dijaki TSš, ki bodo konec šolskega leta odpotovali na svoje domove.
■ ORGANI UPRAVLJANJA V TOVARNI PAPIRJA so sprejeli pravilnik o zaposlovanju pripravnikov. Gre za absolvente strokovnih šol, ki so neobhodno potrebni za osnovno dejavnost, za proizvodnjo celuloze in papirja.
DOLENJSKI LIST 15
Krmelj: letos osemletka, kasneje še trgovina
Odlok o določitvi mreže osnovnih šol, ki ga je v petek sprejela občinska skupš-ščina v Sevnici, določa, da * bo z novim šolskim letom tudi v Kranju popolna os''~i-letka. Denar za to je z zadnjim popravkom občinskega proračuna že zagotovljen.
Občinska skupščina je na tej seji dodelila sevniškemu trgovskemu podjetju zemljišče, na katerem stojita bencinska črpalka in rokometno igrišče. Trgovsko podjetje mora dati rokometašem odškodnino za igrišče, ki ga bodo uredili na bolj primernem prostoru pod Senčarjevo hišo. Na starem rokometnem igrišču bo zgrajena nova trgovina, verjetno že prihodnje leto.
Slabo izpolnjevanje obveznosti
V občinski sklad za odplačevanje anuitet za negospodarske naložbe bi morale delovne organizacije doslej prispevati 270.000 din, prispevale pa so le 100.000 din. Nekatera bolje stoječa podjetja redno plačujejo, slabša pa ne, čeprav so se obvezali s pogodbo. Med slednjimi so:kme-tijski kombinat »Zasavje«, Metalna Krmelj, Trgovsko podjetje Savnica, Kovinsko podjetje, Jugotanin in nekatere manjše delovne organizacije.
Bučka: proslava za krvodajalce
Občinski odbor RK je v sredo na seji ugotovil, da je zadnja krvodajalska akcija v Sevnici uspela tako kot še nobena doslej. Odbor je sklenil, da bodo nekateri aktivisti za požrtvovalno delo nagrajeni, za dan krvodajalstva — 4. junij — pa so sklenili prirediti izložbeno okno o krvodajalstvu v Sevnici. V nedeljo, 9. junija, bo občinski odbor v sodelovanju s krajevnim odborom na Bučki priredil krvodajalcem kulturno proslavo.
Veliko povpraševanje za pištolami
Odsek za splošno upravo sevniške občine ima prijavljenih okoli 350 kosov različnega strelnega orožja. Ob tolikšnem številu, ki ga sestavlja predvsem lovsko strelno orožje, pa na oddelku ugotavljajo veliko povpraševanje za nakup pištol. Veliko zanimanje za tovrstno orožje je bilo že lani, vendar sta samo dve osebi dobili dovoljenje za nakup.
>-vV^
is*'«. Aratafe'
Na upravi manj uslužbencev
Preučevati je treba še nadaljnje možnosti
Medtem ko potekajo na občinski skupščini burne razprave o financiranju osnovnega šolstva, učenci osnovne šole v Sevnici dokazujejo, da so tudi oni pripravljeni za nekaj zmanjšati stroške za izobraževanje in vzgojo. Letošnjo pomlad so sami polepšali okolico svojega drugega doma. »Tako delo nam bolj ugaja kot fizika ali matematika«, so odgovorili v en glas in s tem potrdili, da so prav taki, kot smo bili nekdaj tudi mi. (Foto: Legan)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 31. MAJA
Glavna skrb za osnovno šolstvo bo še vedno ostala najamenih občine
Po zadnjem popravku bo za šolstvo na voljo 3,35 milijona din, kar bo komaj zadostovalo za lansko povprečje osebnih dohodkov
Na dnevnem redu petkove seje je bil rebalans občinskega proračuna, ki naj bi izboljšal materialni položaj šolstva v občini. Po večurni razpravi, v kateri so sodelovali Jelko štojs, Jože Bogovič, Maks Bilc, Ciril Plut, Jože Petančič, Dušan Milost, Jože Knez in Franc Ogorevc, je bilo-končno sklenjeno, da bo osnovno šolstvo dobilo dodatnih 280.000 din, kar je še vedno premalo v primerjavi s potrebami.
pa je še veliko interesentov in so možnosti zelo majhne.
M. LEGAN
Sevniška občinska uprava šteje zdaj 66 stalno zaposlenih ljudi, kar je za 15 manj, kot jih je bilo pred tremi leti Razen njih je občasno zaposlenih še 8 ljudi. Podatki o nalogah in delu uprave govorijo, da se obseg dela ni zmanjšal, prej povečal; to pa pomeni, da imajo zaposleni zdaj večji delovni učinek.
Zadnja leta se je izboljšala kvalifikacijska sestava. Leta 1965 je bilo sistemiziranih 66 delovnih mest z visoko, višjo in srednjo strokovno izobrazbo, ustrezno zasedenih pa le 41; lansko leto pa je bilo 54 sistemiziranih in 39 ustrezno zasedenih. Pred tremi leti je bilo 29 zaposlenih z nižjo izobrazbo, zdaj. pa jih je le 10.
Sestava pa še -vedno ne ustreza, štirje delavci so izredno šolajo na visoki šoli. Ker je pričakovati še nadaljnji pritisk za znižanje porabe občinskega proračuna za stroške uprave, bo treba preuče-
Trikrat do petkrat na izpit
Kandidati za voznike motornih vozil v sevniški občini, ki opravljajo izpite v Krškem, so povečini zelo slabo pripravljeni za preizkušnjo. Tako se je v teku 365 dni prijavilo 255 kandidatov k izpitu kar 700-krat. V občini, ki šteje trenutno 18.750 prebivalcev, je zdaj okoli 1500 voznikov motornih vozil, od tega le nekaj, čez 130 žena. Ob koncu lanskega leta je bilo v občini registni-ranih 1343 motornih vozil, od tega, čez 600 mopedov.
vati nadaljnje možnosti za racionalizacijo v upravi. Ena od teh poti je predvsem večje sodelovanje med občinami in združitev nekaterih služb v večjem obsegu, kot je bilo to do sedaj.
Jubilej dolenjskega »furmana«
Eden najstarejših dolenjskih »furmanov« Alojzi) Jankovič iz Tržišča je 22. maja praznoval 77. rojstni dan. Rojen v Šmarjeti, se je kot 17-letni fant na poti za kruhom ustavil v Tržišču in se leta in leta preživljal s prevozništvom. Mnogi starejši ljudje se še spominjajo, kako je vozil blago in živež za takratne trgovine v Tržišču, Šer.t-
s::;-
*
janžu in Mokronogu, ker še ni bilo šentjanške železnice. Med prvo svetovno vojno se je preselil v Trst, kamor je vozil oglje iz Kopra, vendar pri tem ni dolgo vzdržal. Vrnil se je v Tržišče in bil prvi voznik ki je vozil pragove za sedanjo železniško progo Trebnje — Sevnica. Tudi za OP je prepeljal veliko živeža, marsikateremu partizanu pa je rešil življenje in sc s tem izpostavljal sovražnikovemu pretepanju in poniževanju. Za življenjski jubilej mu želimo še mnogo zdravih let.
L. MOČAN
V odgovoru na odborniško vprašanje Franca Puhnerja jo Jože Bogovič v daljši pismeni obrazložitvi pojasnil, kaj je kot poslanec ukrenil, da bi se izboljšal materialni položaj Šolstva. Izrazil je globoko prepričanje, da je sedanje pomanjkanje proračunske ga denarja treba reševati s socialistično solidarnostjo med proračunskimi porabniki, in ne ustvarjati vtis, da je zgolj šolstvo tista družbena služba, ki veliko potrebuje za svoje delovanje.
Ker so bila dan prej objavljena trdna stališča izvršnega sveta Slovenije, ni nihče nasprotoval zahtevi, da je treba denarno pomoč povečati, težje pa je bilo predlagati, kje vzeti manjkajoči denar. Glavna skrb za osnovno šolstvo je prej ko slej na ramenih občine, ta pa mora (z manj dohodki) poskrbeti še za druge družbene službe..
SEVNIŠKI PABERKI
Znova so na seji poudarjali vlogo republike, češ: vzela si je več od dohodka delovnih organizacij, zdaj pa naj tudi več pomaga. Iz teh razlogov je bil hitro sprejet predlog, da bo občinski proračun prispeval za drugostopenjsko šolstvo 53.000 din manj, ta denar pa bo temeljna izobraževalna skupnost dobila za osnovno šolstvo.
Skupaj z republiško pomočjo je končno za letos zagotovljenih 3,35 milijona dinarjev, lani pa je osnovno šolstvo porabilo 3,13 milijona. Ker bo letos potrebno izpolniti še nekatere nove obveznosti, ki spadajo v osnovno dejavnost, predpisano z zakoni, bo denarja le toliko, da bodo prosvetni delavci dobivali enake osebne dohodke, kot so jih lansko leto.
Seveda, če ne bo mogoče dobiti nobene dodatne pomoči iz republiških virov. Tam
SPET PRIMERJAVA, KATERI KRAJ JE CENEJŠI
Sevnica vendar ni med najdražjimi
Višje cene ima le Mercator v Trebnjem, Preskrba v Krškem pa najnižje -V primerjavah bi bilo treba upoštevati, da cena ni edino merilo
S pomočjo 5 tržnih inšpektorjev iz Sevnice, Laškega, Krškega, Celja in Novega mesta je bila 15. maja primerjava maloprodajnih cen Trgovskega podjetja iz Sevnice, Preskrbe iz Krškega, Mercatorja iz Trebnjega, trgovskega podjetja Center in Tehnomer-catorja iz Celja ter Splošnega trgovskega podjetja iz Radeč. Primerjava je zajela kar 302 prodajna proizvoda, in je zato zanimiva ter verodostojna.
Predvsem gospodinje najbolj zanimajo prodajne cene prehrambenih proizvodov. Primerjava med posameznimi podjetji kaže, da so cene zelo izenačene, saj se ne razlikujejo niti za en odstotek, močno pa odstopa Preskrba iz Krškega, ki Je kar za 11,2 odst. cenejša.
Alkoholne pijače so v sev-niških trgovinah cenejše kot v drugih krajih, z izjemo Laškega. Najdražje so v trebanjskih Mercatorjevih trgovinah,
kjer so kar za 5,2 odst. dražje kot v Sevnici.
Tekstilno blago je v povprečju najcenejše v obeh celjskih trgovskih podjetjih, najdražje pa spet v Trebnjem, kjer je celo za 8 odst. dražje kot v Sevnici. In še nekaj za lepoto: galanterija in kozmetika je v Sevnici najcenejša, v Trebnjem pa celo za 11,4 odst. dražja kot v sev-niških prodajalnah.
Tudi gradbeni material je v Sevnici cenejši kot drugod,
■ NUJNO UREDITI OTROŠKO IGRIŠČE. Sevničani se Že nekaj let pritožujejo, da njihovi otroci nimajo urejenih otroških igrišč. Današnje razmere pa niso še nič boljše, čeprav je bilo izgovorjenih že toliko besed na pristojnih mestih.
■ NE SVEČNIKOV NE PRTOV.
Na seji občinske konference SZDL, ki je bila preteklo sredo posvečena krajevnim skupnostim, so ostro kritizirali sedanje razmere v Sevnici, ko pri pogrebih ni na voljo ne svečnikov ne prtov. Menili so, da mora Komunalno stanovanjsko podjetje ki opravlja to delo, poskrbeti za dostojne pogrebe.
■ TRŽIŠČE 5., MIZARSKA ZADRUGA 15. Na republiškem tekmovanju pionirjev gasilcev v Štorah je pionirska desetina iz Tržiča osvojila zelo dobro peto mesto. V B skupini moških ekip je desetina iz Mizarske zadruge dosegla 15. mesto. V prihodnje naj bi sodelovalo več gasilcev iz sevniške občine.
■ PREMALO ZELENJA. Čeprav
Je res, da okoli Sevnice šumijo lepi gozdovi, bi vseeno več zelenja potrebovali tudi znotraj naselja. Na nekaj krajih so sicer uredili nekaj manjših nasadov; vtis pa je, da manjka načrtne skrbi za tako urejanje naselja.
■ NE BO SE BOI J NEVARNO? Nekateri Sevničani opazujejo regulacijo Drožanjskega potoka in se sprašujejo, 6e ni zdaj vožnja ob potoku še bolj nevarna, kot je bila doslej. Verjetno bo treba postaviti še ograjo, kar bo že sicer zelo velike stroške Se povečalo.
■ SE EN STANOVANJSKI BLOK. V Sevnici bodo verjetno kmalu začeli graditi še en stanovanjski blok. Naloga stanovanjskega podjetja Je pripraviti in urediti vso potrebno dokumentacijo.
■ KONČAN JE LIKVIDACIJSKI POSTOPEK. Pred kratkim je bil končan likvidacijski postopek nekdanjega podjetja »Marok«. Vrednost osnovnih sredstev je nekaj čez 200.000 dinarjev in jih bodo prenesli na Komunalno obrtno podjetje.
Fluorografiranje je obvezno
SftVNISkl a VESTNIK
Od 10. do 18. junija bo Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo z Golnika opravljal rentgenološke preglede pljuč in srca. Ti pregledi Imajo namen pravočasno odkrivati obolenja pljuč, srca, velikih žil in podobno. Najpomembnejši obolenji, ki jih množični pregledi pravočasno odkrijejo, sta tuberkuloza in pljučni rak.
Zato naj ne bo občana, ki se tega pregleda ne bi udeležil. Pregled jo po odloku občinske skupščine Sevnica in temeljnem zakonu o preprečevanju in zatiranju bolezni brezplačen in obvezen za vse prebivalce, ki so do 31. 12. 1967 dopolnili 24 let.
Pregledi bodo v naslednjih krajih (fluorografskih bazah):
10. B. od H. do 12. ure v zdravstveni postaji Krmelj za naselja: Gabri |ele, Polje, Sp Mlade tiče, Krmelj, Kamenice in Goveji dol;
10. (i. od 8. do 13. ure v Slu-dcncu za: Studenec, Zavratec, Ro višče. Hudo brezje. Rogačicc, Gor. in Dol. Impolje, Malo in Veliko Hubajnioo, Brezovo, Znojile. Češnjice, Osredek, Primož in Dedno goro;
10. 6. od ll.:t0 do 17.HO v zadružnem domu na Bučki *a: Buč-
ko, Dol. In Gor. Radulje, Dule, Močvirje, Jerman vrh, Strit, Za-boršt in Jarčji vrh.
10. 6. od K. do 12. ure in od 14. do 17. ure v zadružnem domu v Šentjanžu za vasi: Šentjanž, Ko-luderje. Birna vas, Kal, Kladje, Osredek, štajngrob, Cerovec, Budna vas, Srednik, Podboršt in Leskovec;
11. (i. od X. do II. ure v Domu počitka na Impoljci za: Arto, Ponikve, Gor. in Dol. Orle, Dom počitka;
11. (i. od 14. do 17. ure in 12. 8. od 8. do 12. ure v domu TVI) Partizan v Boštanju za: BoŠtanj, Dol. BoštanJ, Jablanico, Novi grad. Smarčno, .Vrh- del. Log, Radno, Laze, Lukovec, Presko, Konjsko in Kompolje;
12. G. od 8. do 10. ure na Velikem ( irniku pri Urbančiču za: Vel. in Mali Cirnik, Roženborg ln Svinjsko;
12. li. od 13. do 17. ure v Soli v Tržišču za: Kapljo vas, Sp. Vodale, Skmvnik, pijavice, škovec, Tržišče, Vrhek in Zg, Mladetlče;
IH. (i. ml 8. do 10. ure v gostišču »limeljnik« v Malkoveu za: Malkovec, SlančJt vrh, Krsinji vrh, TrSClno, Gor. Staro vas in Pavlo vas;
13. 6.	od 13.	do	16.	ure	v trgovini v	Telčali	za	naselje:	Telče,
Telčice, Drušče, Jeperjek, Zgornje Vodale in Otavnik;
14. G.	od 8.	do	10.	ure	na že-
lezniški postaji v Jelovcu za; Vrh-del, Jalovec, Gaborje In Križ;
14. 6. od 14. do 17. ure na Bregu pri Rozmanu za: Brog, Šentjur, Okroglica in Razbor;
15. 6.	od 8.	do	12.	ure	in od
14. do 16. ure v Loki v Domu počitka za: Celovnlk, Loko, Račico, Radež in 2irovnico;
17. G. od	8. do 12.	in	od	14. do
IG. ure v Zaimkov ju	za	vasi: Mr-
zla planina, Podgorica, Podgorje, Podvrh, Trnovec, Vranje ln Zubu-kovje;
18. G. od 8. do 12. ure in od 14. do IG. ure na Blanci v zadružnem domu za naselja: Blanca, Čanje, Dol. Brozovo, Kladje, Krajna Brda, Poklek	in Selce;
13. G. do	18. G. od	8.	do	12. ure
in od 14. do 16. ure v gasilskem domu v Sevnici za naselju: Sevnica, Šmarje, Orehovo, Orešje, Le dina, Metni vrh, Drožanje, Prefina Loka, Petfje, Gor. Brezovo, Lončarjev dol, Zigrski vrh in Zurkov dol.
za električni material in aparate za gospodinjstvo pa je treba pristaviti, da so samo še pri trebanjskem Mercatorju nekaj dražji kot pri sevniškem Trgovskem podjetju.
•Za konec še primerjava vseh 302 prodajnih izdelkov. Računi kažejo, da je v primerjavi s Sevnico krška Preskrba za 1,6 odst. cenejša, celjski podjetji za 0,4 odst., v Radečah za 1,1 odst., le v Trebnjem je Mercator za 3,1 odst. dražji.
Skupna primerjava ne kaže velikih razlik, precejšnja nihanja pa so pri posameznih izdelkih ali skupini izdelkov. Opozoriti je tudi treba, da k zadovoljstvu kupcev ne prispeva samo nižja cena, marveč tudi dobra postrežba, prijetna prodajalna ln okolje, oddaljenost, število prodajaln. Popolnejša bi bila primerjava, če bi upoštevala še te stvari, ki so za kupca tudi pomembne.	M.	L.
Vesti iz Loke
■ MNOGO NOVIII PLANINCEV. V nekaj tednih p o proslavi 75-letnice Planinske zveze Slovenije se je v pla* ninsko društvo Radeče vpis®' lo kar 24 novih članov iz Loke. Loka z okolico šteje zdaj že 76 planincev, med njimi 21 mladincev in 16 pionirjev.
H//L/DO NEURJE. Prejšnji ponjedeljek popoldne so se stemnili oblaki nad Loko; začelo je treskati, strela pa je zatem udarila v lo* škl transformator, da Je bil kraj vso noč v temi. Med nalivom je padala tudi toča, k* je poškodovala češnje, paradižnik in druge vrtnine.
S Sk.
Priporočilo: samo tako nadaljevati
Razmere v mirenskem gradbenem opekarskem podjetju se izboljšujejo Realne so možnosti za modernizacijo dotrajane opekarne v Prelesju
Ko so odborniki na zadnji seji občinske skupščine slišali in brali nekatere podatke o izboljšanem poslovanju te gospodarske organizacije, so vodstvu priporočali, naj tako nadaljuje in utrdi podjetje, da se bo obdržalo v hudi tekmi z drugimi gradbenimi podjetji.
Povod za večkratno obravnavo stanja v podjetju je bilo lansko poročilo gradbene inšpekcije, v katerem je bilo ugotovljeno, da je mirensko podjetje opravilo v Naselju Majde Šilc in Nad mlini v Novem mestu nekatera zelo pomanjkljiva dela.
Predstavnik podjetja direktor Stane Pančur je zatrjeval, da škoda še daleč ni tolikšna in da so zasebni graditelji, za katere je delalo podjetje, priganjali, ker so se hoteli čimprej vseliti. Po
Zapustil nas je Bernard Jarc
Prerana smrt Bernarda Jarca je pustila med nami veliko in globoko vrzel. Zapustil nas je nenadoma, poln načrtov in idej.
Bernard Jarc se je rodil 1908 v Vrbovcu pri Dobrniču. Njegova živi jenska pot je bila težka in polna ovir, pa vendar je postala svetla in tako plodna. Bernard se je kot delavec prebijal skozi življenje in si ustvaril dru-
Poslovanje podjetja si je pozimi ogledala tudi posebna komisija občinske skupščine in ugotovila, da med drugim podjetje nima niti potrjenih osnovnih notranjih pred pisav, ki urejajo poslovanje in upravljanje v tej delovni organizaciji.
Od vseh teh razprav pa je bila tudi korist. Vodstvo podjetja je sestavilo program razvoja, sprejelo najvažnejše normativne akte in že popravilo kvalifikacijsko sestavo zaposlenih, v bližnji prihodnosti pa se bo opremilo še z nekaterimi težjimi gradbenimi stroji.
V	programu je posebej obdelana opekarna v Prelesju, ki ima zastarele delovne priprave in nedonosno poslovanje. Raziskave so pokazale, da je v Prelesju še dovolj gline za 20 do 30 let. Mehanizacija in druga oprema bo stala 800,000 din, proizvodnja pa bo za pol večja kot doslej. Del denarja za modernizacijo je že zagotovljen
M. L.
- •
žino in dom. Bil je gozdni delavec, bil je dninar, ki je delal od zore do mraka za svojo družino. Zanj ni bilo težko spoznanje, da je svet potreben sprememb. Že v 1942 je začel sodelovati v NOB.
V	povojnih letih je Ber-nard pomagal graditi stocia-listično družbo in gospodarstvo. Bil je poslanec, odbor-nik, član vodstev številnih družbeno-političnih organizacij, pripravljen pomagati vedno in povsod. Za svoje delo je dobil celo vrsto priznanj. Leta 1944 je postal član KPJ. Po vojni je bil odlikovan z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo, z medaljo za hrabrost in medaljo zasluge narod.
Vsi se zavedamo, da smo izgubili predanega borca za socializem in narodne pravi-0e, njegova družina pa skrb-ncQa očeta. Prav zato bomo ohranili nanj svetel spomin.
njegovem mnenju jim je tudi zmanjkalo denarja za plačilo, zato so tekali različne vzroke, da bi plačilo odgodili.
Preiskava o ustreznosti del je resda pokazala, da so napake in škoda precej manjše, kot je ugotovila inšpekcija, obveljala pa je trditev, da podjetje s tako malo kvalificirane delovne sile ne more prevzemati odgovornejših del.
Delegata sta: Ljuba Renko in Lojze Ratajc
Občinski komite ZMS Trebnje je izbral za slovenski mladinski kongres, ki bo 21. in 22. junija v Velenju, dva delegata: Ljubo Renko, predsednico komiteja, in Lojzeta Ratajca, člana občinskega komiteja ZMiS. Izbrana delegata se bosta udeležila nekaterih sestankov mladinskih aktivov, tako da bosta na kongresu lahko posredovala razpoloženje, želje in zahteve mladine iz trebanjske občine.
Srečanje prostovoljcev za severno mejo
Ker tudi na območju trebanjske občine živi . nekaj prostovoljcev, ki so pred 50 leti kot borci generala Maistra pomagali osvoboditi del štajerska, bodo v Trebnjem priredili srečanje in razgovor s temi ljudmi. V novembru bodo namreč v Mariboru in Ljubljani velike slovesnosti, katerih naj bi se udeležilo kar največ preživelih prostovoljcev.
Hrastovica: letos bolj zares?
2e lansko leto so se prebivalci Hrastovice pogovarjali o tem, da bi napeljali vodo iz mokronoškega vodovoda. Kaže, da gre letos bolj zares. Prejšnji teden so imeli že tudi bolj oprijemljive razgovore, da bi bilo treba narediti in prispevati, da bi dobili tekočo vodo. Hrastovica je oddaljena od vodovoda slaba dva kilometra, šteje pa okoli 20 domačij.
V nedeljo, 2. junija so borci NOV in mladina Tomšičeve brigade priredili v Dobrniču in Trebnjem partizanski miting, na katerem sta sodelovala tudi Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča in trebanjska godba na pihala. Pohod je organiziral ljubljanski mestni komite ZMS, udeleženci pa so obiskali tudi Ambrus, Žužemberk, Bič in Zagorico.
(Foto: Nace Bukovec)
PRED RAZPRAVAMI O OBRTNIŠTVU V OBČINI
Katere spone in nedoslednosti še ovirajo zdrav razvoj obrtništva
Predlog, naj bi predpisi dovoljevali proizvodno popoldansko obrt
»Prirast« samo 18 novih obrtnikov v trebanjski občini v vsem lanskem letu dokazuje, da se obrtništvo še vedno prepočasi razvija. Kaj v tem trenutku ukreniti, da bo v prihodnosti drugače, bo na bližnji seji razpravljal svet za gospodarstvo, kasneje pa tudi občinska skupščina.
v	posameznih primerih, kako obrtnika ustrezno obdavčiti in kako izdajati dovoljenja ob ustanavljanju obrtnih delavnic.
Odkar je dovoljena popoldanska storitvena obrt, se je
Ugoden vpliv obrtništva na zaposlenost, dohodke občine in počutje občanov je dovolj znan. Statistični podatki pa žal 'kažejo, da obriše vedno ne zaživi tako, kot so si mnogi predstavljali, ko smo dokončno sprejeli politično misel, da je obrt osebno družbeno potrebno delo. Skrbi predvsem prepočasen razvoj uslužnostne obrti.
Na-oddelku za gospodarstvo občinske uprave ugotavljajo, da je osnovna pomanjkljivost, ker v občini ni izdelanih kriterijev, kako ravnati
Še anketa o delu odbornikov
Se ta mesec bo v trebanjski občini izvedena anonimna anketa med nekaj sto volivci, katere namen je ugotoviti, kaj povprečni občan misli o delu odbornika in kako si predstavlja njegovo vlogo. Imenovana je posebna komisija, ki bo pripravila vprašanja.
^ Skupščinski podatki o delovanju odbornikov, ocene krajevnih odborov SZDL in anketa bodo sestavljali gradivo za četrto sejo občinske konference SZDL, ki bo jeseni. Posvečena bo vprašanjem, ki zadevajo vlogo odbornika in poslanca.
Odbor za obrambo imenovan
Izvršni odbor občinske konference SZDL je prejšnji teden imenoval koordinacijski odbor za vprašanja narodne obrambe, katerega glavna naloga je skrbeti za vseljudsko obrambo. Za predsednika je bil imenovan Slavko Kržan, člani pa so: Roman Ogrin, Ljubo Renko, Tone Gole, Janez Zajc, Anton Koščak, Alojz Lamut, Janez Oven in Pavel Japelj.
Bogdan Osolnik v Trebnjem
Jutri, 7. Junija, bo ob 15. uri popoldne predaval v sejni dvorani v Trebnjem član CK ZKJ Bogdan Osolnik. Govoril bo o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih. Predavanje organizira občinski komite ZKS v Trebnjem.
število takih obrtnikov močno povečalo. Mnogi med njimi pa so prekršili določilo, po katerem smejo popoldne opravljati samo storitveno obrt. Načelnik za gospodarstvo, diplomirani ekonomist Jože Kastelic, meni, da predpisi ne bi smeli biti tako togi in bi lahko dovoljevali tudi proizvodno obrt.
Začetek in konec razumnega gospodarjenja v obrtništvu je ustrezna in učinkovita davčna politika. Zanimivo pa je, da so se predvsem močnejši obrtniki upirali uvajanju poslovnih knjig, ker ne bodo mogli več toliko tarnati nad visokimi davčnimi bremeni in majhnimi poslovnimi uspehi.
Neurejene so še nekatere druge zadeve, ki ovirajo zdrav razvoj obrtnih dejavnosti. Najteže je za začetnike, ki ne morejo dobiti kreditov, da bi si uredili obrtne delavnice. V občini je treba določiti, katere obrtne dejavnosti imajo prvenstven pomen, kako preganjati šuš-marje, kakšne davčne olajšave in v katerih primerih ter še nekatere druge stvari. O vsem tem naj bi dala odgovor širša razprava. M. L.
PREŠERNOVA
DRUŽBA
Kar trije vlomi v nekaj dneh
Vse pogostejši so vlomi mladoletnikov iz vrst Ciganov in varovancev vzgojnega doma Radeče
Prejšnji teden so bil v občili trije vlomi, ki so po za-sdiugi trebanjske postaje mill-Ce že v glavnem razjasnjeni, storilci pa so predani preisko-v&lnemu sodniku.
V	noči od 26. na 27. maj je “Ho na Rihpovcu vlomljeno v zidanico Jožeta Bevca iz »ol. Dobrave. Vlomila sta obsojenca Alojz Ribič in Alojz Zupančič, ki sta zbežala iz KPD Rogoza pri Mariboru. V Zidanici sta se napila, po tleh && spustila okoli 250 litrov vl-*ia.
29. maja sta dva mladoletnika, K. S. in A. V. (med njima je eden zbežal iz doma v Radečah), vlomila v hišo Alojza Gospodariča iz Dola pri Mirni. Ko Ju Je gospodar prepodil, Je ugotovil, da sta mu zmanjkala transistor in hlebec kruha.
Zadnjega maja sta dva mladoletnika, J. B. in K. S. (isti, ki Je vlomil že v Dolu), vdrla v stanovanjsko hišo Antona Goleta na Grmu pri Ponikvah ter odnesla oblačila, obutev in uro. Storilca so kmalu prijeli.
Šentlovrenc: poživiti amaterske skupine
Ena najpomembnejših nalog v delu družbeno-politlč-nih organizacij v šentlovren-cu je poživitev nekaterih dejavnosti, ki so bile nekdaj v tem kraju že dobro razvite. Na zadnjem sestanku krajevne organizacije SZDL so sklenili v sodelovanju z mladino ustanoviti dramsko in pevsko sekcijo ter poživiti športno dejavnost. Ker bo šent-lovrenška šola letos slavila 100 let obstoja, so sklenili to proslaviti tako, kot bodo dopuščale možnosti.
Vsaj 50 otrok na letovanje
Vodstvo Društva prijateljev mladine meni, da bi morali vsaj za 50 otrok iz trebanjske občine zbrati denar za letowair\je, čeprav bi bilo letovanja potrebno še precej v«č mladine. Po delovnih organizacijah so bile razposlane prošnje, vendar je odziv zelo slab. Bolje se bodo, kot kaže, odrezale družbeno-po-litične organizacije, predvsem sindikat in Zveza združenj borcev. Nekaj otrok bo letovalo v Fazanu in Debelem rtiču na morju, večji del pa jih bo taborilo ob Kolpi.
Še ena zastrupitev Mirne
O prvomajski zastrupit-
vi	rib v Mimi smo obširneje poročali, da bi opozorili, kako uničujemo naravno bogastvo. Nedavno tega pa je bila mirna spet zastrupljena, tokrat na odseku od izliva kanalizacije iz Roj do KPD Dob. Bagerist, ki dela pri regulaciji Mirne je komaj verjel svojim očem, toliko zastrupljenih rib se je nagnetlo ob ozkem prelivu potoka. Ribiči so ugotovili, da so bile ribe uničene na odseku enega kilometra. Vzorec zastrupljene vode bo preiskal kemični laboratorij Zavoda za ribištvo v Ljubljani.
Komu bo pomagal občinski rezervni sklad
Upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij trebanjske občine je nedavno razdelil denarne rezerve, ki so na voljo za pomoč gospodarstvu. Kemo-oprema bo dobila 80.000 dinarjev (novih), Mizarska delavnica Trebnje 50.000, mirenska EMI pa 15.000 din. Kemooprema bo ta denair porabila za rekonstrukcijo mostnega dvigala, Mirenska delavnica pa za nadaljevanje rekonstrukcijskih del. Ded skupnih rezerv bo porabljen tudi za odplačilo kreditov. Še nerešeno je, kar ko bo z odplačilom letnih anuitet kmetijske zadruge Trebnje, za katero je republiški rezervni sklad odklonil odgoditev plačila obveznosti, občinski rezervni sklad pa tudi ne namerava pomagati, da bi se veliko breme letnih anuitet zadruge vsaj delno zmanjšalo.
Dol. Kamenje: prašiči so naredili svoje
Prejšnji teden sta si podpredsednik ObS Tone Gole in kmetijski referent inž. Miha Krhdn ogledala veliko škodo, ki jo je v Dol. Kamenju pri Knežji vasi povzročia divj id, predvsem divja prašiči. Ker sta ugotovila, da kmetovalci povečini ne vedo, kaj morajo ukrepati, da lahko od lovcev zahtevajo povračilo škode, je bilo za torek, 4. junija, skldcno posvetovanje z loci. O tem, kaj vse je potrebno ukrepati, bomo poročali v prihodnji številki. -
TREBANJSKE IVERI
■ KRESNA NOC. Trebanjsko turistično društvo bo 22. junija pri motelu priredilo kresno noč s tabornimi ognji, veselico in plesi. Ta prireditev bo postala tradicionalna, njen namen pa je obujati stare ljudske običaje in prispevati k razvoju turizma.
■ OPREMA JE ŽE V TREB-NJEM. Angleška mladinska organizacija iz Bedwortha je v torek pripeljala v Trebnje del opreme za otroški vrtec, ki ga bodo prihodnji mesec že zadeli graditi. Letos bodo zgradili samo prvi del, prihodnje leto pa še drugi.
■ NASTOP LOJZETA SLAKA. Začel se je čas veselja. V nedeljo so ha Rogljevem vrtu imeli zabavno prireditev trebanjski gasilci, prihodnjo nedeljo, 9. junija, p« bo v organizaciji gostilne Opara v Trebnjem nastopil popularni Loj ze> Slak s svojimi g
SE
godci.
LETOS KOPALIŠČE?
Prejšnji teden so sl ogledovali Te-(prej 11 din).
menico nad trebanjskim mostom zastopniki Vodne skupnosti in občine. Predvideno je, da bodo Se letos razširili strugo, utrdili dno in jez in tako uredili primemo naravno kopališče.
■ IZLET V KAMNO GORICO. rVD Partizan Trebnje Je v nedeljo organiziral avtobusni izlet odbojkarskih navijačev v Kamno gorico, katerega se je udeležilo čez 40 mladih ljudi. Navijači so biU priča, kaj vse se lahko zgodi, če je sodnik pristranski in če ne zna opravljati svojega posla. Društvo bo priredilo Se več takih izletov, saj ima pri tem občuten popust.
■ POCENILI SO MESO. Kot je bilo pričakovati, je kmetijska zadruga Trebnje mižala cene mesa. Po novem bo stala govedina prve kakovosti 11,50 din (prej 12 din), govedina druge kakovosti 9 din( prej 9 din), teletina 10 din (prej 11 din), svinina I. 13 din (prej 14 din), svinina II. 10 din
Potni list 50 din
Za izdajo ali podaljšanje potnega lista, za potovanja v tujino bodo odslej plačevali občani kočevske občine petdeset din (doslej 150), za vi-zim 20 din (doslej 50 din) in za vizum na kolektivni potni listini 30 din. Občinska skupščina je takse znižala, ker so jih znižale tudi druge občinske skupščine. Zaradi zvišanih taks občinska skupščina tudi ni imela višjih do-hlodkov iz tega naslova, ampak celo nižje. Tako je bilo lani izdanih 1600 potnih dovoljenj, v prvih mesecih letos pa namesto 400 le 35.
Dohodki po uspehu
V	kočevski občini bodo funkcionarja, ki jih imenuje občinska skupščina, predvidoma še letos nagrajeni po novem načinu. Njihovi osebni dohodki bodo odvisni od gospodarskih uspehov občine. tfpravni uslužbenci občinske skupščine pa bodo tudi v bodoče nagrajevani kot doslej.
Označili so ceste
Pred kratkim so po kočevskih cestah in ulicah spet oemačdla prehode za pešce, parkirne prostore itd. To je balo že nujno, saj je v Kočevju kar precejšen promet, ponekod so celo prometna oaka grla. Na cestah pa je budi vedno precej otrok, posebno takrat, kadar gredo v šolo ali vrtec in domov.
Omejitev na kočevski cesti
Tudi za kočevsko cesto od Škofljice đo Broda na Kolpi je letos začela veljati sezonska omejitev prometa za tovornjake, delovne stroje in vprežna vozila. Vsa ta vozila ne smejo na cesto ob sobotah in dnevih pred prazniki od 12. do 22. ure ter ob nedeljah in praznikih od 4. do 24. ure. Razen tega ne smejo na Kočevsko cesto tudi ostale dni vsa vprežna vozila, in sicer od prvega mraka do popolne zdanitve. Te omejitve veljajo do 30. septembra. Miličniki na območju kočevske in ribniške občine so že začeli upoštevati predpis in iz prometa izločati vozila.
Lačna vrana sito pita
Odborniki zahtevajo, naj se cene mesa znižajo
»V Kočevju smo potrošniki kupovali meso prednjih (slabših) delov živine po 11,70 din, hkrati pa smo iz naše klavnice izvažali meso (prednjih — boljših delov, po 7,60 din kg. Tako so v večjih mestih, Osijeku, Karlovcu in Milanu (Italija) dobili boljše meso o nižjih cenah, ko čevski potrošniki pa smo za slabše meso plačevali več.
Podoben položaf je tudi danes, le v Kočevju se je govedina pocenila za 50 par (!) pri kg. Tako spet kočevski potrošnik krije izgubo klavnice pri izvozu, se pravi, da plačuje, da drugod lahko ceneje jedo boljše meso,« je na
zadnji seji občinske skupščine povedal neki odbornik.
Odbornik Slavko Ferbežar iz Bosiljeve loke pa je dodal, da so kmetje prisiljeni prodajati odkupovalcem živino tudi po 1,50 din kilogram, hkrati pa morajo za kilo mesa plačati v mesnici nad 10 din. Zahteval je, naj svet za gospodarstvo pri občinski skupščini razpravlja o cenah mesa in jih zniža. Ni namreč prav, da cena živine pada, mesu pa ostaja skoraj nespremenjena.
PRIMC
Kočevski gasilci četrti v Sloveniji
Na tekmovanju ljubljanskega področja pa so zasedli prvo mesto — Gasilci želijo v svoje vrste več mladih
Običajno občani pa tudi družba ocenjuje delo gasil skih društev in gasilcev nasploh samo po uspelih posegih pri požarih. Ti posegi imajo iz raznih vzrokov tudi spodrsljaje. Da bi jih odstranili, je treba nešteto vaj in učenja.
Gasilci imajo v učnem programu ža osnovo: gasilski napad ob vseh možnih priložnostih, polaganje cevi (upoštevajo hitrost), . spretnostno štafeto preko zaprek in teorijo preventive. To je hkrati
Kruh v kočevski občini dražji
vsak četrtek Zdaj bodo cene kruha v vsej občini enake
ZA MLADE PO SRCU
boljšati dostavo kruha.
Razen tega bo moralo »Žito« letos in v prihodnjem letu obnoviti dve peči v kočevski pekariji, kupiti avto za raz-važanje kruha in kupiti obdelovalni in delilni stroj.
Predstavniki »žita« so bili s sklepolm občinske skupščine zadovoljni. Izjavili so celo, da bodo še pred obljubljenim rokom opravili modernizacijo kočevske pekarne in izboljšali izbiro kruha ter drugega peciva.
Odborniki so zahtevali od »žita«, naj uredi tudi dostavo kruha v oddaljenejše kraje občine, kot sta Dragafcuška dolina’in Struge.
J. P.
tudi vsebina vsakoletnih tekmovanj gasilskih društev.
Kočevsko prostovoljno društvo je letos najprej tekmovalo v ljubljanskem tekmovalnem področju v Ljubljani, na katerem je društvena ekipa zasedla prvo mesto in se tako uvrstila v republiško tekmovanje. To je bil zelo lep uspeh marljivih kočevskih gasilcev.
Na republiškem prvenstvu so dosegli v hudi konkurenca ekip iz vse Slovenije častno četrto mesto.
Tudi kočevsko gasilsko društvo se kljub uspehom bori z raznimi težavami, kot so finančne in druga. Najbolj težko pa je kočevskim gasilcem, ker se v društvo ne vključujejo mladi, čeprav hkrati prav mladina često trdi, da mladini odrasli ne nudijo dovolj priložnosti za društveno delo. Tu
Občinska skupščina Kočev-je>je delno ugodila zahtevi »Žita« in podražila črni kruh na 1,50 din za kg (prej 1,40 din) in beli na 2,20 din (prej 2 din). Hkrati je sklenila, da mora bito kruh v vseh okoliških vaseh po isti ceni in ne dražji za prevozne stroške, kot je bil doslej.
Tako se za okoliške vasi čmi kruh ne bo podražil, beli pa bo dražji le za 10 par, ker so ga doslej prodajali po 2,10 din. »žito« mora dati trgovini 6-odstotni rabat in iz-
Volitve in imenovanja
Imenovana tudi komisija za proučitev rentabilnosti železniške proge Grosuplje-Kočevje
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji imenovala v:
— upravni odbor cestnega sklada: Janeza Dolenca, Franca Tekavca, Jožeta Kastelca, Jožeta špolerja in Jožeta Markoviča;
— upravni odbor sklada za komunalne potrebe družbenega standarda: Viktorja Dragoša, Bruna Cigliča in Rudija Rauha;
— upravni odbor sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij: Franca Korelca, inž. Antona Gregoriča, Lojzeta Levstika, Vinka Rakoviča,
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ TEHNIČNE PREGLEDE RAZNIH MOTORNIH VOZIL in priklopnikov opravlja Avto Kočevje, podjetje za tuzemski in mednarodni avto promet v svojih delavnicah, ki so jih prenovili. Z modernimi napravami kontrolirajo zavore in nastavijo lufii, z brizga-njem pa zaščitijo spodnji del vozil pred rjo. S tem bo lastnikom osebnih avtomobilov zelo ustreženo, saj jim bodo vse to lahko hitro m kvalitetno uredili v Kočevju in jim ne bo treba v Ljubljano ali drugam.
■ ■ ■ KOLESARJI TOVARNE »ROG« iz Ljubljane so bili minuli teden v Kočevju na lažjem treningu. Njihova ekipa bo sodelovala qb dirki Alpe—Adria. Po izjavah kolesarjev jim cesta Ljubljana— Kočevje izredno ustreza za vadbo. Prenočevali so v hotelu Pugled, kjer so bili tudi na hrani.
■ ■ ■ ZAŠČITA KULTURNIH IN NARAVNIH SPOMENIKOV je glavna vsebina zadnjega razširjenega sestanka sveta za urbanizem občine Kočevje. Na njem so se pogovorili tudi o zanimivih vrstah drevja, ki bi jih morali zavarovati. Posebnih dreves ni dovolj samo v gozdu, ampak tudi v mestu in bližnji okolici. Precej starih lip in macesnov je ob cesti proti Rudniku, pri domu upokojencev pa je edina rdeča bukev, ki jo pa že mori podivjano in nekoristno drevje. Vsa redka drevesa bi bilo potrebno čimprej zaščititi.
■ ■ ■ FILATELISTIČNO DRUŠTVO KOČEVJE je imelo občni zbor. Društvo dela že skoraj dvajset let. vendar njegovo delo ni primerno cenjeno in upoštevano. Tudi zbiranje znamk je kulturno delo z mladino in ne samo konjiček posameznikov! Naši filatelisti so s svojimi zbirkami ponesli ime Kočevja po vsej Sloveniji, Jugoslaviji in Izven naših meja. Ti tihi delavci so že dve desetletji čisto brez moralne podpore, njihovo društvo pa vsa ta leta ni dobilo nobene denarne pomoči.
■ ■ ■ OKOLICO NOVE OSNOVNE ŠOLE so pri dokončanem tretjem traktu splanirali. Zravnali so ves teren za šolo, precej materiala pa so z buldožerjem porinili v močvirje med jelšami. Sedaj vo-vijo v močvirje pri jelšah tudi za-sipni material drugih gradbišč. Tako bo pridobil Gaj lep kos senčnatega parka, ki bo drugo spomlad dokončno urejen.
■ ■ ■ ASFALTIRANE PLOSKVE PO MESTU hitro naraščajo. Tako so tudi mladi kotalkarji dobili kotičke, kjer za silo kotalkajo. Ker prodajajo tukajšnje trgovine tudi otroške kotalke, je že nad 100 mladih kotalkarjev. Zal nimajo za to primerne ploskve. Misliti bo treba tudi na to, posebno tedaj, ko bodo dokončno odločili obliko skupnega otroškega igrišča, ali pa naj bi kotalkališče dodali k športnim objektom.
inž. Miha Papiča, Pavla Pečka, Franca Kordiša, Franca Rudla in Vinka Hrena;
— upravni odbor sklada
»Jožeta Seška«: Janeza žužka, Janeza Merharja, Dominika Trobentarja, Marijo Miklič, Boža Resinoviča, Antona Butino, dr. Marka Vizjaka, Staneta Lavriča in Antona Šercerja;
— komisijo za verska vprašanja (le dopolnitev): Staneta Lavriča in ^Janeza Merharja;
— komisijo za proučitev rentabilnosti železniške proge Grosuplje — Kočevje: Franca Korelca, Ano Bevc-Gole, Mirana Smolo, Jožeta Turka in Antona Kovačiča; |
— svet temeljne izobraževalne skupnosti: Lada Planinca v zameno za Lojzeta Mikliča, ki se je izselil iz Kočevja.
Prekratko člani KS
Mandatna doba člana sveta krajevne skupnosti naj bd trajala 4 leta (doslej 2 leti). Tako so predlagali na sestanku predsednikov KS v Kočevju. Svojo zahtevo so podkrepili s tem, da zdaj član sveta običajno eno leto spoznava delo in probleme krajevne skupnosti, komaj pa bi začel uspešno delati, mora biti po sedanjih predpisih razrešen. V nekaterih KS so to spremembo oelo že uvedli, čeprav to ni v skladu z njihovimi statuti in je menda celo v nasprotju z rapubliški-mi predpisi. Predpisi torej zahtevajo eno, praksa pa je pokazala, da je koristneje drugače. Predsedniki so opozorili še na nekatere druge zadeve, ki bi'jih bilo treba v statutih spremeniti, kot sklepčnost sej svetov krajevnih skupnosti in zborov občanov itd.
Tajno društvo PPT
PPT je kratica in vsakdo bi mislil, da je to kakšen urad, ustanova ali podjetje. Vendar ni tako.
To je kratica za tajno organizacijo skupine šolarjev, starih do 10 let. Organizacija sicer nima napisanega svojega statuta in pravilnikov, vendar so njeni člani kljub temu disciplinirani, dtosledni in temeljiti pri izpolnjevanju glavnih nalog svoje organizacije. Kratica PPT namreč pomeni »Pojdimo Plakate Trgath.
Člani PPT naredijo veliko škode, saj neutrudno trgajo z odjavnih desk plakate, objave in reklame.
je dovolj priložnosti za delo, ki je zelo humano, saj gasilci pomagajo soobčanom in varujejo ter rešujejo družbeno imovino. V gasilskem društvu pa imajo mlada Mi-di možnost, da se seznanijo z zanimivostjo motorizacije, s tekmovanji, pri tem delu pa je potrebna tudi hrabrost.
—ko.
Spet po trgovini
Občinski odborniki so na zadnji seji zahtevali, naj upravni organi pripravijo analizo o trgovini v kočevski občini. Analiza naj ne zajame samo cen, aa katere menijo občani, da so višje kot v drugih občinah, ampak tudi odgovore na vprašanja: Zakaj trgovina ne pooblasti posameznikov, da bi v njenem imenu prodajali posamezno blago v oddaljenih krajih, kar predpisi dovoljujejo? Koliko približno zapravijo naši občani za nakupe v drugih občinah? Zakaj v Kočevju ne prodajajo gradbenega materiala (pred kratkim ga je moral iiti nekdo kupit na Jesenice in je tam zapravil 20.00 din)? Zaikaj ni v Kočevju konkurence pri prodaji mesa, kruha in sploh v trgovini in gostinstvu? Menili so tudi, da so cene visoke (na primer pri mesu) prav zato, ker ni konkurence.
Zanemarjena cesta
Cesta od Livolda do Broda na Kolpi, ki povezuje Slovenijo s Hrvatsko, je skrajno zanemarjena. Zato so zahtevali odborniki na zadnji seji, naj občinska skupščina Kočevje zahteva pri Cestnem podjetju Novo mesto, da cesto bolje oskrbuje. Posebno je treba cesto hitro popraviti zaradi bližnje turistične sezone. Ob oesti je tudi dovolj kamna, ki bi ga bilo treba le zmetati na cesto.
OBVESTILO
L#tos mineva 25 let Kočevskega zbora poslancev slovenskega naroda in v tam namen namerava Zveza združenj borcev NOV občine Kočevje postaviti spomenik padlim borcem NOV in premestiti partizansko pokopališče s Trate na novo pokopališče ob črnomaljski cesti.
Ker pa odbor nima točnih podatkov o borcih, pokopanih na Trati, pozivamo vse sorodnike in znance, da nam sporoče naslednje podatke: priimek in ime pokojnega borca, očetovo ime, rojstne podatke, zadnje bivališče, kdaj je padel ter kateri edinici je nazadnje pripadal in točen naslov, kdo je posredoval gornje podatke.
Zaprošene podatke dostavite najkasnje do 31. julija 1968.
ZZB NOV občine KOČEVJE
50 let slovenske gimnazije v Kočevju
(Nadaljevanje in konec)
Nacionalna zavest in boj za osvoboditev Slovencev pa sta se hitro krepila, k čemur so največ pripomogli slovenski rudarji in ostali slovenski delavci na Kočevskem. 2e poleti 1918 so Slovenci organizirali Narodni svet za Kočevsko, ki si je zadal nalogo, da se bo boril za osvoboditev Slovencev izpod stare Avstrije.
V	drugi polovici 1918 so tudi kočevski Nemci spoznali, da gre s staro Avstrijo proti koncu. Do Slovencev niso bili več tako napadalni in so začeli iskati možnost, da bi regili kar bi se še dalo rešiti. Začeli so zbirati podpise Nemcev in Slovencev, da bi se ustanovila samostojna kočevska državica pod protektoratom vsenemške države..
Ob razpadu avstrijske vojske v jeseni 1918 je narodna zavest Slovencev na Kočevskem prevladala Nemce in vodilno vlogo je prevzel slovenski Narodni svet. Meseca novembra 1918 so kočevski Slovenci v spomenici, ki so jo poslali Narodnemu svetu v Ljubljano in Zagreb, odločno zavrnili idejo Nemcev za ustanovitev samostojne kočevske državice. Zahtevali so, da mora priti vse kočevsko ozemlje v sestav svobodne Slovenije in Jugoslavije, ki se je tedaj porajala. V spomenici so poudarjali, da so za enakopravno sožitje Slo vencev in Nemcev na Kočevskem v mejah nove države.
Boj kočevskih Slovencev Je bil z Nemci in nemško upravo, ki je še obstojala, izredno težak. Podoben je bil boju Slovencev na Koroškem, kjer so Nemci vsled šibkosti slo venske narodne vlade tudi
jih do tedaj imeli samo nemški dijaki. Navdušenje slovenskih dijakov je bilo izredno.
Na gimnaziji v Kočevju je v 50 letih doštudirala vrsta dijakov, ki so danes naši strokovni družbeni delavci. Vrsta predvojnih dijakov pa je v naši ljudski revoluciji tudi padla, med njimi Jože Šeško in Albin Videnič.
Dijaki medvojne generacije se še dobro spominjajo, kako težak je bil boj za slovenski jezik v letih med obema vojnama, posebno pa še v letih fašizma, ki se je na Kočevskem med Nemci tako razbohotil.
Tudi v povojnih letih je izšla iz gimnazije v Kočevju vrsta dijakov, ki so danes pomembni družbeni delavci po vsej naši domovini. V vrsti proslav, ki jih bo letos praznovalo Kočevje, ne pozabimo tudi te obletnioe.
PETER SOBAR
zmagali in odtrgali ta del slovenske zemlje od Slovenije.
Nacionalna zavest Slovencev na Kočevskem pa Je zmagala in idejo kočevskih Nemcev o samostojni državici je v letu 1019 odpravil revolucionarni polet kočevskih rudarjev, ki so se borili za novo demokratično oblast v novonastali državi.
Slovenci na Kočevskem so tako prišli prvič do narodnih pravic s tem, da se je v uradih in šolah uvedel tudi slo venski jezik. 14. decembra 1918 so kočevski dijaki praznovali skupno s profesorji državni praznik osvoboditve.
V	risalnici gimnazije, kjer so se zbrali, je dijakom prvič spregovoril v slovenskem jeziku profesor Watzl in jim po daljšem govoru obrazložil pomen tistega dne, ko je dosegel slovenski dijak tudi na gimnaziji tiste pravice, ki so
Nesorazmerje pri davkih
Nekateri menijo, da ni pravega sorazmerja pri obdavčen}u med zasebno in družbeno dejavnostjo pri peskokopih, zidarjih in tesarjih
Na nedavni seji delavskega sveta stanovanjsko komunalnega podjetja Ribnica so raz-
Letos več denarja
Na seji komisije za zgodovinsko dejavnost pri občinskem odboru ZZB NOV Rib-■ nica so razpravljali o bodočem delu. Sklenili so, da bo najvažnejša naloga komisije nadaljevanje zbiranja zgodovinskega gradiva za pisanj« kronike NOV. Hkrati so člani komisije opozorili na sodelovanje z zgodovinskimi komisijami pri krajevnih organizacijah ZB , ki pa, razen komisije pri krajevni organizacije ZB NOB Loški potok, niso pokazale pravega zanimanja za to delo. Ker bo letos za te namene na razpolago tudi nekaj denarja, računajo, da bodo imeli pri zbiranju zgodovinskega materiala za kroniko več uspehov.
Skupščina ZPM
Na nedavni skupščini Zveze prijateljev mladine občine Kočevje so razpravljali največ o otroškem varstvu, mladini, mladinskem prestopništvu in — mladinskem baru »Metka«. Sprejeli so tudi delovni program, za novega predsednika občinske zveze pa so izvolili Rudija Zbačnika.
pr avl j ali o razpisu volitev v samoupravne organe podjetja. Sklenili so, da bodo volitve 14. junija. Na njih bodo izvolili 21 članov. Iz kolektiva bo v novem DS 17 članov, zunanji pa bodo štirje (občinska skupščina bo delegirala 2, predstavniki hišnih svetov 2). Hkrati bodo izvolili tudi člane delavskih svetov za štiri obrate. Na seji so izvolili še komisije za izvedbo volitev.
V	nadaljevanju seje so razpravljali in sprejeli pravilnik o higiensko-tehničnem varstvu in pravilnik o delovnih razmerjih, medtem ko so dopolnitev pravilnika o delitvi dohodka oziroma določitev postavk za osebne dohodke nekaterih vodilnih uslužbencev prepustili pristojni komisiji.
Na seji so precej razpravljali še o poslovanju zasebnih peskokopov. Zaradi nizkega obdavčenja oziroma ne-obdavčenja lahko lastniki zasebnih peskokopov prodajajo pesek ceneje kot stanovanjsko komunalno podjetje, ki ima tudi peskokop. Delavski svet je predlagal, naj občinska skupščina vso zadevo preuči in pravično obdavči zasebne peskokope. Skupščina naj bi preučila tudi obdavčitev zasebnih zidarjev in tesarjev, ki imajo precej nižje dohodke kot enaka družbena obrt. Nadalje so razpravljali o ureditvi gradu v Ribnici in drugem.
•'••-n,,/
V ribniški »Restavraciji«, ki je obrat ljubljanskega podjetja »Daj-dam«, je vedno
■živahno. (Foto: Mohar)
Tudi Slemenci hočejo novo šolo
Sedanje šolske prostore bi porabili za tujske sobe - Občinska skupščina bo zahteve in želje Slemencev preučila in upoštevala
Krajevna skupnost Sveti Gregor na Slemenih je sredi maija sklicala sestanek, na katerem so občani razpravljali predvsem o gradnji nove šole in turističnem razvoju Slemen.
Sedanja šola pri Svetem Gregorju, ki je podružnica osnovne šole Sodražica, ima dva prostora v stavbi KZ. V enem iona učilnico, v drugem
VAŠČANI IZ GORENJIH LAZOV SO SKLENILI:
Gradnje naj koristijo vsem!
Vaška pot, ki je edina povezava iz Gorenjih Lazov s svetom, je potrebna popravila — Zaradi ureditve zajetja vode za vodovod v Žlebičah bodo v Gorenjih Lazih ostali brez napajališča za živino
Gorenji Lazi so odročen kraj na pobočju Slemen. Tu je vsega 11 hiš, obljudenih pa je devet. Vaščani se preživljajo s kmetijstvom in živinorejo, zdomarjenjem, nekaj mladih ljudi pa je zaposlenih. Skopa zemlja ne daje toliko, da bi bilo dovolj za preživljanje, zato si morajo iskati kruh izven svoje vasi. Pred kratkim sta prišla v njihovo vas predsednik in tajnik krajevne skupnosti Sušje. Povabili so ju, naj prisostvujeta vaškemu sestanku, ki se ga je udeležila vsa vas: starejši vaščani in otroci kot gledalci. Sestanek je bil sredi vasi. Ljudi je marsikaj peklilo. Edina prometna žila, ki jih povezuje s svetom, je vaška cesta s priključkom na cesto v žlebiču. Vaščani pot oz. cesto sami vzdržujejo. Vse bi bilo v redu, da se ni zataknilo pri tlaki. Prišlo je do nesporazumov in hude krvi med vaščani. Na kraju pa so ugotovili, da je usoda v njihovih rokah, in če je ne bodo sami vzdrževali, bo ob-
sojena uničenju. Zaradi klancev je treba cesto redno vzdrževati. Lansko leto jim je KS Suš je dodelila 1.000 din, kar jim bo nedvomno prišlo prav. Na koncu koncev je prišlo do sporazuma, da bodo takoj naslednji dan začeli cesto urejevati.
Kritizirali so tudi sosednje vaščane iz Žlebiča oz. režijski odbor za gradnjo vodovoda, ker nameravajo tu urediti zajetje vode za napajanje vodovoda v žlebiču. 21ebičani pa so delo opravili samo na pol, tako da so vaščani Gorenjih Lazov, ki so imeli tam, kjer naj bi bilo zajetje vode za žlebiški vodovod, napajališče za živino, ostali skoro na suhem.
Vaščani so načeli tudi druge stvari, ki jih bole. Vsak, kdor pride med te ljudi, pa bo lahko kmalu ugotovil, da živijo tu pridni in pošteni ljudje, vneti za napredek in iznajdljivi za zaslužek. Da je res tako, se lahko prepričate: večina hiš je lepo urejenih in opremljenih s kmetijskimi
Kratke iz Dolenje vasi
— Pevski zbor Lončar je prejšnjo nedeljo uspešno nastopil v Grčaricah v prepolnem kulturnem domu. Poslušalci so bili s koncertom domačih in umetnih pesmi izredno zadovoljni in so dejali, naj se pevci še kdaj oglasijo. To nedeljo pa so pevci nastopili doma, v osnovni šoli v Dolenji vasi. Ker ni primerne dvorane, so zapeli kar na hodniku in ugotovili, da je izredno akustičen in primeren za pevske nastope.
— Na vseh sestankih Dolenjeva-ščani poudarjajo željo po dvorani, kjer bi se lahko shajali, zaigrali kako igro itd. Temelji pri novi šoli čakajo že nad deset let. Pozimi so se na referendumu za samoprispevek v precejšnji meri odločali »za« tudi zaradi domače dvo-rane, telovadnice in pomožnih učilnic za šolo. na občini pa so obljubili, da bodo verjetno kmalu pričeli uresničevati njihovo željo.
Kaže, da bo drugače, saj bodo po stari praksi vsi drugi kraji važnejši. Dolenjci pa bodo smeli plačevati samoprispevek. 2elijo vsaj odločno in jasno zagotovilo za svojo dvorano: bo ali ne bo?
— Tudi na dolenjevaškem področju je gradbena dejavnost letos precej živahna. Začeli so graditi nekaj novih hiš, sredi vasi zasebnik preureja veliko staro hišo v gostilno. pa tudi v Prigorici naglo raste velika stavba, v kateri bo menda gostišče. Vse kaže, da bo tudi za to področje čim prej potreben urbanistični načrt, saj je nekaj zel6v lepih območij za stanovanjsko gradnjo.
— Mesa dovolj, od teletine do piščancev, — ponosno zatrjuje mesar France Češarek in si zadovoljno mane roke. V Dolenji vasi vsak teden pospravijo precej mesa, kar za štiri do pet tisoč dinarjev, lahko bi ga pa še več, če bi ga v mesnici imeli.
pa zasilno telovadnico, šolo obiskuje 42 učencev.
Občani so na sestanku poudarili, da želijo novo šolo, vendar za njeno gradnjo ne morejo sprejeti nobenih novih obveznosti. Zdaj namreč že plačujejo skupaj z ostalimi ribniški občani samoprispevek za gradnjo šol, ki so ga volivci izglasovali z referendumom. Zato bodo pristojni organi občinske skupščine preučili, če se bo dalo v okviru zbranega samoprispevka ugoditi zahtevam Sle-mencev po novi šoli.
Slemenci žele novo šolo predvsem zato, da bi sedanja šolska razreda in morda še kakšen prostor v tej stavbi preuredili za turistične namene — predvsem v tujske sobe in pisarno turističnega društva.
Predstavnik občinske sku-ščine je Slemenoe obvestil, da bo v kratkem sklican razgovor o turističnem razvoju občine ih posameznih obmo čij. Šele ta razgovor bo dal osnovo za izdelavo turističnega programa posameznih območij, med drugim tudi za Slemena.
Seveda pa so za razvoj turizma na Slemenih potrebne dobre ceste, pa tudi vasi bi morah urejati tako, da bi bi-
le privlačne za turiste in da bi jih bile sposobne sprejemati.
Ko bo program turističnega razvoja sprejet, pa namerava občinska skupščina poiskati najugodnejše ponudnike, ki bi bili pripravljeni vlagati za razvoj turizma v občini in seveda tudi na območju Slemen.
Govorice o »Cenetu«
V	Ribnici se širijo govorice, da gostinski lokal »Cene«, ki je bil do nedavnega obrat Daj-dama, ni prešel povsem pravično v zasebno gostišče, da so k temu pripomogli nekateri občinski uslužbenci in podobno. Na občinski skupščini pa so nam povedali, da je bilo zasebno gostišče odprto povsem zakonito, da ima lastnik potrebne kvalifikacije, da je lokal njegov in da inšpektorji, ki so lokal pred otvoritvijo psegledali, niso ugotovila nobenih zadržkov, zaradi katerih ga ne bi smel lastnik odpreti. Res pa pa je, da Daj-dam zahteva odškodnino za investicije, ki so bile vložene v ta lokal, ko je bil še v družbenem upravljanju. Prav pri tej odškodnini pa so nastali nekateri zapletljaji predvsem zato, ker se strani še nista sporazumeli o roku vračila.
INLES spremenil firmo in znak
Iz kombinata lesne industrije se je preimenoval v industrijo stavbnega pohištva
jem preudarku; upoštevala je mnenja strokovnjakov s področja reklame in likovnega oblikovanja, kot sta Reklam servis in šola za oblikovanje.
Ribnica pred sezono
V Ribnici bi morali v kratkem, ali vsaj do oktobra, ko bo v Kočevju proslava 25-letnice Kočevskega zbora, še marsikaj urediti. Že v turistični sezoni, pa tudi v dneh proslave v Kočevju bo skozi Ribnico precejšen priomet. Predvsem bi morali urediti pločnik in ograjo od Knolove hiše do Ribnice, okolico doma družbenih organizacij, ozadje zadružnega doma in Stanovanjsko komunalnega podjetja ter morda še kaj. Seveda bi tudi prostor bodočega parka kulturnikov moral dobiti malo lepši videz, će v njem že ni kipov zaslužnih ribniških kulturnikov, še ni potrebno, da bi bil prostor nekulture.
Ribniški upokojenci so obiskali Kumrovec
Letošnji 76. rojstni dan maršala Tita so praznovali ribniški upokojenci posebno lepo: v soboto, 25. maja, so obiskali Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita.
V Kumrovcu se je za Titov rojstni dan zbralo mnogo ljudi, zlasti mladine, ki je prišla iz najrazličnejših krajev Jugoslavije. Obiskovalci so si ogledali Titovo rojstno hišo in kraje, kjer je obisko val šolo in kjer je odraščal v delavca in revolucionarja. Vsi so se iz Kumrovca poslavljali z eno samo željo; da bi tovariš Tito še dolgo ostal med nami.
V. P.
Trgovino bi prenovili, če bo njihova
Ribniško trgovsko podjetje »Jelka« ima eno izmed trgovin tudi na Travi (občina Kočevje). Prostore te prodajalne bi bilo treba obnoviti, pa tudi opremo v njej. »Jelka« je to pripravljena napraviti, vendar le pod pogojem, da bi bili prostori, v katerih je trgovina, njeni. Prav zdaj potekajo pogovori z občinsko skupščino Kočevje, da bi »Jelka« stavbo kupila ali pa jo dobila brezplačno.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica (cena v Ndin za kg) krompir	0,89 in	2,35	4,00
sveže zelje	2,00	2,20
fižol v zrnju 4,40 do.5,45	4,00
fižol stročji	7,25	7,00
čebula	3,15	3,00
česen	10,70	12,00
solata	2,20	3,00
paradižnik	11,50	—
korenje	8,40	7,00
peteršilj	8,20	—
grah	3,40 in	4,00	5,00
špinača	—	3,00
kumare	5,30	5,50
češnje	2,90	4,00
jabolka	4,50	5,00
hruške	5,75	—
pomaranče	4,90	5,00
limone	5,00	—
banane	6,20	5,10
in 6,80
ribe	8,55	—
jajca	0,34 in	0,45	0,55
fcena za kos)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
stroji, imajo pa tudi gospodinjske stroje. Lansko leto so dobili tudi elektriko.
Pisateljici Malenškoma in Jakopinova med ribniškimi pionirji
Pionirji v ribniški občini so dan mladosti lepo proslavili. V soboto dopoldne so se zbrali v letnem gledališču v gradu, ki že lep čas ni videl toliko prešerne mladosti. Zvrstilo se je lepo število recitacij in dramatizacij mladinskih literarnih del, s krajšim programom pa je sodeloval tudi harmonikarski orkester glasbene šole. Pedagoška svetovalka Petra Dobrila je ribniškim osemletkarjem razdelila letošnje bralne značke in vsem tekmovalcem toplo čestitala. Letos je tekmovalo 160 šolarjev za cicibanovo oziroma Levstikovo bralno značko, kar pomeni lepo število prebranih knjig.
Na pcrslavi sta sodelovali tudi pisateljici Mimi Malen-škova in Gitica Jakopinova, ki sta šolarjem prebrali nekaj svojih del. Na koncu so pionirje sprejeli v mladinsko organizacijo.
Testiranje rezervnih oficirjev
Preteklo nedeljo je bilo v vseh treh krajevnih organizacijah združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, v Ribnici Sodražici in Loškem potoku, testiranje rezervnih oficirjev. Namen testiranja je preizkustiti vojaško znanje rezervnega starešinskega kadra. Testiranja se je udeležilo lepo število rezervnih oficirjev, ki so pokazali razmeroma solidno znanje iz vojaških veščin. Testiranje je bilo obenem zaključek izobraževanja rezervnega starešinskega kadra v tej sezoni. -r
INLES — kombinat lesne industrije v Ribnici je spremenil svoj naziv v: INLES — industrija stavbnega pohištva. Firmo so spremenili zato, ker stara ni bila več primerna. že nekaj let namreč proizvajajo v glavnem le stavbno pohištvo. 80 odstotkov njihove proizvodnje so okna, vrata, polkna in žagan les.
Hkrati so spremenili tudi zaščitni znak podjetja, ki bolj poudarja pojem njihove glavne dejavnosti, je bolj preprost in primeren za svetlobno reklamo.
Za izdelavo tega znaka so razpisali javni natečaj. Predloge za novi znak je poslalo nad 80 avtorjev, zato je bila izbira najboljšega zelo težka.
Prav zato komisija delavskega sveta ni izbrala najboljšega znaka samo po svo-
Oglašajte v DL!
■ ■ ■ H/K-lrA Ki V UUOLJil-
NA je pred kratkim snemala izvajanje učencev glasbene šole v Ribnici. Snemanje je lepo uspelo.
■ ■ ■ PROSTOR ZA RESTAVRACIJO v Ribnici Je bil lani urejen za parkiranje avtomobilov. Ob njegovem robu pa je nastalo skladišče za smeti, ki so v »okras« Ribnice.
■ ■ ■ ZNOTRAJ RIBNIŠKEGA GRADU bo urejen park kulture. V njem bodo stali kipi zaslužnih slovenskih mož. Kipi so bili že zdavnaj izdelani, pa tudi jame za postavitev so že izkopane. Baje manjkajo samo še načrti za postavitev. Prav bi bilo, da bi kipe v kratkem postavili, saj izletniki že obiskujejo grad.
■ ■ ■ PLOČNIK PRED STAVBO NARODNE BANKE je postal za pešce zelo nevaren: na delih, kjer je pločnik pokrit s steklom (spodaj so odprtine), manjka več steklenih pokrovov, tako, da si človek lahko v luknjah zlomi nogo.
■ ■ ■ V BIVŠI PETRIČEVI HIS1 v Gorenji vasi namerava za. sebnik odpreti gostinski lokal. Stavbo je delno preuredil. Tako bo Gorenja vas, ki je v neposredni bližini Ribnice dobila nov gostinski lokal.
■ ■ ■ PRED STAVBO OBf ČINSKE SKUPŠČINE v Ribnici je lepo urejen cvetličnjak. To pa nekaterim ni všeč. Nekajkrat se je že primerilo da je bil cvetličnjak prevrnjen.
REŠETO
17 sindikatov je sodelovalo
Pred kratkim so bile v Črnomlju zaključene V. delavske športne igre, ki jih je organiziral občinski sindikalni svet. V letošnjih tekmovanjih je sodelovalo 17 sindikalnih podružnic s 104 ekipami in 420 člani, tekmovali pa so v 7 panogah. Naj bolj-množična udeležba je bila pri kegljanju in streljanju, kjer je sodelovalo kar 64 ekip.
Prehodne pokale so kot zmagovalci prejele naslednje ekipe: rudnik Kanižarica je bil najboljši pri kegljanju moških, osnovna šola Črnomelj v kegljanju pri ženskah, rudnik Kanižarica v šahovskem tekmovanju za moške, Iskra iz Semiča v šahovskem tekmovanju za ženske, BELT v malem nogometu, uprava občinske skupščine v odbojki za moške, Elektro v streljanju za ženske, Iskra (Semič) v kolesarjenju in smučanju. Pokal za množičnost je dobila Iskra iz Semiča, ki je nastopala s 64 ekipami.
9 mladih pred sprejemom v ZK
Konec maja je občinski komite ZKS v Črnomlju povabil na razgovor 9 mladih lj-udi ki bodo v kratkem sprejeti v Zvezo komunistov. Seznanili so jih z nalogami in dolžnostmi ZK, pogovarjali pa so se tudi o gospodarskih zadevah domače občine in o mednarodnih odnosih.
Razgovor je bil organiziran v sklopu širše aikcije kadrovske komisije, ki evidentira za sprejem v ZK mlade ljudi po vseh krajevnih organizacijah in aktivih. Tudi z vsemi drugimi mladir.u ljudmi bodo pred sprejemom v ZK organizirali na komiteju posebne razgovore.
Ni odprl pravih vrat
V	noči od 28. na 29. maj se je v Črnomlju zgodila nesreča. Delavec podjetja — AGROMEL iz Ljubljane, 30-letni Josip Ivančič, se je ponoči vinjen vrnil v zasilno stanovanje v kmetijskem silosu kmetijske zadruge. Misleč, da je odprl vrata spalnice je odprl vrata dvigala in padel kakih 8 metrov v globino. Da so ga lahko rešili, so morali delavci nasilno odpreti vrata. Ponesrečenec pa je imel srečo v nesreči, saj je ostal ne samo živ, temveč brez zunanjih telesnih poškodb. Ker pa ga je bolela hrbtenica, so ga posla-
li	v novomeško bolnišnico.
ČE BO BELT ZAMUDIL VLAK, GA BODO DRUGI PREHITELI
Modernizacija proizvodnje — pogoj iz tujine
Za uresničitev svojih načrtov za modernizacijo proizvodnje bi BELT potreboval takoj 5 milijonov dinarjev kreditov - Če jih ne dobi...
Letos bo proizvodnja strojne tovarne in železolivame BELT v Črnomlju vredna 30 milijonov din, izvoz pa se bo gibal med 500 tisoč in 600 tisoč dolarji, medtem ko je bil lani nekoliko večji. Manjši izvoz je posledica delno odpovedanih pogodb z Vzhodno Nemčijo. Kupci so nekaj naročil odpovedali zato, ker imajo v DDR že sami dovolj veliko proizvodnjo ulitkov iz sive litine.
V	nasprotju s tem pa se bo v letu 1968 izvoz na zahodno tržišče povečal od lanskih
27.000	dolarjev na 200.000 dolarjev. Glede na veliko konkurenco na zahodu in zelo nizke cene pa BELT ne more uspeti, če ne bo preuredil livarne iin mehanskega obrata ter z nižjimi proizvodnimi stroški nudil blaga po takih cenah, kakršne nudijo
v	razvitejših državah.
Že lani je tovarna začela graditi novo proizvodno ha-
lo	(2600 m!) za mehanski obrat, kjer bo mogoče organizirati sodobnejši in cenejši delovni postopek. Prav tako imajo v načrtu nabavo nove opreme in spremembo tehnološkega postopka v livarni. S pridobitvijo prostorov bivše tovarne LIČ je BELT že marca letos uredil zasilno mehanizacijo in začel s pro-
izvodnjo tudi v tem obratu. Mimo tega nameravajo začeti s povsem novim delovnim postopkom z litjem sive litine v kokile. Licenco za ta postopek so kupili v DDR, naročeni so tudi že stroji, tako upajo, da bo že avgusta letos livarna opremljena.
Kar so v Beltu doslej investirali v modernizacijo, so iz svojih skladov (okoli 200 starih milijonov), nujno pa bi morali dobiti bančne kredite za dokončanje del. Za dograditev proizvodne hale in komunikacij potrebujejo
2.500.000 din, za rekonstrukcijo livarne pa nadaljnjih
1.400.000 din.
Za kredite se beltovci že potegujejo in opozarjajo, da je bodočnost tega največjega podjetja v občini povsem odvisna od razumevanja bank. Na domačem trgu je proizvajalcev sive litine že preveč, zato je nujna usmerite v izvoz, tam pa so pogoj za uspeh nizke cene, ki jih je moč doseči le s sodobno proizvodnjo.
Zanimivo je, da ima BELT pismeno ponudbo za dobavo
5.000 ton ulitkov na leto na konvertibilno področje, toda kupec v tujini stavlja izrecen pogoj — modernizacijo proizvodnje.
Uresničitev načrtov glede povečanja proizvodnje ter števila zaposlenih je torej odvisna samo od tega, če bo-
do pravočasno dobili kredite.
V	nasprotnem primeru najugodnejše ponudbe v zgodovini BELTA ne bodo mogli podpisati, tuji kupec pa bo medtem našel drugega proizvajalca. Kaj bo potem z Beltom?
V vrstah strelcev 350 ljudi
Poživiti delo v 6 zunanjih družinah in organizirati medobčinsko tekmovanje s Kranjem
Občinska strelska zveza v Črnomlju vključuje 5 strelskih družin, medtem ko jih je še pred nekaj leti delova-
lo	11. Prav o tem je tekla beseda na nedavni seji odbora, kjer so sklenili oživiti delo v tistih strelskih družinah na deželi, kjer zadnja leta ni bilo dejavnosti.
V	vrstah strelcev je v črnomaljski občini okoli 350 občanov, od teh pa jih je 160 delavnih vse leto. Redno vadijo v zaprtem prostoru v streljanju z zračno puško, za vaje z vojaško in malokalibrsko puško pa imajo na voljo strelišče blizu mesta.
Odbor občinske strelske zveze pod predsedstvom Ma-
tije Držaja je zelo prizadeven, največ pa imajo preglavic s finančnimi vprašanji, črnomaljski strelci se lahko le dvakrat na leto udeležujejo večjih tekmovanj, ker za večkratna ekipna potovanja nimajo denarja.
Lani so na republiškem prvenstvu pri posameznikih dosegli prav lepo uvrstitev, saj so bili med 156 tekmovalci na 42. mestu. Na seji pa so razpravljali tudi o pripravah na medobčinsko strelsko tekmovanje, ki ga bodo Črnomaljci organizirali 2. junija. Domačini se bodo tokrat pomerili v streljanju z zračno puško s Kranjčani.
AVTOOBNOVA obdarila Zapudje
Mladina iz Mariborskega podjetja AVTOOBNOVA je
1.	in 2. junija obiskala Belo krajino ter v imenu podjetja obdarila vas Zapudje pri Dra-gatušu. Za vas je bil to velik dogodek, saj so prejeli darila prav vsi vaščani, od najmlajšega do na.j<starejšega. Razen tega so vaščanom izročili tudi televizor.
Podjetje AVTOOBNOVA je že prejšnja le'ta že precej pomagalo Dragatuški šoli, nad katero je prevzelo patronat. Letos pa so se odločili obdarovati Zapudje. To je bila v času NOB ena prvih vasi, v kateri so Italijani zače-
li	streljati domačine in obenem vas požgali.
Vaščani Za^udja se Mariborčanom iz srca zahvaljujejo, posebno pa direktorju podjetja Avtoobnova tov. žu-kalju, ki se je v kolektivu zavzel za pomoč v Beli krajini.
Akcija za asfaltiranje
Dragatuški komunisti so pred kratkim razpravljali o razvoju kraja in o akciji za asfaltiranje vasi. Pri obravnavanju organizacijskih zar dev so kritično ocenili delo posameznikov ter zaradi nedelavnosti 4 člane, 3 pa kaznovali. Na istem sestanku so predlagali tudi 6 mladih ljudi za sprejem v Zvezo komunistov.
Letna skupščina ZZB v 15 minutah končana!
Ker v Črnomlju doslej niso mogli zagotoviti dovolj sredstev za reševanje borčevskih zadev, so letno skupščino za 14 dni preložili
Za petek, 28. maja, je bila v Črnomlju sklicalna letna skupščina Združenja zveze borcev. Ker pa občinski odbor dotlej ni mogel zagotoviti sredstev za reševanje borčevskih zadev v letu 1968, so skupščino v 15 minutah zaključili in jo preložili za kakih 14 dni.
Občinski proračun, ki bo te dni sprejet, predvideva za te namene samo 240.000 din, potrebovali pa bi vsaj 430 novih tisočakov. Črnomaljci manjkajoča sredstva zahtevajo iz dopolnilnih sredstev republike. Svojo zahtevo utemeljujejo z dejstvom, da ži-
vi	v občini 4.885 članov ZZB in da je med njami mnogo takih, ki bi družbeno pomoč
v obliki priznavalnine potrebovali, da je zaradi pičlih finančnih sredstev ne morejo odobriti. Povprečna priznavalnina je lani znašala samo 89 din, kar je mnogo manj, kot v sosednjih občinah. Prav zaradi tega je med borci vedno več nezadovoljstva.
Priznavalnine je v letu 1968 nujno povišali srvaj na povprečnih 120 din in s tem vsaj delno uskladiti standard bivših borcev v Beli krajini.
V soboto zvečer in v nedeljo ves dan so imeli kramarji na več stojnicah ob jurje-valnem prostoru precej prometa. Zanimivo pa je, da njim ves čas ni zmanjkalo blaga, kot ga je podjetjem, ki so jedačo in pijačo prodajala na stojnicah.
(Foto: R. Bačer)
Velika izbira ženskih, moških in otroških oblek v I. nadstropju. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo
Oefetekstil« ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
Beležke iz revijskega dnevnika
Prva občinska kulturna revija v Črnomlju je uspela - Razpisani natečaj za Župančičevo nagrado je prinesel najbolj razgibano kulturno sezono v povojnem obdobju - Na predstavah 10.000 občanov
■ 24 KANDIDATOV obiskuje avto-moto tečaj, ki ga je 15. maja organiziralo v Črnomlju domače AMD. Tečajniki, med katerimi je tudi 7 žensk, bodo svoje znanje pokazali pred izpitno komisijo v prvi polovici junija, će bodo redno hodili k teoretičnemu pouku in praktičnim vožnjam, računajo pri izpitih na običajni 60-odstotni uspeh.
■ DA BI ČRNOMALJSKI TRG
oskrbeli s svežimi ribami, se je domače ribiško društvo odločilo zgraditi akvarij pri Flekovem mlinu. Ribiči so doslej opravili po 8 prostovoljnih delovnih ur. Napravili so že stopnišče in zabetonirali stene. Računajo, da bo ak-
varij narejen do srede junija.
■ KRAJEVNA SKUPNOST je pred kratkim postavila med bloki pod samopostrežno trgovino gugalnico in plezalnico za otroke. Za razvedrilo otrok je lepo poskrbljeno, toda če bodo naprave, namenjene otrokom, uporabljali tudi starejši, bo gugalnica kmalu polomljena.
■ V NEDELJO DOPOLDNE, ko je dež preprečil jurjevanje ob napovedanem času, so se ljudje razbežali po gostilnah. Organizatorji pa so ugotovili, da so med dežjem izginili tudi nekateri prodajalci vstopnic. Tako so pri sporedu v nedeljo popoldne mnogi prišli na prireditveni prostor zastonj!
Prireditve, ki so se od 19. do 25. maja zvrstile v Črnomlju na občinski kulturni reviji, so zadovoljile starejše, mladino in občane raznih poklicev.'Skoro na vseh predstavah je bila velika dvorana prosvetnega doma polna, občinstvo pa je v splošnem pričakovalo manj, kot so jim nastopajoči nudili, zato je bilo presenečenje ugodno.
% V ponedeljek, 20. maja, so po otvoritvi nastopili Semičani, ki so v režiji Lojzeta Kočevarja uprizorili Jurčičevega Desetega brata. Igra je uspela, posebno pa so izstopali igralci glavnih vlog. Edina pripomba gledalcev je bila, da je predstava predolga, vendar gre to na pisateljev račun.
% V torek, 21. maja popoldne, so učenci osnovne šole Dragatuš pod vodstvom Mare Brodariš in ob spremljavi tamburaškega zbora Evgena Cestnika nastopili s prireditvijo »Bela krajina v pesmi, plesu in običajih«. Z lepo sceno, originalnostjo in pristno belokranjsko melodi-
jo so nastopajoči doživeli uspeh, ki ne bi smel ostati v okviru občinskih meja.
Istega dne zvečer pa je igralska družina s Prelo-ke v režiji Marice Starešinič prikazala komedijo M. Hennequina »Moje dete«. Odlično znanje vlog in nekatere igralske finese so bile odlika vse skupine, vsekakor pa se je poznal vpliv rojaka, tržaškega igralca Staneta Starešiniča, ki je pomagal z nasveti.
0	V sredo, 22. maja popoldne, so učenci osnovne šole iz Semiča pod vodstvom prof. Anice Snojeve zaigrali pravljično igro Jakoba špicar-ja »Pogumni Tonček«. Prireditev« je navdušila zlasti mlade gledalce, najbolje pa se je na odru izkazal Tonček.
V	sredo zvečer je številne gledalce pritegnil nastop domačih gimnazijcev, ki so v belokranjskih nošah in bogati dekoraciji pod vodstvom Silva Mihelčiča igrali in prepevali. Kot humorist je predstavo popestril Toni Gašperič iz Metlike. Drugi del programa je
obsegal umetne pesmi, vendar je bila celotna prireditev zabavnega značaja in je v celoti uspela.
O	V četrtek, 23. maja, so igralci iz Vranovič uprizori-
li	komedijo Franca Streicher-ja »Otrok iz zadrege«. Skupina je imela smolo, ker je eden od igralcev zbolel in so ga morali zadnji hip nadomestiti. V splošnem so bile moške vloge bolje zasedene, kljub temu pa so nastopajoči Izvabili pri občinstvu prisrčen smeh.
0	V petek, 24. maja, so popoldne spet nastopili Semičani. Tokrat je igralska družina iz tovarne Iskra nastopila z Lipahovim »Glavnim dobitkom« Predstavo je režiral Milan Pirš. V komediji je nastopala samo mladina, ki je večinoma prvič nastopala, vendar so bili mladi vlogam kos.
Petkov večer je bil namenjen pevskim zborom in instrumentalnim ansamblom. Nastopili so: mladinski pevski zbor osnovne šole Črnomelj, gimnazijski pevski zbor,
moški vokalni oktet iz Semiča in harmonikarski kvartet nižje glasbene šole iz Črnomlja — vsi pod vodstvom Franca Zupančiča. Razen teh so nastopili še: instrumentalni kvartet » Fantje treh krajev«, ki jih vodi Toni Di-mitrovič; beat ansambel Pus-syke pod vodstvom Marjana Vitkoviča, izven konkurence pa še ansambel garnizona s pevko Sonjo Vidovič. Glasbeni večer je navdušil, poslušalcev pa je bilo toliko, da jim je moralo več kot 100 stoje poslušttl.
9	V soboto, 25. maja, je na zaključku revije nastopila igralska družina iz Črnomlja, ki je v režiji sodnika Janeza Kramariča uprizorila Gogoljevega »Revizorja«. Kljub temu pa delo ni posebno blizu našemil človeku, so gledalci z zanimanjem spremlja-
li	dogajanja na odru in se večkrat od srca nasmejali Gogoljevim duhovitostim, ki so prišle do izraza v dobri igri.
Komisija, ki je prisostvovala vsem predstavam in jih ocenjevala, bo v kratkem sporočila vrstni red tekmovalcev. Vsaka od nastopajočih skupin bo prejela denarno nagrado glede na končno uvrstitev, nagrade in priznanja vsem sodelujočim pa bodo razdeljene na občnem zboru Zveze kulturno-prosvetnih organizacij sredi junija.
KAMILO WEISS
NOVICE dfn
komam
S SOBOTNE SKUPŠČINE ZZB NOV V METLIKI
Tradicije NOB posredujmo mladini
Najbolj delavna je bila komisija, ki ji je bila poverjena skrb za borce — Priprave na 25. obletnico ustanovitve XV. brigade — Krepiti tovarištvo in prijateljstvo ter več delati z mladimi ljudmi
1. junija je bila v metliški kinodvorani letna skupščina Združenja borcev NOB. Poleg delegatov so bili navzoči tudi sekretar glavnega odbora ZZB NOV Stane Bizjak, poslanca dr. Albin Pečaver in Ivan-žele ter predstavniki občinske skupščine in vseh družbeno političnih organizacij.
Obširno poročilo predsednika Franca Jakljeviča je govorilo o delovanju komisij pri občinskem odboru ZZB in terenskih odborov. Najbolj delavna je bila v minulem obdobju komisija, ki ji je poverjena skrb za borce.
V	letu 1968 je bilo priznano borcem 165 priznavalnin, 73 borcev je dobilo zdravstveno zaščito, odobrenih pa je bilo tudi 19 pokojnin. Pri vsem tem je ostalo nerešenih 80 novih prošenj za pomoč borcem, razen tega je ostalo brez zaposlitve še okoli 160 borcev. Ti se sprva niso zaposlili, največ zaradi bolezni, kasneje pa ni bilo možnosti za zaposlitve na primernem delovnem mestu.
Zelo dobro se je pri delu izkazala tudi komisija za internirance in zapornike, ki j« med drugim organizirala tudi razstavo o grozodejstvih v taborišču Mauthausen.
V preteklem letu je bil ustanovljen odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije. Pri zbiranju sredstev s pomočjo krajevnih odborov ZZB NOB je dosegel lepe uspehe.
V razpravi je sodeloval tudi predstavnik XV. udarne brigade Vinko Kepič ter v imenu pripravljalnega odbo-
ra za proslavo ob 25. obletnici ustanovitve govoril o potrebnih pripravah na slavje, ki bo 1. septembra v Metliki. Pripravljalni odbor pod vodstvom prvega komandanta XV. udarne brigade Toneta Zgonca-Vas je je za to priložnost že pripravil obširen program.
Tako v uvodnem poročilu kot v razpravi je bila večkrat poudarjena pomembnost spomeniške in zgodovinske dejavnosti. Postavljeni so bili spomeniki na Radoviči in v Bušinji vasi, razen tega so lepo uredili nekaj grobišč, pri čemer so precej pomaga-
li	tudi prebivalci vasi. O NOB je bilo organiziranih več predavanj po šolah, pripravljajo pa tudi izid knjig o zgodovini XV. brigade, o padlih borcih in žrtvah vojne ter knjigo o zgodovini belokranjskega bataljona.
Na skupščini je posebno prišla do izraza zavest, da je treba med mladimi ohranjati tradicije NOB in jim posredovati vrline borcev, kot so tovarištvo, prijateljstvo, humanost in požrtvovalnost. Ob tem pa je treba z mladimi ljudmi v prihodnje več delati.
Ker je v metliški občini četrtina vsega prebivalstva včla-
njena v ZZB, bi se morala njihova dejavnost bolj čutiti, kajti dragocene izkušnje borcev so danes v vseh organizacijah in v javnem življenju še močno potrebne. Zato za bivše borce ni in ne more biti počitka.
Na skupščini so govorili še
o	novem republiškem zakonu, o večjem dodatku za borce in o novem pokojninskem zakonu. Stari odbor je na skupščini dobil razrešnico, nato pa so izvolili nov odbor in delegate za republiško skupščino ZZB NOV.
REGINA FIR
29. in 30. maja je bila v Metliki krvodajalska akcija. Prvi dan, ko je bil narejen naš posnetek, je delo transfuzijske ekipe iz Ljubljane v Domu Partizana nemoteno potekalo, tako da ni bilo dosti čakanja.
LETOŠNJE LETO ENO NAJTEŽJIH
Proračun sprejemljiv le v hudi sili
Prvi predlog občinskega proračuna zavrnjen, drugi pa sprejet - Ker ni moč zagotoviti druge rezerve, 5 odst. blokada sredstev
Letošnji občinski proračun so v Metliki sprejeli šele 24. maja, ker prej nabilo znano, koliko bo občina dobila dopolnilnih republiških sredstev za šolstvo in borčevske zadeve. Z dotacijo temeljni izobraževalni skupnosti v Metliki v višini 1,650.000 din in
240.000	din iz Sklada za družbeno pomoč borcem pa so za silo le spravila v sklad dohodke in izdatke letošnjega proračuna. Vendar so poudarili, da bo letošnje proračunsko leto eno najtežjih in da bodlo prikrajšani prav vsi porabniki proračuna.
V Gradcu se protivijo prodaji
Na več ur dolgem sestanku so pred kratkim razpravljali o prodaji stavbe, ki sodi h gradu
Ko so v Gradcu zvedeli, da namerava Komunalno podjetje v Metliki prodati dvoriščno stavbo v gradu, je bila vsa vas razburjena. Vaške organizacije so takoj sklicale sestanek, na katerega so povabili tudi predstavnike ob-
činske skupščine, pogovor pa se je zavlekel več ur.
Gradčani so zahtevali, naj stavbo prepustijo krajevni skupnosti In da morajo grajska poslopja ostati skupaj za turistične namene. Navzoči predstavniki občine pa so po-
Spor zaradi peskokopa
Čigav bo peskokop v Bereči vasi? Krajevna skupnost in komunalno podjetje bi ga rada
Peskokop v Bereči vasi pri Suhorju je last splošnega ljudskega premoženja. Odpr-
lo	ga je metliško komunalno podjetje in tudi uredilo dovozno pot, nato pa so se za peskokop začeli zanimati vaščani.
Ker je komunalno podjetje hotelo peskokop odkupiti, odbornik s področja Suhorja pa je bil proti, je prišlo
Jože Došen novi sodnik za prekrške
Občanska skupščina v Metki je na zadnji seji imenovala za novega sodnika za prekrške Jožeta Došna, ki je bil doslej zaposlen kot se-pretaff občinske konference SZDL v Metliki.
Predsednik občine Peter VuJčač se je na seji zahvalil za dolgoletno delo dosedanjemu sodniku za prekrške Slavu Orliču, ki je sam prosil za razrešitev in drugo delovno mesto v dbčinski upravi.
do sestanka. Udeležili so se ga predstavniki krajevne skupnosti, komunalnega podjetja in občinske skupščine. Z vaščani so se razšli z dogovorom, da bo komunalno podjetje peskokop kupilo, občina pa bi izkupiček od zemlje vrnila vaščanom za popravilo vaške kleti. Razen tega je komunalno podjetje obljubilo dajati pesek za vaška pota.
Naknadno pa so si v Bereči vasi premislili. Krajevna skupnost je poslala občinski skupščini ostro pismo, v katerem zahteva peskokop zase, komunalno podjetje pa naj bi plačevalo doškodnino za odvoženi gramoz. Tako na zadnji občinski seji spet niso mogli sklepati o prodaji peskokopa.
Spričo tolikih težav, na katere so naleteli komunalci, bodo po izjavi direktorja podjetja raje iskali drug peskokop. Vprašanje pa je, koliko bi v tem primeru zahtevali odškodnine za že investirana sredstva v Bereči vasi.
jasnili, da ne bi bilo pametno pri zahtevi vztrajati, ker bi morala krajevna skupnost v primeru prenosa lastništva grad vzdrževati. Izračunali so, da bi krajevna skupnost v najboljšem primeru dobila za najemnino okoli 10.000 din letno, kar pa je mnogo premalo za nujna dela na razpadajočem gradu.
Povedali so tudi, da nameravajo stavbo odprodati samo zaito, da bi z izkupičkom lahko rešili grad nadaljnjega propadanja. Do sporazuma na sestanku ni prišlo, pač pa bodo Gradčani o tem ponovno razmislili.
Izkazalo pa se je, da so bili vaščani nejevoljni zato, ker je v kraju propadlo že več dejavnosti družbenega sektorja in ker tudi gradnja vodovoda ne napreduje tako, kot jim je bilo obljubljeno. Vse to je pripomoglo, da so ob vesti še o prodaji dela gradu, poskočili. Verjetno pa ne bi bilo toliko hude krvi, če bi se z njimi posvetovali, preden so začeli iskati kupca.
Umrla je plemenita žena
Po krajši m hudi bolezni je umrla v Metliki v 81. letu starosti Angela Bračika, vdova po nekdanjem posestniku in gostilničarju. Bila je dobra in plemenita žena, ki je imela odprto srce in roke za vsakega, ki je bil pomoči potreben. V NOB je sodelovala vsa družina, v brigadah pa so se borili sinovi Janko, Milan in Zvonko.
Blago m plemenito ženo je na zadnji poti pospremilo veliko število Metličanov in ljudi iz bližnje in daljne okolice mesta. Vsi jo bodo še dolgo ohranili v najlepšem spominu.	R.	F.
Iz proračuna, ki bo imel letos 2,621.764 din dohodkov in prav toliko izdatkov, bo šlo za šolstvo 358.000 din, temeljna izobraževalna skupnost pa bo morala z 2,010.000 dinarji prevzeti vsa izplačila za potrebe vzgoje in izobraževanja, vključno plačevanje anuitet od posojil.
Osnovne šole bodo letos dobile okoli 12.000 din več kot lani, vseeno pa se osebni dohodki prosvetnih delavcev ne bodo spremenili. Povišanje sredstev gre na račun večjih družbenih dajatev, novih oddelkov po šolah in po-draženih prevozov otrok. S
130.000	dinarji, kolikor jih je na voljo za investicije, bodo uredili okolico metliške šole, usposobili dvorano v podzemeljskem gasilskem domu za telovadbo šolske mladine, popravili bodo šolo v Dra-šičih in nabavili nekaj nujno potrebnih učil
Ko so sestavljali predlog proračuna, so ugotovili, da bd potrebovali za reševanje zadev borcev NOV okoli petsto tisoč din, tretjino več, kot v resnici imajo. Toda ob upoštevanju vseh olajšav, ki so jih borci deležni pri odpisu davkov in s sredstvi, namenjenimi za stanovanjsko izgradnjo bo letos to področje družbene skrbi razmeroma na dobrem.
Komunalna dejavnost, kakor tudi krajevne skupnosti ter organizacije in društva bodo letos zelo na tesnem
Ker pa v Metliki ugotavljajo, da dohodki proračuna že v začetku leta niso tolikšni, kolikor so računali, bo verjetno prišlo do primanjkljaja v proračunu. Prav zato so odborniki hkrati s proračunom izglasovali tudi 5»/0 omejitev proračunske potrošnje, s čimer je zagotovljena Edina možna rezerva..
Vrnite, prosim, zvezke!
Zdenki Kopinič, dijakinji iz Metlike je izginila rjava karirasta potovalka, v kateri je imela zvezke z zapiski za maturo. KO se je 26. maja peljala do mov v Metliko z avtobusom, ki odhaja iz Novega mesta ob 18.30, je najbrž pomotoma vzel njeno potovalko nekdo, ki je izstopil še pred Ju-porjem. Zdenka se brez zvezkov, ki jih je imela v potovalki, ne more pripraviti na maturo. Tistega, ki je morda po pomoti vzel njeno potovalko, prosimo, naj ja jo čimprej vrne! Upošteva naj, da je Zdenki, ki ima maturo sredi junija, dragocen vsak dan! Njen naslov je: Zdenka Kopinič, Metlika, Na Požeg 7.
SPREHOD PO METLIKI
■ V SOBOTO, 25. MAJA, je V Metliki gostoval dramski ansambel »David & štrbac« iz Banjaluke z odlično igro Petra Kočiča Jazavac pred sudom. Igralci, ki so delo odigrali v domačem dialektu, so imeli dve predstavi: popoldansko za mladino in večerno za odrasle. Na žalost je bila zvečer prav slaba udeležba, čeprav bi že sami številni Zužemberčani in drugi Hrvatje, ki žive v Metliki, dvorano zlahka napolnili. Pa jim ni bilo mar lepe, blagoglasne domače besede, ki je ta večer zvenela z met-liškega odra.
■ CEZ 200 ČLANOV SINDIKALNE PODRUŽNICE tovarne BETI se je zadnjo prosto soboto v maju odpeljalo na izlet v Bohinj na Bled in v Begunje, kjer so si ogledali tamkajšnje krajevne lepote in znamenitosti. Veselo razpoloženje izletnikov je še povzdignilo lepo vreme.
■ PEVSKEMU ZBORU OSNOV-NOVNE SOLE v Metliki, ki ga a veliko prizadevnostjo vodi tov. Zora Herakovič, je tovarna BETI poklonila bele pulije, v katerih so mladi pevci prvič nastopili v maju na belokranjski reviji osnovnih šol. Ta mesec pa bo zbor, ki je pokazal lepe pevske kvalitete, nastopil še na medobčinski mladinski reviji v Novem mestu.
■ TEKMOVALCE II. MEDNA. RODNE KOLESARSKE DIRKE je 31. maja dopoldne v Metliki sprejela velika množica. Na cilj, ki je bil pred poslopjem občinske skup-
ščine, sta prva prišla dva Italijana, za njima pa Slovfenec. Tekmovalo je vsega, 105 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Zahodne Nemčije, Švice in Jugoslavije. Na žalost so imeli tekmovalci slabo vreme, saj jih je na prvi, 102 km dolgi etapi iz Zagreba do Metlike vseskozi spremljal dež.
■ TEKMOVANJA TEKSTILCEV SLOVENIJE v streljanju z zračno puško prireja lanskoletni zmagovalec Tekstilindus iz Kranja. Tega tekmovanja, ki bo 8. junija v Kranju, se bodo udeležili tudi zastopniki tovarne BETI, in sicer bodo poslali tja dve moški ekipi iz Metlike in eno žensko ekipo iz obrata v Črnomlju. Vsaka ekipa bo imela po 3 člane.
■ STRUGO METLIŠKEGA STU-DENCA SUHORJA, v katerega se stekajo skoraj vse odpadne vode v mestu, bo v juniju pričelo pokrivati Komunalno podjetje. V poletnem času namreč studenec skoraj čisto presahne, zato je nevarnost, da odpadne vode povzročijo kake epidemije.
Sindikalni posvet na Vinomeru
31.	maja je bil na Vinomeru pri Metliki področni posvet predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov Dolenjske in Posavja. Udeležba je bila zelo dobra, razprava pa razgibana in koristna. Sindikati so dali več koristnih predlogov glede de-titve dohodka v sedanjih pogojih gospodarjenja, zaposlovanja in vloge sindikata v javnem življenju. V razpravi so poudarili, da bi bilo treba na bližnjem kongresu ZSJ v Beogradu spregovoriti tudi o
300.000	Jugoslovanih, ki delajo v tujini. Kritizirali so osnutek novega statuta ZSJ, češ da je preveč načelen. Prav tako je bilo na posvetu deležno kritike gradivo za razpravo o predkongresni dejavnosti.
Udeleženci medobčinskega posveta so sprejeli sklep, da se bodo še pred kongresom delegati zbrali in se pogovorili o problematiki, ki jo nameravajo posredovati kongresu.
Oglejte si razstavo!
Verjetno je marsikateri Metličan že pozabil, da je ▼ Belokranjskem muzeju odprta razstava Grafični listi starih mojstrov. Na razstavi lahko vodite originalne lesoreze, bakroreze in jedkanke svetovno znanih mojstrov Diirerja, Rubensa, Rembrandta, Lucasa van Leydena, Tiepola in drugih. Ker je te originale možno videti te v največjih evropskih grafičnih kabinetih, vabimo vse ljubitelje umetnosti, da si ogledajo zanimivo razstavo, ki bo odprta samo še do 12. junija 1968!
Oddih v bližini medveda
Dva metliška lovca sta si pred kratkim privoščila teden dni oddiha v lovski koči na Toplem vrhu. Slavo Orlič in Manek Fuks sta se za Topli vrh odločila zato, da bi videla medveda. Več dni sta pri mrhovišču zaman čakala mrcino in že skoraj obupala, 9. maja pa se jima je na večerni preži nasmehnila sreča. Kakih 70 kg težak medved je prilomastil iz gcrada, se najprej lotil konjske lobanje, da je hreščalo daleč naokrog, potem pa si je privoščil še obilen zalogaj poginule krave, ki je bila privezana.
Metličana sta dobrih 20 minut opazovala medvedjo večerjo, potem pa je kosmatinec sit počasi odhlačal v gozd. Onadva sta se vrnila v kočo, in kot pravita, sta se še dolgo v noč pogovarjala o doživljaju. Izleta jima ni bilo žal, kdor pa hoče medveda videti, ju lahko posnemaj
POPRAVEK
Na žel^o metliške podružnice Društva upokojencev po previjamo vest, objavljeno v številki 21. našega lista. Zapisali smo, da so metliški upokojenci darovali za gradnjo doma počitka 220.000 din, gre pa za njdhonr prispevek iz sklada za gradnjo stanovanj upokojencem.
rednik
nA n
— Res smo se razvneli, — mu je pritrdil oče in segel po časniku, ki ga tisti dan še ni bil utegnil prebrati.
— Meni se vse tole, kar smo danes govorili, zdi čisto v redu in prav, — je dejal fant. — Mislim le, da smo pozabili, da se en človek z lahkoto zadržuje v dovoljenih mejah, drugi pa teže. Torej bi po mojem mnenju ne smeli uporabljati enakih meril za vse in vsakogar ...
Oče je bil spet prisiljen odložiti časnik.
— Ampak, Matjaž take razlike so, nikomur pa ne dajejo pravice, da bi s komer koli neodgovorno ravnal. Naj bo nekaj težko ali lahko, obzir do drugih je pa že treba imeti... Da se je težko držati določenih dovoljenih meja, posebno radi poudarjate mladi ljudje. Mislim, da je tudi res, da je položaj mladega človeka nekoliko težavnejši kot položaj odraslega. Mlad človek je še bolj ognjevit, predvsem pa ima manj možnosti, da bi si uredil skupen dom z enim samim človekom. Potem straši še tista znana krilatica, da je mladost za to, da jo uživamo. Nič ali vsaj' premalo pa mladi ljudje vedo, da je mogoče svoje moči, pa tudi spolne, uporabljati na različne načine. Jasno je, da je izvor spolne potrebe čisto telesen. Toda ta čisto telesna doživetja vplivajo tudi na človekovo duševnost, na njegovo čustvovanje, njegovo pojmovanje dobrega in slabega, lepega in grdega. Del svojih moči, tudi spolnih lahko spremenimo v oMike čustvenega in duševnega življenja. Nekateri sicer o tej možnosti dvomijo, mislim pa, da gre v glavnem za to, da tega ne smemo jemati preveč dobesedno.
Smešno in nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi kdo prav vso svojo spolno energijo skušal prenesti na področje delovnega življenja. V določeni meri pa jo lahko in je tako prenašanje posebno koristno v mladostništvu, kajti v tem obdobju je človek v vseh pogledih še nezrel in bi moral večino svojih sil porabiti za izobraževanje samega sebe, za svoje notranje izpopolnjevanje, uveljavljanje na najrazličnejših področjih.
— Zanimivo je, — se je oglasila spet mati, — da mnoge raziskave kažejo, da zakon o preobrazbi spolne moči vsaj v določenih mejah vendarle drži. Pokazale so npr., da ljudje, ki zelo mladi navezujejo spolne stike, svoj duševni in duhovni svet veliko manj razvijejo kakor ljudje, ki čas zorenja porabijo za šolanje in izobraževanje ter društveno, športno ali kakšno koli drugo delo. Duševno življenje slednjih je skoraj vedno bogatejše, v njih se bolj razvije smisel za lepoto, za kulturne vrednote, za osebno in družbeno moralo kot pa pri ljudeh, ki mladost porabijo v večji mera za same ljubezenske odnose. Sicer pa niso potrebne nobene posebne raziskave, da to ugotovimo. Kdor ima oči odprte, lahko dokaze za to kaj hitro najde okoli sebe. Ce se ne motim, si ti, Matjaž, zadnjič omenjal enega takih svojih sošqfcev. Samo poglej, kako izdeluje v šoli in za kaj se sploh- zanima. Tško življenje seve ne more obogatiti osebnosti. Skoraj nikoli pa to tudi ni pot k sreči in zadovoljstvu v poznejšem življenju.
— Priznaš ali ne priznaš? — se je malo obregnila ob brata Alenka.
— Priznam, — se je vdal Matjaž. — Imam samo še eno, zares zadnjo pripombo. To namreč, da je v vseh teh nasvetih malo preveč zdravja in reda. To mladega človeka odbija in tega starejši ne upoštevate.
— To ti priznam, — se je nasmehnil oče. — Toda mi smo vendar govorili o zdravih odnosih. Nered in kriva pota ter morda celo bolezni
pridejo tako preveč rade in še tudi tedaj, če si zelo prizadevamo, da bi jih ne bilo. Tudi zdravnik ali kateri koli drug strokovnjak bo zmeraj govoril o tem, kako naj bi človek živel in delal, da bi ostal zdrav. Tudi s spolnim življenjem je tako. Dolžni smo pomisliti, kako je najbolj prav, da bi sebe in druge čim laže obvarovali pred nevarnostmi, težavami, razočaranji. Življenje pa je
časa, da bi se med seboj do dobra spoznali. Potem pa se spoznavajo šele po sklenitvi zveze in razočarani ugotavljajo, da sploh niso ustvarjeni za skupno življenje, da ima eden take in drugi drugačne napake in pomanjkljivosti, skratka, da ne morejo več živeti skupaj. Razen tega pa pogosto za zakonsko življenje še sploh niso dovolj zreli in pripravljeni.
— Mama, katera starost pa je najbolj prikladna za sklenitev zakona? — je zanimalo Alenko.
— To je težko ali skoraj nemogoče vezati na leta, — je nadaljevala mati. —
Pri tem namreč ne gre toliko za to, koliko si star, marveč koliko si zrel, koliko poznaš svojega zakonskega druga, koliko ga imaš rad, kako se skladaš z njim, kako si sploh pripravljen na življe-
so zmeraj v večji ali manjši meri neustaljeni ter igrača zgolj ali vsaj predvsem zunanjih okoliščin. Vendar pa v naših razmerah v povprečju ljudje vsaj zar dovoljivo duševno dozore med dvajsetim in petindvajsetim letom. Po navadi dekleta tudi duševno hitreje dozorevajo kot fantje, kar je povezano s hitrejšim telesnim zorenjem. Te trditve pa drže samo na splošno. Kadar si izbiramo zakonskega druga, je treba njegovo duševno zrelost in ustaljenost presojati zmeraj od človeka do človeka. Nikoli se ne kaže poročiti s človekom, ki je čustveno še ves vihrav, ki še sploh prav ne ve, kaj bi rad, kaj od življenja pričakuje, pa tudi ne, kaj od svojega bodočega zakonskega druga. Ne kaže se poročiti s človekom brez trdnega značaja, s človekom, ki ga mikajo le telesni čari zakonskega druga, ki je sploh igrača zunanjih okoliščin in svoje lastne mladostne vihravosti. Tak človek naj bi poroko še odložil in se odločil zanjo, ko bo dovolj umirjen in ko se bo bolj skladal s človekom, s katerim namerava povezati svoje življenje.
Ančka Gošnik-Godec: OTROKA S PSIČKOM (ilustracija k zgodbi Ele Peroci: »Tacek«)
tako pestro in zamotano, da kljub takemu prizadevanju večkrat prinaša tudi marsikaj, kar se z naj lepšimi željami in vzorci ne ujema ... Zdaj pa bo zares dovolj za danes. Bomo pa še drugič kdaj spet govorili o tem.
KDAJ ČLOVEK DOZORI ZA ZAKONSKO ZVEZO
Nekega dne je prišlo dekle domov z novico, ki jo je hitro razglasila družini:
— Kaj veste, da se je Stana že poročila? Komaj se je dobro izučila in napravila pomočniški izpit, že se je poročila ... Saj ji je menda komaj osemnajst let!
— Sem slišal nekaj govoriti o tem, — je odvrnila mati.
— Saj je vendar še premlada, — se je razburjala Alenka.
— Kaj pa je to tebi mar? — jo je zavrnil Matjaž. — To je vendar njena stvar..
— To se razume, da je njena stvar, — ju je mirila mati. — Saj Alenka ne misli, da bi morala priti njo vprašat za svet ali celo za dovoljenje. Hoče le reči, da se njej tako zgodnja možitev ne zdi pametna, to je vse. Po mojem mnenju ima tudi prav. Kaj ti drugače misliš?
Fant je omalovažujuče zamahnil z roko: — Jaz o tem sploh nič ne mislim. Naj živi vsak, kakor mu prija!
— 2e prav, že prav, te pravice človeku nihče ne odreka. Mislim pa, da je vseeno zanimivo vprašanje, ali so zgodnje sklenitve zakonske zveze priporočljive ali ne. Zdi se, da ne ravno preveč, saj razvezne pravde kažejo, da se zelo pogosto razvezujejo ljudje, ki so se poročili premladi. Zakaj? Najprej pač zato, ker so preveč hiteli in tako sploh niso imeli dovolj
nje ... Kar pa tiče zrelost, je za sklenitev zakonske zveze potrebna trojna: telesna, duševna in socialna. Na splošno dosežejo dekleta v naših razmerah telesno zrelost za zakonsko in spolno življenje med osemnajstim in dvajsetim letom, fantje pa pozneje, kar je razumljivo, ker dozore pozneje. Spolni deli telesa dozore nekoliko prej kakor drugi, kar ni posebno ugodno, ker mlad človek čuti spolne potrebe prej, preden bi jih že brez škode za svoje zdravje in nadaljnji razvoj lahko zadovoljeval in še celo prej, kot more dekle brez škode za svoje zdravje prevzemati materinstvo. še precej pozneje kakor skladno telesno pa doseže človek zadovoljivo stopnjo duševne zrelosti. Kaj razumemo pod duševno zrelostjo, je težko kratko povedati. Vsekakor pa je zadovoljivo duševno zrel človek v svojem čustvovanju že primerno ustaljen — se ne zaljublja več na vsakem koraku in ob vsakem srečanju s človekom drugega spola na novo — ima že zadovoljivo ugodno izoblikovan značaj, njegove umske sposobnosti in življenjsko izkustvo so že tolikšne, da se zna vsaj primerno pametno odločati pri svoji izbiri bodočega zakonskega druga. To se pravi, da se ne odloča več samo po njegovih telesnih mikih in čarih, marveč vrednoti in ceni predvsem njegovo osebnost, njegov značaj, njegove notranje lastnosti. K zadovoljivi meri duševne zrelosti sodi tudi to, da že znamo tudi kaj zavreči in se odpovedati čemu manj vrednemu, pa četudi je za nas trenutno bolj mamljivo. Jasno je, da je zelo težko presoditi, kdaj človek takšno zadovoljivo mero zrelosti doseže, da ga lahko smatramo za duševno dovolj ustaljenega in zrelega. Nekateri jo dosežejo prej, drugi znatno pozneje. So tudi ljudje, ki vse življenje duševno ne dozorijo in
Starši in nesporazumi med otroki
Pedagogi, psihologi in drugi, ki preučujejo otrokov razvoj, sklepajo, da slo starši marsikdaj krivi za mnoge nesporazume med otroki, kar je mučno tako za otroke kot za starše.
Starši grešijo, če starejšemu otroku vzamejo brez vprašanja in pristanka njegove igrače in druge predmete ter jih dajo mlajšim otrokom. Grešijo, kadar vpričo gostov poudarjajo le vrline mlajšega otroka, starejšega pa ne pohvalijo, če pri tem mlajšega otroka preveč razvajajo, starejšega pa zanemarjajo, bo postal žalosten, ljubosumen in živčen. Njegovo vedenje se lahko tako pokvari, da postane problem za vso hišo in da tudi fizično nadleguje mlajšega člana družine.
Starši morajo pravilno uravnavati svoj odnos in vsakemu otroku izkazovati enako pozornost in nežnost. Upoštevati morajo občutljivost vsakega, nje-grjv temperament, zanimanje in želje in v dopustnih mejah zadovoljiti njegove potrebe.
USPEH V ŠOLI
če hodijo otroci v šolo in ima eden večje uspehe
kot drugi, morajo starši zmeraj ravnati razumno. Ne smejo preveč poudarjati uspehe enega, ker s tem užalijo drugega, ki se morda celo bolj trudi, je pa manj nadarjen. Nepre-■ vidnost staršev v tej stvari lahko izredno hudo prizadene slabšega Učenca in mu vzame vso voljo. Med brati to lahkto povzroči stanje grobega spodrivanja in bolestnega odnosa, ki rodi odtujitev, mržnjo in sovraštvo. Pri otroku, ki mu starši izkazujejo manj ljubezni, se zujejo manj ljubezni, se lahko ustali občutek manjvrednosti, kar mu vzame pogum. Starše bo gledal z nezaupanjem in jih imel za hinavce. Razočaran bo nad materjo in očetom ali pa nad bratom in sestro, ki sta bolj upoštevana.
Da se med otroJci ohrani harmonija, morajo starši, kolikor je največ mogoče, skrbeti za vsakega otroka enalao, mu priskrbeti kotiček za igranje in učenje. Pri tem je treba upoštevati osebne otrokove želje. Otrok je v puberteti drugačen kot pred puberteto, zato ot-rokhov kotiček v hiši ne more biti za vsako sta-. rost enak.
Prof. V .ČOLVIC
Plin v gospodinjstvu
MAR SO TO RES PREHUDE ZAHTEVE?
— Kaj pa je s socialno zrelostjo?
— Kadar v zvezi s sklenitvijo zakonske zveze govorimo o socialni zrelosti, menimo, da je glavno, da imata oba zakonca prej že vsak svoj poklic in se torej * že lahko preživljata. Zelo zaželeno je tudi, da imata dohodke že toliko urejene, da bi jima morebitno rojstvo otroka ne prineslo prehudih gmotnih težav.
— Ti pa postavljaš take zahteve, — je rekel fant, — da bi se človek prej skoraj postaral, preden bi se sploh mogel poročiti.
Alenka se je nasmehnila in to pot ne posmehljivo, kajti tudi njej so se te zahteve zdele pretirane.
— Malo pretiravaš, Matjaž, — je odvrnila mati, — postarati se res ni treba, počakati pa je že nekoliko treba in to ni nespametno. Vsekakor pa je bolj pametno kot kasneje obžalovati svoj korak in mučiti sebe in druge s tem, kako zvezo razdreti. Vesta, ljudje se odločajo za zakon vse preveč samo po trenutnem čustvenem razpoloženju, po hipni zaljubljenosti.
Danes se uporablja za kurjavo v gospodinjstvu tekoč naftni plin (TNP), mešanica propana (C3H8) m butana (C4H10). Tekoči plin mu pravijo zato, ker se lahko pri uporabi odvzema iz posod v tekočem ah plinastem stanju. TNP se vedno več uporablja v industriji, obrti, gostinstvu in gospodinjstvu, v zadnjem času pa tudi za pogon motornih vozil.
V gospodinjstvu se uporablja predvsem za kuhanje, pripravo tople vode in ogrevanje prostorov. Posebno primeren je tekoči plin za kuhanje in razsvetljavo v we-ekend hišicah in na taborjenju. Plin distributirajo na razne načine. Za gospodinjstvo pride v poštev predvsem v jeklenkah do 15 kilogramov.
Plin za kuhanje ima pri sedanjem načinu življenja toliko prednosti pred ostalimi gorivi, da ga nobena gospodinja, ki se ga je po prvih, morda nekoliko nezaup-ljvihi poskusih navadila, ne more več pogrešati.
Plinski kuhalniki imajo precej
večje izkoristke od električnih ali od štedilnikov na trda goriva. Medtem ko uporaba električnih štedilnikov oz. kuhalnikov zahteva razmeroma precej česa. da se plošča segreje, to pri plinskih štedilnikih oz. kuhalnikih odpade in je možna takojšnja uporaba. Ker sta pri nas zaposlena večinoma oba zakonca, pomeni to precejšnjo prednost. Hitrost kuhanja pri plinskih kuhalnikih ni odvisna od oblike posode kot pri drugih štedilnikih, kajti plinski plamen objame dno posode; s tem pa se zboljša izkoristek in skrajša čas kuhanja.
Po dolgoletnih izkušnjah MESTNE PLINARNE v Ljubljani znašajo mesečni stroški za pripravo treh obrokov hrane za 4-člansko družino 15 din. To je 10 kg plina.
MESfNA PLINARNA Ljubljana ima v načrtu razširiti mrežo svojih distributerjev na Dolenjsko in Belo krajino. Taka depoja kjer potrošniki lahko dobijo plin. sta že v Sodražici in Trebnjem. v kratkem pa jih bodo odprli še v drugih naših krajih.
Kmetijsko in trgovsko podjetje
A G R A R I A,, Brežice
na JAVNI LICITACIJI prodaja
dostavni avto IMV - kurir 1250 kg
s cerado, registriran v letu 1968, v voznem stanju
Licitacija bo 20. 6. 1968 ob 9. uri na dvorišču podjetja, Brežice, šentlenart 72 (pri kolodvoru). Ogled vozila je možen vsak dan od 6.—14. ure. Pred licitacijo morajo interesenti družbenega sektorja predložiti komisiji ustrezno pooblastilo, zasebniki pa položiti kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene.
Prispevki za novi onkološki inštitut
V »Sklad za gradnjo novega onkološkega inštituta« v Ljubljani so v zadnjem času prispevali: osnovna šola Sodražica: obveznice skopskega posojila v vrednosti 48,25 in 450 din;
osnovna šola Dvor pri Žužemberku: obvoznice skopskega posojila v vrednosti 82,24 in 200 din;
osnovna šola Rob na Dolenjskem 111,60 din; osnovna šola Osilnica 80 din; osnovna šola Knežja vas, Dobrnič: obveznice skopskega posojila v vrednosti 287,07 in 48 din;
osnovna šola Dvorska vas. Vel. Lašče, 55 din;
osnovna šola Jagnjenica, Radeče, 250 din;
osnovna šola Orehovica, Šentjernej. 125 din;
osnovna šola Soteska, Straža pri Novem mestu, 81 din;
osnovna šola Dolenja vas pri Ribnici 500 din;
šolski center za blagovni promet Brežice, 1000 din;
kmetijski kombinat »Zasavje«, Sevnica: obveznice skopskega posojila v vrednosti 1447,39 din;
organizacija RK Dragatuš 500 din;
Elektrarna Brestanica 3000 din; Tone Škerlj; odvotnik. Novo mesto: obveznice skopskega posojila v vrednosti 276,83 din in učenci 4. a raz. OS. Senovo namesto venca na grob tov. ravnate-
ljici Mariji Urbančič 1C6.50 din.
Do 23 . 5. 1968 so znašali prispevki občanov in delovnih organizacij skupno z vrednostjo pris-pevanih obveznic skopskega posojila, brez obresti in vrednosti v materialu <W'48 «04.70 dla <6:4,%VAVV Sdin).
Za prispevke vsem darovalcem iskrena hvala.
Sklad za gradnjo Onkološkega inštituta ima žiro račun številka 501-740-351/1. Obveznice skopskega in drugih posojil se lahko pošljejo po pošti na naslov: SKLAD ZA GRADNJO NOVEGA. ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA, LJUBLJANA. VRAZOV TRG 2.
ONKOLOŠKI INSTITUT
Ljudska modrost
Prezgodnje staranje
Ajda pravi: ti me zakoplji v blato, jaz bom tebe v zlato.
Birtovega dekleta pa mlinarjevega praseta ne jemlji k hiši.
Ako bi konja mačka skotila, bi podkovan na peč šel.
Blažena tista ura, ko se peče debela pura.
Ako bi koza rep imela, bi se muham branila.
Blizu groba, da mu že smrt za ramo koso kleplje.
Ako bi ljudje ne mrli, konj ne drli, bi bili že davno svet podrli.
Bodi zima, bodi kres, kadar zebe, neti les.
Ko se je spremenil delovni čas, so mnoge delovne organizacije uvedle skupno prehrano — kosilo se kuha in streže tam, kjer se dela.
Za primer: prjdete na domačo skupščino in službeno zahtevate tovariša načelnika, pa vam njegovi kolegi povedo:
»Prepozni ste, tovariš. Dva najst je proč...«
»Pa kaj, če je?« vprašate dobrodušno.
»Tovariš načelnik danes ne dela. Na vrsti je, da pripravi prežganje.«
»In njegov pomočnik?«
»Tudi njega ni. Kruh reže. Naša delovna skupnost Je prešla na kuhanje skupnega kosala v smislu' družbene prehrane. Zdaj se imenujemo: delovna skupnost hrano
Generalni direktor Poimano je prišel k ušesnemu zdravniku, s katerim sta bila tudi sicer dobra prijatelja. »Z mojim sluhom je vedno slabše, je potožil. »Samo telefonske razgovore še razumem čisto razločno, sodelavci morajo tuliti, sicer ne uganem, kaj govorijo, a z domačimi se sporazumevam v glavnem tako, da si kažemo s prsti in rokami.«
Strokovnjak ga je temeljito pregledal, prislonil dlan k njegovemu ušesu in zatulil: »Slabo kaže. Tvoja nagluš-nost je posledica starosti. Medicina je v tvojem primeru nemočna. Toda, če praviš, da razumeš razločno telefonske razgovore, potem ti lahko pomaga sodobna tehnika. Kupiti si moraš slušno napravo. Prav te dni se je pojavil na tržišču odličen nov model, ki je povsem neopazen. Kar naravnost v trgovino stopi in vseh tegob bo v hipu konec.«
Kakor rečeno, tako storjeno. Generalni direktor je stopil v trgovino, kjer mu je prikupna prodajalka namestila slušno napravo in ga poučila, kako jo naj uporablja. Z novo pridobitvijo se je bližal svojemu avtomobilu. »2e prihaja, stari lisjak,« so bile prve besede, ki jih je
Središčna beograjska občina Vračar, ki ima blizu 100 tisoč prebivalcev, predvideva, da bo za razvoj telesne kulture v prihodnjih treh letih investirala skoraj milijardo in pol starih dinarjev. Za občino, ki nima industrije, je to v pogojih reforme več ko preveč. Toda — tretjina šolarjev je slabo razvita ali preveč rejena, vsak deseti dijak ima deformirano hrbtenico, vsak četrti ravna stopala, vsak tretji nepravilno držo telesa ...
Na rekrutskih komisijah je čedaJje več zavrnjenih, in čedalje več je bolezni, ki so posledica premajhne fizične aktivnosti. Kajti avtomobilu, dvigalo, sestanki, televizija — vse to vpliva na prebivalce mesta tako, da jih
pripravljajočih ljudi.
In takrat zavohate zatohel vonj po zelju, ki se dviga iz kleti, kjer je improvizirana restavracija. Na steni visi prtič z napisom:
»Hej, načelnik, brž opravi govorjeno, da ne bo vse za-smojeno!«
»Ali je moja prošnja rešena?« vprašate, brž ko ste se privadili na nov položaj.
»Nikogar ni, da bi jo stip-kal.«
»Kako da ne? Pa vaš dak-tilografski biro?... Take čedne daktilografke...
»Ne morejo tipkati. Porezale so si prste, ko so lupile krompir.«
V	sosednem oddelku je šef očitno Dalmatinec, saj vse zaudarja po polenovki.
»Ker neprestano jem po-
sli šal. Izrekel jih je njegov šofer, ki se je dotlej pogovarjal z nekim voznikom taksija, nakar je s širokim nasmeškom vljudno odprl vrata avtomobila.
čez tri tedne sta se s prijateljem zdravnikom spet srečala v klubu. »No,« je zatulil zdravnik, »kako je kaj s tvojim sluhom?«
»Hvala, izredno doktor,« je odgovoril Polmann s pomenljivim nasmeškom. »Nikar se ne utrujaj in ne tuli. Spet slišim vsako običajno spregovorjeno besedo. Toda še enkrat najlepša hvala za tvoj takratni nasvet.«
»To me resnično zelo veseli,« je priznal zdravnik. »Kaj pa kaj pravijo k temu tvoji domači in sodelavci?«
»Nič, ker še nihče ne ve,« se je hudomušno namuznil generalni direktor Polmann. Podjetje sem povsem reorganiziral. Pognal sem dva direktorja, prokurista in glavno tajnico, a mladega Mtiller-ja sem imenoval za šefa personale, kajti bil je edini, ki
polagoma spreminja v fizične pohabljence, v »mlade starce«. Zato so v tej beograjski občini sklenili, da se bodo borili za telesno zdravje prebivalcev, kajti ljudje so največja vrednota ...
ANKETA UDARJA PLAT ZVONA
Vse sodobne industrijske dežele si močno prizadevajo, da bi povečale telesno sposobnost državljanov. Na švedskem, v ZSSR, v Angliji, ZDA in drugih deželah gradijo obenem s tovarnami tudi centre za odmor, igrišča in poligone za množično telesno kulturo.
Čeprav nimamo izčrpnih podatkov, koliko Jugoslovanov zajema telesna kultura, se vendar računa, da jih med zaposlenimi opravlja fizične vaje komaj 13 odst. Na vasi pa je ta odstotek še veliko manjši — le 3 odst.
| Kako to vplivi na telesno kondicijo zaposlenih, je pokazala anketa, ki je zajela nad 22.000 zaposlenih v 538 delovnih organizacijah industrije, kmetijstva in družbenih služb. Ugotovljena je močna neskladnost med fizičnim razvojem in fizičnimi sposobnostmi. Telesna težina in obseg prsnega koša raste, fizična sposobnost pa z leti upada. To bi ne bil nenormalen pojav, če ne bi rezultati tega testiranja dali presenetljivih podatkov. Naj jih nekaj naštejemo:
lenovko, sem postal slanik,« se pritožuje neki uslužbenec.
»Zakaj pa se ne pritožite na sestanku enote?«
»Bojim se, da me ne pre-lestijo v oddelek za golaž. Veste, čir imam na želodcu, tam pa je šef nekdo iz Sente.«
V	nekem oddelku vsi jokajo, ker režejo čebulo. V drugem tudi jokajo, pa ne režejo čebule. Vprašate:
»Zakaj pa vi jokate?
»Niso nam plačali, ker kuhamo.«
In brž napoči $as kosila. Uslužbenci jemljejo iz žepov žlice in hite h kosilu.
Ne vem, kaj so imeli tisti dan za kosilo. Videl sem le, da so si načelniki devali na krožnik z veliko žlico ...
(ABV)
sem ga slišal, da je govoril dobro o meni.
Tudi doma bom z novico še nekoliko počakal. Doslej
■delavci, stari 20 do 25 let,
pretečejo 800 metrov v istem času kot 12-letni dečki;
■ delavci od 35—40 let, pretečejo 500 metrov počasneje kot desetletne deklice;
I polovica nad 40 let starih
delavcev sploh ni mogla preteči 500 metrov;
■žene delavke, stare od 35 do 40 let, imajo v teku na 30 metrov slabše rezultate od sedemletnih deklic;
■delavci na višku svojih moči — 30 do 34 let — mečejo žogo v daljavo samo tako daleč kot dečki petnajstih let.
KJE JE REŠITEV?
Najti rešitev iz takega stanja res ni lahko. Množična telesna kultura ni samo problem delovnih organizacij, ampak vsega delavskega raz-
117-LETNI PROMETNI INŠPEKTOR
Mahmud Mamedov iz kolhoza »Moskva« v dolini Zarašvan je sprevidel, da ga navzlic častijivi starosti 117 let dosedanje dolžnosti ne zadovoljijo povsem, zato je sklenil, da prevzame še službo prostovoljnega prometnega inšpektorja.
Vsako jutro ta krepki starec odide na svoje »delovno mesto« na avtomobilski oesti in pozorno spremlja promet avtomobilov, traktorjev, motociklov, koles in voz. V njegovem »rejonu« le poredko pride do prometne nezgode.
Preden je bil Mahmud upokojen, je devetdeset let delal na polju.
eda Jugoslavije in vse skupnosti. To je predvsem rezultat uvajanja pouka fizične kulture v šole in na fakultete. Za generacijo, ki že dela in proizvaja, je bilo narejeno toliko, kolikor je pač bilo mogoče v določenem razdobju razvoja naše družbe. Sedaj pa se šola novi rod, ki bo čez nekaj let prevzel nase breme proizvodnje. In sedaj je čas, da se ti mladi ljudje navadijo s fizičnimi vajami krepiti svoje telo.
T. S.
sem že trikrat spremenil testament.«
»Da, da,« je priznal zdravnik in potrepljal ljubeznivo generalnega direktorja po ramenu ter se napotil proti svojemu omizju. Spotoma se je v mislih muzal: »Kaj neki bi bilo z njegovim nečakom Miillerjem, če bi ga ne bil pravočasno opozoril!«
(H. S.)
— Pomagajte ml, gospod doktor! Ne čujem In ne vidim nič več...
DELOVNA SKUPNOST HRANO PRIPRAVLJAJOČIH LJUDI
Slušna naprava
 * _______________
R. HOLLAND:
Moja zlata hčerka
»Blagor tebi,k mi je rekla pesnica Agnes, moja dobra prijateljica. »Imaš tako čudovito, prav zlato hčerko, živahno. Pa mene poglej: edini prijatelj, ki sem ga kdaj imela, je bil papagaj. Pri meni doma, med širimi stenami, je taka grobna tišina, da ne morem dobiti sploh nobene razveseljive ideje.«
Uboga Agnes se mi je zasmilila prav iz srca, rekla sem ji:
»Iskreno sočustvujejem s teboj. Dobro veš, da svojih prijateljic ne zapustim v nesreči.- Moja hčerka bodi kot tvoja hčerka. Odpelji jo s seboj. Preživite skupaj soboto in nedeljo. Morda boš potem napisala pravcato ,Odo veselju’...«
Agnes so oblile solze od veselja, ko sem začela oblačiti hčerko. Za svoje rekvizite je ljubi otrok sam poskrbel. Vzela je s seboj tudi vodno pištolo, katero si je na ne preveč pošten način sposodila pri petletnem Tončku iz sosednjega stanovanja.
Dva dni sem preživela ket v nebesih. Končno se bom vendar enkrat lahko v miru odpočila! Pravcati val sreče je pljusnil vame. V soboto sem lahko do konca prebrala neki roman, zakrpala sedemnajst nogavic in napisala deset strani dolgo reportažo. V nedeljo sem pripravila načrt za televizijsko trilogijo, si uredila nohte, pisala teti Elzi, potem pa v božjem miru ležala na kavču...
V	ponedeljek mi je Agnes vrnila hčerko. Deklica je bila sveža in živahna kot zmeraj, toda Agnes je gledala nekam odsotno in potrto.
»Veš mamica,« je vzkliknila moja zlata hčerka, »bilo je božansko! Tetka Agnes je privolila, da bo steber Stala je 7ta glavi. Drugič bova to naredili drugače.«
»Oh, ne!« je zastokala Agnes. »Nikoli več, to bi res ne bilo krščansko.«
Take besede iz ust brezbožne Agnes so zvenele strašansko resno.
»Saj ni mogoče, da bi bila Šibila tako poredna?« sem rekla malo v zadregi.
Agnes se je komaj slišno, zato pa škodoželjno posmehnila. Vse skupaj je bilo kar nekam čudno in srhljivo.
»Jaz sem prej tudi mislilat da ji je ime Šibila,« je rekla Agnes. »Toda ko sem jo poklicala s tem imenom, je ustrelila vame z vodno pištolo.«
»Zakaj si to storila?« sem osuplo vprašala hčerko.
»Zato, ker nisem Šibila, ampak Rdečelasi Charli,« je mimodušno povedala hčerka in se poigravala, s pištolo.
»Ali sploh veš, ljuba moja, koliko jadrnic se lahko naredi iz treh zvezkov Goethejevih zbranih pesmi?« me je vprašala Agnes.
Seveda sem vedela. Kdo pa mojo hčerko bolje pozna kot jaz...
»In kupiti mi moraš nov televizor. Tvoja čudovita, živahna hčerka je v njem iskala drugi program in pri tem zlomila moj edini kuhinjski nož.«
»Saj nisem mogla drugače,« je užaljeno odgovorila Šibila. »Ker nimaš pri hiši pravega orodja, sem morala pač vzeti nož.«
»No, seveda,« je odgovorila uboga Agnes. »Toda vsaj steklenico s paradižnikovim sokom bi pustila pri miru.«
»čakaj, Agnes, prosim te: paradižnikov sok je za otroke zelo koristen in zdrav,« sem posegla vmes.
»Za otroke že, nikakor pa ne za tapete po stenah,« je zastokala Agnes.
Bilo mi je jasno, da sem izgubila najboljšo prijateljico.
Nenadoma pa se je moja zlata hčerka raznežila:
»Tetka Agnes, ne bom te več jezila in žalostila, res ne! Preseli se ~k nam, živeli bomo skupaj, hočeš? Dala ti bom vse svoje igrače in knjige, vse, kar imam. Samo ostani pri nas.«
»Oh, Šibila... oziroma Rdečelasi Charli,« se je jecljaje popravila Agnes, »to je res lepo od tebe. Prav gotovo skrivaš nekje v sebi lepe lastnosti, toda jaz za vse na svetu ne ostanem pri vas!«
»Pa boš ostala, da veš,« je zaihtela moja hčerka. »Ko tva šli semkaj, šem vse tvgje ključe spustila v cestni kanal!«
nm EN.iSK! I RT * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov!
21
KOMUNALNO PODJETJE METLIKA -STANOVANJSKA ENOTA METLIKA
proda
najboljšemu ponudniku po pismenih kupnih ponudbah
naslednje stavbe:	Izklicna cena:
L Metlika — Na Obrh	1	53.443,90	din
2. Metlika — CBE 50	44.333,00	din
3. Podzemelj 16 (gostilna),
z gospodarskim poslopjem	86.200,00	din
4. Podzemelj 26 (pri »Pečariji«
Gradac)	24.850,00	din
5. Bivša »Pečarija« Gradac —
proizvodni prostori	83.000,00	din
Pismene ponudbe za nakup stavbe oziroma stanovanja sprejema Komunalno podjetje Metlika — stanovanjska enota do zaključno 18. 6. 1968. Pismene ponudbe lahko pošljete po pošti ali predaste osebno v zapečateni kuverti.
Kuverte s ponudbami bodo komisijsko odprte v sredo, 19. 6. 1968, ob 10. uri dopoldne v upravi podjetja, ponudniki pa lahko prisostvujejo. Ponudniki morajo položiti kavcijo v višini 10 odst. izklicne cene neposredno komisiji pred pričetkom odpiranja ponudb.
Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane.
Vsi drugi podatki in pojasnila so na voljo v upravi podjetja.
Komisija za urejanje medsebojnih delovnih razmerij pri
Kmetijskem trgovskem podjetju
A G R A R 1 A , Brežice
razglaša prosta delovna mesta za
1 KD mesarske stroke - klavec
2 KD mesarske stroke - sekač
Za razglašena delovna mesta je določen kot pogoj poskusno delo enega meseca.
Osebni dohodki po pravilniku.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prijave sprejema tajništvo podjetja do zasedbe delovnih mest.
OSNOVNE ŠOLE STARI TRG OB KOLPI
razpisuje delovno mesto
ravnatelja
Razpisna komisija
Kandidat mora biti učitelj, predmetni učitelj ali profesor in mora imeti najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse.
Rok prijave je 15 dni po objavi.
Na podlagi 5. člena zakona o štipendijah in posojilih za izobraževanje
temeljna izobraževalna skupnost Črnomelj
razpisuje
za šolsko leto 1968-69 naslednje štipendije:
—	5 ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE NA GIMNAZIJI
V	ČRNOMLJU
—	5 ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI V LJUBLJANI (3 štipendije za razredni pouk in 2 za predmetni pouk).
Kandidati naj vložijo prošnje do 30. junija 1968 z življenjepisom in dokazilom o učnem uspehu.'
Upravni odbor
TOVARNE »BETI« - METLIKA
razpisuje delovno mesto
OBRATOVODJE konfekcije
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega izmed naslednjih pogojev:
da je tekstilni inženir s štiriletno prakso v konfekcijski industriji ali tekstilni tehnik s šestletno prakso v isti stroki.
Plača po pravilniku o osebnih dohodkih.
Prošnje' sprejemamo deset dni po objavi razpisa.
ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET V BREŽICAH
bo v šolskem letu 1968/69
sprejel v šolo za prodajalce
100 (sto) UČENCEV
SPREJEMNI POGOJI:
1. starost 15 do 17 let (izpisek iz rojstne matične knjige),
2. končana osnovna šola — vsaj z dobrim uspehom (šolsko spričevalo),
3. telesna in duševna sposobnost za poklic prodajalca (zdravniško spričevalo),
4. sklenjena štipendijska ali učna pogodba (priložiti pogodbo).
Vpisovali bomo tudi učence brez sklenjenih štipendijskih ali učnih pogodb, ako bodo podjetja sprejela učence na obvezno prakso v tistem času, ko niso pri teoretičnem pouku v šoli (potrdilo podjetja o zagotovljeni praksi).
Učenci morajo poslati vse potrebne dokumente ter predložiti prijavo (kolek 0,50 din) ravnateljstvu centra najkasneje do 26. junija 1968. Za odgovor naj priložijo frankirano ovojnico.
GIMNAZIJA BREŽICE - Milavčeva 8
razpisuje
VPIS V I. RAZRED GIMNAZIJE
za šolsko leto 1968/69. Na ta razpis se lahko prijavijo učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo in niso stari več kot 17 let.
Za sprejem v I. razred gimnazije v Brežicah morajo kandidati predložiti do 26. 6. 1968 naslednje dokumente:
1. izpolnjeno prijavo za sprejem v srednjo šolo (obrazec DZS-1, 20), kolkovano z 0,50 din,
2. spričevalo o dokončani osnovni šoli,
3. mnenje osnovne šole o kandidatovih sposobnostih.
Vsi prijavljeni se morajo javiti v šoli dne 27. 6. 1968 ob 8.30.
RAVNATELJSTVO
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO, Gubčeva 15
razpisuj e
po sklepu delavskega sveta
USTNO LICITACIJO
za zasebni in socialistični sektor hkrati, ki bo 15. junija 1968 ob 9. uri na upravi Gozdnega gospodarstva, Novo mesto, Gubčeva 15, za prodajo naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja:
Izklicna cena Ndin:
1 osebni avto FIAT 1300, letnik 1963, registriran za leto 1968	11.000
1 tovorni avto TAM 4500, letnik 1963	18.000
1 traktorska prikolica KP-4,3 t, letnik 1962	2.000
1 motorno kolo JAWA	500
2 motoma okopalnika BENA SI	800
1 elektromotor 4 KM	300
več motornih žag PARTNER od 150 do 550
več električnih in plinskih
štedilnikov	od	50	do	150
Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice
razpisuje JAVNI NATEČAJ
za oddajo neurejenih stavbnih zemljišč na Griču - Čatežu ob Savi za gradnjo vveekend hišic
Na javnem natečaju, ki bo v petek, 21. junija, ob
9. uri na sedežu podjetja, bodo oddane 3 stavbne
parcele za gradnjo weekend hišic na objektih 2,
3	in 4.
Pogoji natečaja:
1. izklicna cena za kvadratni meter zemljišča je
20,00	din,
2. poleg izklicne cene plača najugodnejši ponudnik tudi 200,00 din za zazidalni načrt,
3. stavbna zemljišča niso komunalno urejena,
4. varščina znaša 1.000,00 din,
5. pismene ponudbe pod oznako »Javni natečaj Grič« je treba vlagati do pričetka javnega natečaja,
6. ostali natečajni pogoji, ki so sestavni del razpisa, so razvidni na sedežu podjetja.
Šola za zdravstvene delavce v Novem mestu
objavlja razpis
za vpis v I. letnik za šolsko leto 1968-69
V	prvi razred ambulantno-bolnične smeri bomo sprejeli
35 učenk in učencev
Pogoji za sprejem so:
— uspešno končana osemletka,
— ustrezno zdravstveno stanje,
— uspešno opravljen preizkusni izpit,
— starost do 18 let.
Prošnje, kolkovane z 0,50 din, pošljite šoli, brž ko boste dobili spričevalo o uspešno končani osemletki, a najkasneje do 24. junija dopoldne.
Prošnji priložite:
— zadnje šolsko spričevalo,
— življenjepis,
— izpolnjeni obrazec DZS-1,20,
— mnenje zadnje šole,
— potrdilo o vzdrževanju — štipendiranju,
— dopisnico s točnim naslovom, s katero vas bomo obvestili o sprejemu.
Zdravniški pregled bo organizirala šola za vse tiste, ki bodo uspešno opravili preizkusni izpit. Izpiti bodo 25. in 26. junija, in sicer iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Dolžnost staršev je, da preskrbijo za otroka primerno stanovanje, šola priporoča dijaški dom v Šmihelu, zakaj le od učenca, ki je pod stalnim pedagoškim nadzorstvom lahko starši pričakujejo vsestransko uspešne rezultate.
RAVNATELJSTVO ŠOLE
MONTAŽNO PODJETJE
INSTALACIJA
LJUBLJANA, KAMNIŠKA ULIGA 48 a
razpisuje
vajenska mesta za vajence:
monter centralne kurjave instalater vodovodne instalacije izolater stavbeni klepar
POGOJ: uspešno končana osemletka, uspešno opravljena preizkušnja v podjetju, telesna sposobnost za poklic.. i
Stanovanje in hrana preskrbljena.
Pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja do •30. junija.
POSESTVO »SNEŽNIK« KOČEVSKA REKA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
3 ročne motorne kosilnice BCS 1 traktor Steyer
1 kamion TAM 4500 1; unimog, nevozen, z rezervnimi deli 1 avtobus TAM A 3000
1	tračno žago »Bratstvo«
1	nakladalec Pešci
1	akumulatorski voziček VUK-3 z dvema prikolicama 1,2 kVV, vlečna moč 3.000 kg
1	plug za oranje snega, prirejen za TAM 4500
4 stabilne bencinske motorje Tomos
4	vakum črpalke
1	dinamo Siemens , večje število krogličnih ležajev druge priključke za razne kmetijske stroje ter rezervne dele.
Licitacija bo v sredo, 12. junija 1968, na Kmetijski upravi Štalcerji (pri hlevih) za družbeni in zasebni sektor. Interesenti morajo položiti kavcijo v višini
10	odst. izklicne cene.
Informacije lahko dobite po telefonu št. 87-503, Kočevska Reka (klicati preko pošte).
LEKARNA V METLIKI	Vlagajte pri
proda	DOLENJSKI BANKI
2	Lutzovi peči št. 4,	IN HRANILNICI
2	opečna kamina, železno peč — Kraljica peči,	v Novem mestu
peč na olje in kotel za
žganjekuho.	ter pri njenih poslov-
Ogled v lekarni	— cena	nih enotah v Krškem,
po dogovoru.	Metliki In Trebnjem!
RADIO LJUBLJANA
KRKA
Novo mesto
OBČANI - ZA VAŠ DOM!
Priporočamo Vam obisk v naših trgovinah, ki so založene z elektrotehniškim blagom domače in tuje proizvodnje.
OGLEJTE SI TUDI BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
— hladilnike, pralne stroje in druge gospodinjske aparate, televizorje in druge akustične aparate ter lestence vseh vrst.
ELEKTROTEHNA
LJUBLJANA
razširjena trgovina NOVO MESTO, Glavni trg KRŠKO, Ulica krških žrtev
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA 9. JUNIJ
9.10 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Ple-Sive) (Bgd)
9.30 DOBRO NEDELJO VOŠČIMO Z VESELIMI PLANŠARJI IN BENEŠKIMI FANTI (Lj)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd)
10.46 RINGARAJA - oddaja
otrolke (Lj)
11.30 POPOTOVANJE JAMESA OOOCKA — serjiski film (Lj)
16.00 ROKOMET — LOKOMOTIVA — PODRAVKA (Zgb)
18.20 OSA — Humoristična zabavna oddaja (Zgb)
18.50 KARAVANA PRIJATELJSTVA (Lj)
18.55 TV KAŽIPOT (Lj)
19.15 ZA ŽIVLJENJE SOVRAŽNIKA — ser. film Ilegale (Lj)
19.45 FILMSKA BURLESKA (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Bgd)
20.45 CIKCAK (Lj)
20.50 ZLATI ZADETEK — quiz (Bgd)
21.50 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.20 TV DNEVNIK (Bgd)
PONEDELJEK, 10. JUNU
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Bgd)
17.00 POROČILA (Zgb)
17.05 MALI SVET — oddaja za otroke (do 17.30) (Zgb)
18.25 POKLICNO USMERJANJE (Lj)
18.50 REPORTAŽA (Zgb)
19.20 ZNANOST IN MI (Lj)
19.37 VOKALNO INSTRUMENTALNI SOLISTI: Diana Warwick (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 CIKCAK (Lj)
20.35 NA KRIZPOTJIH NOVEJŠE SLOVENSKE POEZIJE — oddaja iz cikla Kulturne diagonale (Lj)
21.35 Mozart:	KLAVIRSKI KONCERT V ES - DURU (Lj)
22.05 NISO SAMO ROZE RDEČE: Poezija Bertholda Brechta — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Lj)
22.35 ZADNJA POROČILA (Lj)
TOREK, 11. JUNIJ
18.25 TELESNA REKREACIJA (Lj)
18.45 RISANKE (Lj)
19.00 FILMSKI MOZAIK:	Melina Mercouri (Lj)
19.50 KARAVANA PRIJATELJSTVA in VI JAVA JA (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 CIKCAK (Lj)
20.40 DEKLETA IZ SANFREDIA-NA — italijanski celovečerni film (Lj)
22.05 ORFEI — opera nagrajena na festivalu JRT (Skp)
23.05 ZADNJA POROČILA (Lj)
ssa SREDA, 12. JUNU
14.30 GIRO D’IT ALI A — preno6 do 15.15/15.30 (EVR)
15.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA (do 15.20) (Lj)
17.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Bgd)
17.15 POROČILA (Bgd)
17.20 ODDAJA ZA OTROKE — Sarajevo (Bgd)
17.45 KJE JE, KAJ JE (Bgd)
18.00 PO SLOVENIJI (Lj) '
18.15 VUAVAJA (Lj)
18.20 NE ČRNO, NE BELO — oddaja za otroke (Bgd)
19.05 TV ROBOT — glasbena oddaja (Skp)
19.45 VIJAVAJA (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 CIKCAK (Lj)
20.35 EKRAN NA EKRANU (Zgb)
21.35 TIKTAK. Deklica z vžigalicami — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Lj)
21.45 Danilo Kiš: NOČ IN MEG-. LA — drama nagrajena na
festivalu JRT (Bgd)
23.00 ZADNJA POROČILA (Lj)
ČETRTEK, 13. JUNIJ
17.10 POROČILA (Lj)
17.15 TIKTAK: Suzankin svet —
I. del (Lj)
17.30 PRVORAZREDNA ZMEDA -oddaja za otroke (Bgd)
18.00 PO SLOVENIJI (Lj)
18.15 KARAVANA PRIJATELJSTVA (Lj)
18.20 MOŠKI ZBOR IZ RIBNICE oddaja Naši zbori (Lj)
18.45 KALEJDOSKOP (Lj)
19.05 ZABAVNO GLASBENA OD-" . DAJA (Bgd)
19.45 VIJAVAJA (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20130 CIKCAK (Lj)
20.35 DVA KOLEKTIVA (Lj)
21.35 TEMNE STEZE ŽIVLJENJA — reportaža nagrajena na festivalu JRT (Zgb)
22.35 ZADNJA POROČILA (Lj)
PETEK, 14. JUNIJ
18.20 GLASBENI ZASLON (Bgd)
19.06 Vaško Pregelj: S POTI PO SREDOZEMLJU — reportaža
(Lj)
19.35 NISO SAMO ROŽE RDEČE (Lj)
19.55 VUAVAJA (Lj)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.30 CIKCAK (LJ)
20.35 SLOVENSKA POPEVKA M — prenos (Lj)
21.35 SOVRAŽNIK — Jugoslovanski film (Lj)
23.00 ZADNJA POROČILA (Lj)
23.30 KOŠARKA — REAL MADRID : REPREZENTANCA EVROPE — ponetek (Zgb)
SOBOTA, IS. JUNU
10.00 IZBIRAMO NAJLEPŠO OTROŠKO PESEM - premo« (Bgd)
16.00 AVTO-MOTO DIRKE V PRE-LUKI — prenos (Zgb)
18.30 VIDRA V DRUŽINI - is serije Disneyev svet (Lj)
19.20 NAŠ GLOBUS — zanimivosti v svetu (LJ)
10.45 VUAVAJA (LJ)
20.00 TV DNEVNIK (Lj)
20.25 CIKCAK (Lj)
Visoko kvalitetna sodobno embalirana
Špccial
Zahtevajte jo v naši trgovini!
20.30 POKLICI — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Bgd)
21.20 KOŠARKA - REAL MADRID :CRVENA ZVEZDA — prenos (Bgd)
22.00 HARFA — oddaja nagrajena na festivalu JRT (Zgb)
22.20 A. S. Puškin: STOTNIKOVA HČI — nadaljevanje (Lj)
23.15 TV KAŽIPOT (Lj)
23.30 AVTO-MOTO DIRKE V PRE-LUKI — posnetek (Zgb)
24.00 ZADNJA POROČILA (Lj)
Naročite sl svoj lokalni list
DOMAČI
NASLOV
V MAČKOVCIB (Prekmurje)
BO V NEDELJO,
9. JUNIJA OB 14. URI POPOLDNE
VELIKO TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
v MOTO CROSSU
Nastopilo bo 25 vrhunskih tekmovalcev iz vse Jugoslavije
Tekmovalna proga v Mačkovcih — ena od najlepših in najbolj atraktivnih prog za gledalce pri nas.
ENOSTAVNO — TRPEŽNO
prenovite sami svoje stanovanje z vodnimi zidnimi barvami
ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ~
PETEK, 7. JUNIJA: 8.08 Glasbe-na matineja. 9.25 Priredbe Danila Švare in Heriberta Svetela. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Vlado Gregorič:	Tujki pri govedu.
12.-40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Krzisz-tof Penderecky: Stabat Mater in Davidovi psalmi. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 8. JUNIJA: 8.08 Gla bena matineja. 9.25 Dvajset minut z ansamblom Jožeta Kampiča in Mojmira Sepeta. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Aleksander Hržič: Gosenice — zajedalci lesa sadnih dreves. 12.40 Popevke iz studia 14.13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — A. Roa Bastos: Vrnitev — II. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega t^ga. 19.00 Lahko noč, otroci! 21.30 Iz fanoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA 9. JUNIJA:' 6.00—8.00 — Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Zvonimir Furtinger:
»Na divjem zahodu«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši Mihailo Maric: »Sorge — obveščevalec stoletja«. 11.00—11.20 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci.
12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00 čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega ted na — Dawn Powell: žena je vse
15.05 Pojo znameniti pevci. 16.00 Radijska igra — Henryk Bardijew ski: »Grimm 62«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč otroci! 20.00 V nedeljo zveče* 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 10. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Zabavni an-sambli in vokalni solisti radia Beograd. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Slavko Cepin: Vplivi različnega krmljenja na kakovost mesa mlade govedi. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem.
20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK. 11. JUNIJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Janez Gregorc: Vaška suita. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: Selekcija v nasadih črnega ribeza.
12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ...
14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični orkester RTV — Ljubljana. 18.45 Svet tehnike — inž. Franc Pavlin: Nove smeri razvoja pri obdelavi kovin. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem.
20.00 Radijska igra — Karl Richard Tschon:	»Klavdija«. 21.15 Deset pcvcev — deset melodij.
SREDA, 12. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Slovenski ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Andrej Dobre: Vzdrževanje gozdnih cest.
12.40 Operni zvoki 13.30 Priporočajo vam . .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš podlistek — W. Schnurre: Usoda našega mesta. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Claudio Monteverdi: »Vespre della beata vergine«.
22.10 S festivala jazza.
ČETRTEK, 13. JUNIJA: 8.08 a
pema matineja. 9.25 Dalmatinske narodne pesmi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jelka Hočevar: Uničevanje cime pri krompir, ju. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.45 Lirika za otroke: »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Stanetom Mancinijem.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno.
<De&a£
ŠČITI PRED SONČNIMI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV KOŽE
BREZ BESED
V VSAK
SLOVENSKI
DOM...
KNJIul
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK■ vsak četrtek 60.000 izvodov!
V TEM TEDNU VAS ZANIMAJ
Petek, 7. junija — Zora Sobota, 8. junija — Medard Nedelja, 9. junija — Primož Ponedeljek. 10. junija — Marjeta Torek. 11. junija — Srečko Sreda’ 12. junija — čedomir Četrtek. 13. junija — Anton
Biežice: 7. in 8. 6. nem. barvni film »Skrivnost bele nune«. 9. in 10. 6. angl. barv. film »Zlomljena krila«. 11. in 12. 6. amer. barvni film »Seks in samostojno dekle«.
Kočevje — »Jadran«: 8. in 9- 6. ital. barv. film »Barska Venera«. 10. 6. ruski film »Tat avtomobl-
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO žensko iz Črnomlja ali bližnje okolice za varstvo enega otroka in za pomoč v gospodinjstvu od 6. do 14. ure, eventualno od 7. do 15. ure. Dohodki po dogovoru. Ježovnik, Ulica 21. oktobra 4 a.
DEKLE z delnim znanjem v gostinstvu sprejmem takoj. Ponudbe pošljite na naslov: gostilna »Pod Stolom«, Žirovnica.
PRIDNO in pošteno dekle iščemo k tričlanski družini v Ljubljani. Gospodinjstvo je mehanizirano, plača dobra. Ponudbe pod »Takoj« na upravo Dol. lista.
ZAPOSLITEV dobi kvalificiran zidar in delavec iz okolice Novega mesta. Ponudbe pod »Zidarstvo«.
ZA POMOČ v gospodinjstvu sprejmemo takoj pošteno, pridno mlado dekle, lahko je začetnica. Petrič, Ljubljana, Ažbetova 7.
SPREJMEM VAJENCA za vrtnar-sko-cvetličarsko stroko. Oskrba v hiši. Pogoj: končana osemletka — julij. Jožioa Pavlin, Janševa 1#} Ljubljana.
.IŠČEM gospodinjsko pomočnico. Dr. Ana Klun, Rožna 6, Kočevje.
SLUŽBO IŠČE
VZAMEM v varstvo otroka na Zagrebški cesti. Naslov v upravi lista (953/68).
INVALID, ki ima veselje do dela. išče zaposlitev na kmetiji ali v kmetijski zadrugi. Ponudbe pošljite na upravo lista (946/68).
STANOVANJA
OPREMLJENO sobo oddam dvema ženskama. Vinogradniška 17, Metlika.
ODDAM neopremljeno sobo. Naslov v upravi lista (939/68).
ODDAM opremljeno sobo. KrevI, Partizanska 19, Novo mesto.
KUPIM dograjeno ali nedograjeno hišo ali stavbeno parcelo v Šmarju — Sevnica. Edvard Haler, Mali Kamen 15. Senovo.
HIŠO v gradnji — III. faza, eno-naidstropno, podkleteno, z garažo, prodam v Črnomlju ob glavni cesti. Vprašajte pri:	inž.
škof, Novi blok, Metlika.
V RAKITNICI pri Ribnici prodam po ugodni ceni hišo in vrt, lahko tudi zemljo. Lojze Gorše, Pod-gorje 34. Slovenj Gradec.
PRODAM enonadstropno stanovanjsko hišo (v dvojčku) v bližini Novega. mesta. Naslov v upravi lista (986/68).
ODDAM SOBO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (985/68).
PRODAM
PRODAM ČOLN — gliser (bre* motorja) za 5 oseb, težak 80 kg, lesena konstrukcija, dolžina 360 cm, širina 135 cm. — Naslov v upravi lista.
NAVADNO žetveno napravo za BCS . italijanske izdelave prodam. Franc Gorenc. Mali Podlog 7, Leskovec.
PRODAM gumi voz 16-colski, 3 t nosilnosti, voz zapravljivčček, vprežno kosilnico LANZ, vprežni kultivator, motorno slamoreznico nemške znamke. Vse v dobrem stanju. Janez Jošt. Strahinj 65, p. Naklo pri Kranju.
PRODAM traktor »dojc« s priključki. dva komata, dve slamoreznici — motorni,’špengel za prešo, lahke in težke sani, puhalnik za seno, dve gramozni trugi, jermen, dolg 8 m. za mlatilnico, eno kravo in konja starega 7 let. Prodaja bo 9. 6. 1968 ob 10. uri na kraju samem. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
PRODAM kosilnico »bauts«, novo na 14 klin z žetveno napravo, gumi voz. 14-colski. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan.
PRODAM otesan smrekov les (grušt). Stanko Hosta. Orehovica 4, Šentjernej.
LGODNO prodam star šivalni stroj naslov v upravi lista (938/68).
ZARADI preselitve ugodno prodam kuhinjsko pohištvo. Rajka Me-dak. Jerebova 20, Novo mčsto.
PRODAM lepo ohranjeno dnevno sobo. Naslov v upravi lista (935/ 68).
PRODAM televizor, star šest mesecev »rudi čajavec«, Sred. Gr-čevje 2. Otočec.
PRODAM rezervna dela za avtomobil 750. Franc Rajk, Brusnice 52.
(JGODNO prodam dobro ohranjeno pohištvo, otroško posteljico, radio, televizor, električni štedilnik in nagrobni spomenik. Ma. rija Terglav, Kajuhova 3, Brežice.
PRODAM 10 ha veliko posestvo z gospodarskim poslopjem. Naslov v upravi lista (169/68).
UGODNO prodam rabljeno kuhinj-, sko opremo in enodelno omaro, mizo in stole. Slavka Avbar, Nad mlini 8, Novo mesto
MOTORNA VOZILA
PRODAM poltovomi avto »škoda« primeren za kmeta in obrtnika,' slamoreznico na ročni ali motorni pogon, skoraj nov, enobraadnl železni plug. Pivka 13, Naklo pri Kranju.
PRODAM motor znamke »puch 175«, v dobrem stanju. Franc Vidmar, Dol. Straža 38.
PRODAM spačka 1966; biserno siv 29.000 km, odlično vzdrževan.’ Tomašič, Brestanica.
RAZNO
PRODAM 1,20 ha gozda na Gum-berku pri Otočcu, Peter Hodnik, Glavni trg 23, Novo mesto.
PRODAM kombinirani italijanski voziček, skoraj nov, In štedilnik »Kabinet« — Gorenje. Naslov v upravi lista (986/68).
PRODAM bencinski motor (stabilen) in posodim betonski mešalnik (250 1). Naslov v upravi lista (984/68).
PRODAM električni lonec za kuhanje perila, belo posteljo z vložki in nekaj pohištva. Naslov v upravi lista (982/68).
NOVEJŠO SPALNICO ugodno pro dam. Jože Može, Ljubljanska 20, Novo mesto. Ogled popoldne.
SKORAJ NOVO motorno kosilnico znamke »Laverda« s priključki ln clrkularjem prodam po zelo nizki ceni ter moped na tri prestave — v dobrem stanju. Vprašajte pri Antonu Radovanu, Dol. Kamence 22, Novo mesto.
UGODNO PRODAM posestvo z vinogradom, goadom, njivami in gospodarskim poslopjem ali brez t Kraški vasi — občina Brežice. Pojasnila: Matija Vlašič, Krška vas 63.
UGODNO PRODAM košnjo v nedeljo, 9. 6. 1968, ob 9. uri v Trepči vasi pri Dvoru in mlatilnico z dvojnim čiščenjem v dobrem stanju ter traktor v nevoznem stanju. Gostilna Loška vas, Dol. Toplice.
ZAZIDLJIVO PARCELO v Črnomlju prodam. Vodovod in elektrika v bližini Naslov v upravi li-
lo v«. 11. in 12. 6. angleški film »Rafali ob zori«. 13. 6. domači film »Pošlji človeka ob pol dveh«.
Kostanjevica: 9. 6. jug.-ital. film »Pokol v črnem gozdu«. 12. 6. amer. film »Skrivnostna soseda«.
Metlika: 7. do 9. 6. amer. barv. film »Moje pesmi — moje sanje«. 12. in 13. 6. franc, film »Oddelek za morilce«.
Mokronog: 8. in 9. 6. zahodno-nemški film »Čarovnikov obračun«.
Ribnica: 8. in 9. 6. amer. barv. film »Divja reka«.
Sevnica: 8. in 9. 6. amer. film »Ubijalec iz San Francisca«.
Sodražica: 8. in 9. 6. amer. barv. bilm »Špartak«.
Šentjernej:	8. in 9.	6.	»Veliki
rogonosec«.
Trebnje: 8. in 9. 6. angl. barvni vohunski film »Strogo zaupno«.
Črnomelj: 7. in 9. 6. amer. barv. film »Romul in Rem«. 11. in 12. 6. franc. barv. film »Svetnik pripravlja zanko«.
lože Bregar, Dobrava 41 Škocjan
preklicujem vsako hojo, vožnjo in obračanje ter pašo živine in kokoši na mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Matija Kastelic, Vinji vrli 15.
Semič, prepovedujem pašo živine
in prevoze po parcelah Brstovec in na Dolenjcih. Kdor opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
x
Franc Mihalič, Ratež 32, Brusni.
ce, prepovedujem pašo kokoši, živine in hojo po mojem vrtu in njivah pri cesti. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Alojz Primc, Pristava 17. Stopi
če prepovedujem pašo kokoši po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Mervar, Ločna 39. Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši in hojo po moji njivi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno
preganjal.
Frančiška in Matija Sever, Sela
4 pri Semiču, prepovedujeva hojo, vožnjo in pašo živine po vsem našem zemljišču in prehod skozi vinograd v Gorenjcih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala .
Jože Može iz Dol. Lakovnice 11, p. Novo mesto prepovedujem vsem sosedom pašo kokoši po moji zemlji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Breznikar. Draga 3, Šentrupert, preklicujem vse, kar sem 2. 3. 1968 govoril žaljivega o Antonu Ovnu iz šentlovrenca 25.
OSAMLJEN zidarski mojster želi spoznati vitko, simpatično žensko (do 40 let in 165) za pomoč v obrti in ureditvi weekenda. Pozneje možna ženitev. Ponudbe pod »Diskretnost«.
POŠTEN fant (42 — 165) s službo ln poklicem, lastnim stanovanjem, blizu mesta, želi spoznati preprosto, boljše pošteno dekle, ki bi imela veselje ustvariti si prijeten dom. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod »Cvetoča lipa«.
ČE IZBIRATE poročne prstane, potem se oglasite pri zlatarju Otmarju Zidariču v Gosposki 5, Ljubljana, ki opravlja tudi vsa druga zlatarska dela.
PRI ZDRAVLJENJU hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljenje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri HMELJNIKU in STANDARDU (MERCATORJU).
NUDIM devizni račun. Naslov v upravi lista (970/68).
FANT, 24 let. z majhnim posestvom in službo, želi spoznati kmečko dekle od 18 do 23 lot za skupno življenje. Kratek opis in sliko pošljite na upi*avo lista pod Šifro »2elim sl tebe«.
CEMENTNO STRESNO opeko dostavim po I- Ndin. Ljubljana, Milana Majcna 47.
ZAPESTNICO sem našel pred 10 dnevi blizu novomeške bolnišnice. Lastnik dobi naslov pri vratarju bolnišnice.
ce in cvetje. Posebna zahvala gasilskemu društvu Pišece za častno spremstvo in ZB Pišece, prisrčna zahvala govornikom: Štefanu Čak-šu, župniku Jožetu Kenetu, poveljniku gasilskega društva Pišece, Venčeslavu čopiču, profesorju iz Ljubljane, in Ivanu Zagmajstru.
Žalujoči:	Mihael, Janez, Marija,
Terezija, Karlina, sinova in hčere z družinami, snaha Marija, vnuki z družinami in pravnuki.
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
IVANA ZAJCA
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. mu darovali vence in cvetje, godbi PGD Kapele, gasilskim društvom in vsem, ki ste se toplimi besedami poslovili ob odprtem grobu in nas tolažili ob težki boli. Globoko užaloščeni: žena Alojzija, otroci Ivan, Edi, Pepca, Mira in Stane z družinami
Bizeljsko, Ljubljana, Kočevje, Chicago. 27. 5. 1968
Mihi Jermanu iz Zagrada pri Otočcu čestitajo za 20. rojstni dan domači.
ESTILAl
ŠČETKE za loščilce in za sesalce za prah. obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
OBLAČILA očisti takoj Pralnica in čistilnica. Novo mesto. Germova 5.
OBVEŠČAM, da julija letes mlin ne bo obratoval zaradi čiščenja in popravila. Ignac Kušljan, mlin, Šentjernej.
V	sezoni zaposlimo
RECEPTORJA
Ea avtocamp —
Novo mesto
POGOJ:	znanje	najmanj
enega tujega jezika. Prednost imajo študentje. Interesenti naj se javijo do 10. junija pri
Turističnem društvu Novo mesto
Cesta komandanta Staneta št. 30.
Ob tragični izgubi našega dragega moža in očeta
ŠTEFANA BISTROVIČA
se zahvaljujemo vsem, ki so so-, čustvovali z nami. Posebna hvala podjetju KOVINAR iz Kočevja za vso skrb in dobroto ter lep poslovilni govor. Lepa hvala sodelavcem, sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom.
Žalujoča žena z otroki Kočevje, 30.	5.	1968
Ob težki izgubi našega dragega očeta
KARLA OGOREVCA
iz Pišec pri Brežicah
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter mu darovali ven-.
Razpisna komisija
Veterinarske postaje Ribnica
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA POSTAJE
Pogoji: diplomiran veterinar z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 5-letno prakso. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Stanovanje ni zagotovljeno.
S
Kostanjevica vas vabi
Breg: vlomilcu pomaga — tema
Nedolgo tega je nekdo že tretjič vlomili v trgovsko poslovalnico na Bregu, ki je malo oddaljena od vasi in zato bolj primerna za take obiske. Ker tat najprej razbije ali ugasi luč v trgovini in naprej nemoteno opravlja svoj posel, predlagajo prebivalci Brega in Šentjurja lastniku Trgovskemu podjetju Sevnica, da bi postavili steber s svetilko, ki bi hkrati razsvetljevala tudi bližnjo okolico. Podjetje naj bi kupilo svetilko, kabel in drog, vse drugo pa bi naredili ljudje sami.
Trčenje tovornjakov pri Prilipah
Beograjčan Drago Nikolič je 28. maja vozil tovornjak s prikolico po avtomobilski cesti mimo Pri-lip. Nenadoma je vozilu razneslo zadnjo gumo, zato je Nikolič ustavil. da bi odpravil okvaro. Ko Je bil že skoraj povsem gotov, je treščil v njegovo vozilo Celjan Jože čoper s tovornjakom, čoper je bil lažje ranjen, škodo pa so ocenili na 65.000 dinarjev.
S kombijem v fička
Štefan Blažič iz žabje vasi se je 28. maja popoldne peljal s fičkom v Novo mesto. Izpred IM V se je tedaj s kombijem pripeljal Josip Ludvig iz Slavonske Požege in zadel Blažičevo vozilo, škodo so o-cenili na 1100 dinarjev.
Konj podrl mopedista
28. maja zjutraj se je Alojz Pe-vec iz Štatenberga pri Trebelnem peljal z mopedom na Trebelno. Na nepreglednem ovinku pa ga je podrl širclov konj ki je ušel iz hleva. Mopedist si je odrgnil roke, škodo pa so ocenili na 300 dinarjev.
Nemec treščil v Tržačana
31. maja se je peljal Tržačan Ljubomir Susich z osebnim avtomobilom iz Ljubljane v Zagreb. Pri Skopicah je srečal avtomobil milice, ki je zapirala promet zaradi kolesarskih dirk. Tržačan se je ustavil na robu ceste. Nemec Alfred Frey, ki se je pripeljal za Italijanskim avtom, ni upošteval ukrepa milice, marveč je s strahovito hitrostjo treščil v Tržačanov mercedes. Pri nesreči so dobili potniki samo odrgnine, škodo pa so ocenili na 15.000 dinarjev.
Tovornjak s prehudo zavoro
Alojz Zadel z Grma se je 30. maja zjutraj peljal s tovornjakom v Ljubljano. Pri Hmeljišču je dohitel tovornjak in zavrl. Ker je sprednja zavora močneje prijela, je tovornjak zaneslo na njivo, škodo so ocenili na 800 dinarjev.
Prikolica do smrti zadela kolesarko
Učenko 3. razreda osnovne šole bratov Ribarjev Eriko Jalovec iz Krške vasi so sošolci v soboto, 1. junija, spremili na zadnji poti. Nesrečna deklica se je 30. maja popoldne peljala s kolesom iz Krške vasi proti Brežicam. Vozila je pravilno po desni strani ceste. Naproti ji je hitro pripeljal tovornjak NM 56-09 s prikolico NM 15-05, ki ga je upravljal Alojz Gričar. Na blagem ovinku je prikolico zaneslo močno v levo, da je zadela kolesarko in jo odbila v jarek. Deklico so takoj prepeljali v bolnišnico v Brežicah, vendar je že med potjo izdihnila.
Illllllllllllllll
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Miha Obranovič, upokojenec iz Novega mesta; Anton Kastelic, Edo Frantar in Ivan Regina, člani kolektiva INIS Novo mesto; Franc Hrovatič, Leopold Gorjup, Slavko Dra-vinec, Franc Zupančič, Darko Urek, Valentin Murgelj, Janez Rodič la Jože Jenkolc, člani kolektiva IMV Novo mesto; Franc Koren, Marija GrdeSlč, Rezka Anžlovar, Dominik Bratož, Mirko Strajnar in Jože Može, člani kolektiva ŽTP Prometna sekcija Novo mesto; Jože Bašelj in Rudi Andrušič, kmeta iz Gornjega Kamenja; Franc Jordan, Rozalija Vovko in Dragoslav Stojanovič, člani kolektiva Knjigotisk, Novo mesto; Anton Gal, član kolektiva Elektro Novo mesto; Jožica Sladič, članica kolektiva občinsko sodišče Novo mesto; Janez Kopina in Janez Smrke, člana kolektiva Keramika, Novo mesto; dr. 2eljko šribar, član kolektiva splošne bolnice Novo mesto; Fani Kovačič in Stanka Kcržan, članici kolektiva okrožno sodišče. Novo mesto; Jože šali, član kolektiva Vodovod, Novo mesto; Jožica Bencik, članica kolektiva Ribja restavracija, Novo mesto; Ciril čelič, član kolektiva Kovinar, Novo mesto; Milia Jankovič, član kolektiva Kremen, Novo mesto; Bogdan Adamič, član kolektiva SDK Novo mesto.
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE
in ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
O kranjske klobase % lovsko salamo ^ šunkarico
0 vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila.
K.MKTIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE
UBj A«
BREŽICE
OBRAT
KLAVNICA
tel. 72-231
na srečanje GORJANSKEGA BATALJONA s taborniki in podgorsko mladino
8. JUNIJA:
ob 19. uri: odred »Gorjanskih tabornikov« postavi v Kostanjevici tabor, godba CELULOZE iz Krškega igra promenadni koncert ob 20. uri: svečana akademija v Domu kulture ter razvitje prapora kraj. organ. ZZB Kostanjevica ob 21. uri: taborniki prižgo taborni ogenj, mladina kuri po okoliških hribih kresove
9. JUNIJA:
ob 8.30: budnica godbe na pihala CELULOZE iz Krškega, ob 9. uri: zbor borcev GORJANSKEGA BATALJONA, aktivistov, tabornikov in mladine na trgu ob 9.30: sprevod do gradu v Kostanjevici ob 10. uri: zborovanje in izročitev prapora Gorjanskega bataljona v varstvo odredu »Gorjanskih tabornikov« Po zborovanju bo srečanje borcev in aktivistov z domačini.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferen-ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N dinarjev (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 - Telefon (068)-21-227 - Nenar ročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska: CP »Delo« v Ljubljani