Leto IX. Številko 40.
v UiiMloit), o soboto 19. februarja 19ZJ.
Cena Din i
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 30 pettt a 2.— Din, do tOO vrst 2.50 Din, veCjI tnserati pctit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame,
Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 430— Din
preklici   beseda   2.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34.
Burja v Narodni skupščini
Vladna večina odobrava teror notranjega ministra in si ne upa obsoditi gaženja poslanske imunitete. — Radi silnega hrupa
prekinjena seja«
—Beograd, 18. februarja. Današnja seja Narodne skupščine je bila zeio viharna. Opozicija je z ozirom na teror, ki ga izvajaio radikali v-d3osni in Hercegovini nad političnimi nasprotniki, energično protestirala in ostro napadala vlado. Prišlo je do viharnih prizorov, tako da je moral predsednik sejo prekiniti.
Predsednik Narodne skupščine je otvoril sejo ob 10.15. Po običajnih formalnostih in izpopolnitvi nekaterih skupščinskih odborov za pretres raznih zakonskih osnutkov je predsednik Trifkovič najprej odgovoril na interpelacijo predsednika JMO dr. Spaha, ki se pritožuje, da je neki sreski poglavar v Bosni dal aretirati poslanca Šu-mavića. Predsednik Trifkovič je v svojem odgovoru povdaril, da se je takoj obrnil na ministra notranjih zadev za pojasnilo ter je prejel poročilo, da tam o tej aretaciji ni ničesar znanega in da poslanec Šumavič sploh ni bil aretiran. Interpelant dr. Spaho je energično protestiral proti takemu načinu odgovarjanja, ki sloni na informacijah onih organov, ki so obdoiženi zlorab svoje oblasti.
Med dr. Spahom in predsednikom je prišlo nato do ostrega prerekanja. V vsej dvorani je nastal velikanski hrušč. Marko Trifkovič je pojasnjeval, da pravi poročilo notranjega ministra, da je orožništvo aretiralo samo nekatere udeležence shoda, da pa je poslanec Šumavič brez povodi sledil orožnikom. Opozicija je začela energično protestirati proti temu, da predsednik skupščine zagovarja policijski teror notranjega ministra, mesto da bi zaščitil poslanice pred njegovimi zlorabami in zlorabami podrejenih organov.
Radi   razgrajanja   je predsednik kaznoval poslanca Kokanoviča s pismenim ukorom.   Kokanović je proti temu   protestiral, češ kako bodo postopali policijski uradniki še le zdaj,
ko bodo zvedeli, da sam predsednik parlamenta zagovarja početje notranjega ministra. V splošnem trušču so padali težki očitki na račun vladne večine in zlasti klerikalci so morali preslišali marsikako gorko. Radi silnega nemira je predsednik sejo prekinil in jo zopet otvoril še le čez četrt ure, ko se je vihar malo polegel.
Po zopetni otvoritvi so govorili še dr. Spaho, predsednik Trifković ter poslanca Kapetanović in Šumavič, ki je ugotovil, da so orožniki imeli pismen ukaz srezkega poglavara, naj ga aretirajo. Navedel je točno številko dotične-ga akta. Vse njegovo dokazovanje, da je poslanec, ni nič pomagalo. Šele na energične proteste v Beogradu ga je glavar čez dva dni izpustil.
Nato je govoril notranji minister Boža Maksimović, ki je med stalnimi med. klici opozicije izjavil, da mu potek tega dogodka ni znan ter da bo takoj uvedel preiskavo. Nato je odgovarjal še na vprašanje poslanca Kujundžića glede aretacije narodnega delavca Borisavlje-| viča. Glede te aretacije je notranji minister izjavil, da so oblasti postopale v smislu obstoječih predpisov. V skupščini je nastal nov vihar, ki se je polegel šele, ko je skupščina prešla na dnevni red.
V nato sledeči proračunski debati je prvi govoril poslanec dr. Spaho, ki je v skoraj enournem govoru ostro kritiziral vladno politiko v Bosni, ki se vedno bolj pogreza v siromaštvu in ječi pod neznosnimi davčnimi bremeni. NaglasU je, da sedanja vlada negira parlamenta, rizem ter uvaja nezaslišan teror, kakor je to pokazala baš današnja seja. Radikalni stranki se je samo s terorjem posrečilo, pridobiti tako veliko mandatov. Zato bo glasoval proti proračunu.
Predsednik je nato zaključil ob 1230 sejo ter sklical prihodnjo za jutri dopoldne.
Vse bosanske s ranke proti
radikalom
Kako se maščuje klerikalno-radikalni atentat na demokratska načela v oblastnih skupščinah« — Sporazum vseh strank proti radikalom v Bosni in Hercegovini.
— Beograd, IS. februarja. V vseh političnih krogih vlada z ozirom na predstojeće sklicanje novoizvoljenih oblastnih skupščin največje zanimanje. Uredbo notranjega ministra Maksimo-viča, s katero je na željo klerikalcev spremenil poslovnik oblastnih skupščin in s tem popolnoma izločil kontrolo manjšine nad večino, vzbuja v radikalnih vrstah vedno večjo nezadovoljnost. Naglasa se, da je s tem, ko je izročil v Sloveniji oblastne skupščine popolnoma v roke klerikalcev, škodoval interesom stranke v vseh ostalih pokrajinah. Zlasti so ogorčeni bosanski in dalmatinski radikali, ki so v vseh oblastnih skupščinah v manjšini in tako izločeni od oblastne samouprave, ker so opozicijonal-ne stranke sklenile sporazum in si s tem zasigurale večino.
Beograd, 18. februarja. Pogajanja, ki so se vršila v zadnjih dneh med radikali in muslimani glede skupnega nastopa pri konstituiranju oblastnih skupščin v Bosni in Hercegovini, so bila včeraj prekinjena in so ostala popolnoma brez uspeha. JMO je stavila kot predpogoj za nadaljna pogajanja takojšnjo odstavitev radikalnih občinskih komisarjev v Bosni in Hercegovini in imenovanje sosvetov na podlagi izidov zadnjih oblastnih volitev ter razpis občinskih volitev najkes-neje tekom treh mesecev. Ker radikali na to zahtevo niso pristali, so bila pogajanja prekinjena. Istočasno so se vršila pogajanja med Davidovićevimi demokrati, radičevci. zemljoradniki in JMO, ki so danes dopoldne dovedla do definitivnih sklepov, glasom katerih nastopijo vse te stranke v oblastnih skupščinah složno proti radikalom. Posledica tega je, da ostanejo radikali popolnoma brez vsakega zastopstva v oblastnih odborih. Vse te stranke odpošljejo na prve seje oblastnih skupščin svoje poslance s primernimi direktivami za oblastne poslance. Častna mesta v oblastnih skupščinah bodo stranke razdelile med seboj na podlagi proporca. Med radikali vlada radi tega veliko ogorčenje, zlasti zoper notranjega ministra Božo
Maksimo viča, ki je s svojo najnovejšo uredbo na željo klerikalcev spremenil poslovnik oblastnih skupščin in tako onemogočil kontrolo manjšine nad večino, ne da bi preudaril, da s tem najhuje udari tudi radikale v Bosni in Hercegovini, ker nima tam radikalna stranka v nobeni oblastni skupščini absolutne večine.
Včerajšnja seja Narodne skupščine
— Beograd, 16*. februarja. Seja Narodne skupščine se je včeraj nadaljevala popoldne ob 16. Govoril je najprej zemtjoTad-nik Mo&kovliević, ki je zameril dr- K-ulov-cu. da ne odgovarja točno na vprašanja, marveč se izmika z raznimi obljubami; nato pa samostojni demokrat Juraj Demetro-vić, ki je že svoj čas predložil zakonski načrt o regulaciji vodnopravnih doprinosov. Takratni poljedelski minister PuceJj je nujnost odklonil. Ce bi bil sprejet njegov predlog, bi bile vse poplavne katastrofe i-z-oslale, tako pa je bilo uničene na tisoče oralov zemlje. Bivši poljedelski minister g-Pucelj se je skušal nato braniti pred izne-šenimi očitki ter ie ostro napadel sedanjega ministra dr. Kulovca, ki da ni niti vedel, da bo moral odgovarjati na to Interpelacijo in je zato popolnoma nepripravljen. Nemški poslanec dr. Moser je izjavil, da veruje v dobro voljo novega poljedelskega ministra ter priporoča, da se Čim prej p odvzamejo koraki, da se v bodoče take katastrofe preprečijo. Na predlog poslanca Starokoviča (rad.) je bil sprejet prehod na dnevni red, glasom katerega naj država poravna vse terjatve vodnih zadrug v Vojvodini, ministrstvo za poljedelstvo pa naj skupno s finančnim ministrom čim prej fz-posluje primerno posojilo, da se Izvrše vsaj najnujnejša popravila nasipov in hidro-tehniških objektov. Vladna večina je nato sprejela zaupnico vladL
Besnenje viha rva v Kaliforniji
Porušeno mesto San Diego* — Ustavljeno delo v Hollywoodu. — Onemogočen promet med zapadno in vzhodno Ameriko* — Kar ni razdejal vihar, uničujejo poplave.
— Newyorkf 18. februarja. Iz San Francisca poročajo, da vladajo ob vsej obali od Los Angek>sa do San Diega strahoviti snežni meteži. Po dosedanjih vesteh je 20 mrtvih in 50 težko ranjenih.
— London, 18. februarja. «Times> poročajo iz Newyorka, da razsajajo v zapadnem delu Zedinjenih držav nepopisni snežni meteži. V Kaliforniji je 25 mrtvih. 11 oseb je zasula lavina pri Sierri Nevadi. 50 filmskih igralcev, ki so se nahajali v bližini Sierre Nevade, že pet dni pogrešajo. San Diego je od ostalega sveta poponoma odrezan ter so porušene vse telefonske in brzojavne zveze.
Ves promet je v zapadnem delu Zedinjenih držav ukinjen. Tudi nadzerrr ske brzojavne žice so potrgane, tako
da prihajajo vesti le brezžično in po obeh kabli^.
Zelo pnzadeto je tudi filmsko mesto Hollywcod, kjer je vihar znatno poškodoval več filmskih ateljejev in so morali filmanje ustavili. Pač pa se je spretnim operaterjem posrečilo posneti številne prizore o besnenju in uničevanju orkana. Te slike bodo filmska podjetja sedai porabila kot. vstavke v raznih novih filmih.
Tudi v San Franciscu samem so povzročili orkani veliko škodo, čeprav leži mesto že izven teritoriia, ki je bil najhuje prizadet. Promet v luki je zelo oviran, ker si upajo odpotovati le največji, z vsemi modernimi pripomočki opremljeni parniki.
(Glej tudi poročilo v rubriki «To in ono» na 4. strani.)
Poljska zunanja politika
V zadnjem času so evropski listi mnogo pisali o zbližanju med Poljsko in sovjetsko Rusijo. O tem vprašanju je te dni po-I?"! poljski zunanji minister Zaleski novinarjem sledečo izjavo:
Ob raznih prilikah sem že nagla sil. da sem trdno prepričan, da zamorejo le regionalni pakti zasigurati trajen mir v Evropi. Zrnir.c je, da se kreta v t »m pravcu v<a poljska zunanja politika. Poljsko-sovjetski pakt bi tvoril le ne člen v verigi in sistemu takih paktov, ki jih hočemo skleniti z vsemi našimi sosednimi državami. Ti pakti ne bodo velikega pomena samo za neposredno udeležene države, marveč tudi za vso o s ta i o Evropo. Sklenitev pakta s -sovjetsko Rusijo si želimo predvsem radi tega, ker bi značil reelno okrepitev sraranrij za mir v vzhodni Evropi in spopoTnil pakte, ki sta jih Rus;ja in Poljska sklenili z baltiškimi državami. Poljska je pripravila tudi že ves materiial za sklepanje trgovinske pogodbe s sovjetsko Rusijo. Na tem se dela tudi v Moskvi in upam, da bo prišlo do medsebojnega sporazuma. Z ozirom na povsem neenako ureditev držav seveda ni izključeno, da se bodo pogajanja morda zavlekla.
Smernice pol'^ke politike napram Nemčiji so znane. Skupni interesi Poljske in Nemčije zahtevajo tako z ozirom na medsebojne odnosa je, ka.kor z ozirom na splošno mednarodno politiSno situacijo t ramo in mirno sodelovanie med obema državama. Grupiranje prtitflfnBi sil v Nemčiji je čisto notranja zadeva Nemčije. Šele v trenutku, ko se bo nova politična konstelacija zače!a izražati tudi na zunaj, bo mogoče točnefšo precizirati polisko stališče napram eventualni novi politični liniji. Mi bomo z največjo pozornostio tudi v bodoče spremljali razvoj političnih dogodkov v Nemčiji in razvoj nemško-poljskih odnosa fev, na katere bo vplivalo v veliki meri tudi staliSče, ki ga bo zavzela nova nemška vlada napram posa meznim gospodarskim vprašanjem, zlasti o priliki nadaljevanja trgovinskih pogaianj, ki so začasno prekinjena. Upam, da bo tuli Nemčija presojala položaj s stališča važnosti urejenih  gospodarskih odnošaiev.
Češkoslovaška in Poljska živita v normalnih, prijateljskih sosednih odnoSaph. Tri glavne pogodbe fn cela vrsta maniših kon-vencii je pripomoglo - k razčiščenju raznih spornih vprašanj in odstranilo vse nesporazume. Med obema državama je odprto široko polje sodelovanja na kulturnem in gospodarskem polju, na materifeliri in idejni bazi. Započeto sodelovanje se je pokazalo /e v Društvu narodov, kjer sta obe državi »kupno nastopili v obrambo svojih skupnih interesov.
Zagonetno potovanje romunskega prestolonaslednika
Sestanek in sprava med princom
Karlom in princeso Heleno?
— Bukarešta, 18. februarja. Tukaj se je včeraj razširila vest, da je izginil prestolonaslednik Mihajlo ter da je od* veden v inozemstvo. Pred par dnevi je Mihajlo odpotoval v spremstvu svoje matere v Italijo. Po treh dneh se je princesa Helena vrnila, toda brez sina. Ta vest je izzvala v Bukarešti velikan* sko senzacijo. Službeno se zatrjuje, da je prestolonaslednik Mihajlo ostal v Italiji iz zdravstvenih ozirov. Iz druge strani pa se doznava, da je princesa Helena namenoma pustila sina v Ita* liji, da hi onemogočila načrte Brati* amia, ki hoče definitivno preprečiti po* vratek bivšega prestolonaslednika prin* ca Karla. Glasom vesti iz drugega vira se je princesa Helena sestala v San Remu s svojim možem princem Kar* lom in pustila malega Mihajla pri njem. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da se je princesa Helena vrni* la v spremstvu svoje tete, sestre biv* šega grškega kralja Konstantina, in v spremstvu princa Viljema, brata ru* munskega kralja Ferdinanda,
Iz ljubljanske kronike
Mučen prizor na Marijinem trgu. — Goljufije in tatvine.
Zadnje dni sta se v Ljubljani, ki je drugače predpustno razpoložena, dogodili dve karakteristični goljufiji.
K posestniku in trgovcu Franu Kmetu v Zgornji Šiški je prišel neki Jože ter mu pokazal pismo trgovke ge. Trohe, ki ima svojo trgovino na Kodeljevem. V pismu je trgovka naročila g. Kmetu, naj izroči Jožetu 4l/o kg gosjega puha, vrednega 900 Din. Trgovec Kmet je Jožetu blago izročil, ta pa je ž njim za večno ! izginil. Trgovec je nato prijel trgovko, a je dobil iakoničen odgovor, da ni ona dala nikakega naročila in da je dot:čno pismo kratkomalo fingirano. Sedaj iščejo pretkanega Jožeta, ki se je baje skril nekam na deželo.
Za izpraznjena stanovanja se v Ljubljani bijejo ljute in ogorčene borbe. Boljša delavska družina je ukrenila že vse mogoče korake, da bi prišla v nekoliko zdravejše stanovanje. Te dni je posetil to družino prefrigani in v raznh sleparskih trikih izurjeni Jože C. Obljubil je po daljšem posvetovanju delavčevi ženi Mariji, da preskrbi lepo. udobno in zdravo stanovanje. «Šel bom na stanovanjsko sodišče. Tam poznam vse gospode, ki nakazujejo stanovanja. Treba pa je nekaj kovačev za kolke.* Tako je zaključil Jože svoje modrovanje. Žena vsa vesela, da dobi primerno stanovanje, je izročila Jožetu 125 Din. Čez dva dni se je Jože zopet pojavil pri delavčevi družini. Odločnih korakov in ves žareč v obrazu je vstopil v sobo ter takoj začel govoriti:
•Stanovanje imate. Na stanovanjskem sodišču je vse urejeno. Dobite stanovanje gospoda orožnika Umn.ka. tam na Cesti na Gorenjsko železnico. Lepo in zdravo je to stanovanje!*
Pokazal je ženi obenem še neko potrdilo, podpisano od pisarniškega ravnatelja stanovanjskega sodišča g. Fr. Selana, ki potrjuje, da je zadeva stanovanja g. orožnika Umnika rešena in da se stanovanje odkazuje g. Ignaciju K.» Za razne stroške in pota je nato Jože zahteval primeren honorar. Dobil je še 162 Din. Lahko si mislimo, kako je bila uboga žena presenečena, ko so ji na stanovanjskem sodišču resno in uradno povedali, da o celi stvari ničesar ne vedo.
Ko so Jožeta nato prijeli, je kratko in cinično odgovoril: «Bom že na mero-dajnem mestu odgovarjal!*
Bančna uradnica gdč. Anica Zabu* kovec je danes dopoldne prijavila po* liciji, da je včeraj n-ajbrže med opol* danskim odmorom neznan vlomilec, kateremu so morale biti razmere prav dobro znane, odnesel iz spalne sobe v II. nadstropju hiše v Stritarjevi ulici št. 17 več zlatnine v skupni približni vrednosti 5000.— Din. Odnesel je med drugim 12 malih briljantov. Vlomilec je po sobi vse premetal, prebrskal je vse nezaklenjene predale v omari, do* čim je pustil zaklenjene pri miru. Do* taknil se tudi ni hranilnicnih knjižic.
SESTANEK MED MUSSOLI-NIJEM IN STRESEMANNOM?
— Pariz, 18. februarja. »Dailjr Herald« prinaša vest, da se je Stresemann sestal z Mussolinijem. Italijanska poHcrja je uvedla strogo cenzuro za vse italijanske 4iste, ki ne smeJo o tem sestanku ničesar poročati.
Važne spremembe v diplomaciji
Ljuba Nešić gre v Sofijo.
— Beograd, 18. februarja. S kraljevim ukazom so postavljeni: za poslanika v \Vashingtonu Vojislav Anton i je vic, dosedanji poslanik v Madridu. Za poslanika v Sofiji Ljuba Nešić, dosedanji poslanik v Varšavi. Dosedanji poslanik v VVashingtonu Tresić-Pavičić je stavljen na razpoloženje. Dosedanji berlinski poslanik dr. Smodlaka ie imenovan za poslanika y Madridu, za Berlin pa je imenovan Živojin Balugdžič. Razen tega je podpisan obsežen ukaz o spremembah  konzularnega osobja.
Odmevi potresa
— Beograd, 18. februarja. Glasom brzojavnih poročil iz Mostarca so bili tam zabeleženi ponovni lažji potresni sunki, ki pa niso povzročili nikake škode. Potresne sunke je zabeležila tudi beogradska seizmografska postaja.
— Mostar, 18. februarja. Glasom uradne ugotovitve znaša škoda, povzročena vsled potresne katastrofe v Hercegovini največ 8 milijonov dinarjev. Najhujše so prizadeti najsiromaš-nejši sloji, ki stanujejo sedaj v malih, za silo zgrajenih hišah. Panika, ki je nastala ob prvem potresu, se še vedno ni polegla.
Pojasnjen umor v Namesti
Priznanje umirajočega morilca.
— Brno, 18. februarja. Grozen roparski umor grajskega upravitelja Tilla, njegove soproge in služlkinje v Namesti nad Oslo je bil snoči nepričakovano pojasnjen, ko so se kriminalni organi že bali, da morilcev ne bo mogoče izslediti. Na podlagi raznih indici; je bil aretiran grajski tajnik Vojtecn, pri katerem so našli detektivi okrvavljeno sekiro.
Vatech sedi že več dni v preiskovalnem zaporu in bi bil moral najbrž odgovarjati za trojni roparski umor, da ni nastal snoči v preiskavi senzacijonalen preokret. Policija je namreč našla snoči defov-ca Ulricha Filipina, ki si je prerezal na rokah žile. Predno je izkrvavel in umrl, priznal trojni roparski umor. V kratkem je opisal, kako je s sekiro umoril grajskega upravitelja Tilla, njegovo ženo in služkinjo. Po Izvršenem zločinu je zažgal grad, vse ukradene predmete pa pometal iz strahu v ogenj. Okrvavljeno sekiro je pustil namenoma v tainikovem stanovanju.
Svetovni šahovski turnir
Jutri.    v soboto    se prične  v Nevrvorkn
mednarodni šahovski turnir, ki se gra udeleže vsi šahovski velemojstri. Ameriko bosta poleg drugih zastopala na turnirju svetovna mojstra Capablanca in Marshall. Evropo pa kandidat za svetovno šohovsko prvenstvo Aljehin, dalje danski mojster Nem-eovič, naš rojak vseučiliski profesor dr. Milan Vidmar. Dunajčan Spielmann in še nekateri drugi sloviti šahisti.
Ker bo igral vsak udeleženec z vsakim nasprotnikom, bo odigrano skupaj 60 iger, ki bodo razdeljene na 20 kol. Turnir bo trajal 4 tedne. Nagrade so tri: prva znaša 2000 dolarjev .(112.000 Din), druga 1500 dolarjev, tretja pa 1000 dolarjev. Trije najboljši igralci dobe za vsako dobljeno točko Še po 50 dolarjev. Capablanca dobi še poseben honorar. Udeleženci turnirja dobe «>i ameriške   vlade   povrnjene vse potne in
druge stroške
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Investicijsko posojilo 86, —; Vojna škoda - . 335; Zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 22, Zastavni listi Kranj, dež' bke 20, 22; Celjska posojilnica 105. 198 (zaključek 97); Ljubljanska kreditna 150, —; Merkantilna, Kočevje 99, 100; Prašte-dicna 920, —; Kreditni zavod 170. 180: Strojne tovarne 85, —; Trbovlje —, 420; Vevče 120. —; Split, cement 725, —; Stavbna družba 55, 65; Šešir 104, —.
E f e k t L Investicijsko posojilo 86 — 86.3, Ljubljanska kreditna 150 — 153, Mi-potekarna banka 64 in pol — 65, Jngoban-ka 103 — 104, Praštedkma 9273 — 930, Trboveljska 392.5 — 400. Vevče 130—150.
Devize: Amsterdam 2*2.82—22.88, Dunaj 801—804 Berlin 13.4895—13.5195. Italija 246.01—246.01, London 275.876 do 276.776, Newyork 6ek 56.75—56.95, Pari/. 223—225, Praga 168.30—169.10, Curih 10 94 do 10.97, Stockholm 15.855_15.395. Valu-t e: 243—245.
INOZEMSKE BORZE.
— Ctrrih: Beograd 9.13, Pariz 20.39. London 25-22, Newyork 519.875, Milan 22.50, Praga 15.40, Dunaj 73.75.
— Trst: Beograd 40.49, London 111.90, Curih 443.90,
Stran 2.
«StOVENSKI  NAROD* dne 19. februarja 1927.
Str« 40.
Iskrenost bratstva s Čehi
Pobratimstvo med Češkoslovaško In Jugoslavijo je nujno in trajno. — Vezeta nas skupna prošlost in skupna bodočnost. — Pomen oblaka naših parlamentarcev v Pragi.
Jug osi ove nsk i parlamentarci se na« hajajo te dni v Češkoslovaški kot gost* je češkoslovaškega parlamenta.
Češkoslovaški parlamentarci spreje* majo člane naše Narodne skupščine z izrazi prijateljstva in zavezništva, če* škoslovaško časopisje jim posveča po* zdravne članke in priobčuje razprave o stikih med obema slovanskima naro* doma, ki ju veže mnogo več nego sa« mo formalno zavezništvo.
Izrazi bratskih čustev med Čehoslo* vaki in Jugosloveni, ki jih čujemo in čitamo te dni, imajo toliko več vred* nosti, ker so iskreni. To trditev lahko zapišemo s popolno gotovostjo, da je točna. In to je glavno zadovoljstvo, ki ga občutimo vsi Jugosloveni in Čeho* slovaki, kadar se ponudi znova prilika« za manifestiranje prijateljstva.
Zakaj baš prijateljstvo med ČSR in kraljevino SHS je najtrdnejša osno* va sodobne politke v podonavski sred* nji Evropi. Lahko rečemo, da je stabil« nost političnih odnošajev v Podonav* ju pred vsem zasluga teh dveh držav; da ni prijateljstvo med Prago in Beo* gradom tako trdno in stabilno, bi se ▼ Budimpešti in na Dunaju počutili vse drugače nego se sedaj. Saj si nihče ne prikriva, da je bratstvo med tema dve* ma slovanskima državama naj krepke j* ša osnova Male antante in kar je bilo uspehov Male antante, se morajo šteti pač v prvi vrsti na račun češkoslova* ško«jugoslovenskih odnošajev.
Prijateljstvo med nami je že pre* stalo lepe preizkušnje. Odveč bi bilo naštevati skupne boje v dobi Avstrije, ko smo stali v enotni fronti proti skup* ne mu nasprotniku avstro * madžarske* mu, odveč bi bilo pripovedovati o dra* poceni pobudi, ki je prihajala od če* ških in slovaških narodnih buditeljev do naših prvih narodnih mož v dobi preporoda. Preiskušeno zavezništvo v dobi spiske, v časih, ko je šlo za obrambo nacijonalne eksistence pod ze* lo neugodnimi pogoji, je najmočnejša vez, ki se ne preživi nikdar. Danes smo tako mi, kot Čehoslovaki v nepri* merno ugodnejšem položaju; svobodni nacijonalni državi, ki smo si ju pribo* rili v skupnem boju, je garancija na* šega narodnega obstoja.- v bodoče.
I Naši in češkoslovaški interesi se nikjer ne križajo; ni skoro vnanjepoli* tičnega problema, pri katerega reševa* nju bi bilo Pragi neprijetno, kar gre nam v korist in obratno. Gospodarski odnosa j i med obema državama morda niso še taki, kakor si želimo na obeh straneh, ali to je "rugo poglavje, kjer se sklepajo pogodbe s pametnim, to se pravi egoističnim prevdarkom in ne le po srcu. Naših prisrčnih medsebojnih stikov, političnih in kulturnih, ne more to motiti niti najmanj.
Pred nami je še velika bodočnost. Svetovna vojna, ki je utemeljil«, svo* bodo in samostojnost slovanskih naro* dov, pomeni šele ustvaritev osnove za bodočnost. Sedaj pride poglavitno de* lo. Dobro se zavedamo, da pridejo še hude preizkušnje; faktorji, katerim jc bilo treba izviti iz oblasti naše terito* rije. se gotovo še ne smatrajo za def i* nit^mo premagane in nedvomno bo* mo doživeli poskuse, izsiliti reakcijo, če ne v polni meri, pa vsaj deloma. In ti poskusi se ne bodo tikali niti sa* mo ene, niti samo druge države, mar* več vedno vseh; nesreča ene bi pome* nila vedno hkratT nesrečo druge. V tem je zanesli iva osnova, da naše prijatelj* stvo ni ir ne more bili od danes do jutri.
Ali ne gre le za defenzivo. Gre po* leg tega za velike pozitivne stvari. Na* ša življenska n 'loga je, da damo Evro* pi, da damo svetu nove kulturne vred* note, ki bodo produkt slo -nske rase. Nehote se oziramo pri tem na Rusijo, v kateri aledamo slejkoprej praizvir slovanske kulture, na njene še ne iz* rabljene duševne zaklale. ! kateilh je svet dobil 5ele prve darove. Našlo* nitev na Rusijo, na rusko duševnost in mat eri jasnost, je osnova naše bodo* če definitivne naciionalne, kulturne in politične orijentacije.
To je naj program in prav tak je program Čehoslovakov. Zato lasno re* zultira iz tega, da se bosta ČSR in kra* j ljevina SHS našli tesno skupai. kadar j rride čas, da obe nodasta roko veli* j kemu vzhodnemu bratu.
Tudi za ta končni cilj se utrjuje osnova v sedanjih Češkos!ovaško*jugo* slovenskih dneh.
O čem govor5 Zagreb
Radi «španske» miss Jugoslavia ne more v Berlin« — Hazardna igralnica v laških rokah* — Divjaške pohotnosti.
Gdč. Štefica Vidačićeva doživlja po svojih uspehih smolo. Ravno zdaj, ko bi morala nastopiti svoj izvojevani angažman v Berlinu, jo je španska prikovala na posteljo. Ravnateljstvo »Fanameta« v Berlinu je že s par brzojavkami urgi-ralo njen prihod. Včeraj je prišel pono- j ven brzojav na zagrebško agencijo »Fa-nameta«, ki zahteva, da mora Štefca biti 21. t. m. brezpogojno v Berlinu. Potemtakem bi morala Štefica odpotovati I iz Zagreba najkasneje v soboto 19. t. m. Zdravstveno stanje pa je zaenkrat tako, j da Štefica ne more iz postelje. Ni pa izključeno, da bo navzlic temu odšla v Berlin. Menda v spremstvu zdravnika?
Kakor se doznava, bosta Miss Polo-nia in Miss Jugoslavia pred angažmanom morali v Berlinu dovršiti kra:ek tečaj o filmu in filmskem delovanju. To na stroške »Fanameta«, nakar bosta dobili pogodbe za 6mesečni angažma.
V zagrebškem Grand - hotelu že dolgo posluje hazardna igralnica z ruleto, i Kot njen lastnik figurira  poseben  ožji i klub, ki se je organiziral s ciljem, da bo podpiral vsa zagrebška športna društ- ■ va.   Klubu načeluje odlična zagrebška radikalna glava, kar sicer da razumeti, ; kako je klub dobil «izredno» koncesijo za hazardne igre, ki so v naši državi po vseh   pozitivnih   zakonih zabranjene. Toda   strašnejše je dejstvo, da je zagrebški klub samo zunanja etiketa, do-čim dejansko vodijo igralnico pritepen- I
ci, deloma iz Italije, deloma z Dunaja.
Listi navajajo konkretne podrobnosti o podlem izkoriščanju posameznih igralcev, ki so podlegli izkušnjavi. Še nedavno noč je neki zagrebški meščan iz. gubil na ruleti ogromno svoto. Ko je ostal brez denarja, je moral nakazati bone in podpisati menice, da je lahko dalje igral.
Igralnica je postala prava špelunka za eksploatacijo in demonično rušenje celih premoženj. Posluje seveda precej »plodno«, ker je baje na njej interesira-nih deset raznih društev, športnih in drugih. Člani teh društev, njihovi znanci in drugi petični naivneži krmijo z zabra-njenimi igrami mošnio pritenenih elementov.
V novinah se javljajo apeli, naj oblasti igralnico zapro. glavne »maherje« pa poženejo preko meje, da Zagreb oČL stijo tudi teh sumljivih tipov. A to bržčas niti ne bo šlo zlahka. Že so se namreč začele množiti intervencije pri »odličnih« predstavnikih neke »velike* stranke, naj igralnica dalje ostane nemotena ...
Slovenka Cilka V., stara 20 let, je v Zagrebu nameščena v neki prodajalni. Minulo nedeljo se je z neko svojo^ tova-rišico podala na sprehod proti Ćerno-mercu. Na povratku je Cilka sama krenila preko livade proti Invalidskemu domu. V mraku so jo zasledovali trije mladeniči, jo zaceli nadlegovati in kon-
čno pretepati Vrgli so Jo na tla in vsi trije zapored zlorabili.
Med borbo z napadalci se je Cilka prijela za bodečo žico na bližnjem plotu. Železno trnje ji je presekalo roko in jo krvavo ogreblo na desni nogi. Razen tega so ji zločinci zadali več kontuzij po licu, po hrbtu, desnem kolenu in vratu. Vsa zlomljena se je vrnila domov brez klobuka in ročne torbice z denarjem. Šele v sredo popoldne je lafcko vstala iz postelje m šla zločin prijavit policiji. Takoj jo je pregledal policijski zdravnik in ji določil 14dnevni dopust detektivi pa so se podali na lov za zločinci. Uspeh js bil nagel. Še tekom popoldneva so izsledili In aretirali vse tri napada'ce: mesarskega pomočnika Rudolfa Perje, visća, zidarskega delavca Josipa Ivani-čića in mesarskega vajenca Vekoslava Orinčića. Pri Perjeviću so v peči našli skrito ročno torbico in klobuk, kar je podalo najočitnejši dokaz o njegovi krivdi, poleg tega pa je zasliševanje dognalo, da je Perjevic' bil glavni napadalec, za njim pa Ivančić fh končno Orin-čič. Izgovarjajo se s pijanostjo. Izročeni
bodo na ogled državnemu pravdništvu.
*
Nadalje je zagrebško redarstvo izsledilo še en gnusen zločin. 2e par noči je natakar Karaman na poti proti domu opažal, da v neki rupi na stopnicah Bre. govite ulice prenočuje mlado dekletce. Opozoril je na to službujočega stražnika, ki je dekletce prebudil in odpeljal na policijo. Mlada izgubljenka! Pred osmimi dnevi je pobegnila z doma in se začela potepati po Zagrebu. Padla je v kremplje nekemu pohotnežu, ki jo je za Botaničnim vrtom oskrunil. Dekletce šteje 13 let, za starše ne ve, ker so se baje med tednom nekam preselili, a po-hotneža lovi policja.
*
Okoli polnoči, ob uri duhov, je peljal proti domu veseli in krepki rojak iz Požege Vojislav svojo izvoljenko Dorotejo, s katero se je seznanil kar tako mimogrede. Stiskajoč se sta Vojislav in Doroteja korakala po Marijinem trgu. Tu je stražnik ustavil parček in vprašal mlado Dorotejo: »Hej Dorotka. kje pa služite? Kje stanujete?« Dekle je postalo nervozno In začelo se je oklepati svojega novega varuha. Vojislav je postal hud ter je stražnika pošteno nahrulil: »Sramota! Skandal! Zakaj ne pustite poštenih ljudi na cesti pri miru!« Stražnik ga je najpreje vljudno posvaril, naj se ne vmešava v njegove posle, njega sicer ne pozna, pač pa prav dobro Dorotejo in bo tudi on srečen, če dekle izroči njemu v oblast. Vojislav pa je postal še bolj hud: «Doroteje ne boste peljali v arest, saj je revica komaj danes prišla iz zapora!» Stražnik je zahteval, naj se neustrašeni čuvar mlade Doroteje legitimira. Vojislav pa resolutno: «Tega pa ne!- Ne in ne! Bogibogme, da ne! Nisem ničesar kriv in zato tudi nikamor ne grem.» Ko je prišel še drugi stražnik na Marijiin trg, je postal Vojislav bolj ponižen, ter se je skromno legitimiral. Sedaj bo imel velike sitnosti pred sodiščem radi vmešavanja v uradno poslovanje.
Lombardna posojila pri Poštni
Poštna hranilnica daje že dalj časa posojila na obvezniie 2lAc/r ratne štete in sicer dovoljuje taka posojila posameznikom in denarnim zavodom v neomejenih količinah, v kolikor ima v ta namen dovolj gotovine na razpolago. Na vsako obveznico ratne štete v nominalni vrednosti 1000 Din da po^t-na hranilnica 250 Din lonibardnega posojiki Ta posojila se sicer načeloma dovoljujejo samo za dobo 3 mesecev, vendar se lahko vsake tri mesece podaljšajo. Za vsako lom-bardno posojilo zaračunava poštna hranilnica obresti po 7% in provizijo po (obresti in provizija se plačujejo trimesečno v naprej), razen tega po Se kolkovina pQ 'ar post 19 zakona o taksah. Razen na označene obveznice daje poštna hranilnica lombardna posojila tudi na obveznice 1% drž. investicijskega posojila, vendar to le drz. uradnikom in vpokojeneem, vojnim invalidom ter duhovnikom. Na vsako obveznico 1% investic. posojila v nominalni vrednosti 100 Din se dobi posojilo 50 Din. Ostali pogoji za posojila na te obveznice so isti kakor za lombardna po*iojila na obveznico ratne ste4e. Podrobnejše Informacije o teh posojilih daje podružnica poštne hranilnice, v Ljubljani.
Prosveta
Gostovanje Zaletvskega
Snoči je odlični ruskopoljski gost nastopil drugič v svoji najboljši operni partiji, ki mu prinaša slavo po vseh odrih, koder na« stopa Kakor lani v novembru je tudi snoči fasciniral in do skrajnosti navdušil naSe občinstvo s sijajno svojo igro ter s svojo pevsko umetnostjo. Zlasti ae je odlikoval v »cenah a carjeviČem; prizor z vizijami na Kremlju je prinesel ©lektuo, a lani iskre-neje, silno pretresljiv pa je bil tudi to pot v sceni umiranja in smrti. Žel je seveda viharno odobravanje in bil po zaključku opere j>ozvan neštetokrat pred zastor.
V ostalem je bila predstava bol:Sa od lanske; le zbor v Pimenovi sliki je bil preveč oddaljen in se zato ni dovolj uveljavil. Izvrsten kakor vselej je bil Pimen g. Betei-ta, eegar idealno izgovarjanje besedila in mojstrsko frazi ran ie ob zvonke m podajani u tonov je znova našlo vsesplošno priznanje. Izborna Marina v nastopanju in spevu je ga. Thierrv-Kavčnikova, polno zadovolji^*? gg. LoTšetova, Potučkova in Ribičeva, močno pa se je uveljavljal zopet s svojo karakterno komiko in jasnim spevom ori gin .1 Varlaam g. Zupana. Grigorija je pel g. Kovač, ki je bil v petju in igri jako zadovoljiv, okusno in simpatično izrabljajoč svoja sre 1-stva.. Šulskega je podal g. Knittl prav dobro ter znova pokazal, da je eminentno uporabna sila našega ansambla. G. Banovee kot blaznik ie zanimiv in zelo prijeten. Zb>r se je držal prav vrlo, boj-nrjem pa bi želeli v prvi sliki nekaj več prožne igre. a ork*v ster pod vodstvom g. ravnatelja Polica >e bil izvrsten. V celem prav zadovoljiv*, predstava. Fr. G
*
G. Zalewski nastopi le dvakrat. Kakor že javljeno, bo pel v soboto zvečer na3 odlični gost naslovno vlogo v Verdijevi operi »Rigoletto.« Kritike hrvatskih in italijanskih listov ne morejo prehvaliti prav te njegove kreacije, prvovrstne v pevskem in še posebno v igralskem oziru. Kot Boris Godunov si je v četrtek na mah osvojil v«?a srca, občinstvo je spremljalo vsak nastop z napeto pozornostjo, navdušenje se je manifestiralo v burnih aplavzih. Gospoda Za-lewskega sta prisrčnost in zanos naše publike izredno presenetila, in izrazil se je, da imamo tako vroče občinstvo, kakor smo v Italiji. — Upravi se je posrečilo pridobiti umetnika še za eno gostovanje v nedeljo popoldan. Pel bo vlogo Tonia v enodejanki >Pagliaccic. Predstava je mišljena kot ljudska predstava no znižanih cena\ da bodo imeli priliko uživati visoko pevsko in igralsko 'umetnost 7alewskega vsi, tudi izven-Ijubljanski krogi.
Šport
— 7. N. S. odklonil tekmo Jugoslavija* Egipt. Kakor smo že poročali, je egiptovski I savez stavil JNS ponudbo za odigranje meddržavne tekme Jugoslavija—Egipt. Sa* vez je sprva odgovoril, da ne sprejme po* gojev, ki predvidevajo, da naj Jugoslavijo zastopa Gradjanski, ojačen s tremi ali šti* rimi igralci iz ostalih klubov, na svoji iz* redni seji pa jc sinoči sklenil, da sploh ne -prejme tekme v sedanjem terminu. Saves je Egipčanom predlagal, da se tekma od* loži na kasnejši termin, ker je moštvo Gradjanskega preveč izmučeno. Odigralo je šest težkih tekem na Malti, sedaj pa jih odigra še šest v Egiptu.
— Uspeh Gradjanskega na Malti. Grad* janski je dostojno reprezentiral naš sport na Malti. Odigral je šest tekem s sledečimi rezultati: Gradjanski — Floriana l : J; G. — St. Georges 3 : 3; G. — Sliema Wan« derers 4 : 1; G. — Royal Artillerv 1 : 7; Gradjanski — La Valetta 2 : 0; G?adjanski — Royal Artillerv 1:0. — Razmerje golov 12 : 12. razmerje točk pa S : 4 v korist Gradjanskemu. — Uspeh, ki ga je dosegel Gradjanski, je prav lep, ker ve* ljajo vsi angleški klubi na Malti za prvo* razredne in so bili trd oreh tudi za dunaj* ske klube Tako je dunajski Rapid izvo* jeval zgolj par neodločenih rezultatov, Flo* ridsdorfer A. C. pa je bil večkrat poražen.
— Bohinjske smuške tekme. Na nedeljo 20. t. m. določena smuška tekma moštva pograničarjev se je na željo športnikov raz* širila v toliko, da se udeleže te tekme lahko izven konkurence tudi civilni smučarji. -wm Tekmi moških sledi takoj tekma dam na 6 km. Za to tekmo so določena tri darila. Prijavnin ni; pač pa se zaključijo prijave v soboto ob 18. Skupni odhod na starte iz Bistrice 20. t. m. ob 8., start sam ob pol 11. uri. razglasitev doseženih uspehov in razdelitev nagrad ob 16. uri v hotelu «Mar» keš*» v Bohinjski Bistrici.
— Smuška tekma na Celjski koči. Celj* ■ki turistovski krožek »Ojstrica« priredi v nedeljo 20. t. m. ob 11. uri dopoldne smujko tekmo na 6 do 8 km dolgi progi. Vabljeni so vsi celjski smučarji.
žBeležmca
KOLEDAR. Danes:  Petek, 18. februarja  19*27; katoličani:  Konrad;    pravoslavni: 5. februarja, Agatija
Jutri: sobota, 19 februarja 1927; katoličani: Julijan; pravoslavni: 6 februarja, Vukol
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča:  Drama: ,pri leki £rfmaricU.
— Opera: Zaprto.
Kinematografi:  Matica:  >Lov za zlatom«.
— Dvor: : Izgubljeni sin«. — IdeaJ: s Zapeljana«.
Predavanja: Ob '20.30 v dvorani Kmetijske družbe ppk. Zaic o razvoju konjske sporta. — Ob 18. na univerzi dr. Albin Op« ris o delniških družbah; ob 20. na univerz! prof. Varnier (iz Zagreba): >Lea eglUe- <' France«:.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Piccoli,   Dunajska   c; Bakarčič Karlovska c.
Jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv Petra c; Hočevar, Sp. Šiška.
Solnce zaide danes ob 17-31, vzide jutr? ob 6.57 in zaide ob 17.32.
Mesec vzide danes ob 19.17. zaide jutn ob 8.10 in zopet vzide ob 20.24.
ZA NASE NAROČNIKE!
Jutri, v soboto od 9.—12.  in  16__18.30
lahko dvignejo izkaznice v naši upravi onj naši naročniki z začetnimi črkami L—R, ki jih doslej še niso dvignili. Prinesite 3 seboj potrdila o plačani naročnini za mesec februar.
Taka noblesa!
«. . . Mednarodni Rdeči križ pri Društvu narodov je poslal centralni upravi jugoslovenskega Rdečega križa dopis, v katerem izraža svoje sočutje (zaradi potresov) ter prosi za informa* cije, ali se reflektira tudi na materh jelno podporo, ki jo bo v tem slučaju nemudorna nakazal. Centralna uprava jugosfovenskega Rdečega križa pa je to ponudbo odklonila, češ da bo v lastnem delokrogu skušala zbrati po: trebna sredstva ...»
Ali smo nobel, kaj? Ne potrebuje* mo pomoči iz inozemstva, ponuđene v nesreči. Nismo na prežganki priplavali, da bi škodovali svojemu ugledu v Ev* ropi. Saj naši ljudje so navajeni stra-danja in nesreč vseh vrst, vlada pa tudi navajena, da ne «špendira» niče: sar. Če Hercegovci obupujejo in umU rajo, kaj zato, da smo le nobel!
KLJUČ"
naj bol j se, na ji r peinczj se zato na/cervejse
fKampf der Geschlechter**
je npms>ki naslov razkošno opremljenega salonskega veleftlma
Ukročeni markiz
v t;lavii'h viogah:
Vladimir Gajdarov
Aud Egt'de-.Ms-»en
Paul Richter
Ladislav Vladyka: 6
Roman. HI.
Jutranji listi so komentirali samo policijsko korespondenco, izdano ponoči. Sicer pa tudi niso mogli naloviti senzacij, ker preiskovalni organi in zdravniki niso hoteli dati nobenih informacij.
Kovafik je pogledal komisarja naravnost v oči.
— Taka je torej vaša pesem? To si lahko zapišete za ušesa, gospod komisar.
~- Ne uganjajte neumnosti in pojdite a menoj.
Razočarana javnost je čakala do poldne, ko so priobčili opoldanski lisi podrobnosti o obdukciji in nadomestili to, kar so jutranji Usti proti svoji volji zamolčali.
Večina poldnevnikov si je privoščila posebno nasprotujoča si naziranja zdravnikov. Direktno proti zdravnikom Tisti sicer niso pisali,, vendar so pa zelo vestno beležili vse opazke, ki jih je Izgovorila pred pokopališčem zbrana množica. Točen rezultat obdukcije ni
bil znan, toda njega utajitev je popolnoma zadostovala za prepričanje, da zdravniki niso ničesar našli in da si nc znajo pomaga:i. Škodoželjni oisci niso vedeli, da resnica ni daleč
Zgodba s ključem se je zdela javnosti v toliko smešna, ker je bil grobar obdolžen tatvine prvega ključa, dočim je mogel rabiti svojega, ki je visel nad mizo v njegovem s'anovanju. Večjo važnost lo pripisovali listi aretaciji me-dicinca Kovafika, toda v tem pogledu so bila mnenja različna.
Podrobnosti je priobčilo zopet »Poldne«, ki je s svojim naziranjem presenetilo javnost. Čez celo prvo stran je Imelo naslov:
Zločin — ali pa? _ V bistvu so se trditve »Poldneva« ujemale z resnico in tudi negativni rezultat obdukcije je bil v poročilu točno naveden. T ist jo nrlmenal nasprotujoče si izjave zdravnikov in prinašal z debelimi črkami i iskano 'vorašan je dr. R., namenjeno profesorju Prokopu:
— Gospod profesor, vi hočete reči, da lahko mrlič po štiriindvajsetih urah še krvavi?
Ha bi ne biln nobenega dvoma glede tega vprašanja, je urednik ^Poldneva« izjavljaj, da ga ie slišal na lastna ušesa, ko je stal ^a zidom pri mrtvaš-
nici. Omenil je pa ttitfi vse, kar je izvedel privatnim potom,
*
Nad tihim kamnolomom je pel kos in drevesa so šumela v prvem zelenju. Nebo je bilo Čisto kakor okno pred prazniki.
Gori, na kraju kamnoloma, je ležal bled mladenič in gledal doli na leseno bajto, okrog katere so skakali psi in srdito lajali. Iz baite je stopil neznanec, nekoliko starejši od onega nad kamnolomom, in poklical pse. Ker pa niso nehali lajati, se je ozrl po okolici- Opazil ni ničesar, ker se je mladenič nad kamnolomom pravočasno skril.
Tisti dan psi pred bajto niso hoteli umolkniti. Zagnali so še večkrat srdito lajanje, tako da je moral neznanec opetovano stopiti iz bajte In jih miriti. Vsakokrat je pritisnil mladenič nad kamnolomom glavo previdno na zemljo, vzel dalnogled in napeto opazoval prebivalca lesene bajte.
Tako se je približalo poldne in v mestu so zatulile sirene. Tulile so ob eni in pol dveh. Tedaj so se zopet odprla vrata lesene bajte In mladi mož je odveza! vse pse ter stopil na cesto. Bil je srednjp postave, ozkih ramen. Njegov obraz je bil neobrit In izpod majhnega klobučka so mu štrleli skuštrani lasje. Tudi po obleki se nj odlikoval od
doJaivcev, ki so opravljali na periferiji težko delo za mizerno plačo.
Prekoračil je cesto in se napotil čez travnik na drugo stran, h ko Ioni. 1 na Vaclavki.
Ko je dospel do prvih hiš, se je drugi neznanec previdno približal lesenemu plotu, ki je obdajal nekako dvorišče okrog bajte. Toda psi so začeli tako besno laja.i, da je odšel naglo dalje proti severu in se napotil cb ograji bližnjega zelnika na polje, boječ se, da bi pasje lajanje ne privabilo koga iz bližnje opekarne.
Tu, na desni strani ceste, vodeče na pokopališče, je nastajala nova naselbina Ladronka. Prve bližnje hiše še niso bile ometane, zadn<e pod hribom, ki jih je ločil od motolske ceste, so pa odsevale v svežih barvah na svetlo-zelenem ozadju hriba.
Dvodnižinska hiša na koncu naselbine je bila menda že oddana. V odprtih oknih so visele Široke zavese in na vrtu, podobnem razkopanemu polju, ie mlada ženska nekaj pospravljala.
Ženska je opazila tujca. Naslonila se ie na motiko in stopjla k ograji.
— Jarko.
Mladenič se ie ustavil in jo začudi no pogledaj.
— Jafko. saj si ti! Kaj pa počaaia* tu pri nas na kmetih?
In ko je mladenič še vedno stal ob plotu ter se ji ni hotel približati, ie ženska v zadregi pripomnila:
— Ali me nočeš poznati?
Šele tedaj se je mladenič spomnil, da jo pozna. Stopil je k plotu in ji vo^ ščil dober dan.
K plotu se je stisnila tišina ter stopila med njega in njo.
Radovedno sta se gledala, rada bi se bila smejala, toda smeh jima ni hotel na ustnice. Gledala sta si v oči, to^ da kljub temu sta opazila, da je nekdo zagrnil okna in da se ne vidi več v sobo,
— Hrbet me že boli od dela.
Ni se ubranil smeha, ki se je zdel obema tako prisiljen.
— Mislil sem. da ste že poročeni Zatisni a je oči.
— Torej se nisem spremenila?
— Na prvi pogled — ne. Stopila je tesko k plotu.
— Ana drugi pogled?
— Grozna   presenei,iva spremom ha v spametovanju.
Prijetna ji je bila zavest, da hočt obrniti nepričakovano srečanje v ša!^ Skon kline v ograji mu ie *egla v rokn.
—r Pozdravljeni v našem domu. gospod doktor Ko\afik! Morda pa smem reči Jarko?
-tev 40
-SLOVENSKI   NAROD« dne 19. februarja 1937.
Srran 3.
Dnevne vesti.
V LJubljani, dne 18. februarji 1927.
— NaJeililv© bolezni v mariborski oblasti. Uradno statistično poročilo navaja, da je bilo 7. t m. v mariborski oblasti 116 slučajev gripe, največ slučajev je bilo v srezu Dolnji Lendavi (32), v ptujskem sre-zu (52) in v mestu Ptuju samem (25). Dalje je bilo 9 slučajev tifuznih bolezni, 34 škrlatinke, 1 ošpic. 7 davice in © slučajev dušljivega kašlja.
— Iz »zdravniške službe. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo sta vpisana dr. Aleksander R i t u p e r, zasebni zdravnik v Kostanovcih (Prekmurje) in dr. Edvard J e m e c, zasebni zdravnik v Ljubljani.
— Razpisana službena mesta. Razpisano Je mesto pisarniškega uradnika pri okrožnem sodišču v Mariboru. Prošnje do 15. marca t. 1 na predsedstvo okrožnega sodišča v Mariboru. Dalje ste razpisani mesti pisarniških uradnikov pri okrajnih sodiščih v Črnomlju in v Kočevju. Prošnje do 12. marca t 1. na predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
Spremembe pri gledališčih. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo večji nkaz glede sprememb pri vodstvih naših gledališč. Med drugimi bosta upokojena Branlslav N u ž I ć, upravnik Narodnega gledališča v Sarajevu in Petar K o n j o-v i ć, upravnik Narodnega gledališča v Osijeku. Na Nušičevo mesto v Sarajevu bo imenovan Radoslav M. Ve s n i ć
— Iz državne službe. Trajno je upokojen višji davčni upravitelj v Kostanjevici Ivan Gorju p, za poštno uradnico v Čazmi je imenovana kontraktualna poštarica .Toka Gole.
— Carinarnica Dravograd - Meža^ Finančni minister je odredil, da se bo imenovala glavna carinarnica v Dravogradu v bodoče glavna carinarnica Dravograd-Meža.
— Ustavitev konkurznega pokopana-Konkurz glede Ljubljanske posojilnice je bil od deželnega sodišča ustavljen, ker nI nobenega premoženja. Vlagatelji so izgubili vse premoženje do zadnjega vinarja-Kakor smo informirani, znašajo pasiva zavoda okoM 3 milijone Din.
— Občinsko dete. Podobno usodo, kakor nebogljenček v znanem Nušičevem romanu, preživlja poldrugoletni Branko, sinček služkinje Marije Domanjko. Nezakonska mati je fantka te dni položila v delavnico čevljarja Štefana Ožbolta v Kuštošiji prt Zagrebu. Ker Ožfoolt ne priznava očetovstva in vodi pravdo, je orožništvo izročilo fantka občinskemu uradu v Vrabčah, ta pa neki staTki v oskrbo. Policija je iz-taknila nezakonsko mater in jo priporočila nekaterim posredovalnicam, da najdejo službo, kjer bo Domanjkova lahko oskrbovala sebe in otroka.
— Cerkvene miši. V nekaterih zagrebških cerkvah so se zadnje dni izvršile različne tatvine na škodo pobožnih cerkvenih <^3iskova';k- V jezuitski cerkvi je bila Slavi Minkovi izmakni ena torbica z raznimi vrednotami, v cerkvi usmiljenk pa je cerkvena miš odjedla Katarini Junkovićevl koščeno torbico, vredno 1000 Din.
Dva noskusena samomora v Zagrebu. Zagrebška kronika je včeraj zopet zabeležila dva poskušena samomora. V prvem slučaju gre za tragedijo ruskega emigranta, bivšega huzarskega polkovnika Vladi-mirja Bektejeva. Bektejev se je ustrelil v stanovanju svojega brata v prsa. Rabil je pri tem takozvani «dum-di*mo»-naboj, ki mu je strahovito razmesaril ves prsni koš. Rešilna postala ga le odpeljala v bolnico, a vse bolnice so odklonile njegov spTejem, češ da nimajo prostora ali pa ne denarja. Končno je s težavo uspelo ranjenega Rusa spraviti v bolnico usmiljenih sester. — Zagrebški Usti se zgražajo nad škandaloznim postopanjem v bolnicah in pripominjajo, da postajajo razmere nevzdržne. — V gostilni Mlkuš v Strosmajerjevi ulici si ie pre-rezal žile na desni roki Karlo Sulc, reduciran član narodnega gledališča. Prepeljali so ga v bolnico. — V obeh slučajih je bil vzrok poskušenega samomora beda.
— Pomlloščenje na smrt obsojertega razbojnika. Pred sodiščem v Osijeku je bil nedavno obsojen na smrt na vešalih razbojnik Ivan Gulin, ki je skupno s svojo tolpo izvršil roparski umor ter več roparskih napadov in vlomov. Včeraj je kralj na predlog ministra pravde Gulina pomilo-stil na 20 let težke ječe. Gulinov bratranec, loža GuMn, ki je bil istotako obsojen na smrt, je bil že popreje od stola sedmorice pomiloščen na 20 let ječe.
— Zasačen tihotapec Da se v Italijo preko Sušaka na vse mogoče načine tihotapi ^tare avstrijske srebrne krone in goldinarje, je že stara stvar Vendar finančni in carinski organi budno pazi:o na tihotapce in često se Jim posreči, da zasačijo -kontrabantarje» z bogatim plenom. Tudi te dni so Imeli carinski organi srečo. Med vožnjo Zagreb-Sušak je carinik Branlslav Pugljevič v vlaku aretiral delavca Ivana Gasparja. ki se mu je zdel sumljiv. Pri te-ešni preiskavi Gasparja je carinik našel okoli pasu skritega srebrnega denarja v teži 25 kg. Bilo je 177! komadov srebrnih kron 936 forintnv in 213 komadov petkron-skjh tolarjev. Gašpai je Izjavil, da je denar last Konstantina Lovriča iz Krimeje, Denar je bil zaplenjen, tihotapec pa Izročen carinskemu sodišč« v nadalino posto-P*n;e.
— Hazardna Igra'nlca trgovskih akade-
nnkov. Dilaki trgovske akademije v Subo-tici so v nekem zavrženem lokalu na periferiji osnovali svojo igralnieo Sestajali so *e vsak popoldan in hazardirali pozno v noč. Profesorji so zadnje čase opažali številno izostajanje dijakov in nazadovanje v učenju. S pomoči j policije je ravnateljstvo iztaknilo igralnico ter predvčerajšnjim zVjučilo osem diiakov Iz zavoda.
— Tatvina *ort'ena» in drugih drage* cenosti Milivoju Prediču je neznani uzmo--vič na poti od Subotice do Beograda ukra-
del zavoj, v katerem se Je nahajala ftaru-
Ha z redom sv. Save L r., trije nizi biserov, dijamantna igla. antikni uhani iz tlo-novine, dve dragoceni broši in 1 starinska ogrlica. Tatu izsleduje vsa policija v dr« žavi.
- KONGRES NARODOV. -
velika maskerada Sokola L na Taboru 26. februarja
Iz Ljubljane
— Vodstvo avstrijskega  koozulata v
Ljubljani je po odhodu gen. konzulata g.
Strautza, ki je Ljubljano že zapustil, prevzel kot gerent višji revident konzulata g. Josip Stradner.
—lj Predavanje   v   Pravnika.   Ker je
danes, v petek ob 18. pop. na juridični fakulteti nastopno piedavanje g. dr. Albina Ogrisa, odpade danaSnle predavanje v Pravniku. Zato se bo vršilo predavanje g. univ. prof. dr. Lapaineta «0 avtorskem pravu* prihodnjo sredo* dne 23. t. m. ob 18. pop. na sodišču soba št 79.
—lj Javno predavanje o Zofki Kvedro-v| Demetrovlćcvl. V nedeljo dop. ob 10. predava ga. Minka Oovekarjeva o pokojni jugoslovenski, silno plodoviti pisateljici in publicistki Zofki Kvedrovi. Predavaje se vrši v vseučiliiki dvorani In jc vstop vsakomur prost Predavateljica poda na temelju naravnost ogromne korespondence pokojničine z nemškimi, češkimi, srbsko* hrvatskimi in slovenskimi literati in novinarji ter s pomočjo preostalih, še neobjavljenih pokojničlnlh rokopisov obris njenega dela, borb in trpljenja prebogatega življenja. Zofka Kvedrova je bila nedvomno izredno nadar'ena, v tujini priznavana samorasla pisateljica, moderna feministka širokega obzorla in kot pub'iclstka duhovita In goreča JugoMovenka. Na predavanje opozarjamo m^e literarne kroge, višjo *rednje$o!sko mladino ter vso inteligentno publiko.
Za kongres narodov, tpaskerado Sokola I-, Je *e doslej prijav'Jenih več prav izbranih skupin Iz dopisov. k? jih prireditveni odbor prejema iz zunanjih krajev, se pričakuje tudi znatna udeležba Iz bližnjih krajev ob železniških progah- Ker je vstopnina nizka (Din 15.— odnosno ?0.—), je ugodna prilika za dobro In ceno zabavo. Kot kažejo p"ijave, bodo najmočneje zastopani slovanski narodi, pristop pa imajo vobče vse rkusne maske. Reklamacije za vabila naslovite na Sokola I.
—U Prihodnja plesna vaja na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo 20. t. m. ob dveh popoldne. 176/0
—lj V društvu «Soca» odpade to soboto predavanje. Dr. Volavškovo predavanje o temi: «Kako postaneš star in ostaneš mlad» — se vrši tedaj v soboto 26. t. m. v Ljubljanskem dvoru.
—lj Atenske prireditve slov« po okusnem aranžmaju, ni čuda, da je došlo tudi za njeno «Predpustno otroško čaianko* že vse polno prijav ljubkih otroških skupin in posameznikov, ki nastopajo z mičnimi točkami. Prosimo, da se legitimacije čim preje dvignejo radi točnega pregleda predpriprav v Ortopedskem zavodu M'adlka. 164/n
—lj Gospodarsko in izobraževalno <-'ru-štvo za dvorski okraj naznanja svojim članicam in članom, da je preminul dolgoletni član Slavoj Gartner. Naša dolžnost je, da se udeležimo pogreba v največjem številu. Pogreb se vrši v soboto ob 4. popoldne iz Prešernove ulice 3. Blag mu spomin, rodbini pa naše sožalje. ISO/n
—lj Poziv neznani stranki. Mestni magistrat objavlja: Dne 16. februarja 1927 zjutraj je poslala neka stranka po postre-Ščku Francetu Gričarju magistratnemu nadsvetniku Franu Jančigaju v zaprtem pismu brez vsakega obvestila znesek 2000 Din. Ker mestni magistrat ne ve, v kak namen je bil denar poslan, poživljamo dotično neznano stranko, da se tekom 8-dni, to je do 25. t. m. opoldne zglasi v mestnem gospodarskem uradu pri imenovanem uradniku in pojasni, čemu je ta denar poslala, ker se bo sicer denar oddal mestnemu ubožnemu zakladu.
—Ij Članstvu pevskega društva ■Ljubljanski Zvon»! Umrl je naš vestni dolgoletni član in odbornik br. Slavoj Gartner, mož Iz stare, za društvo prezaslužne garde «Zvonašev» Njegov pogreb se vrši v soboto, dne 19. t m. popoldne ob */* na 4. iz Prešernove nj'ce £t. 3 (Mestna hranilnica) na pokopališče k sv. Križu. Udeležimo se ga korporativno (moški in ženski zbor) z zastavo pokojnemu vzornemu članu pa ohranimo v naših srcih hvaležen spomin! Odbor «Ljublj. Zvona*.
—Ij Ples v slovanskih nošah. Opozarjamo še enkrat interesente, da se sprejemajo prijave noš do vključno srede dopoldne v tajništvu genskega odbora »Jadranske Straže«. Ko'odvorska 34/1. S tem pa ni rečeno, da kdor se ne prijavi, ne bo smel priti na p'ev Odbor bo svoj program ne glede na tr izveJel in posetnike v nošah isti večer uvrščal § predhodno prijavo nam je pač delo olajšano. Dnevno nam prihajajo prijave Izven Ljubljane ter se ob-eHern izraža zadovoljstvo občinstva nad našo idejo, prirediti enkrat ples te vrste. Obeta se nam tudi veliko radovednežev, posebno izvedencev v pogledu narodnih noš In upamo, da se nam bo radi galerija napolnila Ženski oJhor J. S.
—lj Novo prometno pisarno, ki bo posredovala predvsem prodajo in nakup stavbišč ter zgradb m oddajo stanovanj. Je otvorilo Prvo društvo hišnih posestnikov v Ufb'-.'ani Pisarni, ki ne bo stremela za dobičkom, bo lahko postala va?en regulator na trgu nepremlPnln |n zlasti pri posredovanju odda5::na stanovanj Lahko pa bo odločilno vplivaia tudi na najemnike, ker j« v eminentnom  iiKama  bitnih po-
sestnikov samih, da kar najbolj omejijo ekscese. U se lih Je bati po ukinjenju stanovanjske zaščite. Zato pozdravljamo novo prometno pisarno, interesente pa opozarjamo na inserat v nali današnji številki.
—lj Sokolsko društvo v Stepanjj vasi priredi v nedeljo dne 20. t. m. družabni večer % godbo in plesom pri bratu Francetu K r e g a r j u - C e r I n a v štepan ji vasi. Začetek ob 4. ori. K obilni udeležbi vabi odbor
— Občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo se vrši v nedeljo 20. t m. ob petih popoldne v Ljubljani v gostilni pri Mraku. Rimska cesta Št. 3. Trafikant je, vaša dolžnost Je, da se vsi udeležite tega velevažnega zbora. 178/n
—lj Bučno sije 1* najceneje t»* Kolšek. Dunajska cesta 47. 39 L
— Nogavice, ▼•seoine in iepne robce ku pite   najceneje v trgovini   Osvald Dobeic Ljubljana. Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trs 9. 40-L
—U Nezgoda. Pristni Ljubljančan, 64-letnl Miha Vojska, se je snoči vojskoval z demonom alkoholom. Miha je drugače brez pravega stanovanja in uradno je ugotovljeno, da večinoma stanuje v hlevu gostilne pri «Pigovcu». Včeraj okoli 18 je MIhi, ki je bil nekoliko okajen, na vogalu Pigov-čeve gostilne spodrsnilo tako, da se je nekoliko pobil. Z veliko težavo so ga spravili s pomočjo stražnika v hlev. Padec za Miho ni imel težjih posledic
—4U Krik in v.k na Ižanski cestu Tam doli na Ižanski cesti je nastal v neki vetji hiši, kjer slan uje več rodbin, pred dnevi pravcati vik in krik. Žena Mica se je radi neke malenkosti rartogotiia nad 661etno Mariano ter začela nad njo kričati, grozeč ji: *Sc danes moraš crkniti, ako sem prav do smrti zaprta.« Marjana je pred njo v največjem strahu pobegnila v svoje stanovanje ter se zaklenila. Mica pa je skoraj dve uri na njo čakala pred vratmi in končno začela tolči po vratih- Marjana, boječ se za svoje Življenje, je pobegnila iz svojega stanovanja skozi okno, da se ie tako izognila razkačeni Mici.
—lj Drobna policijska kronika. Včeraj ni bil nihče aretiran. Dve revni žem" sta prijavljen? radi tatvine premoga na glavnem kolodvoru. Na'braii sta okoli 10 kg premoga, za kar se bodeta sedaj morali zagovarjati pred okrajnim sodnikom. Prijav-heni sta dve goljufiji. Dalje je prijavljen slučaj nevarne grožnje, neki Voiislav je ovaden radi vmešavanja v uradno poslovanje, neki mesar pa radi prestopka zdravstvenih predpisov m 5 oseb radi cesoiopo-hcdjskega reda.
VELIKI PLESNI T 1' B N I B ZA   PBV£>sTVO LJUBLJANE f  nedeljo, dne 20. i«bn«ria i. 1. v >Kazini«
I?
Bcita
Oui|£»
—c Okoliška občina celj&k*. zgani se vendar! Časopisi vseh vrst so že nešLe^u-krat kritizirali pota in ces<e v naši ljubi okoliški občini celjski. Ta občtna je menda ena tistih, ki se za svoje občinske ceste prav nič ne zankna. čisto mirno se lahko trdi, da so razne c^ste ta'<o zanemarjene, kakor menda ne v kaki najbilj okosteneli gorski vasi. Kdor ne verjame, naj se potrudi samo na cesto od iungerja sktxzi Za-vodno proti apneniku v Pečovniku. Ta cesta, ki je obenem del predmestnih cest, je v takem stanju, da je to pravi škandal. Je to skrajna brezobzirnost občine rtaprajn prebivalstvu, ki je obsojeno hoditi po takih škandaloznih brozgah, uboga pa tudi živina, ki se s teikimi vožnjami muči dan za dnem po tako razritih cesiah. Mislimo pač. da bi se taki nedostatki odpravili, če bi se na te ceste »avezilo vsako leto pošteno gramoza. Očanci, ki sedijo v cb-tns i hiši na Bregu, se naj zganejo iz svoje okoste-nelosti in naj malo premislijo, -da smo v mestni okolici in ne mogoče kie daleč zunaj v kaki hribovski vasi.
-< Sp'ošna gra bena zadruga v Celja ima svoj občni zboi dne 4 marca ob 7. uri zvečer v kavarniški sobi Celjskega doma.
Iz Maribora
—in Gradba stanovanjskih his. Predsednik društva stanovanjskih najemnikov postajenačeinik Mohorko je te dni sklical sestanek interesentov za zgradbo enodružinskih stanovanjskih hiš, ki bi se naj gradile s pomočjo kredita, ki ga je obljubil sedanji minister za socijalno po'it'ko dr. Oosar. Izkazalo-pa se je. da bp gradnja teh stanovanjskih hiš tako draga, da si nihče ne upa riskirati, da bi ostal vse življenje dolžnik države. Zato se je pokrenila akcija, da bi gradnjo stanovanjskih htš prevzela mestna občina, ki naj bi v svojem delokrogu sezidala g pomočjo tega posojila večje stanovanjske hiše, kar bi gradnjo pocenilo. Seveda pa o tem ne more biti prej govora, predno ne bo tu — denarja, ker je doslej ostalo še vse samo pri ob-lirbah. Takih stavbenikov, ki bi znali z rbljubaml zidati h!*e, pa d-oslej še nimamo.
—m O zgodovini Zagreba bo predaval v soboto, 19. februarja ob pol JO. uri v Ljudski univerzi prof. dr. Horvat Iz Zagreba. Predavanje bodo pojasnjevale ski-optične slfke.
—m Moderniziranje mariborske policije. Te dni se je vrnil z Dunaj* uradnik mariborske policije, ki je bil v trimesečnem tečaju za dakfl!o*kop:Jo menodaktilo-skopljo In dresuro psov. Pripeljal j§ aefroj tudi policijskega ps3i ki bo sedaj opravljal službo pri mariborskem policijanem ko-misartlnfu
—m Preiskava, rad I pofora v tovarni »Vo1 tac. Z ozirom na velike Škodo in nepojasnjen
vzrok  požara  v tovarni    električnih žarnir j Volta v Mnriboru je državno pravdnJItvo od j redilo sodnijsko preiskavo. Preiskavo vodi dr j Jubart skupno z vodjem poli-ij^e^ kom> ^arljata pol, oadgvetaikom Kerš>vanoio in zistopnikf obeh zavarovalnih drulb, pri katerih je bflo pod'etje gavaro»fl»o. Po doae danit eeenifvi znaSa ttsotovljena Skoda dva
g Bilijona
Progresiven napredek prebivalstva. — Mortaliteta in porodi ▼ posameznih državah« — Ženske v večini*
Društvo narodov Je nedavno publiciralo podrobno statistiko o stanju in valovanju prebivalstva Evrope in ostalih kulturnih pokrajin sveta. Statis.ika obsega poslednjih 25. let in za Evropo podaje razvesejiv dokaz, da ji še ne bo kmalu zmanjkalo prebivalstva. Z natančnimi in .asnimi §:evilkami ugotavlja, da prebivalstvo Evrope tekom zadnjega četrtstoletja ni narastlo, marveč napredovalo in neprestano naorediije.
Na prvi pogled je to čuden paradoks. Poroke in porodi se redčijo, v svetovni vojni je padlo milijone mož in fantov, a vendar prebi«, alstvo napreduje. Stvar pa ni preveč komplicirana. Dobri rodoljubi in moralisti, ki so tekom zadnjia decenijev energično nastopali zoper propagando modernih zakonov z omejenim š evilom otrok, so kritično proučevali statistike porodov, niso pa upoštevali statis ik umrljivosti. Res je, da so porodi začeli padati, in da so ljudje v milijonih umirali v vo ni, toda število smr nih primerov je po za-s'ugi modeme medicine in higijene ter ve£iega negovanja novorojenčkov tako padlo, da porodi še vedno nadkriljuje-jo mortaliteo. ,
V porodih je danes najplodnejši Egipt, kjer se letno rodi na tisoč prebivalcev 46 novorojenčkov. Sledi Italija z 28 porodi, Francija z 19, nadalte Anglija, Švica in Esonija zt8, poslednja na je Švedska s 17.5.
Naša država ne razpolaga z nikaki mi komparativnimi statis.ikami. Imamo samo podrobne do atke posameznih mest in krajev, ki jiii bomo spodaj citirali.
Odstotek mortalitete je najvišji v državi Čile v iužni Ameriki, kjer ji'i od tisoč prebivalcev letno umre 30, najmanjši pa v Novi Zelandiji, k er imajo samo po 8 mrličev. Po vrsti nato sledijo v statistiki moralitete: Švedska, Danska, Nemčija, flo'anjska, Anglija in Italija, kjer jih od tisoč umre letno po 16.
Odstotno naraščanje prebi/ajsrva je lahko Izračunati, ako številko smrtnosti odštejemo od številke porodov. Re-zuiat pozitivno dokazuje, da prebivalstvo domala v vseh državah več a1! manj napreduje. Največji je napredek v Ru-iji, in ficer Ie*no 19 na tisoč prebivalcev. Slede: Argentini a, Sal a^or,
Tu^na Afrika. Egipt. Bolgarija, Nova Zelandra, Kanada. Kolumbija, Japonska. Litvanska. PorugaIrka, Madžarska, Italija, Zedinjene države. Chile, Damka, Alžir. Češkoslovaška,. Španija, Norveška. Nemčija, Škotska, Leton°ka. Finska, Venezue^, Belgra. Tr°ka, Švica. An^i:^.    VVales.    TnHPa. ftved ka,
Avstrija, Estonska in končno Francija.
Velja pripomni i, da tudi francosko prebivalstvo ne nazaduje, marveč ima le najmanjši napredek; 1.4 na tisoč prebivalcev letno.
Pri celokupni statisiki pa obsteja oči no nesorazmer e med številom moških in žensk v Evropi. Skoro povsod imajo ženske veČino, ki pa zanje ni laskava, kajti Čim več jih je, tembolj pada n'i^ova vrednost, a zbog solršno usvojenega enoženstva se nahajajo v neugodnem položaju, da pri najboliši volji ne morejo izipolniti misije materinstva.
Sovjetska Rusija ima čudno bračno pravo. Fo njem lahko mož zamen ia svojo zakonsko tovarišico, lahko pa tudi istočasno vzdržuje dve ali več žen. Sovjetski zakon je svojčas izzval strahovito ogorčenje med evrooskimi moralisti in sociolngi. Vendar je treba uoošt^-a i strašno deistvo. da v Rusiji odpade na 1000 mož 1229 žensk. Šele spričo ogromnega šte.ila ruskega prebivalstva si lahko ustvarimo sliko, kako veliko število nesrečnih žensk ne bi moglo izvršiti materinstva, ako jim ne bi novi zakon privoščil vsaj nekaj blagodati.
V Nemčiji odpade na tisoč moških 1099 žensk, v Angliji 1094, v Franciji 1070, v Italiji 1028.
Kako je v naši državi? Imamo samo državno statistiko od leta 1921, ki izkazu e, da na 1000 moških odpade 1039 žensk. V splošnem torej naše žen-stvo ni v najslabšem položaju, vendar pa je to razmerje povsem različno v posameznih pokrajinah.
Razmeroma na i več žensk je pri nas v Sloveniji, kjer jih na 1000 moških odpade 1095, takej za Slovenijo sledi Srbija z razmerjem 1000 moških proti 10S2 ženskam. Na Hrvatskem in v Slavoniji je po 1052 žensk, v Vojvodini 1048, v Dalmaciji 1011, v Južni Srbii 100S in končno v Crnl gori 1006.
Čudno ie razmerje v Bosni in Hercegovini, kjer za muslimane Se ve'ja mnogoženstvo in bi torej lahko bilo več ženrk, brez slabih posledic zanje. De-;r»n^ko pa ie stvar obrniena. Edino v Bosni in Hercegovini namreč odpade na 1044 moških 1000 žensk.
Med našimi mesti so razmerja interesantna v glavnih centrih. V Beogradu so ženske v srečni manjšini. Na žensk odpade namreč krasno š e-vilo 1619 moških. (V starosti nad 18 let ie rpTmorie celo 1000 žensk: 21^4 moških!) Tudi v Zagrebu je razlika med moškim in ženskim spolom majhna: na tfon mr>?vjn io^> žencVi V Sar?»jevii na 100 moških 117 žensk, v Ljubljani narobe, Maribor pa ie v isti vrsti kakor Z^mun, Varaždin, Osijek, Karlovac.
Naša trgovina s Češkoslovaško
češkoslovaški statistični urad je izdal mesečni pregled zunanje trgovine v decembru 1920- Iz pregleda posnemamo te-le zanimivosti :
Celokupni uvo% iz JuGrosla-vije v CSR je znašal v decembru 32.362.957 kg in 7.7ti komadov v vrednosti 97-522.148 Kč. Od januarja do decembra 1926 je uvozila ČSR iz Ju oslavije 45l3n5139 ksr in 68.006 komadov v vrednosti 584X07.132 Kč. Največjo postavko v češkoslovaškem uvozu iz Jugoslavije tvori žito, stročie, moka in riž- Vrednost uvoza teh pridelkov je znašala lani 352.623301 Kč. Sadja, zeleniave in zdravilnih rastMn je uvezila ČSR l«ui iz Jugoslavije za 78 940.561. žive in z'k'ane živine za 33 ^.4^. marti zt 14 367 452. mineralfj '.a 23.569 311, odpadVov v\ 12 308457. kemiC-ni*» izdelkov zn 11,-107.774, železn in železnih izdelkov za 10,088819 Kč. Vsi drugi uvozni predmeti po vrednosti niso dosegli tO milijonov Kč.
Izvoz iz ČeškoslovnšVe v Jugoslavijo je znašal v decembru 2345&590 k? in 40.353 komadov vrednosti 65.760.511 Kč. Od januarja do decembra 1926 je zn^šnl čf*5kos^ovti V-\ izvoz v na§o državo 144f55 763 ktr in 390.770 komadov v vrednosti 968 150.24« K5. Bombeievine in bombaževinasti1! izdelkov je izvczila Češkoslovaška v Jugoslavijo lani za 290.000.445. Vžigalnih snovi za 140.330 tfeoč 231. Volne in volnenega blaa* za 129 milijonov 677 557. Železa ha železnih Izdelkov za 1*3.98*936. Usnja in usnjenih Izdelkov za 41 394.537. lanu, konoplje in iute za 83.278614, stekla in steklenih izdelkov za 31.939.459. Strofe v. aparatov in »estavnih delov za 28,892.6^5. Konfekcijskega blapa za 20.Fn4.16S, lonSenih izdelkov za 10,379 }hv>B~206 itd.
Znnnnivo je, da je bila vrednost ce5ko*lo-vašVega uvoza iz Juposlavi *e v de*r«»mbru lanskecra leta večja kot vradnozt izvoz« * našo državo, do&m je postavka celoletnega izvoza v Jugoslavijo skoraj m polovico večja kot postavka uvoza.
—g Kmetijah* razstava m Fskr«fh**ki rasstavi od 10.—19. septembra I9f7 » Ljubljani. Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani I« 160 let V proslavo te IffMstnie« priredi dmfta v nign dosedanjih kmetijskih prireditev pa Ljubljanskem velesejmu posebno pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku. organixaeija v m* mahu. Program se bo letos torej le razširil, dasi so le skromna sredatvs na razpolago. Dobra volja, moralna in gmotna podpora in gelia po nadalinem napredku na zacrtani poti, pa premagajo vse težave in naj so na videz še tako velike. Polesr strokovn^^-poucnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, ?a-djaretvo, gospodarske stavbe, plan^nrstvo. agrarne operacije in kuvetijiko strokovno
književnost, se bo priredila tu*li velika mlekarska raastava, razstva kmetijskih strojev m orodja, mLstasa vina. razstava konj in
goveje Živine. Nadalje je na programu razstava sadja in zelenjave. Agilen odbor Is že s polno paro na delu, da izvede Široko z-črtani proeram v proslavo 1601etnice obstoja Kmetitske družbe, ponajveč pa iz vz?orno-poučnih in stanovskih razlogov. Ogled bodoče kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika tega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v lepSo bodočnost.
—g Ivron is splitskega pristanišča. Pretekli teden so odpeljali parniki iz severneua splitskega pristanišča 13.000 ton cementa, v pristanišče je prispelo 21 parnikov, večinoma pod italijansko zastavo.
—g Teiak položaj naše mlinske industri*
statistike izvoza in uvoza naših mlinskih izdelkov v zadnjih 5 letih je razvidno, da ie izvoz moke po stalnem naraščanju 1 1925 padel za okroglo 140 milijonov, dočim se je uvoz moke v islem letu povečal od 96 na 228 milijonov dinarjev. Ako pomislimo, da je naša država v prvi vrsti agrarna in da lm«mo razmeroma dobro razvito mlinsko industrijo, moramo priznati, da je ta porast uvozt moke nenormalen pojav. Stojimo pred trerovinskim pogodbami z mnogimi tujimi državami in zato bi morala vlada posvet;ti naši mlinski industriji vso pozornost. Ne sme se ve? dogajati, da bomo moko. ki jo pridelujemo doma, v tolikih množinah uvažali. V takih razmerah ni čudno, da bilanca naše zunanje trgovine sistematično nazaduje.
—g Tndi goiđave hočejo rssdeliti. V ministrstvu agrarne reforme pripravljajo baje nafcrt razdelitve večjih gozdnih kompleksov na sliesn naein. ka^or je bila razdeljena zemlja. To bi pomenilo* hud udarec za na5e gozdno gospodoarstvo in lesno trgovino, ki igra v našem Izvozu zelo važno vlogo Gospodarski krogi se nameravajo odločno upreti nameravani parcelaciji velikih gozdnih kompleksov.
—g Žitni trg. Po naročilu novosadske blagovne borze je bila tendenca na žitnem trg« pretekli teden mirna. Ponudba fn dovoz sta bila slaba, cene še vedno visoke. Povpraševanje po vagonskem bla<ru slabo. Promet je znašal 100 vagonov. Pšenice je bilo prodane 15, koruze 60, moke 17, otr«> bov 5, ovsa 2 vagona. Cene so bile večinoma nef spremen jene.
bs Likvidacija. Jufno#taJerska kolonialna družba | o. «. v Brežicah je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo pa prijavo terjatev.
—g Dobave. Direkcija državni železnic v Ljubljani sprejema do 22. t m. ponudbe zri nakup 4500 kg kartona od voznih kart ter 2887 kg starega razbitega stekla; do 25. t. m. ponudbe za dobtre raznih batnih obro-Bev brez jedra. 1 brusnega kamna; do l.
muren  glede dobave raznega stekla. _
Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje pfertalne licitacije: 2. marca pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani gl«»-de dobave razni^ živil Oiž. testenine, zdrob, fižol, kis, mast, sladkor itd.). Dne 8. marca pri direkciji državnega rudniVa v Veleniu glede dobave jeklene žične vrvi za jamske žične proge. — Podrobni podatki v Zbornični pisarni v Ljubljani.
D93C
Stran 4.
-SLOVENSKI   NAROD* dne 19. februarja 1927.
Srev 40
To in ono
Obsodba v praškem procesu
V sredo dopoldne je bil končan proces proti osmim obtožencem, ki so manipulirali z obligacijami državnega posojila tako, da je bila država oškodovana za več miljonov. Proces je trajal osem dni in je vzbujal v češkoslovaški javnosti splošno pozornost.
Sodišče je obsodilo bivšega ravnatelja Rudolfa Fischla na tri leta, prokuri-sta Rudolfa Horniga pa na dve leti težke ječe. Obtoženci Olvedi, Klecanda, llomula, Cejka, Freund m Melicher so bili oproščeni. Državni pravdnik se je pritožil proti prenizko odmerjeni kazni. Fischlov in Hornigov zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
Odmevi Grosavescove tragedije
Tragična smrt tenorista Trajana Gro-savesca tvori še vedno glavni predmet razgovorov v dunajski družbi i 11 tudi listi ji posvečajo še vedno cele strani. Iz dosedanjih poročil ni razvidno,   ali je bila   ljubosumnost   umetnikove žene upravičena ali ne in zlasti, ali je imel Grosavescu res intimnejše razmerje z dotično damo dunajske družbe, ki se je povodom njegove smrti ponovno omenjala. Gre za soprogo znanega profesor- | ja dunajske univerze, ki velja splošno j za veliko gledališko in glasbeno entuzi- J jantko, tako da je verjetno, da je tudi z
Grosavescom občevala le kot umetnikom.
Grosavesca samega popisujejo vsi njegovi znanci kot taktnega in ljubeznivega moža, ki se je zlasti napram svoji soprogi obnašal vedno izredno kava-lirsko in potrpežljivo prenašal njene hi. sterične izbruhe. Vsi prisegajo na to, da je bil nedolžen in da je obstojala njegova nezvestoba samo v domišljiji bolestno ljubosumne soproge, ki bi moža najraje držala vedno doma.
Grosavescove soproge, ki je dobila po umoru svojega moža živčni napad, dunajska policija še ni mogla zaslišali. Na vsa vprašanja preiskovalnih organov odgovorja samo, da je kriva in da je svojega moža res ustrelila. Na druga vprašanja, osobito na vprašanje, kdaj je prišla do revolverja, sploh noče odgovarjati. Morilka je duševno zelo potrta. V jetniški bolnici sedi nepremično na postelji in zre nemo predse. Uboga žena, ki je v januarju porodila mrtvo dete, je izvršila svoj zločin najbrže pod psihozo nosečnosti.
Zadnje čase je dobila opetovano hude živčne napade. Skoro 14 dni je živela samo ob kruhu in vodi. Preiskava bo morala dognati, da-Ii je Grosavesco-va izvršila umor premišljeno ali pa samo v trenutku duševne zmedenosti. Pri tem igra važno vlogo vprašanje, kdaj je vzela iz omare revolver. Ako ga je vzela tik pred umorom, ni mogla ravnati premišljeno. Pevci in pevke dunaj-
ske opere se čudijo, kako je mogla ta ženska umoriti svojega moža. Po njihovem mnenju je izvršila svoje dejanje v hipni duševni zmedenosti. Grosavescu se je dal zavarovati za 10.000 dolarjev, ki bi pripadli po njegovi smrti ženi. To je najboljši dokaz, da je za svojo ženo skrbel. Vprašanje je seveda, da-li bo zavarovalnica po moževi smrti izplačala ta znesek njegovi vdovi, ki je moževo smrt zakrivila. Zakonca imata dveletno dete, ki živi sedaj v Rumuniji pri Gro-saveseovih roditeljih. Dete iz prvega zakona Grosavescove žene živi pri njenih roditeljih na Dunaju.
Mehanično podaljšanje življenja
Iz Moskve poročajo o sen zaci jonal-uih poizkusih na tamkajšnjem kemično-farmacevtičnem zavodu. S pomočjo posebnih instrumentov so ruski zdravniki mehaničnim potom obnovili življenje v poedinih delih živalskega telesa. Tako so n. pr. spojili glavo ubitega psa z aparatom, ki je bil napolnjen s svežo krvjo. S posebnim mehanizmom so spravili kri v pasjo glavo in čez nekaj časa je mrtva glava oživela. Trepalnice so se začele odpirati in tudi ušesa so se gibala. Zdravniki so ugotovili, da notranji organi v glavi normalno funkcijonirajo. Ta pojav je trajal dobre pol ure.
V prisotnosti številnih odličnih učenjakov so napravili poizkus tudi z neko živaljo, kateri so izrezali srce in pljuča, a je vendar ostala pri življenju. Žival so narkotizirali, ji izrezali oTgane in
spojili arterije z omenjenim aparatom. Brez srca in pljuč je ostala žival dve uri pri življenju in sicer na ta načm, da je mehanični obtok krvi in umetno dihanje popolnoma nadomestilo oba izrezana organa. Telo je kazalo pri tem očividne znake življenja, oči so reagira, le na svetlobo, ušesa so se gibala in žila odvodnica je izredno hitro utripaia. Učenjaki nameravajo poizkuse nadaljevati.
Žalostne posledice bede
Kakor v večini evropskih držav, tako preživlja inteligenca tudi v Nemčiji težke čase. Povojna doba je potisnila vrednost duševnega dela tako nizko, da se morajo intelektualci z največjim naporom boriti za vsakdanji kruh. Zato ni čudo, da zabredejo mnogi na kriva pota in skušajo olajšati svojo bedo z nezakonitimi sredstvi.
O tako žalostnih posledicah bede je razpravljala te dni porota v Berlinu. Na zatožni klopi je sedel proletarski intelektualec dr. Otton Ulbrich kot tipičen pojav povojne dobe. Odgovarjal je pred poroto za poskusen umor in rop. Obtoženec, ki je bil med vojno nemški častnik in je položil doktorat iz narodnega gospodarstva, je v času inflacije izgubil vse premoženje, tako da je zašel s svojo bolno ženo v silno bedo. V obupu je sklenil napasti inkasanta neke berlinske banke. Skril se je v neki zakotni ulici in ko je prišel inkasant mimo, je pomeril nanj s samokresom in sprožil. Inkasant je bil k sreči samo lahko ranjen. Ulbrich je po svojem zločinu pobegnil, ne da bi se zmenil za denar.
Državni pravdnik je sam navajal olajševalne okolnosti in apeliral na porotnike, naj ne sodijo prestrogo. Porotniki so to upoštevali in taku je bil Ulbrich obsojen na najmanjšo , po zakonu dopustno kazen, ki pa znaša še vedno dve leti ječe.
Vremenske katastrofe
Kakor srno poročali že včeraj, je divjal nad zapadno Ameriko strahovit ciklon, ki je povzročil ogromno škodo, zahteval pa tudi mnogo človeških žrtev. V državici Sierra Nevada se je utrgal ogromen plaz, ki je zasul neko kočo z 10 osebami in večjo skupino filmskih igralcev. Ti so se rešili, stanovalci koče pa so našli vsi pod plazom in ruševinami koče žalostno smrt. Močno so bili tudi prizadeti kraji v Južni Kaliforniji kjer je ciklon porušil več poslopij. V kraju Big Creeck je lavina ubila II oseb. Ogromna je tudi škoda v Los An-gelesu in Hollywodu. Več hiš so morali izprazniti.
Paralelno z divjanjem ciklona so nastale tudi ogromne poplave. Mesto San Diego je pod vodo in odrezano od sveta. Skoraj istočasno, ko je potres tako težko prizadel naše južne pokrajine. Bosno in Hercegovino, je povzročil hud potres tudi na Japonskem in na Kam-čatki ogromno škodo.
Iz Uondona javljajo, da je megla, ki je te dni ležala nad južno Anglijo in Ro_ kavskim zalivom, pozročila štiri milijone funtov škode, to je nad eno milijardo dinarjev.
Adolf o Albertazzi.
Trmasti paž
Srednjeveška novela.
Madonna Ginevra se je glasno smejala in razmišljala: Kaj neki je obsedlo tega fantiča?
Potem se je začela slačiti in znova se je na ves glas zasmejala: Kaj mu je prišlo na misel? Naposled je zlezla v posteljo, potegnila odejo čez glavo in ker moža ni bilo doma, je zaspala brezskrbno z nasmehom na ustnah.
Zato pa Hugo ni mogel zatisniti oči. Ako bi se bil razjokal, bi mu odleglo, ker pa ni mogel plakati, se je valjal dolgo po postelji in ni zatisnil oči, dokler ni bi! trdno prepričan, da je ravnal kot pravi vitez. Ko se je pa drugo jutro prebudil in se skoraj kesal svojega de-.ianja, je spoznal, da je bil zelo nepreviden. Mislil je celo, da je storil veliko napako. Zato je skušal pozabiti vse, kar se je prejšnji večer zgodilo. Toda pozabiti ni mogel. A kako naj stopi pred ma-dormo? Na pomoč mu je priskočila ljubezen, ki je znova razvnela njegovo fantazijo in mu predočila netaktnost kot veliko junaštvo. Ni hotel vstati. Ko so ga prišli klicat, je pokazal s prstom na želodec, rekoč:
— Tu me strašno tišči. Ne morem jesti.
Drugi dan je madonna vprašala, kaj je s pažem.
— Nič ni, so odgovorili. Ne zmeni se ne za prošnje, ne za opomine. Pred-
včerajšnjim mu je prinesla služkinja skodelico svežega mleka, samo smetano, da je človeku kar srce poskakovalo; druga mu je prinesla še toplo jajce, toda on je zamižal in odklonil vse te dobrote. Pozneje je bil pri njem tudi komo mik in mu ponujal grozd z debelimi sladkimi jagodami. Nekaj časa ga je požiral z očmi, potem ga je pa odločno odklonil.
Tedaj je odšel komornik v sobane, kjer je madonna Ginevra krpala staro krzno. Pela to pot ni. Pospravil je nekatere stvari v sobi in dejal tiho, kakor da govori sam pri sebi.
— Gospod se vrne. pa ne bomo veseli.
— Zakaj ne? — je vprašala gospa s prisiljenim navdušenjem.
Komornik je odgovoril:
— Hugo bo umrl. Niti kapljice vina ne more več pogoltniti.
Madonna Ginevra je zardela. Vstala je in odšla v paževo sobico.
Paž je ležal z zatisnjenimi očmi, ker je bil že tako lačen, da se mu je v glavi vrtelo. Njegov obraz je bil izmučen in pepelasto siv. Ko je zaslišal korake, je odprl oči in spoznal damo.
— Paže Hugo, ali spiš? je vprašala nežno.
— Za božjo voljo, madonna, usmilite so me! — je odgovoril s slibim glasom.
Ogorčena nad njegovo trm) je vzkliknila:
— Na ta način si nikoli ne zaslužiš mojega usmiljenja. To je torej tvoje plačilo za vse dobrote, ki ti jih izkazuje
gospod? To je torej ljubezen, katero mu vračaš? Le čakaj, da se vrne...
— O, ko bi se vsaj že vrnil! — je vzdihntl Hugo.
— Ko se vrne, ga pograbi jeza in vse kosti ti premikasti.
— Toda jedel kljub temu ne bom, — je izjavil Hugo.
Dama je odšla z namenom povedati vse svojemu možu, čim se vrne. Ko je pa sedla zopet na klop ob steni in začela šivati, se je naenkrat zbala, da bi je mož ne pokaral, ker je tako lahkomiselno dražila paževo strast. Ako mu pa utaji resnico, ji utegne očitati, da ni poslala po zdravnika in da ni poskrbela za zdravila. Sirota ni vede4a, kako bi se izmuznila iz te zagate.
Naenkrat so zatrobili v daljavi rogovi in oproda je prišel z obvestilom, da se bliža grajski gospod z gosti.
— Morda ga mine trma, ko zagleda gospoda, — je razmišljala madonna Ginevra.
In ko je bila miza pogrnjena ter se šibila pod obilico najboljših jestvin, je poklicail gospod paža. Tedaj mu je gospa rekla:
— 2e tri dni se noče dotakniti nobene jedi. Poizkusite sami, morda se spametuje.
Mož je vstal od mize in odšel k pa-žu. Gospa je šla za njim.
— Kaj ti je? — je vprašal že na pragu4.
Hugo je odgovoril:
— Čutim nekako težo tu v želodcu, tako, da ne morem jesti.
— To ni res! — je odgovorila dama.
— Ni res! Pri tej bolezni, ki tare njega, bi prav lahko jedel.
Potem se je obrnila k pažu, rekoč:
— Zdaj mu pa povem, zakaj se že tri dni postiš. Ali boš jedel?
— Kar povejte, jedel pa le ne bom,
— je odgovoril in lovil sapo, da bi vsaj tik pred smrtjo zmagal. Gospod, ki mu je odkritosrčen odgovor ugajal in ki se mu je zdel zagonetni izraz na ženinem obrazu sumljiv, je v duhu že dolžil soprogo, da je grdo ravnala s pažem. Toda Ginevra je neustrašeno nadaljevala:
— Tistega dne, ko ste odpotovali, si je drznil stopiti zvečer v mojo sobo in sicer v hipu, ko sem se slačila___
Tu je gospod spoznal, da ima paž nekaj na vesti.
— Cemu? — je vprašal nestrpno. Toda dama je znova vprašala paža:
— Ali boš jedel?
— Paž, ki je bil sklenil umreti, je znova vzdihnil in odkimal z glavo.
— Slačila sem se, — je nadaljevala dama, — a on je prišel k meni ves razburjen ter zahteval od mene... Le pomislite!
— Skratka! — je zakričal gospod.
— Ali bos jedel? — je ponovila dama zadnjič. In zadnjič je odgovoril paž z močnim glasom: Ne!
Tedaj bi morala dama povedati vse, toda beseda ji je obtičala v grlu.
— Prosil me je, — je nadaljevala z drhtečim glasom. — Zahteval je ... toda mož je slutil v njeni zadregi nekaj strašnega. Zagrabil je paža za ramo in srdito zakričal:
— Kaj si hotel od nje?
Hugo je molčal. Iz njegovih oči je odsevala možata volja, ki jo je ljubezen tako utrdila, da je nobena grožnja ni mogla omajati. Njegova ljubezen je bila silnejša kot smrt. Bila je taka, da se je omehčalo celo madonnino srce. Gospa se je bala zase in za paža. Možev srd se je bližal vrhuncu. Še hip in katastrofa bi bila neizogibna. Gospo je premagalo občudovanje, a morda tudi ljubezen (deček se je bil razvil v postavnega fanta). Zato je odgovorila pametno in previdno:
— Hotel je od mene vašega najboljšega sokola, katerega bi ne dali nikomur, ne grofu, ne knezu, ne prijatelju. Da ga izsili od mene, je začel gladovati.
Po teh ženinih besedah je lahkoverni mož ukrotil svojo jezo. Na ves glas se je zasmejal, rekoč:
— Ako je to vzrok tvojih muk, tedaj nočem, da umreš! Jej, le jej, paže, saj dobiš sokola.
Po teh besedah je gospod odšel.
Toda dama se je pred odhodom približala pažu, ki mu je upanje oživilo in pordečilo obraz, ter je spregovorila naglo in veselo:
— Ker gospod hoče, da se potolažiš, se bom potrudila, da te tudi jaz potolažim.
In še več kot z besedami je obetala smeje z dolgim in nežnim pogledom, podobnim ljubezni polnemu božanju.
Tako je začel Hugo zopet jesti. In dobil je »sokola«.
Sreča m blagostanje nas vseh
je odvisna največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doleti tudi tiste, ki kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje III. razreda se vrši že 7. marca.
Vsi oni, ki želijo poskusiti svojo srečo
naj si takoj nabavijo srečke pri domačem zavodu, ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. Ljubljana,   Sv. Petra   cesta   štev. 19.
Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naročilom za celo srečko Din 300.—, za polovično Din 150.—. za četrtinko srečke Din 75.—. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo.
Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 66(1000.
Smeh in zabava!
Največja mojstrovina tiimske umetnosti! Ori* •i na Ini   prekrasni narav* ni posnetki   z   visoke s -negom pokrite Aljaske.
Snežna lavina in
lov zn
ZLHTOm
Kuhan čevelj kot deli« katesa za lačne turiste. Komične situacije. Du* h oviti zapleti j a ji. * Gro* teška in ljubkost. * Ziv* ljenje in poezija.' * Smeh S rez konca in kraja. — Najboljša burka, naj« boljšega komika sveta. V glavni vlogi
Samo Se danest — Samo še danes!
V kljub  pretresljivim do* godkom vendar smeh do gfnjenosti
/iv.aaiavc se vise uuii^ topilu oD 4 , pol o., pol 8. in 9. uri.
Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani. Tel. 124.
Otvoritev nove
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja, da je otvorilo v Ljubljani. Salendrova ulica št. 6/11, oblastno dovoljeno
prometno pisarno
za posredovanje pri nakupu in prodaji hiš in zemljišč, pri od* daji in zamenjavi stanovanj in za prevzeme upravljanja hiš.
Za prodajo je zaznamovanih že več hiš in vil. Za izvr* seno posredovanje se bo računilo niake pristojbine. Potreb« ne informacije se dobe ustno ali pismeno brezplačno.
Novosti svilenih klobukov
od Din 120.— naprej priporoča modni salon STU CHLY*MA* ŠKE, Ljubljana. Židovska ulica st. 3. 410
GOSPODIČNE se zopet spre* jem a jo v
oouk za šivanje
pri M. ALEŠOVEC. Cankar* jevo nabrežje I. — Doba pouka poljubna. 396
Mokulaturni papir
Premog — drva
•ILIRIJA*, Ljubljana, Kralja Petra trg & Telefon 220. 3/L
Malo posestvo
v Mokronogu naprodaj. Hiša, njiva in travnik ter nekaj goz* da. Hiša je pripravna za kako obrt ali rokodelstvo: oddalje* na je pol ure od postaje in deset minut od trga. Cena 30 tisoč dinarjev. — Pojasnila da* je Fran Klanšek, predilnica, Litija. 405
Mestni pogrebni urod.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog oče, brat, stric in svak, gospod
Slovo] Cflrtner
skontist Mestne hranilnice,
v četrtek dne 17.t. m. po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v soboto, dne 19. februarje 1927 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Prešernova ulica št. 3 na poko* pališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dno 18. februarja 1927.
Žalujoče rodbine: Gartner — Gorazd — Trnkoczy.
kg & Din prodaja uprava ttSlov. Naroda"
3BBBBBĐBBBBBBBBBBBBBC
Veseli boste
in vedno se boste dobro počutili, ako z redno masažo, irgnjenjem ±n umivanjem s Fellerjevim
r»ravim, blagodišečim ELSAFLUIDOM prebudite v vseh delin telesa cirkulacijo krvi, osvežite mU šice in celo telo in se storite s tem odpornega <*n sposobnega za delo. 2e od časa naših dedov po* k.- !e se FLSAFLUID pri zu-anji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče doma* če sredstvo in kosmetikum To potrjujejo mnoge zahvalnice. — Pravi ELSAFLUID je močnejši to boljšega delovanja kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus povsod izrecno Feller* jev pravi, blagodišcči Elsafluid v poskusnih ste; kleničacah po 6.— Din; v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali specijalnih steklenicah po 26 Din. — Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat, z zavojnino in poštnino stane:
9 poskusnih ali 6 dvojnatih ali 2 speci j a hv steklenici 61.— Din; 27 poskusnih ali 18 dvojna, tih ali 6 specijalnih steklenic 133.— Din; 54 poskusnih ali 36 dvojnatih li 12 specijalnih stekle: nic 250.— Din.
Naročila nasloviti razločno tako»Ie:
Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg štev. 238. Hrvatska
Urejuj« Josip Zupančič, mm Zm eNarodoo tfckeaK*: Fran Jeseriek. — Za lotoredri del ttttos Oton Oufetof. — Vaj m Unbbeai,
^252