183. številka._Ljubljana, v četrtek 13. avgnsta._XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MUL
Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta A gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lil gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10^ kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. II p r a v u i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Kdo seje prepir?"
vi.
Ko smo dokazali, da je klerikalna klika glede narodnih društev ne le mlačna, ampak naravnost indolentna in protivna« zdi se nam umestno ogledati se malce na polji slovenskega časnikarstva. Tudi tu nedostaje nam prijetnih prizorov. Pogledamo li klerikalni dnevnik, ki bi sedaj s svojimi članki »Kdo seje prepir?* rad sipal peska v oči, vidimo, da je njegova osnova taka, da mu je glavni smoter razkol in boj. Tudi ustanovitev „Katoliške tiskarne" ima isti namen: napeljevati vodo na klerikalni mlin in delati najskrajnejo konkurenco. Klerikalni dnevnik in tiskarna sta bojni sredstvi in ker Be vedno bolj širita in podkrepljata, ker sta proizvod prekipeče bojev i tosti in svojevoljnosti, je pač smešno, da se spravlja uprašanje »Kdo seje prepir?" baš v tacem glasilu na razpravo, da isti, ki je prepir prouzročil, sedaj skuša odvaliti krivdo b svojega brbta. Čuditi se temu skoro ni. To je stara taktika. Klerikalni dnevnik ima vedno „krivače" naprej obrnene, dan na dan ima kakšno polemiko. Zdaj z našim listom, zdaj zakadi se v „Edtnostu, zdaj v „Novo Sočo", celo v CelovSki „Mir" ali kateri drugi list. Ne miruje nikdar, navzlic temu pa utika kakor tič noj svojo napušno glavo v klerikalni grm in naivno - nedolžno pouprasuje: »Kdo seje prepir?" Tako postopanje tiči v naravi. Pri klerikalnem dnevniku delujejo sami mladi kapelani, ki ne trpe nobenega ugovora, ki se vsak posebej zmatrajo za nezmotne, svoje politiške kozolce pa za dogme.
Kakor je klerikalna stranka s svojim dnevnikom ustanovila si bojno glasilo in povod razporu na politiškem polji, istotako delovala je in deluje tudi na leposlovnem polji. Tudi tu hotela je Bile cepiti in razkrojiti. 9Ljubljanskemu Zvonu" nasproti ustvarila je tekmeca „Dom in Svet" iu dela zanj propagando na vse možne in nemožne načine. Njej ni na tem, da bi slovstvo naše uspevalo in napredovalo, marveč samo na tem, da ona dobi toporišče v roke. Zato se izdaje „Dom in Svet", ki ni dni zega, nego leposlovna vadnica, a ima namen , izpodkopati drugim, boljšim listom tla in ugled, zato se javno in tajno ruje in ščuje z uprav
LISTEK.
Igrača.
(Novela E. Kr a s i 1 j n i k o v o, prevel V o jak ar.) (Dalje.)
Čuvašev ni rekel ničeBar, a dasi se ni mislil oženiti z Olgo, veuder ni mogel niti čutiti, da iz igrače pri nedelavnosti ob dolgem času — nastane velika, goreča ljubav.
Mej milimi lastnostmi Olge bila je tudi ta, da ni bila ni najmanj ljubosumna: popolnoma je verovala v ljubav Bvojega Petra; ker ga je pa ljubila tako prosto, bi bila rada vedela, kaj je delal in kako je živel, ko nesta bila skup, in bila je zadovoljna, ko jej je pripovedoval Peter Kirilovič o tom.
— Kako bi rada videla, Petja, kako živiš! dejala je nekoč.
— Veš kaj, to je jako lahko storiti: pridi k meni, rekel je Čuvašev.
Temu se je Olga začudila.
— Kaj, Petja, kako moreš govoriti take reči! Kaj bi dejala tvoja mati!? posvarila ga je ona.
židovBko usiljivostjo proti vsem drugim listom, kajti klerikalna gospoda se tudi v tem pogledu ravna po besedah, katere so se nedavno ponavljale iz uzvišenih ust: „Kdor ni z nami, je proti nam!", to je, kdor ne trobi v klerikalni pastirski rog, tega treba tlačiti in uničevati z vso odločnostjo, kajti — tako se je zabičevalo pred malo dnevi bodočim dušnim pastirjem z izredno odličnega mesta — narodnost je stvar daleč podrejene važnosti, za katero so ne treba ogrevati.
Ne le v politiki, tudi v literaturi opažamo strupeno klerikalno sapo, ki se kot rudeča nit vleče skozi vse novoslovensko gibanje.- Prvi stekel si je v tem oziru žalostne zasluge dekan Dagarin, ki nas je s kruto roko oropal za Prešernovo ostalino. Potem prišel je Levstik na vrato. Njemu je klerikalna klika zagrenila in zastrupila vse življenje in ves njegov duševui vzlet izpremenil se je vsled krivic, ki so se mu godile, v pereč sarkazem, v gorupo satiro, v mizantropizem naposled pa v pijetizem, ki je v poslednji čas že opasno spominal na duševni mrak.
Taki nelepi in usodni dogodki bili so v prejšnjih časih le redki, v novejši dobi so pa pogosti, reči smemo, da so že pravilo. Klerikalna klika i z v u n sebe nikomur ne priznava nobene veljave, „sic volo, sic jubeo", to je njeno stalno geslo, kateremu bi se imel pokoriti vsak, kdor hoče pridobiti njeno priznanje. Pod to kruto diktaturo bi radi upognili vse duhove in vsem narekavali recept, po katerem se jim je ravnati v politiškem, leposlovnem iu sploh socijalnem življenji. Neso več odločilna korenita raziskavanja niti estetičoa pravila, več se ne čisla in ne jemlje v poštev, kar so bistroumni misleci VBeh časov in narodov učili in dognali, znanost in vednost pošteva se le toliko, kolikor je za stafažo potrebno. Glavni kriterij za vsebino in za vrednost vsake knjige, vsacega proizvoda je sedaj samo le-1 a: Ali je dotičnik pristaš klerikalno klike? Al> }e njegov proizvod prikrojen po jezuitskih propisih? Ako tega ni, potem je po njem iu začne se grozna klerikalna bajka na do-tičnika. To videli smo pri pesniku Gregorčiči in Gorazdu, katera bi zagrizenih tovarišev — duhovnikov zelena zavist kar živa rada položila na ražeu,
— Nič . . . ker ne bode vedela ničesar.
— Kako, da bi ne izvedela! . . Prosim !
— Cisto lehko : ta teden pojdejo mati, sestra in brat za ves dan k našim sorodnikom v Carskojo Selo , take dni razidejo se vsi služabniki na izprehod. Tudi svojega poBtreščika • odpravim, da te tako k večjemu zagleda vratar, a meni uiti zvoniti ni treba, ker imam svoj ključ. — Jaz pojdem za taboj, da prideva in odideva, ne da bi kdo vedel . . . Dobro?
V istini bi pa Čuvašev ne bil ponudil kaj takega nikaki ženski, katere so se posluževale prej njegovo dobre volje, — to bi res oskrunilo njegovo domače ognjišče, a Olga se je zdela Petru Kirilo-viču tako nedolžna in čistu, kakor prej.
Naposled se mu je vender posrečilo pregovoriti Olgo. Ko sta pa prišla skup v Čuvaševo hišo, protivila se je odločno iti s Petrom Kirilovičem v druge sobe in omejila se je z ogledom dveh, kateri sta bili le njegovi.
Čuvašev je pokazal Olgi najprej, kje visi njena
slika.
Olga je pazno ogledovala opravo sob.
— Kako je pri tebi lepo in v redu, je opomnila. — A sedaj mi pokaži oue suvenire, katere so ti podarile Ženske ... saj si mi sam pravil, da jih
to vidi bo v strastni agitaciji proti vsacemu novemu listu, proti vsaki novi knjigi, katera ni izšla iz klerikalne klike, to vidi se v brezmejnem separatizmu, ki ima kakor kitajski zid ločiti klerikalno stranko od ostalega slovenskega sveta, katerega separatizma posledica pa je ta, da so vsi klerikalni proizvodi jednostransko zasukani, da se v njih objektivnost žrtvuje straukarskim namenom, da prihajajo povesti in pesmi v svet, katerim se na prvi pogled vidi, kako žalosten je bil njih porod. Duševni njih oče ravnal Be je po odločnem klerikalnem uapotilu, po gotovem „modelu", kakor sladčičar drobne nt ročice, tako dela on svoje junake. Ne treba se ozirati na dejanja osnovanost, na psihologični razvoj, ne sme se opisavati človeško življenje, kakeršno je v resnici, temveč prva in glavna skrb je ta, da se povest ali pesem vsprejme v klerikalno glasilo. Takšen je klerikalne klike upliv na našo literaturo.
Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina
v Kamniku dne 28. julija 1891.
(Konec.)
IX. Skupščinarji in gosti blizu do 150 na številu zbrali so se okrog jedne popoludne v salonu Fišerjeve restavracije k banketu. Salon je primerna, lepa zgradba, kakeršnih ima le ma«o t naših krajih. Pripravljene bo bile tri dolge mize vštric strinjajoče se pri glavni mizi, kjer so prostor zasedli člani družbinega vodstva, župan kamniškega mesta in večina čč. dam. Salon je bil ozališan z zelenjem, na pročelju s sliko Nj Velečanstva presvetlega cesarja, na nasprotni strni s podobami Nj. Velečanstva presvetle cesarice. Okrog teh podob pa zastave v avstrijskih; barvah, okriljujoče slov. tro-bojnice obdajajo na jedni strani cesarski, na drugi pa kranski grb, s ponosnima orloma, pač primeren simbol, da so tu danes zbrani zvesti Slovenci, katerih domovina ima svojo zaščituico in svojo mater v naši ljubljeni, mogočni Avstriji. Na drugi steni pa sta prijazuo zrli na to dično družbo podobi Valentina Vodnika in dr. Janeza viteza Bleivveisa. Naj si bo vse to ali zgolj naključje ali pa za ta dan prirejeno — istina je, da v tej dvoraui je ta dan
imaš mnogo! posmehnila se je Olga. — Jih pogledam — kaj ne?
— Ko sem začel tebe ljubiti, sem vse izme-tal . . . sicer pa, tu bo ključi moje miznice — morda najdeš kaj, posmehnil se je tudi Čuvašev.
On je Bel zraven nje in smehljaje gledal, kako je prebirala Olga vsebino najbolj skritih predal. Mahoma se je pa ustavila, vzemši iz njih neki predmet, ki je zabliščel pri lučni svetlobi. To je bil majhen žepni samokres.
— Čemu imaš pa to?
— Za na lov ali pot, toda, nadaljeval je Čuvašev, vzemši Olgi orožje iz rok, — Se pred najinim znaustvom navdajala me je često taka otožnost, da mi niti življenje ni bilo drago ... in mislil Bem si, da, ko postane kdaj preveč neznosno, ga vzamem in tako....
Izgovorivši to, priložil je Č:vaš3v cev Bamo-kresa k svojemu sencu in sprožil petelin.
Od strahu je Olga lahko vzkliknila iu premaknila se, da bi ga zadržala. Čuvašev se je zasmejal, prijel hipoma Olgino roko in jel jo polju-bavati.
— Česa si se prestrašila? Saj ni nabit.
(Daljo prib.)
vlađal duh naših neumrlih velikanov: duh Vodnikov i Bleivveisov, duh, ki je slovenstvo povzdignil do častne stopnje; duh, kateri preveva vseslovensko družbo sv. Cirila in Metoda. Ni li to vsem udeležencem kažipot k bodečemu delovanju za blagor naše ožje domovine slovenske in ljubljene širje do-domovine avstrijske?
Morda so tak.- misli navdajale družbiuega prvo-mestnika, prof. Tomo Z u p a n a , ko prvi vzdigne čašo kipečega šampanjca ter spregovori zdravico Njegovemu Velečanstvu, presvetlemu cesarju, nekako z nastopnimi besedami: »Častita družba!
Ne jcdenkrat se ne zbere, ne v taloiti n« v veselji, dobra družina, da bi jej ne bil v mislih hišni gospodar. — Častiti! tudi mi smo danes družina, in sicer slovenska družiua. Podružnice sv. Cirila in Metoda odposlanci smo z zelene Štirske, s solnčnega Goriškega, Tržaškega iu iz Istre; iz jeklenega Ko-rotana ter ljube naše domače Kranjske dežele. Slo-veuei smo zbrani tu v jedni skupini — in sicer je danes navzočna tukaj VBa Slovenska po svojih odposlancih, zediujena pod jedno streho. V tej zjedinjeni naši slovenski družini pa je avstrijski cesar naš veliki hišni gospodar. — Ker smo Slovenci sploh dobra in vselej ter povsod izrecno lojalua družina, spominjamo se radostni v vseh Bvojih razmerah in vselej, kadar se shajamo, svojega dobrega hišnega gospodarja, avstrijskega cesarja. — Vsem narodom v državi pravičen — je naš cesar mil zaščitnik Šoli in sploh takemu izobraženju ljudstva, kot je naši družbi v čislih. Pravičen in dobroten in zato iskreno ljubljen nam je naš vavišeni hišni gospodar, naš cesar. — Torej pozivljem VaB, Čast. slovensko družino, da dvignete kupico z menoj vred klieoČ: Cesarju Fran Josipu, pravičnemu, dobrotnemu in ljubljenemu hišuemu gospodarni velike in mogočne Avstrije ter milega nam slovenskega naroda trikratno Slavo!" ([Navdušeni trikratni slava- in živio-klici.)
Pevsko društvo „Lira" zapoje krasao peBen: „Bog živi cesarja:"
Nato je bil olicijaloi del zaključen.
Razvilo se je pri jako točni postrežbi pravo prijateljsko občevanje, primerne zdravice so netile navdušenost, ki se je tudi dejanj sko manifeste vala, ko so domorodne gospice jele razpečavati Vodnikove pesmi ter so jih kmalu oddale 99 izvodov, zadnji stoti iztis pa se je na dražbi prodal za 50 gld. ter pripal odvetniku dr. Štoru iu Ljubljane. Družba sv. Cirila in Metoda je skupila za teh 100 izvodov 100 gld. GO kr.
Dospeli so nastopni telegrami:
Litija: Bog blagoslovi družbo sv. Cirila in Metoda iu nje podpornike. Na zdar!
Zadržane Litijske Slovenke.
Vrbnika: V prospeh bližajoče se sijajne Zl&age majke Slave pomozi Bog! Živelo narodno šolstvo! Tominec. Pour. (Vrhnika.)
Praga: Ker se letošnje glavue skupščine ne morem udeležiti osebno, duhom sem prisoten; srčen pozdrav zbranim pokroviteljem in zastopnikom.
Hribar.
Celje: Bog daj, da bi postala družba sv. Cirila in Metoda mogočen steber narodnega napredka in vidno znamenje lepše prihodnjosti.
Fran Hrašovec, sodnik, dr. J. Hrašovec.
Ljubljana: (Poslancu Žitniku): Zadržan, dam pooblastilo Tebi od podružnice Pivške.
Matej Sitar.
Kostanjevica: (Dež. odborniku dr. Voš-njaku): Blagovolite zastopati podružuico Kostanjevsko.
Notar Kosina.
Nemški Benešav: Zastopnik in predsednik podružnico Breški okraj na potu v Prago srčno pozdravljata zbrano društvo, želeč dober uspeh naši stvari. Doktorja Firbas in Schniirmaul.
Prišlo je z letnimi poročili od mnogih podružnic iskrenih pozdravov in srčnih voščil za prospeh slovenskega šolstva.
Župan Močnik je bil tako prijazen, da je povabil drage mu goste na sprehod po uajprijet-niših krajih lepe okolice ter jih slednjič pripeljal na Fiševjev vrt, kjer se je razvila prijetna zabava z godbo in petjem.
„Lira" in posebni Litijski zbor sta ta dan pokazala, kako ljuba jima je sloveuska pesen. — Krog 1 aU. ure so se stranski gostje z godbo in pevci na čelu podali skozi mesto na kolodvor. Navdušeni živioklici so se posebuo razlegali pri mestni hiši in pred stanovanjem mestnega župana. Na kolodvoru
pa je bilo ob odhodu navdušenje vsesplošno, kakor ko se prijatelj loči od prijatelja. — Slava i hvala uzorno slovenskemu Kamniku ! Čast vsem skupšči-narjem iu gostom, ki so žrtvovali čas i denar — za vzvišeno slovensko stvar.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 13. avgusta. Lcgitimaeijski odsek državnega zbora je ukrenil, da razveljavi volitev zastopnika galiških mest Jaroslav-Rzeszov Adama viteza Jedrzejovvieza, ker so se pri njega izvolitvi godile velike nerodnosti. Omenjeni poslanec odložil |e zdaj prostovoljno svoj mandat, da Be ogne razpravi v državnem zboru, ki bi zanj izvestno ne bila posebno častna.
Cehi in Francozi. Iskreno prijateljstvo, katero so sklenili francoski gimnasti s češkimi Sokoli, se razširja in ugloblja v veliko haseu obeh narodov in sploh SIo-vanstva. Češko društvo v Parizu priredilo je te dni vsem francoskim obibkovelcem češke razstave velik banket, pri katerem je uaglašal starosta francoskih gimnastov, da Francozom treba, da se spoznajo s Čehi, da je Češka, ako tudi primeroma le majhna dežela, vender zvesta zaveznica Francoske, iu ko-nečuo prosil, da ga vsprejmo v češko društvo, da se bližje seznani z razmerami avstrijskih Slovanov.
Grof lanaticv, predsednik slavjanskega blagotvoriteljnega obščestva in slavni ruski državnik, obiskal bode v kratkem Češke razstavo na veliko jezo naših Nemcev in Madjarov, ki se ga bolj boje, nego samega pe-kleuščeka.
Kritij Aleksander v Išlu. V torek popoludne pripeljal se je srbski kralj Aleksander v Išl, da poseti presvetlega uašega ce-carja, kateri je zdaj z vso obiteljo tamkaj. Na kolodvoru vsprejel je mladega kralja sam cesar z odličnim spremstvom. Po običnem predstavljanji odpeljala sta se cesar in kralj v cesarsko vilo, kjer so srbskega kralja pozdravili nadvojvodi in nad vojvodine, minister vuaujih zadev grof Kalnokv in knez Ilohenlohe. — Pri slavnostnem banketu, katerega so se udeležili člani cesarske hiše in dosto janstveuiki avstrijski in srbski, sedel je kralj na desni strani cesarja.   Napituic pri dinerju ni bilo.
— Zvečer je bila slavnostna predstava v gledališči. Prisotni so bili poleg cesarja in kralja tudi vsi oni, ki so bili povabljeni k dinerju. Predstavljala se je krasua opera Mascagnijeva „Cavalleria rustieana" in veseloigra BPod štirimi očmi." Kralj Aleksander slušal je jako pozorno iu videti je bilo, da se dobro zabava. Kegent Itiutic se za dramatično umetnost ni mnogo brigal, nego vedno opazoval mladega svojega vladarja. Po predstavi odpeljal se je cesar v cesarsko vilo, kralj Aleksander pa v „Hotel Eli-sabeth".
/* of/erske zbornice. Imunitetni odsek predložil je zbornici svoje poročilo v zadevi Ugron-Uzelac in predsednik zbor-mčni je predlagal, da se postavi na dnevni red za četrtek določene seje. Nekateri poslanci so predlagali, da se razprava začne šele tedaj, kadar bode predložila svoje poročilo mešana komisija, katera se je sestavila, da preišče dugodke v Reki za časa cesarjeve prisotnosti, a zbornica je odklonila ta predlog.
\ u a nje <il r ža ve.
francosko-rusku zveza dela poleg Nemcev tudi Italijanom mnogo skrbij. Rimaki list „Opinione", ki je v ozki zvezi z vlado, pravi, da je francosko-rusko prijateljstvo čud»«n iz-rodek evropskega položaja ter skuša dokazovati, da je ta zveza evropskemu miru silno nevarna. Potem pa dokazuje imenovani list, da so italijanski radi-kalci, ki nečejo ničesar vedeti o trojni zvezi, nepa-trijotiški in nelojalni ljudje, ki delajo na svoje domovine pogubo, ker se »protivijo velikim izdatkom v vojaške svrbe. — Mi pa sodimo, da baš italijanski radikalci vzlic njih inače uprav smešui politiki v tem oziru pravo trde, ako zahtevajo, da naj si Italija skuša pridobiti staro svojo zaveznico — Francijo.
Veliki knez Aleksij v l*arizu. Veliki knez Aleksij došel je v sredo v Pariz in bil s toliko slavo in s tolikim naudušenjem vsprejet, kakor še nikdar noben tuji vladar, še manj pa kakšen princ. Ljudje prepevali so na cesti rusko himno in marseillaiso in ves dan čuli so se naudušeni klici: »Vive la Russie!"— „Vive le Car!"
— Veliki knez Aleksij vsprejel je v avdijenciji ministra vnanjih zadev Ribota in mnogo drugih dostojanstvenikov. — Za slavnostni vsprejem v Vichy-ju delale so se velikanske priprave, a čuje se, da je veliki knez Aleksij odklonil tukšen vsprejem baje z ozira na svoje zdravje.
Kraljica Natalija, Beligrajski „Narodni Dnevnik", ki se je vedno odločno potegoval za kraljico, poroča, da je Natalija bolna za mrzlico.   Zdaj prebiva kraljica Natalija v Sinaji pri svoji sestri, čei zimo pa pojde v Odeso.
Tujci na Ruskem. Nemški nDrang nach dem Usten" pripeljal je na Rusko sila mnogo katilinarskih ekzistencij, katerih ne bi bila vesela nobena država. Ruska vlada izdeluje sedaj zakon, kateri naj določa pogoje naseljevanja tujcev. Glasom tega zakona dovolilo se bode stalno prebivanje na Ruskem samo onim, kateri poleg drugih pogojev umejo popolnoma ruski jezik.
Nova stranka na Rumnnskcni.
Demeter Sturdza, odlični rumunski državnik, trudi se že delj časa, da bi uživil narodno-liberalno stranko in jej pridobil oni ugled in upliv, kateri jej gre, zakaj, odkar je umrl loan Bratianu, izgubila je njegova stranka vso veljavo. Stranka ne bode niti vladna, niti opozicijoualna, nego prava narodna stranka, katera bode podpirala tudi sedanje miuisterstvo, ako bode hodilo po pravih potih.
Nemški cesar si je bil pred kratkim baje levo nogo nekoliko pohabil. Gotovega ni izvedeti ničesar, zakaj doslej še ni ostavi! ladije svoje, na kateri se mu je ta nesreča pripetila. Francoske novine poročajo, da je cesar opasno bolan, a nemški oficijelni krogi oporekajo temu kar najodločneje.
„La Jlelf/itfue et la f/uerre prochalne" zove se brošura, katera je pred kratkim vzbudila mnogo hrupa. Spisal jo je belgijski major Girard, kateri je te dni francoskemu poslancu Millevoye-u obširno razkladal in dokazoval, kar je že v svoji brošuri omenjal, da bode namreč v prihodnji vojski mej Francozi in Nemci bojišče Belgija, ker ima Nemčija tebtne uzroke, ogibati se francoske vzhodne meje. Girard dokazoval je, da si mora vsled tega tudi Belgija osigurati meje, da bode ohranila in varovala neutralnost io neodvisnost svojo, ako bi prišlo do vojske.
lie/orma tehniškega pouku na Nemškem.
Na Nemškem zanimajo se prizadeti krogi že delj časa za popolno preOBnovo učnega reda na srednjih in visokih šolah in cesar Viljem uplival je v marsikaterem oziru že na to, da so se izpreme-nile neke določbe glede pouka v klasiških jezikih. Sedaj zboruje v Niirubergu zaveza nemških inženirjev, katera jako temeljito razpravlja preosnovo tehniških studij. Predloge svoje stavila bode zaveza vsem naučnim upravam nemškim in ves svoj upliv vložila v to, da se dejanski izvedo.
Dopisi.
K llobrovc pr i L j u b 1 j a ni 12. avgusta. [Izv. dop.] Dne 11. avgusta t. I. zvečer od 8. ure dalje razsajala je pri nas prav huda — da, prav strašna — nevihta. Dež je lil, kakor bi se bile odprle vse zatvornice neba, vmes pa Be je bliskalo, da je človeku vid jemalo in gromelo iu treskalo je, kakor že ne kmalu. Stari ljudje pripovedujejo, da ne pomnijo take noči. Okolu *j/t9. ure pa je treščilo večkrat zaporedoma in sicer jedenkrat na Dobrovi, dvakrat pa v bližji vasi Šujca. Na Dobrovi jo udarilo v hišo posestnika Franceta Berganta, vulgo Štalca, h. št. 71. Vsa slamnata streha je bila v istem hipu v ognji. Pogorela je vsa streha z ostrešjem vred in vsa mrva in druge ropotije, ki so bile pod streho. Pogorel je tudi svinjak, in dva prašiča, ki sta se v gorečem svinjaku zelo opekla, sta tudi kmalu potem poginila. Se preduo so se pa ljudje dobro na lici mesta zbrali, vneli sta se že tudi bližnji dve hiši in sicer: hiša posestnika Jožefa Hribernika, vulgo Dovjaka, h. št. i), in hiša posestnika Mihe Birtiču, vulgo Čepona h. Št. 10. Obema posestnikoma pogoreli sta strehi in vsa mrva. Da ogenj m prišel še v druge notranje prostore, so zabranili ljudje, ki so vse moči v to porabili, da bi hitro ogenj zadušili. Zavarovani so bili sicer vsi trije, a za tako male vsote, da ne bodo nikakor vse škode pokrile. I^mej ljudij ni strelu nikogar ubila, le žeua že prej imenovanega Franceta Berganta trdi, da jo je v istem hipu, ko je treščilo, nekaj na nogi hudo speklo. Da ni bil tak hud naliv, gotovo bi se bilo še več hiš vnelo, ker so ravno tam jako na kupu in so tudi večjidel vse s slamo krite.
Na Sujci pa je strela razbila dimnik na hiši Antona Kožuha, vulgo Kanca, h. št. 28. potem pa je šla v hlev, kjer je ubila ne ravno premožnemu rokodelcu — krojaču — jedino kravo, ki jo je imel. Dalje je treščilo na Šujci tudi v nek kozolec, pri katerem se je pa le neznatna škoda naredila.
Veliko Škode je pa napravila tudi voda. Preplavila je na nekaterih mestih do pol metra visoko in še više travnike, polja in ceste; da, prišla je celo v take kraje in v take hiše, kjer je še nikoli ni bilo. Raznosila je blato, kamenje, pesek in rodovitno zemljo na vse strani. Njive, katere so bile še včeraj pogrnene z rumenim, ravno dozorelim ži-
tom, ali pa z ozelenelo ajdo in repo, so danes čez in čez pokrite z blatom peskom in kamenjem. Pota in ceste so razjedene na nekaterih krajih čez 1 meter na globoko. Po brežinah so se udirali plazovi ; drevesa je podirala in ruvala voda 8 koreninami vred.
Kar pa ni voda končala, pobila je pa še toča, katere do nocojšnje noči še nismo imeli letos na Dobrovi.
Da je bila to jako strašna noč, lahko si vsak misli. Se kake take nas Bog varuj.
Iz Litije 9. avgusta [Izv. dop.] (Občni zbor »Litijskega pevskega društva" in poset „hrvatskih abiturijentov-tambu-rašev" v našem trgu.) (Konec.) Minoli teden imeli smo v svoji sredi več „hrvatskih abiturijeu-tov-tamburašev", kateri so se odzvali povabilu svojega učitelja, g. profesorja Marna, ki je zdaj s svojo družino na počitnicah v Št. Juriju pri Litiji. Kakor znano, imeli so te dni slovenski in hrvatski abiturijenti v beli Ljubljani krasno veselico, kakor smo čitali v „Slov. Narodu". Hrvatski ubiturijentje, mej njimi tudi g. prof. Marna sin in vsi, ki se pečajo s hrvatsko godbo — tamburico, prišli 80 k nam v sredo popoludne s poAtmin vlakom. Na kolodvoru jih jo pričakoval g. prof. Marn sam iu dokaj Litijanov, mej njimi tudi g. Tura, ki je pri rodoljubnih Litijanih došlim mladim Hrvatom preakrbel prenočišča.
Zvečer smo se zbrali na vrtu g. Obiaka, kjer so tamburaši in Litijski pevci razveseljevali navzočno občinstvo, ki je ta shod počastilo v mnogobrojnem številu. Reči se sme, da je zanimanje za naše mlade brate Hrvate in za njih narodno glasbo bilo splošno — tako, da smo ta večer Litijani imeli pravcato ljudsko veselico. Poleg godbe in petja smo slušali obilo krepkih napitnic iu zdravic, izmej kojih naj omenimo le nekatere. Iz kroga hrvatskega se je napijalo narodu slovenskemu, slovenski pesni in slovenskim pevcem, vzajemnosti slovensko hrvatski, navzočnemu dež. poslaucu in notarju g. Svetcu, sedanjemu voditelju slovenskega naroda, prisotnemu g. profesorju Marnu, litijskim rodoljubkinjam in vsem prisotnim damam, pevovodji „Litijskega pevskega društva" iu Litijskim pevcem itd. itd. Tem napitnicam so v dovršenih govorih zahvaljevali se g. notar S vete c, prof. Marn, not. koncipijent Iv. Gregorčič, uadučitelj Ravnikar in drugi. Sploh smo še opazovali, da hrvntska mladež dobro pozna naše slovstvo in ves naš napredek v slovstvenem in političnem oziru — zlasti od 1. 1848. naprej. Nas pak Še posebno veseli, da mej hrvatsko mladino vlada pravo naudušenje za skupno vzajemnost mej Hrvati in Slovenci kot najbolj sorodnimi brati mej Jugoslovani. Za to idejo so naši govorniki navzočno mlado hrvatsko gospodo tudi najbolj vzpodbujali. Dal Bog, da bi ti idejali, koje zdaj goje naši in hrvatski abiturijenti, bili vsem v bodoče kot zvezda vodnica za celo življenje. Najstarejše rodoljube pa navdaja prijetna zavest in vesela nada za boljšo bodočuost obeh bratskih narodov. Dokler bo nam vzgaja tak naraščaj, vnet za naj-blažje svet me naših očetov: vero, jezik in slobodo, dotlej se naroda slovenski in hrvatski ne bojita pogina — nasprotno, pridobila si bodeta prej ali slej to, za kar se že borita več stoletij.
Pred zvršetkom naj se še spominjamo ouih rodoljubnih rodbin, ki so našim hrvatskim bratom dali prenočišča brezjdačno, namreč: rodbine Ko-blarjeva, (Segnčkinja), Jenkova, Oreh kova, Cruetova, Oblakova in Svetčeva. Lepa hvala vsem! Vi, mlada hrvatska gospoda, povejte svojim rojakom, da slovenski narod goji za vas iste Čute, kakor vaš narod za nas! Pobratimstvo slovansko je tista vez, ki spaja vse Slovane iu koje ue morejo uničiti tudi najhujši sovražniki slovanstva !
Konečno Vam vsem mladim Hrvatom, ki ste nas s svojo divnu in Čarobno godbo zabavali tako izborno, kličemo: »Bog Vbb živi — ter o priliki na zopetno srečno snidenje v naroduem trgu — Litiji!" G—ov.
Domače stvari.
— („Slovencu".) V celi vrati člankov „Kam pridemo?" zaganja se zopet klerikalni dnevnik zaradi kandidature v skupini gorenjskih kmetskih občin na desno in levo in napada strastno in neotesano, kakor mu je navada, kandidata, ki se je oglasil prvi, to je tajnika kmetijske družbe g. Pirca. Mi smo dezdaj bili pasivni v tem vprašanji, ker nesmo imeli posebnega povoda ogrevati se niti za jednega
niti za druzega kandidata. Drugače naš klerikalni kolega, ki porabi vsako priliko, da hujska, potem pa farizejsko povprašuje: .Kdo seje prepir?" ali BKnin pridemo?" Konstatujerao zopet jedenkrat to, nadejajo se, da tako divje počenjaje mora konečno vender odpreti oči vsem, ki neso popolnoma slepi.
— (Nastop službe novega deželnega glavarja.) Včeraj zjutraj ob 10. uri vršilo se je slovesno predstavljanje novega deželnega glavarja v deželnem dvorci G. deželni predsednik baron Winkler je čestital novemu glavarju ter ga zagotovil, da ga bode krepko podpirala vlada, kakor tudi on sam. G. glavar O. Detela prosil je dež. predsednika, da blagovoli njegovo zahvalo izraziti na Najvišjem mestu ter se zahvalil za prijazne besede. Zbrauim deželnim odbornikom je izrekel nado, da bode z njihovo neumorno pripomočjo mogel izvrševati težavno svojo nalogo. Ob 11. uri predstavili so se deželni uraduiki pod vodstvom deželnega svetnika g. Zamide novemu glavarju in g. cesarskemu svetniku Muruiku, ki je začaBno vodil posle dež. odbora. G. ces. svetnik Murnik zahvalil se je vsem uradnikom za vestno izpolnjevanje svojih poslov io za podporo, ki jo je imel v njih ter je predstavil posamične gospode uradnike novemu gluvarju, ki je izrekel nado, da bodo jednako kot doslej delali tudi v bodoče. Ko se je še g. deželni svetnik Zamida zahvalil novemu glavarju in ces. svetiiiku Murniku za prijazne besede in zagotovil, da bodo vsi vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, bil je končan slavnostui nastop.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) prejela je 6 gld. 7*/> kr., nabranih v veseli družbi ob godovanji gosp. Ig. Tomšiča na Vrhniki. — Želimo, da posnemajo tudi druge, ob jednakih prilikah zbrane vesele družbe, zavedne Vrhničane, katerim kličemo: „Živeli!"
Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda.
— („Klub slovenskih b i c i k 1 i s t o v" ) napravi o priliki otvorjenja jubilarne deželno razstave dne 15. t. m. v polnem številu izlet v Zagreb, kjer se udeleži od kluba .Hrvatskih bicikli-stov Sokola" na lastnem dirkališči prirejene 1. dirke. Opozarjamo prijatelje biuikliškega sporta na to priložnost, pri kateri si lahko ogledajo razstavo in bodo prisotni pri lepili slavnostih slovauBkib bicikliškib društev. Slovenski klub „Ljubljana" dopolnil je radi elegantnejšega nastopa svojo opravo s tem, da si je omislil krasne čepice, katere je napravil klobučar A. Krejči, pri kojem si jih lahko vsakdo ogleda.
— („11 Diritto Croato") izvrstni list, ki odločno in neustrašeno zagovarja naše narodne tr-jatve, je zdaj jako pogostoma žrtev — tiskovnega zakona. Včerajšnji list je zaplenilo okrajno glavarstvo zaradi članka „Biskup Nakie i slavenska liturgija". Drugo izdanje pa se je — čujte in strmite! — zaplenilo zato, ker je uredništvo natisnilo odlok o konfiskaciji in to brez komentara. Prihodnji list izide v sredo.
— (Himen.) V frančiškanski cerkvi poročil se je včeraj gosp. Viktor Parma c. kr. okrajni komisar v Litiji z gospodično Pavlo Pavšinovo iz Ljubljane.
— (Dr. Dinko Vitez ić,) bivši odlični ister-ski državnozborski poslanec, izdal je sedaj obsežno knjigo „Druga poslanica", v kateri poroča vo-lilcein hrvatski m o svojem delovanji v državnem zboru od 1885. 1. do 1891. 1. — Ta knjiga je jako poučna, zakaj razvidno je iz nje, koliko se je trudil dr. Vitežie, da pribori Slovencem in Hrvatom ister-skim na gospodarskem in politiškem polji vse to, kar jim gre. Vztrajno iu naudušeuo je zagovarjal naše terjatve, odločno pobijal napade in ostudna sumničenja nasprotnikov in si stekel za tužne Intie narodno probujenje in napredek nevenljivih zaslug. Starost in nevarna bolezen na očeh sta dr. Vitezica primorali, da se je odpovedal mandatu in volilci njegovi izbrali so namesto njega vrednega mu naslednika prof. Vj. Spinčič, ki bode nadaljeval započeto delo dr. Vitezica, kojega se bodo Slovani isterski vedno hvaležno spominjali.
— (Novo cerkev vŠkednjtpri Trstu) blagoslovil je v ponedeljek škof Tržaški s primerno slavnostjo.
— (Tatvina v cerkvi.) V Trnovski cerkvi ulomili so v jedni preteklih nočij nezani tatovi skozi okno nad zakristijskimi vrati ter odnesli neznaten znesek iz malega nabiralnika darov. Druge škode neso naredili v cerkvi, tudi večjih nabiralnikov neso ulomili.
— (Iz Št. Petra na Notranjskem) se nam piše: Občinski odbor je v zadnji seji dovolil iz občinsko blagajnice 10 gld., da se postavi časten Bpomenik 251etnici bitke pri Visu.
— (Prava mačeha.) Johana Štibilj, 31 let stara, iz Ihanu št. 44, dninarja žena, ravnala je grdo b svojima pastorkama Francetom in Marijo Štibilj, akoravuo nima svojih otrok. Za vsako malenkost pretepava jih neusmiljeno. Dne 8. aprila 1891 pretepala je Jobana Štibilj Franceta Štibilja, ker se otrok ni prav oblačil. Osemletna Marija Štibilj jokala je zaradi tega; to razjezi Johano Šti-belj tako, da zgrabi Marijo Štibelj, katera je Šla ravno raz peč, za nogo in jo vrže tako silno ob brusnico v sobi stoječo, da je zlomila otroku levo stegno. Čeravno je jokal otrok, da ne more ustati, tolkla ga je Johana Štibelj še z držalom metle. Po izreku izvedencev pridobila je Marija Štibelj, ker si je zlomilo stegno, že samo po sebi težko telesno poškodbo, katera moti zdravje najmanj 8 tednov. Včeraj je i bila Johana Štibelj zatožena pred deželnim sodiščem hudodelstva težke telesne poškodbe po §§ 152. in 155. iu obsojena ua šest mesecev težke ječe, poostreno vsakih 14 dnij s postom.
— (Deželna bolnišnica za Koroško.) Zagrebški arhitekt K. Waidman, ki je izdelal načrte za novo bolnišnico v Ljubljani, dobil je te dni ualog, da izgotovi načrte za deželno bolnišnico, ki se bode gradila v Celovci. Prostora bode imela za 450 postelj, stroški jiroračuujeni so na 500.000 goldinarjev.
— (Stekli p s i v Trstu.) Po mestu v Trstu se klati več steklih psov, ki so napadli razne osebe.
— (Morskega volka) ujeli so v Reškem zalivu blizu Kraljevca. Bil je siluo velik in tehtal 4000 kilogramov.
— (Notranjski dijaki) prirede dne IG. avgusta 1891. I; v prostorih „Narodn* čitalnice" v Planini veselico v korist Prešernovemu spomeniku. Vspored: I. Popoludne ob 5. uri pred gostilno pri „Zann.icuk prosta zabava s srečkanjem v korist Prešernovemu spomeniku. 11. Zvečer ob 8. uri v čitalničnih prostorih: 1. K Titi: „Slavnostna ouver-tura", proizvaja dijaški orkester. 2. Prolog. 3. Ant. Nedved : „Dijaška", moški zbor s teuor-Bumospevom.
4. Ant. Nedved: „Lihko noč", peterospev 8 baritou-samospevom. 5. F. A. Vogel: „Cigani", moški zbor s tenor samospevom. G. »Zgubljen dežnik", burka s petjem v 2 oddelkih, priredil J. Muzi Ples. Godbo pri veselici oskrbuje dijaški orkester pod vodstvom g. J. Frischkovitza. Vstopnina I. prostor s sedežem 80 kr., II. prostor 50 kr. Glede ua nameu veselice ne stavijo se meje velikodušnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Vabilo) k slovesnemu koncertu, kojega priredi pevsko društvo „Lira" v proslavo rojstnega dne Nj. Veleč. Fran Josipa L, na 15. dan t. m. v salonu gosp. Frana Fischerja v Kamniku. Vspored: 1. Koračnica, svir.*1 godba. 2. Kocijančič: „Popotna*, poje zbor. 3. C. M. pl. \Veber: Ouvertura k igrokazu „PrecioBa", svira godba. 4. „Sarafau" ruska narodna, priredil Ant. Foerster, poje zbor. 5. J. lva-novici : „La belle Roumaine", valček, svira godba. G. Koželskv: „Ločitev", čveterospev. 7. Iv. pl. Zaje: Dvospev in kouec iz opere „Nikola Šubic-Zrinskv", svira godba. 8. Ant. Nedved: .Ljubezen in pomlad", zbor s tenor-samospevom. 9. Cerny: „Slovanski napevi", potpourri, svira godba. 10. F.
5. Vilhar: „Izgubljeni cvet", čveterospev. 11. Bu-rov: „Poljska pesen", svira godba. 12. Aut. Nedved: „Pozdrav", moški zbor s baritou-samospevoiu. 13. Bebr: „Atn Kii nigssee", niuzikalična idvlla, svira godba. 14. *%: „U tebi domoviua", poje zbor. 15. Koračnica, svira godba. Godbeni del oskrbuje slavni orkester domačega pešpotka baron Kutin št. 17. Vstopnina: za osebo 50 kr., za 3 osebe 1 gld. 20 kr. P. n. gosp. udje so ustopnine prosti. Začetek točno ob 41 a uri jiopoludne. Po končanem koncertu bode eventuelno tudi ples. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Telegrami „Slovenskemu Narodu1:
Trst 12. avgusta. Afera Morpurgo vzbudila je veliko razburjenost. Mnogo ljudi se oglasilo in zahtevali uložene vsote, ki so se izplačale brez zadržka, ker se je kaj tacega že pričakovalo.
Dunaj 12. avgusta. Vesti, da so se pretrgale obravnave glede trgovinske zveze s Švico, so neosnovane. Obravnave se nadaljujejo.
LVOV 12. avgusta. Časopisi zahtevajo, da se uvede rusinski in poljski jezik kot obli-datni učni predmet na projektovani nemški šoli v Przemyslu.
Peterburg 12. avgusta. Cesarska obitelj se preselila v Krasno je Selo. Veliki knez Mihael Nikolajevič odpotoval v inozemstvo.
Pariz 12. avgusta. Izjave simpatije občinstva za velikega kneza Aleksija se množe. Hiša, kjer stanuje, je vedno obkoljena. Ribot odložil svoje potovanje v Švico, da pričaka kralja grškega in srbskega.
Dunaj 13. avgusta. Po poročilih listov so obravnave zaradi pogodbe s Švico zadnje dni se zasukale v toliko na bolje, da se je nadejati za obe stranki povoljnoga izida.
IŠ1 13. avgusta. Iz nierodajiiih srbskih krogov se javlja, da se je srbski kralj izrazil proti Rističu, da ne bode nikdar pozabil dobrohotne očetovske naklonjenosti avstrijskega cesarja. Poročila časopisov, da so se uradniki od spremstva Rističevega neugodno izrazili o ruskem potovanji, kakor tudi poročilo „Koln. Zeitung", da je ruski dvor nasproti srbskemu kralju in spremstvu pokazal neko mržnjo, kar je baje prouzročilo nevoljo srbskega kralja in spremstva, razglašajo se od merodajne avtentične strani kot tendencijozne izmišljotine.
Razne vesti,
* (Rešitelja ruskega carjeviča.) Dva prosta voznika sta rešila ruskega carjevica pri znanem napadu na Japonskem, s tem, da sta se vrgla na napadalca in mu zabranila daljne udarce z mečem. Ta zasluga prizuala se jima je s tem, da bode dobival vsak rusko penzijo 1000 tolarjev na leto, od mikada pa še 48 tolarjev doklade vsako leto. Vrhu tega dobila sta od velicega kneza prestolonaslednika vsak darilo 2000 tolarjev in od mikada krasen jurijki, to je voz, kakor se rabijo v Japonu za prevažanje oseb.
* (Na biciklu okolu zemlje.) V Gradec došla sta ameriška biciklista iz Washmgtona gg. Eugene Stevens in George D. Mitchell, ki potujeta na svojih biciklih okolu zemlje. Prejšnji teden bila sta na Dunaji, kjer ju je tamošnji klub „D.e "VVan-derer" vsprejel kot gosta. Razun vožnje po morji hočeta vso pot okolu zemlje zvršiti na svojih kolesih.
* (Kolera mej romarji.) Početkom tega meseca prišli so prvi vračajoči se romarji iz Meke v karantensko postajo Džebeltor. Po telegraličnih poročilih iz Aleksandrije okuženi so ti romarji po koleri.
* (Qolobje pismonoši.) Iz Jene prenesli so 18 golobov pismonoscev v London in so jih tam izpustili. Četrti dan priletela sta dva nazaj n«t svoje staro domov je. Prvi, ki je bil izpuščen v Londonu dne 1. t. m. ob 4. uri in 45 minut zjutraj, priletel je že 3. t. m. ob 7. uri in 10 minut v Piisneck pri Jeni, drugi pa 4. t. m. ob 11. uri 50 minut zjutraj. Oba goloba imela Bta pečat od nemškega poslaništva v Londonu. Zračna črta mej Pbsneckom in Londonom znaša 840 kilometrov.
* (Vrla turist in j a.) Milanska turistinja Marija Rsnzoni, ki je lansko leto v 24 urab bila na Kraljevskem vrhu in na Cevedalu, bila je pretekli teden tudi na Kristalnem vrhu, naj B trme jem vrhu i m tiski* skupine. Dozdaj še ni bila nobena ženska na tem vrhu.
* (V šali ustrelil je) neki mizar v Orasi na Češkem, ko Be je v nedeljo vračal z lova, neko dvajsetletno deklico. V šali pomeril je nanjo, rekoč : „Ćakaj, zdaj te bodem ustrelil". Puška se je sprožila in dekle zgrudilo se je mrtvo na tla.
* (Ulazna zaradi izgube psa.) V Vin-cenu na Francoskem dirjala je neka ženska srednju Htarosti po vseh štireh po ulicah in grizla mimo idoče, ter posnemala pasje lajanje. Ko so jo ukrotili štirje moški in odvedli na policijo, spoznalo se je, da je zblaznela zaradi izgube svojega psa in si domišljala, da je sama pes.
* (Zopet najdeni bankovci.) O "veliki sreči lahko govori poslanec Atkinson v Londonu. V ponedeljek večer zapustil je poslaniško zbornico a pustil tam svojo vrlino suknjo, v kateri je bilo za 13.000 funtov šterlingov bankovcev. Še le v sredo domislil se je svoje pozabljivosti in dirjal v \Vestminster. V garderobi našel je še svojo vrhno suknjo in v njej vse bankovce na veliko svojo radost.
Zahvala.
Nedeljski izlet „Sokola" v Št. Gotbard in Trojane sme se po pravici imenovati najlepSi vseh do zdaj prirejenih. Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost, izreči ti'm potoni .svojo naj topu« j o zalivalo: gospodu županu C uk-jati-ju za preprijazni vsprejem pri slavoloku, gospodični Noyak-ovi za presrčni pozdrav „Sokola", vrlim dekletom iz St. Gotharda in Trojan za krasne trakove, vence in šopke, visokofiastitemu gospodu župniku Vr ho vn i k - u za pozdrav pred farovžem, gospodom z Vranskega, gospodu profesorju BoHtner -j u iz. Ljubljane, gospodom iz Domžal, Kamnika, Čcmšenika in drugod, ki bo .Sokola" počastili b svojim pohodom, g. e. kr. poštarju Fr. Konšku za ljubeznivi pozdrav pri slavoloku na Trojanah in izvrstno postrežbo in slednjič vsem prebivalcem po dolini, ki so, koder je „Sokol" korakal, postavili lepe slavoloke, razobesili zastave in ga pozdravljali z burnimi „živio"-klici in strel j an j oiu topiče v!
Z zlatimi črkami bode „Sokol" upisal ta izlet v svojo kroniko in prav rad »opet poletel tja, kjer se z dejanjem pokaže nauduSenje za prubujo narodne ideje in prospeh „Sokola"! Na zdar!
Zagorje ob Savi, dne 11. avgusta 1891. Za odbor »Zagorskega Sokola*1: >T. Medvod, L, Jorln,
t. c. Btarosta. t. C. tajnik.
Račun in zahvala.
Ob sklepu šolskega leta 1890/91 šteje si podpisanec v prijetno dolžnost, p. n. dobrotnikom tem potom objaviti račun o dohodkih in troških „šolarske kuhinje" na Vrbniki.
Prihodki.
Ostanek lansko leto uložen v Vrhniški hranilnici. Hranilnicuo knjižico izročila je podpisanemu preblag, gospa A. Pajer-jeva, pokroviteljica dobrotne naprave, o priliki nieno preselitve v Ljubljano.
V knjižici je bilo.........16 gld. 13 kr.
Moj letom so blagovolili v navedeni namen deloma po gospej Pajer-jevi, deloma po gospodični učiteljici Tominec ali pa neposredno v roke podpisauega darovati, in Bicer:
P. n. gospa Marija Galle-tova, graščakinja
v lustri............25   „   — „
Gospa J. Mullev-jeva, posestnica na Vrhniki    8   „   — „
Gospa Marija Frohlich-ova, soproga posestnika pivovarne na Vrhniki.....10   „   — „
Gospa Ana Pajer-jeva, soproga c. kr. svetnika deželne sodnije v Ljubljani   ...    6   „   — „
Gospa Marija Petrlč eva, posestuica na Vrdu    4   „   — s
Gospa Marija Jelovšek-ova, posestnica na Vrhniki............3   „   — „
Gospa J. M»iyer-jeva, posestnica na Vrbniki     2   „    — „
Gosp. Ivan Koprivnikar, dekan na Vrbniki     B   „   — „
Gosp. Matej Sitar, kapelan na Vrhniki  .   .     5 ' ,   — „
Gosp. Gabrijel Jelovfiuk, župan in posestnik
na Vrhniki...........4   „   — „
Gosp. Karol Obreza, c. kr. poštar in posestnik na Vrhniki..........4   „   — „
Gosp. I. Komata:-, c. kr. notar na Vrhniki .    3   „   — „
Gosp. Ivan Gruden, c. kr. davkar v p. na
Vrhniki............1„   — „
(losp. Josip Jurca, posestnik na Vrhniki  .     I   „   — »
Hiš. St. 0 v Hribu........ .     2   „   — ,
Sknpaj   ...   98 gld. 13 kr. Troikl.
Za jedila revnim učencem opoludne plačalo se je gostiluićarici Klizabeti Stržiuar:
v novembru............22   „   12 „
v decembru............21   „   44 „
v jatiuvarjii............19   ,   C4 „
v februvarju...........17   „   08 „
v marcu............ .   14   ,   81 ,
Skupaj   .   .   .   y;"> gld. 12 kr.
Ako se primerjajo dohodki s troški, razvidi se, da ostane še .'t gld. 1 kr., kateri znesek se bodo porabil za pogostovanju v prihodnjem šolskem letu.
Podpisanec izreka plemenitim dariteljem in vsem onim, ki so v preteklem šolskem letu revnim šolarjem kaj dobrega storili, posebej pa Še blag. gospej A. Pajer-jevi, soprogi c. kr. svetnika v Ljubljani, za vztrajno prizadevanje, xšo-larsko kuhinjo" ustanoviti in vzdržati, kakor tudi za obili trud, ki ga jo blaga gospa imela s pobiranjem milodarov v prid šolske mladino — uajiBkrenejšu zahvalo. I log povrni prav obilno blagim dobrotnikom I
Sola na Vrhniki, dne 29. julija 1891.
Levstik, šolski vodja.
„LJUBLJANSKI ZTON"
■tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
JLoterljue srečke 12. avgusta. V Pragi :      34,     21,     19,     77, 89.
Umrli so r EJublJaiil:
11. avgusta: Friderika Lavačok, zasebnfca, 47 let, Pod T ranč« i št. 2, j r tika. — Ljudmila Fritsch, krojačeva hči, 13 mesecev, Soteska Št. 10, rachitis.
V deželni bolnici:
10. avgusta: Fran Lekan, mizar, 36 let, jetika*
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
be >■ tt si	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737*7 mm. 7367 mm. 737-0 mm.	17'4° C 23 6° C 1W c	si. jzh. si. vzh. si. vzh.	obl. d. jas. jasno	000 mu.
Srednja temperatura 19-5°, za 0*3° pod normalora.
XDvL33.aJs3s:SL borza
dnć 13. avgusta t. 1.
(Izvirno telegrafidno poročilo.)
včeraj    — danaa
Papirna renta.....gld.  92 20     — gld. 92*20
Srebrna renta.....„     92 20    —   ,    92 25
Zlata renta.......111-75     —   „   111 75
5"/« marčna renta .... „ 109 25 — „ 102 30 Akeije narodne banke   .   .     „ 1026 —     —   „ 1026 —
Kreditne akcije...... 286 50     —   „ 26825
London.......„   1)8-10     —   . 118-10
Srebro........u    —•—    —   „    —•—
Napol.......... 9 41     —   „ 9-41«/.
C. kr. cekini...... .      .v60     —   , 6-61
Nemške marke.....„     F8 lo     —   ,    58 10
4" u državne srečke iz I. 1854       U50 gld.   135 gld. 25 u Državne srečke iz 1. 1864 100   .     180   „ —
8gerska zlata renta 4°/0...... . 104 „ 15 gorska papirna renta 5°/0......101   » 70
Dunava reg. srečke 5" „ . . . lllO gld. 120 m 25 Zemlj. obč. avstr. 4'/«°/« zlati -tast. listi 115   w —
Kreditno srečke......100 gld.   188   , —
Budolfove srečke..... io   „      20   „ —
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 156 , — Traiuway-društ. velj, 170 gld. a. v. .   222   „ —
Pfarrer Seli. Knolpp's
Volks - Gesundheitslehre.
Ein Leitfaden (672—i)
fur Gesunde und Kranke.
To delo izhaja v 10 mesečnih zvezkih, obsežnih po pet pol. Cena vsakemu zvezku si« kr., po pošti 318 kr. Naročila prevzema in daje na ogled prvi zvozek
J. Grioiitlnl, knjigotržnica v Ljubljani.
1
i
(11>   Ljubljana, Špitalske ulice 10. (4M»
Potrebščine zn i»Iaariifee lit na piNuliitt ml/.«', pisne mape, pisne podloge, tintnike, nakladnike za pisma, mo-čilnice, ravnila, deske beležnice, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klej«, zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in Hiišilci, pecati iz proževine z vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane iu utisueiie pečatne znamke, merilniki in lepivni papir za bankovce.
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—36)
Radgonska
čista alkalična kiselica.
Glavna zaloga pri J. LININGER-ji
v l,jiil»IJaul. llluiNltu fCNtst liiš. štev. €3.
Prodaja po prvotnih cenah.
L. Luser-jev obliž za turiste.
4^
Dobiva bo v lekarnah.
«.«>lo»o in  hitro upli vajocu sredstvo proti kurjim «m»moiii.
ftuljciu na pod- w v plHtih, petHb in ><^S^ <^y^ Veliko dingim trdim /^!^ pnziialmli praskom & S  P",em  '° 11,1
koze.      /\ ^^v'v^ 1Ul °g,etl V
+C^r   r'avn'1 rop»»ilj»lnici:
4Ffjr L- Schwenk-a lekarna (G24^ Keidllnff-DunaJ-
S Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven; torej naj  bc pazi iu zavrne vse manj vredne ponaredbe.
Pristnega imajo v l|anl J. Swobnda, I . pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L.
Glntelt v itmioiroveuk
S. pl. Sladović, F. llaika; v Haiaulku J. Moonik ; v i Vlovrl A. Egger, W. Tbuiiuvvald, J. Hiruba-ch«:r \ v llr«zali A. Aicb-iiiii*-r: v Trgu na Koroškem) li Mi'iiiicr; v »el j »k. u F. S c hol/., Dr. E. Kiiiupt"; v Uoriol O. H. Pontoni; v Wo1Im-ber|(u A. lluth; v Krntiji K. Savnik; v Kad< Koul C E Andrien; v Idriji Josip VVarto; v Kh«IovI|Ic1 A. Koblek; V Olji J. Kupferscbmid.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".