froflnlno otočane * geto »Ini Leto LXXm„ št. 28 Ljubljana, ponedeljek s. februarja Cena Din LOfENS Lznaja vsa* aao popoldne izvzenifli aeuelje in praznike. — inseratl do 80 petit vrst a DtD z. do HM) vrst d Din a .50. oo 100 do 300 vrst a Din 3, već ji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni daveK posebej. — >Slovenski Narod« srei.ia meseeno v Juposlavtji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN PPRAVNISTVO rjUBUANA. Knafljeva ulica Štev. 6 relefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 Id 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10 351. prta not za prijateljsko ureditev med m^nMnvniHnMesHMinnHnvnnnnnHnHnHBHHBMei^^^niHnHHHi^Hg^MnHHiH^ žaiami na Balkanu in v Podunavju Važni sklepi beograjske konference: nevtralnost in gospodarsko sodelovanje balkanskih držav, miroljubna politika in prijateljski odnošaji do sosedov — Konferenca je rodila pozitivne rezultate glede na solidarne st in istovetnost interesov članic Balkanske zveze Beograd, 5. febr. e. Včeraj točno po sporedu so se ob 11. zbrali zunanji ministri Balkanske zveze k seji v ministrstvu zunanjih del. Na seji, ki je trajala do 13. je bil redigiran komunike in točno ugotovljene vse poedme točke. Po seji so odšli ministri s suito v grško poslaništvo, kjer jim je poslanik Bibiča Rosetti priredil ko- silo. Ob 17. je bila zakliučena seja, na kateri so vsi štirie zunanji ministri še enkrat proučili vse opravljeno delo, nato pa odšli v veliki salon, kjer je nanje čakalo okrog 200 novinarjev, da cujejo važne izjave o delu rednega zasedanja Balkanske zveze. Po končani konferenci stalnega sveta balkanske zveze je bil izdan naslednji komunike Beograd, 4. febr. AA. Po končani konferenci stalnega sveta Balkanske zveze je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Stalni svet Balkanske zveze je zasedal v BeogTadu 2., 3. in 4. februarja 1940. Grčijo je zastopal Jean Metaxas, predsednik vlade in zunanji minister, Rumunijo Grigoire Gafencu, minister za zunanje zadeve, Turčijo šukri Saradzoglu, minister za zunanje zadeve, Jugoslavijo pa dr. Aleksander Cincar-Marković, minister za zunanje zadeve. Izmenjava mnenj je članom stalnega sveta omogočila v prisrčnosti in polnem zaupanja soglasno ugotoviti: 1) skupni interes štirih držav, da se ohranijo mir, red in varnost na jugovzhodu Evrope; 2) njihovo trdno odločnost nadaljevati odločno miroljubno politiko, držeč se točno njihovih stališč glede današnjega spopada, da bi obvarovali pred izkušnjami vojne ta del Evrope; 3) njihovo voljo, da ostanejo združeni v krogu sporazuma, ki izvaja samo svoje lastne cilje in ki ni naperjen proti nikomur, ter da skupno skrbe za ohranitev pravice vsake članice do neodvisnosti in nacionalnega ozemlja; 4) njihovo iskreno željo ohraniti in gojiti prijateljske odnošaje s sosednimi državami v pomirljivem duhu medsebojnega razumevanja in miroljubnega delovanja; 5) potrebo, da se izpolnijo in ustvarijo čim tesnejše gospodarske in prometne zveze med balkanskimi državami, pri čemer naj se organizirajo posebno trgovinski odnošaji v okviru Balkanskega sporazuma; 6) podaljšanje balkanskega pakta za novo statutarno dobo sedmih let začenši z 9. februarjem 1941; 7) sklep štirih zunanjih ministrov ohraniti medsebojne tesne stike do prihodnjega rednega zasedanja stalnega sveta, ki bo v Atenah februarja 1941. Po prečitanem komunikeju so zunanji ministri podali domačim in tujim novinarjem naslednje izjave: Gafencu: »Nimam kaj dodati sporočilu, ki je takšno, da so vsi komentarji odveč. V ostalem pa ste moje poglede na cilje in metode Balkanskega sporazuma našli v mojem snočnjem govoru, ki je, kakor upam, bil jasen. Kot bivši novinar — in če je človek bil novinar, potem ostane to vsaj malo vse svoje življenje — čutim profesionalno dolžnost in zadovoljstvo demantirati vse senzacionalne vesti, ki so se, kakor pravijo, Sirile glede naše konference. Gotova nervoza, ki se tu pa tam pojavlja, kadar se zberemo, ni na mestu, kajti tu, v tej dvorani, kjer smo imeli konferenco, je ni. Delali smo popolnoma mirno in v popolnem soglasju. Prepričan sem, gospodje, da boste na osnovi rezultatov, ki so vam sedaj znani, pred javnim mnenjem tolmači našega iskrenega napora, napravljenega za ©stvaritev dela miru in konsolidacije. Meni je na tem, da se vam v naprej zahvalim za vaše lojalno sodelovanje. Tile dnevi, ki smo jih prebili skupno, so dovolili mojim tovarišem in meni ugotoviti skupno volio, da ostanemo združeni in gojimo zajednico pravice in interesov, ki jih predstavljamo, da v vsej lojalnosti služimo miru, da gojimo prijateljske odnošaje z našimi sosedi. Prepričani smo. da postaja naš sporazum vedno bolj in bolj orožje, koristno za mir in varnost naših ržav, koristno tudi za naše sosede in za idejo Evrope, ki sedanje dni tako trpi, ki ji pa toliko bolj ostanemo zvesti in vdani. Objavljam, da je sedanje zasedanje stalnega sveta Balkanskega sporazuma končano, ter se še enkrat zahvaljujem jugoslovenski vladi, posebno pa svojemu prijatelju Cincar-Marko-viču za tako prisrčno in bratsko gostoljubnost, ki smo je bili tu deležni.< Metaxas: »Beograd nas je tudi ob tej priliki sprejel z njemu lastno kurtuazijo in gostoljubnostjo. Leži mi na tem. da preko vas izrazim svojo najtoplejšo hvaležnost meščanstvu prestolnice in vsemu jugosl o venskemu narodu. Nimam potrebe nonoviti vam. da je naše delo teklo v prisrčnem ozračju. Naše sporo;: 1q kakor tudi govori, ki so bili izrečeni snoči. vas v polni meri obveščajo o plodnih rezultatih našega dela. Trdno smo prepričani, da bo z ozirom na naš duh popolne solidarnosti in tesnega sodelovanja ostal mir v tem delu Evrope v polni meri ohranjen.« Saradzoglu: . >Kot zunanji minister tu.ške republike se veselim srečnega zaključka osmega rednega zasedanja sveta Balkanskega sporazuma. Balkanski sporazum je na ta način napisal novo stran v letopisu svojega obstoja. Ne morem objaviti takega uspeha pred uglednimi predstavniki tiska v lepi prestolnici Jugoslavije, da ne bi v velikem spoštovanju napotil svojih misli na pot spomina na dva velika graditelja nase zajednice, kralja Aleksandra in predsednika Ataturka. Ob koncu šestega leta ustanovitve Balkanskega sporazuma čutimo legitimen in popolnoma upravičen ponos, kadar pogledamo na že dosežene rezultate ter na še lepše plodove, katerih se upravičeno nadejamo v bodočnosti. Balkan, nekdaj klasično in nepopravljivo ognjišče nemirov, ime, ki se je uporabljalo v slabem smislu, kadarkoli so geografično hoteli na kratko obeležiti neugoden položaj v kakem nemirnem kraju, nudi danes izmučenemu svetu pred negotovostjo in strahom, kaj bo jutri zaradi sedanje vojne, zgled vrlin, modrosti, ustaljenosti, solidarnosti, sloge in opreznosti, vrlin, katerim se lahko zahvalimo, da bodo naše države in naši narodi ostali izven težkih izkušenj sedanjega spopada. Za tak rezultat se imamo zahvaliti koristnim naukom, ki so si jih naši narodi napravili iz težkih izkušenj minulosti. Pri vsem tem pa se mi zdi, da ni nič manj pomemben tudi stalni vpliv činitelja, ki se imenuje Balkanski sporazum. Ne bi želel končati teh razglabljanj, da ne bi izrazil priznanja smislu za stvarnost in duhu razumevanja svojih tovarišev, uglednih predstavnikov zavezniških držav, ki s svojim modrim in dalekovidnim zadržanjem vodijo usodo Balkanskega sporazuma po poti stalnega napredka, ki ga ničesar več ne more zadržati.« Cincar Marko vic: »Mislim, da ni potrebno povedati, ker ste to lahko že sami ugotovili, kako je bila jugoslovanska prestolnica srečna, da se ji je nudila prilika pozdraviti in sprejeti te dni eminentne predstavnike prijateljskih držav ter predstavnike inozemskega javnega mnenja in da je lahko bila sedež sedanjega zasedanja sveta Balkanskega sporazuma, čigar rezultati, o tem sem prepričan, bodo imeli ugodne posledice za nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu in Podunavju. V trenutku ko se končuje to zasedanje sveta, mi je na tem. da posebno naglasim duh popolnega in harmoničnega sodelovanja, ki je preveval delo sveta. Istočasno naj mi bo dovoljeno posebno se zahvaliti dragemu tovarišu in prijatelju Gafencu, ki je kot predsednik vodil naša dela s takšno spretnostjo in razumevanjem. Prisrčno ozračje, v katerem se je vršil naš sestanek in mnenja, ki so se pojavila v toku posvetovanj, so jasno povedana tako v včerajšnjih govorih kakor v današnjem uradnem sporočilu. Vsakdo bo imel možnost ugotoviti, kolikšnega pomena le bilo to delo za ohranitev miru na našem sektorju, kakor tudi za sodelovanje med vsemi balkanskimi državami. Ne bi želel končati te kratke izjave, ne da bi izrazil priznanje načinu, na kateri ste nam vi oomagali. Apeliram na vas in vas tudi za bodoče prosim za vašo naklonjeno sodelovanje pri miroljubnih naporih, ki jih vršijo vse balkanske vlade.« Odmevi beograjskih razgovorov V Eakarešti: Zveza je ostala živa in aktivna BuKaresta, 5. februarja, s. (Havas). V rum unskih politična krogih naglasa jo, da ni prinesel komunike s konference Balkanske zveze v Beogradu nobenega presenečenja in nobenega nepričakovanega elementa. Kljub temu so v Bukarešti z rezultati beograjske konference zadovoljni. Naglasa jo, da je zveza ohranila svoj pomen in svojo učinkovitost kljub mnogim napadom in zahrbtnim poročilom, ki so se zadnje dni pojavila. Zvcca je ostala živa In aktivna, v Beogradu je bila ponovno poudarjena solidarnost vseh štir.h njenih članic, njena glavna naloga ostane slej ko prej obramba pravic in mej vseh članic in ohranitev miru na jugovzhodu. Kumun-skj narod pop°lnoma odobrava izjave svojega zunanjega ministra o želji po zblizanju odn°»ajev z Madžarsko in Kumunijo. V Budimpešti: Dobri odnošaji z Jugoslavijo osrednji element za zbližan je Budimpešta, 5. febr. s. (Havas). Madžarski politični krogi so sprejeli komunike beograjske konfeience na znanje z vljudno rezervo. Poudarjajo, da ni prinesla konferenca ničesar novega k rešitvi problemov južnovzhodne Evrope, na katerih je Madžarska interesirana. Komunike samo ponovno naglasa solidarnost štirihh držav v njihovi volji, da ohranijo neodvisnost in integriteto. Ravno to mesto je zbudilo pozornost maižarskh revizionističm'h krogov. Kljub temu V madžarski politični krogi zanašajo na dobre odnošaje med Jugoslavijo in Madžarsko, kj naj bi tvorili °srednji element za zbližan je držav jugovzhodne EvrOpe. K poudarjanju volje do miru in nevtralnosti v beograjskem komunikeju nagi asa jo madžarski krogi, da so se meje kompetence Balkanske zveze v teku mednarodnih dogodkov izpremenile. Danes gredo problemi, ki se tičejo Balkana, stvarno preko geografskih mej Balkana, v tem pogledu poudarja zlasti list madžarske vlade >Magyarszag«t da so se prave meje interesov posameznih narodov v zadnjem času razširile. Kjer so vladali prej samo nacionalni interesi, vidimo sedaj evropske interese. Tako je tudi vloga-Madžarske, ki je imela položaj izolirane in nacionalne države, postala sedaj evropska. V Rimu: Na jugovzhodu Evrope zavladal nov duh K-1 ni, 5. febr. e. Že iz prvih rimskih komentarjev na podlagi vesti iz Beograda se ugotavlja, da so v Rimu povoljno sprejeli sklepe predstavnikov Balkanske zveze. Posebno se poudarjata govora dr. Cincar-Mai kovica in Gaf en ca. ki sta pokazala, da je na jugovzhodu Evrope zavladal duh, da se ohranita neodvisnost in nevtralnost vseh držav Balkanske zveze in da se z Bolgarijo in Madžarsko vzpostavijo najboljši odnošaji. S posebnim zadovoljstvom se ugotavlja, da stremi Balkanska zveza za akt.vnim sodelovanjem, ki bo omogočilo rešitev obstoječih sporov. Nadalje poudarjajo solidarnost vseh podunavsko-balkanskih držav V Rimu izjavljajo, da bo tudi to dalo svojo popolno podlago Balkanski zvezi, ker je po beograjski konferenci odprta pot za končno ureditev odnošaje v med balkansko-podunavskimi državami. V Bruslju: Maksimum, kar je bilo mogoče pričakovati Bruselj, 5. febr. s. (Havas). Belgijski politični krogi so z zanimanjem spremljali balkansko konferenco v Beogradu. Po sinoćnji objavi komunikeja v Beogradu poudarjajo, da kažejo rezultati beograjske konference raaksin;um, kar je bilo mogoče pričakovati. Kakorkoli je omembe vredno, da poudarja komunike edinstvo med vsemi Hirimi član cami Balkanske zveze, vendar je res, da na drugi strani ne pove ničesar o praktičnem načinu, kako naj bi države skupno branile svoje pravice, neodvisnost in nac onalno ozemlje vsake izmed njih. Edino grški delegat je na zelo medel način poudariti duh popolne solidarnosti in ozkega razumevanja med vsemi štirimi državami. Tako primerjajo sedaj belgijski politični krogi Balkansko zvezo s skupino oslskih držav. Tudi te niso kazale v mirnem času nobenih težav, da so našle skupna načela, toda doslej se n so mogle zediniti še niti za nobeno politično niti ekonomsko skupno akcijo. Morda so balkanske države vsaj v gospodarskem pogledu šle v svojem zbli-žanju dalje nego oslske države. V tem pogledu je pomembno zlasti stališče Bolgarije. Mnogi smatrajo, da bi moglo gospodarsko zbližanje Bolgarije z drugrni balkanskimi državami pozneje voditi tudi k političnemu sporazumu. V splošnem je mogoče reči, da je balkanska konferenca v Beogradu delema ojačila solidarnost držav jugovzhodne Evrope, Iz notranje politike HRVATSKI OČITKI SLOVENSKEMU DELT JRZ »Slovenski del JRZ se je sporazumel • srbskim delom JRZ, da zahtevata preureditev državne zajednice pred volitvami. To je bila očiviuno taktična poteza Slovencev« — piše »Hrvatski dnevnik« glede na znano resolucijo ožjega izvršilnega odbora HIZ ter nadaljuje: »Oni so najbrže mislili, da bodo lažje ustvarili avtonomijo Slovenije v sedanjem obsegu dravske banovine in ojačili svoj vpliv v skupni vladi, ako so v tej akciji na strani srbskega dela JRZ. Tudi to pot so ti slovenski politiki prešli ne samo preko pravic in interesov hrvatskega naroda, temveč so s svojim postopanjem skušali celo škodovati Hrvatom. o> se upošteva, da Hrvati doslej niso nikoli ničesar storili v škodo Slovencev in da niso nasprotovali formiranju slovenske banovine na nespornem slovenskem ozemlju, potem se mora priznati, da s strani teh slovenskih politikov niti to pot nismo bili deležni lojalnosti. Mesto da bi samostojno postavili svoje nacionalne zahteve — kajti te zahteve niso v nikaki zvezi s srbsko hrvatskimi odnošaji — jih oni vežejo prav na te odnošaje in se tako postavljajo na stran onih, ki jih smatrajo za močnejše. To je v bistvu nadaljevanje one dolgoletne politike, ki se je izogibala ne samo sodelovanja, marveč tudi normalnih odnosov s Hrvati, in ki se je končala z zlomom«. »Tudi prej so Hrvate imeli za slabše,a nadaljuje »Hrvatski dnevnik«, »tudi prej so mislili, da bi sodelovanje s Hrvati moglo škodovati slovenski narodni stvari. Toda Hrvati so vzlic tej odsotnosti zrušili režim, ki je našel v Ljubljani nenaravno podporo. Odnošaji med Hrvati in Srbi se tičejo samo teh, Slovenci s svojim vmešavanjem ne morejo preprečiti normalnega razvoja ureditve teh odnosov. Njihov nacionalni teritorij je nesporen izvzemsi nekatere vasi, ki so bile naknadno priključene dravski banovini in ki se morajo vrniti Hrvatski. Ves ostali teritorij dravske banovine je nesporno slovenski. Zato nimajo Slovenci nobenega upravičljivcga razloga, da se zamerijo Hrvatom.« 6E ENA HRVATSKA SODBA Osiješki »Hrvatski list« je objavil članek »Mi in Slovenci«, v katerem pravi med drugim: »Hrvati bi imeli mnogo razlogov, da najostreje obsodimo slovensko politiko, vendar tega ne storimo, ampak odprto povemo, da je bila njih politika v bistvu skrajni oportunizem. Bila je to politika centralizma, ki je stremela za tem, da ta centralizem po možnosti koristi Sloveniji. Kljub temu na Hrvatskem, med hrvatskim narodom, nikoli ni bilo sovraštva do Slovencev. Toda Hrvati imajo absolutno pravico, da se Slovenci ne vmešavajo v vprašanja, ki se njih ne tičejo in da ne vežejo s svojimi drugih vprašanj, ki so popolnoma neslovenska.« Mir more zaslgurati samo nacionalna neodvisnost Važni izjavi predsednika grške vlade in runtun- Parlz, 5. febr. AA. (Havas.) Grški predsednik vlade Metaxas in rumun&ki zunanji minister Gafencu sta dala posebni izjavi dopisniku agencije Havas v Beogradu. Metaxas je izjavil: Vedno sem pravil, da Grčija zeli zavarovati svoj mir, toda ne mir, ki ne bi bil v skladu z njenim nacionalnim dostojanstvom in neodvisnostjo. Zelo sem srečen, da morem ugotoviti, da vse balkanske države, ne samo države Balkanske zveze, pač pa tudi tiste Izven nje, mislijo enako. Na fa način Je mir Balkana, mir, ki Je v skladu z dostojanstvom In odločnostjo Balkana, da ohrani svojo nacionalno neodvisnost, zavarovan. Na vprašanje o odnosih med Grčijo ln Bolgarijo je Metaxas odgovoril: Odnosi so popolnoma normalni In korektni. Vedno sem gojil trdno n panje ln lahko smatram, da tudi Kjoselvanov čuti, da bodo tt odnosi v bodoče se bolj prijateljski. Rumurtski zunanji minister Gafencu pa je izjavil naslednje: Prijateljske besede, Id smo jih naslovili svojim sosedom, so iskrene. Nadejam se, da bodo povsod razumeli naša prizadevanja, povsod, kjer koli imamo prijatelje, in da bodo rezultati nekega dne mogli služiti, da se omogoči skorajšnje uresničenje ene najvažnejših nalog — miroljubne organizacije naše celine. Mahaček pobegnil iz Slovaške Pariz, 5. febr. s. (Reuter). S!^vaški politik rnsgr. Mahaček, ki se mu je posrečilo pobegniti preko meje, je dospel v Pariz. Novinarjem je Izjavil, da Nemci iz Slovaške na avtomobilih sistematično odvažajo živila in vse surovine, ki so potrebne za vojaške svrhe. 50.000 slovaških delavcev je bilo poslanih v Nemčijo na delo. Ko so se vrnili, niso prinesli s seboj nobenega TBBllIŽkl Aretacija ameriškega novinarja v Tekiju Tokio, 4. f. br. Tu je bil te dni aretiran ameriški novinar Jonsr, poročevalec agencije »International News Service«. Obtožujejo ga, da je do konca preteklega leta v ameriških listih objavil 38 poročil in člankov, v katerih je omalovaževal japonsko vojsko ter celo v Tokiu širil vesti o akcijah japonske vojske na Kitajskem, ki niso bile v skladu z dejanskim položajem. Za take prestopke določa japonslci kazenski zakonik do tri leta ječe. Vest o aretaciji ameriškega novinarja v Tokiu Je izzvala v vseh političnih krogih ogromno pozornost. Zaenkrat še ni znano, kakšno stališče bo zavzela do te zadeve ameriška vlada. Ameriško poslaništvo v Tokiu je že interveniralo pri zunanjem ministrstvu, da bi japonske policijske oblasti izpustile Jonga iz zaporov. Sovjetski protest v Wasfungtami Ncw Tork, poročajo, da poslednjemu nanje zadeve VVashingtonu Johnsona, ki Pritožil se je zavzela ameri in strojev za sko. 4. febr. br. »Newyork Time««: je bil sovjetski poslanik v govoru državnega podtajnika Hullu ter je protest i ral proti pri državnem tajniku za zuje v njem pledira! za Finsko, tudi zaradi stališča, ki ga je ska vlada zaradi nabave letal rafiniranje petroleja za Fin Ameriška letala za Južno ASriko Capetown, 4. febr. br. Južnoafriška vfc-da je kupila v Ameriki 16 vojnih letal tipa Lockhead za 400.000 funtov. V kratkem bo nakupila nadaljnja slična letala. Borzna poročila Curih, 5. februarja. Beograd 10.—, Pariz 10.055. London 17.75, Newr Tork 446.—, Bruselj 75.50, Milan 22.51, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.175, Oslo 101.35, Kodanj 86.10. Inscrirajte v „SL Narodu441 Stran 2 >SL4>VBNSHJ NAROD« ponedeljek, 5. februarja 1940. fitev. 28 Slovo od Beograda Snoči so zapustili rumunski, grški in turiki zunanji ministri iugoslovenofeo Beograd, 5. febr. e. Snoči ob 20. sta zunanji minister dr. Cincar-Markovic in njegova soproga priredila v zunanjem ministrstvu intimno večerjo v čast ministrom Balkanske zveze in njihovim sotrudnlkom. Večerje so se udeležili predsednik grške vlade in zunanji minister general Metaxas, rumunski zunanji minister Grigorlje Gafencu, turški zunanji minister Saradzoglu in njegova soproga Suki i, predsednik vlade DragiSa Cvetkc\ ič rumunski veleposlanik Cadere, turski veleposlanik Koperler z gospo, grški veleposlanik Bibiča Rosetti. naš veleposlanik v Bukarešti Jovan Dučić, naš poslanik v Atenah Vukčevič in vsi člani inozemskih delegacij. Beograd, 5. febr. c. SnoČi ob 23. je rumunski zunanji minister Grigorij Gafencu zapustil Beograd in se odpeljal v Bukarešto. 15 minut za njim sta se odpeljala grški ministrski predsednik Metaxas in turški zunanji minister Saradzoglu s posebnim vlakom. Pri odhodu so bile izkazane vse časti tujim ministrom tako kakor ob njihovem prihodu. Na peronu železniške postaje je bila postrojena častna četa z zastavo ln godbo, ki je odigrala himne vseh držav Balkanske zveze. Dočim se je rumunski zunanji minister odpeljal preko S u notice, sta grški in turski zunanji minister krenila proti Nisu. Nas zunanji minister se Je pri odhodu ponovno zahvaljeval kot domačin za izkazano sodelovanje. Ob slovesu so bilt vidni tesni prijateljski odnošaji med ministri. Gospa Cincar-Marko-vičeva se je prav prisrčno poslovila od gospe Saradzoglu, ki je stopila v voz s polnim naročjem cvetja. Predseclnlka grške vlade je spremljal s strani zunanjega ministrstva svetnik Miljutin Mirkovič, turškega runanjega ministra Saradzogia svetnik Jovan Histič, predsednika vlade pa ief kabineta Anastasijevič. Danes si bodo turški in prški gostje ogledali Niš ln okolico. Ban moravske banovine Krasojevič bo priredil drevi svečano večerjo na čast gostom v banskem poslopju. Izjalovljeno sovjetsko presenečenje ob Mannerheimovi liniji Finske čete, Id so noč ln dan v pripravljenosti, so odbile nepričakovane intenzivne napade na Mannerheimovili utrdbah — Sovjetska letetaia iz estonskih oporišč bombardirajo Maska mesta »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal44 Balkanska zveza je rezultat dolgih in bolestnih izkušenj — Skupni interesi, skupne boli in skupne težave Bukarešta, 5. febr. AA. (Rador). List >Romania< objavlja poseben dopis Iz Beograda od svojega ravnatelja. V tem dopisu med drugim stoji: Balkanski sporazum je ponovno močno potrdil voljo držav, ki so tako dolgo poznale strahote vojne da žive v miru. Končno poročilo je razblinilo vse senzacionalne in fantastične glasove na jasen in odločen način, kakor je to poudaril z graciozno in subtilno ironijo zunanji minister Gafencu o priliki svojega govora po končanem delu konference. Politika držav Balkanske zveze se nI rodila v slučajnem optimizmu, pač pa je rezultat dolgih in bolestnih izkušenj. Po-stopoma se je med narodi na tem področju ukoreninila zavest in neomajna vera, da bodo mogli samo s solidarnostjo, iskrenim «,ode?ovanjeni in skupno mirovno fronto braniti svoje pravice, popolno neodvisnost in nedotakljivost nacionalnih ozemelj. Na vseh obrazih v Beogradu se je videla vera v svoje lastne sile, ker je znan rek: Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. Sklep stalnega sveta, da se olajša zbliža-nje v gospodarskih odnošajih. pomeni trajno pobudo za politični pakt. ki je podaljšan za sedem let. Ml imamo skupne interese, skupne boli, skupne težave, ki ii-hajajo iz istovetnih geopolitičnih pogojev. Imamo pa tudi sile in modrost, da najdemo rešitev. "Naj bi dal bog, da bi množili zglede človečanske solidarnosti brez odpovedi nacionalnim pravicam in dolžnostim in da bi takšni zgledi služili kot pobuda za druge cilje, za rešitev po vojni izkrvavljene civilizacije in na Di Balkan tako bil glasnik miru. To zeljo ^em vide! n* vseh f>h-razla v Beogradu. odnoLbjev med Anglijo in Italijo Dobra volja na obeh straneh — Italijanski poslanik v Parizu poveličuje vrline francoskega naroda Londun, 5. febr. A A. (Havas) Diplomatski urednik »News Chronicle« pravi — kakor tudi »Sundav Times« — da je čednije več znakov dobre volje med vladama Velike Britanije in Italije. Kot znamenje dobre volje poudarjajo tudi imenovanje posebnega atašeja pri italijanskem veleposr3-niku v Londonu, ki bo vzdrževal zvezo z ministrstvom za gospodarsko vojno. London, 5, febr. i. (Havas) »Sundav Times« prinaša vest. da se je italijanski po->lanik v Londonu Bastianmi v petek delj časa razgovarjal z lordom Halifaxom Na sestanku sta razpravljala o raznih vprašanjih, ki zanimajo antjle?ko in italijansko vlado. V italijanskih krogih v Londonu izjavljajo, da gre za izmeno misli o angleško italijanskih odnc>šajih. Na obeh straneh je bila v tem pogledu opažati dobra volja. List misli, da se je na tem sestanku govorilo tudi o vprašanju kontrole na Sre- dozemskem morju. Pariz, 5. febr. i (Havas) Na kosilu, ki ga je včeraj priredil francosko italijanski abona, 5. febr. e. (Havas). Eduard Herriot je izjavil pariškemu dopisniku lista >Diario de Lisboa<, da zavezniki vrše policijsko-pravno službo v korist vsega človeštva Herriot je poudarjal željo Francije za mir in izjavil, da Francija in tudi Anglija nimata teritorialnih ambicij, temveč želita braniti načela, k ,terih se drži tudi I Portugalska: človečanstvo. dostojanstvo in svobodo! Herriot je nadalje izjavil, da bo ! borba težka, toda Francija jo bo vodila do konca. Na vprašali jc, kaj misli o sovjetski vojski, je Herriot izjavil, da ie bil pripravljen verjeti v njeno učinkovitost, po dogodkih na Finskem pa je uvidel, da to ni vojska, temveč čreda. Amerika ne pošilja več bencina sovjetom Stockholm. 5. febr s. (Reuter). Ameriško poslaništvo v Stockholmu je objavile ' demanti vesti, ki so jih razširili nekateri ; švedski listi da bi bile Zedinjene države i pošiljale sovjetski Rusiji petrolej oziroma - bencin. J Poslaništvo ugotavlja, da ni bil v decembru in januarju poslan v sovjetsko Ru-j sijo iz Zedinjenih držav sploh noben bencin I več. V septembru, oktobru in novembru j je sicer odšlo nekaj pošiljk ameriškega j petroleja v Sibirijo, toda takega, ki ni j uporabljiv za letala. I »Incident« nad estonsko prestolnico Tallin, 5. febr (Fin. tel. ag.) V estonski prestolnici vlada veliko razburjenje zaradi obstreljevanja estonskega letala po sovjetskih vojnih ladjah, ki se je primerilo pretekli petek. Čeravno je bil poveljnik sovjetskega brodovja vnaprej obveščen o iz-vidniškem poletu estonskega letala, so protiletalske baterije na sovjetskih vojnih ladjah takoj stopile v akcijo. Incidentu je najbrže ktlva zanikrnost poveljnika, ki ni pravočasno obvestil posadk vojnih ladij. Izstrelki protiletalskih topov so padali na ulice v Tallinu. več hiš je bilo poškodovanih Zadeta je bila tudi neka tovarna, vendar so se delavci pravočasno skrili v ^let. tako da tam ni biH človeških žrtev, pač pa je bila ubita na cesti neka stara ženica in več oseb je bilo ranjenih. Novi švicarski poslanik v Nemška letak napadla trgovinske ladje V Londonu zanikujejo nemško poročilo, pa katerem naj bi bilo potopljenih v soboto ob Angliji kar 14 ladij London. 5. febr. s. (Associated Press). Po nemških poročilih so nemška letala v soboto potopila ob angleških obalah 14 trgovinskih ladij. V angleških uradnih krogih označujejo to vest kot tako fantastično, da je ni treba niti demantirati. Priznavajo samo potopitev angleškega parni-ka »Kildale« (3800 ton), ki sta ga dve nemški letali napadli z bombami in strojniškim ognjem, šest članov posadke je bilo ubitih, ostalih 15 je rešenih. Poleg tega je bila potopljena neka 630 tonska norveška ladja. Napadena je bila še neka belgijska obrežna ladja, ki sicer ni bila potopljena, pač pa posrrešajo z nje nekaj članov posadke. Enako je poslala klice na pomoč Švedska ladja »Natinian-. Ko so prispe ladje na pomoč, niso našle na krovu nobenega Člana posadke več. Tudi rešilni čolni so manjkali. Ladja sama pa se ni potopila. Po zasebnih poročilih so nemfika letala v soboto napadla skupno 17 ladij, potopila pa kvečemu Štiri ali pet. London. 5. februarja. AA. (Reuter) O priliki velikega napada na britansko brc-dovje, Id so ga nemški le .alci izvedli v bližini britanske obale, so bila sestreljena tri nemfika letala tipa Heinkel (kar Nem-d priznavalo) Mislijo pa, da se tudi četrtemu letalu ni posrečilo priti nazaj v svoje oporih e Pri t^m napadu so N'em^i izgubili sedem let.Ucev, dočim jih je bilo šest ujetih. Ena nevtralna ladja je bila potopljena, na eni angleški pa je izbruhnil požar. Od devetih ladij o katerih je znano, da so bile napadene, se je 7 posrečilo pobegniti in so pretrpele neznatno materialno škodo. Skupne izgube na angleški strani znašajo 11 mrtvih, med njimi 4, ki so pripadale nevtralni ladji. Napadeni ladji sta bili: britanska ladja »Hildel«, ki je zaradi požara izgubila 6 mornarjev, norveška ladja »Tempo«, ki je bila potopljena ter so na njej naSli smrt 4 mornarji, ostale ladje, ki so prispele v pristanišče pa bo neznatno poškodovane. Novi potresni sunki v Turčiji Ankara, 5. febr. s. (Reuter). V sobot-zvečer so se v pokrajini pri Ersingjan-ponovili zelo močni potresni sunki. 45 ose! je bilo ubitih. Dve vasi sta bili zopet pr poln orna porušeni. Potresne sunke so * Esingjanu občutili sploh ves čas od kata strofe v decembru dalje, pretekli teden pa so postali sunki zopet močnejši ln pogostejši. Bern, 5. febr. e. V zvezi z jugoslovensko-avicarskimi odnošaji objavljajo švicarski listi vest, po kateri je švicarska vlada imenovala oupravnika poslov in svetnika poslaništva Pavla Steinerja v Beogradu za opolnomočenega ministra in poslanika švicarske konfederacije pri jugoslovenskem dvoru, švicarski listi objavljajo sliko novega poslanika v Beogradu. Prav tako švicarski listi objavljajo vest o imenovanju našega sofijskega poslanika dr. Momčila Jurišiča za poslanika v Bernu. Razstava nemrke knjige v Sofiji Sofija, 5. febr. AA. Včeraj so na svečan način odprli v Sofiji razstavo nemške knji *e. NavzoČni so bili razen drugih tudi kru-jev zastopnik gradbeni minister Vasilicije, • rgovinskl minister Sagorov, prometni mi-.l-ster Gabrovski, nemški poslanik v Sofiji Richthofen in druge ugledne osebnosti. Poplave na Španskem se villa, 5. febr. A A. (DNB.) Okolica Seme je zaradi zadnjega velikega deževja preplavljena. Pod vodo so tudi nekatera ■evilska predmestja. Reka Guadalquivir je zrasla za 4 m. Sevilsko pristanišče je za "ovbo zaprto. Tiskarska stavka v čilu kantiago de Chile, 4. febr. AA. Sindikat 'avcev, zaposlenih pri dnevnikih, je proglasil 24-urno stavko. V sindikatu je včlanjenih 6.000 delavcev. Lastniki listov še ni« i so odgovorili na zahteve delavcev. Napade pri Surami, ki so sc ponavljali vse sadnje dni, je izvedla ena sama so-\jetska divizija. Opaz'ti je. da zbirajo sovjeti na Karelijski zim oljski ožini Se neprestano nove Ccte. Helsinki, 5. febr. s. (Havas). Sovjetska letala so včeraj skozi 24 ur skoro neprestano no* in dan bombardirala mesto Sorta vala oh severni obali Ladoškega jezera. Metala so tako zažigalne kakor tudi eksplozivne bombe in je sedaj n.i-nio, ki šteje 12.000 prebivalcev, nad tri četrtine uničeno. Med drugim je bila zadeta pravoslavna Škofija, kjer so bile ubite rudi tri ženske. Popolnoma je bila razdejana neka bolnišnica, kakor tudi protestantska cerkev. 47 sovjetskih letal je bombardiralo včeraj mesto Viborg. Mesto gori. Najmanj 500 bomb je bilo vrženih. Po dosedanjih podatkih je bilo 10 oseb ubitih in 20 ranjenih. Napadi so se ponovili štirikrat. Letala so letela v veliki višini. Mislijo, da so napadi na Viborg v zvezi s sovjetsko ofenzivo pri Summl. Stockholm, 5. febr. s. (Havas). List »Stockholm Tidende^ poroča, da Finci uspešno odbijajo ojače.ne sovjetske napade pri Summi. Poleg 9 tankov so uničili tudi 9 oklopnih sani. Doslej je stala sovjetska akcija pri Summi okoli 3000 mrtvih. 150 sovjetskih letal sodeluje pri napadih. Včeraj so se napadi v vsem obsegu ponovili. V prvih linijah prodirajo tanki in oklopne sani, za njimi pa pehota. Finci so v vsej naglici zgradili nove obrambne postojanke in zlasti uspešno uporabljajo svoje topove proti tankom. Finsko vojno poročilo Helsinki, 5 febr. s. (F.n. tel ag.). Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljstva izdano včeraj dopoldne o dogodkih 3. fc-bitiarja pravi: Na kopnem: Sovražnik je nadaljeval z napadi pri Summi. štir krat so napredovale sovražne napadajoče kolone, a vedno so bile zopc-t pregnane. Cenijo, da je sovraž nik izgubil nau 1000 mož. Uničenih je bilo 9 tankov. Južnovzhodno od jezera Muo-lanjarvi je zjutraj sovražnik podvzel drug napad, pa je bil isto tako z velikimi izgubami odbit. Drugod na Karelijski zemeljski ožini v glavnem močno artilerijsko streljanje. Naše top..is t vo je prisililo k molku več sovražnih baterij in već pehotnih tonov. Severno vzhodno od Ladoškega jezera je dan potekel primeroma mirno. Niiia smučarski oddelki so napadli več tren skih kolon. Pri Kutnu su bili odbiti sov- r;i£ni napadi. Drugod na kopnem običajna aktivnost patrol. Na morju: Nič posebnega. V zraku: V noči od 2. na 3. so izvedla sovraina letala več poletov nad okrožji Hangtt, Tammisaajri in Kojvsto. 3. februarja so bila bombardirana na jugovzhodu mesta Mantilyoto in Tammlsaa-ri, na jugu Kerava. Loviijsa in Kotka, v osrednji Finski pa Suonnejoki in Kuc^ijo. Manjši napadi so bUi izvedeni pri Lielvsi t: al i i in Kemljarviju ter na se v oru na mesta Nauts: in I\-alo. Tu je bilo vrženih več zažigainih Ln eksplozivnih bomb. Po dosedanjih podatk'hje bilo v soboto 40 civilistov ubitih n 60 ranjenih. Na fronti je bilo letalstvo aktivno zlasti na Karelijski zemeljski ožini. Ponovno je bio bombardirano zlasti mesto Viborg. NaAa letala so s« zapletla v ve£ lr^aleklh borb Izvedla pa so tudi več Izvidni'klh 'n bombnih poletov nad sovražnimi oddelki in letal 0CL Po dosedanj'h podatkih je bilo v teku dnevu sestreljenih 11 sovjetskih letal. Sovjetsko poročilo Moskva, 5. febr. A_A.. Poročilo generalnega štaba leningrajske vojne oblasti pravi: 4. februarja je bila zabeležena v prvi vrsti ogledniflka delavnost na obeh straneh. Na področju severno od Ladoškega jezera so bili boji med pehoto. Sovjetske letalske sile so izvedle več oprledniških poletov, pri čemer so bombardirale vojaško objekte. Civilna pomožna služb. Helsinki, 5. febr. s. (Reuter). Vsi moški od 18. do 60. leta starosti so bili ponovno pozvani na registracijo in zdravniški pregled. Namen poziva je predvsem reorganizacija civilne pomožne službe v zaledju. Finski delavci proti sovjetom Helsinki, 5. febr s. (Reuter) Predsednik Finskih delavskih strokovnih organizacij je i/javil včeraj, da finsko delavstvo odločno nasprotuje sovjetskemu napadu na Finsko Na tisoče članov delavskih strokovnih organizacij jc prijelo za oroije in se bon na fronti proti sovjetom. Finski delavci poznajo razmere, v katerih žive delavci v sovjetski Rusiji m ni maju nohenc želje, da bi svoje dobre življenjske pogoje zamenjali s sovjetsko sužno^tjo Finske delavske organizacije so danes močni 'i-e in bolj zedinjene neg> >o bile v mirnem času. K ■3 TIHI 4l Ljubljana, 5. febiuarja Kljub slabemu vremenu so bile včeraj skakalne tekme v Kamniku, Mariboru in v Planici, kjei so bila zaključena mladinska tekmovanja za državno prvenstvo V smučanju s skoki. V Planici je bilo vse tri dni nenavadno živo, saj je bilo tam več sto mladine, naraftčaja ln juniorjev, ki so se Lorili za naslove državnih prvakov in tudi za naslov najboljšega kluba za darilo beograjske 1 Politike«, V kombinaciji je postal pri junloriih prvak Ilhijan Hrovat z 286.5, pri naraščaju Polda Janez (Dovjc-Mojstrana) z 292.5, pri mladini Krznarič (Dovje-Mojstrana) z 286.8. Pri samostojnih skokih je med junior ji zmagal Iliri jan Mežik s 144.2, pri naraščaju Iliri jan Mule j s 137.3, pri mlndini pa Kraiarič (Dovje-Mcjstrana) s 138.5 točke Po točkah je dosegla Ilirija prvo me3to s 5405.54 točke, drugo Dovje-Moj3trana s 1769 33, tretjo Bratstvo (Jesenice) s 1037 21, četrto smučarski klub Ljubljana 337.8. V Kamniku so tekmovali na tamošnji skakalnici člani smučarskega kluba Ljubljana in SK Kamnika. V razredu A je zmagal Vidic Andrej (Ljubljana) s 199.3 pred Milan. Janežičem iz Kamnika * 192.4). Favorit Nedog Jože (Ljubljana), ki je imel sicer najdaljše skoke, je dosegel šele tretje mesto, ker je pri prvem skoku padel. V razredu B je zmagal Branko Božč (Ljubljana) z 206.7 točke pred mladim Kamni« čanom Ernestom Sunkerjem, ki je dosegel 190.7 točke. Prvenstvo Maribora v skokih si je pri-boiil Božo Gajšek (SFD). Maribor, s 140.2 točke, drugi je bil Fran Cop (SPD), Maribor, 139.7, tretji Vinko Kavalar (Ilirija* 139.1. Izven konkurence je skočil Pepeunip iz Inomosta 37 m, medtem ko so drugi skakali povprečno od 20 do 29 m. Včeraj so bile v Garmisehu zaključene tekme IV. zimsko-športnega tedna. V hokeju na ledu je že v soboto Madžarska izločila Nemčijo s 3:2 in se tako plasirala za finale proti ćeško-Moravski. V finalni igri so Cehi Madžare porazili s 6:0 in tako postali prvak turnirja. Včeraj dopoldne je bil slalom za ženske in moške. Pri ženskah je zmagala znana Cranzova s 162.6 pred rojakinjo Gartnerjevo s 146.7. V moškem slalomu je zmagal Jennevvein, ki je bil tudi prvak v sobotnem smuku in je 3 tem postal tudi prvak v alpski kombinaciji. O-ugl ie bil Walch. tretji Italijan Chleroni. Prt skokih je zasedel prvo mesto Nemec WpI1-ler z 223.3, drugo Elsgruber z 223, tretje Franc Meier z 222.7, četrto Gregor Hfill z 221.8 V ostri mednarodni konkurenci so nastopili tudi naši, ki pa se niso mogli plasirati. ŠAH Občni zbor L. š. k. Pred kratkim je Ljubljanski šahovski klub zaključil svojo 2 7 le t no poslovno dobo. Predsednik, univ. prof. dr. M. KasaJ. je na občnem zboru z zadovoljstvom ugotovil, da je klub notranje konsolidiran, diužabno na visini ln igralsko zopet prvi med najboljšLmi klubi V državi. Klub ima sedaj 109 članov, med njimi 4 častne, 84 rednih in podpornih in 21 članov nove mladinske sekcije. Lšk je bil v stalnih stikih s slovenskimi klubi, z vodilnimi klubi ostale države, s slovensko šahovsko zvezo, zastopal pa je tudi uspešno interese slovenskega šaha v Jugoslov. šahovskem savezu. Blagajna je kljub precejšnimi izdatkom, zlasti za medklubske tekme, precej aktivna. Ob prometu 10.089 din je bilo 1301 dinar prebitka. Po poročilih revizorjev in absolutoriju je bil izvoljen za novo dobo soglasno skoraj v celoti stari odbor z dr. M. Kasalom na čelu. Prvi podpredsednik je A. HreSčak, drugi prof. L. Gabrovšek, tajnik Alojz GeržiniČ, blagajnik Milan Slokan. gc«podar in knjižničar Mlinar, odbornika A. Preinfalk in B. Verbič; revizorja V. Iskra in Ciril Vidmar; v razsodišču pa sta dr. ValentinčiČ in dr. Sever. Novi odbor bo predvsem skušal dvigniti kvaliteto svojega številnega aktivnegr3- članstva s posebnim ozšrom na naraščaj. Temu vzgojnemu delu bodo v prvi vrsti služila teoretična predavanja, reani turnirji in pomnoži tov strokovne literature. Slaniič Milko, Schoss Karel. Oulot Karel, revizorji Križnar Ivan, stular Franc V razsodišče so bdi Izvoljeni AhačiC Lulm, Jereb Rudi, Starič Franc, Kale Jakob, Co-tar Anton, Južnič KaieL SOKOL Sokolsko drušlvo Ljubljana IV, jc imelo v sredo 31. januarja svojo X. redno glavno skupsci-iO. Po izčrpnih poročilih funk-cijonarjev, iz katerih je bilo razvidno marljivo delo in udejstve vanje društva v preteklem letu, je blia izvoljena nova uprava, kakor je bila dogovorjena na prejšnjem članskem sestanku, s starosto br. Mc-gušarjem na čelu. Delavnemu sokolskemu društvu želimo v novi poslovni dobi obilo us->cha. Zdravo! SPORT — Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani je imelo na Svecnico svoj XV. redni letni občni zbor v restavraciji pri »Ame-: ikancu«. V odbor so bili izvoljeni predsednik Batjel Prane, podpredsednik Kozina. Ivan, tajnik Gregorič Adolf, blagajnik Lazar Ferdo, oObornikl Kristan Franc, &4Pod &Tta »Zakaj si razbijate glavo?«, vprašuje tvrdku Farkaš <& Diirbcck iz Asovega Sada v blagoglasni nemščini Tc dni je razposlala tudi našim t\rdkjm nemiki prospekt, v katerem priporoča priročnik za nove davčne reforme. "Založnica je najbrže prepričana, da so vsi naši davkoplačevalci \femcl ter da razumejo samo ta jezik, kajti priročnik je izšel v nemščini. Zanimiv je, da je bil prospekt zložen tako, kakor da se založnica sramuje jezika, v katerem priporoča svojo znamenito knjigo. Šele, ko prospekt razgrneš, se primes za glavo, kakor nam kaže slika na njem. Potem pazljivo prečitaš besedilo in ti ne more nihče odgovoriti na vprašanje, zakaj si si belil glai'O nad vsem tem, da pri nas niti v nekaterih založbah še \*edno ne vedo, kateri državni jeziki so v veljavi in rmbL 8tev 29 »SLOVENSKI NAROT ponedeljek, 5. februarja 1M0. Stran S DNEVNE VESTI — Uredba o đp4avnlh upokojencih. Glede na posredovanja nekaterih upokojenskih organizacij na pristojnih mestih, kaj je z njihovo uredbo, je prispela iz BeogTa-da vest, da je ministrstvo financ že Izdelalo novo uredbo, ki bo stopila v veljavo 1. aprila. — D°!žniki drž. hipoTekarne banKe ne b°do oproščen*. Finančno ministrstvo opozarja doJžn ke Državne hipotckarne oan-ke naj ne nasecajo vestem, da 'x>do oproščen dolgov Mnogi dolžniki DHB zadnje čase ne odplačujejo več redno svoj:h dolgov odnosno obresti, ker so nase :li vestem, da jih bo država oprostila dolgov. Te vesti so pa popolnoma brez osnove in je treba dolžnike opozoriti, da bodo morali prevzeti vse posledice, če ne oodo dolgov redno odplačevali. DHB je pokazala razumevanje do dolžn kov. ki so zašli v težave zaradi slabe letine in podobnih primerov ter je potrpela z njimi, če niso redno plačevali svojih dolgov. Nikakor pa ne bo mogla prizanašati dolžn kom ki bi dolgove sicer redno odplačevali a jih ne odplačujejo v pričakovanju novih olajšav odnosno celo odpisov. — Nemci izčejo v nagi državi iež'ftča nafte. Zn :nje čase se mudi skupina Nemcev v Koprivu ci kjer raziskuje ležišča nafte Geološko je namreč ugrotov'jeno. da so najbolj bogata ležišča nafte v Jugoslaviji v črti od Seln:ce v Med j m ur ju do Ludbrega in Koprivnice proti Virovitici. Mnoge strokovne komis je so ugotovle, da so ta ležišča dovolj donosna za eksploatacijo. V Koprivnico so prispeli nemški tehnični strokovnjaki in fnančniki. Ta skupina Nemcev preiskuje teren z dovoljenjem oblasti in sicer za tvrdki *Jugo-petroU in »Seimos«. Tvrdka >S"> mos« ima sedež v Hannevru. Nekateri si obetajo od tega raziskovanja zelo mnogo ter pričakujejo, da bo kmalu prišlo do širokopotez-ne eksploatacije ležišč nafte. — Redigirana je nova uredba o fuiroslo-venskem Feniks, v trgov nskem ministrstvu so redigirali novelo uredbe o jugoslovanskem Feniksu, to se pravi o portfelju bivšega Feniksa, zavarovalnice na Dunaju. Po tej noveli zavarovanci ne bodo imeli p:avice za odkup do 1 julija t. 1. — Nadaljnje redukcije v tovarnah cementa. Nedavno je cementarna »Split« v Splitu odpustila 700 delavcev, ker je zadnje čase zelo majhna poraba cementa in skoraj povsem ustavljen Izvoz. Zdaj pa poročajo, da sta prenehali obratovati turi, cementarni sAdria Portland« v Solinu in ^Dalmacija« v Kaštel Stičurcu. Ti tovarni sta zaposlovali tudi številno delavstvo in sta imeli že prej polne zaloge cementa. Obrata n sta ustavili prej samo zaradi tega, da bi delavstvo ne bilo pozimi brez zaslužka, — Reorganizacija Avtomobilskega Khi-ba. Včeraj je bil v Beogradu izredni občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije. Razpravljali ao o reorganizaciji kluba in sicer na razdelitev sedanje skupne organizacije na tri samostojne edinice. na Srbski, Hrvatski in Slovenski avtomobilski klub. — Hrvatski ue'x enskn nemški gospodarski odbor se bo sestal marca I nek *ega odbora bi moral biti sklican že v tem ^esecu tn napovedovali so, da bo nai^rže v naši državi Zdaj pa poročajo. da bo sklican prihodnji mesec ter da Nemčija želi, da bi se sestali v Berlinu Na dnevnem redu sestanka bodo aktualna vprašanja ki so se pojavila v zadnjih sedmih mesecih v medsebojnem trgov;nskem prometu. — Iz »Službenega Usta«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 10 z dne 3. t. m objavlja uredbo o razširitvi pokojninskega zavarovanja name ščencev na zorne tehnike in strojnike s strojn^kim izpitom, spremembe in dopol nitve v taksnem in prlstojbinskem pravil niku. spremembe in dopolnitve v pravil niku za izvrševanje zakona o sodnih tak sah načrt za amortizacijo 3% nih obvezni' za likvidacijo kmetskih dolgov za prora čunsko leto 1939-40. ra^las o skM-n ban skeera sveta in razne objave iz »Službe nih novin«. — Vreme Vremenska napoved pravi, d bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj : deževalo v Ljubljani. Visu. Splitu. Kur bom. Zirju in Dubrovniku Najvišja ter perrtura je bila v Kumboru 17, v Dubrr niku 16. v Splitu 15. na Visu 13. v L ljani 2 •? v Zagrebu in Sarajevu 2, v P gradu 1 P" vi je kn^nJ f-°-'-:r Qter v L ljani 761.1, temperatura jr znašata 0.0. — živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 23 januarja je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka na 43 dvorcih, steklina na 1, garji konj na 2 svinjska kuga na 16 dvorcih in svinjska rdečica na 7 dvorcih. I? Llubffene —lj Drevi prvi ljubljanski koncert Marije Tu 11 a. Koncertna pevka Marija Tu t ta je bila zadnja leta v Libercu v bivši češkoslovaški republiki, kjei se je udejstvovala Kot glasbena pedagoginja in koncertna pevka Drevi 00 njen prvi Koncert v Ljubljani, na katerem bo nastopila z deli do- • mačih in tujih komponistov. Ga. Tutta je j prišla v Ljubljano pied meseci in se je takoj uživela v nase glasbeno kulturno življenje. Na koncertu, ki bo drevi, bo . pela dela skladateljev Manja Kogoja. An- j tona Lajovica, Lucijana Skeijanca, Slav- ; ka Osterca in Dani.a Svare Izmed tujih skladateljev bodo na sporedu Gluck, Scar-latti. Handel. Debussv. Ravel in Cerep-mn, pa tudi španska, bosanska, madžarska in slovenska narodna pesem Pri kla-virju bo pevko spremljal dr. Danilo Svara. Spored priča, da bo koncert nudil izreden glasbeni užitek. Lepo petje in glasbo lju- ! beče ljubljansko občinstvo ne bo zamudilo te prilike da spozna koncertno pevko odličnih kvalitet, ki pripravlja tudi skup-DO z našimi priznanimi glasbeniki zgodo- j vinske koncerte. na katerih bo imela Ljubljana prvič priliko slišati skladbe sta- | rin mojstrov, igrane na špinetu in z rekorderjem. KAVARNA STRITAR danes v ponedeljek in torek vso noč odprta. KONCERT ODLIČNE DAMSKE KAPELE —lj Drevi ob 20. bo igrala violinska vir-tuozinja D' Albore v mali filharmonični dvorani naslednji spored: Vitali: Chachon-na, Schubert: Sonatina v d-duru, Brahms. Sonata v* d-moiu, Veracini: Largo, Fiocco: Allegro. Sarasate: Zinga reska. Pri klavirju Hubert Giesen. D' Albore je odlična violinistka, nastopala je na koncertih po vsej Evropi ter imela povsod sijajne kritike. Letos koncertirs prvič po Jugoslaviji. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Maska rada SoKoja yjc »v belem carstvu::, ki je bila na pustno SObOtO cve- S čer v So!-:olskem domu. je tudi letos pri- j vabila rekordno štev lo obiskovalcev. Oku- j sno okrašena in bajno razsvetljena dvora- j na je takoj zbudila pris:čno karnevalsko j razpoloženje. Tudi letošnje dekoracije so • bile zelo okusno prirejene m so jih izvršili bratje sami. za kar j:m gre vse priznanje. J Ves večer je trajalo prijetno razpoloženje, 1 za kar so skrbeli bogato založeni buffet, dancing :n bar, kjer smo dobili po izredno j nizkih cenah vse, kar nam je poželelo srce. Ob zvokih pr znanega Falcton-jazza pod vodstvom br Grdina so prišli na svoj račun vsi tako stari kakor mladi. Skratka, bil je lep zabavni večer, ki bo ostal vsem v lepem spominu. Kot zaključek pustnega rajanja bo jutri zvečer ob 20. tra-dcionalni vali kov večer, na katerega vabimo vse. Prepričam smo. da se bodo tudi jutri prav tako imenitno zabavali, kakor so se v soboto na maškaradi. Vstopnina za valčkov večer je samo 5 din. —lj Dipl. tehniki! Dne 11. febr. bo ob pol 9. uri dopoldne 16. redni občni zbor UDTKJ, sekcije Ljubljana v dvorani restavracije pri ^Šestici«, Tyrševa cesta 6. Vabimo k polnoštevilni udeležbi- — Odbor. —Ij Članstvo Jug«sIOvenskega touring-kluba, podružnica Ljubljana, opozarjamo, da bo naš redni letni občni zbor drevi ob 20. v dvorrni restavracije Slamič, Gospo-svetska 6. 87-n. —lj Obupne ceste. Na cestah je obležalo vsepovsod mnogo snega, ki se s plugom ni ] dal odriniti, kasneje pa ga tudi niso odmetali. Ko je nastopilo južno vreme, se je pričel tajati in je hitro nastala povsod strahovita brozga, ki se ji ni mogoče ogniti. Brozgo na cestah mešajo sedaj pešci kakor tudi vozniki, kadar pa privozi po cesti avtomobil, je joj. Avtomobili razmetavajo brozgo daleč vstran in sproti obrizgavajo pešce, ki se nimajo kam umikati. Najbolj občutijo take neprijetnosti pešci na Celovški cesti nad Šiško, kjer zmanjka hodnikov ob straneh, dosti boljše pa tudi na drugih cestah ni. 1 ERROL FLTNN OLJ VIA DE HAVILLAND v sijajnem barvanem filmu In nastalo je novo carstvo I KINO MATICA — TEL. 21-24 Ob 16., 19. in 21. uri g Lovriha, 41 let, žena posestnika. Dolga njiva 18, obč. Velika Loka pri Novem mestu, Žagar Julijnna, 14 let, hči posestnika. Pod planina S. obč. Draga pri Litiji. Pirnat Katarina, 63 let, zasebnica, Mala vas 33, obč Jezica, Tirbič Marija roj. Gorenjec vd Bogme, 57 let, žena delavca, stopanja vas 92, Majdič Ivana, 45 let, natakarica, Cesta d^eh cesarjev 135, Jeras Janez, 4 mesece, sin tkalca, Srednje Ga-meljne 34, Javornik Jakob, 70 let, posestnik. Veliko Mlačevo 15. obč. Slivnica-zalna, Oblak Jože, 9 mesecev, sin delavca. Brezovica 73 pri Ljubljani. Malnar Jože, 9 let, sin delavca, Duplica 28 pri Kamniku. —lj Valčkov večer Sokola na Viču je tradicionalna pustna zabava na pustni torek in je nekako nadaljevanje sobotne mask ar ade. Krasne dekoracije ob bajni razsvetljavi, bogato založeni paviljoni itd., bodo nudili vsem posetnikom ob izvrstnem igranju Falcton-jazza mnogo zabave in zadovoljstva. Vstopnina za ta večer je samo 5 riin, zato smo prepričani, da bo tudi jutri zvečer sokolska dvorana zvrhana do kiaja. Vabimo ponovno sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo, ki se hoče veselo posloviti od letošnjega kratkega pusta, da pohiti jutri zvečer ob 20. v sokolski dom na Vič! 84—n —lj Sokolsko društvo v Šiški vabi na svoj pustni torek, ki bo v dvorani doma. Rajanje in preganjanje pusta bo do priho da pepelnice. Maske tudi tokrat dobrodošle. 86—n —lj Sleparka. V dolenjskem vlaku se je na vožnji proti Ljubljani pridružila te dni posestnici Jožefi PezbUrčevi okrog 201etna neznanka, ki se je zapletla ž njo v pogovor in ji pripovedovala, da gre v Ljubljano služit. Na glavnem kolodvoru je imela Pezdirčeva majhen opravek in je naprosila sopotnico, naj ji za hip pridrži zavitek, v katerem je imela pleteno jopico in nekaj druge obleke, v vrednosti 150 din. Po svoji vrnitvi pa Pezdirčeva ženske ni več našla in seveda tudi ne zavitka. Sleparka. ki je odnesla blago, je srednje velike postave in je bila oblečena v kmečko obleko. Na vesti ima najbrže že več sličnih grehov. —lj Pobegla vajenca. Pri peku Duhaniču v Klunovi ulici je bil že dalje časa usluž-ben kot vajenec 191etni Avgust štrajhar, doma iz okolice Stične, ki je pred dnevi naenkrat pobegnil in odnesel tudi koš kruha. Odpeljal je tudi 700 din vredno moško kolo in ima mojster za 1150 din škode. Od svojega mojstra je neznano kam pobegnil tudi elektromehaniški vajenec Franc Tom-še iz Ljubljane. Veselite se zadnje pustne dni. Pridite danes v ponedeljek, na pustni torek, na pepelnico m v četrtek vsi v KAVARNO „central" Odprto vse dni vso noč. Na pustni torek ples —lj Gostilna Martine Zg. Šiška. Jutri velika maškarada! Najlepša maska dobi nagrado! Vstopnine ni! 85—n —lj Izgubi! je snočl v kinu Moste žel. sez. delavec listnico s svojimi zelo važnimi dokumenti in skromnim mesečnim zaslužkom. Pošteni najditelj naj za nagrado vrne stvari v najbližji poL stražnici. Iz Krškega Osebna vest. Vodstvo orožniške postaje v Krškem je prevzel narednik-vodnik g. Franc Vidic, ki je prišel iz Krapine. Dosedanji komandir postaje g. Meršol bo ostal še nadalje na svojem položaju. Normalizacija prometa. Zadnji sneg, ki je povzročil velik .-.*>stoj v prometu v spodnjem Posavju, je že po večini spravljen s cesta, tako da jf • zopet postavljena avtobusna zveza Ktško —Novo mesto. Tudi raj-henburški brod zopet prevaža preko Save. Valčkov večer Sskola Ljubljana-Vič na pustni torek ob 20. Vs»i bratsko vabljeni. —lj Zask*do\an tat in vlomilec. Orožniki zasledujejo nekega Franceta* Selinška, ki je doma iz okolice Maribora Selinšek je bil nazadnje zaposlen v Beogradu, kjer je ukradel svojemu tovarišu Karlu Mežnariču delavsko knjižico nato pa se odpravil nazaj v Slovenijo. Prišel je v Celje, kjer se je izdaja! za Mežnariča in izvršil več tatvin. Pred nekaj dnevi se je pojavil tudi v Mengšu, kjer je vlomil v neko stanovanje in odnesel več predmetov Sr-linšek se še sedaj klati po deželi, kjei krade vse, kar doseže. —lj V Ljubljani 90 umrli od 26 januarja do 1. februarja Vovk Ivana, roj. Ciuha. 51 let, žena de avca, Vič 65, Gruden Franc, •4 S let, želo^nii'a^-, Cesta na Brdo 131, Le- cler Jakob, 66 let, uradnik drž. žel. v p , Salezijanska ul. 11, Cerkvenik Rozalija rojena Trampuš, žena vpok. žand narednika. Rožna dolina, C. XXI/10, Jakolin Stanislav, 4 mesece, sin metlarja. Galje-vica 98a, Likovič Uršula, roj Jeraj. 80 let. delavka pivovarne >Union«, Aljaževa ul. 3, štergelj Anton, 1 leto, sin biljeterja. Sv. Florijana ul. 34, Pittero Alojzij, 87 let, skladiščnik. Japljeve ul. 2. gospa šteblej Marija. 91 let, branjevka. Privoz 8, Odar Marija roj. Kocjančič. 60 let, vdova železničarja, Vidovdanska c 9. Kramar Marija, 74 let delavka tob. tovarne v p.. Sv. Petra c. 85. Strubelj Antonija, 73 let. trgovka. Stari trg 3, Kunstel Neža roj. Par- j kej, 83 let, vdova kurjača Mestne hranilnice, Jn nI jeva ul. 2. Knapič Katarina roj 1-Copač. 76 let. žena delavca. Sv. Jerneja il. 19. Skof Ivana roj. Kimovec, ($2 let. ena čevljarja. Borštnikov trg 2, Grobelnik larija roj. Pezdir, 73 let. vdova trošarin* kega preglednika Franca, Cojzova c 1, ebek Ivana roj. AbčJn, 87 let. vdova davnega inšpektorja. Poljanska c. 16. — V ■ ibljanski bolnici so umrli: Fende Tere-ija roj. H*bj*n 48 let, vdova kočiiažf* I pokopališka ul. 5, Hribar Frančiška roj. Iz Zagorja — Veliko pomanjkanje *"°de. Zaradi hudega mraza so ponekod zamrzle tudi glavne vodovodne cevi in bo treba dolgo čakati, preden se bo odtajal led v njih. Tako je n. pr toplLska šola že precej časa brez vode in jo je treba dona sati za centralno kurjavo, za izpiranje angleških stranišč in za druge potrebe od studenca pri stari šoli. Višje ležeč, kraji v Toplicah kakor tudi v Zagorju so skoro prav tako brez vode. V koloniji začne teči voda okrog pol 12. hi takrat se vidi prizor, ki spominja na kačasto vrsto ljud?i pred trgovinami sredi najhujšega pomanjkanja med svetovno vejno. Nepregledna vrsta žensk in otrok z raznimi posodami se pomika do hidranta ki seveda do pol 2.t ko usahne, skoro ne more ustreči vsem. Razmere so zares nevzdržne Kaj bi bilo, če bi nastal požar ? S čim bi gasili v višje ležečih predelih ? Res so zamrznjene cevi le prehodna ovira, proti kateri ni pravega leka, znani pa so tudi nedostatki, ki jim je treba napraviti odločen konec, naj stane kar hoče. — U»pe*na premiera zabavne igre s Zadrega nad zadrego« je ob nepričakovano številnem obisku pokazala, da razpolaga sokolski oder z vigrano dramsko druž'no. Igro je reži ral br. Golob Franjo. Med gledalci smo v naše veselje opazili mnoge nove obraze, ki jih je pritegnil dober Ploves o ira. Prihodnjič bodo uprizorili jedkega Nušičevega *I>r« (Ek>ktorja). — Letniki 1890 do 1918! Vsi, ki ste pristojni v zagorsko občino, se mo:ate, če tega še niste storili, zglasiti do 25. t. m. z vojaškimi 1 slinami pri vojaSkena referentu na občini v svrho vpisa oziroma kontrole. Zr menjava starih kovancev Prejeli smo: Mnogo nevolje ;n težav je napravila odredba poštne direkcije podeželskem poŠtam da od 1. februarja dalje ne smejo sprejemati kot plačilno sredstvo stare 50 dinarske novce, kar je v nasprotju z naredbo o pobiranju in zamenjavi novcev, ki jo je izdalo finančno rain strstvo m ki izrecno določa, da so ti novci v polni veljavi do 16. februarja in da jih šele po tem času sprejema v zameno edino le Narod-banka. Prav bi bOo, da bi prav poftne podruž i Ne pozabite danes ob 16.. 19. in 21. uri Jarmila Kširova, Hana Vit ova, A. Novotnv Zadnjikrat! VESELI BOHEMI Zabavna češka opereta FIlm zabave, petja, muzike in prijetnega razvedrila! KINO UNION, 23-21 1 STAN LAVKKL in OLIVER HARDV, dva najboljša ameriška komika zabavata občinstvo dosolzvfilmu «... t>9fir?mv* a t?7V* Samo še danes iu jutri ob 16., 19. in 21. uri! bistre glave kino sloga — telefon 27-30 niče. ki so na deželi eden izmed glavnih drza\Tiih uradov do zadnjega sprejemale omenjene novce, ki jih lahko nato po uradnem potu zamenjujejo v baaki. Nerazumljivo je. kako se je mogla izdati taka za javnest neprik:~cina naredba. Postni direkciji bi se moral dati podaljšani zamenjalni rok, da bi mogla Se po 16. februarju zamenjati denar, ki bi ga prejela od podeželskih pošt. Tako bi bilo ustreženo vse min denar bi bil pravočasno odvzet iz prometa, želimo, da bi se vsaj pri chaigem pobiranju v avgustu, ko bodo prišli na vrsto zopet drugi nove;, ne pripetila slična za javnost nič kaj prijetna zadeva. Kova&iica dinarjev na Mirni Zadnji čas so Bnfljali po Mirni, da se v njeni okolici kujejo dvodinarski kovanci. Ko je zvedel to vodja oro/niške postaje g. France Požcnel, je takoj obvestil \ c gostilne in trgovine, naj mu spon.'e. C kdo opazil kak ponarejen kovanec. Ze i al -ga dne popoldne je prijel star možak, občinski siromak Janez Kmet iz Mirne kupit v trgovino Matije Marina pol kg špeha. Plačal je s tremi dvodmarskimi kovanci (faiziiikati) in s tremi pravimi. Domaća hčerka Slava je takoj opazila, da so kovanci ponarejeni, predvsem zato. ker je bila opozorjena od vodje orožniške postaje. Ko je dejala, da za ponarejene kovance ne proda špeha, ic Kmet plača! za vse prave kovance. Ko je Kmet odSot, je takoj obvestila o dogodku vodjo orožn. postaje Po-/encla, ki je odhitel s tovarišema Čontalom in Ccplakom v stanovanje Kmeta, ki je takoj povedal, da ima 19 kovancev katere mu je dal njegov sin Nace. Pri sinu Načetu so npšli orožnik? 24 kovancev in tudi model iz ilovice. Baje je ponarejal kovan cc žc poleti, ker pa so bih slabo izdelani, jih ni dal v promet. Podarit jih jc 19 očetu, ki je 86 let star in še nt bil kaznovan Nace je malo omejen in vse skupaj ni resna zadeva, sreča je le. da so orožmk' tako hitro izsledili in razkrili kovačnico ker ni izključeno, da bi Nace skuša! napraviti boljše falzifikatc. Oče bržkone ni vedel, da ima opraviti s ponarejenim denarjem. Zborovanji fdnulogov Ljubljana. 5. februarja. Jugoslovcnski klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani je imel pred dnevi svoj 13. redni občni zbor. Klub ima enega častnega člana. 19 ustanovnih in 143 rednih članov. Lani 2 junija je b.l na občnem zboru mednarodne kinološke zveze v Stockholmu določen za našo domačo na rodno pasmo ilirskega ovčarja standard ter jc bila pasma s tem pr-znana v mednar kinološkem svetu Kapetan Teodor Drcnik je v Stockholmu poročal o ilirskem ov carju, ki je bil za dobo petih let opro ščen predpisanega uporabnostnega izpita za dosego mednarodnega prvaštva ilirski ovčar Dečko-Mirnski jc dobit na podlagi tega kot prvi domači pes naslov mednarodnega prvaka. Njegovo s'iko in opis so objavili švedski dnevniki. Dne 29. in 30. aprila jc bila v Novem Sadu smotra psov v ok\iru mednarodne kmetijske živinske razstave. Med drugimi je bilo razstavijo nih 11 športnih psov. šest psov je dobilo oceno prav dobro, pet pa oceno dobro. Dne 7. maja je priredilo Društvo prijate Ijev psov 4. mednarodno razstavo psov v Zagrebu. Ocenjenih je bilo 60 sp jrtnih psov. Člani ljubljanskega kluba sc razsta-i 1 i 15 športnih psov. Najboljšo oceno sta dobila dva ilirska ovčarja Odlično oceno so dobili trije psi, prav dobro sedem psov in dobro trije psi. Smotra ilirskih ovčarjev, ki bi morala biti 24. septembra, je odpadla zaradi takratnih izrednih razmer. Klub je v teku leta izdai dvakrat svoje glasilo »Naši psi«, ki ^a urejuje predsednik prof inž. Stane Premelč. Jugoslovanska rodov.ia knjiga športnih psov ima vpisanih 319 psov in 225 psic. Največ je meti njimi ilirskih ovčarjev, nem>kih ovčarjev, neukih bokserjev in ruskih hrtov. V vzrejni register je bilo vpisanih 64 psov, tako, da je v rodovni knjig; sedaj vpisanih skupaj Sto psov. Pri volit ah so bili izvoljeni za predsednika zopet prof inž. Stane Premelč. za podpredsednika rin. nadsvetnik v p. Kan Roatan, za tajnika in strokovnega poročevalca kapetan v p., za blagajnika brivski mojster Ciril Vaši, za j> sp durja Ivan Klemenčič. za so prišli v gostilno neki fantje, je prišlo da pikrih opazk m končno že po polnoči do prepira, pa tudi takrat še ni kazalo, da bodo fantje naskočili. Ko pa se jc med njhni pojavil posestnik Feliks š., in jih skušal pomiriti, so planili nekateri pokonci. V trenutku sc je razgibala vsa gostilna in že ic bil pretep tu. Najprej je potegnil nož eden izmed fantov, nato pa so že imeli nože v rokah tudi drugi in kmalu se jc zgrudil zaboden v vrat in poškodovan tudi po trebuhu posestnik Feliks Š. Med splošnim pretepanjem sta obležala ranjena in okiana tudi posestnikova sinova Alojzij V. ter Stankt) J. čez čas so nastopili še drugi ljudje, ki so pretepače iztisnili iz gostilne in nudili ranjencem prvo pomoč. Poškodbe vseh treh so bile izredno hude in so ljudje telefonično poz\ali na I/ar. sko cesto reševalce, ki so vse tri ranjence prepeljali v Leonišče. Kakor nam poročajo, je stanje Feliksa S. izredno nevarno, dočim so poškodbe Alojza V. ter Stanka J. veliko lažjega značaja. Vso zadevo preiskuje sedaj policija. Zaradi poledice ]e včeraj padla v Bolgarski ulici služkinja Katarina Uspenac, ki si je pri padcu prebila erepinjo na plavi. Na Tržaški cesti na Glincah jc nadel na poledenelih tleh tapetnik Alojz Kfw, ki si je zlonv! levo nogo &$zh:zžl s samokresom na pokopališču PustoScv ?5ioa dveh fantov, ki sta na sveti večer 1«2birala vosek pri Sv. Križu Ljubljana. 5. februarja Svojci umrlih imajo lepo navado na sveti večer prižigati sveče in okrasiti grobove z božičnimi drevesci. Ko sveče dogo-rijo, pridejo revni ljudje in odnesejo z grobov vosek ter gpa prodajo. Vo3ek je po 6 do ? din kg*. Pobiranje voska je dovoljeno, tovla nekateri to zlorabljajo in odnašajo z gictoov ne samo vosek, temveč cele sv oče. Dva mlax:ia. fanta, ki sta se morala zaradi nab ranja voska na poko-paJišču pri Sv. Križu zagovarjati pred so-dn:ki kazenskega senata, sta na sveti večer lani na prav pustolovski način izkoristila priliko. Priš-la sta pred polnočjo na pokc»paJišče po \-o*ek. Tedaj pa so sveče komaj prižgali, zato sta zopet ousla. tako sta se vsaj zagovarjala. Najbrž je bilo pred polnočjo še preveč ljudi na pokopališču. Za pobiranje voska bi bil čas ugoden kljub temu, a fanta sta hotela svoji vreči natlačiti ne samo z voskom, temveč tu
  • mrek ni nobenega pravega skrivališča za divjad, ni opaziti življenja Še celo pri sa-mujočih črnih kupih gnoja, ni videti ne sivih in ne črnih vran Vlak hiti dalje. Tam. blizu praznega kozolca na sanjajoči njivi so sc pojavile tri temne pike. Čim bliže prihaja vlak tem bolj sc izoblikujejo v ptice. Ko jim vlak privozi vštric, popotnik spozna tri jerebice. Žalostno, čepe na belem, mrzlem mrtvaškem prtu. Popotnik se zamisli, kako je bilo na polju nekoč. Kadar koli se je vozil čez to lepo Sorsko polje, je gledal skozi okno. Koliko je bilo življenja. Na polju so bili kmetje z živino, nad poljem so plavale ptice. Jerebice pa so bile skrite v zeleni, v zlatorumeni, v belozeleni m končno v rjavn odeii Zdaj ko pokriva prirodo bel mrtvaški prt, čepe ža'ostne in premražene m prosijo hrane. Saj je ni divjadi, ki bi bila tako odvisna od človeka kakor je jerebica! Ko je pomladi zagrnila rahla zelena odeja, vsa pretkana s pisanim cvetjem, široko Sorsko polje, je bil za naše ljubke poljske kokoške pravi raj. Imele so udobna skrivališča v zelenih njivah in na pisanih tratah Ma'o so stekle pred tistim, ki je hotel moliti njihovo idilično življenje, pa so bile že v varnem objemu matere prirode Priroda pa jim je preskrbe'a tudi hrano Med travo in mladem žitom je bilo po'no mrčesa in polžev Prdno bo ob'ra'e in čistile polje. Kma'u je bilo najti žc kako seme plevela. Posebno pa so jim tetrr'e m'ade travice in m'ada sočna ze''-ča N; se pozna'a škoda, ker je polje veliko in sin ko Korist od njihovega /:tja je bila veliko večja kakor pa škoda Prav takrat, ko se je prebujalo novo Življenje v jaič^cih jercb;c. pa je prišla prva nevarnost za jerebic ji rod. Na polje je pri'el k'sec in odgrnil nad marsikaterim jerebičjim gnezdom rah'o, zeleno, s cvetjem pretkano odejo V marsikaterem primeru je bT'a va'era mati ranjena od kose, ali pa je skrbni materi, ki je do zadnjega čepela na gnezdu hoteč prikriti svoj bodoči rod s krili, odletela, prav tako kakor cvet;ci. drobna glavica. Odgrnjena že močno za'ežena jajčeca so postala plen vran in srak. Srečno so izvalile tiste jerebice ki so si izbrale za gnezdišče žitno njivo. Srečna mati jerebica, ki ie vodila, včasih celo blizu dvajset kljunč-kov broječo družmico po zlatorumenem polju. To je bil pravi raj na zemlji Vsega je bilo v izobilju. Idilično življenje jerebic je konec poletja zopet moti! človek. Na polje je prišel lovec. Marsikatera družinica je izginila s polja, v največ primerih pa sta izkušena voditelja vsaj nekaj članov dru-žinice spretno odvedla v varno zavetje. Največkrat so se poskrde v njivi cvetoče, močno dehteče ajde. Na po^u je bilo vzdržljivo, dokler niso pričele frčati vprav iz tistega neba, s katerega je prijetno grelo poleti in jeseni jerchičji rod zlato sonce, bele, mrzle munice. Munice so se zgostile in zelenkasto rjavo jesensko odejo nadomešča bel. mrzel mrtva'ki prt. Ob progi že zopet čepe jerebice Ko se jim bliža vlak, se dvignejo in odfrče pod bližnji kozolec. Tam bodo prenočile. Tesno se stisnejo, tako da je videti v snegu samo velika temna kepa Na polje lega mrak. Vlak je odhropel. V zvoniku v Crngrobu se zaziblje veliki zvon. Veferna pesem se razlega čez polje in utone tam daleč ob Savi v večernem, meglenem mraku. Z mrakom se prične drugo, nočno življenje. Rdečerjavi ropar, ki se je čez dan prikrival v brezovem gaju, stopi na polje. Zdaj je varen. Sede in razmišlja kje bi naj bila nocoj večerja. »Snoči je bilo slabo, danes opoldne je bilo prazno. Kaj bo nocoj? Miši so skrite, zajci se ne slede, ker nočejo izdati skrivališča. Dvorišča so zaprta!« »Želodec pa kruli in kruli »Kaj bo nocoj?« — «Te v jem, tc vjem! rezko zajekne v večerni mrak Lisjak dvigne giavo in zamr-mra: »Kaj > vjedcl. si še večji revež kakor jaz!« Nad lisjakom je neslišno, kakor duh splavala sova. Lisjak oprezne leze proti kozolcu. V mehko, svilnato dlako sc natresejo drobni snežni kristali. Skozi kuzolec, med praznimi sivimi latami diha zima svoj oster dih. Lisjak postoji in prisluškuje. Morda pa se bo le zaslišalo lisjakovim ušesom tako prijetno mišje cviljenje... Kar pa prekine puščobno tišino obupen vek. Lisjak obrne glavo in suče uhlje. Divja zavist mu zaigra po vsem životu »Vrag! Opravil je bolje kakor jaz!« In že zopet obupen krik, toda slabši kakor prej »Ga je že zadavil! Kje neki ga je iztaknil?« Ropar se dvigne in hiti, da izropa >ose-du roparju zajca. Kar pa obstane kakor bi okamcnel pred črno kepo Skok Perje frči. Beli ostri zobje držijo dve glavici m eno krilo. Dve jerebici sta mrtvi na mah, ena se izpuli. Nekaj časa bega po temi. nato pa pade utrujena v sneg Ker je jerebica sama in izmučena, jo hudo zebe Težko čaka jutra Proti jutru se zjasni. Storžič zopet enkrat, po več meglenih dnevih, žari v z'ati jutrnji zarji. Nad belim prtom, ki pokriva Sorsko polje, plava vsa prezeb-Ijena gladna vrana Od veselja se zadere. Za danes je preskrbljena Na krilih ranjena jerebica, ki se je bila ponoč rešita :z lisičjega zobovja, um:ra v trdih udarcih močnega vranjega kljuna Tri trope jerebic so sc srečno zbrale in v hudih dnevih tudi sporazumele na krmišču za vasjo. Ne godi se jim slabo, ne manjka jim suhe in tudi ne sveže hrane. Vran je malo. Pred tistimi pa. ki so še ostale, jih čuva gost trnjev grm Vsak dan prihaja človek. Nosi sicer pušku, toda ne strelja. Nekoč je počil, toda ne pc jerebi- cah. Med strelom je omahnil sivi ropar, ki je najbolj nevaren jerehičjemu rodu. Tri dni po vrsti je priplaval in vsakokrat okoli poldneva, ko so se jerebict. premražene od ostre zimske noči, grele v prijetnem opoldanskem soncu. Kakor kamen je bil treščil iz neba kragulj in vsakokrat je odnesel plen. Ko je prišel četrtič, je prejel plačilo. Nekaj trop jerebic je že prikritih v gozdičkih, toda ne bo dolgo in tudi one bodo prisiljene zapustiti precej varna skrivališča in se približati človeškim domovom, j Naganja jih glad. Pod kozolci pa stoje čudne mreže. V mrežah so nasute najrazličnejše jerebičje slaščice. Prestradane jerebice v gozdičih so se dvignile in priletele pod kozolec Nekaj časa nezaupljivo motre nuđene jim dobrine. Končno jih premaga glad. Ko je v mreži prva. ji slede še druge Vratca so zaprta Jerebice frfotajo, ko se jim približa človek. Toda ni pomoči. Odnese jih domov in zapre v prijetno veliko shrambo. Vsega imajo v izobilju kakor poleti na zelenem polju. One so rešene! Ko bo dahnila priroda prvi rahli pomladni dih in se porodi v njih srčecih ljubezen, bodo zopet proste. — a. Iz Celja Zagrebško »Dečje carstvo« je gostovalo z dečjo igro »Pri treh mladenkah« Popoln uspeh malih hrvatskih igralčkov, pevčkov in plesalckov v naši operi Z. Um* dopoldne V Ljubljani, 3. februarja Kdor koli je imei jr-cuo misel, da je po-VaUi L>ecje ca.s.vo. gledališče otrok, iz Zasiv,oa v Ljub jano, je storil koristno, njici^naino de*o. Isuaii je s hrvaisko dečjo igro slovensKiin otrokom izreden užitek, hrvatska deca, ki je pela. plesala In igrala, pa je nedvomno imela največjo radost in zadoščenje, da je našla pri slovenski deci tako top^i odmev in tako velik uspeh. Nabito polno operno gledališče po vseh pro.-to;ih. se d*Oje rezei vn-h vrst stolov v pritličju in po ložah kar po deset in petnajst gledalcev je izražalo že površnemu pogledu nenavadno veliko zanimanje slovenske dece in vobče slovenske družine za nadarjeno, pogumno in ljubeznivo hrvatsko otroško gledališče. Ce si pa opazoval še obraze, oči, mimiko, gestikulacijo in vzklike naših malih slovenskih gledalcev, si videl, da je bilo tudi notranje doživljanje globoko in močno. Naša deca je brež težave razumela hrvatske sestrice in bratce ter sledila dogodkom, spevom in govorici na odru z napeto pozornostjo, pa tudi z uživanjem, kakor bi gledalo domačo igro. Zagrebško »Dečje carstvo« je nastopilo z osebjem nad 50 otrok, igralcev, glasbenikov in drugih pomožnih faktorjev v krasni, vseskozi veleokusni garderobi ter z vsemi rekviziti. In nudilo nam je od ično pripravljeno predstavo. Mladen širola je predelal znano dunajsko, tudi pri naa dobro znano biografsko opereto »Pri treh mladenkah« za mladino v pravljico in dai vsebini primeren etično vzgojni značaj. Tukaj so tri mladenke (prav za prav male deklice), hčerke grofice, dobre, blage matere. Ali hčerka Bojana je zločesta in ošab" odklanja Bosiljko. hčerko bednega učite „a plesa. Bojana se upre celo materini želji in ne popusti v svoji trmasti oholosti niti na prigovarjanje same kraljice. Zato jo Zeleni Neću (demon) odvede v suž-nost. A prav plemenita Bosiljka reši Bojano, ki se je spokorila in spoznala, da so včasih reveža najbolj plemeniti m da ni med bogataši in siromaki v nesreči nobene razlike. Igra v štirih dejanjih je prav spretno poverana z znano prisično Schubertovo glasbo, ki nudi obilje prilik za soliste, za duete, tercete, kvartete in zbore, pa tudi za razne plese in rajanja. Vsa zasluga za lepo predstavo gre režiserju g. Titu Stroz-ziju, ki je z vztrajnostjo in spretnostjo uvežbal in ukrotil živo srebro tolikerih individualitet, dalje dirigentu Josipu široli, ki je krepko in previdno vodil svoje male pevce in orkester, ter koreograf'nji Mere. Goritz-Paveličevi, ki je naučila in vodila premnogo plesov s tolikim uspehom. Posebej je zbore prav dobro postavil profesor Ra jarić. Kajpak se ie tudi talentirani ded tu pa tam zat knila govorica in so se pojavile pavze ter je ta ali oni pozabil svoj glasek napeti do večje prodornosti Ali vse to se je dogajalo celo prejšnji večer odrazim igralcem pri ^Lumpaciju Vagabunde«. Zato nas pri deci trenutno škripanje v tempu ni motilo, saj je bila celotna uprizoritev zelo zadovoljiva. Oo pasmeznikih poročati Je nemogoče, saj ima gra nič manj kakor 32 vlojr brez dvorskih dam, plesaik in plesalcev. Omeniti pa je vendarle treba malo, zelo nadarjeno igralko tople govorice in očitne inteligence Oarljo Gašteiger, ki je bila zelo simpatična Bosiljka, odlično, j^sno in dosledno i7razito Blankico Travinlć, Id je zločesto Bojano predstavljala prav realistično, kot plesalka se Je posebno odlikovala graciozna, Gorja Kasti z Vesno Ljubičić in kot srčkan sla-ščlčai in še kot zajček se je dobro uveljavila Ljubica Burić. Josip Klima bo Se imeniten goslač. Pa jih je Se več, ki so se kar postavili. Za Komiko je skrbel strahopetni maršal, M Matoševič. Izvrsten Up je podajala Mi-cika zhčar a hišnico itd. Seveda je bilo premnogo aplavza in ponavljanja posrečenih točk. pa cvetja in tudi osebne zahvale po zastopniku tukajšnjega društva Hrvatov Skratka gostovanje se je obneslo v vsakem pogledu, zlasti pa v moralnem. Fr. G. Postani in ostani Član Vodnikove drnibel —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob 20. univ. prof. ir. Fran Me-sesnel iz Ljubljane o slovenskih slikarjih Janezu in Juriju šubicu. Predavanje bodo spremljale lepe skieptične slike, barvni fotografski posnetki najboljših del naših slavnih slikarjev šubicev. —c Razmere na delovnem tr^u. pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 849 brezosebnih (704 moški in 145 ž-nsk) nasproti 736 (598 mošk m in 13S ženskam) dne 20. januarja. Delo dobi 20 rudarjev v rudniku Ivanjici pri TJžički Fožcgi. po 1 krojač, pečar in hlapec, 16 kuharic, 12 kmečkih dekel. 6 služk nj. 2 sobarici ter po 1 natakarica in postrežnica. —c Umrl je v soboto popoldne po dolgem trpljenju v starosti 36 let celjski ve-letrgovec g. Gustav S tiger. Pogreb bo v torek ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. V petek je umrl v M odlogu pri Celju 801etni posestnik Maks Li-povšek. v celjski bolnici pa je umrla 80-letna občinska reva Helena Velerjeva s Studenca pri Veliki Piresici. —c Tri nesreče. V Gruškoveu pri Humu ob Sotli se je 151etni dninar Avgust Jan-čin pri igranju s samokresom po nesreči obstrelil. Krogla ga je zadela v levo roko. Na Lahcmnem pri Laškem si je 76Ietna gospodinja M. Frecetova doma pri padcu zlomila levo roko v zapestju. V Trbovljah si je 161etni krojaški vajenec Slavko Leskovžek pri padcu zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Pustno rajanje za deco je priredilo na pustno nedeljo popoldne Sokolsko društvo Celje-matica v Narodnem domu. Rajanja se je udelcži'o ze^o mnogo .toče v ljubkih maskih :n tudi v civilu . galerijo pa so zasedi, starši in drug^ ' vo. Ob zvokih domačega sokolske trm se je razvilo prešerno razpo! katerem je deca vsa radostna prei a nekaj lepih uric. Iz Ptuja Led je Dravi odtrgal već. mlinov, čim je nastopilo južnejše vreme plavajo po Dravi večje plošče ledu, ki so zlasti nevarne lesenim mostovom in mlinom ob bregu. Tako je led v odseku Obrez Ormož odtrgal velik mlin, last g. Zadravca iz Ormoža ga gnalo po Dravi navzdol v smeri proti Varaždinu. V veliki nevamosta je bil tudi leseni most pri Ormožu, kjer se je razbil mlin. ki ga je prav tako Drava nosila s seboj. Po Dravi so plavali še trije drugi mlini, ki pa so srečno prešli med kozami lesenega mostu. Veliki mlin. ki se je zagvozdll med mostnimi kozami, so odstranili po težkem napornem delu in tako rešili most. Na mostu samem ni dosti škode, pač ap imajo lastniki mlinov precej škode, ki jo cenijo na okroglo 100.000 din. — Se ena žrtev mraza. Nedaleč od sikol pri Cirkovcih os ljudje našli na cesti zmrznjenega in že mrtvega 801etnega preužitkarja Ludvika Skriblerja Domnevajo, da je starček na potu domov na cesti omagal. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 od j. — 8. marca is Častni zastopniki 10% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZVANI CM BIRO LAJPCl-ŠKOG SAJMA BEOGRAD Knez Mihajlo va 38/ L Ing. G. TttNNTES. Ljubljana. ryr6eva SS — Telefon 27-62. JOSIP BEZJAK — Maribor, Gosposka ul. 25. Telefon 20-97. Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje dc 13 februarja 1940. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda Din L— davek posebej). £a pismene odgovore glede na J in jgiasov ]e creoa priložit znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno Beseda 50 par. lave* posebej Najmanjši snese* &.— Lnn. CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke Ivan Legat LJubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Male oglase »Slov. Narod« sprejema oprava do a. are dopoldne ZA VSARO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E R Sv. Petra ceata 14. VEČBAiVNE JUGOGUAHKA sv. Km NAM POSTREZNICO za dopoldanske ure v Šiški — sprejmem. — Naslov v upravi Si. Naroda. 492 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8,— Din. OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetiiCni med ie medico dobite najceneje v MEliARNl Lijubljana, Židovska ui. 6 2. L* FIZOI ZA KUHO dobite poceni pri SEVER 6 &OMF. Gospoavetska cesta o 13. L. NARODNA TIskarna I LJUBLJANA I™ tZVHSVJB VSS VRSTE TI&KtfVlM WMKU> BOSTE Ul 3JAJPINRJŠP Najboljši vodnik po radijskem svetu ie „NAŠ VAL« sporedi evropskih postaj na vseh vaiovm, 3trokov«J članki, roman, novem, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, s mesnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo Ilustriran: L PRAV A: LJubljana, lina II jeva ulica 5. MeaeCna naročnina umo 10.— dirmrjevl V BREŽICAH prodam pritlično en os tan o vanjsko hišo s krasnim vrtom tik kolodvora zaradi družinskih razmer. Točne podatke daje dr. Zdolsek v Brežicah. 494 PREMOG KOKS•DRVA nudi L POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL.. 90-59 Postrežba brezhibna; REDKA PRILOŽNOST Zaradi preselitve naprodaj lepo urejeno posestvo, enonadstrop-oica s 7 sooaml, 6 postranskimi prostori, W. C, voda, elektrika, kanalizacija, 3 gospodarska poslopja, dvorišče, skalnata klet, lep vrt, poln sadnega drevja in metlic v Rajhenburgu, 2 minuti od kolodvora. Cena 120 000 din in njiva za din 20.000. Informacije pri Fr. Lesjaku v Rajhenburgu. 491 KUPIM Beseda 50 par. 3aveJi posebej. Najmanjši znesek S.— Din. RADIATORJE rabljene, pločevinaste, od 4 do 5 kv. m ploskve po komadu, in pocinkane cevi % cole, kupim. Lavrič, Menged 135. 490 Inserirajte V SLOV. NARODU" ■ ■ ■ —i— Daniel Lesueur ljubezni Bornu Jose Escaladas je zašepetal svojemu tovarišu: To je flirtanje, ki se mi pa zdi to pot resno. — Flirtanje! — je ponovil Plesguen, ki ga je ta beseda neprijetno zadela. — Morda razpletata svoj flirt zavoljo svojih otrok. Michelina in Herve sta določena drug za drugega. Njuna zaroka bo kmalu razglašena in sicer pred vso družbo. — Oho, — se je začudil drugi, — da se ta dva ljubita, o tem ni dvoma. Mislim pa, da niti roditelja še nista spregovorila zadnje besede. Kar poglejte ju. Mar nista lep par? 2e tretjič sta se gospodar in njegova spremljevalka približala kramljajočima. Električna luč je povsem razsvetlila Renaudov obraz in postavo. Bilo je res: takoj na prvi pogled ni bilo mogoče dvomiti, da je to nekdo. Njegova sloka in prožna postava s širokimi rameni se je odražala izpod njegove obleke z elegantno svežostjo. Bil je gologlav, da so se osiveli lasje. Njegovi lepo zavihani kostanjevi brki so lepo zaključevali poteze njegovega obličja z visokim čelom in nežnimi lici. Te poteze so doprinašale k vtisu možate energije, izražene v vsej njegovi pojavi. Poteze njegovega obraza, izražajoče železno voljo, bi bile morda kazale na hladnega človeka, da ni bilo zapeljivo žarečega pogleda oči. Tudi tu na tem veselja in razigranosti polnem večeru se je videlo, kolika moč se širi iz teh zenic, ki so se zdele zdaj nejasne, temnega odtenka. Čelo se ni dalo opisati, bilo je ponosno in obenem mikavno. Skratka, v tem možu je bilo mnogo Čarov, s katerimi je vplival že na marsikatero bitje od najbolj robatih in neizobraženih do najdelikatnejših in najglobljih ženskih duš, duš moderne civilizacije. — In vendar ima moj lepi bratranec že pet k rižev na ramah, — je dejal Marc, na katerega je tudi vplivala ta trajna mladostnost starejšega moža. — Da nima hčere, ali bi postali vi njegov dedič? — je vprašal drugi mož. — Seveda, — je odgovoril zastopnik mlajše veje. Njegov odgovor je izzvenel brez prizvoka baha- vosti ali obžalovanja. In vendar je bil siromašen. A tudi on je imel hčerko, svojo ljubljeno Francoise. Nji na ljubo bi si bil želel knežjega sijaja, s kakršnim se je lahko ponašala glava rodu. Toda Marc je imel dušo pravega plemiča. Na dnu svojega srca in s svojimi usti je izražal do bogastva tisti delikatni občutek, ki ni niti zaničevanje, niti brezbriž- nost, temveč nekakšen občutek ponosne nepristranosti. Sicer je pa v njegovem sedanjem pogovoru prevladovala očitna rezerviranost in zgolj iz vljudnosti je izmenjal nekaj besed s svojim tovarišem. Le-ta pa menda ni izgovoril nobene besede brez gotovega tajnega namena. Pri tem je obenem proučeval nežni, toda malo zgovorni obraz markiza de Valcor-Ples-guen. Meril ga je sicer s plahimi, toda ostrimi pogledi, kakor da mu gre bolj za to, da spozna njegov značaj, kakor je hotel sam priznati. Moža, ki so ju vezali doslej slučajni stiki družabne vljudnosti, sta bila poprej malokdaj skupaj. Marc ni videl v Joseu Escaladasu nič drugega, nego uslužbenca, skoraj bi rekli prisklednika svojega bratranca. Odkar je bil pripeljal markiz tega moža s seboj z ene svojih prvih ekspedicij, je ostal Escaladas priklenjen k njegovi usodi in njegovim vele-posestvom, ne da bi kdo točno vedel, s kakšno pravico, ne da bi kdo vedel, kakšne usluge bi mogel storiti svojemu prizanesljivemu gospodarju. Nikoli ni de Plesguen simpatizira! s španskim me-šancem. Ta rezerviranost se je izpremenila pri de Plesguenu v nezaupanje, odkar se je Escaladas, ki je bil dve leti ravnatelj ene izmed tvornic kavčuka, ustanovljenih po Renaudu na ameriškem ozemlju, nenadoma vrnil v Evropa Ta povratek, navidez posledica zdravstvenih razlogov, je pomenil veliko spremembo v Bolivijčevem vedenju in življenju. Marc se je vpraševal, kako je mogoče, da ta izprememba ne vznemirja Renauda in kako more še vedno smatrati tako sumljivega človeka za tovariša, skoraj bi rekli za svojega intimnega prijatelja. V tistem trenutku sta napravila sarkazem Escaladasovega glasu, ko je govoril o svojem dobrotniku in oster, prodoren izraz njegovih temnih, žarečih oči, na Plesguena vtis, ki bi bil postal naravnost neznosen, če bi bil trajal delj časa. Kar je vrgel cigaro proč, rekoč: Oprostite, vračam se v salon. Moja hči nima več matere, da bi jo spremljala z očmi, kadar pleše. In mojr dragica se nikoli polno ne zabava, če ne vidi kje v kotu starega obraza svojega očeta. Escaladas je odprl usta, da bi ugovarjal izrazu >-star obraze, izgovorjenemu iz pretirane skromnosti. Ni pa imel kaj spregovoriti in tudi Marc ni imel kdaj oditi z vrta. Nepričakovan prizor ju je priklenil na kraj, kjer sta bila, na kotiček za grmovjem, kjer ju v senci nihče ni mogel videti. V naslednjem trenutku sta stopila v jasno razsvetljen krog Renaud de Valcor in gospa de Fer-neuse. Elegantna in resna sta z zamolklim glasom nadaljevala svoj pogovor, ki njegove vsebine ni izdala nobena kretnja in nobena glasneje izgovorjena beseda, Ali sta govorila o družabnih vsakdanjostih? Ali sta govorila iskreno o svojih križih in težavah? O svojih Čustvih ali pa o čem še globljem? Kdo bi bil mogel odgovoriti na to vprašanje? Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno" Fran Jaran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof f Vsi v Ljubljani Štev. 28 »SLOVENSKI NAROD ponedeljek, 5. februarja 1040. Stran S DNEVNE VESTI — Uredba o državnib upokojencih. Glede na posredovanja nekaterih upokojenskih organizacij na pristojnih mestih, kaj je z njihovo uredbo, je prispela iz Beograda est, da je ministrstvo financ že izdelalo novo uredbo, ki bo stopila v veljavo aprila. — Dolžniki drž. hipoteka rne banKe ne b°do oproščeni. Finančno ministrstvo opozarja dolžn ke Državne hipotekam e banke naj ne nase<"ajo vestemi da }:>odo oproščen, dolgov Mnogi dolžniki DHB zadnje čase ne odplačujejo več redno svojih dolgov odnosno obresti, kei so nasedli vestem, da jih bo država oprostila dolgov. Te vesti so pa popolnoma brez ssnove tn je treba dolžnike opozoriti, da bodo morali prevzeti vse posledice, če ne oodo ck>l-£ov redno odplačevali. DHB je pokazala razumevanje do dolžn kov. k-, so zašli v težave zaradi slabe letine in pod o on: h primerov ter je potrpela z njimi, če niso redno plačevali svojih dolgov. Nikakor pa ne bo mogla prizanašati dolžn kom. ki bi dolgove sicer redno odplačevali a jih ne odplačujejo v pričakovanju novih olajšav odnosno celo odpisov. — Nemci izčejo v naši dr/a vi petHKfl nafte. Zadnje čase se mudi skupina Nemcev v Koprivn ci. kjer raziskuje ležišča nafte Geološko je namreč ugotov'.jeno. da so najbolj bogata ležišča nafte v Jngosl.i-viji v črti od Selnice v Med j murju do Ludbrega in Koprivnice proti Virovitici. Mnoge strokovne komi s je so ugotov'le. da so ta ležišča dovolj donosna za eksploatacijo. V Koprivnico so prispeli nemški tehnični strokovnjaki m fnančniki. Ta skupina Nemcev preiskuje teren z dovoljenjem oblasti in sicer za tvrdki Jugo-petrol« m »Scimos*. Tvrdka S m os e ima sedež v Hanncvru. Nekateii si obetajo od tega raziskovanja zelo mnogo ter pričakujejo, da bo kmalu prišlo do široke-potez-ne eksploatacije ležišč nafte. _ Redigirana je nova uredba o jUgOsI©- ven^keni Feniksa. V trgov nskem ministrstvu so redigirali novelo uredbe o jugoslo-venskem Feniksu, to se pravi o portfelju bivšega Feniksa, zavarovalnice na Dunaju. Po tej noveli zavarovanci ne bodo imeli prrvice zn odkup do 1 julija t. 1. — Nadaljnje redakcije v tovarnah cementa. Nedavno je cementarna Split* v SpUtu odpustna 700 delavcev, ker je zadnje čase zelo majhna poraba cei ntfl in skoraj povsem ustavljen izvoz. Zdaj pa ročajo. da sta prenehali obratovati tudi cementarni ^Adria Portland« v Solinu Li Dalmacija« v Kaštel SuČurcu. Ti tovarni sta zaposlovali tudi številno delavstvo in sta imeli že prej polne zaloge cementa. Obrata n sta ustavili nrei samo zrradi tega. da bi delavstvo ne bilo pozimi brez zaslužka, _ Hrvatski nedelj? fefftOpfll l7 Tuero^lo- vensKega učiteljskega udruženja. Na velikem zborovanju hrvatskega učite^jstva v Zagreba so včeraj uč teljske organizacije sklenile izstop iz Jugorfovenskega uč:teli- j skega udruženja v Beogradu ter prestoni- i le v Zvezo hrvatskih učiteljskih društev v Zasrrebu Zveza, ki je dedovala že svoje čase. je bila včeraj ponovno ustanovljena. TJei*<^:?ke o reagira c i je n scer 78 okrajnih društev in 77 drugih so sklenile soglasno likvidacijo sekcije Tu^os^v n^"»ga učiteljskega udruženja za savsko m primorsko banovino. — Trgovinska potrninnta z Italijo. Tz Beograda poročijo, da bo še v tem mesecu sklfcan sestanek posebnih delegacij, italijanske in n.:.5e z nalogo, da prouč'ta vprašanje na?ega izvoza živine v Italijo. — Roki za zamenjavo STanh kovancev. Pred dnevi smo poroča h*, da bo treba stare srebrne kovance za 50 din zamenjati do 16. t. m Razen tega je pa treba ljudi opozoriti tudi na zamenjavo drugih starih kovancev. Stari kovanci po dinarju morajo biti zamenjani do 20 apila. srebrni kovanci po 20 din, dalje 2 dinarski in za 50 par pa do 16. avgusta. — Madiftrglto - jufi^slovenskih pogajanj ne bo. Napovedanih madžarsko-jugoslo-versk'h trgovinskih pog-ajanj ne bo. ker je bdi dolžen soorazum po diplomatski poti. Na teh pogajnni'h bi raspravljali v zvezi z vprašanjem podaljšanja trgovinske sra sporazuma. — Stalni jugoslavensko nemški jro^po-darski odbor se bo sestal marca. S stanek tega odbora bi moral biti sklican že v tem mesecu In napovedovali so, da bo najbrže i v naši država. Zdaj pa poročajo. da bo , sklican prihodnji mesec ter da Nemčija želi. da bi se sestali v Berlinu. Na dnevnem redu sestanka bodo aktualna vprašanja, ki so se pojavila v zadnjih sedmih mesecih v medsebojnem trgovinskem prometu. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 10. z dne 3. t. m. objavlja uredbo o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na zorne tehnike in strojnike s strojniškim izpitom, spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku, spremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o sodnih taksah načrt za amortizacijo 3^nih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov za proračunsko leto 1930-40. razglas o skMcu ban-skesra sveta in razne objave iz j> Službe-nih novin«. — Živalske kužne bolezni. Po stanju z dne 23. januarja je bila v dravski banovini slinavka in parki ievka na 43 dvorcih, steklina na 1. garjl konj na 2 svinjska kuga na 16 dvorcih in svinjska rdečica na 7 ■ivorcih. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Visu, Splitu, Kum-boru, Zirju in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Kum boru 17. v Dubrovniku 16. v Splitu 15. na Visu 13, v Ljubljani 2.4. v Zagrebu in Sarajevu 2, v Beogradu i. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1, temperatura je znašala 0.0. Iz LJubljane —lj Drevi prvi ljubljanski koncei t Mu j i j« Tutta, Koncertna pevka Marija Tu t ta je bila zadnja leta v Libercu v bivši češkoslovaški republiki, kjer se je udejstvovala kot glasbena pedagoginja in koncertna pevka. Drevi bo njen prvi koncert v Ljubljani, na katerem bo nastopila z deli domačin in tujih komponistov. Ga. Tutta je prišla v Ljubljano pred meseci in se je takoj uži vela v naše glasbeno kulturno življenje. Na koncertu, ki bo drevi, bo pela dela skladateljev Marija Kogoja, Antona Lajovica, Lucijana š ker Jan ca, Slavka Osterca in Danila Švare Izmed tujih skladateljev bodo na sporedu Glu~v Scai latti, Handel, Debussv, Ravel in Cerep- nin. pa tudi španska, bosanska, madžarska in slovenska naiodna pesem Pri klavirju bo pevko spremljal dr. Danilo Švara. Spored priča, da bo koncert nudil izreden glasbeni užitek. Leoo petje in glasbo "ljubeče ljubljansko občinstvo ne bo zamudilo te prilike, da spozna koncertno pevko odličnih kvalitet, ki pripravlja tudi skupno z našimi piiznaJiimi glasbeniki zgodovinske koncerte, na katerih bo imela Ljubljana prvič priliko slišati skladbe starih mojstrov, igrane na špinetu in z rekorderjem. —lj Drevi ob 20. bo igrala violinska vir-tuozinja D' Albore v mali filharmonični dvorani naslednji spored: Vitali: Chachon-na, Schubcrf Sonatina v d-duru. Brahms. Sonata v d-molu. Veracini: Largo. Fiocco: Allegro. Sarasate: Zinga reska. Pri klavirju Hubert Giesen. D' Albore je odlična violinistka, nastopala je na koncertih po vsej Evropi ter imela povsod sijajne kritike. Letos koncertirfa prvič po Jugoslaviji. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Ma-skar^da S«Kola Vič »V belem carstvu-, ki je bila na pustno soboto cve-čer v Sokolskem domu je tudi letos privabila rekordno štev lo obiskova'cev. Okusno okrašena in bajno razsvetljena dvorana je takoj zbudila prisično ka.nevalsko razpoloženje. Tudi letošnje dekorrcije so bile zelo okusno prirejene in so jih izvršili hiatje sami. za kar j m gre vse priznanje. Ves večer je trajalo prijetno razpoloženje, za kar so skrbeli bogato založeni buff't, dane ing in bar, kjer smo dobli po izredno nizkih cenah vse, kar nam je poželelo srce. Ob zvokih pr znanega Falcon- j~zza pod vodstvom br Grdina so pri/ii na svoj račun vsi tako stari kakor mladi. Skratka, bil je lep zab vm večer ki bo ostal vsem v lepem spominu. Kot zaključek pustnega rajanja bo jutri zvečer nfo 20. traci cn.i.'.'ni vnk'kov večer, na katerega vabimo vse. Prepričani smo da se bolo tudi jutri prav tako imenitno zabavali, kakor so se v soboto na maska rad1". Vstopnina za valčkov večer je samo g d n. —lj Dipl. tehniki! Dne 11. febr. bo ob pol 9. uri dopoldne IG. redni obem zboi UDTKJ, sekcije Ljubljana v dvorani restavracije pri »Šestici«, Tyiševa cesta 6 Vabimo k polnoštevllni udeiežbi. -- Odbor —lj članstvo Ju prosio venskega lOuring-klul*», podružnica Ljubljana, opozai.jamo, ua bc naš redni letni občni zbor dievi ob 20. v dvorani restavracije tilamič, Go*>po-svetska 6. S7-n. —lj OJuip.i»' ceste. Na cestah je obležalo vsepovsod mnogo b.iega, ki se s p.ugom ni dal odriniti, kasneje pa ga tudi niso od-metak Ko je nas.jpilo južno vreme, se je piicel Lajati in je hitro .:aslala po. sod tsra-hovita brozga, ki se ji ni mogoče ogniti. Brozgo na cestah meoajo sedaj pešci kakor tudi vozniki, kadar pa privozi po cesti avtomobil, je joj Avtomobili razmetavajo brozgo daleč vstran in sproti obiizgavajo pešce, ki se nimajo kam umikati. Najbolj obču ijo take neprijetnosti pešci na Cllovski cesti nad šiško, kjer zmanjka h >dnikov ob stran h, dosti boljše pa tudi na di ugih cestah ni. —lj Z:isTrdo\an tat in \lomilec. Oro^iki zasledujejo nekega Franceta Selinška. ki je doma iz okolice Maribora. Solinšek je bil nazadnje zaposlen v Beogradu, kjer je ukradel svojemu tovarišu Karlu Mežnariču delavska knjižico, nato pa se odpravil nazaj v Slovenijo. Prišel je v Celje, kjer se je izdajal za Mežnariča in izvršil več tatvin. Pred nekaj dnevi se je pojavil tudi v Mengšu, kjer je vlomil v neko stanovanje in odnesel več predmetov Selinšek se še sedaj klati po deželi, kjei krade vse, kar doseže. —lj V Ljubljani so umrl! od 26 ianuarja do 1. februarja Vovk Ivana, roj. Ciuha. 51 let. žena deavca, Vič 65, Gruden Franc, 48 let, železničar, Cesta na Brdo 131, Le-der Jakob, 66 let, uradnik drž. žel. v p., Salezijanska ul. 11, Cerkvenik Rozalija rojena Trampus. žena vpok. žand narednika. Rožna dolina, C. XXI'10, Jakolin Stanislav, 4 mesece, sin metlarja, Galje-vica 98a, Likovič Uršula, roj Jeraj, 80 let. delavka pivovarne »Unionc, Aljaževa ul. 3, Stergelj Anton, 1 leto, sin biljeterja. Sv. Florijana ul. 34. Pittero Alojzij, 87 let, skladiščnik. .Tapljeva ul. 2. gospa šteblej Marija, 91 let. branjevka. Privoz 8. Odar Marija roj. Kocjančič, 60 let, vdova železničarja, Vidovdanska c. 9. Kramar Marija, 74 let. delavka tob. tovarne v p.. Sv. Petra c. 85. Strubclj Antonija. 73 let, trgovka. Stari trg 3. Kunstel Neža roj. Par-kel, 83 let, vdova kurjača Mestne hranilnice, Japljeva ul. 2, Knapič Katarina roj. Kopač, 76 let, žena delavca, Sv. Jerneja ul. 19. škof Ivana roj. Kimovec. 62 let, žena čevljarja. Borštnikov trg 2, Grobelnik Marija roj. Pezdir, 73 let, vdova trošarin-skega preglednika Franca. Cojzova c. 1, Rebek Ivana roj. Ahčm, 87 let, vdova davčnega inšpektorja. Poljanska c. 16. — V ljubljanski bolnici so umrli: Fende Terezija roj. Habjan. 48 let, vdova koči jaza, Pokopališka ul. 5, Hribar Frančiška roj. Lovriha. 41 let, žena posestnika. Dolga njiva 18, obč. Velika Loka pri Novem mestu, Žagar Julijana, 14 let, hči posestnika. Podplanina 8. obč. Draga pri Litiji. Piraat Katarina. 63 let. zasebnlca. Mala vas 33. obč Jezica. Tirbič Marija roj. Gorenjec vd. Bosrne. 57 let. žena delavca, Stepanja vas 92. Majdič Ivana. 45 let, natakarica. Cesta d^reh cesarjev 135. Jeras Janez. 4 mesece, sin tkalca, Srednje Ga-meljne 34, Javornik Jakob. 70 let. posestnik. Veliko Mlarevo 15, obč. Slivnica-Žalna. Oblak Jože. 9 mesecev, sin delavca, Brezovica 73 pri Ljubljani. Malnar Jože! 9 let. sin delava, Duplica 23 pri Kamniku. —lj Izgubil je snoči v kinu Moste žel. sez. delavec listnico s svojimi zelo važnimi dokumenti in skromnim mesečnim zaslužkom. Pošteni najditelj naj za nagrado ne stvari v najbližji pol. stražnici. Zamenjava starih kovancev Prejeli smo: Mnogo nevolje n težav je napravila odredba poštne direkcije pcdcželsk'm poštam, da od 1. februarja dalje ne smejo sprejemati kot plačilno sredstvo stare 50 dinarske novce, kar je v nasprotju z naredbo o pobiranju in zamenjavi novcev, ki jo je izdalo finančno min strstvo in ki izrecno določa, da so ti novci v polni veljavi do 16. februarja in da jih šele po tem Času spiejema v zameno edino le Narodna banka. Prav bi bilo. da bi prav poštne podružnice, ki so na deželi eden izmed glavnih državnih uradov do zadnjega sprejemale omenjene novce, ki jih lahko nato po uradnem potu zamenjujejo v banki. Nerazumljivo je, kako se je mogla Izdati taka za javnost nepriklpcna naredba. Poštni direkciji bi se moral dat: podaljšani zamenjami rok, da bi mogla Se po 16. februarju zamenjati denar, ki bi ga prejela od podeželskih pošt. Tako bi b lo ustreženo vse mm denar bi bil pravočasno odvzet iz prometa, želimo, da bi sc vsaj pri drugem pobiranju v avgustu, ko bodo pr šli na vrsto zopet drugi novci, ne pripetila slična za javnost nič kaj prijetna zadeva. Kovačjis?* đinarfev na ITmi Zadnji čas so sukljali po Mirni, da sc v njeni okolici kujejo dvodinarski kovanci. Ko je zvedel to vodja orožnike postaje g France Požcncl, jc takoj obvestil vse gostilne in trgovine, naj mu sporoče, čc bi kdo opazi! kak ponarejen kovance. Žc istega dne popo'dne je pri:cl star možak, občinski siromak Janez Kmet iz Mirne kupit v trg« vino Matije Marina pol kg špeha. Plačal je s tremi dvodnar>kim kovanci (falzil kati) in s tremi pravimi. Domača hčerka S'ava je takoj opazila, da so kovanci ponarejen', predvsem zato. ker jc bila opozorjena od vodje orožni 'kc postaje. Ko je dcja'a, da za ponarejene kovance ne proda špeha. je kmet plačal za vse prave kovance. Ko jc Kmet odšel, je takoj obvestila o dogodku vodjo orožn. postaje Po-/cfic'a, ki je odhitel s tovarišema Contafom in Čep'aknm v stan vanje Kmeta, ki jc t.ikoj povedal, da ima 19 kovancev katere mu je dal njegov sin Nace. Pn sinu Načetu so na:li orožniki 24 kovancev in tud«, model iz ilovice. Baje je ponareja! kovan cc že poleti, ker pa so bili slabo izdelani, jih ni dal v promet. Podarii jih je 19 oče tu, ki jc 86 let star in se m bi* ka/n- van Nace je malo omejen in vse skupaj ni res na zadeva, sreča je le, da so orožniki tako hitro izsledili in razkrili kovačmeo ker ni izključeno, da bi Nace sku^a! napraviti bo'iše fa'zifikatc. Oče bržkone ni vedel, da ima opraviti s ponarejenim denarjem. Il Krškega Osebna vest. Vodstvo orožniške postaje v Krškem je prevzel narednlk-vodnik g. Franc Vidic, ki je prišel iz Krapine. Dosedanji komandir postaje g. Meršol bo ostal še nadalje na svojem položaju. Normalizacija prometa. Zadnji sneg, ki je povzročil velik zastoj v prometu v spodnjem Posavju, je že po večini spravljen s cesta, tako da je že zopet postavljena avtobusna zveza Krško--Novo mesto. Tudi raj-henburški brod zopet prevaža preko Save. Ijl Zagorja — Veliko pomanjkanje vode. Zaradi hudega mraza so ponekod zamrzle ludi glavne vodovodne cevi in bo treba dolgo čakati, preden se bo odtajal led v njli. Tako je n. pr topliika šola že precej časa brez vode in jo je treba donašati za centralno kurjavo, za izpiranje angleških st*~->-nišC in za druge potrebe od studenca pri stari šoli. Višje ležeč, kraji v Toplicah I kor tudi v Zagorju so skoro prav tako brez vode. V koloniji začne teči voda okrog pol 12. in takrat se vidi prizor, ki spominja na kačasto vrsto lju-di pred trgovinami sredi najhujšega pomanjkanja med svetovno vejno. Nepregledna vrsta žensk in otrok z raznimi posodami se pomika do hidranta ki seveda do pol 2., ko usahne, skoro ne more ustreči vsem. Razmere so zares r>-•-.-;:■'.!/r.e Kaj bi bilo. če bi nastal požar? S čim bi gasili v višje ležečih predelih? Res so zami-znjene cevi le prehodna ovira, proti kateri ni pravega leka, znani pa so tudi nedostatki. ki jim ;e treba napraviti odločen konec, naj stane kar hoče. — Uspešna premiera zabavne igre Zadrega nad zadrego« je ob nepričakovano številnem ( bisku pokazala, da razpolaga sokolski oder z vigrano dramsko družino. Igro je režiral br. Golob Franjo. Med gledalci smo v nože veselje opazili mnoge nove obraze, ki jih je pritegn 1 dober sloves odra. Priliodnjič bodo uprizorili jedkega Nu&ičevega *Drc (Doktorja). — Letniki 1800 do 1018: Vsi, ki ste pristojni v zagorsko občino, se morate, čc tega Še niste storili, zglasiti d> 25. t. m. z vojašlcimi letine mi pri vojaškem referentu na občini v svrho vpisa oziroma kontrole. Me.rIn o&^lfj&e novlcsf — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27—01. ter Konigova lekarna pri Mawii pomagaj na Aleksandrovi 1, tel. 21—79. — Rezervnim častnikom. Razpisan je natečaj za sprejem rezervnih peft. in art. podporočnikov in poročnikov za aktivno službo. V poStev pridejo letnik 1909 in mlajši samskega stanu, ki so končali rez. ofic. šolo in niso v sodni preiskavi ali sodno kaznovani ter so jugoslov. porekla. Natančnejši pogoji so razvidni na objavni deski mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11. — Važno za delodap'^e. Pozivajo se vsi delodajalci, neg takoj predložijo davčni upravi soba št. 4 davčne knjižice v letni pregled. Ob pregledu se mora plačati obenem specialni doprinos za narodno obrambo za čas od 1. 7. do 31. 12. 1939, v kolikor že ni bil plačan t 1939. S. 1. januarjem 1940 se »pre .leni lestvica za usluž-benski davek in sicer samo za tedenske prejemke ki specialnega doprinosa za čunanje uslužbenskega davka na tedenske prejemke in spciainega doprinosa za obrambni fond se dobe pri davčni upravi soba St. 4. — Ljudska univerza v Mariboru. Drevi bo predaval g. Franjo Pivko, pilot iz Maribora, o vlogi letalstva v sedanji vojni, i S pomočjo sk\; : čnih slik bo prikazal j med drugim tudi vse važnejde tipe letal, j katerih se poslužujejo velesile v sedanji vojni in označil njih lastnosti. Namen predavanja je seznaniti občinstvo s problemi vojne v zraku in pokazati pomen smotrne uporabe nadmoćne aviacije v sedanji vojni. — Novi grobovi. V Pekrah je umrla Marija Fašman, stara 50 let. V Ciril-Metodovi ulici IS je umrl delavec Konrad šober. star 40 let. V splošni bolnici sta umrla Frančiška Kolar, žena upokojenega poštnega poduradnika, stara 45 let, in delavce Marko Krajne, star 74 let. Na Betnavski 91 je umrla najorjeva žena Jelena Turo-dič. stara 37 let. Ob železnici 8 pa je upokojeni poštni inšpektor Joško šabrič, stai 59 let. 2aluječim naše sožalje! — Pevski zbor Glasbene matice ima drevi ob 20. izredno strogo obvezno pevsko vajo mešanega zbora. — Strel v Mudcncih. Ko se je bivša poštna uradnic,. Josipina J ose kov snoči naslonila na o3-:no, je nenadno počil strel z samokresa in jo je krogla lahno ranila. Prepeljali so jo v bolnico, za napadalcem pa poizvedujejo orožniki. — Vse kradejo. V nekem prenočišču na Koroški cesti je neznanec ukradel hlapcu Jos. ćeriču perilo, vredno okoli 300 din. — Iz neke gostilne na Aleksandrovi cesti je Izginil trgovskemu sot rudniku Francu Kožuhu S00 din vreden rimski plašč. — Na Vodnikovem trgu je bila okradena za-sebnica Marija Kerenčič iz Aleksandrove ceste, ki ji je neznan žepar izmaknil ročno torbico, v kateri jc bilo nekaj drobiža. — Smola. Danes je izšla prva številka novega mesečnika »Mariborski upokojenec«, toda izdajatelji so imeli smolo, ker je bila zaplenjena. — Krcnika nesreč se je pomnožila za dva primera. Na Koroški cesti je oeebni avto podrl 341?tnega delavca Ivana Ceri-ška iz Ruš. Id jc obležal z zlomljeno levico in so ga reševalci prepeljali v bohico na državni cesti pri Pesnici pa je padel 17letni viničarski sin Kmanuel Vingušt tako nesrečno s kolesa, da je obležal z zlomljeno desno nogo. Tudi Vingušt se zdravi v mariborski bolnici. — Razdejanje. V neki gostilni na Melj-ski cesti je nastala rabuka v teku katere je neki vinjeni moški razbil 5 šip ter povzročil okoli 200 din škode. Rabuki je napravila konec policija, ki je povzro- čitelja rabuke. nekega 361etnega Antona B., aretirala. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. — Razne vesti. V Strossmayerjevi ulici je spreten žepar izmaknil posestni ci Kristini Flajšinger iz Ivanjcev v Slov. goricah denarnico, v kateri je bilo 750 din gotovine. — Na Aleksandrovi ci -ti je osebni avto podrl delavca Franca Vuka iz Do-goš, ki je obležal s poškodovano levo nogo. Mariborski reševalci so ga od premili v i bolnico. — Pri razdiran ju odra v Narod-| nem gledališču je padel drog na 401ctnega delavca Ivana Macuna. ki je obležal s poškodbami na glavi. Pn\, pomoč so mu nuddli poklicani mariborski reševalci. — Umetnemu slikarju Vladimirju Cebotorje-vu. stanu jočemu na Koroški cesti 90 je doslej še neznan zlikovee iz predsobe nekega odvetnika v Sodni ulici ukradel 4 slike, vredne okoli 1200 din. — Na vogalu Tvrševe in Koroščeve ulice sta trčila osebni avto in sani. Pri karambolu je bil avto nekoliko poškodovan, hujše nesreče pa ni bilo. — Posestnik Anton Sulkovski iz Bresternice je prijavil policiji, da so iz-ruvali in ukradli na starem mestnem pokopališču železno ograjo z grobnic K oh a in Morena ter povzročili nad 300 din škode. — Na Aleksandrovi cesti je delavec Anton Kancler i_7 šdkol tako nesrečno padel, da je oble? ' ; hudimi poškodbami na levici in levi Reševalci so Kanclerje prepeljati v splošno bolnico. — Mariborsko vreme. V era j je OtaSala temperatura 0 C, davi pa 3. Vremenska napoved pravi, da se bo Vreme zbolj-šalo. Požar vrh Pohorja Maribor, 4. februarja Ko so bili turisti davi že na smuki, je nastal v »Planinki« ogenj. Pretežno lese-iia stavba je bila v kratkem kup razvalin in žalostno pojrorisče. »Planinka« je bila /grajena L 1912 kot dcpuiidancu Ruške koče. škode je nad SOO.OOO din. r,I'laninka« je bila za\i; rova na pri dveh zavarovalnicah in je bila last Podravske podružnice SPI) v Kušah, [inventarja nI bilo mogoče rešiti, ker so okna zadelana z rešetkami. »Planinka« je imela 11 s,»t, \n druge pritlkli-ne. Zb?y nzšfh marljl¥^h kulturni!? klavcev Ob občnem zboru muzejskega društva v Mariboru Maribor. 4. februarja Muzejsko društvo v Mariboru vrši po-Zgodovinskega društva pomembno na-rodno-kultuino poslanstvo. Zaradi tega je vsakoletni občni zbor Muzejskega društva važen kulturni dogodek Dopoldne so B v lepem številu zbrali člani Muzejsk™,. društva k rednemu občnemu zboru, pred katerim je predaval prof F. Baš o najdbah V Jugovičevi gramoznici na Pobrežju 1. 1938. S piisrčnimi besedami je otvoril obOni zbor diiištveni posle vodeči podpredsednik upokojeni šolski inspektor dr. Leopold Poljanec, ki je pozdravil navzoče odličnike in društvene člane Pregledno sliko o marljivem društven*, .n delu je podal tajnik prof. Baš. Spomnil se je tudi pokojnega društvenega predsednika prelata dr. Kovačiča. Iskreno se je zahvalil vsem ki so omogočili nakup gradu ter prepustitev grajskih prostorov pokrajinskemu mu- zeju, ki se St- Emer< m urejuje, omenjal je izkopaine evangelskega pokopališča na Betnavi in druge številke pridobitve ma-riborskej a muzeja ki ga je obiskalo lani *Ji2 oseb. Muzejsko drtlŠtvo Šteje 42?» članov. Sledilo je poročilo blagajnika inž. Baumgaitnerja. Dohodkov je Lilo 127.032 din 28 par, izdatkov pa 125.493.30 dm. V imenu nadzorstva £ta poru aLi prof dr. Dolar in upravnik Vrani, ki sta izrazila odboru toplo priznanje za požrtvovalno, vzgledno delo ter iniciativnost. V odbor so bili izvoljeni dr. L. Poliann*. dr. A. Ostre, dr. Mat ko Herie. prof. D. žužek. dr. Vladimir Tiavncr, inž. Bnmn-gartner m prof. Baš, v nadzorni odbor pa prof. dr. Dolar in N. Vrabl. Upravni odbor se je konstituiral na seji. ki je sledila občnemu zboru Predsednik Muzejskega društva jo dr. Poljanec. Bože Gai2ek prvak M::~hsra v smuških skokih Skakalni tekmi na Betnavi je prisostvovalo več tisoč gledalcev Maribor, 4. februarja Na podsavezni smuški skakalnici na tnavi so bile popoldne po presledku o let smuške skakalne tekme, ki so kljub razmeroma neugodnemu vremenu privabile mnogo gledalcev, ze kmalu po 12. so romale pravcate karavane radovednežev na smučeh, peš in z izvoščki proti Betnavi, kjer so se razmestili okrog ogromne skakalnice, ki jo je Mariborski zimsko-sportnl podsavez letos popravil in uredil. tako da so mogli prirediti na njej skakalne tekme in sicer za prvenstvo Maribora. Izmed 25 prijavljenih tekmovalcev se jih je udeležilo tekmovanja 21 tekmovalcev, med njimi seveda največ Mariborčanov, ki so se letos prvič predstavili kot izvežbani in dobri skakači. Startali so tudi tekmovalci z Gorenjskega, ki pa so morali prepustiti prva mesta Mariborčar m. T za Mariboičane razveseljivo dejst\ - m«, .no posebno poudariti, ker nismo imeli to letos izvežbane skakalne garde. Današnje tekmovanje za prvenstvo Maribora se je z zakasnitvijo pol ure pričelo ob 14.30. Na častni tribuni so bili zbrani mariborski odličniki, med njimi mestni poveljnik general Golubovič, sreska načel-nika dr. Šiška in Eiletz, magistralni direktor Rodošek kot zastopnik mestne občine in župana. Najprej je vsak tekmovalec napiavil poskusni ^kok in sicer s tri-Četrtinskim zaletom. Prva vrsta skokov je prinesla mnogo padcev, vendar so nekateri skakali v odličnem stilu. Zatem je sledilo tekmovanje v konkurenci. Vsak tekmovalec je napravil dva skoka, naposled pa najboljši skakači še po en skok s polnim zaletom, šlo je za nov rekord na betnavski skahalnici, ki ga je pred petimi leti dosegel Norvežan Guttorsom s skokom 43 m. Rekorda odličnega Norvežana ni mogel nihče zboljšati in je Pepevnik, ki je tekmoval izven konkim-nee Ln ki je član SK Innsbrucka. dosegel le 35 m. To je bil tudi najdaljši današnji skok na bet-riavski skakalnici. Zvečer so se tekmovalci in funkcionarji zbra'i pri >xOrlu:\ kjer je bil družabni sestanek in na katerem so bili razglašeni rezultati, ki so naslednji: 1. Božo Oajšok (SPE) Mai bor) 140.2 točke (28. 28 m>; 2. Fran' oop (SPD Maribor) 129.7 (27.5. 27 m): 8 Vinko Kavalar t SK Ilirija, Ljubljana) ■:■ L (29, 28 ml; 4. Stanko Kode-lež (Bratstvo, J< f-nice) 138.6 (2S.5, 24 m > : 5. S. škofič D Maribor) 135.6 (2o.5. 27.5 m): 6. < t Klančnik (Dovje-Moj-Strana) 133.5 . p, 29 m); 7. Ivan Heller (SK Rapid. Ma bon ]24.6 (22, 25.5 m I: 8. Tone Ra . (Bratstvo. Jesenice) 120.7 (27.5 p, 27 m); 9. Kurt VVeJle (ISSK Maribor) 120 (23 p, 24 mi; 10. Erne** Marguč (TSSK Maribor) 114.9 (27 p, 27); 11. Karel Sodeč (SK Maraton) 110.8. sledijo Ivan Sojič (Maraton) 108.6, Karel Fanedl (ISSK Maribor) 104. Ivan Skočir (ISSK Maribor) 98.5. M. Habija*ićič (Maraton) 92.4, V. Marhel (Maraton) 91.2, H. Strohsak (ISSK Maribor) 85.9, Leopold Krajneič (SK Železničar) 85.4, Josip Herič (SK Železničar) 79.5, in Alojzij Kralj (Maraton) 72.4. Pokal mestnega župana dr. J u v a na si je pridobil Božo Gajaek, ki ima vse pogoje, da si pribori tudi nadaljnje lavorike. Organizacija današnje primiitve sdcer ni bila taka, kakor bi morala biti, vendar je bila v splošnem dobra, zlasti, če upoštevamo vremenske neprilikv. saj je ves čas tekmovanja deževalo, in dejstvo, da zahtevajo prireditve kakršna je bila današnja, ogromen aparat in izvežbanost. Prireditev sama je potekla brez najmanjfie nezgode, dasi je bik> mnogo padcev. Maribor se poslavlja od Kurenta Nešteto predpustnih prireditev v mestu in na periferiji Maribor, 4. februarja Bliža se konec letošnjega predpusta. Maribor je navzlic raznim tegobam našega eusa dobro izrabil razmeroma kratki čas letošnjega skopo odmerjenega predpusta. V polnem višku pred pustnega razpoloženja je potekal tradicionalni in vzorno organizirani planinski ples, ki je med najpopularnejšimi družabnimi pri reddtvami v Mariboru in ki je potekel v najlepšem razpoloženju in ob poskočnih, zvokih vojaške ocibe pod vodstvom kapelnika J. Jiranka do rane ure. Razgibano je bilo snoči v bajno okrašenem Sokolskem domu, kjer je imel ISSK Maribor svojo tradicionalno icduto z obdaritvijo najlepših mask. Prijetno je bilo tuđi drugod, v Narodnem do- mu, prt Sokolu Martbor I. v Sokolskem domu na Pobrežju. pri Pavešiču v Kamilici, kjer je imel kamniški Sokol svoje pustno lajanje, pa tudi v Studencih pri Grmku, kjer se je v veselem razpoloženju poraz veselil ob koncu predpusta pevski zbor nase >Drave«. Vsi javni lokali v središču mesta in na periferiji so imeli svoje predpustne programe. Povsod je svirala godba in so ljudje veselo zarajali. Po ulicah si videl številne maske, tudi deca si ni dala vzeti veselja in je zlasti ob periferiji imela svoje posebno veselje z maskami, ki al jih je nadela. Tako je Maribor tudi na pustno nedeljo prišel v resnih časih do par uric skromnega veselja, Strmu 4 »SLOVENSKI NAROD« ponedeljek, 5. februarja 1940. 8t*/v. 28 Zima na Sorskem polju \ lak hiti ćez ravno Sorsko polje. Popotnik «lclovnem tr^u. Pri ceJj- nasproti 736 (598 moškm in 13S ženskam) dne 20. januarja. Delo dc»bi 20 rudarjev v ru'niku Ivanjici pri Užički Požegi, po l krojač, pečar in hlapec, 16 kuhar c. 12 kmečkih dekel, 6 služk nj, 2 sobarici ter po 1 natakaric;! in post rožnica. —c Umrl je v soboto popoldne po dolgem trpljenju v starosti 36 let ceij.ski ve-letrgovec g. Gustav Stiger. Pogreb to v torek ob 16. iz mrtvašnice na mesenem pokopališču v Celju. V petek je umrl v Med-logu pri Celja SOletni posestnik Maks Li-povšok, v celjski bolnici pa je umrla 80-letna občinska reva Helena Velerjeva s Studenca pri Veliki Pirešici. —c Tri nesreče. V Gruškoveu pri Humu ob Sotli se je 151etni dninar Avgust Jan-čin pri igranju s samokresom po nesreči obstrelil. Krogla ga je zadela v levo roko. Na Lahemnem pri Laškem KOKS•DRVA nudi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 20-59 Postrežba brezhibna! R JEDKA PRILOŽNOST Zaradi preselitve naprodaj lepo urejeno posestvo, enonadstrop-nica s 7 sobami, 6 postranskimi prostori, W. C, voda, elektrika, kanalizacija. 3 gospodarska poslopja, dvorišče, skalnata klet, lep vrt, poln sadnega drevja in cvetlic v Rajhenburgu, 2 minuti od kolodvora. Cena 120 000 din in njiva za din 20.000. Informacije pri Fr. Lesjaku v Rajhenburgu. 491 i V BRE2ICAH prodam pritlično enostanovanj-sko hišo s krasnim vrtom tik kolodvora zaradi družinskih razmer. Točne podatke daje dr. Zdolšek v Brežicah. 494 KUPIM Seseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8. Lnn. RA Dl A TORJE rabljene, pločevinaste, od 4 do 5 kv. m ploskve po komadu, in pocinkane cevi % cole, kupim Lavrič, Mengeš 135. 490 Inserirajte V SLOV. NARODU14 Daniel Lesueur llulsaini Roman Jose Escaladas je zašepetal svojemu tovarišu; T* je f lirtanje, ki se mi pa zdi to pot resno. — Flirtarije! — je ponovil Plesguen, ki ga je ta beseda neprijetno zadela. — Morda razpletata svoj flirt zavoljo svojih otrok. Michelina in Herve sta določena drug za drugega. Njuna zaroka bo kmalu razglašena in sicer pred vso družbo. — Oho, — se je začudil drugi, — da se ta dva ljubita, o tem ni dvoma. Mislim pa, da niti roditelja še nista spregovorila zadnje besede. Kar poglejte ju. Mar nista lep par? Ze tretjič sta se gospodar in njegova spremljevalka približala kramljajočima. Električna luč je povsem razsvetlila Renaudov obraz in postavo. Bilo je res: takoj na prvi pogled ni bilo mogoče dvomiti, da je to nekdo. Njegova sloka in prožna postava s širokimi rameni se je odražala izpod njegove obleke z elegantno svežostjo. Bil je gologlav, da so se osiveli lasje. Njegovi lepo zavihani kostanjevi brki so lepo zaključevali poteze njegovega obličja z visokim čelom in nežnimi lici. Te poteze so doprinašale k vtisu možate energije, izražene v vsej njegovi po-; vi, Poteze njegovega obraza, izražajoče železno voljo, bi bile morda Kazale na hladnega človeka, da ni bilo .zapeljivo žarečega pogleda oči. Tudi tu na tem veselja in razigi anosti polnem večeru se je videlo, kolika moč se širi iz teh zenic, ki so se zdele zdaj nejasne, temnega odtenka. Celo se ni dalo opisati, bilo je ponosno in obenem mikavno. Skratka, v tem možu je bilo mnogo čarov, s katerimi je vplival že na marsikatero bitje od najbolj robatih in neizobraženih do najdelikatnejših in najglobljih ženskih duš, duš moderne civilizacije. — In vendar ima moj lepi bratranec že pet križev na ramah, — je dejal Marc, na katerega je tudi vplivala ta trajna mladostnost starejšega moža. — Da nima hčere, ali bi postali vi njegov dedič? — je vprašal drugi mož. — Seveda, — je odgovoril zastopnik mlajše veje. Njegov odgovor je izzvenel brez prizvoka baha-vosti ali obžalovanja. In vendar je bil siromašen. A tudi on je imel hčerko, svojo ljubljeno Francoise. Nji na ljubo bi si bil želel knežjega sijaja, s kakršnim se je lahko ponašala glava rodu. Toda Marc je imel dušo pravega plemiča. Na dnu svojega srca in s svojimi usti je izražal do bogastva tisti delikatni občutek, ki ni niti zaničevanje, niti brezbriž- nost, temveč nekakšen občutek ponosne nepristranosti. Sicer je pa v njegovem sedanjem pogovoru prevladovala očitna rezerviranost in zgolj iz vljudnosti je izmenjal nekaj besed s svojim tovarišem. Le-ta pa menda ni izgovoril nobene besede brez gotovega tajnega namena. Pri tem je obenem proučeval nežni, toda malo zgovorni obraz markiza de Valcor-Ples-guen. Meril ga je sicer s plahimi, toda ostrimi pogledi, kakor da mu gre bolj za to, da spozna njegov značaj, kakor je hotel sam priznati. Moža, ki so ju vezali doslej slučajni stiki družabne vljudnosti, sta bila poprej malokdaj skupaj. Marc ni videl v Joseu Escaladasu nič drugega, nego uslužbenca, skoraj bi rekli prisklednika svojega bratranca. Odkar je bil pripeljal markiz tega moža s seboj z ene svojih prvih ekspedicij, je ostal Esca-ladas priklenjen k njegovi usodi in njegovim vele-posestvom, ne da bi kdo točno vedel, s kakšno pravico, ne da bi kdo vedel, kakšne usluge bi mogel storiti svojemu prizanesljivemu gospodarju. Nikoli ni de Plesguen simpatizira! s španskim me-šancem. Ta rezerviranost se je izpremenila pri de Plesguenu v nezaupanje, odkar se je Escaladas, ki je bil dve leti ravnatelj ene izmed tvornic kavčuka, ustanovljenih po Renaudu na ameriškem ozemlju, nenadoma vrnil v Evropo. Ta po vrat ek, navidez posledica zdravstvenih razlogov, je pomenil veliko spremembo v Bolivijčevem vedenju in življenju. Marc se je vpraševal, kako je mogoče, da ta izprememba ne vznemirja Renauda in kako more še vedno smatrati tako sumljivega človeka za tovariša, skoraj bi rekli za svojega intimnega prijatelja. V tistem trenutku sta napravila sarkazem Escaladasovega glasu, ko je govoril o svojem dobrotniku in oster, prodoren izraz njegovih temnih, žarečih oči, na Plesguena vtis, ki bi bil postal naravnost neznosen, če bi bil trajal del j časa. Kar je vrgel cigaro proč, rekoč: Oprostite, vračam se v salon. Moja hči nima več matere, da bi jo spremljala z očmi, kadar pleše. In mojr dragica se nikoli polno ne zabava, če ne vidi kje v kotu starega obraza svojega očeta. Escaladas je odprl usta, da bi ugovarjal izrazu ^star obraz«, izgovorjenemu iz pretirane skromnosti. Ni pa imel kaj spregovoriti in tudi Marc ni imel kdaj oditi z vrta. Nepričakovan prizor ju je priklenil na kraj. kjer sta bila, na kotiček za grmovjem, kjer ju v senci nihče ni mogel videtL V naslednjem trenutku sta stopila v jasno razsvetljen krog Renaud de Valcor in gospa de Fer-neuse. Elegantna in resna sta z zamolklim glasom nadaljevala svoj pogovor, ki njegove vsebine ni izdala nobena kretnja in nobena glasneje izgovorjena beseda. Ali sta govorila o družabnih vsakdanjostih? Ali sta govorila iskreno o svojih križih in težavah? O svojih čustvih ali pa o čem še globljem? Kdo bi bil mogel odgovoriti na to vprašanje? Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno' Fran Jeran // Za upravo in inseratni det lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani