Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 56.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 11. marca 1926.
LETO III. Posamezna številka Din 1'—.
NARODNI DNEVNIK
Izha;a vsak dan opoldne, izv2emši nedelj J	in	praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20-—, inozemstvo Lin 30-—.
ieotivisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vraSnjo. — Oglasi po tarifn.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamta za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
T. P. 0.
Ko je Trboveljska premogokopna druž- ■ ba prvič javila, da namerava znižati de- ! lavske plače in reducirati število delav- j cev, smo mi poudarili, da gre tudi čez Trbovlje slovenska fronta.
Danes, po je šla IPD korak dalje in s\ojo napoved uresničila, ponavljamo svoj prvi odgovor, da gre tudi črez Trbov-je slovenska fronta. In ponavljamo ga, cepiav naš prvi poziv ni bil tako toplo sprejet, kakor bi bilo v interesu stvari treba. Prepričani pa smo, da grešimo, če ga ne ponovimo, ker samo slovenska fronta more biti kos TPD.
Vse kaže na to, da se tako slovenska javnost, ko tudi naši rudarji vse premalo zavedajo, kaj je TPD, ker drugače se ne bi moglo zgoditi, da tudi v tem težkem V_boju ni resnične enotnosti.
To je jasno dokazal že ljubljanski protestni shod. Ni ta veljal edino Trboveljski! družbi, temveč objektiven opazovalec je moral dobiti vtis, da gre samo za to, katera socialistična skupina bo dobila i več glasov. Kako je drugače mogoče, da j ni dobil besede zastopnik skupine, ki je 'ravno v Trbovljah najmočnejša. In kako j je mogoče, da pa je dobil besedo zastop- j nik stranke, ki je sokriva, da je bila nacionalizacija Trboveljske zaigrana.
Ni bilo 'delavstvo samo enotno in ni niti skušalo, da doseže enotnost z ostalo slovensko javnostjo. Mi smo poudarili, da so Trbovlje slovenska fronta, »Delavska politika« pa je odklonila slovensko ironte, ker da si hočejo z njo pomagati samo meščanske stranke. In na dan shoda je smatrala »Delavska politika« za potrebno, da napade SLS in da ipretirano Poudarja razredno fronto. Komu v korist? Na to vprašanje je jasno odgovorila TPD s svojim odlokom.
Mnenja smo, da ni v prav nobenem interesu delavstva, da odbija v boju proti TPD zaveznike. Zlasti pa še zaveznike, lci ne iščejo prav nobenih koristi za sebe.
V	l»oju proti TPD gre šele v drugi vrsti za razredno stališče in za politične teorije, tu gre v prvi vrsti za to, da se neha izkoriščanje slovenskega delavca in slovenskega konzumenta, ki je navezan na trboveljski premog. Za to gre v prvi vrsti boj, za kruh in ne za teorije.
In da je ta boj tako težak, da ga more znagovito končati le absolutno solidaren slovenski narod, je tudi jasno. Treba samo malo pomisliti, da je TPD največji kapitalist v Sloveniji in sicer tako velik kapitalist, da se mu ni treba bati, da boja ne bi vzdržal. Položaj rudarjev pa jo nasprotno nad vse žalosten. Po vsej deželi gospodarska stagnacija, kruha in zaslužka ni na stavko ni niti misliti, vla-v Beogradu pa je daleč, tako daleč, a izgubi celo njena komisija, ko pride v Ljubljano, vsako odločnost. P*ri taki neukosti sil more delavski razred upa i uspeh le, če je podprt od vsega naroda. In to je dosegljivo, ker je interes slovenskega naroda popolnoma identi-z interesom delavstva.
Zato je nujno, da se z ozirom na odlok Trboveljske postavi slovenska fronta. Vse stranke morajo pričeti z najostrejšim bojem proti temu odloku in v skupščini m< ra biti od vseh poslancev v vzorni solidarnosti izzvan — trboveljski dan. Enako pa mera časopisje še vse drugače nastopiti, kakor pa je nastopilo. Kregati se danes zaradi Domovine«, ko je izzvala 1 rboveljska ves slovenski narod v boj, je zločin!
Solidaren je slovenski narod močnejši tudi < d milijonov Trboveljske, needin je izgubil boj,že naprej.
Samo v tem je rešitev in sedaj imajo besedo drugi, ker mi srno to že dovolj jasno povedali.
Jasedanje Zveze narodov.
NEMCI BODO SPREJETI NAJBRŽE V SOBOTO. - BALKANSKI PAKT. MA D JARI ŠE NAPREJ IZOLIRANI.
Ženeva, 11. marca. (Izv.) Prihod Bri-anda se pričakuje za četrtek zjutraj. rla-koj po njegovem prihodu bo odločilna seja Sveita o sprejemu Nemcev v Zvezo narodov. Računa se z gotovostjo, da bo Nemčija sprejeta, ker je vojaška komisija Zveze, ki se je imela izjaviti o razorožitvi Nemčije, priporočila sprejem Nemčije v Zvezo. Sprejem Nemčije se izvrši najbrže v soboto-
Danes se je vršilo več važnih konferenc, ki so bile povečini vse strogo tajne. Zvečer je kenferiral Chamberlain z voditelji nemške delegacije. O sestanku ni bil izdan noben komunike.
Popoldne je bila konferenca Sveta o sprejemu Nemčije. Konferenca je bila tajna. Koncem seje je izjavil Boucount, da pričakuje Briandovega prihoda in da potem pade odločitev.
MADJARI SO ŠE NAPREJ IZOLIRANI.
Bethlen je zaman poskušal govoriti v finančnem odboru. Zvezina finančna kontrola nad Madjarsko se junija meseca ukine.
Opoldne se‘ je vršil zaupen sestanek dr. Beneša z nemškimi delegati. Tudi o tem sestanku ni bil izdan neben komunike.
Danes sem bil sprejet ed dr- Ninčiča v daljši avdienci. Dr. Ninčie mi je dal osebne informacije o delu in stališču naše delegacije ter o dogodkih v Zvezi narodov.
Splošen utiis včerajšnjega dne je, da
se je položaj zelo poboljšal in da opti-miseim zmaguje.	L.
Ženeva, 10. marca. (Izv.) Danes je bil izdan o pogajanjih med dr. Ninčičem in grškim zunanjim ministrom Ruf:som komunike, v (katerem se med drugim pravi:
Zunanja ministra kraljevine SHS dr. Ninčič in Grške Ruf os sta imela danes eno uro trajajočo konferenco. Na tej je bilo konstatirano p. polno soglasje c beli ministrov v vseh glavnih političnih vprašanjih Bali ana‘ m srednje Evrope. Ugotovljeno je bilo dalje, da ::e (šbsviječe razlike nanašajo le na tehnična vprašanja, ki bodo sporazumno prijateljsko rešena.
Končno se ugotavlja, da se rimska pogajanja docela ujemajo s politiko grške in jugcslovenske vlade za sklenitev balkanskega garancijskega pakta v duhu Locarilskega sporazuma..	L.
SESTANEK NINČIČA Z RAMEKOM.
Ženeva, 11. marca. Na sestanku med jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in avstrijskim zveznim kance-larjem dr. Ramekom se sploh ni razpravljalo o priključitvi Avstrije k Nemčiji in tudi ue o stališču Jugoslavije napram temu vprašanju.
Dr. Ninčič je zanikal vse vesti ki so se širile glede njegove poti v Rim. Dr. Ramek je včeraj imel sestanke z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom, z italijanskim državnim podtajnikom Grandi] e m in s poljskim mili istrerm S k rzymsi); im.
Seja skupščine.
PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA SPREJET. - OVACIJE VOJSKI.
Beograd, 11. marca. Popoldanska seja narodne skupščine se je pričela ob 5. Govorili so poslanci Valerijau Priibiče-vič, z em tj orad nik Vujič in dr- Zanič. Za njimi povzame zaključno besedo minister vojske in mornarice general Dušan Trifunovič, ki v obširnem govoru odgovarja na navedbo poedinih predgovornikov.
N a jp reje se je bavil z govorom dr. An-gjelinovida in omenjal, da gre tu za sodno postopanje preti nekemu generalu. To vprašanje je bil stavil dr. Angjelino-vič že enkrat prej. Nanje pa ni odgovoril, ker je ta stvar pred sodiščem- Kadar govori sedišče, misli, da ni treba njemu govoriti. Dr. Angjelinovič bi bil lahko prišel osebno k njemu, da bi se informiral, pa bi bil imel čisto drugačno mnenje o stvari.
Imamo mornariški program, a minister misli, da sedaj ni čas o njem detajlno govoriti. Pove samo toliko, da je ta piogram izdelan na podlagi malih modemih edinic, ki bedo sposobne, da branijo našo obalo. Krediti, ki jih je zaprosil, temelje na tem programu.
Na opazke dr. Poliča odgovarja minister, da vojaki služijo pri nas povprečno dvanajst mesecev. Dr. Polič je omenjal nekatera dejstva glede dela v armijskih štabih. Tu je nekaj, kar ni točno. Je mnogo stvari, ki so centralizirane v ministrstvu vojne in mornarice. To najbolj čuti sam kot minister, ker je vse nanj zvaljeno. Po sedanjih zakonih pa tega ni moči drugače urediti. Minister si prizadeva, da delegira del svoje oblasti na ar-mijske komandante in njih štabe.
Poslanec Bedjanič je navedel^ konkretne slučaje o delu nekaterih častnikov. Umevno je, da ne more biti vse idealno pri številu šest tis<'č ljudi. Prosi, da se
mu sporeči vsak posamezen slučaj in on bo strogo postopal-Poslanec- Vujič je stavil vprašanje o dcbrovoljcih. Minister izjavlja, da za to vprašanje ne more angažirati vlade prej, dokler vlada sama o tem ne izda odločbe.
Na pripombe dr. žaniea o vojašnicah v prečanskih krajih izjavlja vojni minister, da se že delj časa dela na tem, da država odkupi vojašnice, ki so na obč. zemljišču ali so cbč. lastnina, ne ve pa od kod jih naj vzame, ko ne mere dobiti niti nekoliko stotin milijonov za našo aviatike. Nato odgovarja minister še na nekatere druge opazke.
Prešlo se je nato k glasovanju. Proračun ministrstva vojske in mornarice je bil sprejet z večino glasov. Seja je bila zaključena ob 8. in pol zvečer ob ovacijah za našo vojsko. Te ovacije so priredili skoro vsi poslanci.
Danes ob 9. nadaljuje skupščina svoje delo. Na dnevnem redu je pretres proračuna ministrstva za zgradbe."
ZAHTEVE BOSANSKIH RADIKALOV.
Beograd, 11. marca. Bosenski radikalni i poslanci so na konferenci, ki so jo imeli | včeraj, sklenili, da ne morejo odnehati I od naslednjih amandmanov: za pota v 1 Bosni 6 milijonov dinarjev, za anuitete vejne odškodnine v Bosni in Hercegovini 10 milijonov Din, za poljedelske kredite 50 milijonov Din in za razliko na uradniških plačah 70 milijonov dinarjev.
NENADEN PREGLED DRŽ. BLAGAJN
V	BOSNI IN HRVATSKI.
Beograd, 11. marca. V vseh večjih mestih na ozemlju Hrvatske in Bosne se je po odredbi glavne kontrole hkrati izvršil pregled raznih državnih blagauj. Blagajne so se zapečatile.
Položaj stacionaren.
Beograd 11. marca. Predsednik vlade Pašič je sprejel včeraj v ministrski sebi pomočnika ministra zunanjih poslov Jo-vo Markoviča, ki mu je poročal o dr. Ninčioevem delu v Žene1'! in o uspehih naše delegacije pri Zvezi narodov ter o zunanji politiki-
Minister za šume in rudnike dr. Nikič je prejel v svojem kabinetu načelnika SLS dr. Korošca. Sicer pa vsi ministri pripravljajo material za svoj pr račun.
Včeraj je bila seja glavnega odbora radikalne stranke, ne ve se pa točno, kedaj se bo glavni odbor ponovno sestal, čeprav bi moral rešiti mnoga važna vprašanja.
V	Radičevem klubu je položaj popolnoma reden. Pri opoziciji je nasitile stagnacija zaradi tega, ker se niso uresničite kombinacije, ki jih je bilo prav mnogo.
Pašič se je kasneje sestal v skupščini z Ljubo Živkovičem. G overi se, da sta razpravljala o tem, kedaj naj se sestane zopet glavni odbor radikalne -Iranke, in kedaj naj bo prihodnja seja radikalnega kluba.
Včeraj ’so se sestali Ljuba Zivkovič, Ljuba Jovanovič in Marko G juri čiv. da urede vse, kar je potrebno za proslavo Pašičeve osemdesetletnice. Sklenili so,
J da na to svečanost povabijo 100 do 150 j ose'.) iz cele države ne glede na politično pripadnost.
Dr. Stojadinovič je včeraj prevzel posle od svojega namestnika Uzuncviča, ki mu je hkrati poročal o dosedanjem poteku skupščinske razprave-
ANGLIJA IN JUGOSLAVIJA.
London, 11. marca. »Daily Express« prinaša zanimiv članek, v katerem opisuje ednošaje med Anglijo in Jugoslavijo. List sodi, da so ti odnošaji v zadnjem času jako napeti, ker si italijanska vlada prizadeva, da v vsakem pogledu ovira gospodarsko sodelovanje med Anglijo in Jugoslavijo. Kakor trdi list, je jugoslo-venska vlada pred nekaj dnevi dala nekemu jugoslovansko-angleškemu konzor-cijo koncesijo, da v bližini Beograda izgradi veliko rafinerijo petroleja. Ta petrolejski konzorcij je pravzaprav podružnica znane angleške petrolejske tvrdke Shell. Na intervencijo italijanske vlade pa je bila ta koncesija zopet preklicana in sc bile vse pogodbe, ki so bile v tej stvari sklenjene, razveljavljene. Petrolejska tvrdka Shell se je v tej stvari obrnila na angleško vlado, da bi zahtevala pojasnila v Beogradu. — »Daily Expess< pravi,da bi bilo potrebno pravzaprav, tak korak napraviti v Rimu, ker se Italija trudi, da na vsak način izrabi ugodnosti, ki ji jih daje nedavno tega sklenjeni pakt prijateljstva z Jugoslavijo.
NOVA FRANCOSKA VLADA SE PREDSTAVI PARLAMENTU V TOREK.
Pariz, 11. marca. Novi Briandov kabinet sestoji iz istih oseb, kakor prejšnji, izvzemši' štirih ministrov. Minister za finance je postal Peret, minister za notranje zadeve La Vatle in minister za prosveto La Moureaux. V novi kabinet je vstopilo 17 poslancev in 4 senatorji Trije so republikanski socialisti, eden je naeodvisen sodialist, dva sla člana radikalne levice, pet je radikalov, dva pa sta levičarska republikanca. Kabinet predstavlja torej na levo pomaknjeno koncentracijo.
Ministrski predsednik Briand se je sinoči odpeljal v Ženevo. Nova vlada se je včeraj opoldne sestala na prvo sejo. Na seji se je razpravljalo o vladni deklaraciji in o splošnem političnem in finančnem položaju. Vladna deklaracija bo prav kratka in se bo bavila 7. vprašanji finančne sanacije, volilne reforme in socialnega zavarovanja. Sklenjeno je bilo, <!a .se bo prihodnja seja ministrskega sveta vršila v pondeljek, ker se računa, da se Briand do tega časa že vrne .iz Ženeve, v torek popoldne bi se nova vlada predstavila zbornici in senatu.
P rsekucije.
Maribor, 9. marca 1926.
»Narodni Dnevnik« je bil vedno tisti list, ki je brez ozirov na levo in desno dvignil svoj glas, kadar je bilo treba braniti pravično stvar. V,stal je v dobi neslavne PP vla- ; de prvi proti persekviranju državnega urad-ništva in zato mislim, da je tudi danes njegova dolžnost, da nastopi proti samostojno-demokratski praksi, katere so se pričeli v novejšem času posluževati tudi sedanji vladino vci. Branili smo g. prof. Ribariča, ko ga je strankarska brezvestnost mladi nov pahnila iz Maribora v Srbijo, braniti pa hočemo z isto doslednostjo tudi one, ki so postali zadnje dni žrtev strankarske prepotence pri tukajšnjem agrarnem uradu, ker ne gre nam za stranke, ampak za načela, toi ostanejo vedno ista in morajo ostati vedno ista.
Pri tukajšnjem agrarnem uradu sta bila te dni odpuščena iz službfe geometer Božo Tri-palo sluga urada, v Veliki Bečkerek pa je bil premeščen dosedanji šef g. Mate Gregorovič. Obe odpustitvi in premestitev so političnega značaja, izvršile so se radi tega, ker omenjeni niso hoteli ukloniti svojega tilnika in obrniti plašča po 'novem vetru, ki piha iz ministrstva agrarne reforme ter da se pripravi mesto pristašem stranke. Tako postopanje najodlpčneje obsojamo, tembolj, ker odpuščeni in premeščeni niso bili nikaki strankarski eksponenti, ampak popolnoma neodvisni nacionalni ljudje. Osobito g. Gre-goroviča smo poznali kot moža, ki mu je v mislih samo urad in vestno ter nepristransko izvrševanje službe. Izven urada je poznal samo svojo družino in nacionalne dolžnosti zavednega državljana.
G. geometer Tripalo je bil nameščen res provizorično in iz službene potrebe, toda ta službena potreba se ni čisto nič spremenila in je odpustitev človeka z družino kar preko noči prav tako krivično in nečedno dejanje kakor odpustitev sluge in premestitev g. Gregoriča. Tudi izgovor redukcije ne more držati, ker vemo, da se je namestila malo prej pri tem uradu druga, nekvalificirana moč in da tak urad ne more biti brez sluge, je menda tudi jasno.
Dejali smo že, da smo principijelno proti strankarskemu persekviranju državnega uradništva, ker ne hipe radi njega škodo le prizadeti, temveč tudi in v enaki meri državna avtoriteta in delo samo, zato zahtevamo prav tako odločno kakor smo to storili pod PP vlado tudi od sedanje, da z njim neha in popravi storjeno krivico. Pa tudi stranke se prokleto varajo, če mislijo, da jim je tako postopanje v korist. St ra tika, ki si ne more drugače pomagati do moči kakor na ta način, da preganja značajno uradništvo, si sama izstavlja najslabše spričevalo. Zgodovina je najboljša učiteljica in ravno ta zgodovina nam kaže na primeru naše SDS, kako malo ali nič ne pomaga tako postopanje. S terorjem in maščevanjem se duše ne osvajajo, ustvarjajo se kvečjemu hinavci in neznačaj-neži, ki so v kvar strankam, narodu in državi. Zato ponavljamo zopet: Nehajte s to vedno škodljivo prakso in popravite storjeno napako, če nočete biti deležni usode onih, po katerih ste jo prevzeli.	— v.
b.
Dr. Lazar Markovič — o politiki sporazuma.
D. Lazar Markovič je 'bil eden glavnih posrednikov za sporazum meti Narodno-radi-kalno stranko in HSS na drogi strani. On moire torej avtentično interpretirati miselnost tega sporazuma kakor politike sporazuma 'sploh, ki se je začela uveljavljati v naši državi. Zanimiva so njegova izvajanja v tem pogledu, ki jih je dr. L. Markovič napisal za »Narodno Delo« in jih je potem ponatisnila Samouprava. Dr. Markovič pravi mej drugim:
»Politika sporazuma ne znaoi to, da naj srbski narod in hrvatski narod kot dve pravni edini rešujeta vsa državna vprašanja. Srbski narod in hrvatski narod ne obstojita kot pravni celini v naši državi, ki je organizirana kot unitarna kraljevina. Toda zato obstoje v naši državi Srbi in Hrvati kot dve iivi narodni sili, kot dve posebni siruji in kot dvoje, čeprav bratskih, vandair do gotove meje različnih razumevanj glede na mnogoštevilne probleme našega državnega in narodnega življenja. Ko je zgodovina že napravila, da bo naš narod na 'ta način razdeljen na dva ali tri krila, tedaj je razumljiva želja vsakega pametnega in tre&nega politika da vidi oboje kril in obe narodni sili aktivno angažirani pri izgradbi in, napredku države. Sporazum torej ne pomenja nikak ipakt niti kako pogodbo v pravnem smislu te besede, nego izvaža politično potrebo sodelovanja hrvatskih in srbskih sil pri ureditvi in dviganju naše skupne narodne domovine. Sporazum je torej politika, a ne pravni akt. Vsaka politika izhaja iz odrejenih činjenic, ki so take narave, da jih mi .mogoče preži- , rati, pa tudi ta politika srbsko-hrvatnega j sporazuma je zaisnovana na činjenici, da »o naše stranke po svojem današnjem stanju, organizirane na plemenski Osnovi. lo je mogoče obžalovali, toda je tako in se tre-nrttno ne da izprenveniti, in po teim se morajo raivinati tudi politiki. Zato se je zahtevala in žeMa koalicija Radikalne stranke m HSS, da bi se držami politiki, zasnovami na obstoječi ustavi, dala čim širši temelj, da !>i i,a politika izvažala mišljenje in voljo skupnega naroda. Ako dobi nekega dne nas notranji razvoj tako obliko, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci po svoji pretežni večini razvrščeni po političnih strankah brez plemenskega obeležja, tedaj bo odveč delati >spo-rnsiume«. Dokler je pa tako stanje kakor danes, je politika sporazuma najboljša politika s pogojem, da Stoje sporaaumaške stranke na istem ustavnem temelju. A to velja za Radikalno Stranko in za HSS po preokretu, ki je nastal v 'tej stranki in ki je zaznamenovau ne samo z izjavami g. Pavla Radiča 27. marca pret. leta v Skupščini, nego tudi z nadalj-nirn delom Radičeve stranke vse do danas.c »Politika sporazuma niti ne pomenja stvaritve posebnih plemenskih front, in to je druga zabloda, v katero padajo kritiki sporazuma. Ako gre Radikalna stranka.v interesu naroda in držav e v koalicijo s plemenskimi strankami, tedaj stori to zaradi tega, ker jo vodi ne(ka višja ideja stvarnega jedm-stva Srbov, Hrvatov in Slovencev. V »mishi to ideje je potrebno, da vsi deli naroda sodelujejo pri pozitivni iz&radbi naše domovine. Okolnost, da g. Stjepan Radič poživlja Hrvate >na okupt, ne moti nič politike #lp°" razuma vse dotlej, dokler Radikalna stranka od svoje strani ne kliče Srbov »na (»kup«. St Radič ima pravico, da kliče v; svojo stranko kogar hoče, kalkor ima Radikalna stranka pravico, da s svojim programom pridobiva i Hrvate i Slovence za svoje člane, kar ona tudi 'deJa zelo rasno, 'trudeča se da wvojo sredo .privede čim voflje steivjlo n -tov in hrvaikskih sil. (5. Stj. Radič zeli ostati
na tem plemenskem značaju svoje stranke, in mikdo nima pravice, da mu to brani vse dotlej, dokler stoji ta stranka na stališču Ustave in Obstoječih zakonov. Isto je z Korošcem, čigar grupa predstavlja čisto plemensko stranko. Toda Radikalna stranka si je svestna, da je ona pretežno srbska stranka; čeprav hoče čuvati Srbstvo in srbske ideale, seveda skupno z 'brati Hrvati in Slovenci, vendar ona ne vztraja na tej ožji osnovi, marveč »skuša razširiti svojo politično podlago. Ona bi hotela privesti hrvatske in slovenske sile v svoje vrste, da tako pojači svojo lastno silo ne samo kvantitativno nego tudi kvalitativno ter da tako usposobi Radikalno stranko za boljše razumevanje hrvatskih in slovenskih potreb. Onega dne pa, ko bodo v Radikalni stranki ali v kaki drugi stranki zastopane pretežne i hrvatske i slovenske sile, tega dne bodo radikali prestali govoriti o potrebi sporazuma, ker bo ta spo-raauns, V obliki politike in političnega sodelovanja, že ustvarjeni v sami sredi Radikalne strarike ati kake dnge stranke; toda dokler tega ni, smo pirisiillienii na koalicije s plemenskimi strankami, kajti tudi to 'je vrlo koristna forma sporazumne politike.«
»Iz povedanega ije videti, da politika sporazumov nima za cilj stivarjanje plemenskih fronlt, vsaj to ni cilj Radikalne stranke. Ako stvarja g. Radič fronto proti Snbom, je to čisto njegova akcija, ki ni niti najmanje nevarna, dokler stoje g. Radič in njegovi tovariši na temelju Ustave in prevedejo svoje zaihteve v smilslu obstoječih zakonov. To je politika g. Radiča, toda to ni politika Radikalne stranke. Mi amO proti plemenskim frontam toda, kakor sem prej dejal, mi motamo želeti sodelovanje plemenskih strank vse dotlej, dokler predstavljajo one življenjsko silo poedinih kril našega ujodinjenega naroda in dokler se ‘kretajo ipraivctm, označenim z našim državnim osnovnim zakonom, kakor tudi z drugimi obstoječimi zakoni.«
Tako dr. Markovič. Trezen glas merodajnega srbskega politika. Znak, kako glolboko so že pognale korenine politike sporazum a. Valič vsemu danes že mirno lahko razpravljamo, hladno pretehtajoč vse komponente, ki naj jih založimlo v sporazum, lin to je že mnogo 'vredno. Kajti tudi sporazumi jo predvsem _ diskusija. Od sporazuma nas ločijo samo ipopiiiine stene. S srčno roko in z dobro voljo na tej in na oni strani moramo odstraniti’ vse, kar nam danes še ibrani, da prebijemo te popirne stene.
Iz »Jutrovega« poročila o povratku ministra Stojadineviča v Beograd posnemamo: Zanimiva je bila (ona) točka, razgovora, v kateri se je naš izvestitelj (podčrtali mi, op. ur.) dotaknil žalitve dr. StOjadinoviča po prosvetnem ministru Sfcjepanu Radiču, ki je trdil, da je finančni minister zaigral v Parizu pol milijona frankov. Pojasnil je ministru, da je Radič izjavil novinarjem, da je to vest prinesen milanski »Corriere del la Sera , na kar se je naš dopisnik (podori. mi) obrni'! do tega italijanskega lista, ki mu je potrdil, da take vesti ni priobčil. Minister Stojadino-vič je rekel* da dvorni, da bi bil gospod Stjepan Radič rekel kaj takega.« — Količkaj prebrisanemu človeku bi bila taka izjava zadostovala,' ker 'bi je po tej izjavi vedel in moral vedeti in razumeti, pri čem da ije. Toda pogumni ljudje ne odnehajo in zato so »tudi prisotni novinarji potrdili, da je minister Radii v resnici ponovil svojo žalitev na naslov dr. Stojadinoviča.« In odgovor? Dr. Stojadinovič je bil zelo rezerviran in ni hotel nato podati nikake izjave!« In lepo upanje na spor med obema ministroma je splavalo po vodi...
Delavske zbornice v naši državi.
Vprašanje delavskih zbornic je vlada rešila z zakonom. Te zibornice naj bi bile za-ščitnice delavskega razreda in njegove predstavnice. Ako si pa danes te veOevažne insti-turiije ogledamo, vidimo, da so le gole karikatur« delavskih korporacij, brez vpliva na potek stvari in 'brez ugleda med delavstvom. Ti» ne mislimo ljubljanske delavske zborni-
ce, ki je kolikor toliko še vedno izjema, daisi alalba, nego zbornice v ostalih državnih pokrajinah.
Delavstvo je 'tu skoro popolnoma izločeno iz delavskih zbornic. Glavno besedo ima v njih »isoci j ali stična« stranka, ki je gola fal-zifikacija soci ja lizina in nima za seboj niti desetine jugoslovanskega delavstva ter je le
golo orodje vlade, odnosno radikalne stranke.
V delavskih zbornicah vlada neomejen strokovni birokratizem, ivsaka opozicija se kratkomalo izločuje. Ta birokracija se ne more sprijazniti s tem, da ni socijaiizma brez demokracije. Delavske zbornice enostavno i nočejo registrirati nezavisni.il strokovnih i organizacij (ibivših komunističnih), dasi jim ; ne morejo nič drugega očitati, kot da nočejo pod okrilje Socijalistične Pa.rtiije Jugoslavije.
Sporazumno z ministrom za socijalno politiko Simonovičem (znanim propagatorjem velesrbske fronte) dela tajnik centralne de-v-vsfke abomice Živko Topolovič.- Ta je tudi duševni oče volilnih redov za delavske zbornice. Za 'vsako pokrajino drug volilu i red, samo, da se morejo vedno polastiti zbornic izključno le pristaši S. P. J.
V beograjski delavski zbornici za Srbijo ; imajo pravico kandidirati le one strokovne organizacije, ki so v zbornici registrirane. Predčasno pa so socialistični birokratje črtali iz zbornice kar 6 strkovnih organizacij in sicer , zidarsko, lesno, kovinarsko, nata- J karsko, brivsko in organizacijo trgovskih j so t rudnikov.
Zvezi, privatnih nameščencev pa so iaja-vili, da sploh ni bila nikoli registrirana v zbornici, dasi je bila na skupščini beograj-sike delavske zbornice dne 21. januarja 1920 soglasno sprejta v zbornico.
Na ta način je večlina srbskega delavstva ob pasivno volilno pravico v zibornico, to imajo le neki »socijalistk, ki jih med delav- : stvom nihče ne pozna in za katere se ve, da j so v intimnih zvezah z vlado, ki jim za nagrado, da ovirajo razvoj strokovnega delavskega pokreta, poklanja sinekure v delavskih zbornicah. Kako je socijalno delo teli zbornic, si vsak lahko predstavlja.
Nič boljše ni v sarajevski delavski zbornici. Tu so sicer sprejeli zvezo bančnih uradnikov šele en dan po razpisu volitev in 13 j dni po prijavi za vstop in lo samo v ©viden- \ co, organizacijo grafičnih delavcev pa šele 8 j dni ipo raapisiu volitev in 19 dni po prijavi, tudi samo v evidenco, brez registracije. S tem zavlačevanjem so obema organizacijama onemogočili postavitev kandidatne liste. Volitve se vrše v vseh zbornicah seveda s kuvertami, kot v Sloveniji. Volitve dobivajo na ta način mnogo karakterističnih znakov romunskih volitev.
Najbolj drastičen je volilni red za zagrebško delavsko zbornico. Tu ima pravico postaviti kandidatno listo le taka zveza strokovnih organizacij, ki obsega vse -stroke. In to seveda zopet le .»socijalislična«. Posamezne strokovne organizacije, tudi če so v delavski zbornici registrirane, nimajo te pravice.
Na ta način, z zvijačo in protekciijo radikalov, si je pridobila Socijalističina Partija Jugoslavije neomejen vpliv na vse delavske zibornice Jugoslavije. Posledice so, da delavski sloj izgublja interes za- delavske aborrii-ce in jih smatra enakovrednim drugim državnim uradom, kot borzam dela, inšpekcijam dela in oddelkom za isocijalno skrb, katerim delavske zbornice tudi sličijo po Ibiro-kratičnem postopanju, Doumevanju socialnega položaja in desinteresaranosti za potrebe in zahteve nižjih slojev.
Ostane le odprt problem, zakaj radikali, tako protežirajo socialistično skupino? Ali imajo morebiti z njo kake posebne načrte ali pa si samo skušajo na ta način priboriti vsaj indirekten vpliv na delavske zbornice potoni svojih sociijaliistianih eksponentov? Mogoče je v ozadju tudi okrepitev socijalistov, ki naj bi radikalom služili pozneje za politično rezervo. Ta članek objavljamo, da informiramo slovensko javnost o delavskih zbornicah in njih značaju v drugih delih države. Tudi v vprašanju teh delavskih institucij je potrebna razčistitev. Dokler ne bodo delavske zbornice uvedle v svoje delovanje princip demokracije in res ipravega socijaiizma, toliko časa ostanejo le mrtve papirnate tvorbe vlade, brez soudejstvovanja delavstva in brea mtfči posegati z uspehom v socijalne probleme.
Visi fakti, ki smo jih navedli, so resnični in jih tudi kaka »Delavska politika« ne bo mogla ovreči.
Politične vesti.
—	O slovenski fronti je objavila včerajšnja Delavska politika« uvodnik. Na premisi, da je zamišljena slovenska fronta le na strankarski špekulaciji, je zgrajen ta uvodni-. Ker pa je ta premisa docela napama, zato je seveda napačna tudi misel uvodnika, da se s slovensko fronto samo oskrunja slovenska individualnost. V dokaz par dejstev. Slo-, vensko fronto propagira najbolj nas liSt, ki ni glasilo nobene stranke. Že vsled tega je nesmiselna trditev, da bi s slovansko fronto hoteli strankarsko špekulirati. Se bolj nesmiselno pa .je ta trditev, ker se je že dovoli jasno pokazalo, da slovenske fronte sploh nobena stranka resno noče. Socialistično so jo a priori odklonile, ker se domišljajo da bi z njo kršile svojo mednarodno stališče. SDS jo je enako jasno odklonila in tudi druge takozvane napredne stranke jo niso odobrile. Celo SLS, ki je začetkoma kazala precej dobre volje za slovensko fronto, je utihnila, ko je bilo treba narediti odločilen korak. Vse to jasno dokazuje, da ni slovenska fronta prav nobena strankarska špekulacija, temveč da mora biti vzrok po njeni zahtevi mnogo bolj glolbok in to je tudi. Slovensko gospodarstvo, slovensko stališče v državi, socialno stanje slovenskega naroda je tako obujmo slabo, da je upati na zboljšanje le, če se ves slovenski narod loti dela za priboritev pravic Slovenije. V tem ije vsa skrivnost ■slovenske' frcinte, v tem pa je tudi že dan njen cilj, njen naimon in pot kako se pride do nje. No tajimo, da je pot do slovenske fronte težka in le z velikim naporom dosegljiva in sicer ravno vsi od odpora strank, ki se boje, da bi s slovvensko fronto izgubili svoje politično monopolno stališče. Ravno zato pa je potrebno, da vsi naši najboljši ljudje, ki še niso strankarsko
ujeti, z vso energijo delajo za s! o vensko fronto. Samo to je pravilno tsriališče za svobodnega slovanskega imteiigemta, dočim ja uvodnik, kakor ga je objavila »Delavska politika , razdiralno delo, vredno posili pametnega nergača.
= Posl. Pucelj o slov. univerzi. Ker je bil
govor posl. Puclja zelo pomanjkljivo objavljen v slovenskih listih, Objavljamo danes dz govora odstavek o slov. univerzi, ker bo to slov. javnost najbolj zanimalo. G. Pucelj J® iavajal:	Ko je prišel na položaj mtnstra
prosvete v naši državi gospod sedanji ster in naš prijatelj Štefan Radič, je začeli v Sloveniji velika gonja proti njemiu in to iz vzroka, da hoče odpraviti v Ljubljani univerzo. Jaz sem takoj z njim o tem razgovar-jal, ali kaj takega od njega nisem slišal. V Sloveniji obstojati namreč dve stranki, ki sta po lastni krivdi 'izpadli iz sedanje vladine kombinacije, pa jima zato ne gre najboljše.
Pa so mislile bistre glave, da se bo dalo tu nekaj rehabilitirati v očeh naroda. Stvoiili sta perfektno činjenico, češ, g. Radič je proti ljubljanski univerzi. In razume se, da so trdili, da smo proti ljubljanski univerzi tudi mi, ki politiko g. Radiča podpiramo. Sklicali so konferenco, konferenca protestni shod in vse je bilo svečano ogorčeno. Jaz in moji prijatelji na tem shodu nismo hoteli sodelovati iz vzroka, iker nečem o biti 'Donkišoti, lii potrebujejo za boirbo mline na veter, da ee pokažejo junake. Toda mi smo tedaj obetali, da bomo vedno stali na braniku za našo slovensko univerzo v Ljubljani, ker je to 'punčica v našem narodnem očesu, ker je to telo celokuipne slovenske duše!!!
= Seja skupščine. Ekspozo vojnega mini- i stra. Na včerajšnji dopoldanski seji je podal |[ vojni minister general Dušan Trif kovic i svoj ek&poze. KI je zelo 'spretno sestavljen in bil sprejet z odobravanjem skoraj od vise ] skupščine. Uvodoma je omenil vojni minister, da znaša njegov proračun 2413 milijonov. S to svoto pa so kriti tudi izdatki za mornarico, letalstvo in Obmejne čete. Treba pa je upoštevati tudi to, da so taneile drage države vojsko že popolnoma organizirano, dočim je bilo treba pri nas ustvariti skoraj t vse na novo. Kljub temu je v Jugoslaviji vojni proračun relativno manjši, kakor skoraj v vseh obmejnih državah. Celo »razorožena« MjdjairsBta izda več za vojsko Vsota 2.413 milijonov seveda ni majhna, toda od te gre 112 milijonov za aviatilko, 150 za mornarico in 340 za iziredne potrebščino, da ostane za redno vojsko le 1.800 milijonov. Vojska šteje danes 102.000 mož. Prehrana in vzdrževanje vojske velja okoli poldrugo milijardo. Kako pa so sicer izdatki za v oljsko visolko, se vidi iz tega, da velja ena puška s 100 naboji 3500 Din, ena granata pa 1500 Din. Minister je nadalje 'sporočil, da je že vse Storjeno, da se bo prihodnje leto izdelovala municija in naboji že doma. Tudi artilerijske naboje se bo i-zdelovalo doma. Letal se zgradi letos še 150. Ekispoee vojnega ministra je dokazal, i da se v vojski dela in da so visoki izdatki za j
T(jo upravičeni.
= Nova francoska vlada. Briand je šesta- ] vil novo vlado, v katero je sprejel večinoma vse člane prejšnje vlade. Nova vlada je sestavljena tako: Predsedstvo in aunanje mti-nistnstvo Aristide Briand, notranje Maloy, finance Paul Peset (nov), vojna Painteve, ju-sitica 'Pierre Lavel, mornarica Georges Ley-ques, kolonije Terrier, prosveta Lamoreix, javna dela de Monizie, socialna politika Du-cafour, poljedelstvo Durand, trgovina Daniel Vincent in pokojnine Jonrdain.
—	Srednjeevropske konference o paktu.
Poroča se, da je minister Ninčič ob pmildki svojega obiska v Rimu in Parizu sprožil misel ustanovitve posebnega garancijskega pakta za Srednjo Evropo. Ta pakt bi sklenile sledeče države: Jugoslavija, Francija, Manja, Avstrija, Čehoslovaška, Rumiunija in morda tudi Nemčija. Miuissalini in Briand Sv.i temu načrtu 'baje pritirdila.
= Vedno nove težkočc v Ženevi. Nemčija vat raj a na svojem 'stališču, da je za njo vsako razširjenje Sveta Zveze narodov že na tem zasedanju indiskutabel. Na ■drugi strani pa Poljska tudi ne odneha od svoje zahteve in pravi,, da ne more zaupati Locaimstkemu sporazumu, če se njena zahteva ne izpolme.
V	tem slučaju bi Poljska sploh zapustila za-padne države, izstopila iz Zveze narodov in se naslonila na sovjetsko Rusijo. — Enako odločna je Španska, ki pravi, da 'brezpogojno izstopi iz Zveize narodov, če n® postane stalen član Sveta. — Na drgii strani pa zopet izjavlja Švedska, da nikakor ne pripusti v tem zasedanju razSiiljenja Sveta. I>re<z. zaostanka Švedske pa je vsako r:r/sn;;cin|e nemogoče. — Toda težkoč s tem še dolgo ni konec. Ohilo izjavlja, da izstopi iz Zveze, če dobi Brazilija stalno mesto v Svetu. Enako izjavo daje Argeii'tinij'a, ki itak ni poslala svojih zastopnikov v Ženevo.
Beležke.
»Delavska politika« zagovarja, sicer sramežljivo, toda vendarle,| sedanji gerentski 'trdftveit in pravi, da ne ve zakaj bi bilo treba Irosvet menjati, ki pa se itak mislijo razpisati Občinske volitve. Bodi »Delavski P*~J' tiki« povedano, da 'treba vedno jasno :!>%;(>r riti, kadar se »gre pod novim česanje^ ^ in dol,, da govorimo v ljubljanskem nu. — Sicer pa nismo mislila, da bo :: . ska pOlitikiK tako odločno priznala, da Ji Jt sedanji gerentek' Irosvet tako všeč._
Kratke vesti.
Slovaški voditelj Hliuka je bil 'J?1'’*1, žaljenja predsednika republike obsojt pogojno na 8 dni zapora.	.	,
Protokol o maverlinski traK^ J1 J
priliki požara na gradu *ro'an3‘' liff^ Heinrich Kaan, dolgoletni ravnatelj praškega konservatorija, je unvri.	__
španske čete so pričele v Miuroku zope ofenzivo. Španci poročajo o uspelim.
Štev. 56.
NARODNI DNEVNIK, 11. marca 1926.
Onevne vesti.
MINISTRSKA KOMISIJA V TRBOVLJAH.
Kakšno Je bilo njeno delo in 'kaj sme pri- j čakovati delavstvo od nje, o 'tem govori dosti '/.govorno samo dvoje dejstev.
Obenem s komisijo je prišlo v Trbovlje spouočilo Trboveljske o redukciji dela in •plač. Samozavest Trboveljske je ravno ta. Občudovanja vredna, ko .previdnost komisije
"ft^^zasliševala d«
javno, temiveč ie eden njenih danov ce izjavil da <ra mnenje javnosti ne briga.
Trboveljski dan v narodni skupščini je postal po obisku ministrske konference v Trbovljah zlasti nujen in ‘to je edin, umesten odgovor Slovenije!
_ Nov načrt zakona o pobijanju draginje.
V	ministrstvu za socialno politiko se bo vršila te dni konferenca, ki bo razpravljala o novem- načrtu zakona za pobijanje draginje.
— Revizija učnih knjig. Vse doslej tiskane učne knjige za osnovne in srednje šole bodo na podlagi tozadevnega odloka prosvetnega ministra revidirane.
— Slovenske šole v Italiji odpravljene. Italijanska vlada je ukinila na osnovnih šolali vsakršen pouk v slovanskih jezikih. Odredba se motivira s tem, da narodne manjšine tudi v drugih državah nimajo nobenih šol.
Stanovanjska beda železničarjev v Mariboru. V Maribora živi nad 3500 železničar-ski.li rodibim. Železnica pa ima zanje na razpolago samo kakih 400 uradnih stanovanj. Radi itega je razumljivo, da leži na stanovanjcem sodišču več vlog od železničauijev kot od vseh drugih stanov skupaj.
Pravoslavna cerkev v Celju. Pravoslavna cerkvena občina v Celju namerava sezidati lastno cerkev.
— Zrakoplovni promet London—Nevvyork.
Godfrey Calbott, predsednik ameriške zralko-
• pl ovne družbe, je izjavil uradno, da je n<.-črt zrakoplovu ega prometa imed Londonom in Newyorkom izgotovijo in kapital zasigu-rain. Leta 1935 se 'bo rabilo za potovanje iz Londona v Newyork dva di)i.
— Nazadovanje brezposelnosti na Poljskem. Število brezposelnih na Poljskem je padlo v zadnjem tednu na 1600 oseb ter znaša sedaj 358.000 oseb. '
— Brezžični pgovori med Londonom in Newyorkom. Te dni so se vršili med Londonom in Newyorkom brezžični pogovori. Uspeli so dobro. Redni brezzicni telefonski promet med Anglijo in Ameriko se pa ne uvede pred koncem letošnjega leta.
— Praški znanstvenik poklican na japonsko univerzo. Iz Prage poročajo: Profesor nacionalne ekonomije na praški univerzi Alfred Amonn je poklican na univerzo v Tokio.
— Prepoved plesa na Tirolskem. Tirolski deželni glavar je izdal na vsa okrajna glavarstva in na županstvo v Innsbrucku odlok, s katerim se prepovedujejo v postnem času vsi plesi, češ da so v protislovju z današnjimi nacionalnimi in socialnimi neprilikami ter nevredni nemškega ljudstva.
_ Sedemdesetletnica prof. Seidla. Včeraj je praznoval sedemdesetletnico prof. Seidl, odličen slovenski znanstvenik, neumoren na-' rodni delavec in mož kremenitega značaija, kakor ga je najti le težko. Naše Alpe so «ia-štle v prof. Seidlu svojega najboljšega stvenega raziskovalca, o čemur najlepš>
o	a.jo številna. znanstvena dela prof. ‘
Vplike zasluge prof. Seidla iia ^	^
no m poLju, todia enako velike ituidi ^ narodi-nei>< Zlasti v zgodovini slovenske Gorice je Seidlovo ime neizibrisno vklesano. Vsako i kulturno društvo, vsaka kulturna akcija je našla v prof. Seidlu krepko moralno in materialno podporo. Požrtvovalen, kakor malokdo, je bil vedno profesor Seidl in kjer je bilo treba zagrabiti za delo, prof. Seidla ni manjkalo. Ljudska posojilnica, goriška Glas- j bena Maitica, Delavsko podporno društivo, akad. Adrija, Č. M. podružnica, skratka vsa narodna društva iso našla v prof. Seidlu svojega zanesljivega prijatelja. Vse te zasluge pa je atesti povdariil vzoren značaj jubulartta, ki ni nikdar kril svojega prepričanja, pa tu-<ii n iladar od njega odstopil. — Ponosen je danes slovenski narod na prof. Seidla in .njegovo delo! — Prof. Seidlu k pomembnemu jubileju tudi naše čestitke, pa čeprav ne ^pada med naše pristaše, loda zaslugi časlt in
1 riBnanje^av^e siuji,(.. Za zdravnika pri-
l»rav.ni.ka sta inuniovana dr. Rudolf Rožič ,pri
splo&ni bolnic, v Celju m dr Rajner Bas»m "ri sPj°§ni državni bolnici v Liubljan^
— Jugoslov. akad. društvo »Tnglavc Na redneim občnem zboru dne 1. nl;'r“
»voljen naslednji odbor, ki	KuJm-
1	5. marca sledeče: Predsed •	.»^
'j11® Boris, ilehn.; podpredsednik.
•laniko, tolm; taijnik: Jerše Lado, t i ' gaijuik: Kocmur Ciril, iur; gospodai ■	<
Zvo-uinvir, tehn; knjižničar: Juranci	’
• phil.; arhivar: Vodeb Mirko, tehn.; odDor ni k: Rebec Dimitrij, tehn.; matnkar.
Hej Božidar, iur.; revizorja: AndoljšeK m ko, tehn. in Senkovič Milan, iur.
— Rudniška katastrofa v Virginiji. V j'lu Kieldnu v Virginiji ne je pripetila te dni velika 'rudniška katastrofa. Zasutih je 58 rudarjev. Rešilna dela no zelo težavna.
— Povodenjska katastrofa v Kownu. Kot poroča »Berliner Tageblatt«, ije natstaln v kow.nu (Poljska) nenadoma 'katastrof a Ina povodenj. Na stotine rodbin je brez strehe.
^ nunutah je narasla ■voda za sedem metrov. Med gledališko predstavo je udrla voda v mestno gledališče. Nastala je silna panika, ljudje so bežali na vse •strani. Predstava »e je morala prekiniti.
_ Letalska nesreča v Berlinu. Na berlinskem aerodromi je podvzel te dni v športnih krogih dobro znani letalec ViHik poizkusen polet z nekim novim letalom. Letalo »e je uinelo. Ker se letalec ni mogel pravočasno rešiti, je zgorel. 'Billik je bil eden od naj-
boljših letalskih oficirjev nemškega Aero-Lloyda Odlikotval se je že za časa vojne kot izboren letalski oficir. Sedaj ije 'bil znan kot eden od najboljših voznikov prometnih letal nemškega »Aerokluba«.
— Poizkusen samomor radi zobobola. Na Dunaju so je zastrupila 'te duri služkinja Johanna Sehabetreiter. Zapustila ije poslovilno pismo, v katerem izja-vfllja, da gre v smrt 'radi neznosnega zobobola.
— Roparski umor pri Divači. Te dni so našli pri Zgornjih Ležečah, majhni vasi med Divačo in Št. Petrom neznano žensko, ležečo v mlaki krvi, strašno razmesarjeno. Iz 'razbite črepinje je bilo videti na več mestih možgane. Orožniki so ugotovili, da gre za krošnjarico, 40-letno vdovo Pregelj. Vse okoliščine kažejo, da gre za roparski umor.
— Zagonetna ovadba. Te dni je prišla k dežurnemu« na zagrebško policijo delavka
in branjevka Ana Jerkovič iz Klanjca ter podala inisteriozno ovadbo. Iapovedala je, da je iimela svoječasno ob Zavntniei pri novam Sejmišču 'barako z malo branjarijo. Pri vodstvu sta ji pomagala njen takratni ljubimec, verižnik Stanko Preininger in njegov brat Štefan, ki sta jo baje tako goljufala, da sta jo pripravila končno ob vse, nakar sta jo skušala enkrat zastrupiti, drugič pa sta jo polila s petrolejem, hoteč jo zažgati. Raaven tega sta ijo zverinsko pretepala. Izvršila sta pa še 3 druge zločine: dva umora ‘in en roip. Branjevka je izjavila, da je morala te stvari prijaviti, da si olajša vest. Policija je ženski, kljub temu, da napravlja vtis, kot da je nekoliko zmedena, verjela ter je Stankota in Štefana, ki ju .pozna kot nasilna človeka in ničvredneža, ki imata sedaj v Vrabčah majhno gostilno, aretirala. Obdolženca sta se (policiji zoperstavila ter sta bila tako nasilna, da so ju 4 orožniki le is težavo ukrotili. Zaslišana, sta odločno tajila, vendar pa je priznal Štefan, da je oropal mrtvega poslovodjo Hauževačkega, tako da stvar vendarle ni brez vse podlage, dasi še ni ugotovljeno, če je ovaditeljica samo vsled 'burnega življenja živčno utrujena ali jja umobolna.
— Družabni škandal v Meranu. Preiskovalni sodnik v Meranu in državno pravdništvo se pečata z veliko škandalozno afero. Ugledni nizozemski pisatelj Henrik Deroon je obdolžen, da se je spozabil nad 20 učenkami tamkajšnje ljudske šole. Afera je prišla slučajno na dan pred dvema mesecema. Neka sedemletna deklica je prišla jokaje domov ter povedala, da so jo preteple srednješolke, ker jim ni hotela dati slaščic, ki jih je dobila od nekega gospoda, ki čaka učenke vsak dan, ko gredo iz šole. Več ni hotela povedati, češ da mora molčati. Stariši so prijavili zadevo šolski oblasti, ki je zaslišala tudi druge otroke. Na podlagi njihovih izpovedb je bila vložena ovadba pri sodišču. Rezultat preiskave je bil, da je bik> aretirana cela vrsta uglednih oseb, ki so se izpo-zabile nad šolskimi otroci. Med aretiranci se nahaja neki rentje, neka 60-letna vdova zdravnika, neki občinski zdravnik itd. Afera vzbuja v Meranu velikansko senzacijo.
— Hčerka strojevodje in bivši nemški prestolonaslednik. 'Montag - Morgen<- je tožil bivšega nemškega prestolonaslednika, ker je izjavil, da so vesti o njegovi aferi s hčerko strojevodje Rappicha,. o kateri smo svoje-časno poročali, obrekovanje. Sedaj je prišlo do poravnave, ki pa je izpadla za bivšega nemšk. prestolonaslednika zelo neugodno. V poravnavi, ki jo priobčuje »Monltaig-Morgen«, je rečeno dobesedo: »Ker je izjavil zastopnik prestolonaslednika dr. Alsberg, da se izraz ^obrekovanje« ne nanaša na objave »Montag-Morgen-a«, smatra redakcija tožbo kot brezpredmetno ter jo umakne. To stori redakcija tem lažje, ker je imelo javno obravnavanje slučaja Rappich popolen. uspeh. Rap-pich je bil namreč vsled zadevnih člankov iz blaznice izpuščen ter tudi ni bil kljub predlogu deželnega sodišča v Oelsu, ki je bil stavljen v a vezi z neko zadevo, pono.vno interniran. Strojevodjo Rappicha so utaknili, kot znano, svoječasno v blaznico, ker je nasprotoval razmerju med njegovo hčerko in bivšim nemškim prestolonaslednikom.
— Davek na »biibikopk. V več tirolskih občtoah je bil uveden te dni davek za vse ženske v starosti nad 12 let, ki nosijo ostrižene lase. V nekaterih krajih znaša davek do 30 šilingov (približno 300 Din). Ženske so se večinoma »bubikopfu« raje odrekle kot da bi plačale davek. To dejsatvo je povzročilo med tirolskimi frizerji velikansko razburjenje. Priredili so velik shod ter sklenili odposlati na kompetentna mesta zoper omenjeni davek protestno resolucijo. Nato so se zbrali župani ter odgovorili v ostrem tonu, da vztrajajo na svojem stališču. V izjavi ee sklicujejo na sv. Pavla, ki pravi v pismu na Korinčane, da so dolgi lasje ponos žene.
Poklic in rak. V Angliji se je te dni te-ni el j it o preiskava la zveza med poklicem im rakom. Na razpolago je bilo 46.118 ‘slučajev. 1 reiSkava je zaiova potrdila par znanih dej-se opaža posebno pogosto pri dimnikarjih (saje in katran) ter pri tkalcih bombaža. Dalje je upravičena domneva, da se pojavlja rak pogosto ipri nekaterih poklicih ne kot posledica poklica, temveč čezmernega uživanja alkohola, nikotina, ki ije pri do-tičnih poklicih izredno razširjeno in silili-Vendar pa je bilo v splošnem ugotovljenih malo razlik, ker so bila števila slučajev glede nekaterih poklicev pač še premajhna, da bi bilo mogoče doseči sigurne rezultate. Vsekaiko je uspeh raziskave negativen ter vemo sedaj v tem oziru pravtako imalo kot
1>r- Aretacija imejitelja tobačne zaloge v Vukovarju. Te dni je bil aretiran v Vukovarju zakupnik tamkajšnje glavne zaloge tobaka Peter Skrbne. Aretacija ie bila odrejena in« podlagi ovadbe .finančnih organov, ker Sknbič finančnemu eraitju m žiti računa o moli presegajoči 100.000 Din.
— Nabava parne pekarske peci. Mesina občina ljubljanska namerava v mestni jubi-
lejni uibožnici nabaviti panio pekarsko peč. Peč naj bo enoetažna, to je z enim ognjiščem v velikosti 300 X300 cm, ali pa v približni oziroma isti velikosti pri drugačnih dimeiazijah. Natančneja pojasnila glede peči daja prednica v mastnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici, s katero hi se bilo domeniti, če tvomica v zahtevani dimenziji peči ne bi mogla dobaviti. Tozadevne ponudbe je vložiti pri mestnem magistratu (gospodarski urad) med Običajnimi uradnimi ura-nvi do 'vštetega 20. marca 1926. Ponudbe naj obsegajo natančen opis peči, možnost največje Množine enkratnega spečenega kruha, .pogoje za dobavo, ceno in pa konečno garancijske pogoje.
— Dolenjski Čaruga aretiran. Predvčerajšnjim je bil aretiran na Raštajni nevaren ropar in vlomilec Ivan Jeke, »Dolenjski Čaruga«. Jeke je bil strah in trepet vse Dolenjske. Izvršil je nebroj vlomov in tatvin. Govori se, da ima na vesti tudi več roparskih umorov. Bil je aretiran že lansko leto, dne 5. aprila, pa se mu je posrečilo kljub težkim okovom pobegniti iz zapora v Krškem. Od takrat se je klatil po vsej Dolenjski ter živel zopet izključno od vlomov in tatvin. V zadnjem žasu se je skrival s svojo ljubico Julko Vrabčevo pri Jekejovih na Raštajnu. Najboljši dokaz za to, kako nevaren človek je, je dejstvo; da je bilo treba za njegovo aretacijo 5 orožnikov. Ko je zagledal Jeke orožnike, je prijel za samokres, toda eden od orožnikov mu ga je izbil iz roke, nakar je pograbil Jeke steklenico, v kateri se je nahajala neka eksplozivna snov ter jo vrgel proti orožnikom, vendar pa ni imel sreče: Krogi ja samokresa je šla v tla, črepinje steklenice pa so ranile njega mesto rožnikov. Dolenjskega Carugo, njegovo ljubico in pomočnico ter zakonska Jekejeva so prepeljali preko Ljubljane v Novomesto.
— Izlet Jadranske Straže. Glavni odbor Jadranske Straže v Beogradu priredi v času od 23. junija do 19. julija t. 1. s parnikom Karadjordje 24dnevno .potovanje v sledeče kraje: Sušak, Šibenik, Split, Dubrovnik, Kotor, Krf, Messina, Capri, Neapelj,- Ajaccio, Nizza, Marseille, Barcelona, Algier, Bizerta, Tunis, Malta, Sirakusa, Split, Sušak. Vožnija stane za osebo od 5000 Din do 11.000 Din; hrana dnevno 100 Din. Natančnejše informacije daje ljubljanski glavni odbor Jadranske Straže, prijave pa sprejema Jadranska Straža v Beogradu.
— Vsem članom SPD v vednost^ Vse člane Slovanskega planinskega društva opozarjamo, du je zadnji termin za vplačilo in poravnavo članarine ter naročnine Planinskega Vestnika, 10. april 1926. Kdor izmed starih članov ne poravna članarine do navedenega roka, se ga smatra, da je izstopil in bo moral pri event. zopetnem pristopu plačati na novo vpisnino. — Osrednji odbor.
Trosvct in brezposelnost. Našemu trosveltu očitajo rami slabo poučeni ljudje najbolj raznovrstne nerodnosti in ga dolže vseh pomanjkljivosti, a enega mu ne morejo odreti, namreč velike ‘in uspešne skrbi za brezr poselne. Naš tros vet namreč ne podpira 'brezposelnih s podporami za .brezposelne, kaj« to bi bil proč vržen denar, ampak on zna najti za brezposelne vedno kakšno produktivno delo, od katerega bodo še pozni rodovi uživali velike koristi. Najbolj produktivno delo pa je brez dvoma reguliranje cest. Kdor ne verjame, naj si ]X)gleda velika ravnokar končana dete na Prisojni ulici. Prisojna ulica visi od nekdanje belgijske vojašnice proti Akacijevi cesti. Ker pa ima. voda to čudno lastnost, da teče vedno navzdol in samo v vodovodih tudi navzgor in potem zopet navzdol, je ob vsakem dežju voda bila s Prisojne ulice ma AhacUjevo cesto. To pa troisive-tu ni bilo prav in je uganil, da je treba Prisojno ulico proti Ahacijevi cesti še bolj znižati, in so jo tudi znižali, kar je bil za brezposelne 'lep zaslužek, za Abacljevo cesto pa je pomenilo znižanje Prihotjnie ulice še hujšo poplavo, ker je voda po strmi ulici kar v potokih drla na Frišlkovec, da bi 'bila kmalu zalila vse kleti g. Draščka. Vsled soglasne pritožbe proti nezaželjeni povodnji trosveta ni kazalo drugega, kakor da skliče nujno sejo. Na izredno nujni seji so ugibali to in orno, nazadnje pa je obveljal sklep, da je treiba Prisojno ulico na odkopanem koncu zopet evišati, kar bo na vsak način jako koristno, ker bo v bodoče voda tekla namesto v kleti g. Draščka na dvorišče nekdanje belgijske vojašnice, brezposelni pa bodo zopet zaslužili. Če bi se pa pritožila • uprava belgijske vojašnice nad kakšno povodnjo, bo p A treiba Prisojno ulico zopet znižati na dolenjem koncu. Tako bodo imeli po zaslugi 'trosveta brezposelni vedno deda dovolj, da jim ne bo treba postavati pod kostanji pred nekdanjo Mahrovo hišo in branjevkam nagajati.
1— »Ljubljanski Sokol« (Narodni dom) opozarja svoje članstvo in naraščaj, da se vrši v četrtek 11. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni čitalnici ob priliki 51etnice smrti dr. Ivana Oražna spominsko predaivanje. Govori starosta br. B. Kajzelj.
1— V društvu »Soča« se vrši v soboto dne 13. t. m. v salonu pr.i »Levu« ine-le zanimivo in važno, ampak tudi veleaiktualrro predavanje. Ta večer predava namreč prvovrsten in odličen predavatelj g. dr. L. Bobni, ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani, o temi: »Pomen industrije za mlade države«. K temu veleaktualneinu predavanju vabimo Sočane, prijatelje ter vse, ki se za tako vazna predavanja zanimajo. Pričetek točno <»b pol 9. uri zvečer. Vstop vsem prost.
—	Sejem za kožuhovino v Ljubljani, dne
19.	marca. II. letošnja aukcija za kože <divjačine se vrši dne 19. marca. Kože sprejema urad Ljubljanskega velesejma do 1^. •narca-Blago se zamore poslati po železnici, posti ali vročiti osebno. Po 16. marcu se ne sprejema blago več. Detajlna prodaja na sejmišču jo prepovedana. Informacije daje urad Ljubljanskega velesejma, Oddelek Diivja koža.
Posebna špecijaliteta vinske kleti Ljubljanskega dvora: Od danes dalje vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apetilni pred-
večerni zakuski po zmernih cenah. :B£&»28aaa«na&i2ffiaBa>u«aa
Prosveta.
KONCERT SANC1N-KR0EMER V CELJU.
V	soboto dne 13. t. m. se viši v mali dvorani Celjskega doma koncert znanega virtuoza, bivšega člana Zihovega kvarteta, sedanjega ravnatelja Celjske Glasbene Matice, Karel Sancina ob sodelovanju profesoija mojstrske šole konservatorija v Gradcu, Hugo Kroeihenja.
Na sporedu-so: F. Chopin: sonata h-mol. K Szymanovski: sonata d-mol za gosli in klavir. Roalavec: Valse in Noetumo. Debu-sey: Praelude, Sarabande Toccata. Lizet: Petrarca sonet 104 Sv. Frančišek. Nachez: Ciganski plesi.
Koncert Obeta biti muzikalen dogodek. Prof. Hugo Kroemer je odličen pianist in umetnik znan preko svoje domovine.
Vstopnice za ta koncert so v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovšek v Celju.
Občinstvo iz okolice si lahko rezervira sedeže z- dopisnico.
K Szvmanovski: Sonata op. 9 v d-molu za glasovir in gosli je prva to&ka koncerta, ki ga priredita v ponedeljek, dne 15. t. m. ob
20.	v Filharmonični dvorani vijolinski virtuoz Ivan Karel Sancin iz Celja in pianist Hugo Kroemer iz Gradca. Karel Szymanov-' ski je rojen leta 1882 v T.imošovki (Kijev). Po končani gimnaziji mu je ibil učitelj glasbe S. NoskovMski v Varšavi, kamor se je po daljših potovanjih zopet vrnil in bival ter se posvetil izključno kompoziciji. Deluje v Varšavi in Parizu. — Njegove skladbe so večji del imprezijonistične kakovosti, fine in zila-sti klavirske tvorbe skoraj Chopinake vrste. Sonata oo. 9 iv d-molu za klavir in gosli se izvaja prvič v Ljubljani. Ta skladba zahteva vefliko tehničnih zmožnosti in globoke muzi-kalnosti od goslača in pianista. — Predprodaja "vstopnic v Matični knjigami.
Šport.
Match Charles Hoff-Harald Osborne, ki se
bo vršil 16. marca, je sedaj določen v vseh posameznostih. Nasprotnika se bodeta merila v sledečih disciplinah: tek na 60 y, skok v višino z naletom, met kroglje, .skok v daljavo z naletom, tetk čez zapreke na 60 y, skok v višino ob palici in tek na 440 y.
Radi izvanrednih uspehov pri veliki športni prireditvi Millrose Ciuha je bil Charles Hoffu enoglasno priznan častni naslov »glavna zvezda« te prireditve, drugo častno mesto je dobil Loren Murehison, kralj hallts-kihaprinterjev, in kot zadnji iv tej izivanred-m' trojici fungira znameniti tekač na srednje daljaive Allan HelMrich. Ime Hoffovo bodo torej sedaj vklesali v »mednarodno Bodman-Wanneimaker-trofejo« Millrose-Ciutba. Ta klub obstoji samo iz uslužbencev velikanske trgovine John Wannemaker, ki ima kot športnega voditelja slavnega Shepparda, zmagovalca na londonski olimpijadi 1. 1908 v teku na 800 'in 1500 m.
Revanžni boks-match med svetovnim prvakom Denipseyem in Argentincem Firpo, na-zvanem radi svoje herkulske moči »pampa-ški bik«, se bo vršil julija v malem me-hikainBkem mejnem mestu Tia Juana'. Da so prireditelji raivtno to mesto izbrali, temu je vzrok na eni »'trami to, da je postalo mesto radi prohibicijskaga soalkona Mekka vseh žejnih Amerikancev, ki romajo čez imejo, da si ga malo privoščijo, na drugi Strani pa 'to, da mehikaniska vlada ne bo nasprotovala nameravanemu maitchu, kakor b.i skoraj gotovo amerikanska državna bokserska komisija. Kakor znano, ije Firps v prvem machu proti Dampiseyu podlegel, vendaT pa mu je takoj v početku zadal tako strahovit udarec, da je Dempsey gladko zletel skozi vrvi. Seveda je postal Dempsey vsled udarca tako besen, da jo Argentinca <v najkrajšem času potolkel kpock-out.
ŠAH,
Semmerinški turnir. Tretje kolo. Aljehin izgubi proti Gilgu, dr. Vidmar premaga Ja-novskega, Niemcovič zmaga nad Rosellijem, Spielmann je dobil proti dr. Treybalu, RUbim-stein proti Rmochu, dr. Tarrasch proti dr. Michelu kn dr. Tartakovver proti Davidsonu. Partija-dr. Vayda—Griinfeld je (bila remis. Partija Retti—Yaites pa je bila prekinjena z boljšim položajem za Retti ja.
Stanje po 3. kolu. Niemcovič, Tartakower 3, Vidmar, Spielmann 2K, Janovaki, Rnbin-stein 2, Gilg, Kimoch, Tarrasch, Vayda 1K>, Griinfeld, Midiel, Retti K- (2), Yates 'A (1), Aljehin, Davidson 'A, Treyba.l, Roselli 0.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA.
dne 10. marca 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den 76, 'bi. 78; loterijska državna renta na vojno škodo den. 279, 'bi. 281; zaisttaivni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnic;! d. d., Celje den. 2C0, bi.’ 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200, hi. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Pnva hrvatSka štedionlca, Zagreb den. 965, bi. 970; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 352, bi. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane m Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Sfavijj^ družba« d. d., Ljubljana den. 80, hi. 90; >ae-šir«, tovarna klobukov d. d., Škofja den. 115, bi. 120.
Stran 4.
NARODNI DNEVNiK, 11. marca 1926.
Štev. 56.
80
Blago: Bistvi plohi, neobroblj., Ia, od do 130 cm debeline, od 25 cm Širine naprej, od 3 ni dolžine naprej, feo meja, 1 vag. den. 1100, bi. 1150, zaklj. 1136; borovi plohi, Ia, 48 mm debeline, 14 in. 15 can širine, fco meja, 3 vag. den 650, bi. 700, zaklj. 680; hrastovi bouJs, Ia, 34, 41, 54, GO, 70, 80 mm, od 3 Mi naprej, fco Sušak bi. 1650; brroijaivinli' drogovi, smreka, jelka ali bor, od 8—11 m, fco meja dem. 300; trami 3 3 in 3 4. 4, 5 in 6 m,-fco meja, 2 vag. den. 380, bi. ;-?80, asaiklj. 380. — Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono bi. 500; kockovec, za 1 (orno M. 450; orahovec, /jt 1 torno bi. 400; zdrob, za 1 tono 'ol. 350. Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosove*.' nad 60 mm, za 1 tono bi. 260; kockovec 35 o0 mm, za 1 tono bi. 240; orehove« 20 35 m«n, za 1 tono bi. 210; zdrob 10/20 mm, za 1 tono bi. 190. Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: ‘kosovec, za 1 tono bi. 170; kockovec 100 nun, za 1 tono bi. 150; orehovec 50 mm, za 1 tono bi. 140; zdirob, za 1 tono bi. 130; rovni, za
1	tono bi. 120. — Žito ia pnljski pridelki: koruza, času primerno suha, fco vag. dolenjska postaja, gar, zdravo prispetje, 1 vag. den. 147, bi. 147, zaklj. 147; koruza, fesu primerno suha, par. Šid bi. 112.50; koruza Ihriulan-ka, fco vag. medjimurska postaja bi. 150; ko-rur/.a, času primerno suha, maj, junij, 'julij sukcesive, fco Postojna trunz., 5 vag. den. 160, bi. 160, zaklj. 160.
BORZE.
9
—Zagreb, 10. marca. Devize:: NewyoTk 5<5.643—56.943, London 276.30—277.30, Praga 168.10—169.10, Dunaj 8.0050, Milan .227.63— 228.83, Curih 1093.59—1097.59, Berlin 13.5260 —13.5660.
—	Curih, 10. marca. Beograd 9.145, Ne\v-yor,k —.—, London 25.385, Pari« 19.16, Pragii 15.3850, Milan 20.855, Berlin 123.70, Dusiaj 73.25, Bukarešta 2.1950, Sofija 3.75.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe za dobavo 4 komadov jeklenih žigov; do 15. marca t. 1. za dobavo 1200 kg zmletega
grafita. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 2()! marca t. 1. ponudbe za dobavo 1500 m jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe za dobavo 60 m impregniranega platna za jadra. — Vršile se bodo naslednje ofertalne Licitacije: Dne 20. marca t. 1- pri mariborskem vojnem okrogu v Mariboru ter pri komandah mesta v Ptuju in Dravogradu, dne 22. marca t. 1. pa pri celjskem vojnem okrogu v Celju pri komandi mesta v Slov. Bistrici in pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra t. I. — Dne 29. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 kg belih cunj za čiščenje in 300 kg cunj za poli-tiranje; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznih zakovic. — Dne 3C. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave brzoreznih svedrov ter glede dobave 4 navpičnih strojev (Stoss-maschine). — Dne 6. aprila t. 1. pri upravi državnih monopolov glede dobave 8000 kg cerezina; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Podlugovi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. marca t. 1. ponudbe za dobavo 1500 kg steklarskega kleja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Pri 40. pešad. polku »Triglavskem v Ljubljani se bo vršila dne 12. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave živil (makarone, pšenični in koruzni zdrob, ješpreujček, fižol, riž, svinjska mast, olje, kis, sladkor, kavne konzerve, čaj). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
SODNJI dan za cigane.
Prišel- je sodnji dan za cigane- Tam pri Zaprešiču se je vtaborila večja tolpa, n so prišli, kot pravi Miško, orožniki s Kranjskega, ki so se zarotili zoper nje, da jih dajo zapreti po zakonu »za zaščito države . Obkolili so taborišče ter aretirali vse vprek: Moške, ženske, otroke, konje in vse, kar se je nahajalo pod šatoi i. Odvedli so jih v Zagreb. Sodišče je večino zopet izpustilo. Kaj naj bi storilo s tolikimi?
Na zatoženi klopi sedi končno samo še sedem članov pisane družbe. Edini moški je »knez« Miško, sicer pa so same žesnke in otioci. Nekatere ženske imajo na rokah deteta. Nekatere jih pred sodnim dvorom doje.
Sodnik da protokolirati generalije. To je najtežji del razprave. Cigani ne vedo, kako se pišejo. Ne ve se, katera je poročena, katera samica. Vsi se pišejo Nikolič. Med njimi so ženske, ki so se pisale, predno so se poročile, Nikolič. Poročile so se zopet z Nikoliči. Razstale so se s svojimi moži ter po*-ročile zopet Nikoliče. Zato jih navaja obtožnici! sv krstnimi imeni: Marinška, Stojka, Katica, Anka itd. Ce pokliče sodnik eno, o kateri misli, da ji je ime Katica se oglasi druga, ki naj bi bila Stojka itd.
Prvi pride na vrsto Miško.
»Si-li razumel obtožnico?«, vpraša sodnik.
»Nisem, velemozni gospod,« odgovori Miško.
»Državni pravdnik te toži, da se potepaš, da ne delaš, da pijančuješ itd.!
»Krivico mi dela. pri Bogu!
S čim se pečaš?-
S konji, odgovori Miško lakonično — samo ne pove, če jih kupuje ali krade.
»Ali pijančuješ?«
Sp Ion ne pijem. — Ne vem, zakaj so me zaprli. Ukradel nisem ničesar ... <
»Ampak potepaš se, vagabund si, l;ei' nimaš stalnega bivališča , pripomni državni pravdnik.
»Hoga mi, to delajo vsi cigani. Čemu smo pa cigani, če ne smemo potovati po svetu?
»Če nam to očita«, lamentira Miško, potem je prišel za nas cigane sodni dan.
.Marinka Nikolič, ali si poštena žena?«
Sem. Pošteno delani in pošteno živim.«
Kaj pa delaš?«
»Hodim po vaseh.«
»Kje imaš stalno bivališče?-
»V Kraljevcu.
»Ali živiš tam stalno'?<_
/Celo leto, razen, kadar sem na potu.« (Marinka je celo leto na potu in nikdar v Kraljevcu).
Tako je šlo po vrsti. Ciganke, ki so omo-žene, pravijo, da so se poročile pod vrbo.
»Kako to, (>od vrbo?«, »vpraša sodnik.
»To gre prav lepo. Na glavi sem imela venček in svileno ruto. Z ženinom sva prišla pod vrbo roko v roki, kot gospoda. Dal je prinesti par litrov vina in hleb belega kruha. Naši stari so zlezli na vrbo. Eden od njih je pa vihtel velik lonec in vzklikal: Kadar bo šel ta lonec zopet skupaj, takrat bosta šla vidva narazen. Nato sem spekla papriko in pecivo iz bele moke.
»Kaj pa, če stari ne morejo zlezti na vrbo?«	1
»Vzamejo lestev?«
»Kaj pa delate cigani po poroki pod vrbo?«
»Živimo par dni skupaj. Če harmoniramo, o-tanemo skupaj, dokler se nam ljubi, če ne, se razidemo.
Tako je opisala poroko mlada ciganka, ki je imela otroka na prsih.
Kje je sedaj tvoj mož?«
Ne vem. Nikdar več ga nisem videla.«
»No, in kako sta se spoznala?«
»Cul je o meni in prišel je pome. Ni bil lep in nisem ga imela rada.«
Noben cigan ni priznal ničesar.
Sodnik je izrekel oprostilno razsodbo. Državni tajnik se je zadovoljil s to sodbo. Cigani in ciganke so bile izpuščene na svobodo.
Španija je izjavila, da izstopi iz Zveze na-rodov. če ne postane stalni član Sveta Zveze "iarodov.
Jack London:	3	j
Morski vrag.
Zarjul je, planil nad mene in me zgrabil za roko. Pojeklenil sem se, da bi prenesel vihro, dasi sem v srcu trepetal; toda silna moč tega človeka je bila vse preveč za mojo srčnost. Z eno samo roko me je zgrabil za dvoglav (mišica v rami, ki giblje nadlaket) in ko me je še močneje stisnil, mi je omrtvela roka, da sem na vse grlo zakričal. Noge me niso hotele držati, da nisem mogel stati. Mišice so odpovedale svoje delo. Bolečina je bila prevelika. Moj dvoglav je bil zmečkan.
Kmalu pa*se je umiril; v očeh se mu je prikazal svitel žar in cdjenjal je v držaju s kratkim nasmehom, ki jebil bolj podoben nekemu renčanju. Zgrudil sem se na tla; bilo mi je silno slabo; on pa je zopet sedel, si prižgal smod ko in me opazoval kakor mačka miš. Ko sem se zvijal od bolečin, sem videl v njegovih očeh ono radovednost, ki sem jo bil že tolikokrat opazil, ono začudenje in zadrego, ono vprašanje, tisto večno vprašanje, čemu vse to.
Končno sem zlezel na noge in odšel po stopnicah navzdol. Lepe vreme je minulo in tako mi ni ostalo drugega kot vrniti se v kuhinjo. Moja levica je bila odrevenela kakor zadeta cd mrtvouda, in dnevi so minuli, predno sem jo megel zopet rabiti, dočim so minuli tedni, da je poslednja trdost in bolečina izignila iz nje. In on ni storil nič drugega kakor da je samo položil roko nia moj laket in ga stisnil. Nobenega zvijanja ali turanja ni bile. Samo stisnil je roko in venomer dalje »tiskal. Kaj mi bi bil lahko storil, sem se zavedel sto-prr.v drugi dan, ko je pokukal v kuhinjo in me je \ zna
menje obnovljene prijaznosti vprašal, kako je z mojo
roko.
. Lahko bi bilo še vse hujše,« se je nasmehnil.
Lupil sem krompir. Vzel je enega iz ponve. Bil je precej velik, trd in neolupljen. Vzel ga je v roko, stisnii, in krompir mu je v kašastih curkih brizgnil izmed prstov. Zmečkane ostanke je vrgel v ponev in odšel, jaz pa sem imel jasno sliko, kako bi se mi bilo gobilo, da bi me bil ta vrag pograbil s svojo pravo močjo. ’
Vzlic temu mi je tridnevni počitek dobro del, ker je nudil mojemu kolenu bas oni mir, ki ga je potrebovale. Bilo je mnogo boljše, oteklina je znatno vpadla in jaboUvO se je po vsej priliki vrnilo na svoje pravo mesto. Ta tridnevni počitek pa mi je prin^bel tudi nadloge, ki sem jih previdel. Tom Mugridge je očitno imel namen, da me poplača za te tri dni. Grdo je ravnal z menoj, me venomer preklinjal in gromadil name svoje delo. Drznil se je celo pest vzdigniti proti meni; ker pa sem postajal podoben živali, sem se mu tako strašno zadrl v obraz, da se je moral prestrašiti. Malo prijetna je slika, ki jo moram podati o samem sebi Humphreyu Van Weydenu, v tisti zoperni ladijski kuhinji. Čepel sem v kotu pri svojem delu, obraz obrnjen proti obrazu bitja, ki me je hotelo udariti, ustnice privzdignjene, renčeče kakor pasje, v očeh pa žar strahu in brezni oči ter srčnosti, ki izvira iz strahu in brezmoči. Ni mi všeč ta slika. Presilno me spominja na podgano v pasti. Ne maram več misliti na njo; bila pa je učinkovita, kajti zagroženega udarca ni bilo.
Tem Mugridge se je umaknil gledajoč tako srdito in zločesto kot sem jaz. Bila sva dvojica živali, ki sta bili
skupaj zaprti in kazali zobe druga drugi. On je bil strahopetec, ki se je bal udariti, ker se ga nisem dovoljno ustrašil. Zavoljo tega je izbral drugo pot, da me pripravi V strah. V kuhinji je bil samo en nož, ki je bil kot nož nekaj vreden. Ta nož je po dolgoletni službi in obrabi dobil dolgo, ozko klino. Videti je bil nenavadno krvoločen in izprva sem vsakokrat vzdrhtel, ko sem ga vzel v roke. Kuhar si je pri Johajisenu izposodil brusni kamen in je pričel brusiti ta nož. Delal je silno prešerno in se ves čas pomenjlivo oziral proti meni. Ves dan ga je brusil na vseh straneh. Vsak prosti trenutek, ki ga je dobil, je vzel nož in brusilni kamen v roke in brusil. Jeklo je postalo ostro kot britev. Preskušal ga je z okrežlino palca ali preko nohta. Bril si je kocine na ozadju roke, pregledoval z največjo natančnostjo rezino in je vselej našel, ali se je delal, da je našel nekje nahlo neenakost. Nato ga je položil zopet na kamen in brusil, brusil, brusil, da bi se bil na vse grlo semjal, tako smešno je bilo.	v
Stvar je bila pa tudi resna; doznal sem namreč, da ga je bil zmožen rabiti, da se je pod vso njegovo strahopetnostjo skrival pogum strahopetnosti kakor pri meni, ki bi ga lahko nagnil, da bi storil baš isto, zoper kar se je ustavljala vsa njegova narava in kar se je bal storiti. »Kuhar brusi nož za Klado,« se je šepetalo med mornarji, in nekateri so ga dražili radi tega. To pa je vzel za dobro in je bil v resnici prav zadovoljen; poki-maval je s pogubno in tajnostno, kakor da bi naprej vedel, kaj se neki dan zgodi, dokler si ni George Leaon, prvotni kabinski streže, dovolil nekoliko surovih sal o tej stvari.
(Dalje prih.)
VSAKDO
Gritasner
fer ar, nedosežnimi
pletilnimi biroji
Te si nabavi pod ugodnimi pogoji
si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev
** — Adler""
m
DUBIED
edlriO pri tvrdki
Več tisoč gab»wh sadik
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo.
M k — ~	    |	|.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova ..Vrtnarska §ola“ v. Kranju
MALI OOtASL
«i živ plot ali me|o, dobro vkore-ninjenih, proda Ivan Golc, Zasip 44. pošta Bled. Ceaa 50 par komad.
Absolvent frg. tečar
išče službe pri kakem večjem podjetju. Gre tudi nekaj mrseoev brezplačno. — Poaudbe prosi na upravo lista pod: »Dobra moč«.
Vsak dan
namočeno polenovke*
se dobi v trgovini KoTafif - Japelj
Ljubljana, KongresnMrg.
Stekleno
opeko imajo ,*! Združene opekarne d Ljubljani.
Mag. št. 6404/1^26.
i>$EM0G - ČEBIN
<]jif-sva mu * Tslefon 56. j
\f službo
Imam	1»	Traoisl	sir
za prodati ves tisoč smretovih «i- a«a MaT^a^e^n^ 22J50 Im^g dik velikost od 10 do 30 cm. Cena. pošilja po , . Rvornv Badlje-£ 100 kosov do 1000 je par 65 od na ,n ™ ^35™*
1000 do 10.000 kosov je cena par d6.	vina	^
Izdajatelj in
it večjemu industrijskemu ali trgov skemu podjetju želi vstopiti resna, zanesljiva in vestna gospodična v. 10 letno pisarniške prakso, perf znanjem nemščine 'n italijanščine poleg slovenščine, izvrstna stroje-oiska, korespondeutka in knjigo-vodkinja. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Elektra« do 20. marca t. 1.
— Za tiskarno
ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
oddajo ključavničarskih, mizarsk h in steklarskih del
za nove objekte v mestni klavnici.
Vsi podatki so na vpogled in se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti 20. marca 1926 opoldne V mestnem gradbe-
nem uradu.
Mestni magistrat iiu Hanski.
dne 9. marca 1926.
Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.