Ste v. 299 9 Tratil, w soboto 9« wowo»bWLHML LotnlkKllff tiaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: lica sv. Frančiška AsiSkc^a št. 20. I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo edni^tvu. — Nefr.inkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti". — Tisk ° tiskarne Julinoslr. — Telefon uredništva in uprave štev. 157. -- Naročnina znaša: Za celo leto K 40—, pol leta K 20—, tri lesece K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4 —. U== Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. - - — EDINOST Posamezfce številke zastarele 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 30 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabil«, oglasi denarnih zavodov mm po 50 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 30.—; vsaka nadaljna vrsta K 3 -Mali oglasi po 8 vin. beseda, najmanj pa 80 vin. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le nfiravi .Edinosti". — Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. FranCSka As. Št. 20. PoStnohranilnIČnI račun št. 841.652. - Posamezna številka izven Trsta In okolice: 12 vinarjev.--- Napad na jugoslovansko brodovje v moškem pristanišču. »Vlrtbus Unitis" potopljen s poveljnikom brodouja. „Badapest" poJkodom prevzel PULA, 1. (izv.) V noči tMl 31. oktobra na 1. novembra ie bila potopljena v našem pristanišču poveljniška ladja jugoslovanskega brodovja, dreadnought »ViribusUni tis«. Večina posadke se je rešila, tako da se pogreša samo okoli Hi mož. Žal pa je ob tej priliki izgubil svoje življenje pravkar imenovani poveljnik brodovja, linijsko-ladijski kapitan Janko V u k o v i ć p 1. P T) d k a p e I s k i, odličen mornariški častnik, star komaj 47 let. Ostal je do zadnjega na ladji, na kateri je komai nekoliko nr preje zaplapolala prvikrat zastava njegove jugoslovanske domovine, in je z ladjo vred izginil v valovih. Slava jugoslovanskemu junaku! Napad na ladjo sta izvršila dva italijanska častnika, ki sta prispela z letalom preko morja, pristala nekje v Istri in potem prišla peš v Pulo. Ujeli so oba. Uradno še nista bila zaslišana, pač pa ju je iz-venuradno izpraševal član Narodnega Sveta SHS, dr. Cok, kateremu sta povedala nekatere podrobnosti, med drugim tudi to, da sta podminirala »Viribus Uni-tis« na treh krajih. Odločno sta pa zatrjevala, da nista vedela, da je brodovje prešlo v jugoslovanske roke in da so obustavljene sovražnosti na fronti. Eden teh dveh častnikov ie stotnik Rafaele Rosset-ti. inženir v italijanski državni ladjedelnici \ Speziji. drugi pa je voiaški zdravnik. Izjavila sta, da sta prišla v Pulo z izrecnim namenom, da ugonobita »Viribus Unitis«. Od potopljene ladje mole iz vode še vrhovi jamborov. V isti noči, kakor je bil izvršen napad na »Viribus Unitis«, je bila poškodovana tudi oklopnica »Budapest«, toda le malo in se bo dala, ker se nahaja na zelo plitvem kraju, prav lahko popraviti. Zletelo je v zrak tudi neko skladišče municije. Ujeta italijanska častnika sta odločno izjavila, da teh činov nista izvršila. Zanesljivih uokazov o povzročiteljih teh zlobnih činov ni. temveč se izrekajo samo sumnje, katere so lahko bolj ali manj utemeljene i« jih zato ni mogoče objaviti. NARODNI SVET SHS ZAPROSIL AMERIKANSKO BRODOVJE POMOĆI. FULA, 1. (Izv.) Z ozirom na dogodke v pulskem pristanišču je Narodni Svet SHS po svojih odposlancih v Puli danes popoldne ob eni z brezžično brzojavko zaprosil poveljnika amerikanskega zavezniškega brodovja, da bi prišlo brodovje v Pulo in zasedlo mesto in pristanišče do sklepa miru. Obenem je Narodni Svet SHS v tej brzojavki opozoril italijansko vlado na napad v pulskem pristanišču in ravno tako tudi na napad, ki so ga izvršila danes zjutraj štiri italijanska letala na Komižo na otoku Visu, želeč, da nemudoma ukrene vse potrebno, da se preprečijo nadaljni taki napadi na nevtralno ozemlje in nevtralno brodovje. Odgovora na to brzojavko še ni bilo, pač pa se pričakuje še tekom današnje noči. Vsekakor je določeno, da tekom jutrišnjega jutra, v soboto, odrine iz Pule torpedovka z zastopniki Narodnega Sveta SHS naproti amerikanske-nui brodovju. POVELJNIŠTVO JUGOSLOVANSKEGA BRODOVJA. PULA, 1. (Izv.) Narodni Svet SHS je imenoval za poveljnika vsega jugoslovanskega broaovja kontreadmirala Dragutina pl. Pričo, rodom Srba. Za brodovne-ga poveljnika ie bil včeraj, takoj po pre-vzetjn brodovja s strani Narodnega Sveta SHS, \ sporazumno s svetom mornarjev imenovan Hnijsko-ladijski kapitan p I. Vukovi ć, za poveljnika vojaške luke pulske pa fregatui kapitan Metod K o c h. Ker se kontreadmiral Priča še mudi v Zagrebu in je nekoliko bolan, je pooblastil fregatnega kapitana Kocha za svojega namestnika in ga pooblastil, da po svojem preudarku postopa v sedanji prehodni dobi. POLOŽAJ V PULI. PULA, I. IIzv.) V mestu vlada sedaj mir. Vse neslovansko moštvo, vojske in mornarice se pripravlja na odhod domov, veliko pa ga je tudi že zapustilo Pulo. — Danes ie odšlo okoli 3000 mož. Mornarica v Trstu v Jugoslovanskih rokah. Pomorsko- okrajno poveljništvo je na najvišje povelje včeraj dopoldne izročilo jugoslovanskemu Narodnemu Svetu, zastopanem po predsedniku tržaškega kraj-nega odbora Narodnega Sveta, dr. Oto-karju Ry bar«, v Trstu se nahajajočo vojno mornarico. Moštvo ie mornarice bo po možnosti služilo za vzdrževanje javnega miru in reda. O tem je bil obveščen tudi tržaški Odbor za javni blagor, narji, ki so odšli iz Trsta, so pripeljali v | tf i ama. Vsakdo naj se vrne na delo. Reko 7 trgovinskih ladij. Po mestu je dru-1 Živel takojšen mir! Živela neodvisna gače mirno. DALMACIJA SE OBRAĆA NA AMERIKANSKO BRODOVJE. ] Ogrska! živela Ijudovlada! — i/sit poročajo dalje. da so bili podmaršal v\irksmyi in več višjih častnikov internirani kot ujetniki, ker se niso hoteli staviti Na*od-SPLIT. 2. (Izv.) Glede na razmere, kijnemu Svetu na razpolago. Drugi generali vladajo po nekaterih krajih v deželi, zlasti so dobili sobni zapor. v Zadru, se je obrnil Narodni Svet za Dalmacijo po brezžičnem brzojavu na amerikansko brodovje. da bi prišlo in pomagalo, da se v zpostavi in ohrani mir in red. Narodna vlada SNS v Ljubljani. LJUBLJANA, 1. (Izv.) Uradni naslov naše narodne vlade je: »Narodna vlada SHS v Ljubljani«. Voditelji raznih vladnih oddelkov se ne imenujejo ministri, temveč »poverjeniki«. Položaj v Ljubljani. LJUBLJANA, 1. (Izv.) Ljubljana je popolnoma mirna in javni posli se vrše čiste redno. Umljivo je, da je narodna vlada zelo zaposlena, ker od vseh strani prihaja vsa sila novih stvari. Na kolodvoru se čuje tupatam kak strel, toda hnjših nesreč ni. Zelo strogo pa se izvaja nadzorovanje skozi Ljubljano prihajajočega vojaštva in drugih, z juga prihajajočih oseb, ki hočejo preko meje jugoslovanskega ozemlja. Vojaštvo se razoro-žuje brezobzirno in se mu odvzema ves vojni plen. Enako se je zaplenil tudi denarni zaklad tržaške podružnice Avstro-ogrske banke, ki so ga hoteli odpeljati na Dunaj. Bivšega tržaškega namestnika barona Fries - Skeneja je doletelo na poti skozi Ljubljano tudi presenečenje, da so niti zabranili nadaljevanje vožnje in ga internirali. Preiskali so tudi natančno njege vo prtljago. Internirali so ga v hotelu, a so ga pozneje zopet izpustili v svobodo. OBLASTVENE ZASEGE V LJUBLJANI. LJUBLJANA. 1. (Izv.) Oblasti so danes zasegle nad 50 težko obloženih tovornih avtomobilov, prihajajočih od iuiigoza- padne stranu" ki so hoteli preko severne jugoslovanske meje. INTERNACIJA BAR. FRIES - SKENEJA V LJUBLJANI. LJUBLJANA, L (Izv.) Včeraj popoldne je prispel na svojem potovanju proti severu z avtomobilom v Ljubljano bivši tržaški namestnik bar. Fries-Skene. Kakor vse druge, so oblastveno ustavili tudi njegov avtomobil in ga zasegli. Obenem pa ie bi! prijet tudi baron Fries-Skene in interniran v hotelu >Union<. Pozneje so ga izpustili in baron Fries-Skene je dobil prav isti dan, kakor je dal pred štirimi leti kot deželni- predsednik v Celovcu aretirati slovenskega odvetnika dr. Janka Brcjca, sedaj od istega dr. Brejca kot poverjenika Narodne vlade SHS v Ljubljani za notranje stvari prepustnico, da je mogel nadaljevati svoie potovanje proti severu. Našel pa je bar. Fries-Skene v Ljubljani tudi še nekega drugega znanca iz Celovca, namreč urednika »Mira«, Frana Smodeja. Zgodilo se mu je namreč, da mu ob sedanjem pomankatiju bankovcev natakar v ho-tehi ni mogel menjati tisočaka. Tedaj mu ie priskočil na pomoč Smodej s stotakom, češ, ker mu je svoječasno v Celovcu tupatam ponudil kako dobro smotko. Bar. Fries-Skene se je odpeljal iz Ljubljane po železnici. 17. POLK V LJUBLJANI. LJUBLJANA. 1. (Izv.) Kader ljubljanskega pešpolka št. 17. ki se je dosedaj nahajal v Feldbacliu, je že na potit v Ljubljano. — zapor. BU HI M PEŠTA. 31. (Kor.) novo ministrstvo ie sestavljeno sledeče. Ministrski predsednik - grof Mihael Karo!y> notra nii minister —grof Batthyany, narodr»ostil." minister brez portfelja — reformni socijalist Oskar Jaszi, trgovski minister M>cijallst Garamyi. poljedelski minister — Muza. minister za javno oskrbo - socijalist dr. Kanfi. uk — Lovaszy, pre irano — Franc Nagy, honvedski minister — pod-pol. Lindner. Portfelji zunanjega ministra, justice in ministrstva na kraljevem "dvoru se niso zasedeni. 7.a mestnega poveljnika je bil imenovan Ludovik Hinke. k; je že zaprisegel. Grof Mihael Karolyi je danes dopoldne v palači nadvojvode Josipa zapi isegel. BUDIMPEŠTA. L (Kor.) Člani vlade so imeli pozno v noč ministrski svet, ki je razpravljal o najnujnejših državnih nalogah. posebno o vzdržanju notranjega miru in reda. Ministrski svet je izdal objavo, v kateri pravi, da bo storrl vse, da bo v par dneh sklenjeno premirje in izraža naido, da bo mogoče rešiti teritorijalno nedotakljivost dežele. Popolna državna neodvisnost Ogrske je zajamčena in imenovan njen lastni zunanji minister. Objava naznanja obnovitev tiskovne svobode, pohotnih sodišč, zborovalne in društvene pravice, dalje zakonite predloge glede splošne, enake in tajne volilne pravice, žensko volilno pravico za zbornico in občine in razne druge odredbe. Položaj v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Po poročiLih Narodnega Sveta vesti o plenitvaluv v na nji h mestmfi delin in kolodvorih ne odgovarjajo dejstvu. V notranjosti mesta vlaoa popoln mir in red. V vnanjib okrajih vzdržuje red delavstvo. BUDIMPEŠTA. 1. (Kor.) Neodvisna stranka in stranka 48nikov se ie priključila Narodnemu Svetu in zaprisegla nanj. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Vojni minister je odredil. da morajo vojaki in civilno prebivalstvo takoj izročiti vse orožie in municiiske zaloge. Grof Tisza ustreljen. BUDIMPEŠTA, 31. (Kor.) Grof Steian IZ NEMŠKE AVSTRIJE. DUNAJ. 31. (Kor.) Državni svet se je posveto-val danes o ustanovitvi narodne armade za Nemško Avstrijo in vojaškem položaju in izdal na čete nia fronti oklic, v katerem jim naznanja, da je narodna skupščina, obstoječa iz vseh poslancev Nemške Avstrije, danes prevzela vlado. Skleniti hoče takoj mir in pripraviti vse za takojšnjo redno demobilizacijo. Državni svet se je pečal nato z razmerami v posameznih delih Nemške Avstrije. posebno v nemških delih Češke. DUNAJ. 31. (Kor.) Predsedniki državnega sveta so imeli danes v zbornici daljše posvetovanje z ministrskim, predsednikom dr. Lammaschem. ki je izjavil, da je pooblaščen, da izroči posle vlade, v kolikor se tičejo nemških naselbin, nemško-av-strijskemu državnemu svetu. Zvečer se je vršilo slovesno zapriseženje državnega notarja dr. Syl-vestra, načelnika .pisarne državnega sveta Ren-nerja in novo imenovanih državnih tajnikov, nakar je sledilo pod Rennerjevim predsedstvom posvetovanje državnih tajnikov. Državni tajnik za Nemškoavstrijski državni svet odklanja ustanovitev narodne s ar de. DUNAJ. 1. (Kor.) Večje število pristašev ustanovitve rdeče garde je danes zborovalo pred spomenikom > dajčmajstrov«, nakar so prikorakali pred parlament, kjer so se vršili govori. Nemško-nacijonalni častniki so priredili protidemonstracijo, pri črtner je prišlo do spopadov. Pristaši rdeče garde so poslali k predsedniku Seitzu četveročlan-sko deputacijo, da se ponudijo državnemu svetu za vzdrževanje miru in reda. Državni svet pa je odklonil ustanovitev narodnih gard. — V nedeljo se bodo vršile volitve vojaškega sveta na Dunaju. Avstro-offrski veleposlanik v Berolinu prosil za odpust. DUNAJ, I. (Kor.) Avstro-ogrski veleposlanik v Berolinu. princ Hohenlohe, ki je dospel na Du-na[, je prosil za odpust, a je potem na željo mero-dajnih oblasti umaknil svojo prošnjo. Cesar Viljem v slavnem stana. BEROL1N, 31. (Kor.) Cesar Viljem, ki se je mudil več tednov v državnem glavnem mestu, je Položaj v Reki. REKA, I. (Izv.) Nasproti raznim koto-stasnim vestem, ki krožilo o položaju v Reki po časopisju, kakor o zasedanju Reke po italijanskem brodovju in drugim podebnim izmišljotinam, se nahaja Reka v jugoslovanskih rokah. Italijani so sicer razobesili italijanske zastave, pričakujoč italijansko brodovje, toda zgodilo se je ravno nasprotno: prispel je v Reko oddelek juguoslovanskega brodovja. Naši mor- Tisza je postal žrtev atentata. Na izpre-hodu z neko sorodnico v Herminski ulici so ga ustrelili vojaki z revolverskim: streli. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) O umoru .gro-fa Tisze se poročalo sledeče podrobnosti: Grof Tisza se je nahajal v svojem stanovanju, ko so se ob 6 zvečer pojaviti 3 vojaki z nasajenim bajonetom in vdrli v salon. Grof Ttsza jim je stopil nasproti s samokresom v roki in Tih vprašali, kaj žele. Vojaki so pozvali Tiszo, naj odloži samokres in pozvali istotako navzočo grofico Tisza in grofico Aimassy, naj stopite v stran. Obe dami ste odklonili poziv vojakov. Nato je nagovoril eden vojakov ^potoval danes v veliki giavnf stan. " 1 iszo z besedami: »Vi ste krivi, da je; _ poginilo na. milijone ljudi, vi ste povzročili j prihod NEMŠKE NOTE V AMERIKO. vojno.« Grof Tisza je odgovorrl: »Obža- WASHINGTON, 30. (Kor.) Zadnja nemška nota jujgmiz vsega srca, da so pogrnili milijon: bjIa izročena državnemu ^^ rjovori se, ljudi, toda vojne m sem zakrivil jaz!« Yo-;du se pok>ža]- ni nič izpremeiL i^hodmi korak bo jak je vnovič poz val Tiszo. naj odloži sa-j obstoJal v objavi ,cv premirja. mokres, kar je slednji nato storil. Nato so;_____ vojaki pomerili z vzkti-kom: Prišel je tre- BAVMMIa i notek obračuna! Trije streli so predrli ■ ^^Pm^P^B^Kli Tiszo, ki se je zgrudil med svojo gospo in Avstrijsko uradao poročilo, grofico Aimassy. Vojaki SO nato zapustili j 1. novembra. — V Benečiji se nadaljuje Izprae-poslopie. ' njevanjsko gibanje. Na Jugovibodn so aaie davne ZMAGA GROFA KAROLVJA IneM NA OGRSKEM. ______NaCdnik generalnega Štaba. BUDIMPEŠTA, 31. (Kor.) Narodni j ItalIMska mrmđmo poročHo. Sve-t ie izdal sledeči oklic: 7"---"Vita re-1 Oktobra zveč*r. — Vzhodno Plave so naSe volucija >e v 12 urah pojnetla z vlado re- armade h5t™ energično nadaljevale svoie pro-akcije. Groi Mihael Karolyi je ministrski diranje in porivale nazaj sovražnika, ki ie zaman i predsednik Narodni Svet je prevzel vlado zadrta« napredovanje naSHi čet Cela 4 izključno na podlagi Svojega lastnega nro- naSh koIon 80 dosetla SerravaUe, Orsaco. Oaja- rine In Oderzo. Kavaierilske divizije smo -vrgli v ravnino. Nekoliko eskadronov je danes dospelo v Sacile. XII. armada stoji po sijajnem premagan ju močnega sovražnega odpora med Piavo in Mon-zisanom. Ustje Piave je bilo osvojeno tekom zelo živahnega bota. Na planoti Sedmih občin je nasprotnik pod močnim pritiskom VI. armade moral izprazniti Asiago, ki so ga takoj zasedli naši. Ob hitrfci, s katero se vrši na5e prodiranje, ni mogoče šteti tisočerih ujetnikov in mnogoštevilnih zaseženih topov. S prebivalstvom mest in pokrajin smo obenem osvobodili tudi številne italijanske vojne ujetnike, ki jih je sovražnik dolgo Časa silil k napornim delom- za fronto. Nemško uradno poročilo. I. novembra. — Zapadno bojišče: Flandr-skem je sovražnik zopet pričel svoje napade. Med nizozemsko mejo in Deinzem so Belgijci in Fran-cozje udarili na lysko fronto, posebno na naše prednostne postojanke na zapadnem bregu. Na obeli straneh Zomergema smo s protinapadom zopet zavzeli začasno izgubljena predmostja. Na ostali fronti smo zavrnili sovražnika pred našimi črtami. Glavni napad so izvršili Anglež in Francozi med Deinzem in Skaldo. Južno Deinza pri Zultu in Ansegemu je sovražnik vdrl v naše črte. Južno Deinza smo vrgli preko ceste Deinze — Kruishouten udarivšega sovražnika. Na obeh straneh Amgema so naše zadaj stoječe bojne Čete zaustavile sovražnika pred našimi artilerijskimi Črtami. Severno železnice v Kortryk se boreče čete, ki so zavrnile sovražnika pred črtami, smo zaradi ohranitve zveze z njihovimi sosednimi četami umeknili na gričevje na obeh straneh No-kere. Boji so se zvečer končali zapadno ceste Deinze—Kruishouten in na gričevju v črti No-kere—Kerkhove. torej eden do tri kilometre vzhodno naše stare prednje postojanške črte. V skaldski nižini sovražnik dalje uničuje kraje. Angleži obstreljujejo mesta Tournai, Valenciennes in Perou\vesk Na obeh straneh Quesnoya in Ladre-ciesa živahno artiljerijsko in poizvedovalno delovanje. Na vrhovih ob Aisni severozapadno Cha-teau Porciena je artiljerijski boj postal silno močan. Sovražnik je s sve/imi močmi zastavil svoje napade severozapadno Herpyja. Izjalovili so se zopet ob zelo težkih sovražnih izgubah. Na vzhodnem bregu Moze čez dan živahno artiljerijsko delovanje. — Jugovzhodno bojišče: Nemške čete so se na obeti straneh Belgrada in Sme-derevega umeknUe na severni breg Donave. Sovražnik ni motil prehoda čez Donavo. Prvi generalni kvartirmojster Groener. Francosko uradno poročilo. 30. okt. zvečer: Pri krajevnih akcijah južno Guisa smo zasedli več sovražnih jarkov in se pri bližali cesti, ki vodi iz Guisa v Herle la Vteville. Naše čete so nadaljevale napad med Benognom :n Herpyjem. Zapadno St Fergeuxa se vrše pri višini 145 zelo živahni boji. Sicer nič novega. Orijentska fronta. 29. okt.: Srbska konjenica je dosegla vzhodno Smederevega Donavo in zavzela Požarevac. Sovražnik je pospešil umikanje pred srbsko armado, ki je dosegla fronto Gornji Mila-novac—Topola—Palanka, 60 km južno Bclgrada. Ameriško nradno poročflo. -30. oktobra zvečer: Na verdunski fronti tekom dneva srdito topovsko streljanje. Vzhodno Moze je bil sovražen sunek vzhodno Beaumonta odbit. V Woeuvri živahno delovanje naših patrulj. Letalska brodovja naše prve armade so sestrelila 21 sovražnih letal. Pogrešamo dva opazovalna balona in dve naši letali. PREMIRJE S TURČIJO PODPISANO. LONDON. 30. (Kor.) Reuter poroča, da le bilo danes opoldne podpisano premirje s Turčijo. Angleško poročilo Iz Palestine. 30. oktobra: Angleži prodirajo ob Tigrisu dalje. Razpršili so Turke in ujeli zopet tisoč mož. zunanje stvari, dr. Adler, je poročal o pogajanjih z vladami drugih narodov, o vladajočih prometnih težkočah in dovažanju živil. Anarhija med bolHevIkl v Rusiji. MOSKVA. 31. (Kor.) Komisar južne fronte Po-lonskij je poslal uradno poročilo, v katerem opisuje žalostni položaj južne fronte pri Voronežu kjer operirajo sovjetske čete proti Krasnovu. Red v rdeči armadi je popolnoma omajan. Posamezni deli izstopajo iz skupne armade in ustanavljajo posebne zbore. Čete Saharova so izjavile, da se ne bodo pokorile nikomur drugemu kakor Lenifnu in Trockemu osebno. Dogodki no Reki. Reka, 29. okt. dopoldne. Včeraj dopoldne je pod pritiskom razmer in v strahu pred ponovnim nastopom Hrvatov proti Reki povabil reški guverner načelnika reškega Narodnega Sveta, dr. Bakarčiča k sebi. Ta pa se vabilu ni liotel odzvati, češ da nima z madžarskim guvernerjem Reke ničesar opraviti. Popoldne pa je guverner dr. Bakarčrea slučajno srečal na ulici in ga pričel prositi, da naj mu pomaga s svojim vplivom. J a se 29. t. m.f ob priliki narodnega praznika Jugoslovanov, mir ne bo kalil in naj ostane staro, dobro(!) razmerje med tukajšnjimi Hrvati in Ogri, kakršno je bilo doslej, tudi v teli kritičnih trenutkih, kakor naj viada duh sloge tudi ob priliki predstoječe izročitve poslov guvernerja v roke NS. Andrassy da je priznal pripadnost Reke k Jugoslaviji, torej ni nikakega dvoma o njeni bodočnosti. Dr. Bakarić je guvernerju sicer obljubil, da bo odredil vse potrebno, da se ohrani mir, če pa vsled dosedanje samopašnosti reških Madžarov razdraženih ljudskih instinktov ne bo mogo- ustreljen. — Srbija osvobojeno • če brzdati, ne more za posledice prevzeti mkake odgovornosti Nato se je dr. Ba-karčić nakratko poslovil. Danes zjutraj pa se je tukaj naeuikrat raznesla vest. da je ponoči reška madžarska policija, glavna povzročiteljica nemirov dne 13. t. m., pobrala šila in lepita in zapustila Reko s posebnim vlakom v smeri čez Št. Peter. Z istim vlakom se je odpeljalo tudi madžarsko vojaštvo, pozvano na Reko od madžarskih oblasti na podlagi njihovih grozotnih brzojavk o dogodkih dne 23. t. m. Posle javnega redu je prevzela tukajšnja vojaška oblast 111 oživele sokolske organizacije. Tndi je dospelo iz Zagreba za vzdrževanje miru .>0 članov tamošnje Narodne garde. Da ne bi prišlo do kakih izgredov, krajevni odbor NS na Sušaku sporazumno z reškim odborom odredil, da Sašak začasno odgodi manifestacijo ob priliki narodnega praznika. Svoj ukrep.utemeljuje deloma s tem, da ne bi imelo nikakega zmisla manifestirati na Sušaku proti Reki, ki je itak postala luka Jugoslavijo, deloma pa tudi, da se ne da povod nerazsodnim elementom, da bi izrabljali sveCa-nostno razpoloženje v svoje posebne namene. —p Reka, 29. oktobra. Reški župan. dr. Vio, je sklical dan j s dopoldne občinski svet k izredni seji in mu sporočil, da je prejel od ministrskega predsednika dr. \Vekerla ukaz, da pripravi vse potrebno za izročitev javnih poslov Reke v roke Narodnega Sveta SHS. Predaja se izvrši jutri. Državne urade prevzema NS. avtonomne (magistrat, aprovizaetjo) ohrani mesto. Državne oblasti da so prejele ista navodila in obenem nalog, da zapustijo mesto (kar je državna policija že storila). Reka je proglašena za ozemlje Jugoslavije, in ako bi Hrvati hoteli razobesiti hrvatsko zastavo na guvernerjevi palači, jih ne sme nitiče ovirati. Župan ie nato omeniti, da se je radi varnostnih od redeb obrnil do tukajšnjega vojaškega poveljnika podmaršala pl. Istvanovica hi da mu je ta sicer obljubil, da ]bo po možnosti storil vse^ da se ohrani javni red in n-it, vendar pa ne kaže vojaštvo pod vplivom sedanjih dogodkov prejšnje discipline, in zato da ne more prevzeti odgovornosti za dlje ko za 24 ur. Župan se je vsled tega v oglasu obrnil do občinstva, kjer ga poživlja, da samo sodeluje pri ohranitvi javnega reda, da podpira vojaštvo in nastopa proti izziva-čem, ki bi-skušali spraviti zmešnjava in nered med ljudstvo in izrabiti položaj v svoje nečedne svrhe. Vest o priklopitvi Reke Jugoslaviji se je v jutranjih urah bliskoma razširila po Reki in Sušaku. Sušak je zadobit praznično lice, zastava plapola ob zastavi. Tudi Reka se je vzdramila iz stoletnega spanja in mestni uradi so razobesili italijanske, hrvatski in srbski zasebniki, društva, banke itd. pa številne naše praporje. Mauka le — »onih«, ki so na Reki hipno izginili za vedno. Po Reki in Sušaku so se proti ooi-dnevu in popoldne vršili slavnostni obhodi (z zastavami) in množica je prepevala naše pesmi. S Hrvati in Srbi so skupno manifestirati tudi reški Italijani. Ti so ravnali zelo previdno, da so ^red kratkim odklonili poziv madžarskih samodržcev, da se s podpisi izjavijo za pripadnost k Ogrski. Ker so jo že ponoči pfi";lial: glavni krivci izgredov od 23. t. m., namreč reška državna policija, vlada kljub navdušen in in prazničnemu razpoloženju povsod vzoren" red. — P.. Resnico o poiožolo pri nas na Jiftu Trst, 1. novembra. Po zunanjem časopisju, zlasti nemškem, pa tudi našem slovenskem, se črtajo naravnost gorostasne stvari o sedanjih dogodkih na našem jugu. Tako se je poročalo tudi v ljubljanskih listih že pred par dnevi, da so Angleži ali Amerikanci zasedli Pulo. Včerajšnji (četrtkovi) ljubljanski listi so objavili vest, da je tudi že Trst zaseden po Angležih. O Reki je objavila včerajšnja graška »Tagespost« dopis iz Reke, datiran 31. oktobra, v katerem pravi njen »posebni« poročevalec, da je 30. oktobra zvečer prispelo v Reko italijansko brodovje in sieer na prošnjo reškega italijanskega prebivalstva, ki da ne priznava jugoslovanskega gospodstva v Reki. Prebivalstvo da je italijansko brodovje z velikim navdušenjem sprejelo. Mestni poveljnik Hrvat general 1 stranovič da je že pred nekoliko dnevi odpotoval* z Reke itd. To vse se je torej zgodilo že v sredo. Mi pa smo prejeli danes dopis iz Reke, datiran 31. t. m., torej v četrtek, v katerem ni niti črkiee o Italijanih v Reki. Dopis se glas*: »REKA, 31. oktobra. Medtem ko so skoro jkjIoVIco Reke dičile naše jugoslovanske trobojnice, se je včeraj konstituiral Narodni Svet reških Italijanov, ki je izdal naslednji razglas: »Italijanski Narodni Svet Reke, ki se je zbral danes v plenarni seji, izjavlja, da mora na podlagi istih pravic, po katerih so dosegli narodi svobodo in narodno neodvisnost, mesto Reka, ki je tvorilo doslej Stran II. »EDINOST* it 20» V Trstu, dhe 2. novambra 1918. corpus separatum z italijanskim občinskim zastopom. zahtevati tudi zase pravico samoodločbe. Opirajoč se na to pravico, ivoglaša italijanski Narodni Svet Reko za k svoji domovini, k materi Italiji, spadajočo. Narodni Svet Reke smatra vsled dogodkov dne 29. t. m. nastali položaj za provizoričen, polaga svoj sklep v roke Amerike, domovine svobode in demokracije. in pričakuje njegovo odobrenje s strani mirovnega kongresa. — Reka, 30. okiobra 1918. — Izvršilni odbor.k Merodajni reški Italijani so se, zaljubljeni v svoj corpus separatum, hipoma \ zdramili iti stavljajo svoje zahteve. Ker pa ie pripadnost Reke k Jugoslaviji ravno s strani entente. na katero apelirajo, že definitivno rešena stvar, nas njih nastop ne more razburjati.« Dopisnik graške »Tagesposte« prav gotovo Reke niti videl ni. temveč ie morda cul govoriti o tem razglasu reških Italijanov hi je na to govorico zgradil svoj dopis o zasedanju Reke po Italijanih. Ravno takšna je z zasedeniem Pule i>o Angležih. Naš list je dobil v torek zvečer z zelo zanesljive strani poročilo, da je oddelek angleškega brodovja preplul Orrant-ski preliv in da gre proti severu v smeri proti Puli. Naš poročevalec nam je sporočil tudi, da sestoji ta oddelek od treh velikih križar k. flot il je torpedov k in trena, in izrazil obenem mnenje, da je to brodovje namenjeno za zaseden je Pule v slučaju skorajšnjega premirja. V sredo, ko je izšla ta vest v našem listu, je vedel že ves Trst, da je Pula že zasedena. Kakor se nam je sporočilo iz Ljubljane, so v Ljubljani dobili vest o zasedenju Pule tudi od drugih strani. Pri nas v Trstu pa.je prebivalstvo že tekom srede in četrtka od zjutraj do zvečer čakalo, da se pojavi pred tržaškim pristaniščem angleško brodovje. Bilo pa ga ni niti v sredo, niti v četrtek ni-t; včeraj, v petek, niti v Pulo niti v Trst, a prav tako tudi ne v Reko, temveč je, kakor smo že poročali, v četrtek opoldne prevzelo vojno brodovje v Puli zastopstvo Narodnega Sveta' SHS. v Trs*u pa danes, kakor poročamo na drugem mestu, tudi vse, kar pripada vojni mornarici. Tu pač nastaja vprašanje, kako so inj-gle nastati take vesti. Za vest o zasedenju Pule po Angležih je bilo vsaj kdlikortoliko dejanske podlage, ker je bila vest o proti severu po Adriji prihajajočem angleškem brodovju popolnoma resnična, dočitn pa je ona vest o Reki naravnost izmišljena v celoti, kar je še tem nemirnejše. ker »posebni« dopisnik celo navaja podrobnosti dogodka, ki se m dogodil. Resnica, edina resnica je, da do sedaj, ko to pišemo, v petek. 1. novembra, zvečer, ni bih) uiti v Reki, niti v Puli, niti v Trstu niti angleškega niti italijanskega niti kakega drugega brodovja. Prav tako res pa mora tudi biti, da take ; race« ne morejo biti slučajne, temveč da mora ticati v njih določen namen, kaiti drugače ne bi prihajale tako dosledno po vsakem važnejšem uradnem činu naše narodne vlade. Kdo more imeti tak namen in čemu? Včerajšnji dan v Trstu. Včerajšnji d3» je hil v Trstu razmeroma prav miren, kar se je gotovo predvsem zahvalifi odločnemu nastopu Odbora za javni blagor, ki je resno posvaril prebivalstvo, naj se izogiba demonstracij in izgredov. Zelo nestrpno ie pričakovalo občinstvo vrnitve torpedovke, ki je odplula zjutraj proti Benetkam v svrho dogovarjanj z ententnim brodoviem. Velikanske množice so se zbirale na nabrežjih, a čakale so zaman. Sedaj, ob 3 zjutraj, ko to pišemo, se torpedovka še ni vrnila, in tudi ni bilo nobenega glasu o njej. Po mestu so se že začele raz-našati različne razburljive vesti, katerim seveda ni verjeti, in še temmanj, ker je brezžična brzojavna zveza pretrgana. Odhajajoči poveljnik pomorskega okraja je pred izročitvijo svojih poslov^Na-rodnemu Svetu SHS dal brezžično brzojavno napravo v smislu tozadevnih nalogov odzgoraj pokvariti, da je neuporabna.Zato najbrž tudi ni mogoče izvedeti ničesar o vršečih se pogajanjih. Ponoči je bilo čuti tupatam kak strel: drugače pa je bila tudi noč mirna. Odbor za javni blagor je odredil zapretie javnih lokalov že ob 8. uri in občinstvo se ie kmalu nato umeknilo domov tudi z ulic. Za danes se gotovostjo pričakuje vrnitev torpedovke in žnjo prihod ententnega brodovja. Razne poliSicne vesti. Nemški glas o tržaškem vprašanju. Dozdevno se bližajo zahteve Italije svoji izpolnitvi: italijanske kolone se bližajo vi-i.nam Krasa — Trstu. Trieste o rmlla je bil klic iredente in radii italijanskih stremljenj. ki se je raztezal od Brenuerja do Dubrovnika, je imel tu svoje središče. Ali le — dozdevno. Kajti, poleg Trieste je v tem vojnem jeziku tudi neki — Trst. In ta Trst je izhodišče Jugoslovanskega radija, ki se razteza od Soče do Soluna. V slovesni otvoritveni seji hrvatskega sabora je bila proglašena neodvisnost Jugoslavije s posebnim povdarkom, Ja jugoslovanska država absolutno ne bo trpela »gotovih zahtev do prednosti na Adrii:«. To se pravi: z iz p ražu jen j en i zasedenih ozemelj in prodiranjem Italijanov proti Trstu se odpira široko polje za nove noje, o katerih ne more ni kdo reči, ali se jih bo moglo poravnati s pogajanji, ali pa se rešijo s silo orožja. \ kljub zmagonosni radosti se v Rimu ne morejo odtezati neki nemirnosti-Vloga, ki jo igra Italija v en-t en ti, sploh ni vloga polnovrednega sobo-ritelja. Nima nikake glavne "besede, ker ni imela doslej vkljub vsem žrtvam resničnega polnega uspeha. Razdraženost italijanskega časopisja proti Wilsonu potrja ia podrejeni položaj. K temu prihaja še na žalost Italijanov, da Wilson ni podpisal londonske pogodbe, ki Italijanom za vstop v vojno obljublja Trst in avstrijsko Primorje. Vojna Ftaltfe pa je bolj, nego katera druga zgrajena neposredno na imperijalizmu. Kaj govore ljudstvu drugega, nego Trieste o mrlMa? In kaj je na drugi strani že leta neugasaio hrepenenje številnega jugoslovanstva? Isti Trst — Trst. ki je imel pred dvajsetimi leti komaj kak slovanski napis, razun v oddaljenih predmestjih, ki danes govori staroitalijanski jezik in obenem slovanskega, Trst, ki ni nič drugega nego skladišče slovanske trgovine. Celo tedaj, če bi se Italiji izpolnile njene sanje in če bi s pomočjo Angležev in Amerikanov zavojevala Trst: kako bi mogla ona sama držati to mesto, ki je popolnoma obljudeno od Slovanstva in je odvisno od slovanske preskrbe? Nu." mi prepuščamo to najbližjim udeležencem. Za nemške Avstrijce je glavna stvar, da se jim zajamči odprta pot do morja,, torej pot do Trsta, naj že bodo Slovenci ali Italijani, ki zro s poželjenjem na morsko gladino Adrije. Tudi tu stoji nemški narodni svet pred enim življenskih vprašanj. — Tako razpravlja graška »Tagespost«. Kako se vendar hitro spreminjajo časi in tudi nemški ljudje žrej'mi!! Komaj par tednov je od tega. ko je zahteval isti list za nem-ško-alpsko državo slovensko ozemlje, da bodo direktno spojeni z Adrijo. ker tu da morajo biti oni gospodarji in Slovani kve-čemu le trpi jen i gostje?! In istotako malo tednov je, odkar so Nemci zopet začeli v imenu —kulture namigavati na potrebo stare, a neiskrene zveze med Italijani in Nemci, naperjene proti Slovanstvu! In glejte, kako drugačna je danes beseda! Nič več ne govore o gospodstvu na Adriji, le odprto pot za svojo trgovino zahtevajo. Danes jim je skoro v nekako tolažbo, da je Slovanstvo v Trstu enakovreden soude-ioženec na tržaškem vprašanju, nadejajoč se koristi za-se od boja med Slovanstvom in Italijanstvom. ki je po mnenju graške-ga lista neizogiben. Ta izliv nemške duše bi mogel biti v zelo resen pouk primorskim Italijanom, če je v njih sploh sposobnosti, da bi se kaj naučili. Grofu Clam-Martlnicu, ki je v svojem kratkem in žalostnem ministrovanju, hotel na zločinski način pritisniti narode k tiom in jih potisniti v nemški jarem, dasi je dedič češkega velikaša najčastnejega spomina in avktorja fundamentalnih člankov — temu grofu Clam-Martinicu je dala dunajska »Information« zasluženo brco. Ta človek je čmel te dni v gosposki zbornici toliko drznosti, da se je bahati 1, kakor da je prišla Avstrija v svoj sedanji položaj le zato, ker se ni uresničila njegova politika. Obdolževal je druge, da so bili grobokopi Avstrije, namesto da bi — kot glavni sokrivec na razsulu Avstrije — spokorno priznal svoje zmote in grehe. Vse je hotel »urediti« z enim udarcem, ali ruska revolucija mu je izbila orožje iz roke. A ni se umaknil, ampak šel v parlament kot kak slon v prodajalno porcelana, kjer "je povzročil neizmerne škode. Namesto da bi bil sprejel deklaracije Cehov in Jugoslovanov, ki so se še izrekli za državo in cesarja in so podali s tem podlago za pogajanja, je odklonil in se ponižal v eksekutorja nemško - nacijonaln:h centra-hstov. On in le on je pognal Cehe in Jugoslovane v sovraštvo proti državi, ki jo ie hotel napraviti nemško, centralistično in absolutistično, a jej je nakopal sovraštvo vseh. On je izpodjedel podlage države in jej je odtujil cele narode in ti so videli v njem bastarda militaričnega absolutizma in reakcije. Zadal je državi rane, ki se ne izleči'jo nikdar! Bil je to najne-sposobneji ministrski predsednik, kolikor jih je Avstrija kdaj imela. Vso nesrečo, ki ie prišla nad Avstrijo od 30. maja 1. 1. sem, ima on na vesti. V puščavo ali v najtem-nejo klet naj bi se skril, ne pa. da nadleguje svet s svojo »modrostjo«. Edino, kar n ore reči. je: Mea culpa, mea maxima culpa. — Huda. uničevalna sodba, ki je tem strašneja, ker je zaslužena v polni meri, kakor pričajo sedanji dogodki. — Strašen bo obračun zgodovine s tistimi Sturgkhi, Seidlerji, in Clam-Martinici. Ti so bili grobokopi Avstrije. Narodi pa so branili svoje sveto pravo in so je — obranili! Domače vesti. Predaja vojne mornarice in trdnjave v Puli Narodnemu Svetu v Zagrebu. V Puli ie prešlo, kakor smo že javili, vrhovno poveljstvo v roke krajne-ga odbora Narodnega Sveta v Puli. Vse se je izvršilo brez najmanjega nereda, brez prelivanja krvi,,, brez vandalizmov. Posebno treba pohvaliti vedenje moštva naše vojne mornarice in naše jugoslovanske narodnosti, ki se je v teh kritičnih trenotkih pokazalo zrelo in vredno svoje svobode. Da ne bo sporov med obema avtohtonima narodoma. je stopil Narodni odbor v stike z odborom, ki so ga konstituirali Italijani. Dosežen je bil popoln sporazum. Vršila se bodo skupna posvetovanja. Temelj bodoče narodne straže bo tvorilo znatno število Jelačićevcev. ki so bili radi znanih reških dogodkov prepeljani v Sladonjevo pri Puli. Straža bo skrbela za vzdrževanje miru in reda. Kakor Jugoslovani so se organizirali tudi Cehi in Poljaki, ki so se izrekli solidarni s prvimi ter se podredili ukazom Narodnega "Sveta v Zagrebu Želji madžarskih in nemškift mornarjev, naj se jim pomore, da se bodo mogli čimprej povrniti v sva Jo domovino, bo ustreženo. Ustanovil se je svet jugoslovanskih mornarjev, ki je sprejel v svoji seji dne 30. t. in. sledečo resolucijo: Jugoslovani prevzemljejo vojno mornarico kakor tudi trdnjave mesta Pule v svojo upravo. Pridružujejo se jim dobrovoljno Cehi in Poljaki. Te odredbe se izvedejo sporazumno z Italijani. Uprava ustvari narodno obrambo, ki bo skrbela za vzdrževanje miru in reda za vse mesto brez razlike narodnosti in z najstrožjimi odredbami. Na poedinih ladjah kakor tudi na kopnem morajo nemudoma ukreniti odredbe za vzdrževanje službe in javnega reda. z bratsko ljubavjo napram vsakomur brez razlike narodnosti in stanu, ker je to v interesu civilizacije in človečanstva. V ostalem naj vsaka ladja da za morebitno pomoč na razpolago neko Stevi-/o mož. Pripadnike Ogrske Jn nemške Avstrije smatramo kot svoje goste in naša uprava ukrene takoi vse, da se čimprej odpravijo v domovino. Za prehrano in oskrbo teh ljudi bo vestno preskrbljeno v vsakem pogledu. Da se tem ljudem zadnji dnevi bivanja v Puli napravijo čim prijet-neji. bodo po možnosti rešeni vsakega službovanja. Isto veBa tudi za Častnike in njim enake. Ta resolucija se ima takoi priobčiti Madjarom in Nemcem, da se morejo ravnati po njej. Pričakujemo od njih prijaznega pozdrava, kakor smo mi pripravljeni, da Hm pri njihovem odhodu pojdemo na roko v vsakem pogledu. — Pula ie doživela velik m slaven dan. Dr. Xnton Korošec častni občan zagrebški. Mestni zastop v Zagrebu je v svoji seji dne 28. oktobra imenoval dra. Aniona Korošca častnim občanom. Radujemo se, ker to počeščenje ne velja le osebi, ampak se more ponašati žnjim ves naš narod. Pred vsem pa se radujemo zato, ker vidimo v tem počesčenje našega prvaka iz srca hrvatskega naroda zopet blesteč dokaz bratstva in sobojevništva v našem troimenem narodu. Demoastraciia — manifestacija. Mase ljudstva navadno ne razlikujejo med tema dvema pojmoma, oziroma med namenom tega in onega pojava. Demonstracija je več ali manje hrupen protest ali Odpor proti kala storjeni krivici ab" žaljenju. Manifestacija pa bodi vsikdar dostojen ča'sten izraz radostnih čustev. Ce se manifestacija prelevlia v demonstracijo z nje navadnimi nelepimi. odiioz-nimi spremljevalkami, pot?m zgreša svoj namen in se pojmem manifestacije onečašča in škoduje dobri stvari, mesto da bi jej koristila. To bi položili na srce pripadnikom obeh narodnosti v tržaškem mestu. Doživljamo velike, zgodovinske dogodke. Vsi se radujemo na končni zmagi vzvišenih idealov človečanstva ter pozdravljamo vzhajajoče solnce svobode. Svetli ideali naj se ne skrunijo s temnimi čini mržnje in sovraštva, s čini, ki izhajajo iz grdih nagonov. In če so med nami tudi nečisti elementi — kje jih ni po velikih mestih?! — ki bi hoteli dogodke izrabljati kot ugodno priliko za sramotna dejanja: za osebne napade in žaljenja, za posezanje po tujem imetju, za izbruhe danes od v^eh civiliziranih zavrženega narodnega sovraštva: postavimo se ?im skupno nasproti! Kajti nevarni so nam vsem: naši osebni varnosti, našemu imetju, našemu ugledu in naši časti pred svetom. Od nikogar se ne zahteva, nai se odpove svojim idealom, svojim željam in stremljenjem: Ali, če so nam naši cilji sveti, braniti jih more le čisto orožje. To imejmo živo v znvesti v teh velikih dneh! Bratstva in složnega sodelovanja vseli poštenih sinov in sester zahtevajo sedanji trenotki. Proglasi naših Narodnih Svetov poživljajo na tako bratsko in složno delo. Niso sedaj časi za medsebojne rekriminaciie. Osebne antipatije morajo obmolkniti popolnoma in vsi se moramo strniti v vrste kot boritelji z velikim ciljem pred očmi! Le v ta cilj naj bo obrnjeno naše oko. Vse drugo se mora •makniti na stran, ali v drugo vrsto. Niso sedaj časi za medsebojna obračunavanja, za očitanja resničnih ali le domtievanih komu neljubih dejanj. Naši Narodni Sveti nam kličejo: pozabljeno bodi. kar je bilo in srca naša in naše um-stvene sile naj bodo posvečene le veliki stvari domovine- Na stran stopi, kar je bilo neKntbega med strankami in osebami! Brat sezi bratu v roke, ako pošteno narodno misli, afco je pripravljen za pošteno delo! Ce kdaj, mora prevzeti naše bistvo klic pesnika: Sveto služimo sveti domovini! Da sveta nam mora biti domovina naša. kajti ona — osvobojena in nezavisna — bo mati-zaščitnica nas vseh, ona nas bo hranila, ona nam bo dajala pogoje in podlage za razvoj, pa naj pripadamo tej ali oni stranki, pa naj izpovedujemo to ali ono politično mišljenje, ali kulturno nazira-nje In ker le ona, edino ona, nam more zagotoviti naše, povsem samosvoje življenje, ne zagrešimo se proti r.je; z nebrižnostjo, marveč zastavljajmo vsi vse svoje sile, da jej izvojujemo srečno bt tiočnost. da bo svobodna in da bomo m:>;i!i v njej svobodno živeti. Ne prerekanja — jugoslovanskega bratstva med vsemi, ki so čisti in pošteni, sedaj so časi! Zagreb za Narodno Vijeće. V-seji mesta zagrebškega je župan Srkuli imel govor, v katerem je z navdušenimi besedami pozdravil narodno edin-stvo in Narodni Svet. Zatem je mestno zastopstvo votiralo 1 milijon kron za fond Narodnega Sveta in se je stavilo v njega službo. Nadškof zagrebški dr. Bauer ie položil v fond Narodnega Sveta 50C00 kron. Pokrajbiski odsek Narodnega Sveta v Gorici. Vrhovna instanca v vseh niarodnih, gospodarskih in političnih zadevah za Goriško je Pokrajinski odsek Narodnega Sveta v Gorici, ki posluje kakor organ Narodnega Sveta v Ljubljani in Narodnega Sveta SHS v Zagrebu, sestavljen tako-le: načelnik dr. Karo! Podgornik deželni poslanec, odvetnik v Gorici; podnačelnik dr. Brecelj Anton, zdravnik v Gorici; tajnik dr. Medvešček Peter, odvetnik v Gorici; blagajnik Premrou Svitoslav, ravnatelj Goriške zadružne zveze v Gorici; člani: Dominko Fran, deželni odbornik, c. kr. dež. sod. svetnik; dr. Franko Alojzij, deželni podgla-var. odvetnik; dr. Gabršček Franc, odvetnik; Koz-man J., trgovec; dr. Novak Ivo. odvetnik; Rutar Matija, deželni poslanec, c. kr. višji dež. sod. svetnik; Štrekelj Anton, ravnatelj Kmetijske šole; Vuga Ciril, kurat v Podgori, vsi v Gorici. Ljudstvo naj se v vseh važnih zadevah obrača na Pokrajinski odsek Narodnega Sveta v Gorici ter se pokori njegovim odredbam. O dr. Šusteršičn riše »Narodna Straža«: V jugoslovanskih krogih je vzbudil najnovejši Šuster-šičev korak živahno zanimanje. Sodba je popolnoma enotna, da je to pri Susteršiču vzeti le za poizkus nekake rehabilitacije. Pridobiti si je hotel videz zvestobe do naroda. Odložil je delo. ohranil si ie pa čast in udobnost. Hoče pa še nadalje delo vladnega zaupnika in bi rad bil zaupnik Narodnega Sveta. Ne gre mu za nič drugega, kakor da bi si z navidezno narodno potezo zaslužil amnestijo naroda za svoje na narodu izvršene zločine in izdajalstva. S tega vidika je presojati tudi vse njegove članke, ki jih je v zadnjem času napisal v »Novice« in s katerimi je iznova dokazal staro resnico, da potapljajočo se ladjo zapuščajo tudi podgane. Politični krogi . se pri vsem tem vprašujejo, kako je združljivo s to navidezno požrtvovalnostjo in možatostjo dejstvo, da si pridržuje plačo za funkcije, ki jih izvrševati noče, oziroma, se jih izvrševati več ne upa. Kajti znano ie, da je šusteršičev korak na eni strani prava intrigantska poteza v- svrho dosege narodnega pomiloščenja, na drugi strani pa diktiran od osebne strabopetnosti človeka, ki si danes ne upa več ostati na Kranjškem, marveč beži na Dunaj t in hoče tam počakati, kako se mu obnese speku-Macija. S tem, da je agende odložil, se ne izvije sodišču ljudstva. Slavje na Sušaku In RekL Ko so poverjeniki Narodnega Sveta v Zagrebu prevzeli guvernerjevo palačo, je zavladalo veliko veselje na Šušku in na Reki. Narod se je zbiral po ulicah, odi-čen z narodnimi znaki. Prepevali so po ulicah hrvatske, slovenske in srbske pesmi in nosili zastave troimenega našega naroda. Na stolpu mesta so razobesili reško, hrvatsko in italijansko zastavo. Vse trgovine so bile zaprte in delavci po tovarnah so ustavili delo. Veliki sprevodi ljudi so šli z Reke na Sušak ln naobratno. Pred hrvatsko Čitaonico ie množica Italijanov odpela >>Lepo našo domovino* in Italijan! so na svojih društvih raz-besili tudi hrvatske .zastave. — Kmalu potem, ko je hrvatska straža zasedla guvernerjevo palačo, so razvli na njej hrvatsko zasta\o. Na pročelju na strehi so se pojavili po en Sokol: Slovenec, Hrvat in Srb. Objeli so se. Tudi na poštnem poslopju so razviti hrvatsko zastavo. Priporočljive tvrdk«. Rokavice in modne potrebščine. fT. VENIER & Comp. Corso J4. Modae potrel. SČine in izdelovanje rokavic. Čiščenje in j-oprav-1 janje rokavic Cene zmerne. 131 ' Trgovina jestvin IVAN BIDOVEC, Trst. nI, Campanile 13 (x'i> Ponteroaso). Ima v /alo^i: eaj, ^.irađižno koo servo, ženf, kisle kumarce, kocke zn juho Konjak vermouth, maršala, mal novec in več vrst min«* ralnih vod ter blago a provi zaci j ske komisije. (41 * Mehanična delavnica. ODLIKOVANA UVARNICA OSVATDELLA V>» Media 26. Izdelovanje in poprava Btroje^ *u mj torjev. Proračuni. i Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Trst, ulica Valdirivo 1H. Arti-stična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka — Vpisniki (registri) posebnega sistema. '20. < DAROVI. — Na žertitovanju g. Maksa Gomzija z gdč. El-viro Pečarjevo se je nabralo za šentvidsko šolo K 354*—. Denar hrani uprava. — V počeščenie spomina pokojnega prijatelja Vekoslava Mraka učitelj Fonda 20 K za dobrodelne namene. : i HALI OGLASI se račtmajo po 8 rta. beseda. — Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Najmanjša pristojbina :—: znaša 80 vinarjev. : DfilA^nflft V 1/8 1 naprej konjak, žganje* raiUZMIM I slivovec, brinjevec po K 40 1 rum po K 32. crema maršala K 20. pelinkovec K 10. Crismancicb, ul. Caserma 8. 2980 Prodom 2 prašiča. Opč ine 500. 2915 Raznovrstno blago za ______________preprodajalce, galanterije in drobnine. — Jakob J evi. Trst. ulica S. Ni-co.o 19. 4311 Samo na debelo. EaIaAnnI Anton Jerkič posluje v svojem ateljeju ruiusiul r Trstu. Via della Poste št. 10. 40 JL T S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, daje na? ljubljeni soprog, očs, sin, stric in svak gospod Anton Terčit »■»učni nadpamlk danes nenadoma preminul. Pogreb se bo vršil jutri, v soboto, ob 4 pop. ua barkovljanskem pokopališču, kjer «e že nah:\ jajo zemski ostanki pokojnikovi. TRST, 1. novembra 1918. 1 Marija, soproga. hči. Vlado, sin. Vsi ostali sorodniki. Majolične peči in štedilniki M. ZEPFAR, ul. S. GiovanniS in 12. Najboljša Ud«? lovanja ia najpopolnejša vrsta, i'eue zmerne 20_J Hotel Continental Trst, ulica San Nicol6 it. 25 ^blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmern* Postrežba točna. 190 Papir. j VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirna j tih vrečic lastne tovarne — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne — Gattoua 1'ollinar, i Trst, Via dei Gelsi 16. 266 Damska krojačnica j A. RIEGER, Trst ulica Commerciale Izdeluj« ! vsakovrstne obleke po angleškem in. francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluza i za gledališče itd. Cene zmerne. 331 Hermangild Trocca Trst — ulica Barriera vecchla 8 — Trsi ima veliko zalogo mrtvaških predmetov. Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploSćah za grobne spomenike Dobroznana urarna in zlatarna R. POIIH v Trstu. Trg stare mitnice št«*. 3. Bosatn zaloga vsakovrstnih ur ter raznih zlatenin. Radi železniških težkoč se pogreb pokojnega gospoda Antona IrsolKo železniškega uraKlmfcu. ne ho vršil v soboto ob 2 popoldne, marveč ob V2IO dopoldne iz hiše žalosti ulica Besenghi 27 na južni kolodvor. Prostovolina dražba več vil na Bledu. Oklic. V smislu sklepov c. !kr. okraj, sodišča v Radovljici z dne 24. okrdjra 191S opr. štev. Nc I 641-18-1 in 642-1K-1 se vrši v pondeliek dne 11. novembra 1918 ob 9 uri zjutraj eventualno tudi naslednji- dan ob istem času prostovoljna/ javna dražba sledečih nepremičnin: 1. pare. št. 75-1 vila v Zagoricah št. 34 s zem-Kiščnimi parcelami št 14-2 in -72-2 travnika k. o. Zeleče cenjeno na K 7(iM)00. 2. pare. štev. 338-3 \*ia Maja s zemluščno pare. št. 338-6 vrt k. o. Bled cenjeno na K 20.000. 3. pare. št. 52-2 hiša št. 41 v. Zagoricah in sem spadajoče zemljiščne narcele št. 52-1 in 55-3 vrt ter kos vrta 55-1 d. o. "Zeleče cenjeno na K 45.000. 4. pare. št. 445-4 \jlla Belmoad pri postaji ob jezeru in kos vrta pare. št. 445-1 d. o. Resica, cenjene na K 70.000. 5. zemljiščne pare. št- 341-1 in 324-1 njivi. 342-1 in 342-3 travnika ter ?tt2-7 pot k. o. Bled cenjen štirijaš-ki meter poK 1 . Cenjena vrednost je vuklicna cena ter se pod to ceno ne proda. Dražbeni pogoji se vrnejo vpogledati v pisarni podpisanega notarja rjfcd uradnimi urami. Alojzij Pegan c. 1 3". notar kot sodni komisar. Varietfc Gambrinus Kabaret vsak večer ob 9', velika varietetna predstava Vstopnina K 1 DR. MRACEK zobozdravnik Trst - Corso štev. 24, I. nad. - Trst Od 9-12 dop. in od 3—6 pop. Brezbolestno izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje. Zobozdrounik DR J. CERHAK v Trstu. ul. delie Poste veuhie 12 vogal ul. delle Poste Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. ' Umetni zobje Kraste, lišaj, srbe ž in-driige ltožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače muz lo Paratol. Ne umaže, j niina duha. se m dneva vzdiga. Rentni davek plačije banka vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Akreditivi teki m nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obli-ga^ zaJavna , P sma prijoritetPe, delnice, srečke, valutef devize promese itd. Daje Bredu tne na ve ednostne papirje in olago ležeče v lavnih skladiščih. - Safe Deoolite - Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni >i, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours BT - b£1« /naročila. - - lnkaso. - - Menjalnica - - ^pt menk Telefoni: 1463, 1 793 in 2666. Brzo]avi: JADRANSKA - Uradna ura: od9 do t