St 54. Trst, v petek, 27. marca 1914. IZHAJA VSAK DAN trii «b nedeljah In praznikih ol 5 , ib ponedeljkih »k 9. ijutrtj. Patgmifne ftteT. se prodajajo po 3 nvfi. (»Jatot.) v mnogih inbaJtarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranjn, Št Petni, Postojni, SeJnni. Nabrcžini, Sv Luciji, Tolminu, Ajdov-Vlni. Dornherpu itd. ZaMarel« «e». po 5 nvč. (tO stot.) O SLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • at. mm. namrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mi« Za ogla>o v tekstu lista do 6 vrst '20 K, v-aka aadaljna vrsta K 2. Mali oglaai po 4 stot. beseda, naj-Htnj pa 40 stot. Oglase »prejema Inaeratni oddelek uprave .Edinosti", — Plačuje «e izključno le upravi _Edino*ti". PlatljUo in tolljivo « Trstu. Tečaj XXXIX. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost4* za Primorsko. „F tdinoiti je mof!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta K. I mesece O K; ca na- ročbe bri*z doposlane naročnine, «« nprava ne oaira. ■ kročn-n* n* n*4*ljak» !«*»nj« „RDiaoiTI • •(*«•: aa ••I« l*lo Kron S 30, m pol lata Kitu 3 »O. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li ta. Nefranko-vana pUma i« na »prejenajo in r*kopiti »e ae vrafiaj«. Naročnino, ogUse in reklamacijo je pošiljati na upravo list*. l'REDNISTVO: ulica S. FraacMco d'Aaalil 20. Izdajate j in odgov rnlurednik STBFAN flODINA. Laataib konsorcij li-ta „Edinost*. • Natisnila Tiskarna ,F.dinla5i slatljal generala Satova kot največjega < P0™^ rJmagani pri forreonu in da so ;feaala^virovaci nOŽlCft ^ ^ 2000 -ž, mrtvih in ranjenih, prire^ia ilvanne ovacije. Ostanek vstašev se umika, a vladne čete Grftko-bolgnrahl mejni ipor. SOFIJA 26. (Kor.) Grška vlada je sprejela predlog bolgarske vlade, da se v zfiievi mejnega spora pri Oklizaru pod* vržete obe vladi razsodni kakega belgijskega častnika. lobillzacl a aa Romanskem. jih zasledujejo. Par nt k Austro Amerlkane .Luda' nasedel. LONDON 26. (Kor.) Parnik Avstro-Amerikane „Lucja" je nasedel pri Key VVcstu. Ko so zmetali del tovora v morje, BUKATREŠT^r(Izv.)"* Usti javljajo, > mogel parnik nadaljevati svojo, pot da stoji Romunska tik pred mobilizacijo, Je tlosPcl v 1 ampo. - Skoda je ie za katero je baje že vse pripravljeno. Re- neznana, zervni častniki so dobili poziv, da naznanijo svoja bivališča in da so pripravljeni, . da vsak čas odrinejo k svojim polkom. DUNAJ 26. (Izv.) V tukajšnjih voja-šk h krogih so mnenja, da Romunska nc misli na nikako mobilizacijo, temveč da hoče le svojo vojsko reformirati na podlagi izkušenj iz balkanske vojne. Anarhija v Albaniji. Obsedno stanje v Oraču. — Spor med Turkhan pašo in Essad pašo. PARIZ 20. (Izv.) .Temps" javlja iz Drača r V mestu vlada popolna anarhija. Baje jo nad mestom že proglašeno obsedno stanje. Knez in kneglnja se no upata več iz knežje palače. Med ministrskim predsednikom Turkhan pašo in vojnim inini-nistrom Eesad pa^o obstojajo globoko se-1 gajoča nasprotstva. Ministrstvo jo razdo- j lieno v dva tabora, ki se živahno bojujeta arug proti drugemu. Popolnoma nejasno je, kako se razvije položaj, vsekakor pa je gotovo, da se Albaniji blžajo težki dnevi. Vstaja v Epiru. Volilni boj v Gorici. Leta in leta so nemoteno vladali laški libcralci na goriškem magistratu, leta itt leta so gospodarji goriškega mesta zviševali mestne dokladc in najemali nova posojila, a goriško prebivalstvo je vselej tištalo mirno, v laških vrstah se ni našel mož, ki bi imel pogum nastopiti proti škandaloznemu mestnemu gospodarstvu. Nemoteno je vladala laška liberalna ka-morn in vselej jc ubila vsak poizkus upravičene kritike z nacionalno gesto, češ 1111 smo čuvarji laškega značaja (Jorice, kdor je proti nam, ta je nasprotnik laške norice. In inaineluki v laških vrstah so utihnili, kamora pa je naprej vihtela svoj bič nad davkoplačevalci. In še dolgo, dolgo časa hi ječalo prebivalstvo vsled silno privitega davčnega vijaka mestnih financ, in krasno bi rastli v neizmernost mestni dolgovi, da ne biva v (iorici del prebivalstva, ki čuva interes Oorice, da sc niso ojačili v zadnjih letih Slovcnei tako silno, da morejo s samozavestjo vreči Italijanom pod noge rokavico in pričeti boj, ki se mora končati tako, torki SOLUN 26. (Izv.) Epirotski vstaši so , , tako obkolili mesti Flonno in Korico, da ki,k(!r t() zahteva pravica 111 red. pa ste popolnoma odrezani od ostalega sveta, magistrata. V tukajšnjih krogih izražajo bojazen, da je pričakovati najresnejšin dogodkov v obeh mestih. Boj med inženirji. CARIGRAD 26. (Kor.) Nemški inženir, ki ga je včeraj v Bagdže, v adana-škem vilajetu, ustrelil švicarski inženir Rettich (ne pa Reitz, kakor se je prvotno poročalo), se imenuje Axt. Axst je zblaznel in vdrl v Rettichovo stanovanje, kjer je grozil s smrtjo Rettichu in njegovi družini. Rettich ga je ustrelil v silobranu. Tramvajska neireCa. BEROLIN 26. (Kor.) Danes dopoldne sta trčila dva tramvajska vozova drug ob drugega. Bilo je 12 oseb ranjenih. Gospa Cailauxova pred preiskovalnim sodnikom PARIZ -'G. (Izv.) Tekom ponovnega zasliševanja jo ponovila gospa Calllauso va, da nI hotela usmrtiti Calmetta, temveč, da je hotela zahtevati od njega pisma, ki jih je imel y svoji posesti. Sklenila pa je, da bi bila sreljala, ko bi jej bil < al-mette zavrnil njeno zahtevo. Revolver je kupila za vsak slučaj. Na njeno vprašanje, ali ve Calmette, po kaj je prišla k njemu, je odgovoril Calmette, da ne ve. Rekla je, da je bila vsa zmučena. Le tako je bilo mogoče, da je storila svoj čin. Vojalke potrebščine na Francoskem. PARIZ 26. (Kor.) Zbornica je danes razpravljala o zakonskem načrtu, ki pooblašča vojnega in mornaričnega ministra, da smeta za potrebe narodne obrambe porabiti enkratni znesek v približni višini — dveh milijard. Milijo a - založen. PARIZ 20. (Izv.) lJred dnevi je povzročila veliko senzacijo vest, da je bila na pariški pošti ukradena svota enega milijona frankov. Sedaj se je pa Izvedelo, da vrečica, v kateri je bilo 1 milijon frankov nI ukradena, temveč da so jo na Dolga je zgodovina krivic in nasilstev, ki je je moral pretrpeti slovenski meščan, ki jih je pretrpc*l slovenski okoličan, redi-' telj kamorašev, vsled svoje narodnosti. Sedaj pa se bližajo te krivice svojemu zasluženemu koncu. Slovenec vstaja v norici in s Slovencem vstaja pravičnost. Prvič nastopajo Slovenci v tem volilnem boju, a že prvi nastop je oplašil ma-gistratne mogotce. Pred svojimi volilci jc spominjal dr. CeŠčuti na Dalmacijo in zu-klinjal goriške Italijane, da zastavijo vse svoje sile, da ne postane Gorica za Italijane druga Dalmacija. In pridružuje se mu Piccolo in opominja svoje pristaše, da store svojo dolžnost v polni meri, ker samo v prvem razredu so Italijani sigurni. Najkonfuznejši volilni red Avstrije, naj-krivičnejši volilni red že niso več uteha Italijanu, niti inagistratna moč ne 11 tolaži več njihovega strahu, da morebiti že v teh volitvah pometejo goriški Slovenci / največjimi škodljivci goriškega mesta z magistralno kamoro. In njihov strah je upravičen. V nedeljo so imeli goriški Slovenci svoj prvi shod in takrat se je zbralo nad 800 zavednih volilcev in sijajno so manifestirali za pravice. Nedeljski shod je pokazal, da niso enako sijajni uspehi ljudskega Štetja le slučajni. temveč da raste moč slovenstva v, (iorici stalno in mogočno. Prenehalo je potujčevunje in mladi slovenski zarod pozna svoje narodni dolžnosti in še tako silni opomini dr. Ceščutija ne bodo preprečili, da sc odigra v (lorici za Italijane isto, kar sc je že zgodilo v Dalmaciji, da s lir-, vaškim Zadrom izgube tudi slovensko Gorico. Volilni boj je v polnem teku. Otvorili so ga Slovenci, s krasno uspelim shodom v Trgovskem domu. Slovenci, vseh struj in strank, vseli slojev in stanov so nastopili za skupno reč. Govorniki so govorili z navdušenjem, ki ga more roditi le zadeva, ki obvladuje vse mišljenje. Kandidati so Strun II. „EDINOST" St. 5i. V Tratu, dne 27. marca 1914. bili sprejeti med največjim odobravanjem. Ves čas je vladalo na shodu najlepše navdušenje. Ki se nikakor še ni poleglo, temveč je sedaj še zrastlo. Narodni odbor deluje intenzivno in trumoma prihajajo ljudje po navodila. Nikogar ne plaše glasovi, da pojde proti nam vse, kar ni slovensko, ker vsi volilei znajo, da ni bila še nobena reč nakral storjena in da tudi prvi boj /;< blagor Ciorice morebiti ne rodi takoj popolnega uspeha. Ali gotovo pa je, da bo morebitna zmaga laške kamore več ko Pirova /magn, gotovo je. da poreko po zmagi laški liberalci: še ena taka zmaga in izgubili smo (iorico. To zavest pa imajo tudi \ si slovenski volilei in odtod to veselu in jiavduševalno razpoloženje. Kakor se pa vrši na slovenski strani volilni boj vzhičeno a dostojno, tako pa vlada na drugi precejšnja potrtost in tudi ne-edinost. Laški liberalci se ne zadovoljujejo s tem, da tlačijo Slovence, tudi drugim narodnostim ne puste nobenih pravic in celo laškim klerikalcem ne dovoljujejo ničesar. Samo oni smejo odločevati o usodi (Jorice, laški klerikalci pa morajo kljub temu iti za nje po kostanj v žerjavico. Će bodo li za take blazne teorije dostopni, je drugo vprašanje. Pa kamora bi ne bila katnora, če ne bi vodila boja s svojim priznanim in izkušenim orožjem, če ne bi s podkupovanjem, terorizmom iu praznimi obljubami si sku-sala ohraniti svoje gospodstvo. Da se ji bo posrečil terorizem nad mestnimi nastav-ijenei, nad ljudmi, ki so količkaj odvisni od magistrata, ie jasno. Da pa ne bo rodilo podkupovanje tistega uspeha, kakor ga rabi kamora, za to pa poskrbe že goriški Slovenci. Tudi obljube ne bodo vplivale nič bolj ko lanjski sneg, ker že vrabci čivkajo o vrednosti magistralnih obljub. Tako izgublja kamora orožje za orožjem, dokler ne izgubi tudi magistrat iu ostane od vse slave laškega liberalizma prazna fraza in prazne mestne blagajne, ker to je njihovo edino delo, Tako .gre paralelno s čiščenjem Dalmacije tudi čiščenje od severa in ni dolgo, ko bo to storjeno. Začetek tega vodijo sedaj goriški Slovenci. Kdor pozna kamoro, ta pozna njeno nasilje, ta zna tudi ceniti boj Slovencev. Ali vsak boj rabi sredstvo in zato se obračamo do vseh zavednih Slovencev in Slovenk, da se spomnijo dela in potreb goriških Slovencev, ker boj se ne bije samo za korist goriških davkoplačevalcev temveč za interes vse Slovenije, Trst! - Zedinjeni! Trst mora biti naš! V prvič po pravu, ,v drugič ker nam ie življenjska potreba. Ako smo mi v resnici Jugoslovani in ako se čutimo eno s Slovenci, potem tržaško vprašanje ni več slovensko, ampak jugoslovansko vprašanje vse naše narodnosti. A to je tudi naravno. Slovenci so danes naiizpostavljenejša in najdragocenejša predstraža Jugoslovanstva, most, ki nas veže z zapadom iu ki nam ščiti Jadran pred nemškim navalom. To pred-stražo moramo podpirati vsi! Cc pravijo oni — in to pravijo vsi — da je v Trstu njihovo življenjsko vprašanje, vprašanje njihovega obstanka, potem si moramo to vsi vzeti na dušo in Trst mora postati življenjsko vprašanje vseh nas. Uspešno Jugoslovanstvo je ravno v skupni obrambi vsake pedi naše zemlje in v vprašanju Trsta je kompetentno za nas edino le stališče Slovencev. In če oni čutijo — iu čutijo! — v sebi toliko energije in volje, da povrnejo Trst sebi in Jugoslovanstvu, kaj bi bilo boljšega? Iu mi bodimo srečni, ker nam je dano, da se bratski borimo! .V tem je energija, je volja iu dokaz, da sinemo obstajati. V popuščanjih in kakršnih sibodi platonskih stališčih je satno znak impotence iu nikake pravice do življenja. Eno najvažnejših vprašanj Trsta je danes vprašanje vseučilišča. Italijani, ki jih jc v Avstriji (>0(1,000, je hočejo imeti, a Slovenci s poldrugim milijonom ga ne morejo dobiti. Kje je tu pravica? Opustimo sedaj besedičenje o kulturnem nivoju in govorimo kakor narodni ljudje! Kje je za nas reciprociteta (zagrebškega vseučilišča). Menda nismo mi na nižjem ni-.voju nego so siroveži, ki so nam te dni razbijali glave? Pred vsem, ako res ne verujemo v avtoriteto črvivega sira«, kako moremo dovoliti, da se sploh govori o italijanski fakulteti, pa naj se tudi ne reši vprašanje reciprocitcte?! In potem? Ali smo mi vpraševali Slovence, ki so del nas samih, kaj mislijo oni o tem posezanju po teritoriju, ki je del njihove bo- dočnosti, in po tem tudi naše?! Vemo dobro, da je vsa slovenska javnost proti italijanski fakulteti v Trstu in to z vso pravico. In tudi, če bi jo dovolili, bi mogli to edino le ob junktimu vse slovanske omladine: »Ako dobijo Italijani v Trstu, potem moramo dobiti v Trstu tudi ini! < O tem je napisal dokumentiran motne-randum g. V. Knaflič še lani. In povsem uspešno kaže vso korist, ki bi jo imeli Slovenci od te fakultete; to bi bito ognjišče Jugoslovanstva na najbolj izpostavljeni točki Jadrana. To niso šovenizmi, ne fraze. To je dolžnost in ponos. Če že hočemo biti mi vedno znosljivi in dobri, dobro, naj jo imajo Italijani, ali naj dado tudi nam naše: reciprociteti) in fakulteto v Trstu! Brez lega ni italijanske fakultete v Trstu iu proti njej so dovoljena vsa sredstva: tudi obstruk-cija in borba! Naše dijaštvo je to že pogodilo iu uvažilo iu naši poslanci so že izrekli, da so složni žnjimi. Mi jih prijemljemo za besedo in nadejamo se. da je bila ta beseda moška in odločna!! Ta glas iz Dalmacije jc le razveseljiv in še posebno zato, ker se da z vso pravico aplicirati tudi na druge adrese, ako hočemo priti v tej državi do slovanske solidarnosti, ki bo imela vsebino in solidne fundamente. O tem drugikrat. Bo] Irslie za samoupravo. Anglija preživlja kritične dneve in pozornost' vseg i sveta je obrnjena sedaj v Irsko, Stoletja že trajajo boji Irske za osamosvojenje orl angleško uprave, ozi roma za samoupravo. Ze slavni, plemeniti in velikodušni angleški državnik Gladstone jc hotel izvojevati Ircem zaželjcno svobodo in je predložil parlamentu takozvano homerule-bill in je postavil ves svoj visoki intelekt, vso svojo energijo in avtoriteto za ta svoj zakonski načrt. Končno je v letu 1893. uspel in homeiulc je bila v spodnji zbornici sprejeta. Ali zbornica lordov jo je odklonila z veliko večino. Sele sedaj se je pravična stvar Ircev primaknila k zmagi. Homerule je postala zakon. Sedaj pa, ko itna zakon stopiti v veljavo, se je nasprotstvo konservativcev zopet razpalilo, ali točnejše rečeno: sovraštvo protestantov proti katoliškim Ircem. Protestantska manjšina na Irskem se noče ločiti od unije z Irsko, dasi je vlada dovolila protestantom veliko koncesije. Dala je namreč posamičnim grofijam na Irskem na svobodo, da se v teku 6 let odloČijo, ali hočejo svoje poslance pošiljati v angleški ali v irski parlament. To je sinteza boja, ki pretresa sedaj Anglijo, ki je pritegnil v svoj vrtinec celo že tudi vojsko in ki obrača pozornost sveta v 1'lster. V tej grofiji je namreč glavni sedež gibanja proti homerule, proti samoupravi Irske. V tej grofiji so protestanti« unijonisti koncentrirali vojsko dobrovolj-cev baje 100.000 mož za eventualen oborožen upor. Pa tudi vlada pripravlja svojo vojsko za udušenje upora, a je, kakor že omenjeno, naletela na odpor tudi v voj-skij ker častniki simpat zirajo s protestanti. Raje odpovedujejo službo, nego da bi se bojevali proti Ulstrceni, — Pomen teb sedanjih bojev na Angleškem pa ni samo ustavne in militarične naravi, marveč se oživljajo tu stari zgodovinski boji med katoliško in anglikansko cerkvijo. In konec teh bojev je v hipu nedogledon. Nasprotniki irske samostojnosti so odločeni za skrajni odpor in imajo mogočno za-slombo v veliki konservativni stranki in v vo ski. Če bi pa hotela vlada odnehati — in pravijo, da se že umika — pa raz-pali katoliški narod Ircev do žarišča in Irska utegne postati zopet pozorišče velikih historičnih viharjev. Z ato sledi ves svet z največjo napetostjo dogodkom v grofiji Ulster, Domače vesti. Nemški cesar v Trstu. Danes do poldne prispe iz Benetek v Trst na jahti „Hohenzollern" nemški cesar Viljem, ki odide naravnost v Miramar, v goste k prestolonasledniku nadvojvodi Francu Ferdinandu. Kakor smo obveščeni, ne bo v Miramaru nikakih sprejemov. Ob eni popoldne bo dvorni obed, katerega se udeleži tudi tržaški namestnik princ Hohenlohe, mestni vojaški poveljnik, brigadir pl. Uinkc, in poveljnik mornariškega dopolnilnega okraja, kontreadmiral bar. Koudelka. Zvečer se odpelje nemški cesar z jahto „Hohenzollern" na Krf. — Včeraj dopoldne okrog 10*45 je prispela v tržaško luko avstrijska zimska eskadra in tudi rezervna eskadra, skupaj 19 ladii, ki so 1 pod povrljstvoiu kontraadmirala I.flfflerja. Obe eskadri ste se zasidrali pred Miramar-ski tu gradom. In Goric« 1« — Italijaiaak« ?! Včerajšnji „Piccolo" je priobčil poročilo o Italijanskem volilnem shodu v Gorici, na katerem je v sredo poročal o „položaju" pred mestnimi občinskimi volitvami sam velemožni gospod župan goriški, Iiombič, Povedal je, da je položaj silno teža-ven. Pripovedoval jo, kako ie laškolibe-ralna kamora videla edini izhod iz tega težkega položaja le še v zvezi z laškimi klerikalci. Ogenj in voda naj bi se zdru-I žila, da bi uničila vedno odločneje vstaja-jjočo slovensko narodno zavest v Gorici; toda tudi zadrgi up laškoliberalne kamore je Šel po vodi. Laški klerikalci so — ka» kor je povedal liomblč — izjavili v zadnjem trenutku, da ne morejo posta-vitiskupnih kandidatov s kamo r a š i! Vendar pa da so obljubili klerikalci, da bodo podblsali kandidature. Velikanska nevarnost preti „italijanstvu" Gorice, kajti združile so vse slovanske stranke, da bi prodrle v mestni občinski svet, in da so se S1 o v e n c i prav p_o-sobno vrgli na tretji razred,"v katerem so gotovi, da zmagajo. Priporočal je na vse mogočo načine slogo in zopet slogo, Nato pa so bili predlagani kan-didatje zi III. razred. In prav pri teh kandidatih so vidi, kako strahovito italijanska jc ta „italijanska" Gorica. Evo kandida tov: Raimondo Gorian (Gorjan!), An-drča Pallich (l* a 11 č f), Kupgero de M i • I o s t, Massimo Iionorai, Stefano Devetag, (D n v e t a k !), dr. Vittorio Paula, Giuseppe Ciuffurin in Giorgio Bombig (H o m b i c 1). Oicm italijanskih kandidatov i.i p:-t -ilnvensklh Imen 1 Taka je torej ta pristno laška Gorica 1 — Mrlo jo nato že vzdihoval dr. Cesclutti. da preti Gorici prav tista nevarnost, ki je odnesla italijanstvo iz Dalmacijo, in če se sedaj no poprimejo v.si In no odbijejo slovenskega navala, da prav gotjvn Slovenci Izrinejo italljanstvo iz Gorice. Župan je nato še ponovno priporočal najpožrtvoFalnejše delo. Vsi „cit-tadinl", brez razliko strank naj se združijo pioti skupnemn sovražniku! — Sa-piamenako trda pa mora ros žo presti laškoliberahi kamori v Gorici, da na tak jokav način išče zavoznikov in podpore. In potem si še upajo govoriti Lahi o »italijanski-4 Gorici, da v Gorici Slovencev ni! Goriški Slovenci morajo videti v tej malodušnosti in zbeganost"! svojih nasprotnikov le še novo pobudo z.i tem odločnejši naskok na preperelo laškoliberalno gospodarstvo v mestni občini goriški, Z združenimi raočmi in vsi do zadnjega v boj, in konec mora bitikainoraškega absolutizma v Gorici! Kako vendar to ? Kedarkoli smo še pogledali v kak italijanski, posebno pa li-beralno-kamoraški list, nisuio čitali nikdar drugega, nego da je Trst izključno italijansko mesto, da je Pula prav taka in da ie celo Gorica izključno italijanska. Nobeno ljudsko štetje, pa naj je bilo še neugodnejše za Italijane, nobene volitve, pa naj se jc pokazalo še toliko slovenskih glasov, nobene naše prireditve, pa naj je bilo ljudstva na tisoče in tisoče: vse to ni izdalo nič. Trst, Pula in Gorica: to so laške trdnjave, tako zelo laške, da celo vrabci po strehah Čivkajo Garibaldijevo himno in celo komarji brenče „patrijo v rešetu". O kakih Slovencih ne tu ne tam ni niti duha niti sluha. Pa poglej človek sedaj kar naenkrat včerajšnji „Piccolo". — „Razmere v Gorici so tako težavne, kakor si jih je le mogoče misliti v kakem italijanskem mestu v naših pokrajinah. Slovenci niso samo pred vrati, temveč so vdrli od vseh strani v mesto. Ali se je prepozno izprevidela silna nevarnost, ali je bila kriva brezbrižnost, mlačnost ali medsebojni bratski boj, v tem ko so nasprotniki prodirali preko zadnjih nasipov in vdirali v mesto, mislimo, da sedaj ni čas, da bi preiskavah to. Razumemo mučno bojazen rodoljubov .... Trenutek je, ko Slovenec z vsemi svojimi močmi skuša prodreti v mestno zastopstvo; odloči-len trenutek je za bodočnost Gorice!44 Pa pravi potem „Piccolo", da je mogoče le dvoje : ali udari v boj vse združeno italijanstvo in si tako pridobi še pnrletni rok, da se pripravi za zadnjo obrambo italijanstva, ali pa pride tragični trenutek, ko se od severa privleče črn oblak nad jasno in smehljajoč se furlan-stvo Gorice. „Slovenci v Gorici so iz raznih vzrokov tako zelo narastli zadnjih dvajset let, da so spravili v najresnejšo nevarnost nacijonalni značaj furlanske prestolnice; za zadnjega ljudskega štetja jih je bilo 10.000 proti • 14.000 Italijanom in danes so še p o r a s 11 i. Če se pa doda številu Slovencev ono manjšin narodnosti, pos'Hno Nemcev, ki so posreči naspiut-ni S1 o v e n c e m, je število enako onemu Italijanov." Zato potem postavljajo za letošnje občinske volitve Slovenci svoje kandidate. In „ni to samo težak, temveč tudi resen boj. Slovenci niso v nobenem mestu naših dežela tako pripravljeni, da prevzamejo mesto Italijanom, kakor v Go« rici." Nato pa sledi v dno srca segajoče moledovanje, naj Italijani, ko se še celo Nemci upirajo poslovenjenju Gorice, vendar ne dopuste, da bi prišla Gorica v slovenske roke. — Pa naj še reče potem kdo, da ni resničen pregovor, da se v nevarnosti nauči človek moliti! Tisti Italijani, ki še predkratkim niso hoteli vedeti za Slovence v Gorici, kličejo danes boga in hudiča na pomoč proti tistim Slovencem, ki jih do včeraj še —■ ni bilo nikjer. Tako se pač kaznuje na njih tisto nesmiselno varanje samega sebe, tisto ošabno zagotavljanje italijanske Gorice in zaničevanje vsakega slovenskega narodnega pojava. Je, je Slovencev v Gorici, a koliko jih je, to pokažejo Italijanom le prejasno letošnje občinske volitve. Goriški Slovenci, na vas in vaši narodni zavednosti je, da enkrat za vselej zbrišete s-slovenske Gorice grdi madež laškoliberalnega kamo. raštva in jo pokažete svetu tako, kakršna jc v resnici — slovensko! Na nailov pgltnega ravnateljstva v Trstu. V zadnjih časih, in to posebno dober teden dni sem, nam prihajajo redno pritožbe naših naročnikov, da ne dobivajo lista redno, temveč šele dan, ali celo dva dneva po izidu dotične številke. Tako nam pišejo n. pr. iz Sv. Križa pri Trstu, da 0(1 tistega Časa, kar so se začeli napadi Italijanov na Slovence v Trstu, pri« baja „Edinost" v Sv. Križ redno dan pozneje. Enake pritožbe nam prihajajo tudi s Krasa in od drugod. Vse povprašuje, kje tiči vzrok temu zakašnjevanju, in mi ne moremo odgovarjati drugače, nego — na pošti! Odprava našeg\ lista je v tiskarni točna in z jutranjimi vlaki bi morali imeti list že povsoJ, ko bi bila tudi odprava na pošti tako točna, kakor je v tiskarni. Zato poživljamo najodločneje slavno c. kr. poštno ravnateljstvo, da na pravi red pri odpravi našsga lista. Zadnji čas je, da bo enkrat konec teh večnih pritožo. I n Č e s e „P i c c o 1 o" lahko odpravlja redno, zakaj bi se ne odpravljala tudi „Edinost"?! Mislimo, da je denar, ki ga izdaja „Edinost" za poštne pristojbine, vreden prav toliko, kakor „Piccolov", in da gre odpravi našega lista prav enaka skrb, kakor drugih listov. Upamo torej, da se stvar uredi, kakor je treba } Veliki CM ples. Odbor za prireditev CM plesa prosi vse ono si. občinstvo, ki je dobilo vstopnice za gori omenjeno prireditev, pa dosedaj še ni utegnilo poslati dotičnih zneskov, da to stori čim preje, da se računi urede in zaključno. Prispevki naj se pošiljajo na Splošno Hranilnico v Trstu ali Hrvatsko Štedionico v Trstu. Kdor bi pa vsled kakršnega vzroka ne mogel poslati zneska za poslane vstopnice, naj jih blagovoli vrniti g. blagajniku An-tonu Ziberni, Trst, Skorklja Coroneo G70. Salonski paralk .Vida" priredi jutri, dne 27. t. m. ob 11 dop. in ob 2 pop. izleta v Miramar v svrho ogledovanja voj« nega brodovja povodom prihoda nemškega cesarja v Miramar, Povratek iz Grijana ob i, oziroma ob 4 popoldne. V soboto popoldne ob 2.45 vozi parnik tudi. — V nedeljo kakor v oglasu. Tržaška maia kronika. Trst, 26. marca. Poizkušen vlom in tatvina v Narodnem domu. Suoči nekoliko pred polnočjo so skušali neznani zlikovci vlomiti v Tržaško posojilnico in hranilnico in sicer skozi vrata v glavni veži Narodnega doma. Vlomilci so bili toliko znani z razmerami v Po-sojilniških prostorih, da niso skušali odpirati vrat s ponarejenim ključem ali vetri-hom, ker so vrata zvezana z alarinskiin zvoncem. Zato so se lotili vrat drugje, namreč v spodnjem delu, in so jih hoteli izrezati. da bi skozi tako nastalo luknjo vdrli v notranje prostore. Toda zmotili so se tudi tu precej, kajti vrata so v resnici le- žična ............iiimmmmiMlIlllUlllllllllllll TOZSttafnaprištetim Sjajno bijelo Svijeflc ina prišlednost Jo -cn Dobiva se v Trstu pri tvrdki R. DITMAR, GtbrUder Brunner, dal Pontenotto šiv. I. V Trstu dne 27. marca 1914 „EDINOST- St. 54. Stran ITI. j-ena, toda obhita so od zunaj z močno železno pločevino, ki jc delala vlomilcem precejšnje težave. Končno pa bi se jim bil vlom morda vendarle posrečil, kajti na vratih se pozna, d.i so imeli dobro orodje s seboj in da so zarezali že precej globoko. Tu pa jim jc zmešal štreno posojilnem sluga Strah, ki jc, prišedsi iz kavarne po stopnjicah v prvo nadstropje, krenil proti vratom v Posojilnico. Strah jc odprl vrata, u žgal električno litč iu zopet zaklenil .vrata za seboj. Vlomilci so tedaj izprevi-dcli, da bi bil njihov trud zaman, če bi se tudi še dalje mučili z ulomljenjem vrat. kajti če jc sluga v Posojilnici, se vendar ne da potem kar tako izlahka oropati blagajna. Pustili so torej vrata zmirom in so šli drugam. Le škoda, da je šel Strah v temi po stopnjicah. Cc bi bil imel luč. bi iili bil najbrž videl ličke, ki so imeli tako hrepenenje po Posojihiičnih tisočakih. No. sicer pa, Cc bi se jim bil vlom tudi posrečil. bi bili pač morali oditi z dolgim nosom, kajti Posojilnične jeklene shrambe za denar so tako trdne, da jim vlomilci nikakor niso kos. — Da bi pa lopovi le ne delali zastonj, so poizkusili drugje svojo srečo, in prav to kaže, da so morali biti ljudje, ki se dobro izpoztmjo v Narodnem domu. Vdrli so namreč v veži v lopo vrataricc 'src. Bičkove iu tamkaj vlomili v inizni predal. kjer je imela shranjenega nekaj denarja. ki ga je nabrala kot članarino raz-uili društev. Bilo jc vsega skupaj okoli 4n K. Ta denar so odnesli in obenem tudi šal, l\i ga jc imela ga. Bičkova shranjenega v oni lopici. Lopovi so pač dobro vedeli; da v tistem času ne prihaja nihče več v vežo Narodnega doma, da se okrog polnoči zaklenejo vrata restavracije in kavarne, vodeča v vežo. Zato so tudi delali popolnoma brezskrbno in so si, kakor jc bilo videti v lopici ge. Bičkove. svetili s svečo; bilo je vse ukapano po sveči. Iz Narodnega doma so odšli najbrž zjutraj, ko se zopet odpro vrata, tačas pa so se skrivali kje na stopnjišču ali morda v dvorani. Stvar ic bila naznanjena policiji, ki je uvedla preiskavo. PoncsreCilo se Jim je Kakor znano, ima spedicijska družba „Balkan" svoje uradne prostore na obrežju Grumula št 14. Ko so prišli danes zjutraj družbeni nameščenci v urad, so našli vrata zakle-niena, kakor po navadi. Nikjer ni bilo niti najmanjega sledu, da bi bil ponoči kdo imel kaj opraviti pri niih. V posebni ograji se nahajajo blagajniški prostori. Tu pa so opazili takoj, da so se železne blagajne lotili ponoči svedrovci. Blagajna je bila navrtana in ulomljena v gornjem delu, v višini tresorja, kjer so se lopovi nadejali dobrega plena. Toda zmotili so se, kajti v dotičnom predalu so se nahajale edino le blagajniške knjige. V nekem spodnjem predalu jc bilo pač 5000 K, do katerih pa niso mogli. Luknjo v blagajni so lopovi zakrili s knjigami; imeli so najbrž namen, da bi se povrnili in nadaljevali svoje delo. Za enkrat pa so odšli z dolgim nosom. Na lice mesta jc prišla policija z voditeljem staromestnega policijskega komi-sarijata, dr. Pechotschein, na čelu, ki je nemudoma začela poizvedovati po zlikov-cih. Kakor se sodi, so se vlomilci najbrž dali zvečer zapreti v pisarno, kar pa je bilo mogoče edino Ie sporazumno s kakim človekom, ki je zaposlen pri družbi. Dobro so opra*lli. Danes popoldne e ovadila policiji neka Roza Valessio, ki stanuje v ul. Pietft št. 31, da so včeraj zvečer med 5. in 6. uro, ko je bila z doma, v njeno stanovanje vdrli s pomočio ponarejenih ključev neznani zlikovci, ki so ulomili predal v omari in odnesli iz njega dolgo zlato ovratno verižico, par zlatih uhanov z briljanti, tri srebrne ure in več zastavnih listkov.^ Vse skupaj je bilo vredno okrog 360 K. Aretirana Je 'Ha 23letna Ivana But-kovic, vlačuga, rodom iz Reke, stanujoča v tolerančni hiši v zagati deli' Olio št. i3, ker jo je ovadila njena gospodinja, da jej e ukradla denarnico, v Kateri se je nalia« jalo 56 K. Poceni obleSi se je hotel neki Ernest Holler, ki stanuje v ul. delle Scuole isra-elitike. Zato je šel in ukradel v neki trgovini z narejenimi oblekami v Starem inestu več komadov obleke. Bil pa Je toliko nepreviden, da se je dal ujeti. Odpe Ijali so ga v zapor. Porotno sodišče. Poneverjenje na škodo triaiklh mestnih | ubožcev. Včeraj se je pred tukajšnjo poroto vršila razprava proti 52letncmu Petru Fonda, ki je bil rojen v Piranu, a ima| domovinsko pravico v tržaški občini. Kakor je našim čitateljem že znano, je bil Peter Fonda nadzornik mestne ubožnice in obenem glavni tajnik javne dobrodelnosti in je kot tak ponevcril preko 11.000 kron njemu zaupanega denarja, vslcd česar ga je državno pravdništvo obdolže-valo, da si je v nedoločenih dobah tekom let 1910. do konca mescca junija 1. 1913 , ob raznih prilikah prilastil in zase pri-držal skupno svoto K 11,50451, kateri denar je bil njemu od drugih oseb zaupan kakor nadzorniku mestne ubožnice in kakor generalnemu tajniku javne dobrodelnosti, v svrho da ga odda blagajni mestne ubožnice, ali pa da ga hrani — torej zločina poneverjenja v smislu § 183. k. z. in kaznivega po § 184. k. z, v zvezi z zakonom z dne 9 aprila 1910 drž. zak. št, 73. Iz obtožnice posnemijemo sledeče: Dne 29. rnajnika I. 1913. sta nadzornikov uristav v meitni ubožnici, dr. Sdvij Berna, in višji računovodja istega zavoda, Karel F erialdi obvestila župana tržaškega mesta, odv. dr. Alfonza Valerija, ki je obenem predsednik javne dobrodelnosti, da izhajajo iz knjig ubožnice nekateri zaostanki še izza 1. 1910.; da že kake tri mesece in nadzornik ubožnice Fonda iz-ročil blagajni raznih darov, ki so bili pa objavljeni v časopisih, do prihranki dečkov, ki se nahajajo v zavodu, niso bili redno izročeni blagajni itd. Vslcd tega obvestila je župan dr. Valerio dne 31. majnika I. 1913. naročil mestnima svetovalcema Mordu in Rusco-niju, naj izvršita revizijo v mestni ubožnici. Posledica temu je bila, da je naslednji dan šel župan z imenovanima mestnima svetovalcema v mestno ubožnico in suspendiral od službe nadzornika Petra Fonda ter odredil splošno preiskavo o vsem pos ovanju. Dne 2. junija je bil Fonda v odbo-rovi seji odstavljen, ker se je že konsta-ralo, da je poneveril približno kakih 9000 kron, katero škodo so člani odbora mestne ubožnice pokrili s prostovoljnimi prispevki. V tem je pa Fonda pobegnil iz Trsta v Benetke, kjer je ostal do dne 29. julija 1913. 1,, in se ta dan sam predstavil preiskovalnemu sodniku. Obtožnica dolži obtoženca sploh, da si je prilastil K 11.504*51, kateri denar je bil njenu zaupan, ter navaja razne ro« sorte, od katerih je poneveril, in pošteva tudi dotične svote. Med temi je tudi hranilna knjižica, ki jo je gospa Marija vdova Visintinijeva zaupala obtožencu. Na to knjižico je bilo vloženih le K 128.92. Go spa Visintinijeva se je namreč bala, da bi jej knjižico lahko ukradli tatovi, če bi jo imela doma, in vsled tega jo je izročila Petru Fonda. Ta je pa denar dvignil in ga porabil za svoje potrebe. Razpravi je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča Clarici, a votanta sta bila deželnosodni svetnik baron Far-fcglia in sodnik dr. Spongia. Državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, a branil je obtoženca dr. Robba. Za porotnike so bili izžrebani: Viljem Almeda, Kvirin Baxa, Angel Botteri, Gvi-don Cavalcante, Derin Nikolaj, Malalan Kari, Marangoni Aleksander, Pirona Hu-gon, Siblich Anton, Štoka Jakob, Žgur Ateksander in Gustav Tarabocchia. Dvoraoa za sodae draibe. ulita della Saaitd 23-25 Dražba ki se ho vršila v soboto dne iN. marča od 9 do 12 predpoldnc: Žaklji bele moke številka 00 in 1, chiffonnicrs s ogledalom, umivalniki za dve osebi, nočne omare, kuhinjski omari, počivalnica (divan), jedilna miza, stenska ura, pianin »KOCH in KORSELT«, pisalne mize, blazinjak, mala miza, etagers, slamnate stolice, tulipani-svetiljke, električna baterija Leclanchč, električni izolatori, svetiljke, električni zvončki, stekleni in železnati cevi, zaklopnice, električni regulatori, električne svetiljke. električne tipke, in drugi predmeti za električno upe-Ijavo. Mnenje sosp. Dr,o AbdoMah tabib Fez (Maroko) (iosp. J. SERRA VALLO Trst Hvala bodi Allahu ! Rabil sem Vaše ŽELEZNA TO KINA-VINO SERRA VALLO (Vino di C/una Ferruginoso Scrrau.illo) za več mojih bolnikov in priznajem W v vsakm slučaju kakor izvrstno in vspešno zdravilo, tako, da nc bi mogel biti brez njega. FEZ (Maroko) /6. Moharram 1322. DOKTOR ABDALLAH TABIB. r«g i »trovana udruga ine-•mo|tn« tav. Ljudska hranilnica In posojilnica o Trsta —v Trstu, Via Torre bianca 21 (v lastni hiši) sprejema hranilne vloge fn obrestuje po 4l/,70, vloge na dvamesečno odpoved po 4Vt7., vloge na šestmesečno odpoved po 570. P°80il,a Prc,ti poroštvu na zadoMnlco (mcnjice so izključene), ali pa na vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. i'_________• . . . ... r% Vrndajo ne rank delarnth cd do 1a. dopoldne la od 3. do 5. po do I d ne. Nova velika tijoulM v Sežani. Cenjenemu občinstvu v Sežani in okolici naznanjam, da sem odprl v Sežani liStr. 191 pri glavni costi blizu cerkve manufakturno Mno z različnim blagom; v zidogi imam belo tkanino, platuo, kotonino, Sifon, barhent, flanelo, cefir in taten, nogovice, dežnike, vsakovrstno galanterijsko blngo itd, — Cenjeno občinstvo opozarjam na mrtvntko potrebščino: krste, Tcnce, Bveče, preprogo itd sploh vse mrliške oprave. Po dogovoru pripeljem p. n, odjemalcem to potrebščino tudi na dom, - Nizke cene in točna pontreJba Zh obilna naročilu bo priporoča FRA NC R F BEL, trgovec, Ivan Slmonlč Trst, uloa Btlvedare 49. Trgovina z usnjem vaeh vrs\ črniti In barva« nih ttr nadplatov z lidelo-vstnlco igornj h delov čevljev. Vtllka i/bera psfrrfa-tč n za čevljarje rn sedlarje. Spfolalltefa: podpMn k PALMA ZAHVAIA. Za vse blage dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega sina oziroma brata Ernesta Moie in vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo „Šentjakoški Čitalnici" za poklonjen venec in petje ob pogrebu, nje predsedniku g. V. Engelmanu za nagrobni govor, Šentjakobskemu „Sokolu" St. J. podr. CMD, „Glasbeni Matici", društvu „Kolo", „Konsumn. društvu" in njega predsedniku drž. posl. prof. Malko Mandiču, hišnim stanovalcem za poklonjen vcnec in godbi NDO za sviranje kakor vsem ostalim sorodnikom in znancem. Žalujoti ostali. Ilfonlffl v'anilteljiCo sprejme tukoj tiskarna UlEllnU »Kinost*. Ofllaiiti ho jo pri vodstvu tiskarne, ulica Sv. Frančišku 20, pritličje. IVAN TORRESANI TRST - ULICA G ULIA ST. 32 prodajalna železnike. - preo meti za domaČo uporabo ; obrtni in p0liski predmeti. - cene zmerne, ht postrežba t0ćha m DOMINIK TEME Trst - ulica Belvedere fitev 47 priporoča cenj. cbČInMvu bvojo trgovino Jestvin In kolonij, blaga, kab-ro |e vedno sveže. Po»t'*.Žbana dom. • Viao In likerji v sltklirnfcab. Zobotehnitnl ambulatorij. Ermanno Schultze Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez nst-.e plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne ccnc. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. U :: Dobroznana mirodilnica :: || S Ivan CamauliS jj Sv. Ivan • Trst - blizo Nar. doma n Velik izbor, barv, pavlak itd. haloga za Trst in okolico redilnega praška za otro- Ol A nikli II ke in odrasle jaLr/\LJlW V lir iBtlDtntM MU m ittMji praiki n tiiili. - liltlu I 8 U 8: it ho Kaj pravijo zdravniki. Med tisoči in tisoči spričeval in mnenj najodličnejših zdravnikov iu vseučiliščnih profesorjev o Saxlehnerjevi naravno kisli vodi Hvnyadi| Janos, naj omenimo to ono svetovalcu Dr,' v. (1. v Stuttgartu, ki se glasi: »Rabil sem | v mnogih slučajih naravno kislo vodo Hu-i nyadi Janos, s posebno izborninii uspehi pa v slučaju vnetja na možganih, očeh itd. ter v boleznih na maternici. Ista je izbornoj sredstvo, ki učinkuje brez vsake bolečine | gotovo in točno, tuko, da sc jo lahko mirnim srcem vsakemu priporoča. 1 Vsled bližnje selitve tvrdke Giac. Macerata Trst, ulica Chiozza štv. 7-8 se proda pohištvo in tape-^ tari je po nabavnih cenah, (ji i«i--1 Uporabite to priliko! I——asu ALLA CinA Di LONDRA Trsi, ulica delle Poste it. 5 - IVO KROŠEL - (prel H. Salarinl) Okusna izbira pomladanskih oblek od na- I vadne do najfinejše za gospode in dečke. I Velika zaloga blagu za nio&ke obleke, ka tere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča. Kleganten kroj po nizkih in po.stenlh Trttanri I Bfllri I Drože (kinu) iz odlikovane slovenske tovarne drot so dosegle dosedni osepoosod noiholiil sloves. Harodnlnk llgUVU S rcnl S noratolte pri domnU tvrdkl ki Von postreže po konkurentom tenob. J. J. SOBAH. Trst. Stran IV. „EDINOST" št. 54. V Trstu, dne 27. marca 1914 Potem, ko je bila obtožnica prečitana, retto vecchio. Na sestanku se bomo po- predsednik zaslišal obtoženca, ki je svetovali o turr.iisih pri osi Imih in tovor- izjavil: .Gospod predsednik, jaz sem ne- nih vlakih. Stvar je torej zelo vpžnn, zato srečnež : res sem si pridržal denar, a ni upiimo, da s-e tovariši tega sestanka zn sem si ga nameraval prilastiti defini- netljuo in točno udeleže. — Osrcunji od- tivno. bor ZJŽ. Nato je opisal svojo karijero. On je - dovršil juridične studije. Zatem je bil naj- >|OVB«(^|(0 Ql8(Iališ6f prej eno leto v službi pri finačni upravi. * 3 3o P rtšel je nato v službo mestnega ma- V nedeljo, dne 29. marca ob gistrata kakor konceptni uradnik. Meseca popoldne kot kronska predstava novembra I. 1891. je bil imenovan za Mavihnnrl« ristava nadzorništva mestne ubožnice. »navinanu . o šestnajstih letih je bil imenovan za Zvečer ob 815 pri primjeri krasno nadzornika mestne ubožnice. Prej je imel uspela drama 200 kron mesečne plače in prosto stano t/ , vanje, a potem mu je plača narastla na P,anienu revolucije . letnih K 8750 in prosto stanova- Priporočamo slavnemu občinstvu, kart j e. Ima tri otroke, za katere j moral tero ni prisostvovalo premijeri, da si skrbeti. Prvi je že dovršil filozofične štu ogleda to igro izredne dramske in umet-dije, drugi študira še sedaj medicino, a niške vrednosti, kar drama tudi res za-tretja, hčerka, študira matematiko in bo služuje v polni meri. dovršila študije čez dve leti. Za tem, je - dobrodeln^svrhe! Izda"!. „'at^dl N"r0dna ^^ OrgStlizaCija on — po 30 K na mesec za miloščino, Vclilnl odbor NDO bo Ircol v ne-drugih 25 do 30 kron, da je kupoval deljo pred volilnim shodom ob 1) dopoldne Imjige za dečke ki so se nahajali v za- sejo. vodu, nadalje da je plačeval 10 do 20 K Občni 2bor dti. organizacije ^DO r:a mesec za takozvano tajno hišno poli- z® Trst in okolico bo v nedeljo, dne 5. rijo (špijonaža med otroki!) Kn anrlla ob 10 dopoldne v društveni dvorani, to šle deklice k prvemu obhajilu, jim je ui. sv. Erančiška št 2. — Dnevni red: < n vsako leto kupil slaščice, kar ga je 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo taj-vLalo približno 70 kron ; tako da je — nika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo j o njegovem računu — potrošil vsako strokovega tajništva. 5. Volitev novega loto kakih 4000 kron v razne dobrodelne odbora. 0. Slučajnosti. Eventualni pred-»vrhe. logi naj se pošljejo najkasneje do tretjega »Bil sem skrajno neumen! ie vzkliknil dreva pred občnim zbirom na sedanji ae-obtoženec. — Bil sem morda slab upravi- želni oabor. tflj, ali. I Volila! shod sklicuje volilni odbor 1 redsednik: Čeravno ste bili slab NDO za nedeljo 29. t. m., ob 10 dopoldne upravitelj, ste moral vendar vedeti, da je y društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 5t. 10 spoštovati tuj denar, posebno pa 2. Vabimo člane, da se v obilnem [številu ub" - - - ■ ■ • veiihorsko zoloja pchlStuo In tapetaru Pno i o Gastwirtli, Trst Ml« S odfonit 6 bilo siedollita Kitice). MM usoden vir za nahu;ouanJe bodisi tlede ten kakor tudi Kckooostl. Koloidni Izbor. -Telef. 22-85 udeleže tega shoda, ker se na njem pred- ...... - )dr* " tre ba denar ubožcev! ________ _______ ______ Povedal je dalje, kako je dne 1. ju- ložrkVndiSatn^ odbor ni);: pnsel k njemu na dom župan z dve- dežel nne organiztcije NDO za Trst in okorna mestnima svetovalcema. Zupan mu je lico. Kdor ne pride, naj se potem ne Izdal 24 ur. da zadevo poravna. A ker \e govarja, češ ta ali oni odbornik nI bil bila oni dan nedelja, ni mogel priti do prav izbran. Zdaj imate vsi člani besedo. iS in't „S2P dtl JC Šel k Vit'l Delavci tehničnega tavoda pri Sv. tW vP ft"? mu pomT,1 Andreju in S». Ma.ku so vabljeni na dru-^ Ji . J mu jeodreke stveni sestanek, ki bo jutri, v soboto, ob r 9 P med,teni,easni^. 7 in pol zvečer v prostorih „Delavskega kontumnega društva" pri Sv. Jakobu. pa t 111 dne 27. julija t. 1. čital v časopisih, da ga oblast zasleduje, ie takoj pisal •veji hčerki v Trst, naj pr de ponj, in se je potem ž njo vrnil v 1 rst ter se predata vil preiskovalnemu sodniku. Na to sta bila zaslišana kakor priča DARO'1. V počeščenjo spomina pok. Ernesta Mržeta so darovali šentjakobski CMD podružnici za otroški vrtec : g. Jakob To-minc namesto venca K 10—, .Delavsko konsuvno društvo" K 20, družina Petra i*aa«« >•»■■ «1 KAL! OGLASI -p rnAtinii n po 4 *tot besedi > Mu M no tiHkane besede ne ra i*unajo ei;Krai. vet. Najiu«nji» pristojbin« -na* 40 stotink ■■aaaa !UU! mm Službo vratarja v „Narodnem domu" jc oililati. r.o iztirjeni zakon ski brez otrok in z neomnde/.cvano preteklostjo naj so prijavijo upravitelju do 31. t. m. U90 Hlapec sc jo pri gosp Trstu. ki se ruzume ]>ri kravah in pri polje> I delstvu se sprejme v Grlianu. Oglasiti C! rob ene u v Katodnem domu v _201 Ulicu San 2«J2 Postrežnfco ŠM^lfrir- lepo In meblooono 11, Itt. jradstrop^e. soba se odda takoj |v ulici Conimerciale št. z dvema posteljama, na željo tudi hrana, odda so v ulici Geppa 10, vratu S.______21)3 Heblooono sobo llfolllfA vlacuteljico sprejrao ta koj Tiskarna UllSlinUt .Edinost". Oglasiti sc jo pri vodstvu tiskarne, ul Šv. Frančiška 20, pritli<\je. Priporoča se Vam Srh ___ _________________ njarna Cumpo St. Oia cono štv. 17 - BRATA SOSIČ. 172 Sv. JakoNonl!!! Velika zaloga papirja za ovitke In papirnatih vrečic lastne tovarno. Valčki raznih barv in \elikosti. Cene zmerne. - GASTONE DOLI-KAH. Trst, Vin dei Gclsi l(i, Telef. 27-81. 261 Na tedenske ali mesečne obroke HM »gotovljene moške in otroške obleke. Moški H!!! iu ženski čevlji. Dežniki, zavese itd. • LEVI, Vin Antonio Caccia štv. <», To, Ceno zmerno. (26f> dr. Silvij Berna in karol Fenaldi, ki sta Možeta K 5 Ivan SpjJer I( 2 Sosič, žga- poved. la, kako sta prišla na sled malver- njarna K ,j0sip ^Godnlč K 1, Jakob zacijam obtoženca, Ivančlč K 3, Kosič Anton, Szolik in Malls h izpovedbe izvedencev Adofa Al- j K ti po pogl.ebll je nabrai berti|a in Karla liuhma izhaja, da vlada ^ L t v „o^avskem konsumnom dru v mestni ubožnici glede knjigovodstva j 23-20, v „Jadranu" K 4 11 In pri n sistem Izvedenec .jakobu Ivančlču K 3 50. S ten: star, uprav patrijotičen Bciiin je med drugim povedal, da je ob toženec res vsak mesec žrtvoval precej dei.atja za razna društva, med temi tu d i z a .Lego nacionale*. Nato je pa predsednik opazil obto žer.cu: „Oe ste že hoteli darovati kaj za razna društva, ste morali dati to iz lastnega žepa, no pa od tujega denarja. Ko so bili na to prečitani razni spisi, ]e sodeče predložilo porotnikom eno samo glavno vprašanje: da U je obtoženec kriv zločina poneverjenja. Pt tem, ko sta govorila državni pravd-nlk in branitelj in ko jo predsednik rea sumiral lazpravo, so porotniki po precej dolgem posvetovanju odgovorili na glavno vprašanje z 12 „da", a šest jih je orne* o poneverjeno svoto pod 2000, drugih wt na ped 200 kron. Na podlagi tega pravoreka je sodišče preglasilo 1'ctra Fondo krivim prestopka pciicverjenja ter ga obsodilo na 4 mese-cp težke ječe, ki pa io ie prestal s pre lsl.o\alnim zaporom, vsled cesar je bil ti;koj izpuščen v svobodo. Društvene vesti. I. Izlet kol. društva „Balkan* se bo ■u&il v nedeljo Izpred kavarne „Minerva* <.b S zjutraj. V slučaju slabega vremena se zlet prenese. — Seja se vr£l vsako soboto. — V soboto, dne 28. t. m. so vabljeni vsi člani ob 9 zvečer, da se go-tovo udele/e sestanka v kavarni ^Minerva" Zadruga pekov (gospodarjev) ima da< r.r.s ob 4 popoldne v dvorani društva rK ntracht" (Coroneo št. 15) izreden občni zbor. Ka dnevnem redu je tudi med gospodarji in delavci v smislu § 114 b obrtnega reda. Če bi ne bilo ob dolo ceni uri navzoče zadostno število zadružnikov, se bo vršilo drugo zborovanje uro pozneje ob vsaki udeležbi. Tržaško pogrebno drultvo pri Sv. Jakobu ima v nedelje, dne 25. marca, ob 5 popoldne v .Delavskem konsuinnem društvu" redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Kdor še ni prel letnega računa, naj si ga vzame pri gostilničarju gostilne „Jadran". • Vlakospremno oaebje dri. žel. vabimo na sestanek, ki se bo vršil jutri, v soboto, dne 28. t. m., ob 8 zvečer v za- temi darovi so šentjakobski Slovenci najbolje dokazali, iako znajo čislati spomin mi ža, ki jo bil tudi za šentjukobsko podružnico CMD eden najdelavuejših. Srčna hvala darovalcem. — V spomin pokojne Margarete Dujec duruje njen soprog Ivan Dujec, ul. Molin a vento 56, podružnici CMD ea otroški vrtec K 00 in magualenski podružnici CMD K 50. — Za podr. CMD v Bazovici se je nabralo: Na pustni torek v „Gosp. društvu", tam. dr. Zarja K 3, v gost. pri Mahniču o priliki praznovanja jubileja 20 letn. bivanja g. Mahniča v Bazovici, Lipaši in tamburaši iz Lipice K 4 60, Just Marc dodal 1 K, JLm moško pcdružni'o CMD je nabrala vesela družba v „Trgovsko izobraževalnem društvu" K 5-40. Denar v TOZ. Vesti iz Goriška Slovenci I SlovenkeOpozarjamo na članek »Volilni boj v Gorici*. Upoštevajte trud goriških Slovencev in podprite s podporami Narodni odbor v Gorici. Po moč je nujna 1 1'ošlljatve naslovite na dr. Petra Medveščkn, odvetniškega koncipi-jenta v Gorici. Gosposka ulica. Iz Gorice. Neki ljubljanski list sc jc spravil te dni nad goriške 00. kapucine. Te napade obsojajo vsi trezni ljudje, ker so tukajšnji kapucini mirni in, v kolikor so Slovenci, pošteno narodni ljudje. Oni dopisnik sc širokousti, da ima on več pravice in domovinstva v Gorici, nego najveći učenjaki« goriškega kloštra. No, dejstvo je, da živi v goriškem samostanu pater, ki mu je že 74 let in ki je že 20 let v Gorici. Goriški kapucini pa ludi niso nikaki ienu lii, ampak delujejo kot učitelji in kateheti in kot duhovniki po vsej goriški okolici. Vprašajte le Štadrežce, Vrtojbence, Šem-peterce, Mircnce, vseli strank, pa boste čuli, da vsi drugače sodijo, nego oni dopisnik. Med goriškimi kapucini jc mož, o katerih so že tudi slovenski listi govorili spoštovanjem, ker to niso nikaki politični razgrajači, ampak miroljubni ljudje. Ljubljanski list naj bi bil malo previdneji in naj ne bi sprejemal takih stvari, ki jih mu na-tvezajo izvestni dopisniki. Brje pri Rihemberku. Podružnica sv. Cirila tn Metoda priredi 19. aprila t. 1. lepo pomladno .veselico. Nadejati se je, da družni gostilni „Alla Stazlone", ul. Lazza- bo podružnica zopet lepo delovala. UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE : Dr. J. CERMflK U. TUSCHER iOBOZDRAV- MM KONC. ZOBNI NIK IR JI TEHNIK ULICA CASERMA iT. 13, II. NADST. Častim se javiti slavn. občinstvu, da odprem v soboto, dne 28. t. m. v Sv. Ivanu štv. 1049 (v hiši gosp. GapperšiČa) 7,0. obilen obisk se priporoča udani Irnatt Vlelllt« 1 Fopd 16—20 HP Novi modoll 1913 Pomnoženo proizvajanj© Znižanje ceni 5 §edeiov K 4800; 2 sedež« K 43CO. Lnudtle-U irdeJier K 6800. Popnlna opruva (Japote b stran, »klini znvfshmi, BUklo, pet svetilk, generator ta aceti> It; H ti pilo, rog, kilimtt ruti Stevnik in hitrotnei Cene veljajo tu vote pnuio vcenine iu cotnlue v Tmto. ANTON SKERL, Bodniisk' it edenec Trst, Pinzza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 3347, Nova slovenska čevljarmca p ANTONA JAVERNIKA Iv Trstu, u ica Farneto 33 Sprejemajo se naročila po meri za vsako-vrbtne oblike, tuko nnicrik, angleške in druge. Sprcjenuijo se tudi vsakovrstne popruve po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO. Tapetorskl In preprosor. mojster DRAGOTIN PDC Trst, Vlo Nolin $rande Steo. 38 se priporoča cen], občinstvu. : Kinematograf u Manu: Vsaki dan velike in interesantne predstave. ■ ■■B ■■■■■■ Uiaa iriMiriU tovarna fviltlai „TRIIUM" Oarlaa, Triaika ulita 21. (»raj pl