BRUC 1973 BRUC, NIKAR NE SKLANJAJ HRBTENICE V KIKSE ZBADAI OST RESNICE! FOTO-SINTEZA Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš z oljem mu greješ ..prigarani" stan, shrambe mu polniš in vina mu daješ za (tuji) znoj DUMA BRUCOVA „Namesto uvoda” Klub študentov Prekmurja, ki nadaljuje tradicijo kluba Prekmurskih Akademikov proslavlja v letošnjem letu 40 letnico svojega delovanja. Vsekakor moram priznati, da se je koncept samega delovanja kluba precej spremenil vendar pa to ne pomeni, da bi postal reakcionarno nazadnjaški, nasprotno, v zadnjih letih je bil Klub študentov Prekmurja precej pomlajen z novimi ljudmi in novimi idejami. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je članstvo vedno manj aktivno in da v klubu študentov Prekmurja dela samo nekaj naj večjih entuziastov. Vsekakor pa je pomembno to, da klub študentov Prekmurja sploh obstoji in dela, obenem pa postaja vedno bolj po-menmben družbeno politični dejavnik, saj je osnovni namen pokrajinskih klubov ta, da čim bolj čustveno navežejo svoje članstvo na domače pokrajino in da se potem mladi intelektualci vrnejo kot izšolan kader, katerega našemu svetu na obeh straneh Mure krepko primanjkuje. Tu bi apeliral na odgovorne družbeno politične organe v občinah, da bi poskrbeli za to naj nebi ostali najboljši kadri že v tako razvitih centrih ampak, da bi se množično začeli vračati in s svojim znanjem začeli graditi svet na obeh straneh Mure. Obenem je to že XXI. Akademski ples z brucovanjem, ki ga letos drugič prirejamo skupaj z mariborskim klubom Pomurskih študentov. Pred 13. leti je prvič zagledal luč sveta, satirični list »Bruc«, ki je bil plod precej ambicioznih in sposobnih mladih prekmurskih intelektualcev. Tako je pričujoča številka že 13. po vrsti. Namen »Bruca« je da v satirični obliki zaviti v humor pove tisto, kar mladi intelektualci vidimo, da je narobe v domačih občinah. Nihče ne bi smel vzeti tega kot žalitev, ker nihče nima namena žaliti, ampak le pokazati kje je kaj narobe. Vsem sodelavcem »Bruca« gre zahvala za njihov trud, ker drugače ta 13. št. »Bruca« sploh ne bi mogla iziti. Na koncu še zahvala vsem delovnim organizacijam, ki so z reklamnimi oglasi finančno podprla našo 13. št. »Bruca« in s tem tudi izvedbo XXI. Akademskega plesa z brucovanjem. Za klub študentov Prekmurja Predsednik Miloš Varga ©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©☆©^©☆©☆©☆©^ Vsem študentom, ki se boste zbrali na letošnjem brucovanju v Murski Soboti, želimo, da bi se prijetno počutili in da bi vas tudi ta vedra prireditev še bolj povezala z domačo pokrajino in njenimi ljudmi. Želimo vam veliko uspeha pri študiju in pričakujemo, da se boste po končanem študiju v čim večjem številu vrnili v Pomurje, kjer boste s svojim znanjem in sposobnostmi dali svoj prispevek k razvoju naše nerazvite pokrajine. Skupščina občine Murska Sobota OBČINSKE SKUPŠČINE LENDAVA — GORNJA RADGONA — LJUTOMER OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET čestitajo vsem študentom občine za dosežene uspehe z željo, da se čimprej vrnejo v domači kraj kot izšolani kader. Komunalni zavod za zaposlovanje Murska Sobota vam — pomaga pri poklicnih odločitvah — ureja štipendijske zadeve — informira in posreduje pri zaposlitvah v Pomurju in v Sloveniji — na razpolago so pregledi o tekočih dnevnih, letnih i nperspek-tivnih potrebah delovnih organizacij po kadrih Zavod priporoča vsem študentom Pomurja, da se že v času študija povežejo z eno izmed delovnih organizacij v Pomurju ter se čimprej tu di zaposlijo v Pomurju. 2 BRUC Široka zbirka povesti ZAČETNA PRIPOVED Ne vem povedati, kje neki smo se nalezli te grde navade, da hočemo za vsako ceno učinkovati smešno. Pri tem pa se pogosto niti ne zavedamo, da smo tisti iz katerih se ljudje smejejo. Ko hočemo biti za druge smešni, navadno osmešimo sami sebe in se za nameček še ponižamo. Ne smeje se bralec našim puhlim domislicam, marveč naši nespameti. po go vo p Na V LSOK l R. /\V N l Cesta in topoli Pravim, da so bili in še bodo med našim ljudstvom genialni ljudje. Samo naokrog je treba malo pogledati in že se lahko čudimo ustvarjalni moči naših veljakov. Oh kako modre so njih odločitve, tako modre, da jih naš skromen razum niti dojeti ne more. Le koliko smo se mi smrtniki razburjali, ko so posekali rakičansko alejo topolov. Na koncu smo se le potolažili; stari so bili ti naši simboli, pa tudi cesta je bila potrebna nova, stara je bila preozka in nesreče so se vrstile na njej. Pred kratkim me je pot peljala spet po tej cesti. Se vedno je stara cesta, na obeh straneh orumenela trava in trupla pokojnih topolov. Onstran nekdanje aleje na južni strani se vije nova cesta za pešce in kolesarje, včasih pa po njej ponoči zdivja pijani avtomobilist. 'Torej topoli bi lahko stali, nove ceste ne bi motili in ona najverjetneje ne topolov. O vsem tem sem pričel razmišljati, ko sem se lotil pisanja svojih prispevkov za letošnjega Bruca. Zakaj neki bi moral pod vsako ceno igrati klovna, če hočem bičati in smešiti človeške neumnosti. Zakaj neki bi bilo klovnostjo tisto, ki bi mi zagotovilo bralce in njihovo priznanje. Pa sem šel in pričel brskati po svojih starih zvezkih literarnih zapiskov, po dnevniku in po drugih Problem tiči v drugem. Ko so odstranili topole, se je znatno pocenila gradnja te nove ceste (beri: kolesarske potke). Šoferji so laže dovažali material in stroški gradnje tega objekta so se zmanjšali za tri promile. Genialno! Vsaka pocenitev v sedanjem času, v naših razmerah pa je že dosežek, ki meji na fantastiko ali sifiritualizem. Tako torej. Mi bedaki pa smo se razburjali nad genialnostjo naših velmož. In kako dolgo sem rabil sam, da sem dojel bistvo te pogruntavščine. Posekati topole, stoletno tradicijo ljudstva in pokrajine, omogočiti lažji dovoz materiala za novogradnjo in prištedimo 3 promile pri gradnji (sredstva so dobljena iz prodanega lesa posekanih topolov za kurjavo). ' Vidite, pa je le vsako genialno dejanje enostavno, kot vse kar je genialno pač. beležnicah, da sem spravil na dan kup zgodb. Odbral sem samo nekatere, jih obdelal in jih po treznem premisleku poslal uredništvu. Resničnost vseh zgodb ni slučajna, vzete so iz življenja, le da so literarno obdelane, da poimensko ne omenjamo še živih protagonistov naših pripovedi in njih namen ni ponovitev nekih situacij, marveč kritika. To je ostra kritika, ob katero pa se ne bo mogla spotakniti nobena roka družbeno obrambnega mehanizma. Kajti vse zgodbe, ponavljam, so del naše resničnosti, del našega vsakodnevnega. Ni pa pravice, ki bi bila tolikanj nepravična, da bi nas omejevala spregovoriti o stvareh, ki se dan za dnem med nami dogajajo. Cisto preproste so te zgodbe, tako preproste in odkrite, kot so ljudje, ki v njih nastopajo. Le brati jih bo treba z zrnom soli v glavi, kot so dejali stari Rimljani. CUM GRANUM SALIS BRUC 3 GASTARBEITER (slabo narejen fotografski posnetek; fotoaparat je bil domače izdelave, ki Ima pač svoje muhe) Vsi nepotrebni rekviziti te predstave so bili prisotni, vse zrežirano in le zakaj ne bi potem še mi naredili vsaj enega posnetka tega vsak-dneva naše resničnosti. Bife v hotelu Diana, Murska Sobota, proti deseti uri zvečer. Natančno kot fotografski posnetek. Nastopa Karl Wendel, gastarbeiter au Sliwo-vitc-land, aus Yugo. Igralni avtomat igra kot ingolštatska kapelbanda, prostor zakajen, v zraku dovolj »jebemti boga« in fraulein kelnerin als barmadchen aus Beč. Karl Wendel, gastarbeiter, večerja kranjsko klobaso s kruhom, ki ni Jugodeutsch — potuje v nebesa via Jugoslavija ... IN potem vse tiho je bilo bogve užiten, ker je domač in pije zanikrno pivo te zajebane Sobote. Njegovi frajerji pijejo palinko, ma-de in stari Vendel iz Trtkove. Zunaj čakata opel in taunus za zwan-cing tausend deutsches Mark. Herr Wendel je in kolne te zanikrne jugoslovanske svinje, ki ti strežejo kot bakovskemu kmetu Pijejo in jedo kar naprej, čaka jih zanikrna vožnja, ta jugoslovanski Bahn je za jedan kurac. Tudi Kelnerin se fukati ne bo dala, je navadna kmečka frajla, čaka jo pokvečeni gradbeni tehnik v slaščičarni. DV^ -PLATI Herr Wendel je utrujen in si želi zabave, kultivirane družbe, ki je v tej provinci ne more najti. V drugem koncu bifeja pa blesti že nova zvezda večera :Herr gasterbeiter Franz Perscha. Nur bezahlen pa gredo v noč s temi podivjanimi taunusi in opeli. Prelepa slika, »hepi end«, ko srečajo na vratih Mariško in Ilonko, enkratno, le da naš gospod Wendel bruha v kotu avle in stoka kot grešna duša. Taka je pač njegova iztret-nitvena terapija. Tu je naša slika že zamegljena, zoprno slaba, konec posnetka, zaradi slabega aparata, seveda jugoslovanske izdelave. V noč so zapeli taunusi in opeli mit hundert kilometer auf Stunde. JUTRO OB RADIU (drugi del pripovedi z naslovom Gastarbeiter) Ne samo po kmetijah v Prekmurju, ne le v Soboti, marveč po vsej Sloveniji. Seveda samo za tiste, ki ob tem nedeljsko-pobožnem jutru poslušajo radio. Ob koncu poročil (žametno nežen glas napovedovalke): Študent in uradnik Vse skupaj se je pričelo dopoldne in tudi dopoldne končalo. Tega utrujenega poletnega dopoldneva sem vstopil v krajevni urad v enem izmed naših krajev in zaprosil, če bi lahko dobil pasport za prodajo svinje. Pričeli smo torej s prav stvarno liriko. -Narobe pa je bilo, da me tovariš službujoči ni poznal, on, ki pozna v vsem svojem okolišu še vse pomrle občane za par let nazaj. Povedal sem mu pač, da sem tu na počitnicah, da sem po poklicu natakar, pač tako kot se spodobi za odraslega človeka, če te kdo vpraša kaj o tebi. Tu bi se moral najin pogovor končati; toda ubogi mož se je pobahal in mi pričel pripovedovati o mladeniču, ki ga domačini naokrog imajo za genija in norca obenem. Dolga je bila njegova pripoved, nobene nadrobnosti ni izpustil; bila je zanimiva a le predolga, da bi jo na tem mestu ponavljal. Z zanimanjem sem ga poslušal, le kdo ne bi hotel spoznati take zanimive pojave vsaj iz pripovedovanja. Prav težko se mi je storilo, ko je zmeraj zavzdihnil za refren :»Oh, u-bogi starši, uboga otrokova pamet.« V pisarni so se počasi nabirali ljudje, na srečo sami neznani in čakali za ma no na pasporte za svinje ali teleta ali prišli prijavit poroko ali pa po dokumente za odhod na delo v tujino. Vsi so vneto poslušali, prikimavali, pa še tu pa tam je kaj kateri dodal, kaj neki je tudi sam slišal od drugih o tem fantu. »Danes ob dveh ponoči je prišlo do hude prometne nesreče blizu zdravilišča Radenci. Skupina pijanih mladeničev v avtomobilu nemške registracije, last Karel Vendela, začasno zaposlenega v Nemčiji, je zapeljala na nasprotno stran cestišča in po njem peljala dva kilometra ter nato čelno trčila v fiat mariborske registracije, ki je vozil pravilno po svoji desni strani. Avto je upravljal dr. Verstovšek iz Maribora. Na mestu nesreče so poškodbam podlegli: dr. Verstovšek, njegova žena ing Skapin-Verstovškova ter njun dvoletni sin Boštjan. Družina Verstovšek je bila namenjena k ženinim staršem v Prekmurju. Člani pijane posadke v taunusu so dobili le lažje poškodbe. Organi javne varnosti so voznika Vendela priprli, ker je bil tako pijan, da ni mogel stati. Ura je osem in šestnajst minut...« Tukaj sem ugasnil radio in ustavil magnetofon ter obsedel pobit v naslonjaču. Bilo mi je žal, da sem bil tisti hip že pokonci in ravno tu v svojem soboškem stanovanju. Nekateri so že pričeli nergati. Pa tudi meni je bilo že nerodno. Zato je naš ubogi uradnik sklenil pripoved z moralnm naukom: i »Vidite tega mladeniča, ki prihaja le poredko v naše kraje, natakar je in kako zdrav fant, z razumom na mestu, revolucionar, ampak delaven kakor čebela. V takih ljudeh je bodočnost naše samoupravne družbe. Naš genialni rojak pa skoraj nikoli ne zaide med nas, a širi ideje in piše o rečeh, da nam je nerodno, če pomislimo, da še vedno uradno pripada pod naš krajevni urad«. Ko me je povprašal, torej na čigavo ime želim pasport za našo velecenjeno svinjo, sem glasno povedal ime gospodarja, svojega očeta in nato še vas ter hišno številko. Tovariš uradnik je zardel, nanisal ta cenjeni dokument in še vprašal, če sem daljnji ali bližnij sorodnik prej obravnavanemu študentu. Ko sem spravil pasport v žep, sem samo še dejal: »Oprostite, jaz sem ta genij in hvala na vaši uradno izraženi oceni o meni, ko ste me prvikrat videli na lastne oči. Bojim pa se, da ne bom vedno uspešen nosilec napredka naše samoupravne družbe, vsaj takrat ne, ko me mine genijalnost in primejo muhe kot ta čas, kar sva se pogovarjala. Hvala.« Nekam srečen sem kolesaril proti domu v dopoldanski poletni vročini. Eh, pa so še dobri ljudje, ki ti povedo vse od srca brez kančka razuma in zavisti. 4 BRUC Govedo in kmet (elegija za izgubljene bike in pozabljene kmete) Ne, ta pripoved ni himna, je bolj lirična slika, čeprav je v njej toliko peliričnih stvari in čeprav ima v sebi toliko grobosti. Ni važno v kateri vasi in katerega dne se dogaja. Preveč bi nas postavilo v danes, s tem pa vsa naša pripoved zgubi svoj pomen; da vsa ta dogajanja niso splošna, ampak le enkratni dogodki. Namen naših zapisov pa je prav nasproten; da prikažemo sicer dogodke, ki se odvijajo v času in prostoru, kateri pa so tako splošni, da že imajo neko širšo dimenzijo. Stala sta za vaško kapelo in čakala Tudi drugi ljudje so čakali s svojo živino. Naletaval je ha pol zmrzel sneg, pomešan z dežjem. Stali so z odprtimi dežniki, kakor gruča preplašenih črnih ptičev, ki si išče zavetja. Tudi živina je bila potrto mirna, stoično je prenašala leden dež, med katerega se je mešal sneg. Iznad mogočnih trupov govedi je puhtela sopara. Čakajo uro za uro, le kdaj bo pripeljal tovornjak, da bodo predali živino nakupovalcu in jo naložili na tovornjak. Ljudje razumejo zakaj ča; kajo, živina pa tega ne more dojetii Toda obojim je enako hudo. Končno je pripeljal tovornjak, pol-f prazen. Vešči so takoj ugotovili, da je dovolj prostpra za čakajočih pe^ govedi. Iz kabine je izstopil debel in za-, ripel nakupovalec. Mrko je obšel vseh pet govedi, se ustavil v razkoračeni pozi ter zaničljivo povedal’ »To garjavo sranje prodajte podjetju Gorica. Mi tega ne rabimo. Ce ste zadnjič prodajali njim in nas niste počakali, pa še zdaj prodajte njim ter jih kar lepo čakajte.« Vse moledovanje in poniževanje je bilo . zastonj. 'Debeli nakupovalec- si je’vsedel v kabino tovornjaka in so se odpeljali proti Soboti. Nekam poklapani so šli proti domu kmetje s svojimi zgaranimi obrazi; še goveda so bila nekam zbita, kot da bi vedela, da se niso izkazala. , Nekdo je klel v pristnem besedna jku, drugi je bil le tiho, tretji pa je kar naprej govoril o korenitih spremembah naše družbe, ki nam narekujejo jo nepravilnosti, katerim moramo priti enkrat do konca. Četrti pa ga je zavrnil, da naj pusti politiko pri miru, ker je vse to daleč od tega, kako bo prehranil bika še dva tedna. Četrti je še bolj napadel posamezne dejavnike, ki niso združljivi z našo družbeno prakso, ki pa jih je treba obsoditi ter odstraniti. Toda drugi so mu neizpodbitno dokazali, da je to sicer politika, ki pa nima ničesar skupnega z rejo živine. EPILOG A NEKMETE, ZA MESTNO GOSPODO Nedolgo za tem smo lahko prebrali v dnevnem časopisju, da zahteva KIK podražitev mesa za 30 °/o. Morda pa le ne bilo napak, če bi se tedaj spomnili naši občani že pozabljenih bikov po prekmurskih globačah. Nihče pa ne bere več, da v vseh mesnicah primanjkuje mesa, ali da ga sploh ni. Pa tudi časopisi o tem vse poredkeje pišejo, ker ni več novost, ljudje pa radi berejo samo novosti. Gospa profesor (portret z ogljem na A 4 formatu) Oprosti Goethe, če smo te pozabili tisto šolsko uro in če nam je dušo napolnil prezir ter užaljenost namesto tvojih verzov: »... nur wer die Sensucht keent, weiss was ich leiden...« Kriva je bila majhna kjnižica pravljic bratov Grimm. Gospa profesor je hitro ugotovila, da je Ana, mršavo dekle v zadnji klopi spet brez knjige. »Dušica, le kdaj si boste kupili zahtevani učbenik?« Njen glas je zvenel osladno. Potem pa je stavek stopnjevala. Nazadnje ga je ponovila že v naslednji obliki: »Prekleta smrklja, kdaj boš imela ta učbenik?« Dekle je tiho odgovorilo: »Sem mar jaz^kriva, če nimamo doma denarja?« Istočasno pa ši je .obrisala solze. Bilo jo je sram, da bi se reva najraje pogreznila na drugo stran planeta. »Dobro, vedite pa, da srednja šola ni obvezna in da tudi nškaj stane« je še pripomnila gospa profesor. Pa smo nadaljevali š čudovito pravljico iz te knjige o Zlati gosi. Nekam nelagodno smo se počutili. In ker se je Ana ozrla k sosedi v knjigo, ko smo brali tekst, ste jo spoštovana gospa zapisali, da moti pouk in zahtevali ukor, ki ga je seveda dobila. Ana je še isto leto izstopila iz šole; pred nedavnim sem jo srečal na partijskem sestanku. Spremenjena, skoraj je ne bi spoznal. O marsičem sva se pogovarjala, le o gimnaziji in okrog nje se nisva ustavljala. Pustimo reči, ki so boleče. Tu bi se naj ta pripoved končala. Samo vas spoštovana gospa profesor bi še rad spomnil na ustavo SFRJ, ki zagotavlja slehernemu državljanu, da lahko in tudi mora do kraja razviti svoje sposobnosti. Ce sam nima za to dovolj sredstev in „ 0 PESAC |3 A - VZMET" možnosti, mu jih nudi naša družba (44. člen Ustave). To sem mislil povedati že takrat, pa si nisem upal, ker sem bil nezrel za kaj takega. Zato poravnavam svoj dolg in vas sedaj opominjam. Spoštovana gospa. Želim, da bi prebrali te vrstice pa če vas bodo prizadele ali ne. Svoj dolg sem poravnal. Lažje mi je pri srcu, upam, da ne boste preveč hudi. BRUC S Lubl Prekmurci! Cedasi san gez neje Prejkmurec, vam ščen na vašen džeziki nekšno znanstveno hipotejzo publicejrati, ka te lej ko vidli, kelko san se gez f šterih lejtih prejkmurski vo nafču. Prajkmurski de fsak čas gučal cejli svejt in ne trebej se čuditi sledečen stafki: »Guči prejkmurski, ki te ne-de razmu nikši boug!« Gez den se sigurno zmejšal f sintaksi pa gramatiki, touda viipan, ka te dobro-udiišni pa te mi doj fprostili. Gez vam že fčasi doj zafalin! Eden de nje nekšni piroman (človek, šteri rad pidže šor) posliišal, kak Prejkmurci gučijo pa te je vo povedu: »Pa to je tiku, ko da bi poslušal, kiku dinozavri prepevajo!« Fčasi san gez, ka san eni velki ide-jalist pa man vsikdar nekšne ideje, že pa eno pogriintal: če Prejkmurci gučijo kak dinozavri popejvajo, tej so siguno ž njimi v nekšnome roudi! Gez načih nika ne ven o ton, kak dinozavri popejvajo (le kar san, znan, nikšnoga nej čii popejvati), ali tou je hipotejza, štero šče naš znanstveni tim doj potrditi. Nekšna operacijonalna niilta hipotejza f ton eksperimenti de, ka je med Prejkmurcem pa dinozavrom nej nikšne diference. Ce demo f toku eksperimenta lej ko tou hipotejzo akceptejrali, de tou bugato rezultej-ralo f persnektivi Prejkmurja pa dinozavrov, ščen povedati: Prejkmurcev, f sledečen: 1. Prejkmurje se, kak podroučje, na šteron živijo dinozavri oz. njihov roud, razglasi od naše družbe za nacionalni park oz. rezervat 2. rej ki Muri se prepovej poplavlati na zaščitenom podroučju 3. izprazni se Štajerska (vkliično Maribor), ka de lej ko Mura nemou-teno poplavlala f toj smeri 4. NK Mura se a prijori fčlani f prvo ligo 5. prepovej se italjanskin lofcem lof, zlasti na srne 6. sanejra se Eelektromlin (iz fede-racijskih skladof) 7. prepovej se odhod Prejkmurcev kak zaščitenih živali na dejlo f tujino 8. zaščitenim živalim se omogouči liberalni razploud pa pijače, kelko ščejo; f te namene se uredijo ešče nova nahajališča 9. nacijonalni park de lejko izdajal po akceptejranju fseh omenjenih odredb od strani federacijen pa republike svoje novine »Bruc«, š?teri ne zapade cenzurejranju. Gez viipan, ka sou naši liidže tel-ko zrejli, ka razmejo naš trud pa ka do podprli našo mantranje f toj smeri. Ve pa cejli znanstveni te kul-turelni svejt na mzaviipa dinozavrov roud, te žive mezzozoiske fosile-nemremo pustiti, ka nam naš uglejd steče po MUri! Lepih dečkov, kar pozna jih svet, bil najlepši je med njimi cvet. Inženirsko pot v Mariboru hodi, med koruzo in krompirjem blodi. Boksarske spomine je dobil v Silvestrovski koloni, kjer so mu pb burni noči nos zravnali krvoločni Romi. Eh, zgodila se nesreča mu je taka, da o njej ves Maribor že kraka. Ljubi šolarček tam v gostilni je zaspal, ker ga vinček kisli v sanje je odgnal. Uh, sledilo je gorje, črna senca s škarjami mu brke odščipnila je! Lahkih nog pobegne rabelj v črno zimsko noč; v asimetričnem ubožcu se zrcali vsa nemoč. In ko Bobi skrit za Luno, veže vozle v tem nareku, obvešča nas fiškališ »Noj«, da raziskava je že v teku. KVIZ UGANKE 1. Zakaj je Rožnik jeseni rdeč? Ker se sramuje poletnih svinjarij. 2. Kdaj je bil Adam razočaran? Ko je pod Evinim listom našel Češpljo. 3. Zakaj potrebuješ mastno hrano? Da ne škriplješ, ko serješ. 4. Zakaj poleti piješ toliko tekočin? Da se ne kadi, ko prdneš. 5. Zakaj se ženska boji miši? Ker miš v vsako luknjo smukne. 6. Zakaj je veter moškega spola? Ker ženskam dviga krila. 7. Kdo je največja kurba na svetu? Luna, ki je vsak mesec polna. 8. Zakaj mačka ne je fižola? Da ne prdne, ko čaka pred luknjo. 9. Katera žival ima na hrbtu rit? Konj, ko ga jezdiš. 10. Kakšna je razlika med babico in mačko? Nobena, obe čakata pred luknjo. 11. Kdaj ima ženska ptiča med nogami? Ko kolje petelina. 12. Kdo je bil France Prešeren? Republiški prvak v pesništvu. 13. Žeparjema se rodi otrok s stisnjeno pestjo, kaj ima v njej? Babičin prst. 14. Kdaj je konj najtežji? Ko ti stoji na nogi. 15. Kako bruc zamaši tri luknje hkrati? Da porine stari bajti nos v rit. 16. Zakaj ima ženska zmeraj mrzle noge? Ker jih ima vedno pod ničlo. 17. Zakaj moški teče hitreje kot ženska? Ker ima »kuglagerje«. 18. Kje ima riba rit? V vodi. 19. Kdaj ima ženska dinar med nogami? Ko so jajca po 50 par. ostaja amak ŠTaBSta? oCT 6 BRUC Ugotavljanje karakterja osebnosti po prdecu ABSTINENT CINIK EGOIST EKSTREMIST FANATIK GALANTNEŽ GOLJUF KAVALIR KOLEGIALNEŽ LAŽNIVEC ne prdi prdne, te izzivalno pogleda in se smeji prdi samo, ko je sam prdi samo v naj višjih in naj nižjih tonih prdi iz prepričanja, ne iz riti prdne in pravi: »pardon!« prdne in ropota s stoli, da prevara druge pusti dami, da prva prdne da tudi drugemu priliko, da lahko prdne prdne in pravi, da je bil to signal RTV MELANHOLIK MUZIKALNEŽ NAIVNEŽ NESRAMNEŽ NESREČNEŽ NESTRPNEŽ OBZIRNEŽ OMAHLJIVEC OPREZNEŽ OPTIMIST PEDANTNEŽ PENZIONIST PERVERZNEŽ POBOŽNEŽ RAZSIPNEŽ spušča dolge in zategnjene prdece v molovih tonih takoj ugotovi ali je dur ali mol prdne in misli, da je izvršil junaško delo prdne in takoj obdolži drugega misli da bo prdnil pa se vserje komaj čaka, da lahko prdne se oddalji od družbe, ko hoče prhniti prdi pomalem ves dan, a nikoli ne prdne pošteno ne prdi, ko ima drisko misli, da bo s prdecem očistil zastrupljeno ozračje prdi točno ob določenem času vedno trdi, kako so za časa stare rajnke Avstro-ogrske veliko bolje prdeli kot dandanes prdne in pravi, da je pravkar pozdravil prdne in pravi: »Božja volja!« prdi v rafalih RAZTRESENEC REALIST SKOPUH SRAMEŽLJIVEC VESELJAK ZABUŠANT prdne, a ga morajo drugi opozoriti, da je prdnil smatra prdec za naravno potrebo prdi samo v zaprtih prostorih prdne in mu postane sila nerodno pravi, ko prdne: »Kdor prdne, ne misli slabo!« prdi samo z usti Šolam v premislek Iz splošnih (varčevanje, stabilizacija) in posebnih (redukcije električnih tokov) pobud, dajemo v premislek tale projekt: V vseh šolah se ukine zvonenje z električnimi zvonci, nadomesti pa se ga s samoaktivnostjo oz. samozvone-njem učencev: dežurni reditelji v vseh razredih si pred poukom naravnajo ure po Radiu Ljubljana (Bu-dapest, Wien ... pač glede na regionalno prikladnost). Ob začetku in koncu ure dajo reditelji učencem svojih razredov znak, nakar učenci v zboru: »Drrrrrrrrrrrrrr«. Zvonenje ob začetku ure naj bo kratkotrajno, ob koncu ure pa naj traja vse dotlej, dokler učitelj (ica) ne zapusti razreda. P.S.: ukine se tudi zvonenje v šolah z bivšimi kravjimi, cerkvenimi idr. zvonci in se pra” tako uvede samozvonenje. Obrazložitev: samozvonenje (še zlasti na koncu ure) bo učencem razvedrilo in motivacija za še večje študijske napore. BRUC 7 Statut zdrujženoga podjetja Zguba Upravni odbor zdrujženoga podjetja Zguba v Zapravlenoj dolini se-stavlajo eti napijsani člani: predsednik Janci Zabušant, tajnik Karči Manjak, blagajnik Milan Vuzmovič, član Džouži Sabotaža in Milejna Zgaga. Nadzorni odbor: Veselko Pijanec — predsednik, Bernard Flegma in Feri Lokaš — člana. Tej odbor predlaga taksi statut: 1. Delovni cajt more trpeti najmenje 8 vdr, od toga 4 vdre za na delo prijti pa 4 vdre za domou iti. 2. Ce šteri na delo zamiidij, more teuko prlej domou odijti. Za taksi slučaj se plača 50 procentof dodatka. 3. Na sakšon delovnon mesti more biti poulek rednoga inventara tildi di-vanj ali kauč, ka si vinsko zmantrani delavci lejko spočinejo. 4. Če stoj med delon zaspij, ga je prepovejdano buditi, zatou ka spanje krepij delovno mouč človbka. 5. V podjetji more biti kantina, štera more meti sigdar na zalogi toplo pa mrzlo gestije, glij tak pa se fele alkoholnij pijač, in se to se delavcan v slobodnij količinaj tala. 6. Pr deli je zabranjeno švicati ali se preveč zmantrati, zatou ka toii človoki škoudi. 7. V slučaji, ka se šef pa delavec doj svadita, se lejko tiij zbijeta, zatou ka tou pokaže fizično mouč obej. 8. Če šteromi delavci sfalij dela, jemi more šef fčasi dati delavca za po-mouč. 9. Med delon se prporoča popejvanje, fiičkanje in špilanje na inštrumente, štere more podjetje prpraviti, zatou ka pesen šijri kulturo in dviga moralo in delovni elan. 10. Delavske gvante more priskrbeti podjetje; ne smejo biti iz navadnega cajga, liki iz kongarna. 11. Če štoj kakši mašin ali šker vniči, ali elektromotor vužge, ga je uprava dužna nagraditi ali njeni kak nači dati priznanje za učijnek pr deli. 12. Plače v podjetji si delavci in pisaroške doloučajo samij po svojij icaj, tou je dokaz, ka je podjetje v delovnij rokaj. 13. Dopusti v podjetji nesmijo biti kračiši od 6 mejsecov; organizejra in plača jij uprava štera je dužna tudi zriktati auto za isto. BREZ BESED Za UO Zguba: Janči Zabušant, 1. r. Direktor: Filip Blekatec, 1. r. in tako smo končali! m 8 BRUC Davilec s čokolado Malček (250 g, proizvodnja tovarna POBIČ) Začelo se je iznenada, kot je pač iznenaden prehod med ne-dogodkom in dogodkom. Ravno na Dan mesta, ko je bil Mestni dnevnik ves praznično odet, je med veselimi, resnimi in pretežno bedastimi vestmi, vesticami in članki, objavil drobno vest: Raznašalec mleka XX je davi ob XX v hiši XX za vežnimi vrati našel truplo sedemletnega XXX. Kaže, da gre za samomor; otrok je imel okoli vratu zadrgnjen kos najlonske vrvi za obešanje perila, v rokah pa je krčevito stiskal mlečno čokolado Malček (250 g, proizvaja tovarna POBIČ — Prvovrstni bonboni in čokolada). Novica je ostala precej neopažena in ljudje so bili znova presenečeni, ko je dne XXX Feministični glasnik objavil precej podobno sporočilce: Danes ob XX je predsednik Mestnega sveta pred vrati svojega stanovanja v ulici XX našel umorjeno devetletno XX. Okoli vratu je imela za drgnjen kos najlonske vrvice za obešanje perila, v rokah pa je krčevito stiskala mlečno čokolado Malček (250 g, proizvaja POBIČ). Slava ji, ki je prezgodaj zapustila naše bojne vrste! Razburjenje med meščani, pa tudi v policijskih krogih, pa je nastalo šele ob tretjem primeru, o katerem je z ogorčenjem spregovorilo Glasilo starih tet na prvi strani: Pozno sinoči je dežurni policist XX na vogalu hiše XX našel negibno trupelce šestletne malčice XX. Kar očitno je bilo, da gre za umor; malčica je imela okrog vratu zadrgnjen kos najlonske vrvice za vešenje perila, v rokah pa je krčevito stiskala mlečno čokolado Malček (250 g, proizvaja tovarna POBIČ). Izvedeli smo, da je to v zadnjem mesecu že tretji tak primer, a policija gnusnemu zločincu oz. zločinki hipijevski tropi še zdaj ni rib s^edi. Moramo podudariti, da je bila policija naših mladih dni bolj vešča in bolj energična v svojih prizadevanjih! Na tretji umor v seriji je reagiralo tudi tovarniško glasilo POBIČ, čeprav dokaj zadržano: V zadnjem mesecu dni so se v našem mestu naključili trije umori, katerih nerazumljiva ko-incidenca je vprav osupljiva: u-morjeni so bili trije malčki v starosti od šest do devet let: okoli vratu so imeli v pentljo zvezan kos najlonske vrvi za obešanje perila, v rokah pa so krčevito stiskali naš čudoviti proizvod — mlečno čokolado Malček (250 g), namenjeno prav njim. Smrt treh malčkov pomeni za naš kolektiv bolečo izgubo! Kolektiv tovarne POBIČ se v globoki žalosti priporoča! Nad mestom je odtlej ležala kot mora groza pred jutri. In res: po tretjem umoru so se začeli dogodki vrstiti s filmsko naglico — škoro vsak jutri je prinesel novo žrtev. Časniki so bili polni poročil: Vladni list, dne XXX: Že sedem žrtev shizofrenega blazneža! Naši reporterji so mu na sledi, skratka za petami! Berite naš list, ki vas bo sproti obveščal o naših najnovejših izsledkih! Novica v Glasilu starih tet je bila resnično osupljiva: Tudi trinajst žrtev naši policiji ni dovolj! Naši varuhi javnega reda in miru posedajo v svojih uradih, zločinska hipijevska drhal pa mori kar vsevdilj! Toda zato naše uredništvo ne miruje! Zbrali smo zanimive podrobnosti o enajsti žrtvi, petletnem XXX. Praded nesrečnega malčka, ki je umrl v objemu najlonske vrvi za vešanje perila in z mlečno čokolado Malček (250 g, proizvaja POBIČ) v drobnih ročicah, je prav kot njega pravnuk, umrl vsled zadušitve; le vzrok je bila pri njem 1,3 mm dolga in kot las tanka ribja koščica, ki mu ie med zasluženim obedom dne XX, leta XX ob XX zašla v dušnik in — ni mu bilo pomoči — ga zahrbtno umorila. Pokojnik je preminil v starosti 93 let in je imel nebesno modre oči. Kaže, da gre v farnimi XX za dedno r.agnienie k za-dušitvam, kar so gnusni hivijev-ski tolovaji spretno izkoristili. Tovarniško glasilo POBIČ je ob 20-letnici ustanovitve kolektiva zapisalo na prvi strani z razprtim tiskom: ... Vsem našim poslovnim partnerjem kot tudi našim odjemalcem pa lahko o rasti našeaa kolektiva sporočimo le najboljšo: i? maihne obrtne delavnice, ki je proizvajala prsne karamele, smo se razvili v svetovno znanega proizvajalca prvovrstnih bonbonov in čokolad. Samo v letošnjem poslovnem letu smo dvignili proizvodnjo za 45 odst., razmere na tržišču (zlasti zaradi nenavadnega dviga potrošnje mlečne čokolade Malček) pa nas silijo k vedno novim in novim delovnim navorom. Danes, ob dnevu velikih delovnih zmag, na se moramo z bridkostjo v srcih spomniti vseh malčkov, ki so v zadnjih mesecih postali žrtve neznanega morilca — v smrt so odšli z našim proizvodom — mlečno čokolado Malček, 250 g — v roki. Vsem poslovnim partnerjem se priporočamo! Umori so se vrstili nenehno; zgodilo se je, da so zabeležili celo po dva tri na dan in končno je bila policija prisiljena objaviti uradne podatke o dogodkih preteklih treh mesecev: število žrtev je naraslo že na 97 in časniki so se začeli v svojih uvodnikih spraševati: Ali bo morilec ostal pri številki 97? Toda ne; v dneh po uradnem policijskem poročilu so našteli novih 39 žrtev. Med mestnimi časopisi je nastala prava živčna vojna: Vladni list, dne XXX: Do zaključka redakcije ob 19,17 nobenih poročil o novih umorih. Naš list vas obvešča zares najhitreje! Glasilo starih tet: Naša nocojšnja izdaja je izšla ob 19,23 in vam prinaša zadnje novice — nobenega umora po 19. uri! Feministični glasnik: Do zkaljučka redakcije ob 19,31 nobene nove žrtve — morilec je ostal pri številki 136! Toda že naslednji dan je bilo more iznenada konec, konec ravno takrat, ko že nihče več ni pričakoval, da se bo neprekinjena veriga smrti sploh še pretrgala. V vladnem listu je izšlo uradno policijsko sporočilo: ... Morilec je v naših rokah in čaka na sodno obravnavo. Morilec je reklamni agent tovarne POBIČ; delal je s pooblastili svojih nadrejenih BRUC 9 RES VŠEČ MI JE MALA BRUCKA ALEKA Posvečeno C. A. Res všeč mi je mala brucka Alenka, kot pivskemu bratcu polna pletenka. Res všeč mi je mala brucka Alenka, kot lačnemu jedcu topla pečenka. Res všeč mi je mala brucka Alenka, saj ona je polna - klubskega cvenka. PESEM BREZ NASLOVA (posvečena dekletom pri vhodu v kavarno »Slon« Ljubljana Ko se sliši ljubljanski zvon že čepim v kavarni »Slon«. Tam tudi zloglasna so dekleta. In vsaka, čakajoč, da bo najeta, koketen ti poblisk oči nameni. Vzdrhtiš, če nisi še zeleni. Še prav ne mine čar trenutka, že oči zavrne kot nekakšna lutka, saj prepoznala je študenta; ta ne velja za dobrega klienta. Takrat zakolnem, sicer tiho, a zadet sem prav globoko v psiho. Šele v kozarcu najdem si tolažbe, izločen iz človeške dražbe. Dobra »Prekmurska klobasa« tudi v letu 1973 ne bo izneverila svojih odjemalcev POGUMNI MURI CESTO KAM PRED MAČKO ŽURI Jaz, nesrečni pes, brž se tresem ves, ko zagledam mačko, kaj nabrusim tačko. Na drevo zbežim, maček pa za njim; hočem reči: kar za mano — išče si zverina hrano! Joj - pr e jo j, kaj -prekaj bo le z menoj?! S'ROTA JERICA VSTAJA ŽE OB ZGODAJ Vstani, vstani, Jerica, polna sem že spanja merica, sonce že visoko sem, kavča na pašo sama grem. In golobi, sivolasi pobi, mi smo lačni kakor stari pačni. Le zeleno trav'co mulimo, »Nismo krav'ce!« v en glas gru-gru-tulimo. BESEDNA IGRA T® JA- Zaročenec zabode zaročenko. Zakaj? Zaradi zamere. Zanj zahteva zakon zapor. Zasliševalec zadrgne zanko; zagovornik zastonj zagovarja. Zaklenjeni zapahi zakrivajo zapornika^ Zaseje zaroto. Zastražena zalega zadavi zameno, zažge zavod. Zakrinkani zavijejo za zamejstvo. Zasledovalci zasledujejo zaman. Začetniki zabiti! Zares zajebana zadeva! SPREMINJANJE Oh, kako se vse naglo spreminja! Sicer pa so že stari Rimljani rekli: Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Izgleda, da se samo pregovori ne spreminjajo. Toda to ne drži, tudi oni se spreminjajo. Celo lahko je dokazati njihovo spreminjanje. Poglejte, stari Rimljani so rekli: V vinu je resnica. Tudi ta rek se je spremenil; dandanašnji recimo pravimo: V vinu je voda. Torej se res vse spreminja! Po zaključku redakcije smo prejeli: MIRNA REŠITEV SPOPADA TUDI NA BLIŽNJEM VZHODU Kakor nam je pravkar javil naš specialni dopisni kiz Kaira, se nam obeta mirna rešitev spopada tudi na Bližnjem vzhodu. Namreč, palestinski komandosi odslej ne bodo več ugrabljali letal, ampak štorklje nad Izraelom. Računajo, da bo tako čez eno generacijo, vsled izumrtja sovražnika, po mirni poti osvobojena njihova domovina. Upajo tudi, da bo njihovo rešitev podprla vsa svetovna javnost. ALI ŽE VESTE. da to še ni noben kiks, če ima dekle noge na iks. da se tablete anti-bebi ne smejo jemati po potrebi, (temveč pred njo, teslo zabito!) da tiskarski škrat nevesto zlahka naredi nezvesto. da celo iz najboljšega vina nastanejo le kapljice urina. Brez besed 10 BRUC SPECTACULOM (Ma non troppo) Videl sem samo II. del posnetka na TV. Oh, kakšno lepo kučmo je imel Ivanočka! Kako popolno vsklajena je bila z njegovo čudovito kodrasto brado! Oh, pravi moški! )Prekleti pocestni bradači! Mojemu Ivanočki samo kvarijo ugled in spoštovanje!) In kakšen glas!!! O, ta njegov opojni glas, ki seže človeku prav do najbolj intimnega delčka telesa. In jaz nesrečnik! Vse to sem zamudil! Preberite to nesrečno zgodbo. Mogoče se vam bom zasmilil in mi bo potem lažje pri srcu. Kar prevzelo me je ob novici, ko sem izvedel, da bom lahko poslušal prave ruske napeve kar doma — v Pomurju. Nisem in nisem se mogel učakati dneva, ko naj bi Ivanov glas zadonel v Radinu. Pa so se, glej ga zlomka, pojavili nekakšni čudni plakati, na katerih je bilo njegovo ime natiskano z napako. Dvojni FF je bil na koncu njegovega priimka. In sem si mislil — plakati so bili verjetno tiskani v Nemčiji; čeprav pedantni Nemci pa so se enkrat le zmotili in namesto lepo slovansko zveneče REB^OV kiksnili v REBROFF. Pa sem premišljeval naprej. Nič hudega, Nemci imajo dovolj mark, da Ivanu to zmoto poplačajo, še več — preplačajo. Seveda s pogojem, da bo prepeval lepe ruske pesmi v njihovem bolj ff-kastem jeziku. Cisti računi, dobri prijatelji — to mi je všeč. In sem se odločil — grem. Kar me zopet spreleti srh vzbujajoč dvom. Kaj pa orkester za spremljavo? Skrti Nemci celega ruskega orkestra že ne bodo plačevali. Verjetno nam bodo na predstavi podtaknili nemške tamburaše. Oh, ko bi ti menežerji obiskali prej vsaj Slavonijo, tam bi verjetno v vsaki vasi našli boljši tamburaški zbor. Pa sem vrtal v mislih naprej. Zlodja, če Ivan izjavlja., da mu je življenjska želja zapeti v duetu s prvakom beograjske opere Miroslavom Cangalo-vičem, potem mora prepevati kot hudič! In prav zaradi tega, tudi spremljava ne more biti kar tako. Dokončno sem se odločil — grem. Tako sem začel izbirati garderobo za zvečer. Kar tako vendar ne morem v Radin, saj bo tamkaj zbrana vsa pomurska elita! Tudi tistih, ki so me v mladih letih prvi seznanili s prečudovitim notranjim bogastvom elitne kulture, ne bo manjkalo. Prav vsi bodo tam. Vsi, ki se na glasbo spoznajo, ki jo znajo kritično sprejemati in katerih mnenje res nekaj velja. Bolj sem iskal kaj primernega, bolj sem postajal nervozen. Namreč, razen čistih spodnjic in nogavic nisem našel ničesar med svojo garderobo kar bi bilo primernega za tako enkratno manifestacijo elitne kulture. Ostal sem doma. Ce sem odkrit, mi niti ni, toliko hudo, ker FF-j a nisem slišal. Navsezadnje se mi le zdi, da je še zmeraj nekaj boljših ruskih pevcev v, Sovjetski zvezi kakor FF. Pa tudi njihove izvedbe starih ruskih napevov mi zvenijo bolj doma- KVIZ ZNANJA Uredništvo Bruca je letos pripravilo za svoje bralke in bralce svojevrsten kviz ,v katerem lahko sodelujejo vsi dobri poznavalci gospodarskih razmer v svetu. Prvo in hkrati edino vprašanje se glasi takole: V času, ko je človek nekajkrat zapored uspešno pristal na Mesecu, imamo na našem planetu tudi dežele, kjer še vedno vsako leto tisoči umirajo od lakote. Mi pa se ustavimo pri deželi, ki je v preteklem letu edina nastopila v boj proti bogastvu. Konvertibilen denar jo je takole preplavil, da njeni ljudje kupujejo zanj vse mogoče in nemogoče, čeprav ima ta država svoje plačilno sredstvo. V najnovejšem času lahko ljudje dobijo za domač denar razen kvasa in vžigalic tudi druge stvari. Njen napredek pa je tako silovit, da bo na monetarnem (denarnem) področju sam veliki Tesla postal konj. Cervantesova junaka, čakamo vaju Prijatelja, škoda se je zadrževati tukaj, lendavskemu Elektromlinu bi bila krvavo potrebna ' če. Se Večerni zvon v izvedbi Slovenskega okteta mi lepše zveni v ušesih. Bolj mi je hudo zaradi tega, ker nisem imel kaj obleči, da bi se lahko udeležil te za Pomurje enkratne kulturne manifestacije. Dežela slovi po izvozu odlične delovne sile, medtem ko uvaža samo neke malenkostne stvari, kot so o-peka, pesek, cement, apno itd. Zahtevamo odgovor: Katera država je to, in ali je socialistična ali kapitalistična? Odgovore pošljite na naslov: Uredništvi Bruca Emona LJ in Novi svet MB. Izžrebani bodo dobitniki naslednjih nagrad: 1. Prazno skladišče, ki je primerno za gospodarsko poslopje. Prodaja ga Elektromlin Lendava. Lokacija po izbiri. 2. . Ogled gradbišča (za 2 osebi) slovitega mostu v Polani, ki po roku izgradnje prekaša sloviti Golden Gate v San Franciscu. 3. Enoletna naročnina Vestnika, kar je zlasti primerno za tiste, ki se posebno zanimajo za gasilstvo na Goričkem. 4. Enodnevno bivanje v Pomurski kleti — Podmornici, ki daje poseben užitek ljubiteljem wester-nov. Organizira ga srednješolsko društvo Bubble gum Bazooka. Bruc pa poklanja nesrečnemu dobitniku pred odhodom škatlo pomirjevalnih tablet Benifen. Mnogo sreče pri žrebanju! Uredništvo Bruca BRUC 11 HUMOR - HUMOR - HUMOR - HUMOR Lingvist Ludvik svetuje: Napačna raba infinitiva — nedoločnika Napis pod zvoncem v nekem hotelu — primer: Sobarico prosim pritisniti dvakrat Natakarico enkrat dolgo Spodaj se pojavi pripis: Storjeno, Otroci morja (pesem poletja 72) f. »Kako ste se mogli prijaviti za izpit, ko pa sploh niste bili pripravljeni?« »Tovariš profesor, bil sem pripravljen na vse.« .Mladoletnika zapro, ker je ubil ! starša. Po končani razpravi na sodišču ga sodnik vpraša: »Mladi mož, ali imate morda za povedati kaj sebi v prid, kot olajševalno okoliščino?« Mladoletnik nekaj časa premišljuje, nato pa reče: ■ »Ali bi morda upoštevali to, da sem sirota, brez staršev?« --------A * \ * -------------- Na izpitu profesor vpraša kandidata, študenta prava: »Kakšna je kazen za bigamijo?« »Dve tašči, tovariš profesor.« odgovori študennt. . Zaradi predragega roditelja se moramo sprijazniti z 'mačeho Očitajo, da živim v brezdelju- čeprav so mi roke in glava ves dan v delu »Kaj je rekla moja žena, ko ste ji povedali, da bom prišel bolj pozno domov?« »Vprašala je, če je to sigurno.« »Zanesljivo vem, da me žena vara z boksarjem. Hočem* temu norcu povedati, kaj si mislim o njem.« »Pa zakaj tega ne narediš?« »Saj bi, a nima telefona.« Mir - izhod v sili 12 BRUC HUMOR - HUMOR - HUMOR - HUMOR ; Sobočanci gučijo, ka je tou strašno božno, ka je nej dobra elektrika v Soboti. Pa tildi svejč tu pa tan nega. Sobočanke se tildi pritožavlejo zavolo svejč. |---------—------------—.---— ----- Obiščite Prekmurski povodni teden »Julij 1973«! ‘ Ce poplav ne bo, bo priredtiev kje drugje (Vojvodina, Posavina, Podravina, Pomoravje...) j Sele v letu 1972 so naši kmetje toliko dozoreli, da- smo lahko enemu med njimi zaupali položaj kmetijskega ministra. Gospodarski kriminal na naši ekonomski bazi, pognojen s pravnopoli-tično nadstavbo in bo zelo blagi toči- ki se nanj vsiplje, od vseh kultur še najbolje obrodi. j---------------------------------- Spet bomo morali začeti verovati v št. .13,, v črne mačke in druge simbole nesreče, saj se sicer zaradi neuspehov ne bomo mogli več izgovarjati, ko pa je sistemsko vse rešeno. Prava nesreča bi bila, če bi šlo našim kmetom lepo. Kako pa bi se potem družba izkazala z reševanjem kmečkega vprašanja?! Slovenci smo silno nostalgični! V anketah, ki jih dela RTV Ljubljana, ■ se kar naprej izkaže, da si želimo gledati le tiste-oddaje, ki smo jih že videli, * L ? ' v/;'' .. . j ' '■ —- Kako se je zvečala povprečna višina slovenskega'naroda, kaže že tale podatek: pekčč je bil Prešeren prav ha vrhu lestvice največjih slovenskih nešnikov, danes pa so nekateri pesniki pri nas visoki tudi 190 in več centimetrov: Dekle je prišlo' v trgovino in prosilo prodajalca, da ji da iz izložbe model športne obleke. Prodajalec ugodi njeni želji, a pozabi lutko v izložbi zopet obleči. ' Naslednjega dne zagleda pred svojo izložbo gručo ljudi. Ko pogleda v izložbo še sam, opazi, da je pozabil med nogami lutke reklamni napis: . , »Kbt naročeno za vaš najljubši šport!« Tako umirajo neslavni Nisem Kwai, niti legendarna Neretva, temveč pozabljena Ledava v Puževcih Na izpitu iz ekonomije dobi študent vprašanje: »Objasnite razliko med kapitalom in delom!« »Ce si denar izposodiš, je to kapital, če pa poizkušaš priti do denarja, je to delo.« Obdolženec, zaprt zaradi bigamije, pravi sodniku: »Ce drži, da je poroka loterija, ne vem zakaj bi bilo prepovedano kupiti več srečk naenkrat.« Na vlaku se dva potnika pogovarjata: »Zena ne ve, da se vračam. Hočem jo presenetiti!« »S kom?« Pri urarju na vratih visi listek: »Sem v gostilni, pridem čez pol ure. Urar.« Pod njim pa: »Pride čez 5 minut. Njegova žena.« Na izpitu iz kemije na škotski univerzi: »Ko vržem ta denar v kislino se bo raztopil, ali ne?« vpraša profesor kandidata. »O ne, ne bo se raztopil, ker ga drugače ne bi vrgli v kislino.« Pravilno Pepek — pravilno. Leta 1946 se je cerkev ločila od države, l. 1973 pa se je dinar ločil od marke BRUC 13 Mali oglasi Supervroča »goska« nujno išče gasilca z marljivo brizgalno. Šifra: Brez okvar Izgubil sem brke, 21. XII. 1972, na neznani relaciji v Mariboru. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne proti nagradi 500 kg pšenice. Šifra: Leonardo Po solidni ceni prodam dobro ohranjen, karamboliran avto R 8 zajamčene varnosti tudi v najtežjih trenutkih. Šifra: Težkih 5 Seksa lačen homoseksualec išče dobro ohranjeno in avtoritativno zadnjico. Zaželeni propadli direktorji in ostali stolčkarji. Šifra: Driska ni problem Cika Lazo iz Vaduza išče moškega, ki bi ga zamenjal pri ženi v Jugoslaviji nadaljnjih 20 let, zaradi odsotnosti v inozemstvu. Plačilo dobro. Šifra: Metalium Dobro grajen maser, ki obvlada vse tehnike britja, masiranja itd. žensk vseh starosti, išče stalne kli-entke. Posebno se priporoča ženskam iz manjših mest. Šifra: Dobra obveščenost OSMRTNICI Globoko pretreseni javljamo pre-žalostno vest, da je v cvetu mladosti umrla za posledicami gospodarske reforme in sprostitve cen naša predraga in nepozabna Stara cena rojena, nikoli zadovoljena vdova po Dobrem standardu. Pogreb predrage pokojnice bo na dan podražitve cen na pokopališču Sv. Deficita. Žalujoči: sestri Plača in Penzija, otroka Dinar in mala Para, boter Dolar, teta Marka, teta Kopejka in stric Rubelj. Vsem ljubiteljem alkohola in nikotina sporočamo žalostno vest, da je po zakonu preminila naša nadvse draga Rekla mfa ki nas je dolga leta uspešno navajala na sladkosti življenja. Na prijateljico, pokopano v ZIS,u bomo ohranili trajen spomin. Žalujoči: vsi ljubitelji dobre kapljice in blagega dima. Sožalju se pridružijo tudi Cezar, Amaro, Zrinski. Kent, Marlboro in drugi. Razno - Razno - Razno - Razno - Razno BREZPLAČNA REKLAMA Skupščina občine Spodnja Mlaka se še vnaprej priporoča cenjenim občanom s svojimi davčnimi uslugami. SO Spodnja Mlaka Čestitka Očku V-ju in mamici V-ji sta se rodila siamska dvojčka W. Iskreno čestitamo! OBVESTILO Izvršni odbor Kluba pomurskih študentov v Mariboru obvešča svoje člane, da se je zaradi stabilizacijskih ukrepov in vse splošne situacije po pismu, preselil iz dosedanjih klubskih prostorov v hotelu Orel, v finančno ugodnejše in udobnejše prostore restavracije Novi svet. IO KPS NAGROBNI NAPIS Tu počiva Anton Parazit, ki v življenju lezel je iz riti v rit. Opozarjamo cenjene bralce, da se pri branju ne tresejo od smeha, ker so tudi oni dolžni prispevati nekaj za stabilizacijo. 14 BRUC SESTAVIL: A.ŠMIO-LEHNER PLAČNICA STANARINE LITERARNO DELO VIHAR, ORKAN S L AVON. POŽEGA BARVA KOŽE ■ OTROK ANGL. ZEMLJEMEREC (GEORGE) TOVARNA V LJUBLJANI SOL OCETNE KISLINE SMUČAR. DISCIPLINA ERA VRSTA LETALA OČE LITER.DELA IT. SATIRIK PISATELJ (PIETRO) OKONČINA SOL BOROVE KISLINE ROČAJ ► PRIZORIŠČE V CIRKUSU PEKET, ČOFOTANJE BOG OGNJA PRI STAR INDIJCIH ČASOPIS KAŽIPOT BODEČI PLEVEL KAJUHU) ocuhmu ^neM-etA EVROP. GORSTVO ► TRST JANEZ TRDINA CESTA (ANGL.) . \ A APATIČEN, RAVNODUŠEN ARGON MADŽAR. M. IME SKAKALKA IZ LETALA ŽLAHTNI PLIN ) IZDELO- VALEČ ORODJA KMET PALACH TONA PANČEVO KROTA SIDRO, KOTVA ► KRAJ OB KRKI “11 2.IME BARVA KART KRONA Trg. podjotjo MURSKA SOBOTA CENTEh KANTONA WALLIS VRSTA OBLIŽA COPLAND L- ŽENSKO PRITOK DONA L-ISTJE REPE SLOV. PIŠA- TELJICA (ILKA) MAKARSKA IZGOVOR SIČNIKOV NAMESTO BOLOGNA ŠKOFJA.... ŠUMNIKOV VODA V plinastem STANJU ITAL. PISATELJICA (MATILDE) SL. IGRALEC (ALEKS.) GRADBENI ELEMENT MIRNO SOŽITJE DEL VOZA GROBO DOMAČE SUKNO PREDLOG CELOVŠKO SREDIŠČE VRTENJA NIKOLA TESLA ŠPORTNO DRUŠTVO REDOVNIŠKI TRAK MESTO V VOJVODINI BROM H / j) ONA PODARITE NEMŠKI MEŠČAN. FILOZOF (GEORG) TATINSKA PTICA "BRUCA" ZNANCUl ŽIVLJEN. TEKOČINA .J' RINA IME ZA PALESTINO OSEBNI ZAIMEK • ■ a PLAVALNI KLUB AVGUST ŠENOA PRIČETEK DIRKE ŽENINA MATI - — BRUC 15 Značilno za Potrošnikovo BLAGOVNICO je — bogata izbira najrazličnejših vrst blaga in živil — solidna in hitra postrežba če torej hočete kupovati dobro in hitro, pojdite v BLAGOVNICO — POTROŠNIK v M. Soboti, upoštevajoč znano pravilo: »Manj stroškov in poti — v BLAGOVNICI se vse dobi«! Potrošnikov DOM TEHNIKE je moderna trgovska hiša, največja te vrste v severovzhodni Sloveniji, kjer lahko kupite — vse od igle do najpopolnejšega stroja za dom in obrt — kristalne in akustične artikle — zlatnino in lestence — vse za centralno kurjavo in vodovod — lake, barve ,tapete, pode, keramiko — ves gradbeni material Vse to dobite pod isto streho v DOMU TEHNIKE, MURSKA SOBOTA Trgovsko podjetje na veliko in malo MURSKA SOBOTA KOLEKTIV TOVARNE PERILA IN OBLAČIL IZ MURSKE SOBOTE se priporoča s svojimi visokokvalitetnimi izdelki 16 BRUC MIK "jDoiHuika" r MURSKA SOBOTA s svojimi obrati: — Kmetijstvo Rakičan — Sodelovanje s kmeti — Mesna industrija — Tovarna mlečnega prahu — Agromerkur — Gozdno in lesno gospodarstvo — Izvoz — uvoz se priporoča s svojimi kvalitetnimi proizvodi eltinka tovarna pletenin BELTINCI proizvaja vse vrste otroških pletenin in drugih pletenih proizvodov za otroke ter se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki d »INDIP« INDUSTRIJA DEŽNIKOV IN PLETENIN LENDAVA izdeluje: — kvalitetne moške, ženske in otroške dežnike — vse vrste senčnikov za vrtove, terase in wikend — pletene oblačilne izdelke iz 100% volne in sintetike Cenjenim kupcem toplo priporočamo svoje 'kvalitetne izdelke BRUC 17 INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA PREDELAVO KOVIN IN PLASTIKE MEHANIKA Lendava Izdelujemo galanterijsko blago, plastične izdelke in opremo za vrtove S svojimi kvalitetnimi izdelki se toplo priporočamo. Podjetje v razvoju sprejema diplomante visokih in višjih šol — strojne, kemične, ekonomske in pravne smeri. POTROŠNIKI! Zahtevajte vedno in povsod Projektivni biro MURSKA SOBOTA se priporoča vsem gospodarskim organizacijam za izdelavo tehnične dokumentacije pri gradnji novih objektov in adaptaciji starih, kakor tudi graditeljem individualnih hiš s /tipskimi načrti in nasveti. kvalitetne mlevske in pekarske izdelke! 18 BRUC QIUA PRERADA NAFTA LENDAVA Proizvodnja bencinov, kurilnih olj, formalina, umetnih smol in Lendapora. Proizvodnja opreme za naftno industrijo. TRGOVSKO PODJETJE »SLOGA« GORNJA RADGONA GOSTINSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA vam nudi v poslovalnicah v Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, Vidmu ob Ščavnici in drugih krajih na podeželju — špecerijsko in prehrambeno blago, — tekstil, konfekcijo in galanterijo, — železnino, gradbeni material in kurivo, — tehnično blago, — pohištvo, — steklo in porcelan. SE PRIPOROČAMO! nudi cenjenim gostom topla in hladna jedila ter priznane in najboljše pijače — tujske sobe. Vsem, ilci. potrebujejo miru in zdravja priporočamo obisk Moravskih toplic v bližini M. Sobote. Ob povratku vam priporočamo motel »Carda«, kjer igra vsak večer ciganska godba. S svojimi storitvami se priporočajo: — Foto — Hochstadter — Laboratorij za RADIO TV in avtomatiko — dipl. ing. Vili Žižek — Franko Franc — ključavničar — Flisar Anton — elektromehanik — Gomboši Ludvik — ključavničar —• Pustai Kornel — urarstvo — Gostilna Polanič — Gostilna Klemenčič — Fujs — izdelovanje kravat — Gjergjek — izdelovanje kravat — Gostilna Grlec BRUC 19 Poslovno združenje kmetijskih proizvajalcev in predelovalne industrije EXPDRT-IMFDRT MURSKA SOBOTA KRIZEVSKE OPEKARNE - KRIŽEVCI pri Ljutomeru OBRATI: BOREČI, LUKAVCI ljubljanska banka PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE Obiščite »U« BLAGOVNICO v LENDAVI Bogat asortiman Maga — Solidne cene! V naših bifejih vam postrežemo z dobro kapljico. Priporoča se: TRGOVSKO PODJETJE SGP KONSTRUKTOR - POMURIE MURSKA SOBOTA Izvaja vse vrste gradenj, prodaja in gradi stanovanja za tržišče. V obratu opekarne Puconci dobite vse vrste kakovostnih opečnih izdelkov. 20 BRUC -LEDAVA- MURSKA SOBOTA ...... I I ......... A »• r m .6 * • * S * ./i ‘ .* * Proizvodnja KREMENČEVEGA PESKA • PUCONCI OBRTNO PODJETJE „KOMUNA“ BELTINCI se z DE: mizarstvo, keramika, mlin in žaga toplo priporoča. BRUC 21 ■ , Krojaštvo, tapetništvo, šivalnica odej, kemična čistilnica, in trgovina, Titova 37 šampanjci iz kleti KMETIJSKI KOMBINAT GORNJA RADGONA Kmetijskega kombinata Gornja Radgona — na ravni svetovne kvalitete. n LESNA PREDELAVA MURSKA SOBOTA Izdeluje vse vrste pohištvene in stavbene opreme, montažne hišice in garaže. VSE ZA VAS IN VAŠ DOM! TRGOVSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA merkur INDUSTRIJSKO PODJETJE varslroj LENDAVA NUDIMO: kvalitetno varilno opremo za industrijo in obrt. IZVAJAMO: montažo centralnih kurjav in izolacij vseh vrst. Posebej priporočamo naš najnovejši'proizvod, varilni trato VAREX 135/145 220/380 V. 22 BRUC OBRAT AGROTEHNIKE rose rui s Murska Sobota, Kroška cesta 50 — Telefon št. 21-321, 21-322 Opravljamo generalna, srednja in tekoča popravila na kmetijski mehanizaciji in motornih vozilih. Izdelujemo kabine jeklene konstrukcije in razne naprave v kovinskem, oddelku. Opravljamo terensko servisno službo. Servisi: ITM, ZMAJ, 14. OKTOBAR, STEYR, FIAT, ZASTAVA, OPEL, DKW, AUDI, IMV, RENAULT, VOLKSWAGEN, NSU. Tehnični pregledi — prevozništvo. MURSKA SOBOTA Priporočamo Se vsem poslovnim partnerjem in potrošnikom! izdeluje in nudi: — kosilnice za parke in nasade — avtomobilske prikolice — visoko in nižko napetostne ločilnike za TSN — nahrbtne in prevozne vinogradniške škropilnice — kotle za žganjekuho — brzoparilnike za kuhanje živinske krme — proizvodna kooperacija s TAM-Maribor, Go-renje-Muta in Tomo Vinkovič, Bjelovar. Elektrotehnično podjetje »BLISK« Murska Sobota, Lendavska ulica 5 se priporoča s svojimi storitvami in izdelki! Vodovod, centralno gretje, elektroinštalaterstvo, strojna mehanika, livarstvo, kleparstvo, servis. GOJITVENO LOVI6CE »FAZAN« BELTINCI se priporoča’ MiBina Podjetje za komunalne, stanovanjske in obrtne dejavnosti MURSKA SOBOTA H — izvaja gradbena dela na področju nizkih in visokih gradenj, polaga vroči in hladen alf alt, opravlj a vsa dela na področju gradbene in drugih obrti, opravlja tudi komunalne storitve — ponuja prane in neprane gramozne materiale, lončnice, rezano cvetje, drevnine, umetno cvetje in vse vrste pogrebnih potrebščin. Cenjene poslovne stranke in občane obveščalo, da se je k nam pripojilo tudi obrtno podjetje »OBRTNIK« Murska Sobota. Vse, kar vam je nudilo to podjetje, lahko odslej dobite pri »SOBOTI«. MARIBOR - poslovna enota MURSKA SOBOTA skrbi za vas z železninarskim in tehničnim blagom! - ■ 4 . . ■ .■ . • ' ' ■ BRUC 23 ... nerentabilni mlin mi še stoji, z dolgovi že je ves poraščen ... Sveti trije kralji Izdala KPŠ Ljubljana in Maribor — Glavni urednik in redaktor: Geza Farkaš — Odgovorni urednik: Silvo Podle-sek — Sodelavci: Bobovec Franc. Cipot Štefan, Gorički Viktor, Hegeduš Boris, Horvat Ludvik, Križan Boris, Lanj-ščak Mišo, Naglič Zdravko, Ravnič Roman. Šmidlehner A., Šušteršič J, Soš Železen F. — Tisk: ZGP »Pomurski tisk«, Murska Sobota.