K **""*«• I ihHM. l Utrt U M IDI U. liti. .Slovenski Narod' *•!}« pm p*6ttt » Avttro-Ogrsko: za Nemčijo: alo leto skupaj naprej . K 40 - I cdo leto naprej .... K 45 — SfrMrta Z 2 II ^ ?0— I M Amerfko m vtc druge dežele: na mesec Z 1 I • I 3 50 | -elo leto naprej .... K 50 - VpraSanjem glede fnseratov se naj priloži za odeovor dopisnica ali znam ka. 9pravnl*tYO (spoda<( dvorile levov Eaaflova * U?a #L S, t«le?3n *t SS. lsfca|a *s«t 4aa «v*dM» ftsrs««ii a#i«i|« la pruaftfc*. Inierati se rafunafa po porablfefieii prostoru in sicer: 1 mm visok, ter 54 cura ilrok prostor: enkrat po 12 v\n^ d/akrat po II vi«., trikrat po 10 v. PosUno (eitak prost ir) 3) vin., narte in iaivale (eitak prostor) 2J vio. Pri večjih inserciiah do dogovoru. Nofi mrrtiikl naj »oiljefi mr>ii u veli« JT i« aifctcv'tl. ~Wft Na sano pistseae turj;3* tirez 3»siawe Jeitrji se ae more a« si****' ssirali „Itaroiat Ustanu« ftaUfo* at SS. .Slovenski Narod" velja ¥ Li*bl|anl dostavljen na dom ali če se bodi ponj t cdo leto naprej . . . . K 36'— I četrt leta „ • ; • ; , fr— poMcta „ .....18— I na mesec „ ..... 3'— Pdsati3xna ItavfHIci valja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Ore d ti < *t* o : Sušilo*« alloa iL S (v L ni istr. levo*. talafaa *L IS Ođpust treli najstorejših domobranskih Ieinlhov. Cesar je izdal 13. marca ta-lc ukaz: Ukazujem, da je poslati na dopust rojstvenim letnikom 1867, 1S6S in IS69 pripadajoče osebe. ki so v črnovojniški službi ter v letih 1S67, 1S68, IS6J rojene pripadnike za ernovojnisko službo ob-vezanih korporacij ter one osebe teh rojstvenih letnikov, ki so vstopile potom prostovoline asentacije v skupno vojsko, vojno mornarico ali domobranstvo za čas vojne, če same ne pro-šijo, da jih obćrže se nadalje v aktivni službi. Izvzeti so gažisti v pokoju in v dispoziciji. Vse te osebe je cdpustiti po sledečem redu: 1.) Pripadnike rojstvenega letnika 1867 pričenši s 15. marcem in naj-kasne je do konca maja 1918. 2.) Pripadnike rojstvenega letnika 1868 pričenši s 1. junijem in najkasneje do 15. septembra 1918. 3.) Pripadnike rojstvenejra letnika I8f& pričenši s 16. septembrom in najkasneje da 31. decembra 1918. Položaj v parlamentu. D u n a j, 14. marca. Crnovojniki. Včerai ie vlada še izjavila Jugoslovanom in Cehom, da največ, kar more đoveliti, je odpust letnika 1867 do 15. junija 1918, letnika 1S63 pa do 31. decembra 1918. Ko so na to odgovorili eni in drugi, da to niti izdaleka ne zadostuje. je šel minister C z a p p k cesariu. Le-ta je izjavil, da odpusti letnik 1867 do 31. mija, letnik 1S6S do 15. septembra, letnik 1869 pa do 31. decembra 191S in na to sukcesivno nadaljne letnike (preko 42 let stare) v »okviru možnosti*. Ta izjava kaže, da je vlada govorila neresnico, ko je rekla, da je njen prvi predlog »po-slednja možnost«. Naravno, da se z vsemi temi koncesiiami nobena prava ljudska stranka zadovoljiti ne more. Nemški socijalni demokrati so včerai v brambnem odseku predložili zakonski nacrt, ki pomeni popolno kapitulacijo poslanske zbornice pred vlado. Edino njeno orožje (od-klonitev znane s § 14 izdane naredbe) dajejo socijalisti meninič tebinič iz rok, pri tem pa hočejo uzakoniti odpustnc termine za stare letnike. A kako? Termini naj štejejo od dne, ko se razglasi novi zakon. Treba torej, da ga vsprej-ine gosposka zbornica, da ga cesar sankcionira in da ga vlada razglasi. 8 tem je odločitev v roki gospodov a la Pattai in c kr. vlade! Vidi se, da je $ocijaiisrična nemska stranka oopoino-ma v rokah g. Seitza. — Ko se je danes o pie^iuRu izvedelo, je zađe! na splošen odpor. Popoldan se že čuje, da je pokopan. Vsaj je cesar sam skoro več dal, kakor so zahtevali nemški socijalisti! Opozicija ima že danes precej uspeha v prid starim črnovojnikom, ni pa dvoma, da doseže še već in sicer najbrž glede uporabe lSletnih fantov na bojišćuin glede odpusta s C klasificiranih starih letnikov. Vsekako pa se bo držala načela, da na noben način ne da izrokeorožja, ki ga ima v možnosti, da odkloni čruo-voj nisko naredbo. Nemške stianke skušajo odločitev v ©brambrem odseku zavleči tako, da tam morJa niti ne priđe do glasovanja. Poročilo priđe potem v zbornico po 20. t. m. Vsled tega je zelo verjetno. da bodo drugi teden še seje. ako ne priđe ta ćas do zadovo!jivejš:h iziav vlade in voja-ške uprave, ki bi omogočile opoziciji, da odgodi odločilni spopad v plenumu čez praznike. Zanimivo in podučno ie opazovati intrige, ki se pletejo okrog vojaškejra vprasanja. 2e več mesecev Jusoslovani in Cehi neprestano pritiskajo na odrust starejših letnikov, Nemci pa podpirajo vlado pri njenem odporu. Ko ie 20. fe-bruarja vlada obljubila, da bo stvar parlamentu v rešitev predložena v štirih tednih. ie imela v glavi tihi priđržek v tem zmislu, da itak pojde parlament ta-čas na počitnice. A Juiroslovanski klub na stvar ni pozabil. 2e ko so grozili pred glasovanjem za proračunski provizorij parlament odgoditi, je dr. Koro š e c stavli nujno vprašanje na vlado, kako misli ona držati besedo. ki jo je dala oporbi, a ne Ie njej — stotisočim rodbinskih ocetov in gospodarjev. V torkovi konferenci ničelnikov strank so Jtigoslovani in Cehi stvar znova spravili v razgovor. Ogorčenje vlada proti nemškemu poslancu T e u f e 1 n n, ki je v odsotnosti viteza Pogačnika od-povedal za torek nspovedano sejo brambnega odseka. Vitez Pogač-n i k je že v petek sklical sejo za torek j popoldne, a ker ni bil gotov, da priđe i pravočasno na Dunaj. je rekcl namest- * niku T e u f 1 u. naj on, če bi ravno nje- J ga še ne bilo, vodi sejo. TenfeI pa ni čakal. je-Ii se Pogačnik vrne, ampak ; samolastno odpovedal sejo, če§, da mo- ; ra v proračunski odsek. Proračunski j odsek bi lahko zboroval tuđi brez • Teufla. Teufc!nti se seveda ne mudi, a stari crnovojniki naj čakajo. Ko se je vitez Pogačnik v torek zjutraj vr-nil, je vide!, da mu je Teufe! sejo po-kvaril. Sklical jo je na to nn sredo po-polđan ob 4. Tačas je đr. Korošec imel vsled vabila domobranskoga ministra ž njim razgovor. Domobranski j minister je izjavi!, da lahko obljubi, da odpuste letnik 1867 do 15. junija, letnik ! 18f>8 pa do 31. decembra 1918, letnike 1S60. 1S70, 1871 pa kasne je sukcesivno. Dr. Korošec je izjavil, da se ne spu-šča z vojaško upravo v nikaka poga-janja. Kajti med nami in njo leži preveč krvi. Nihče ni se poskusil dati zadošče-nja. Jugoslovanski klub stoji na stali šč u, da se mora vse nad 421etne crno vojnike odpust i t i. \V o 1 f t e p e n. Včeraj je poslanec Wolf pošteno izkupil. Kakor so Lemški listi ?krbno zam< Ićali, da je dr. Ry-b a f poslanca Malika pred vsem parlamentom oznacil kot »Auskneireija«, ki ni hotel dati Oastnega zadoščenia, in ft\ a 1 i k seveda zopet ni reagira 1, tako so zdaj zamolčali, da je Wo!f dobil ne samo z a u š n i c o, ampak tuđi nekaj poštenih brc in je zlete! po stopnicah knkor snop slame. Zaušnico mu je pri-skrbcl poslanec R y d 1 o, ko je W o 1 f grdo zmerjal Ćehe. \Volf je bil ves bled in prepaden in se je odplazil kakor polit kužek. Konference z ministrom predsednikom radi prehrane južnih dežel in oskrbe s se-menjem. Vsled nujnega vprašanja poslanca Jarca je ministrski predsednik z zastopniki vojaških oblasti kakor tuđi z načelnikom prehranjevalnega iirada Paulom danes konferiral z Jugoslo-vani dr. Koroscem, Fonom in Jarcem. Naši poslanci so to pot na-stopili jako oštro; očitali so vladi ab-solutno nesposobnost. Poslanec Jare je zlasti zahteval semenja, hrane za poljske delavce, ki opravljajo težka poljska dela. zlasti rudi mast, us-nje za čevlje itd. Poslanec Fon je sli-kal strašne razmere na Goriskem. kjer ne more biti govora o setvi in saditvi. če ne bode semenia v najkraišem časn tam. Zahteval je živine in sena za Go-riško. dalje, da se odpre meja naprarn okuniranim deželam, zahteval je dalje, da se da na razpolago avtomobilov radi aprovizacije. Sekcijski šef Paul se je lovil po raznih izgovorih in obetal, da transport živeža odslej pojde: večje skupine vračaiočih se becruncev lahko vzamejo seboj kolikor hočejo. posamez-nikom pa bodo glavarstva dala toza-devna dovoljenia. Dr. Korošec je končno konstatira!, da današnje izjave vlade pač ne zadoščajo, vsled če-sar klub nujnega vprašanja umakniti ne more. Zato je vlada naprosila, da se konferenca jutri zjutraj nadaljuje. Parlament in dalmatinski p o s 1 a ne i. Zaman smo prićakovali dalmatinske poslance. ko je šio za proračunsko glasovanje. $est jih je manjkalo, od koiih sta samo poslanec C i n -grija in Biankini resno bolna. A glej čudo potem. ko je prišlo do raz-prave o kongrui in drugih manjših za- devah, sta prišla poslanca Ivćević in Perić na Dunaj! • Dunaj. 14. nmrca. Poslanika zbornica ie prićela danes z razpravo o poroci lu brambnega odseka o zvisanju nreiemkov moštva. Porocevalec posl. Leuthner ie opozar-jal da so o-tr.li prei^mki moštva vso voino enaki ter da vlada veliko nedo-fflas.je med praieniki navadnih voi-ikov in ni/.jih častnikov. V zalediu se ie mošt vu crtala doklr.đa za vojno pripraviie-nost. dočim se ie zvišala za poročnika iu nadnoroenika. Domobran-ki ministar ie orozarial, da vsako z vi snuje preiemkov moštva dosega v svojem učinku miliione in da celo razmeroina veliko zvišonie teh prejemkov molšt\m ne bi mnoso pomagalo. Na druiri strani res preiemki naših vojakov ne stote v nobenem raz-merju s prejemki v drugih državah. Temu nasproti pa je ravno naša država storila naiveč za rodbine vpoklicr»nih. Minister je ffovoril nadalje o razširje-niu črnovoiniške dolžnosti nad 43 do 501etne. Polerniziral ie z izvajanji poslanca L,euthnerja ter ie trdil, đa ni kakor ni res, kar ie izvajal ooslanec Hal-ler, da so voiaške asistence posebno strosro nastopale proti nenemškim na-redom. Protestira proti temu, đa se sploh misli, da bi voisška uprava imela take nameće. Sporočil ie na to izdano csarsko povelje o odpustu črnovoini- i skih letnikov. Ti odpusti, ce se bodo ie razširili bodo imeli natnen dvieniti narodno gospodarstvo, kar ie zlasti treba, ker se bodo delu odtesmili niski vojni vjetniki. Trdi, da se bo pošiljanje na đor>ust izvršilo v skladu z izmeno vjet-nikov. Istočasno pa bo voiaška nprava \ poternila one lernite. ki so naiblirii ođpusčenim letnikom iz fronte, ter jjih bo uDorabliala samo v etapi aM v zaled-ju. Tildi se ie storilo vse. da se vrnejo za fronrno službo nezmožni. ki stoje v službi v zaledi v svije civilne službe. Superarbitracijsko postopanie ee bo moralo kar naistrožje !n naihitreje izvesti. Izjavil ie nadalie, da se vlada ne more odpovedati militarizaciji obratcv. Tozade\-ni zakonski npčrt bo v krnt-kem predložen parlamentu. Tuđi se ni motroce odpoveduti številnim za crno-vojničko službo brez orožja zmožnim, ker morajo ti nadomestiti pripadnike zadniih letnikov. ki se odpuste. Poslancu dr. Benkoviču odejovaria. da se bodo smatrali vojni prostovolici za ena-ke črnovojniškim obvezancem. Skle-njeno ie bilo. da se izvajanja đomo-branske^a ministra natisneio. Govorili so še r>oslanci Nemec, Pocračnik, Knirsch. Gol. Forstner, Markhl ter po-ročevalec Leuthner. Nato se ie vršila razprava o izr>re-membi nekaterih dolonb rentnesra dav-ka in o vojnih dokladah k direktnim davkom za 1. 1918/19. Finančni minister von Wimmer je opozarjal. da bo v bođoče veljalo že 8% obrestovanje za pridobitne družbe izvzemši zadrusre. namesto dosedanjega 14% obrestovanja kot meja. pri kateri naj nastopi popolna 100% doklada. Glede rentneffa davka smatra zvišnnje vojne dok!ade od 100 do 200% pri zastav-nih listinah in podobnih vrednost. pa-piriih za še vzdržne. Pri dohodninskem davku je prišel finančni odsek do zelo kočljivih številk. Prosresiia se zviša od 100.000 K dohodkov. Tako bi prišli do najvišiih davkov, ki sploh o'v:i ,i-r^jo na kontinentu. Voine doklade vo-lifijo za 1. 1918/19 ter se bo morala leta J919. izvršiti nova revizija direktnih davkov. Tuđi indirektne davke bo treba zvišati. Do konca aprila merajo biti te predlože končane, ker bo treba mese-ca maja zopet stopiti pred javnost a novim vojnim posojilom. Zakonski nacrt je bil sprejet z ne-katerimi izpremembami. — Prihodnja seja jutri. * NEMŠKI SOCIJALNI DEMOKRATI IN CRNOVOJNIŠKA SLUŽBA. V pojasnilo izvajanj našega dunaf-skega dopisnika navajamo, kaj so predlagali nemški socijalisti v seji brambnega odseka dne 13. marca. Njih predlog pravi: § 1. Za črnovojniško službo so obvezani vsi moški državljani, sposobni za službo z orožjem, ki ne pripadajo skupni vojski ali domobranstvu od pričetka leta, t katerem izpolnijo svoje 19. leto pa do konca leta, v katerem so izpolnili svoje 42. leto. § 2. Dolžnost za črnovojniško službo se konca tuđi v vojni s koncem onega leta, v katerem je izpolnil obvezanec svoje 42. leto. Cesarska naredba z dne 1. maja 1915 stopi iz veliave z dnem, ko dobi ta zakon svojo veljavo. Glede onih državljanov, ki se pritegnejo na podLagi te odredbe k črnovojniški službi se določi: a) Oni državljani, kl so po tej odredbi zmožni za službo z orožjem in ki so ro-jeni pred 1. januarjem 1868 se morajo te* konv enega meseca po uveljavlje-nja tega zakona odpustltl Iz črno-vojniške službe. b) Oni, ki so rofeni v letih 1868. do 1872. in leta 1900 se morajo odpustlti tekom 4 mesecev po nveljavlje- | nju tega zakona. __ c) Oni, ki so rojenl ▼ letfh 1873. do 1875. se odpuste en mesec po končani vojni, najkasneje pa tekom enega leta, odkar je ta zakon stopil v veljavo. đ) Vsi oni državljani, ki nfso zmožni za službo z orožjem, pa so bili kljub temu poklicani v črnovojniško službo, se morajo, če so bili rojeni pred 1. jannarjem 1865 odpusti ti tekom enec^ meseca, sfeer pa brez ozira na njih starost tekom štirih mesecev. V titemeljevantu tesa prediosra se na-vaia. da obnovi 15 1. pravno stanje, ki Je obstojalo pred cesarsko naredbo z dne L januar Ja 1915. Obenem naj bo ta zakon a-v*. tentična Interpretacija izraza »wehrf3h!gc 7. besedami »zmožen za službo z orožjem«. Avtentično interpretacijo vsebuje tnđl § 2„ ker zadržuje vlada črnovoinišice obvezan-ce tuđi po donoinienem letu. do katere^a je čmovojniSka dolžnost zakonito segala. HanitolatiiJla sboda v nedeljo dne 17. t m. v Žalca 4b 3. popolđno, v Logatcu fm 4. popoltfnc LISTEK. Polici ti® o Slevencih. Stiki Slovencev s Poljaki nišo bili nikoli posebno tesni. Krivi tega nišo toliko Slovenci, ki so vsikdar skušali čim najbolj poglobiti prijateljske zve-ze in odnošaje z vsemi slovanskimi narodi brez izjeme, kakor pred vsem Poljaki, ki so se v preteklosti pač vsled svoje čisto posebne politike raz-meroma Ie malo zanimali za ostale Slo-vane. V zadnjem desetletju se je v tem oziru mnogo preokrenilo na bolje in to v prvi vrsti po zaslugi onesra ne baš številnega kroga, ki se je zbiral okoli »S w i a t a Slowianskegac in njegovega urednika dr. Feliksa Ko-neeznega. Med onimi redkimi poljskimi pisci, ki so se intenzivno bavili s slovensko kniiževnostjo. stoji na prvem mestu profesor dr. T. G r a b o w s k i, ki je s svojimi spisi naiveč pripomogel, da so se za Slovence jeli boli zanimati vsaj poljski učeni krosri. No, še te rahle stike, ki smo jih imeli Slovenci s Po-liski, je razbila vojna. Sedaj v četrtem letu svetovne voine Da stonaio na plan Poljaki in sicer oni del poljskega naroda, ki je nam Slovencem tako po svoii nsodi. knkor tnđi po svofih Juna?1dri narodnih borbah najbližji in najsimpa- tičnejši, da navežejo medsebojne stike ' tamkaj, kjer so jih prestrigli vojni do- i godki. | Poznanjski dnevnik »Kraj« si je ; | namreč nadel sredi vojnih zmed vsega priznanja vredno in v danih razmerah tuđi smelo in težko nalogo, okrepiti in ojačiti tanke nitke, ki še nišo raztrgane ! med Poljaki in ostalimi Slovani. V to svrho je prićel izdajati kot posebno pri-logo »Miesiecznv przegUd s|owianski^, ki naj podaja Poljakom, živečim na Pruskem, kolikor mo-goče verno sliko kulturnega, politične-ga in narodnega življenia ostalih zapadnih Slovanov. Ta »Miesiecznv pr-zegl^d« urejuje profesor Wacfaw D r e s 1 e r v Berlinu. Januarska šte-vilka tega pregleda je bila posvećena Čehom, nainovejša številka, ki je izšla dne 28. februarja, pa nam Slovencem. Obsega ta - Ie poierlavja: 1. »Narodno in politično prerojfe-nfe Slovencev.« 2. »Slovenci v revolu-cijskih letih 1848. in 1849.« 3. »Iz no-vejše politične zerodovine slovenske.« 4. »Iz političnih kuluarjev na zemljah slovenskih.« 5. »Jezikovno vpra§anje v Slovencih.« 6. »Ozemlje in statistika slovensketra življa.« 7. »Cerkvcne razmere med Slovenci.« »Narodni običaji slovenski.« 9. »Slovenec o ternelinem gos^odarskem položafu slovenske«^ ljudstva.« 10. »Sokolsko jribanic v Slo-venriTi.« 11. »Slovensko ^oistvo.« 12. »Pogled na slovensko književnost« 13. »Trojica najuglednejsih pisateljev slo-i venskih.« 14. »Eden največjih sloven-! skih politikov.« 15. »Iz slovenskega slikarstva.« in 16. »Iz poljske literature o Slovencih.« Vsebino ppsamnih poglavij podajo že naslovi dotičnih člankov. Že po na-! slovih lahko vsakdo presodi, da je uredništvo »Miesiecznega przegl^da« hotelo poljski javnosti podati kolikor mogoče izčrpno, točno, verno in živo sliko o žitju in bitju slovenskega naroda. V bistvu in v glavnem se je ta sli- ; ka tuđi posrećila, v poedinostih pa so se seveda vrinile razne netočnosti in pomanjkljivosti, ki motijo pač pouče-nega slovenskega čitatelja, ni malo pa ne Čitajočc poznanjsko občinstvo, kate-remu je pregled v prvi vrsti namenjen. V prvih treh člankih je podana v kratkih obrisih zgodovina političnih dogodkov v Slovencih in sicer od Vodnikove dobe pa do leta 1905. Po-vsem umljivo je, da ni bilo mosroče podati v ozkem okviru par člankov vsestranske slike našega pofitičnega razvoia v dolgem razdobjn celih sto let, toda posamni važnej5i momenti v tem razvoja, ki tvorilo nekake mejnike v naši politični zsrodovfni kakor napoleonska Flirijfa, vstop Slovencev v politično živlienje s rjrofcramotn o združeni Sloveniji, ilirski ookret borba za narodno osamosvojttev na Kranjskem itd., ?:o očrtartf itt orisani 5e doka i do-hro. Onn?r»ff t»a Ie, da so prav oni Crteži botj ali mani netočni in medeni, Id se nanašajo na najnovejše politične do-godke, čemer se pa končno ni čuditi, ako se uvažuje, da je imel pisec na razpolago pač podatke o našem poli-tičnem razvoju v preteklosti, ni pa imel zanesljivega materijala iz naše polpreteklosti in sedanjosti. Poglavje o jezikovnem vprašanju na Slovenskem je točno in izčrpno, isto lahko rečemo tuđi o članku, nanašajo-čem se na ozemlje in statistiko slovenskega življa. Zlasti severne naše narodne meje so označene docela pravilno. Zdi se, da je imel pisec pri rokah tozadevne Ant. Begove brošure ali vsaj vrsto člankov o naših narodnih mejah, ki so svoječasno izšli v A. Čemega »Slovanskem Prehledu«. Jedrnata, a zanimiva je kapitola o sokolskom gibanju na Slovenskem. Slovenci so se naučili — pravi avtor — aocela pravilno pojmovati sokolsko idejo, zato je tuđi gotovo, da vstane po vojni sokolstvo v Slovencih k nove-mu krepkejšemu živlienfu, dasi leži sedaj razbito na tleh. Želimo, da bi bil ta optimizem upravičen, dejstva sedaj še ne kažejo na to. V pregledu slovenske literature so navedeni in na kratko ocrtani ti - Ie slovenski književnik!: Prešerert, Lev-stik, Stritar, Jurčič, Trdina, Kersnik, Tavčar, Detela, Gre?orčič\ Medved, 7irpančič, Govekar, Kette, Sardenko, Murnik in Zofka Demetrovičeva, — Kar nas v tef kamtoH rre^e^eča, Je dejstvo, da avtor omenja PreSerna sa- | mo takomimogrede,smatrajočgaočivid* no samo »pierwszym prawdziwym po-et^ stowieriskim«, dasi je Prešeren ne samo naj več ji slovenski, marveč tuđi eden najvećih slovanskih pesnikov vobče, kakor to Lzrec-no poudarja znani akademik Fedor K o r š v znamenitem uvodu k svojemu ruskemu prevodu Prešernovih poezij. Kot trojica najuglednejsih slovenskih pisateljev so v »Przegtadu« označeni Ivan C a n k a r, Anton Aškerc in Ksaver M e š k o. Književno delova-nje Ivana Cankarja, ki je »bez wat-picnia (nesporno) najwiekszi pqwieš-ciopisarz wspolczesni slowieflski«, \t orisano v kratkih, a jasnih in pravilnih potezah, navedena so tuđi vsa glavna njegova dela, izvzemši seveda najno-vejša. Anton AŠkerc je piscu »največjl izmed pesnikov slovenskih vobče, poet-bojevnik, organizator in glasnik idei vsenarodnih«, »njegove balade, romance in legende so polne filozofsko globokih misli in refleksij.« Meško Ksaver. čegar »Slike in povesti« so »vzor realističnega beletrističnega slikanja«, je ocrtan kot »najbolj nežno čuteči be-letrist slovenski«. Članek »Jeden Izmed največjih slovenskih politikov« se nanaša na po-kojnega dr. Kreka, ki je bil, kakor pravi pisec, »jeden najboli nadarienih in odličnih lugoslovanskih politikov«. Da bi pa bil dr. Krek »svoječasno t nemali meri pripomogel v družbi z dr. Kramafem k zasnovaniu in DODularlzf- Stran 2 .SLOVENSKI NAROD«, dne 15. marca 1918. 62, štev. Kamniška resolucija. Na jamem liud~kem uhodu v Kam-fifku 10. mare* 1918. Je bil« *o slasno eprejet* eledać* resolucija, katero na* tnadno ob.iavija.fno k našemu porodila i s dne 11. 1 m.: ; Na javnem ljudskim »hoda v Kam- ' niku, d&e 10. »utrca zbrani ** zahvalju- j iemo gospodu dež**lnetnu poslanru drlu Ivanu TaTtAiia za porocilo o nađeni narodnem in politi« nem položaja. Nofle-mo biti večno obfioieni, dn nam tu u i dt*-liio krah in pfarico. Vzlic ogromnim žrtvam. ki nam Jih nalaza vojna* — naši si no ri padalo, naš# ljudstvo ptrada* b#*runci pomanjkania in vladu umiraio. kmetu s« iemlj© iz rok »adnie pridelke — ni dunajska vhula v svojih dejanjih in Bubanj ih med vojno izpremenila svojega mnenja o nas. Smrt minigtr«ki»ar» prpd^ednJka StrSrgkha je odpria vrata rnoosrim ječam, kjer no naši Ijudie pozo?to hret piei^kav po nedolžnem ćele tn*»>ec« prenaSali duševne in teleime muke, to-da nai narod je ie vodno jmnik in kot eruženj v okorih sovražn«»ffa nem£kf»rra Rospodsrva, željno prieaknj« uvežeca ozračja in topi« pomladi, ko rvobodno rairanahne % *okanii in »vob^dno prične razvijati svoj** o&rromne duševne, fiiič-ne in moralno sile. Za to odobravamo na Fhndu »brani fnalniAko deklaracilo Ju^opIov m . kluba. OdobravAroo njeeove rerotaHJ* ▼ narodnem in jucroelovan^kem Tpra^a-fi]Ti. izrekamo p« za padini ih razmpr »a njeea najstroži* in do«ledno itvedeno opozicijsko postopanje Složno eodelo-▼anj*» vi^h načih r>r>«=1iinoev v Jueo«=lo-van^kern klubi t velikih vpraaanjih fsHokupneea *lovenfik*»ea naroda in tneoplovanFke celote umatramo za pred-popoj t% na« nr^čnesra nf*dalin<»ea r<*r-▼ojla naSih narodnih in jrnco^iovanRkih *ahtev. Prizadevanju Jugoslovanskeca klnba izrekimo svoie zatirani^ in ra-hvalo. vpa druga ptremljenia kakorene-frakoli izvora, ki so izven solidarnima poetopania Jueoslovanek«»s"i> klnba. mnatramo sa škodljiva in iih ođločno obeoiamo. m Ka ubodu r bran i odklaniamo v?ak krparpki poizkuA, ki hoče »eHnnio na dualizmu slonečo nstavo po d^želah revidirati in popravljati Dualizem 1e napravi I v avfftrifpkl polovici za noorr **"«*-ao gpsrodarle »rnc«, v oerfki rMovi<*i p* Madžar** Dežela i#» nrn^tno naređena iipravna »trar. narod f-» naravni enotni ©rpanizem. ki sra spaiaio i ■'ta mi**l ista čnstvA in *nake tofnie. Ta naravni narodni nr8an\r,**m ie edino mozo^e \r-hodip'e in r>red^ocrroti tamošriierrm odvetniku dr. Flori- ranju takozvanega ncoslovanskera %\~ banja«, je seveda pomota. Plsec je tu očividno zamenial dr. Kreka z bivšim fupanom Ivanom Hribarjem. »Przeglad^ zaključuje te kapitoli © slovenskem slikarstvu in o poljski literaturi, nanašajoči se na Slovence. Poglavje o naSem slikarstvu je eno iz-med najmanj uspelih v ce!i zbirki. A kdo bi to zameril?! Saj se Slovenci ni malo ne brijacamo, da bi na£o javnost, kamoli Še tujino informirali o naši vpo-dabljajoči umetnosti! Ob koncu pregleda pripominja ,trređni§tvo: »O gospodarskih vpraSa-njih, o Slovcnc'h na Ogrskem, o poljsko - slovenskih stikih, o Slovencih za časa vojne itd„ borno pisali v prihodnji številki slovenski, ki iziđe po številki brvatsko - srbskl, ruski, ukrajinski, slo-rtSki fn dru*! l*\V\. Rad! nedostaja-nja papirja nam ni bilo mojroče posve-jtttl več prostora slovenski *teviIW.« rtva!ežnf smo ^Kraju« in uredniku >Mlesicc2neKa przcgUda 5^owianske-ja prof. V. Dreslerju za bratsko naklonjenost in pozornost napram naSermi narodu, izražamo pa obenem nado. da bo v prihodnji slovenski Stevilki opisana tuđi Jedna izmeđ najsvetlei^ib stra-nic naSe z«:ođovine — rcformadhka doba. s Trobarjem. Dalmatinom !n Bo-fioričem in da takfsto ne bo pozabljen Emil Korytko, Poljak emiirrant M sf je % nabiranfem in izdajo slovenskih narodnih pesmi pridobil nemalo *a-«iaf «a slovensko knjlfevnost janu Kukovcu, baje zaradi veteftft-iiajmaMega viHliMa, tet je dal pouputati to ovaaoo lenanu ^k>vea,u, kimonu Kaiiiu, ki je bii ouvetnlku aovrax«n že iz prejsnjUi ćasov, izza aekega proce-; li h Minon Kaiilc je Urocii ova a Do | tuđi oblasti. Uvaabd je biia limiiljciia, kar se je tak oj Ukazalo. Oćitna jt bila sumnja zločina obrckuvanja. Uttaviio pravaništvo v Manooru pa je izjavilo, da 2a to ni povoda, ce bi bilo prei&ka-\o stvar, kakur je bila njena doižnost, i potem bi prišli na dan zaplcćniki kah-{ lejevi, nemiko - nacijonaina klika v | Slovenski bistrici. j Drug slucaj; Proti župniku v Poij-, čanaii Aiojziju C i 1 e n š k u so pnpad-niki nemSkega »Volksrata« podali ovadbo, da je župnik leta 1913. v cerk-vi xbiral darove za srbsko armado, da j ekoval z nekaterimi prijatelji zaroto proti državi in da je dne 21. in £8. ju-lija 1914 ves dan hujskai na kolodvoru odhajajoče rezerviste, da ne smejo streljati na Srbe. ^amo ob sebi umevno se je izkazalo vse to v preiskavi kot drzna laž. Kljuh temu so se trudili orožniki iz Pragerskega, zlasti znani Presker. pregovoriti orožništvo v Pulj-čanah. da naj Župnika aretira. Ko Je bila preiskava ustavliena, je bilo priča-kovati, da bo državno pravdništvo na-stopilo proti o^rekovalcem. Zaman. Denuncijanti so v tej državi nedotak-Ijivi. § 209 ne obstoja za državno pravdništvo v Mariboru, če «re za dru-hal. ki je hotela spraviti Jugoslovane na vislice. § 209 kaz. zak. še danes ni zastarel. Vpra5amo justičnega ministra, ali Je pripravljen ukazati vsem državnim pravdništvorn, da morajo brezobzimo nastoplti nroti obrekovalcem, ki so iz osebnih ali narodnostnih motivov sku-Sali spra\iti neljube iim osebe v ječo in so v resnici snravili v Ječo na stotine in stotine taklh oseb? Ali Je pripravljen ukazati natančno preiskavo zlede zaDle?nikov tak?h ovadb ter iz-ro,x'ti ni^kotne šufte. ki so na i več krivi velik-inske^a oaror^enja med narodi, nravi?ni kaz^f3 AM 1c pripravljen po-VT:73ti pa odgovor fn odpraviti iz na-Sih p^VraM'n dr?a\Tie oravdnike rn rt^ofniVe. H so pnkaral? proti nedol?-nfm Jtt^^ova^oTn nan-ečio \Tier"^. proti obrekovalcem pa nišo pa^t^piii0 Dooodki na boiiščih. N4SE L RADNO POROCILO. Dunaf. 14. marca. (Korcspon. urad ) Zapadno bofi^če. Roinnnl so sedaj zapustili tuđi zadnle ozke, od njffh zase-dene kose «vstro-oerske*a ozemlja. Vzhod monartJije je po 3 in pol letih naf-bufše vojne zopet popolnoma prost. Odesa »e od Tčera} popofdne v rokah zs>e7?ilkov. Dočfra so z /apada prodirali nem^ki bataljonl. Je prodrla preko tovornesa kolodvor« od a:eneralmajoda Alfreda v. Zcidlerja vodena prednja straža avstro • o^rske divizije v ntesto. Itali'ansko bojice. V^ertj snio ▼ velik em obsecu poznali ▼ zrak (talijanske pozicije v skaloviti lužnesra od^tavka masiva Pasuhio. UCinkovan?c na^ih min |e W!o strahovito. Nali oddelki so za-sedli razvalin«. — Sef gen. Štaba. NEM^KO URAPNO POROCfLO Berolln* 14. marca. (Koresp. urad.) Zapadno bo'i^če Sovražn« artiljerija Ie bila živahno delavna ▼ posamez-nih odsekifi med Ly«o In S car po, na obeh straneh Mose in ▼ Sund^avu t okolici Aftkircfca. Tuđi na ostali fronti na mnogih točkah živahnem moteči osrenj. Maniji infanter'iiskt hoH ▼ pozld-Jah v predpol'u. Včeraj smo zblH v boju v zraku s tal 17 sovražnih letal in 3 pri-Tezne balone. Ritmojster baron Richt-hoien ie do*e*el svojo 65. zmaffo ▼ zraku. Vzhodno boli^če. Nent$ke čete, kl so v sporazumu z romuntko vlado li Bralle preko Oarlaca - Bcnderov prodirale proti Odesl, so po boiih s četa«! pri Motdovankt zaseđle Odeso. Sledile to jirn z Ztnerirtke sem avstro - ogrske čete. — Z ostalih bojišć ničesar novega. — von Ltiđnendorff. BOJI NA ZAPADU. Berolin 13. mare*. TKor. nrnđ ) Ruho vreme »adniih dni ie provzročilo vzpl.imtenie oboiestranske^a boine^a rlHorani«. Artilipriii Pta vporabili na Flandrekem tako rpdko razeledno vre-me. da ptore povražniku Akodo. v gak dan priđe do silneflra ptrelinnia, ki ee doRtikrai Ptopnjufo do bobnafočesra oenifv. Tuđi pohoti te dana mofnoflt pro-stej^cffa ffibania. krr f=o sp posudila *ta-ra boji^ra is l**ta 1017. Polneroma priha-iaio patrulie ali izvi-jni oddelki ▼ #o-vražne f.rte ter odpelieio viete in plen, raidevajo sovražne zeradbe in ovire. To je tako na nem£ki. kakor na »ovrai-t& strani. Od obali Ha do Lts* tipajjo ob fronti, da dobe -v-pceled v ra§o obrani-bo. Colo B^lffijci »o b© mor.-H odlomiti, da vztipmirjafo naie na1*T>rednei8« po-ziciije. Do«edai '»koral nikdar nišo Imeli u^t>«ha. dtevilo bel«ri1skih rietnikoT r>a je neprestano nara$£a,lo Samo na eni točki se iim Je posrećilo potlsnit! nazaj neko nftšo po »to tanko, kl imo io bili Ie Ie prei&nji v*tmr pontarili daM pred nasimi črtami r T>OT)laTl1en«fll ozemliu. Tri dni ie T>otem ententnl brez> xi^nl brzo jar a EiffHreca stol pa slo-rablial ia. mali uspeh, da mm ie na v»e rao^oče načine trobil r #ret. To Ie se» pet dokaz kako zelo potrebojejo nafti eorražnikt da s« eaupanje t bolno fronto bel«ii«k© roiske utrđi. AndeM m> uporabiH ta otvanliena ^odvsetia oe-Ie batailone. V skladn n ten m bite tu* dl ni ih isrube Mio Telike. o«i>eh pa 1# bil malcnk/>et«n O delovanju lutaltTPT »,-.».^ konBmikeii n^rttl - S ITaLUAMU fftDNtm | Italijaasko too|IIU ls ▼o|m»> poročevalskesa staae U. Marea: Zalihom preteklega Udna |« bik> pod vplivom aie-njajoćega te, većtiioma alabesa vremena, bojno in Isvidno dtlovinjt M vsej I talijanski fronti |ako neznatfto la Je 1c od časa do časa oŽivela potom mottlnega ognja ali ognjeniii napaduv Potamcina patrulitka podjetja aovražnika tam, kjer stopi Plava iz gorovja. so potekla sa sovražmKa brez rezultata. Na izlivnem osemlju Piav«, kjer je prejlnil teden narasla voda precej vpadla, vlada ži\ahno srtlljirijsko ddova-nie. Od Caat do ćata poslniiajo tuđi so-v razne ©note z morja poseCi v bol, ali bres uspeha. 2U»ti zadnje dni »e je zvlialo na obeh stranch artiljerijsko in letalsko delo-vanie na vse] fronti. Dne 7. marci je nai artiljerijski ogenl strmoglavil neko sovraž-no letalo Dne 11. marca sta dve naSf leta!-skJ skupini iz neznatne viiine obstreljevali sovražna letališča, ne da bi ju bila nadle-govala »ovražna artillerlja Doseženi so bili odlični uapehl. Eno letalo je bilo strmoglavljeno, drugo, kl je hotelo napasti naš zrakoplov, zbito z ognjem strojnih pušk in je ostalo v naših ro!om preti ^evertL Prodrli smo na fronti 12 mili nekako 20TH) iardov. Zavzeli emo obvladaiore visine na severnem bremi Nadi ed Jib. Triie t>rotinaT?ndt na važen odsek t«»h viAin med P»-?ih Snlohorn In Burioil i Sa-nelin Tfhodno od eefste amo savrnili. Boli proti Tzhod i smo ntrdiH svojo novo crto eeverno od Nadi Ante, Kdo ie smeđe! Odeso? Dnnai 13 marea. (Kof. urad.) Pred«trnža 30. pehotne divizije i« do-spfU v^rai ob S. uri 80mln. pop. pod vodstvom *m. von Zeidleria v Odeso. Ta aapeh ie oripiflovati predvgem ftneraričnemu naatopu akupine ^m. von Zfiidlerla, ki 1e moral s tnoCnim na?to-r>r>m tlomiti ohorož^n opor Bovrašnih skupin med prodiranipm prodvpem pri Birsuli dno H. in pri Razd^lna^i knkih 70 km eevernozanadno ođ Ode«e. Nem-ški bfitailonl. ki no prodirali Tir«^pola *o popoldne tuđi dopp^li v Odepo. ^e S. t. m. no nai* flete *a«iodle Gnrahu-nroro i a Šašavo tf»r #«o na ta način v»e avgtro - oirrftke pokraiioe očišćene ro-munskih ret. B«rolin. 14. roarca. »Vossische Zei-funer« porota* Od<*«o «o zasadi© nem« ak« ?©te iz Oalana. kl bo nrekoraftile Jn-crosiapadno B«*«arabiio. 15 rnekih voinih ladii i*» ležalo pred Od^sa. Voditelji nemskih cei po se poraiali « 4 komi-sarji iz mesta. Zased<*nie mesta ta po-ealanja niRo zadržala. Popoldne po do-»pelo tndi avatro - o(tr«k« ćete v Odftno. N*>mAke čet* nrodiraio proti odseku Suli. Zapadno Bahmnfa eo nafte četo v n.ipkoku zavz»»!e kolodvor PoČ. Južno od Doča smo vr^li sovražnikaj ki ie Ml nn infftn*«»rni ptnvi^o rrorn*>i§i in dobro veden in r^iirftr ledro 1e bilo zopet 3estavlieno iz čeSkih prebeinikov, na Bahroa^ nazaj. Meninova Rušila raspad« v dva nasprotna si tabora« Petrocrad 14. marca. (TCor. urari.) Jutri «e otvori v Moskvi v © 1 i-ki kongres sovi^tov za ratifikacijo mirovna poarodbe v PrestuLitovskemln sa prelo-*it«v cl a vp ^en mesta v Mo«kro. Kon-rr^ma se bo udoleailo nad 8000 odpo-»lancer. Stockholm H. marea. Trockii Ie bil imenovan za ffnbernsitoiia Petroffrada, V tnka^ftniih rupkih krotfh n« boje. d a ae bo razdeliia vsled t• «a Rosi 1 a Ckolikor ^ ie Še ostalo) ▼ d ▼ e neodvisni skupini, od katerih bi Imela ena glavno meito v Petrorra-du, kier bi vladala volna stranka, drn-*m skunfna na v Moakvl kler bi vladali prijatelji minu Ha**. 18. maroa. TroekU oetane v P«tro*radu ter bo etopil na oelo eovjeU littdflkih koaiearlev bivšega *lavn*«a meela. Lleniii odpotuie ▼ Moekvo, da prUostvuJe kongresa voialkih, kmet i i-ikih to kosadkih ia«topnlkov, kl bo 14. t. m. raspravlial o mirovnih porolih. Vaak oddelek koneresa #• bo aaiprei Mttal sam In tajno eklepal. V tploini i«ji d&e 17. t, e u bo vriilo *la#ora-nje o mirovnih pofcoiih in se bo ratiG-eifalaj iKMBodbe« Petrecrael 1** marca. Većina rn-ekih Bovjetov ie predlairala na konere-su eovjetov v Moskvi saupanie sa Lje~ nina. VeMna snala na kongresu 790:125 ftlatovom. StockMlflL 14. maroa, BoliteviAkl strankarskl kon^ree ie sklenil ispreme-niti naslov evoie etfanke v >ruako ko-munietično atranko«. Stranka ie % veliko većino iklenila priznati mirovno pogodbo v Breatu Litovskem ter pronajri-rati po vseh deželah ražSirienie ruske-ea, vzorca. Waihinrton 13. mare«. (Kor. ur.) Amerifiki delav^ki mlniater Gomoerfi 1e v imenu ameriške Alliant of Labour Demokrati© brzojavil kongresu sovie-tov v Moekvo. da nai mu pove aređ» srva, kako bi mogle Zedinieno države nailožie pomagati London. 12. mnretk. >Tirae«< noro* 5a io iz Petrosrrada: Bivei poslanec vzhodneca brodovja ie sporocil soviotu v Petroarradu. da It^ži vse vzhodno-mor.sko brod vie v Helpins-forsu. da po posadke zbežale in da ie ostala 16 Mraza na vsaki ladiU. V kron-štpdsko pristnni?r-e ne moro nošena lađi ia več. Križarki Aurora in T>iana Io-žita demobilizirani na Nevi Vei nred-meti. ki se dajo premakniti. bo odstranjeni z ladij. Intervencija JaoomHe. Bern. 14. marca. Od švirarpke me^le ^e porofa, da ho£p;o i.ipnn=ke roto do-sneti nninrvo do Baikalpkecra lezera. 5 tPm do^ežeio eirateei^no kHuono rozi-riio za obvl«danje Mandžurije in vz-hodne Sihiriie. Berolin 14. tmrca. >Tel. TTn c poro-<*«. da po zaptopniki VBeh Četverozvez-nih držav ▼ Port Arfuriu podplsali r>o-izodbo. ki urHnje prodiranie .TfiT^on^ev y Sibiriii. Amerika zahteva formalno izlavo. da Janonska ne misli na aneksi ie in d:i ima po«tonarj samo proti NernTin in ne proti Rusiii. Rtorkholm. 14. marca. >Prnvda< p« pritožuie. da Japonci v Vladivopfoku izzivaio'e nostopaio s prebivalstvom. Več narlednih oseb ie bilo odsmanih v Mundžuriio. češ. da so vohnnf. Ru^ki mestni del ie moral plača ti miliion rub-liev kontriburiie ker ie bil tam umor-jen neki japonski oficir. Ultimatum entente Nizozemski. Amsterdam. 13. marca. (Kor. nrad.) Tukai^nii aneleiki poslanik ie v imenu zavezniSkih vlad in Zedir*1enih držar zahteval od Nizozemske, da i z r o č i vse iv o i e treovske ladiie proti primerni odškodnini in proti povračilu vieh ladii po v o 1 n i. Torpedirane ladiie bi ee po volni nadomestile. Nizozemske ladiie bi morale prevzeti plovho tuđi v zanr-tem morskem okoliSu. Nizozemski vladi se je dal za odflrovor r o.£ 6 dni. <*!e Nizozemska ne u^treže tei želji, bodo vse nizozemske ladiie v Ze-dinjenih držftvah rekvirirane in zaple-njene v»e ladiie. ki s»e n*»ha1afo na od-rrtem moriti. V tem »Infajti bi Nizozemska od zaveznikov tuđi ne dobila nobe-ne krušne moke ozironia žita. Politične veiti. = Sbod ▼ Dolenjem Logatco. V nedeljn popoldne po prihodu poštnega vlaka iz Ljubljane, se vrši v Dolenjem Logatcu pri Kramarju manifestacijskl shod za jugoslovansko državo, na ka-terega so vabljeni moški in ženske. Govori deželni poslanec Adolf R i b -n i k a r. = Preradovlćeva slavnost ▼ Zagrebu prepovedana! Včeraj smo prejeli, prepozno za list brzojavko našega dopisnika, da je hrvatska narodna vlada prepovedala proslavo stolotnice hrvatskega narodnega pesni-ka Petra Preradovića. Zagreb pada v vedno globokeišo sramoto! = CeloTŠkl občinskl svet proti ja-gotlovanski deklaraciji. Tuđi celovški obtfinski svet se boji Jugoslavije. V zadnji seji občinskega sveta so za vse-nemštvo vneti celovški občinski očetje, po katerih se pretaka večinoma slovenska kri, slove«n^ povzdignUi svoj glas proti jugoslovanski deklaracii1 in T'ati »hujskaškic politiki ./ied Slovenci na Koro^kem. Nato so se zadovi If no razSU, prepričani, da so porušili vsaj en vogal Jugoslavije. = Nemiki »Volkstag« v Gradcu proti naši deklaraciji. Praznik sv. Jo-Žefa bodo obhajali letos v Gradcu v znamenju protesta proti jugoslovanski deklaraciji. V štefanijski dvorani je napovedan »Volkstag«, kateremu bo predsedoval župan F i z i a. Govorili pa bodo dr. M r a v I a g iz Maribora, Ruđolf Z e i d! e r z Dunaja, dr. A n -g e r e r iz Beijaka in ljubljanska znan-ka gospa Una Kreuter - Galle, knez Karei Auersperg z Dunaja in dr. Ambroschitsch iz Celja. Ali ne kažejo baš ta imena, kako potrebna je jugoslovanska deklaracija?! r * — Kako fnertfo im KorosTcem Slo-Teacem In kako Ncmcem. (Interpelacija Jugoslovanskega kluba z doe 10. marca.^ Renegat in nemški nacijonalec go-•tflniČar Lešnak v Velikovcu, ki je pri-krU 14 stotov nlemeoitega žita, je bil « obsojen na 20 kron. Slovenski kmetje, ki nlso oddali predpisanih 50 do 50 kg žita, so bili obsojenl na globo po 100 do 200 kron. Renesat trgovec Tichebtil v Velikovcu je prikril 6 stotov ovsa, ka-zen 20 kron. Slovcnec župan Krajger iz Globasnies je jedel na brezmesen dan, ker v Velikovcu ni bUo nićesar dobiti, nekaj mesa, ki ga je prinescl s seboj z doma; kazen: 50 kron. — Vpraiamo c kr. notranjega ministra, ali razume to postopanje svojih podlo>.nikov? Ali razume, zakaj ljudstvo na Koroškerfl ne zaupa nobenemu c. kr. uradniku več? Ali misli, da Slovenci ne Čutljo, zakaj se ž njimi ravna drugače kakor X renegati? = Kai potrebuje Avstro - Ogrska po mnenju vsenenišklh krogov? Berlinska »Deutsche Tageszeitungt prinasa na uvodnem mestu to - Ie poročilo: Kar potrebuje Avstro - Ogrska na jugu, je zavarovanje Kotora s posestjo Lovčena, posest belgradskega mosti-šča in popolna zagotovitev poti po Do-navi. Politično in gospodarsko potrebuje zagotovitve za trajno dobre od-nošaje napram Srbiji in Crni gori. Preko tega ne gredo avstro - ogrski Interesi in zato se bo dala najti rešitev srbsko - crnogorskoga vprašanja p o vzorcu nekdaj Rusiji pri-padajočih obmejnih narodov. = Izpremcmba ukrajinske m?rovne pogodbe? »Nova Reforma« poroča: Ukrajinska mirovna pogodba se bo Poljakom na ljubo spremenfla. = Italijani za Češko - slovaško neodvisnost. Preko Lugana poročajo 14. marca: V Milanu se je vršilo včeraj zborovanje znanih vojnih hujskačev, na katerem se je sklenilo, ustanoviti odsek za dosego češko - slovaške ne-odvisnosti. Vršiti se ima kongres v svrho propagande za to idejo. Predsedoval je Barzilai, ki je sporocil, da se je 500 Čehov priglasilo prostovoljno za boj proti Avstro - OgrskL = Poljsko - nemška rr>gajanja. Te dni so se vršile v Berolinu konference med zastopniki nemških strank poslan-ci Erzbergerjem, Davidom in Nau-mannom ter voditelji poljskih tkzv. aktiv ističnih krogov (ki so za priključenje Poljske k centralnim državam) grofom Ronikierom, knezom Radzivilom in grofom Studnickim. Konference so se vršile pod patronanco nemške vlade, ki postopa v sporazumu z nernškim glavnim stanom. Poljski politiki so se vrnili v Varšavo s posebno izjavo, katero naj podpišejo aktivistične poljske stranke in na podiagi katere bi bila mogoča na-daljna pokajanja med poljsko vlado in Nemčijo Izjava pravi: Zastopniki akti-vističnih strank so prepričani, da do-godki zadnjih tećnov nišo izraz sovraž-nosti celega nemškega naroda. Vsled tega so aktivistične stranke pripravljene ostati verne svojim načelom ter iskatl podlago za pozitivni sporazum z nem-škim narodom in njegovimi zavezniki. Temelj tega sporazuma bodi politična in gospodarska zveza poljske države s centralnima državami. 2ivljenski predpogoji poljske države so: zasiguranje državnih mej, organizacija močne poljske ar-made, pospešeni razvoj poljske uprave. Poljske aktivistične stranke Želijo, da bi se poljska država razširila na vzhod, pri čemer naj bi se vpoŠtevala pravica samoodločbe. Izključujejo odstop kate-regakoli dela poljske države. Po sploš-nem miru bi ne mogli dopustiti nobene-ga vmešavanja v zadeve svobodne in neodvisne Poljske. Nagla organizacija, poljske armade in izročitev vse uprave, poljski državni oblasti, so utemeljene zahteve, ki ne trpe nobenega odlašanja. = Peto {talijansko vojno posolio je doseglo, kakor se javlja iz Lugana, pet milijard lir s konverzijami vred. = »Netnški narod čuj In zgrozi se!« Berolinski vsenemški listi poročajo pod tem naslovom, da so nekaterl nemški politiki zopet poskusili posredovati med Nemčijo in An^lijo. Domneva se, da se je ćelo zahtevalo od Hindenbur^a, naj toliko časa odloži ofenzivo na zapadu, da pridejo pogajanja v tek. »Kreuz-zeitung« piše: Vršijo se razgovori, da naj bi se sklenfl mir popreje, predno ie sovražnik na zapadu premagan.« — »Rheinisch - westphaiische Zeitung« imenuje poslanca Richthofena kot ini-cijatorja te nove akcije ter pristavlja, da ima tuđi avstro - ogrska diplomacija svoje prste vmes. Oficiiozni »Lokalan-zeiger« temu nasproti miri nemško javnost, češ, NemČija ima na zapadu popolnoma proste roke. Glede poljskega vprašania zatrjuje »Lokalanzeiger«, da bo nem§ka vlada napram Poljakom uveljavila načela »tisočkrat preizku§e-ne prakse«. = Nem«kl kolonijalni vojni cilft K61n, 14. marca. Državni tajnik kolo-nijalnega urada je Izlavil včeraj na ne-kem zborovanju glede kolonijalnih vojnih clljev Nemčije: Trajen mir bo mo-' goč* samo, če se bo kolonijalnim zahte-vam Nernčije bolj§e ugodilo. Nemčija je morala biti zadovoljna z malim kolonijalnim posestvom. dočim so imele druge in manj5e dežele prevelika ozernlja. Iz tega nesorazmerja so morale nastati gospodarske napetosti, kl so rnotile mirno življenje narodov med aeboj. ^ b2' * CVt______________________„______________________»SLOVENCI rsTVOJU', dne i!>. marca PJia. on«fi a. = Hindenburg in Lodenđorfff o voi-icin položaju. »Kolnisjhe Votkszeitiing« ^oroća 14. t. m.: Ludendorft in Hindcn-turg sta pred majhnim krogom v velikom glavnem »tanu govorila o položaju, pri čeniur se je izrazil Hindenbur* z czirom na vzhod takole: Obmejne države vise $ame zase v zraku. Treba jih H priklopiti močno urejenim državno itim. Taka državnost je predvsem ge-ograffčno NemCija. Morali smo skleniti ri.ir z deli. kl so se odtrgali od Rusije. Ne moremo čakati, da se vsi ri deii zo-pet zdrožiio v veliko državo. Luden-dorff je izvajal: Veseli bi bili. če bi ^c ram ne bilo več treba brigati za Rusijo. Vse trditve o dalekosežnih načrtih so nesmisel. Nastop nekaterih delov vzhodnomorskega brodovja pa zahteva seveda pozornosti. Na zapadu smo se-I daj napram sovražniku v premoći tako I kar *e tiče moštva, materijala, bojnih I sil v zraku in plina. Naj sovražnik na-I pade, nam bo prav, in če noče imeti mi-I ru, naj ima boj. Ta boi bo seveda najsil-I nejši v tej vojni. Z božjo pomočjo si bo-I mo ursilili častni mir, nemSkimirin I ne mehkažnl mir. Glede revolucije I v Rusiji se je izrazil Hindenburg: Pač I sem mislil, da bo izfrruhnila revolucija I morda nekako tako kakor leta 1905. Da I pa bo polom tako zgodovinsko veli-I kanski, nisem pričakoval in s tem tuđi I nisem mogel računati. Danes stojimo pa I še pregloboko v dogodkih, (ta bi jih I mogli po vsej dalekosežnosti poznati. I Se le poznejSi čas bo mogel v zgodovin- I i 5kem pregledu vse pravilno presoditi. I I General Ludendorff je izvajal med dru-I g\m% da se je izvršil nemški pohod v i Ukrajino v polnem soslasju z odgovor-| nimi voditelji dežele in da je pač tuđi i vprašanje prehrane igralo prečejšnjo i vlogo. Gospodarske udobnosti, ki jih I dobi Nernčija od Ukrajine. pomenijo I raztrganje sovrainega obroča. Glede I Romunske je izjavil, da se tam že pri-I čenja demobilizacija. Vse to mogOvno I razbremenmfe nemško vodstvo na vzhodu. Gfm. Hindenburg ie omenil po-5 tem naprei: Ne da bi se preveč hvalili, j smemo reci, da si je Francoska sama I izkopala grob. Francoski narod bo izkr-! vavel. Gotovo spoštujemo vojaško iz-vežbanost franeoskih vojakov in če bi Francozi s svojimi vojnimi vjetniki ravnali boli človeško, bi mogli imetf tuđi sočutje z zapeljanim narodom. Tako pa nosi Francoska posledice svoje krivde, posledice svoje brezmiselne strasti za na$o nemško AIzacijo - Loreno in za svojo nečfmernost. Anelija je spretno porabila slabost Francoske za svoje lastne nametie. Posledice pa bodo ostale pri Francoski. K vojaSkemu položaju ie omenfl Ludendorff: ludi v tem ozi-m ne vpraSamo več, kje sovražnik napada, ker b! mori! sami misliti na napad. Ce pa bo sovra?nik nas napadeL nas bo našel pripravljene. IirabHt si borno za nas ugodni trerratek. Neprestano ojačujemo svojo fronto. Neprestano prihajajo divizije z vzhođa na zapad. Ti^no je. da te velikanske priprave ne *norejo biti izvršene tako hitro, kakor morda mobilizacija iz domačlh kraiev. So pač drugi pogoii vsled rtezadostnih galiških ?n ogrskih železnic. Kljub temu imamo Že danes številno premoč na ćeli fronti na zapadu. SnvraŽnik ima mnogo divizij pripravljenih za boi v rezervi za angleško-francosko crto. Sovražnik ima tuđi veliko omre'Je železnic, ki mu olajšujeio hitro ojačenie svoiih miti-jonskih voisk. Iz tega lahko razvidimo veliko nalogo, ki nas Caka. Hindenburg *e končal z besedaml: Klfub temu nam bo mo^oče. Če Že mora biti. da zrnaeo-vito prestanemo tuđi to preizkušnjo. Za- I đosti močni smo za ta boj. Dobojeval: ga borno, ker sicer ni misliti na mir. = Vstala na Irskcm. Bern, 14. marca. (Kor. urad.) »Daily News« po-ročaio iz Trske: Vsa groftja Clare je vojasico zaprta. Samo kdor ima voia-ško dovoljenje, srne skezi zaporo. Brzojavni, telefonski in poStni promet ter lokalno časopisje stoje pod strogo cen-zuro. Dne 3. marca se je vršil poskusni alarm. Vse važnejše točke v grofiji so bile zasedene. Dohod ie bit dovoljen samo z dovolilf irske republike. = ItalljarssRa skandalozna afera ▼ VVashlngtona. Italijanski Tišti poročaio o reknem skandalu, v katerem je zaple-ton diplomatični zastopnik Italije v vvashingtorm. Senator Marconi Je že rred meseci zahteval strogo preiskavo proti komisijam, katerim ft pov?rjen mkim vofnesa materifala v Amerfici fn pro'i diplomatičnemu zastopniku Italije v ^ashingtonu. AmeriŠko časopisje Je Polno podrobnosti o skandalu. Sonnnino ie odreci! preiskavo in izrekel nezaupa-^ie italijanskemu poslaniku v Washing-tonn. Za majniško deklaracijo in politiko ^ueor!ovar!?kea:a kl.iba sz je nadalje iz-r<*lo šc 281 železniuarlcv proge Je-ženice - L e s c e. ki so nabrali bž K za Krckov spomenik. Slovenska Bis trica za dc-Naracijo. V Slovenski Bistrici Je Podpisalo 203 zavednih Slovencev in c!ovenk sleđei o izjavo: Podpisafemo, rfa želimo takoi$en mir, kateri pa mo- \ r* Pdae$ti vm naUoi avodoai popot' 1 no zadoščenje In cnakopravnost. — StraŠnfli posfedic te grozne vojske pa se borno resili le tedaj, £e nas ne bodo več izrabliali tujci: z*to zahtevamo svobodno Jugoslovansko državo, pod slavnim habsburškim žezlom. — NaSim jugosiovanskim poslancem Iz-ražamo popolno zaupanje in jim kliče-mo: neustrašeno naprei za pravico z a t i r a ni h ! Slovensko ženstvo za deklaracijo. Žene in đekleta občine Rob, okraj Koče v je. se pridružujemo izjavam za jugoslovansko deklaracijo. Samostojnost in popolna neodvisnost od nasilnih tujcev so zahteve, katerih jiz-poinitev nam prinese lepšo bodočnnst. — Pričakovanje boljših Uni nam Je utc-ha v težkih urah vojne^a trpljenja in narodnega zapostavljenia ter krivić-nosti. — Jucroslovanskeimi klubu izic-kamo hvaležnost in zanpaive, želeč sre-Če in uspeha pri težkem delu. — SlcUijo pod piši. Tuđi me žene in dekleta iz vaši Bace ob BaUem jezeru pri Be-1 j a k u. občina Bekštajn, se z druc^imi Slovenkami navdušeno pridružujemo mainiški deklaraciji za Jugoslavijo. — Sledi 67 podpisov. Zavedne slovenske žene in dAlcti ol :ine Sinji vrh ob Kolpi se z naivečjim veseliem in navduS^njem pri-družujejo Jugosiovanski deklaraciji ttr izrekajo Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. — 130 podpisov. Podpisane Žene in dekleta iz S e-lane izjavljamo, da z navdušenjem pozdravljamo deklaracijo z dne 30. rnaj-nika 1917, njena udejstvitcv je na5 naj-vf^ji ideal, rotimo naš Juejoslovanski klub, naj bo trden, neomahljiv v tež-kem boju za našo svobodo, naj se ne zgane ob butanju valov sovražnega morja. trden naj ostane, kakor je tru'na na5a kraška skala in takrat, oj tnkrat, borno giniene objemale me Krasevke svoje jugoslovanske sestrice, ker pod streho borno hiše en*. Slava dr. KreKo-vemu spominu! Izda^alcem pa zaniče-vanje! — 331 podpisov. fešti iz iMih 'ni Imenovanje v sodni složbi. Za do-želnosodDe^a svemika $t% imenovana okrajna sodnlka Just D i e t 2 v Tol-minu in Yt&l V i d m a r v Bov.-»*: ov a ost.meta na svojih s.-daniih službenih meatih. Xori pri«t*ni§ki admiral v Pnljn. Za aoveira oristaniškeiza admirala v Pulju nam^to admirala FieHlerJa je imenovan rontreadmiral CiroU. Irniti zr\ pomorske 9trc»inike *r bodo vršili Dri pomorski oblasti v Trstu v oa^u od 16. do 25. maja t. L Prošnje đo 8 aDrila na omenieno oHlasL Zadruga »Svoi dom« v Gorici, rla-nu zamere »Svoj dome ▼ Gorici odio-varia član načeUva za svojo o^eho. da n.irelstvo n*» more tfpiov^ti. dokl*»r pp ne povrne v Gorico zadoetno število čln-nov. ki so sedaj razkronHeni po raznih deželah monarhije. Na morebitna vpra-šnnia odeovaria in TT>1*»Mla na rr ~un zadni£re sDreiema t. č. tainik Miha B i 2-J ak .stanuioč peđaj ▼ Zaflrrebu, Petrova ulica broji 22 Razpi^ano ie mesto T>o5tnera eks-pcđiienta v Pomianu v Koper^kem po-Htičnero okraiu. Pro«m> tekom treh tednov na po£*no ravTi^teliptvo. Preki sod v Dalinariii. Uradna >Smotra dalmatinska« iavlia: Sporazumno 5 pravr>Y>dnim mini?tr«tvoni 1© odredil notranii minister z odlikom 7. marca 1917. na t^meliu *5 430 k«z pn=«t. preki ?od za podn** okraie Budua. Er-ceemori. Kotor in Perast ter za davciie občine Strmica Klavno. Oton, "R^dilie-va in Pnd^erjf* in ra oV*rine eodnesa okr»1a Kni?i in to za bndorMatvo rai-bojn^'va v i*mi=in § 100-195 k. z Zadayil nerakon«ko dete. Pred nar đnevi se je vršila v Splirn norotna raz-nrava proti "Nfati Glli.^novicTi iz "Lnbina, ki le zad«ivil nezakoneko de^p. katero ie povilfi niesrova roiakinia Kata. žena Jure Karamuiioa, v^led ob^ev«nia i njim ObfloiVn ie nn 3 leta t^žke ie^e. Trrovinr r, vinom in ž?,nni^m na debelo ie Dnčel v Kandiii pri Novptđ mestu eo?T>od Josip Mozetič iz Pr-vačine. Tvrdka ie bila 2. t. m. vni-?ana pri trffovski eodniii v Novem mesru. Novi odbor „Slov. Matice". Liublia.na, 14. marca. Dane« ob 6 zve^er ?*» ie ee*tnl novo izvolieni odbor >Slox-en«ke Matieec, da se kon9tiruira Do^ednnit nodnredsed- | nik Titei Graselli i# otvoril seio ter kon^tatiral da po vM izvoli>ni odhorni-ki izvolitev spreieli ter ie pozval pro-fe^oria Pleteršnika, da kot naistareiSi odbornilc prevzaroe pred?edf»tvo. Vršila se ie na to volitev predvodnika. Irvo-lien ie bil s 24 glasovi župan dr. Ivan T a v č a r . 1 *lae ie bil oddan sa pro-feforia Ilečiča. Predaednik dr Ivaa Tav€ar se zahvali uie za izkazano mu zaupanie, ter pondaria, da ti ie svest težavne ini od-srovome naloce, ki jo prevzema. ^Klanja se ielji otibora, da stopi na čelo Matice, dokler ne bo izvršeno važno in dalekosežno delo niene reo«taniwusiie. Poudaria Da ie rnaprel da anatra svojo funkcijo kot absolutno provizoneno. ; Treba bo »motreneara in sloine*a deio^ ] vani a nas ▼seh. ia dosežemo cilj. ki 1 smo si ca stavili, da obnovim© in np- • mladimo >Slovensko Matico«. Terabolj ( je obžalovati, da «e ie t. neoku«nfin na- i padom, ki ca je priobčil >Juroe1ovan€, sknsa^o že od vse^i začetka notiti to I na^e skupno delo. Ko prevzemam pred- i sedništvo ne morem molče preitl oreko taca, kar •» ifi svodilo po krivdi krao}- turnerou društvu. Poadariam: razpust >Slovenska Matlee« le bil neosnovan in vlada je proti >8 1 o v e n « k i Matici« postopala krivično. Zavolio Matice je po krivici trpel tuđi njen bivfei saeiuzni nred«edn 'c dr. Fran 11 • s i 5 , katereira narod ne bo nozahil. Tuđi mi smo dolžni, da mu izkažemo svoje zaupanie in mu kot mučeniku za naia kulturna etremljenija darno zado* šeenje. Priznali bodemo s tem tuđi nje-ffove zafiluire za procvit »Slovenske Ma-tioec. Dr. 11 e s i t ie vreden, da ea šte-ie naše prvo kulturno društvo med one može, ki jim daje za vedno ćastno me-slo v svoii sredini, lzjavljam. da bom svoje^apno odboru priporočal. da pred-lasrarno bodočemii obenemu zboru nai izvoli nrof. dr. Frana liešiča za svojoja čaatnega člana. (Splo.^no odohrivanie > Predaednik se na to SDominja še ostalih odbornikov in aotrudnikov >S]o-ven>»keMatirec. ki so bili krivično pre-eraniani ter predlasa. da se izreče do-pedanjernu podnred^edniku viteru Grassellini pri odhodu iz odbora sS'o-ven«ke ^Iatice< pismena zahvala. (Spreieto.) Vrši se na to volitev ostalih dru-Mvenih funkr; ionariev. Odbornik prof. Breznik predla^a za nrvecra podnred-Hednika dr Pavla G r o š 1 i a . za dru-eeea podnredoednika dria Janka ^ 1 e-bineeria fn za blniratnika nrof. Fr. Jerana Vladni svetnik Detela ie predio"al za prve°-a nodnred^ dnika PTof. Grafenaueria. Tzvolieni ?o bili nrof. G • o s e I i. dr Slebineer in prof. J e r n n. Za kliiu"*Hn 6tn bila izvoliena vladni flvetn'k Detela in vladni svetnik S e n e k o v i č. Odbor ie n-i to pe«tavil sled^^e od-?e!ce: 1. Knjižni odsek za leno-slovie: nn čelnik Otnn 2 n d a n f i c. cTsni Deteh Debevc. Jnko^ič Covekpr. Fin;'cr«r, Krai^her, Pu^eli. Tavčar in Zorraan. 2. Kniižni od^ek za znane tvor a) rodod^ek za zeodo-v i n o in 7 e m 1 i e p i s i e- nn^pin'k 7> m a v r . r^ni- Jo<*. Breznik, Melik, Pp=totnik, PJe^r^nik. Seirll: b) podod-*ek za »»ftrodonifl: načelnik M a n -tuani ^lnni; De^evr Ornfenap^r, T'esT(* Jpkopić ^T«*lik Sleoincrer. 7u-p;»nrič: c) nodod^ek za literarno zerodovino in iezikoslovie: n^če^nik S U b i n » e r elani: A. Brez-n!V Debevee Grnfen^uor. Tle.5jč. Ple-tor^rtik. 3 Goik. Defela Kniarb*»r Krfimer, "Nfel^k, Rn\Tti*bnr TVr'ar. Zan ter na^elniki ostn^'h o^sekov. ^ledUft po na to tainikova porobila. >!V!er>api> o n^f'*»*bi >55Joven«ke M°ti-eec na PreradoviV«vi slavnog v Zfi-rreMi ie bilo odloženo, ker ie do^lo ob-ve^tiTo. da ie ihvnost nrenove-d a n a. Octf»la nororila so bila izročena posn^ezriiTn od^eko^ v razpravo. 55 riOTivnm r\f\ Vrer>k^ cTni-^o A*if\ za >S^ovenpko ^f^tiroc ie predsednik zakliučil prvo ^e^o nove'era odbora. ČuiiiiD tmrjm l2\W Njesra Veličanstvo cesar Karei je '' nn^'al no^ebnetca odposlanca v Ljirb-l.iaro, ki je tolmačil cesarjevo žeMo. naj se stori vse. da se seđaj ustanove za naše hrabre vojake »Vojski domovic tndi v z^lediu. v jfnrnizifskih *T«e^t!TT. Iz-razil ie felio. da bi se dnrovi, ki 'ih je pro^ivalstvo nameniln za spomenike za rc^itev cesarja iz soskih valov, darovali v ta namen Zahvalni dar avstrijskih narodov za resitev cesanevo naj postane danio ljudstva svojim, domovini služečim sinovom, ki naj hkrati priča o zvestobi do cesarske hi^e. o hvaležnosti za ju-n?5tvo armade ter za proslavo našiti polkov. Naš cesar. ki je sam vz^rled nailep-$\h voiaSkih kreposti in dobro ve". kal potrebutcio njegovi vrli vofaki, nam je pokazni pot z velikim darom in s svojo željo. Temu vzjrledu hočemo slediti ter vsak po svojih močeh sodelovati. da se uresniči ta velika, v resnici cezarska mi-sel — u^tanovitev »Voia^kih doinov« v znlediu. Na? odbor bo imena v^eh onih, ki pri tem delti sodelujejo in pripomo-rc;o k njejrovi i7vršitvi. spo^tluvo pred-ložil v znanje Njesovemu Veličanstvu. Te dni se je od nas vseh obo?evar»i cezarski rodbin! rodil princ. Vsa Av-striia se veseli, mi pa dafmo svnjemu veseliu vidnes:a du^ka. Darovi, ki Jlh darujemo za »Vo?a§ke domove«, za to sretno želio cesarske dvojice, naj bodo vidni znak veselja prenivalstva de"c?e Kr?ri'«Ve, nfcnfh mest, tr?ov in vaši In m***h Iskreni!? Cestitk ob roistvu naj. misišesa Ffabsburžana. Ta d?r dežele Kranjske, strnjen z zahvalnim darom za rešitev cesarja, bodi siiajni dokaz zve-stobe na^e dežele do habsburSJce^a pre-stola, obenem pa tuđi dokaz, đa Tubimo sinove domovine, ki so v vojski in da jim hočemo pomagati. Darovi se pošiljajo na naslov: De-?e?ria blagajna v Ljubljani »Za vojaske domove«. 2ivel cesar, domovina! Odbor za »Vojalke domove« v Ljubljani. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Ponovno Je bilo iporočeno cesarsko pohvalno priznanje nadporočniku Marijino Jafbecn 97. peS-polica. Cesarsko pohvalno priznanje je bilo iporočeno nadalje ret. nadporočniku Ru-doHu MoCnlku 47. pešpolka. Rezervni poro£nik Petcr J a n k o v ič, naduč:telj v 5v. Martinu na Štaierskem, je odlikovan s < irebrnltn »Sifnum laudls« t meč!. To je njegovo Cctrto vojno odlikovanje. i ; — Za stotrtfca f povlian nadporoCnlk , 1 Tran Ooabifi, vltiarsU nadaornik v I \ I laiiHaai ■ i t — Promocija. Za doktorja prava Je bil danes promoviran na diuiajski univerzi gosp. iiogdan Z u ž e k, zapisniKar pri ne-keru armaUiiem sođišču in sin pred kratkim umrlega gosp. Karla Zuzka, posestniha io peka v Ljubljani. Čestitamo! — CUoJ »Hrvatske Matice«. V kratke m treba naročiti I JI. ratno kolo knjig M. H^ toda tukajsnji Clani nišo prišli še po II. ratno kulo, niti nišo plaćali članarine za bodoče. Ker mora poverjetiik naročiti novo kolo za vse ćlane obenern, prosimo nujno, da priđe vi>akdo osebno po knjige vsaj do konca prihednjega tedna. Na kasnejše prijave se ne bo mogoče O2irati ter bodo lahko dotičniki naroćili knjige sami. - Po-v e r j e n i k. — Nemški dobrodelni koncert, ki ga je nanieravalo prirediti Kranjsko dež. društvo za vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mlndine. ie o d -p o v e d a n. Kdor ie kupil vstopnico, dobi denar nazaj med 18. in 20. t. m. od 2.—5. popoldne v društvenih prostorih na £r.iavčevi cesti št. 1S. — Umrla je po daliiem bolehanju v Ljubljani gdč. Mimi G o r j a n c. navdu-Sena in neumorna Sokolića pri Sokolu II. Bodi prezgodaj preminuli, neumorno marljivi, simpatični sestri ohranjen blag spo-minf N. \ rn p.! — Promet poštnih zavitkov v Turčljo je ustavljen najbrž do začetka aprila. Današnje po-tue razraere. Iz St, Jerneja nam piseio: Porocali ste že svojčas kako neredno prihaia pošta iz Novesra mesta in Krškesa. Po dva do tri dni ie ni bilo. Sicer ie za nekaj dni nomajralo. ali sedai je zopet vse narobe. Požta ne prihaia in čakamo io vsak dan nevedoć kedai priđe. Imamo orožniJko postalo občinski urad. župni urad. po-saiilnico. solo, treovce in mno;ro ie dru-£rih sio.iev. ki imaio vsi važne opravke s pošto. Omenim nai tuđi žrebearsko postajo, ki iraa mnojio opraviti z voia-škirai oblasti. In oe samo žeut;erne.i?ko Uidi orehovska in kosiunieviir-u outina nrldeio v poštev in so istot?ko nrizade-te. Čudimo se. da se Dozna direkciia zato nič ne brij;a? Apeliramo na naše državne poslance. da podrezujo j;okii-cune oblasti, naj napravilo red. ICaui nezuosiio ie, aa bi kar tri občine biie trez vsake po-:ne zveze. Smodnik je našel 131etni deček Andre; Cerne iz Stožice in ga zažgal doma za skednjem. Eksplozija mu je provzročila težke poškodbe na rokah, nogah in po obrazu. Radi detomora je bila aretirana neka 23Ietna posestnica v Gor. Gorjušah pri Ra-dovljici. Mož je v ruskem vjetništvu. 13 koinadov prekaj2nej?a mesa, vred-nesa 300 kront je pustil neki neznan človek na križišču ceste Trzin - Ljubljana, ko sta ga ustavila dva moža iz Mengša. katerima se je zdel sumljiv. Pustil je tam meso in zbežal. 45 kllosrramov osnja ukradenega. Iz tovarne tvrdne Kozina in tov. v Tržiču ie bilo ukradeno okoli 45 kg usnja v vredno-sU 1440 K - Okoli 100 kz medu so odnesli sladko-snedi iz^čebelinakov v Bitnjah, ki so last Antona Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice. Vojaška patrona v peči. Brzojavni paznik Havrc? se je grel doma v Št. Petru na Krasu pri peči. Nenadno je eksplodiralo nekaj v peči in Havres ima dva prsta na levi roki hudo po^kodovana. Ajed premog je bila zašla oatrona. Voja^ka patrona v otrošklh rokah. V Selu se je ieral devetletni delavčev sin Stanko Makovec z vojaško patrono. Patro-no je nabiial. da Je končno eksplodirala in Je deček težko poškodovan na obeh rokah in po obrazu. Za vozom je teke! v ZsornH Dobravi šssflctni Alojzii Osredkar. Hotel je skočiti na voz. pri tem pa prišel z nogo v kolo. kj mu jo ie ndtrgalo v knlenu. Umrla je v Trbovljah v visoki starosti gosna Rozaliia P I a v š a k, posestrica in gostilničarka. Bodi vrli narodni ženi ohranfen blac; spomin. Uglednim prizade-tim r^dbinam na?e sožalje! Prosi se tisto osebo. katera je našla v petek o^noči, to je dne 8. marca. na glav-nem kolodvoru v Ljnbliani denarnico s 60 krorsami in karto do Kre^nic ter en listek od oblek, nai sooroč! Marfii Pavliha. Zapod'e nri Hotiču. po5ta Vače pri Lftiii. TzTiiblia te re\Tia vdova 66 kron de-narja na noti od Balkana do kavarne Krao?, Skofja iglica. Pošteni najditeli naj odda proti ra^r^df v upravnLštvu na?ea:a lista. — Neka drun:a reva je izgubila od cerkve sv. .Tožefa do Trzaje ceste št. 21 \z knT*'T?ce v svnji torbici razre karte za ~i-ve^. Kdor ifh fp našel naj jih vrne na Tr-ža^k! cesti St. 27. Prosveta. — Zofka Kveder: Ffanka. Pišejo nam iz Zagreba: Upravo je izašao kao 50.—52. svezak Moderne knjižnice ovaj »ratni« roman poznate slovensko-hrvatske spisateljice Zoike Kvedrove U njemu se opisuje tragična sudbina poljskoga naroda, koji je raskomadan i podijeljen raznim dražvnim granicama, pa mu se sinovi bore u protivnim redovima. Taj je roman krvava slika nesreće, što je zadesila narod, koji kraj najtežih prilika Čezne za svojim ujedinjenjem. Roman je napisan u formi pisama prijatelju onkraj streljačkih jaraka, te je osim nacionalne svoje sadržine protkan i ličnim doživljajima glavne junakinje, iz kojih se razbiraju muke i boli, sto ih donosi život iza fronte. Stranice tihoga porodično« života izmjenjuju se za stranicama teškoga i nesmiljenog naturallzma kao u Zole. Nije to dakle nikakav »ratni« roman obične ratne literature, nego djelo, koje će Jugoslavenska publika nesumnjivo čitati s velikim interesom koliko zbog psihologijskoga crtanja, toliko zbog aktuelne nacionalne tendencije. Roman je ta! nagradila Matica Hrvatska Cijena je knjizi bro^iranoj K 5.40, vezanoj K 6.40. Dobiva se u svim knjižarama I kod uprave Moderne knjižnice u Zagrebu, Nikolićeva ulica 8. — Izabrane piesm! Petra Prerado-Tlća. O sto^odišnnci rodienja velikoga pjesnika izdala je »Matica Hrvatska« njegove izabrane oiesme s uvodim đr. BrariVa Vodnika, a umjetnički Je knjfru opremio hrvat-*H slikar Tjnho Fabfć*. Cijena Je lnn>f rn Hanove »Matice Hrvat^e« k 5—, nvt*r K ! 3.—, a ra ornremti I no«tj,Timi ^ ^— Kn]\- j *arska fe r*l*»na K * 50 (hro«f-^r»o>. Nani-čiti ^e i d«b!tf mrjfp kn?f. ?t^m^^«i i* u *noo n^Tp^rava na se THoTe ^vj ni-! 1^*^11 ^rva+c^e VnM*** f rynl1o- i nfM vi}* Prerado viceve đa se požure s na- ^ • rndibuna. 1 Aprovizaciia. --- Trgovce in pridelovalce subega sadia, kakor tuđi aprovlzačne družbe v Ljubiimi mestni magfetrat nujno poziv-lja, da »nu takoj naznanijo svoje zaloge suhugd sadia. Zslasiti se je v to svrho najketsneje tekom treh dni v mest-nem aprovizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13. Kdor ne bode takoj nazna-nil svoje zaloge suhega sadja, bo na]-strožje kaznovan. -r Kišio zelje za IL in III. okraj« Stranke II. in HI. okraja prejmejo klslo zelje na izkaznice za krompir v pone-dcljek dne 18. marca, v sredo dne 20. marca in v četrtek dne 21. t. m. pri Ja-kopiču na Mirju. Določen je tale red: III. okraj: v ponedeljek dne 18. t m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450, popolJne od 2. do 3. Št. 451 do 600. od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4 do 5. št. 75T do 900. V sredo dne 20. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1050. od 9. do 10. št. 1051 do 1200, od 10. do 11. št. 1201 do konca. — II. okraj. V sredo dne 20. t. m. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 160. od 3. do 4. št 161 do 320, od 4. do 5. št. 321 do 480. V četrtek dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 431 do 640, od 9. do 10. *t. 641 do S00, od 10. do 11. št. SOI do 960, popoldne od 2. do 3. št 961 do 1120, od 3. do 4. št. 1120 do 1280, od 4. do . št. 1281 do konca. Vsaka oseba dobil 2 kg; kilogram stane 1 K 50 v. t Razdelltev govejega mesa ▼ občlnl Moste se vrši v soboto, dne 16. marca od Vi7. ure dalje in sicer dobe meso železničarji pri Krušiču v Vodmatu, drugi obeani pav ob-činski mesnici pri Rodetu. Vsak naj se zglasi s številko in krušno legitimacijo, železničarji pa s številko in aprovizač-no knjižico, da dobe mesne izkaznice. — Županstvo. mm stvari * V Budimpešti prepovedano točH! mleko. Ministrsivo za ljudsko prehrano ie izdalo naredbo, s katero se v Budimpešti prepoveduje točiti mleko in mlečne pijace od 15. marca do 15. aprila. * Francoska brezžlčna postaja na zapadni francoski obali, rraneoska državna uprava postavi na zapadni morski obali brezžično postajo z dalekosežnostjo nad 15.000 kilometrov. Nova postaja bo delo-vala s bitrostjo 4000 besed na uro in bo mogla istočasno oddajati in sprejemati. * Krompir ▼ Zagrebu. Doslej so i»» dajali v Zagrebu izkaznice za krompir tako, da je odpadlo mesečno na osebo 2 kg krompirja. Sedaj so izšle nove izkaznice, kl veljajo za mesec mare, april in maj ta bo dobila na nje vsaka oseba mesečno 10 kg krompirja. * Zelezniška kontrola t AmerikL Obfi zbornici kongresa Zedinjenih držav sta sprejeli železniški zakon, s katerim si vlada pridržuje pravico kontrole po želez-nicah 5e 20 mesecev po vojni. Sprejetj0 tesra zakona je na borzo vplivalo tako povoljno, da so železniške vrednote poskočil* za 6 dolarjev. * Krčmarji ▼ Inomosfa proti mesni karti. Krčmarska zadruga v Inomostu se Io soglasno izrekla proti mesni karti, pred kratkim tam uvedeni, in je poudarjala, da mesna karta samo tajno nabavo pospešuj«. Zadruga je zali te vala, nai se nakazuje do-ločena množina mesa krčmarjem, katere poStena razdelitev gotovo zadovolji goste. * Za prešiča cei vagon. Z neke slovačke postaje je odšel pred kratkim vagon, v katerem se je nahajal samo en prešič. Vagon je odposlal neki visoki državnik in naslovljen je bil na neko ekscelenco na Dunaju. Za blago, potrebno ljudstvu, ni prostora po vlakih, za ekscelenčnega prečica pa je na razpolago kar cei vagon. Edino v Avstriii mogoče! * Nezgoda z avtomobUom nadvojvode Friderika. Pri vožnji h krstu najmlajše-ga nadvojvode v Baden je zadel avtomo-bil nadvojvode Friderika, v katerem sta bila nadvojvoda in njegova soproga nad-vojvodinja Izabela, v tovorni avtomobU. Avto nadvojvode je bil tako poškodovan, da ni mogel služiti za nadaljnjo vožnjo. Samo slučajno se je nadvojvodska dvojica izognila resne nevarnosti. * Roman neke srečke. Gimnazijski profesor v Lugosu Popovič in bančni ravnatelj Glurgiu sta prišla v Budimpešte s srećko ogrske hipotečne banke, ki je zadela leta 1S94. znesek 1,100.000 kron. Doslej jo narastel dobitek že na 2 milijona. PonoČi pa jima je bila srečka v hotelu ukradena. Doslej se je bilo oglasilo za to srečko že 70 ljudi, ali noben ni mogel dokazati pravice do dobitka. * Vellkanskl dobičkl podjetja .Daira-lerwerkec v Nemčijl. Velikanske dobičke imaio nekatera podjetja za izdelovanje orožja. mostov in raznih strojev. V nem-škem državnem zboru je bilo te dni pove-dano, da je imelo podietje »Daimlenverke« lani čistesa drbička 173 odstotkov vpla-čare glavnice. Kljub temu je zahtevala tova ma od vlade povišanje cen za vojaške motorje * Kanal skoz! Rusijd. Pod naslovom ^Prospekt 2 miljard* poroča berlinski »Lo-kalanzeiger«, da se namerava izvršiti velik kanal od BaltiSkega do Črnega morja, kateri projekt nemSki merodajni krogi nai- " simpatičneje pozdravljajo. Velika Rusija in obmejni narodi bi dobili ugodno pot do morja. Na se veru bi mogli voziti po kanalu tuđi veliki parobrodi. Mnogo bi bilo pomagano s tem kanalom v Ukrajini. * Sir za zlato. Iz Lisnica poročajot Tekom Slezijskega tedna za nakup zlata in biserov sredi meseca februarja se ie obvezal neki trgovec, da proda Četrt kilo-grama prave žgane zrnate kave za 1 marko, zaboj sira iz Harca za 2 marki onim, ki prinese jo y menjavo zlat denar! In pristna kava in harški sir sta res prtSarala znatno Stavilo zlatnlkov Iz zabojev In no-eavic na dan fn v blagajno državne banke. se vedno je zlato v dežell, to tta dokuata t oristnt kava In barski sir. ■ stj«n 4- ______________ .SLOVENSKI NAROD', doe 15. mare« 1918. _______________________________________________62. štev. Darila. Darovi za dr. Krekov sponenik. XII. bkaL. Od 16. do 22. februar ja 1918. 1000 K; Darilo iz »Slov. Naroda« (»Slov. Narode ?0. febniarja 1918) 600 K: Ccvljarska za-druga ▼ Mirnu, začasno v Vrbovcu pri Mo-siriu. 418 K 60 vin.: Štetan LovrenčiĆ, obč. tajnik. Mirenje pri Kopru v Istri. (Darovali 90: Ivu Kozlovič, Jurasi, t imenu lov-C0T obč ine Marezige 50 K; županstvo ob-£me Mareilgc. aprovizačna komisija v Marezisah, hranilnica in posojilnica v Ma-r«fi*mh po 30 K; Ivan Kozlović. Jurasi, 20 Itroc; Ivan Babič, Babici, 14 K; Ivan Pečei-ko, Tmike, Dominik Baaić, Vanganel, Josip Kermac Kermci. Josip Ansjeletto, Tersek, štefaa Lovrečič, Marezize in en neimeno-twi po 10 K: Josip Jerman, Glem in Ivan Babič, Vansanel po 8 K; Anton Grimalda, Marešlce, 7 K; Josip Babič, Burji, Anton Vergaa, Popetre in Avgust Suc. Marezige, ffo 6 K; Anton Babič. Babici. Matej Ko-ejanćič, Truške, Andrej Babič, Burji, Ivan Jtrmin, GJera, Ivan Jurinčič, Boršt, druži-M Babič, Ccntnr, in Ana Koren, Centur po 5 K; nadalje osem po 4 K, dva po 3 K. 25 90 2 K. 20 po 1 K in eden 60 vin.) 381 K 32 ▼ta.: Darilo iz »Slov. Naroda« (»Slov. Narode 14. februarja 1918). 30p K: Hranilnica In posojUnica t Selcih pri Škofii LokJ. Po J00 K: Občina Selca pri Skofji Loki; K. Širok, Trst, za Narodno mladinsko organizacijo ▼ Trstu (nova zbirka). 145 K 50 vin.: Darilo ix »Slov. Naroda« (^Slov. Narod« z dne 20. febmarja 1918). 115 K 38 vin.: Ciril Munfh. kaplan. Podmelec nabrano o pri-IU podpisavanja mož in mladeničev v Pod-mekm za jugosiovanska deklaracijo. 114 K: Minkt Gajiek, učiteljica, Dobova ob Savi, Štajersko, — tamkaj sabrano vsoto (po »SIot.«). 106 K: Franc Uršič, Hotavlje, abirko vesele družbe v gostilni pri Anžo-Bovcn. 104 K 80 vin.: Alojzij Ferfolja, Asch-bacb. Spod. Avstrijsko (po »Slov.«). 95 K: Žene in dekleta fare Bukovo aa Goriškem, po Šonji Kemperle. HudajuŽina. 90 kron: Uprava »Katol. Lista«, Zagreb. 89 K 30 vin.: Žene to dekleta vaši Strži^če, Znojile in JCaJ na Tolminskem, po Šonji Kemperle v rrodljaini. 88 K: Sama v Brežicah. dei čistoga dobički od Silvestrovega večera. 87 kron: Zlnka Cer jak, učiteljica, Prevorje pri Pflštanja. Štajersko. nahrala v narodno-zavednl družbi v narodni hiSi sosp. Var-tlna Vredko v 2e«ru. župntja Prevorie. (Darovali so: Roman Skerbs, Prevorjc, 30 K; Ztnka Cerjak sama 13 K: Dorče SardoČ te Gorice, Franc Stare" iz Medvod pri Lu^blia-m In Tosip Hren. Na^irje t Savinjski dolini po 10 K; Martin Vrečk". 2es:er in Fran SeHnc, Prevorje po f K; Cilka VreČko. Že-rer. Mlcika Setinc, Prevorje in Mirko Le-ban te Trsta po 4 K). 84 K 70 vin.: Stana j Stres, učiteljica v Nemškem Rutu pri Gra- j hovem, Ooriškn. nabrala obenem s podoisi ' sa ■mjni&ko deklaracijo Istotam. 82 K 92 t: 2«me in dekJeta v vaši Slavina (po »Slov.«). 73 K: Alojzija Komljanec, Škocijan pri Mo-kronogu. Zložile žene in dekleta v obč i ni pri podpisovanju za jugoslovansko deklaracijo. 68 K 30 vin.: Goriški begunci na Ble-du, poslal Fr. Kovaćič. 56 K: Slovenski častnild od J. G. Z. 11/87, v. p. 304 po Ant. Kappusu. S3 K 24 vin.: Prebivalci v župniji Smarje pri Kopru, poslal Jakob Cemažar, župnik istotam, s pripomnjo: Malo je, ker smo ubogi, ampak iz hvaležrega srca do naSega nef>ozabnega dobrotnika. 53 K: Fran Zaic župni upravitelj, Bela peč, od tega so darovali 33 K Koriški begunci, bivajoči v Beli peči (po Tomažu Flajsu) kot izraz lju-bezni in spoštovania in hvalsžnosti očetu siro:nakov - beguncev in 20 K župni upravitelj Fr. Zaic kot znak spoštovania in hvaložnosti svojemu dobreinu učeniku. Po 50 K: Franc Zorec, ennletni prostovoliec, voj. po5ta 356 dar Šestih slovenskih eno-letnih prostovoljcev ob odhodu na boji.^če; županstvo občine Cerkno na Goriškem; J Brodar, posestnik. Hrastje pri Kranju; Bralno društvo Gornji^rad (po »Slov.«>. 45 K: Angel ŽiTon, desetnik, SeiT^ahnkom-manđo št. 11 Blit^ve«:. Darovali so: on sam 15 K; Petcr P;'li?clič. Andreja KoVan-5irć in Pcter Felcnta po 10 K s pripombn: Za va^es;a najhrabrejsega Jugoslovana. 42 kron: Cerkveni pevci iz Šenčurja pri Kra-nju. 40 K: AvE. Luke?, poročnik. M. W. Bt. 1 1, Postojna. Zložili štirje če^ki častniki v 2eji pri Postoci s temi - le vrsticami: Zelo nas je veselilo, da vedo tildi v tako malih vaseh ljudie o nepozabnem dr. KreVu in da nabirajo ?a njesov soomenik. Pridružujemo se trdi mi in Došil^arro ta znesek v večjo slavo in čast dr Kreku 33 K: Josip Huttcr, St Pave! v Lavamir.ski dolini, Ko-roško (zložilo sedj-r. flovanskih diiakov v St. Pavlu in sicer Mar;ja:1 Marojt i0 K, A. Colnar 7 K; J. Kui?:ič 5 K: J. A.ufed^iček 4 K; M. Stupica 3 K; J. rtutter in Pesan po 2 K). 31 K: Nabrano na Ptujski gori o pri-Hki podpisovanja za jugoslovansko deklaracijo, darovali so: Ana Trannova 20 K: Lojzka DostaJ, učiteljica in Ivan Peče. vp. poštrii nadoficijal. po 4 K; Oskar Zolmir, nadnčitelj. 3 K. Po 25 K: Občina Hrast je Dri Kranju; učiteljski zbor v Koštanjevici, Dolcnjsko; Ferdo Motnikar, Zagorje ob Savi (nabral t5ri omizju Juvančičeve gostil-ne na Zidartem most« na predlog g. Frartca Mandlna \z Smartna); Ciril Vončina, Fr. Kan. - Regt 2K voj. p. 293. 23 K: Farani v župniji Lučne na Gorenjskem. 2\ K 60 vfn.: Oori5ki begunci. nastanjeni v Beli peči na Oorenjskem (nabral Jožef Bulin iz Bovca). Po 20 K: Marko Skofič, vojni kurat vojna bolni^nica 807, vojna pošta 440: Fran Hein-rihar. Škofja LoVa; Alojzii Koprivec ko-stilničar, Grosuplje: Franc Lek^e, žumitk, Lnče. §taiersko: Josip Lavrič, Št. Vid pri ZatiČni: Ivan Slavec nadnoročrvik. poveli-nik 6. stotni^e TT 77 čmovoi. pei^polka, voj. polu 42«; draftn fertolja to Trs*; Val. Kolenec, Ceaiicaik (vsselo ouftzte v pozdrav in hvaieinost Kreku); KMCtiisko drm-štvo, Hrastie pri Knuu«; Josip Lavtiiar, župnik, Kateče, (iorcojsito; Gregor Trknian, Podkra); Dominik Štrekelj v Sežani (zbral v brjah ob povrnitvi v Gorjansko); Josip Potokar, župnik v Tržiču (dar tržiike duhov sčine); fraajo Sfiligoi, poročnik, Baon. Sud - VVest 3, a. voj. komp., vojna pošta 362; Ivan Humar, Ollersdorf bei Ausern, Spod. Avstriisko (darovaH so: Ivan Humar b K, ena 3 K. pet po 2 K in em 1 K); Jo-sipina Mihelič, učiteljica, Prcddvor pri Kranju; Katarina Fajdiga, Mali Otok pri Po-stojni (nabrano v veseli družbi istotam); Martin Pleterski, trgovec, Cerklje pri Kr-škera. 18 K: Pevski zbor t Smledniku pod vodstvom gosp. organista. Po 17 K: Neimenovan nabral med goriškimi begunci v Gorenjem blizu šmartnega pri Paki, štajersko; Milka Vouk, učiteljica. Raka na Do-lenjskem (nabrano na pustno nedeljo ▼ veseli družbi pri gostilničarju Petru Kunstku na RaH). 15 K: Anton Rovtar, Gornji grad (po »Slovencu«). 14 K 80 vin.: A. Lipušćek, Idriia. 14 K: Jelka Ažman, učiteljica. Iga-vas blizn Starega trga pri Rakeku. 12 K: Ubald Trnkoczv pl. Zasrkal, enoletni pro-stovoljec, G. - Sch. - Regt. 2, 36/3 Fe!db.f voj. p. 357. 11 K: MiSko Letonje, 87. pešp^ godba, voj. p. 304 (zložili zavedni Slovenci polkovne godbe Št. 87, živeči med Nemci). Po 10 K: Ivan Kelih, Sele pri Borovijah, Koroško; Milka Humar, begunka, Radom-Ije; Ivan Aljančič, brzojavni mojster. Lu-kovca pri Domžalah; Davorin SkrabK blagajnik Mestne hranilnlce v Novem me-stu; Josip Virant, Vel. LaŠče; Avgusta Po-niž, Leoben; Franjo Možina, RudoJfovo; Tosipina Trkman. Podkraj; vas Rlejska Dobrava (do »Slovencu); Pavla Kromar, učiteljica, Šent Runert: Janez Cerkovnik, straTmojster. Gend. - Abt. 16, voj. p. 411. 9 K: Pet vojakov od 3/XXXVI. M. - K. 87. pešp„ voj. p. 479^1. Po ft K: Bejrunci v O?d bei Amstetten: Stabni prarjor^čak Merz (do ^STov.«). 6 K: Serafin Afrič, Ora-dec, \Vielandorasse 32. Po 5 K: Sliv. Dra-5čič, fin. nadoaznik, Poreč, Istra; Franc Vesjak. Orešje pri Ptulu: Anton Bizjak, Trst Via Risorta; FranCISka Botić. Karlo-vec; Dražica Lfkar, Haa? a. d. Hausruck. Zffor. - Avstrijsko. Nadal'e tHJe fm 4 K, eden po 3 K. tćen 2 K 50 vin. in dva po 2 K. Skiroaf 5W)7 K 96 vin.; od prele 80.254 K 08 vin. Do rđa} nabrane** 86.072 kron 04 vin. — Ljubljana, 22. februarja 1918. — Odbor z* dr. Krekov spomenik. • • • »Slovenski Marici« fe darovala vesela družba v Gradcu pri gospe Eggerjevi v Vil-lefortjrasse 34 kron. Hvala! Za slovenske oslepele vojake je darovala Citalnica v Smarju pri Jelšah kot čisti Po»rod«M tosMrt. Kranjskemu de-ielnemu društvu za vojaike vdove in siroto so nadalje darovali: tvrdka lgnac pl. Kleuimayr će Fed. Bamberg 500 kron* gos-»od primarij dr. Derfanc 200 kron, gospod Franc Gaile 100 kron in zospod in gospa podpolkovnik Ivan Kramaršić 20 kron, gospod inienir O. 1. Puki, ravnatelj kolinske tovame za kavine pnmcsi 1000 kron, gospod Žigmund baron Springer 200 kron. Neimenovani 150 kron. Z* coriške besunce. G. Jcsip Fon, de-želni in državni poslanec je darova! 100 K za goriške begunce.Preč. g. Bambič, župnik v Preloki v Belikrajini je pokloni! Posre-dovalnici 15 K. Dr. 2. je daroval za goriŠ-ke begunce 12 K Vsem plemenitim gg. da-rovalcem se Posredovalnica najtopleie zahvaljuje Za gorIŠko šolsko mladino. Neimenovani gospod je daroval za goriško Šolsko mladino 130 K, za kar se plemenitemu ljubitelju dece, posredovalnica najsrčneje zahvaljuje Za goriške begunce. Gospa dr. Anto-nita Slavik je poslala iz zbirke »Fdinosti« 50 K za goriške begunce. Za ponovni pri-spevek izreVa posredovalnica najtool/eišo zahvalo. Reifeisenova posojilnica v St. Uju pri Velenju je noslala mesto ven-:a na grob dr. KreVa 10 K za goriške begunce. Presr-čna hvala! m UpravniŠtvu naSih listov so poslali: Za »Ciril-Me todovo družbo« Marica Vranjek, učit. iz Kapel pri Dobovi na Staj. 100 K, nabranih daril in prispevek iz nabi-rainika v gost. Sorčič v Kapelah, Ivan Tau-fer iz Zagorja ob Savi 44 K, nabral pri Korbarju med člani zdravstvenega zastopa in kvartopirci, slovenski četrtošolci iz E. 14 K, Štefan Močnik, ognjičar, iz italijan-skega bojisča 30 K (zbralo 6 tovarišev), Drago Sirec na bojišču 40 K, nabral v družbi slovenskih fantov ob Piavi, Jos. Velka-vrh, učitelj iz Trbovelj 67 K, nabrano o pri-liki zborovanja »Učit. društva« za laški okraj 9. t. m. v prid slovenski soli v Mariboru, uradništvo banke ^Slavije« v Ljubljani 12 K, mesto venca na krsto %. podrav-natelju g Pfibilu. arh. Koch v Ljubljani 20 kron mesto venca na krsto g. Pfibilu in rodbina Viktor Rohrmannova v Ljubljani 30 K, v spomin dobrega, Ijubeznivega prijatelja g. podravnatelja PFibila. Skupaj 417 pron. Za »dr. Krekov spomenik« Slavomir Drachsler, c. k. Lučki upravitelj iz Malega Lošinja 50 K, zbrali Lošinjski Jugoslovani pri zar oki gosp. nadporočnika dr. Šilca, železničarji proge Jesenice-Lesce ob priliki izjave za majniSko deklaracijo, 82 K, Fani Maver iz Slavine 27 K, nabrala med poset-nild Ribnikarjevega shoda v Št. Petru na Krasu. FrančiŠka 2orž. Prvačina-GradiSče 10 K, mesto venca na krsto matere in Marica Podobnik iz Smartna pri Litiji 20 K, daroval J. Leskovec, trgovec v Smartnera. Skupaj 189 kron. Za »Slovensko Matico« Tonica Wy-bihal iz Polzele 10 K, idrijski realci 30 K. slovenski dijaki VII. realke zbrali 10 K 50 vin. in Slavomir Drachsler, c. kr. Lučki upravitelj iz Malega LoSinja 54 K, zbrali Lošinjski Jugoslovani pri zaroki g. nadporočnika dr Silca. Skupaj 104 K 50 vin. Za »oslepele slovenske vojake v »Odi-Ilenhelmn« v Gradcu Jak. in Pepi Terpinc 25 K, mesto cvetia na krsto prijatelja g. PFibila, rodbina pl. Trnkoczv v Ljubljani 50 K. mesto venca na krsto g. J. Pfibila, podravnat. banke »Slavije«, Jos._ Jaklič 10 K in c. in kr. fin. svetn. P. Jerovec, mag. tajnik A. Semen in davč. uprav. K. Semen 30 K (vsak po 10 K) mesto venca na krsto g. podravnatelja J. Pfibila. Skupaj 115 K. Za »os^epele slovenske votake« F*-an Krapež 100 K. mesto venca na krsto prijatelju Ivanu Pribilu. Srčna hvala! Umrli so v LhibFani: Dne 11. marca: Karei W6ber, sin ti-s'arniškega obratovodje, 2 leti, Kopitarjeva ulica 6. Dne 12. marca: Matevž Porenta, bivši slikar, 65 let Radeckegra cesta 0. — Ana Gregorič, posrežnica, 66 let Streliška ulica | 2. — Tomaž Debevec, užitkar, 86 let Ra-deckega cesta 9. —r Marija Dcbevec vdova železničaria, 78 let Velika čolnarska ulica 17. — Rudolf Erman, Čevliarjev sin, 15 me-secev. ZelezniSka ulica 223. Dne 13. marca: Josip Longvka, sta-vec, 52 let. Prule 6. — Neža Pavlin, zaseb-nica. 79 let. Gradišće 11. Dne 14. marca: Elizabeta Slana, za-sebnica, 87 let, Sv. Petra cesta 52. Zvišanie naročnine. Kakor smo že obtavili smo primorani naročnino wSlov. Naroda" I s 1. marcem 1918 zvišati ,,Slovenski Narod" velja sedaj: I V Ljubljani: celoletno. . . . K 36-— I Viletno ..... 18— I 1/4letno ..... 9*— I na mesec . . . , 3*— I Posamezna iter. valja 20 vinar. Izdajatelj In odgovorni urednik: I Valentin Kopitar. I Potrti neizmerne žalosti naznanfanio vsem pnja- I teffcm in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljn-I bijena neresta, sestra in teta, gospodična MIMI GORJANC I dne 14. t m. po daijšern bolehanj«, previđena s to laži li sr. I I v«re bogurđano preminula. I I Pofreb nepozabne pokojnice se vr?i v soboto, dne I I 16 marca 1918 ob 6 uri popoldne iz hiše žalosti Pri brvi I 9tev. 2 na pokopalis^e k Sv Krizu. I Sv. »ase zadušnice se bodo darovale v fopn! ceriori I I sv. Janeza Krstnika v Ljubi;ani. I I V Mvkllnl, đoe 15. marca 1918. vtm talufoii ostaH. Potrti r nerzmerni bolesti na znan jamo vsem sorođnikom, prijateliem in znancem, da je po dol^i mučni bolezni previđena [ s to 1 a žili sv. vere danes, 14 marca, ob * 2 2. uri popoldne za- | postila dolino soir In imot naša oad vse ljubljena, predobra mama, gospa RsalilJ H nj. Ili I «Mtltal«arka ia paaastalaa ▼ Trl^Tifah. K vtcjiemu pocitkjBjo borno spremili ¥ Mfctfo. tmm lt. ^» ■■• ato 4. vri poa^MBM iz hiše žalosti na novo pokopafi§če. Sv. male zaduSnice se bodo brale v farni cerkvi. Prijatel)i in znanci, obranite predragi ranjkt blag spomin! ftfcaill«, dne 14. marca 1918. Mmmmtm L«#bv roj. Fte^tok, Mm*wtM. in »rtawt rtavtafc« S fcO- sinova. 1^30 Prvovrstna restavradja ilii iaF* sa odda v naiem. ^| Ofcrte na 9pm. .Stovf. Naroda* pod »r—t«wcH« tt»4*«. ^ Spretan« absolutno tanasUiv ^^ V m ^^B b| H^B tatooi. Raznneti se mora tuđi aa ^^». J^ ^^^ ■^bT PgrmvU. Natanč e ronudbe na f/laite als|fl1l4, ▼slilo«! mita, Srsa^. 1212 Kandite,^ mmkmmim ta #rt ki je aklepCen ob vsakem ste-vila aaaaaflatMli ddcatev* 1212 Prooa so veCja nnotlBa domscega hrnserega iganfa. K}e pove iz prijaznosti uprava te? a lista, ako znamtea za odgovor. 1219 lice se prodajlalka ™ katera je že v papirni to"govini ali knjigami službovala. Nastop sla?be po dogovoru. Cenj ponodbe raj se poš-Ijeio na opravo »Slov. Naroda« pod — „UaLlM/tata* — 1048 Mehlomo Jtonovanje, z električno rassvetljavo, obstofeče iz 2 sob, dekliške sobe, z oporabo kuhinje In dragim! pritiktinami se odda mirni stranki — Natančna pojasnila atrtjHafta «L tr/I. wmi. le^o, 1209 Kislo vode VINO in igartie raifMMa A. »SIT, p«Ha ttSaHaaifi Kara Aha« Povećane slike do »aravne vellkosti, kakor tud' •^ttte pertrele ia platio isirsnje ometnfško po Tsaki ioto- grsiij* 185 DaTorls loviek prti fotofrafski ii pOTeferthii za?od f Oifctini JUWrofska iL Ma. ■—■aMala^ala^—a^a—a» I toliM (fflfl I in-1 si m groš papir in nsnje • . K 6.80 Spi ral s svilo prevlečeni K 13.50 in K 16.50 za tucat Rudott Bodenmuller. I UMbOtna, Stari trg ši 8. , W\ MsTKdor s! Seli nabaviti po ^1 IM nfeBjflel. | lu. lime. (ii I I ter ostalo špecerusko m ko- 11 I kMijalao blago, naj cahteva I ■ ■ cenili od aaiBjaj|MaM|sa ter 11 I slovenske tvrdke 114° 11 Kupim bolniški sto! sa stdenfe tu voinfo. Ponudbe nn Jos#fa Jnvan, Erakovska niica 31. A|l|lj| mgk velika meblovana sob? Va«***" »ww s posebnim vhodom elektr. razsvetijavo, event. z unorabo kuhinfe. Na 2eho tuđi 2 sobi. Naslov v upravnl?tvn »Sloven. Naroda«. 1222 SptoSno kreditno društvo v Ljubljani, r. z. z o. z, sprejme dobrolzvežbantga iralDila oziroraa nratto. Plača po dogovoru. Ocremljene pro- Snje je vlo2iti do 29. marca na ■nravnl svet 1193 Sva lahka vozicka z lajtranal bi knpil AloJiiJ Žtrakall w tUbenihn, (Palm,) I licem mebllraĐO mesočno sobo s posebnim vtaodom. Najljubši v I blizini belgijske vojaSnice. Dam na I razpolago 2000 k^ premoga. Ponudbe I na upravništvo »Slov. Naroda«. 1204 I ISce se netloTano stanoTai z dvema sobama in z tremi posteljami I in kuhinjo samo zase. Naslov je poslati 1 upravniStvu »Slovenske^a Naroda« pod >aB. B. si. 1 1217" Ali«9AaidH||A_ Vljudno naznanjam cenjenim damam v Postojni WiPWfj»»lllPa in njeni okolici, da se s 1T, marcem zopet otvori MODNI SALON sa damske klobuke — Mailand 201. Trgovina bode odprta 3 dni ▼ tednu: nsdoljs. pondeljek in torek. —S točno postiežbo se še v nadalje priporoča 1210 P. Baclnagal aasladnlca. Št. 2260 1225 Oddaia ribarstva v zakup. Ribarstva v Ižici, pričenši pri Igu, segajoč do Ljubljanice, potem v Iški in v Zali, pričenjajoč pri izvini Žale, segajoč do njenega izliva v Iško, v te} pa đo Tomišlja, oziroma kakor daleč je struga Iške pokrita z vodo, lasten ribarski revir torjaške graščine se odda dne 27. marca 1.1. ob 10. uri dop. v uradni pisarni mestnega gospodarskega urada potom javne dražbe za dobo desetih let v zakup. Zakupni pogoji se lahko vpogledajo istotam ob navadnih uradnih urah. Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. marca 1918. NaŽehtvo Ljudske posojilnice v Ljubljani je soglasn^ sklenilo odložiti jamstvo dežele Kranjske Ker ie deželni odbor kranjski z ođlokom đne 18. febr. 1918, Str. 14160/17 pritrdil naši nameri, opozarjamo one vlsgatelje, ki bi s prenehanjem deželne garancije ne bili tadovoljni, da lahko svoje vloge tekom 3 mesecev đvignejo. Koncem leta 1917 ao znadale vloge pri Ljudiki po»o-jilnici K 33,694 231 04. V Ljubljani, đne 5. marca 1918. Nafelstvo Ljudske posojilnice. Maaa^________________________—_____________ ____