29013
JMraaJa b«a|a.
315. itevnm.
V m i ymH. ftt L rttttn 1910.
Letnik XU1I.
Jutranja Udaja w Liaattaai:
leto...............K 1*—
pol leta...............„ 6r—
Četrt leU...............„ 3*—
na mesec...............m   1 10
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi te ne vračajo. Uredništvo: Kaaf1o%a alica iL S. (v tntiicja le*#>. leietaa it. 14.
Izhaja vsak dan 4atraJ.
4 *tMr|*
Inscrati   65 mm taroka petit vrsta 14 vin   Pri večkratni interdji
po dogovoru.
Na pismena narovila brez istodobne vposlatve naročnine te ne ozira.
Jmtraafa tsdafa po posti za Avntro-Ogmko:
vte leto...............K 18—
pol leta................, 9*—
četrt leu...............„   4 50
na mesec.................1*60
Za inozemstvo celo leto.........., 28*—
Uaraviištvo: Katflova ulica 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
—
Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu11.
Prot i p«Mavne «lelcgacije.
A.— Dunaj, 1. oktobra. Predsed-&1 m    zveze s4H*ijalno-deinokrat*kih
«lržaviiih |H»laiiecv je sklenilo -lati na predsedstvo parlamenta po-ziv. da okliče kouferenii» načelnikov M ran k. v kateri naj se obravnava o nepostav m m postopanju vlade, ki sklicuj* avstrijske delegate, katerih mandatna doba je že v juliju potekla, n< da bi bili jk» državnem zboru ua-novo izvoljeni. Ofieijalno se k temu pripominja, da bi taka konferenca ne bila dopustna, ker in -»pada v delokrog: načelnikov strank.
f eski deželni zbor.
A. Pranja. I. oktobra. V na-daljni seji reškega deželnega zbora, ki ne je vršila vrv raj jk» dnevnem redu, katerega *mo že *v »j ras v nas"ii listu priobčili, je stavil k drugi točki • iiuviir^ra r^da. to je k prvemu branju vladne predloge o opr'»stitvi <ebne d«dunlarine od deželnih do-;nl. tir. škarda f»r«-*ll« da naj -e ta predlog izr«»či da ven i komisiji, obstoječi iz -7 član« »v. od katerih jih pripada v v>ako kurijo p»» 9. ki naj po-«!a tek«»m treh tedn«»v -voje poročilo. K tretji P»čki dnevnega reda. to je prvo branje vladne predloge «• spremembi deželnega reda. deželnega volilnega reda ter o uravnavi rabe obeh deželnih jezikov pri avtonomnih ob-lastvih je «>*av il dr. Kppinger p redar, da naj se izroei ta predloga po-m bneniu «»«!*eku. obstojeeemu iz 39 članov. V ta odsek voli vsaka kurija po 13 član«»v. Tudi ta odsek naj predloži v treh tednih svoje poročilo. Ob« predloga sta bila sprejeta. — Ob 4 nt J je neja na<laljevala in so ^e vršile v«ilitv» v p-**amezne komisije, katerih izid je nato višji deželni narsal Lohk««mritz naznanil. K »nčn<» je prosil višji deželni marna 1 pri ne Lohkovitz. fin sme v imenu oW«-iriear*a />K.ra est^titati vla«larjn povodom njegove oseiu«lese! •-tnn-e. Ob 2. uri 10 minut je bil konec seje. Prihodnja -eja *e naznani  i*~>larH-em pismeno .
nVšrlai zbor.
Opata,  1. oktobra. Rezijski de
želni zb-r *e je pečal v včerajšnji - \«»j i Ne j i ^ proračunom sa #lei>lni -oUki fond. za Mo 11111. ki izkazuje milijone pr manjkljaja. iKželni /bor je sklenil, ta primanjkIj»i po-«rifi     z   edželneara domestikalnega
\ «dlt\e % ptmmmrit komMje ♦ eške-ga cfešelnearn ihora.
K.      Praara. 1- oktobra. Za prani cinika naeijonalno - politične komisije je bil izvojjen irrof C "lam - Marni*   Za podpredsednika sta izvorje-na tir   Para k in «lr   Irhta. Nacijo-»alno - politična komisija bo imela torek sejo. — V davčno komisijo je i I izvoljen za pre«|*edaika Nemec dr. flerrnann. za podpredsednika |» trrof lievn. Ta komisija ima prihodnji po • «le|jek N\i»jo prvo seja.
Splnana   in enaka Talilna pravica ▼ češkem deželnem /boru.
Praga.     ofctohm iaWM ..-ty« poročajo, da je pri včerajamji
kont'ert-?ii'i mladoee^kih deželnin po->laiue\   po>lanee Komer |m»roč>tlv da
L ozirom na to. da raz\en Mhnloee-lu»\ in radikah-t v ni nobene Mraukv ^   ee^kem deželnem zln>ru za uvedini
splošne.        ke m tajne volilne pra-\ iee sa re^ki deželni zln»r. ni pri« ki»\;itu da hi ta volilna reforma pro-drla.Zato je treba najprvo predlagati milejša« ret*t»rnio, ki n.
tirno u velja \ i.
I l;i I riiiit in^ke žele/.niee.
R. I hi naj. 1. oktobra. Dalmatinska državna p«»slanra V u k o ■ \ i e in T r e s i e - 1* a v i v i c >ia bila pri železniškem ministru \Vrbi t**r intervenirala v zadevi ilal-iiiatin>ki!i  železni«*.    Minister \\'rl»:!
na je o*lt?o\ oril — kakor so ae na-š-» iufomiarije že svoj • krl;i>ile —-«!a \iad;i nima jrlede projekta r* z Knin - Xovi noK* nejjra «/otovr/jra načrta, da tudi nič jaaaananjl i>«»\»'<lati more. k-^r jm»Rajanja z odrsko vla-: •   -     f»ila   kojieana.   i i« »t« .\ o pa
j**.    «lo pr<»|fa  Pojrojino-Arean'i
pra\ kmalu zitla. To sta posianea izvedela tutli pri ministrskem predsedniku ha nuni Bienerthu, pri katerem »ta tudi intervenirala.
\..\     generalni    ravnatelj južne ž«-
lezniee.
F llunaj. 1. .»kt«»bra. Dunajski - ski šef \ že|eznisk«km miiii>tr >t\u. vitez VV»*l»er, Im» prihodnje dni v pokojen. Kak<>r zajrotovo izvt> poročevalec »Slov. Naročja« iz zanesljivih -Trar.j. -m- \»> vršil v začetku oktobru olični zbor južne železnice, na kate-rem rm m-krij^ki na«"*«'lnik \ it#*z \Ve ber imenovan za «reneralne«za ravnatelja južne železnice.
Sp«*r med kr<%čanskini: MM-ijalti \ nižj^*a* stri jsk»-m   ibželneni oboril.
V. Dunaj, 1 <>kobra Med kr-m nnoko - sorij; Ininai poslan i mžje-av^»rij«*kem «i-    M nem zUiru je priflftlo
ra in sicer   med po-in pindatK*! dunajske-«♦<,. (Ui      . dunajski iu davku na iU-h Inefra od toxM«le\!u predlofZ.
yfaraj^W» raz* slanci ia deael
ara m«Bsta. Gre panlannri proti i |;i\o Ter zalit, l^.ra. da nma>
<ločim se pnalnta S dežele zavzemaj«« za ta pradloar Kasmerje nsed Srbijo in A%slri>i.
H. - Dunaj, 1 oktobra. Avstrijski |»o*lanik na Nrl»skein dvoru «zrf»r* Koriracb je bil sprejet včeraj «»d cesarja v daljni avdijenri. v kat,'H vladarju jnko obširno poročal o litičnem razmerju med Avstrijo in ^bij«i. Te politične razmere niso po navedbi irrofa Forararhs kakor je izv**de! dunajski f*oročevalee »Klo-ven<«keara Naroda* ii jako v e rt »dWt« ij n^wm vira — nikakor tako korektne, kakor bi Mlo želeti. Zlasti d« v Srbiji vlada med r*ditičnimi kroari velika nevolja napram avstrijski politiki in da ar zaradi vohunstva aretira vmko-v rat ne ljudi. n. pr. trsfovee. trajovake |s»tnike, izletnike itd., da se pa je sum vohunstva vsakokrat š* izkazal za ne-oprsvh ei*eara Cirof Foraraeh je tu«li priporočad, kakor se zatrjuje, veliko
opreznost  avstrijskih   \ o jaški h kro-►Tov napram vohunstvu nasproti Srbiji in je t«»zadevnn izdan ž«* najvišji resa rje v  nkiiz. \   katerem >«j častnikom ukazuje, vzdržati ^«* jrletle Srbiji   vsake rndo\edno>ti in vsake akri-je, ki hi imurla hiti tnlmaretta /a hnnstv«!. Zatrjuj«* se, da ho avstrijska vlada intervenirala  v     Boljjrradu in |m»sr»*do\ala \  tem -m»i-V ^d»ojno   razmerje iim-o vama kolikor mojroče ublaži.
Sestanek ^rofa Aehrenthala s S>an Caiulianom. A. — Turin, 1. okt«d»ra. Avstrijski minister zunanjih zadev irn f Aehremhal in italijanski minister /unanjih zadev San Giuliano se včeraj oilmdjala iz Turina v Kare -ni«jri. kamor sta prišla proti poldnevu. (Irof Aehrenthal je bil od itali-janskejra kralja presrčim sprejet. Grof Aohrenthal je izročil itaiijan-^k»*mii kralju lastnoročno zahvalno pismo avstrijskeprn cesarja: v katerem se mn ta zahvaljuje za eastitke |H»votlom osemdesetletnice. — Xato je bila pri italijanskemu kralju kratka pojedina, pri kateri je italijanski kralj jako prijazno občeval z grofom Aehrenthahun in njeirovim mnogoštevilnim avstrijskem spremstvom. (M» 4. |N>|xd4lan sta se oba ministra vrnila v Turin. Zvečer je bil v Turi-i.u diner. Ii kateremu je bilo |>ovalv-ljeno spremstvo obeh ministrov ter številni ftolitiki in diplomati.
Q. Rim, 1. oktobra. Konservativno *rlasil<> Popolo Romano^ piše. da je obisk avstrijskega ministra zunanjih zadev ^rofa Aehrenthala nov dokaz.kako presrčne so vezi nu\l «d>e-ma ilržav. in da je ta obisk za ol>e državi v TM>litičrieTu in narotlno - jrospo-darskem «»ziru smatrati za jako pomirjevalen. Za<lnji sledovi nesporazum !j«'nja so izirinili.
Kolera na Odrskem.
F.— Rndimpešta 1. oktobra. Iz Mohača javljajo, da tamkaj zojh t divja kolera s podvojeno silo. Od včeraj na darms je zopet obolelo na koleri |w»t oseb.
Kolera na Moravskem. Brno, 1. oktobra. Mestni fizikat je izdal komunike, v katerem izjavlja, da se je slučaj, ki mn je bi i javljen kot kolernsumljiv. odnosno da >e je bolezen bolnika, ki je bil sprejet v bolnico, izkazala kot navadna črevesna bolezen in da o koleri ne more biti ajovom. Bakteriolopična preiskava je namreč doarnala popolnoma fiearativen rezultat.
IML
S.— Dnnaj, 1. oktobra. Nižjemv-mtrijsko obrtno društvo, centralna zveza avstrijskih trfjovcev, fzremij dunajskih tr«zovcev,dru*itvo potujočih trarovcev, moravsko obrtno dimatvo, obrtna zveza, dunajska zveza obrtnih zadruar, centralna zveza avstrijskih mesarjev, nižjeavstrijaka gost Uni-carska madnifa, državne zveza avstrijskih hotelirjev, gremij dunajskih hotelirjev, centralna zveza državnih uradnikov, državna organizacija go-
spodinj, organizacija privatnih na-stavljeneev in društvo »Srednji stan« so izdali včeraj poziv, v katerem se poudarja, da je draginja mesa postala v Avstriji zelo nevarna in preteča napredovanju prebivalstva. V tem pozivu se obračajo tudi proti agrarcem in njih zahtevam, in zahtevajo, da se uvoz tuje živine popolnoma prepove, akoravno je že s tem otežkočen, da je določena sedaj carina za vsak kilogram s 30 vinarji. Te organizacije poživljajo prebivalce avstrijskih mest in trgov, brez razlike narodnosti in političnega prepričanja, da naj organizacija začne oster boj za dosego prostega uvoza mesa. Obenem se poživljajo, da naj se vsi avstrijski mestni sloji udeleže demonstrativnih shodov in zborovanj, ki se bodo vršila v prihodnjih dneh proti podraženju mesa, torej tudi socijalnodemokratičnih.
Zdravstvene razmere v Brnu.
Brno. 1. oktobra. Okrajno glavarstvo je iz sanitarnih ozirov dalo preslikati mnogo hiš v predmestju in okolici. V nekem predmestju je našlo take sanitarne razmere, da so morali iz rele vrste hiš prebivalstvo deloži-rati. Zaprli so pri tem celo eno gostilno.
Afera   škofa Parvav pred imunitetnim odsekom.
Budimpešta, 1. oktobra. Poslanec Kenedv bo zadevo zabrani t ve izvrševanja poslanskega posla po dveh duhovnikih spravil kot kršenje poslanske imunitete pred imunitetni odsek.
Romunsko . turška vojaška konvencija.
Berolin, 1. oktobra. »Berliner Tagblatt« poroča iz Carigrada, da je včeraj veliki vezir Hakki - paša podpisal romunsko - turško vojaško pogodijo. — V dunajskih političnih krogih se dvomi, da bi se bilo to zgodilo.
Blazen častnik v vlaku.
F. — Dunaj, 1. oktobra. V včerajšnjem brzo v laku, ki odpelje ob 11. do|>oldne z Dunaja, se je pripetil jako razburljiv dogodek. V nekem kuj)eju II. razreda je sedel postni komisar Muller in poleg njega še en gospod in ena dama. Le-tam se je pridružil tudi poročnik 12. ulanskega polka z imenom Hegedise, kateri je začel brez povoda rezati preprogo ob oknu. Poštni komisar Muller ga je vsled tega opozoril na njegovo nedostojno vedenje in radi tega se je poročnik takoj vrgel z nožem nanj ter mu prizadejal na glavi nevarne poškodbe. Dama je vsled tega zakričala in zato se je poročnik vrgel tud: na njo in jo hotel z nožem obdelavati, k sreči jo pa ni zadel. Med tem časom se je posrečilo tretjemu sopotniku potegniti za rešilni signal, vstaviti vlak in sklicati komlukterje skupaj. Konduk-terji so se vrgli nad poročnika in ga spravili na tla ter tam takoj spoznali, da je poročnik blazen.
......
Slovansko gibanje. |
Naj -m. o slovanskem giba-
nju tako ali drugače, eno s«* mora priznati,   tla ar je misel slovanske
vzajemnosti v zadnji1! desetletjih vsestransko poglobila m prodrl* že \ najširše mase med posamninu slovanskimi narodi.
Kakc»r ob rojstvu slovanske itle-ie, tako so tudi sedaj se vedno na tv-Hi slovanskega gibanja sinovi Libu-^ _ Cehi.
Ž njimi ob lmku korakajo Jugoslovani, ki so i*oleg najna vdušenejši zagovorniki   slovanske vzajnmnoati.
Med Ru>i so bili nositelji slovanske ideje v šestdesetih in sedem dese-tih letih preteklega stoletja nadndj-ši duhovi narod i ru*k-*ira slovanofi-li. na čelu jim Akzakov in Homja kov.
Toda njihova slovanska ideja je bil« še motna in neočiščena, ker je slovanstvo preveč ideut i f ieirala s p ra v osi a v jem.
Razen tega je bila slovanska ideja prevee last izbranih krogov, za to tudi ni imela pristopa \ široke ljudske plasti.
Sele ko je absolutizem dognapo-daril tudi na Ruskem in se umaknil, četudi samo navideznemu konstitu cijonalizmu. s,> se vrata odprla slo-vanski iileji tudi v širše sloje niskeira naroda.
Res je sicer. «la imajo sedaj glavno besedo v Rusiji, kar se tiee slovanskega gibanja, stari slovanofili, toda njih vpliv izginja polagoma in na njih mesto stopajo pristaši novo-slovanske uleje. ki proglaša bratstvo, ravn »t»ravnost in svol>odo vseh slovanskih narodov za temeljna načela slovanskega »zibanja.
Rusiia je ogromna, široke ljudske mase so še nezavedne, zato se ni nadejati, da bi ideje, ki jih propagirajo pripadniki no vosi »vanstva. brzo prodrle v srce naroda rnskega.
Toda že z dosedanjim: uspehi slovanskejra gibanja na Ruskem smo lahko zadovoljni.
Slovanskemu giban; u gre zasluga, da je sokolska ideja našla r«*lo-vitna tla tudi na Ruskem in da se je sokolski -i^em uvedel v v- ruske šole.
To je k«dosalen v speli, katerega pomen bruno lahko presojali šele. ko se bodo pokazali plodovi.
Najdalje so se protivili sprejeti idejo slovanske vzajemnosti Poljaki.
Ko -o že vsi ostali slovanski narodi spoznali, da je edini spas slova n-stva pred vedno naraščajočim prodiranjem nemškega življa čim najtes ! •.:š;t združitev vseh slovanskih plemen. s4> Poljaki stali ob strani ter prezirljivo zrli na Slovane, čes. »kaj nan • ari slovanstvo. mi si bomo poumirali brez njega,«
LISTEK.
Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka.
Roman; -pi-al F. K.
VII. (Dalje.)
Zmaga prinea Evgena nad turško armado Halil paše je vnela tur ški posadki v Belgradn vsako apa-nje na o-v o bojenje in rešitev. 2e dan l*o tej zmagi je bel grajski zapoved nik stopil v dogovore s princem Ev-genom in doseglo se je sfiorazumlje-nje. Turški posadki in turškemu prebivalstvu je princ Kvgen dovolil svoboden odhod. Dne 22. avgusta 1717 ni bilo nobenega Turka več v lielgrailu in je cesarska armada za-s»-flla mesto. Cesarski s/, dobili v ro-. . Pilu i pov. vs* turško Kr dovje na Donavi in na Savi in ogromno množino streliva.
Ravno na dan kapitulacije je dospela . e»-sarski tabor četica moi, ki |t nosila s sabo kirasirski prapor. Bili so to iz turškega tabora uhegli ofieirji s Cerinom na čelu. Prihod te nate je spravil pokonci malone ves tabor. Vojaki in oficirji so hiteli skupaj in viharno in prisrčno pozdravljali aavobojene oficirje. Vse je kričalo veselja, vse je oficirjem podaja
T.»da časi se spreminjajo in s časom so poštah drugih nazorov tudi Poljaki, ki ao še nedavno samozavestna prezirali slovansko gibanje.
V novejšem času se tudi med (»oljskim narodom množe vrste tistih, ki \ kljub starodavnemu nasprotstvti in antagonizmu med Poljaki in Rusi zagovarjajo bratski sporazum in slogo med slovanskimi narodi kot edino jamstvo boljše, sreenejse bodočnosti vseh Slovanov.
To je bilanca slovanskega gibanja \ stari Kvropi.
A tudi v Ameriki so se jeli Slovani živahno gibati. Ker tu ni opažati tak*» ostrih interesnih uasprot stev med poctameznimi narodi slovanskimi, ki«kor v Kvropi. se je naslaja;!, da se ho tu slovanska ideja lavlje in us|tesneje sirila. kakor v stari dotno\ ini in da ls> v najkrajšem času presjinla v st- -loje.
V resiiiei kažejo \ sa znamenja na to, tla K" v bližnji bodočnosti korakala na čelu slovanskega gibanja
A merika.
Značilna m |* unenljivo je v tem oziru dejstvo, da so se prav na skupščini |H>ljskih Sokolov storili sklepi, ki imajo za ra/\oj slovanskih narodov dalekosežn 1 važnost.
\a /boru ! . tiskih poljski'i kolov je namreč soglasno in z navdušenjem sklenilo, da se osu u je '\e/.i \ **di slovanskih Sokolov v Ameriki ter se« ustanovi vseslovan-ska |n»1 iti«*-t»a /veza. ki bi naj od I oče -vala o |h»1 itiki slovanskih narodov » Ameriki . . .
Slovan    stopa    na    dan    tudi v \mertki? _
Pometajte pred svojim pragom!
Gotov i iftis|m»dje s, adnje dni ne-prestano zadirajo v >■ Narodno tiskar-aac, ker je odpovedala službo neke-svojemu usluzlsMicu. in delajo se velike človekoljube. Prav. pravico kritikovati ima vsakdo, v zelo čudni luči pa s*, kaže tisti, ki kritikuje, a ima dovolj vzroka, da bi pometal pred svojim pragom. Lahko bi navedli kar tri slučaje, ko so gospoda mladinskega    glasila    vrgli kar tri
sel h- za j h.red iz svoje redakcije brez vsake odpovedi, in kar je še najlepše, ne da bi jim izplačali zaslužka, bva izmed teh sta se morala zateči k sodišču, da sta sploh prišla do svojega zaslužka.     Kdaj pa je imela še
Nan Mina tiskarna« v taksnih zadevati opraviti s sodiščem? Zato gospoda, pometajte najprvo pred svojim pragom!
s»ko?   \nton Bonaventura v stiski.
Nie novega, kaj ne! Saj je zna-t .« . da je škof Bonaventura v stiskah neprestano — v denarnih namret-. No. t4» jMit ni škof v stiski radi denarja, marveč radi prefekta v svo jih zavodih v ftt. Vidu.    Prefekta ne
more in ne nionv dobiti. Peterim kaplanom js že i>oslal dekret, da jih je imenoval za prefakta v št. vidskia zavistih, a vsak mu je še dekret vrnil, češ, da se čuti z imenovanjem za prefekta sicer silno počaščenega. vendar pa pouifjane službe ne more sprejeti, ker ne čuti v sebi niti dovolj sposobnosti, niti potrebnega poklica. Škof je seveda silno užaljen in tudi jezen, ker se mu kaplani nečejo pokorit i, vendar pa si ne more pomagati. Kakor čujemo, je škof odposlal dekret že šestemu kaplanu. Temu je baje Anton lionaventura zagrozil, da se mora njegovemu ukazu pokoriti brezpogojno, sicer da bo postopal z \so strogostjo. Zakaj neki se kaplani tako n hi rajo škofovemu povelju t Nemara preslabo plačuje prefekta? Ce >« u važu je. kako slaba prede škofu v denarnem oziru, se pač lahko domneva, da je gmotno vprašanje t i.sto. ki igra glavno vlogo v upornosti kaplanov proti škofu. Sicer pa vsak dela-v ee je vreden poštenega plačila in menda 11111 i kaplan. Ali ne gospod škof? (V ste se že kapricirali, da morate imeti svojo gimnazijo, |s>tem tu-iV iMišteno plačajte svoje ljudi. Brez I lačno služiti pa vam niso dolžni niti asi hla|m-i!
Iz deželnega dvorca.
Po mestu govore, da je prišel gospod Lam pek na sled novi zaroti v deželnem dvorcu. Proti komu je bila naiperjena ta zarota, se ne da po-i/vedet i. ker čuva v tem oziru »eks-eelenea finančni minister« najstrožjo tajnost. Pri vratarja deželnega dvorca, ki nam senor^a marsikaj zaupa, sevealn pod pečatom -'roge molčečnosti, smo mogli poizvedeti siiino toliko, da zarotniki niso stregli |m> življenju niti ekseelenci Lampku. niti plemenitosti ftukljetu. Končno je gospod vratar še pripomnil, da mu je jako žal. da mora varovati »aiuc-gehajinnes . to pa lahko pove. da ho že on z glavarjem in Lampetoin poskrili, da »pijomterska« drevesa ne !xm1o zrasla do nebes. — Tako - le je nam fHivedal gospod vratar, ki je sedaj brez dvoma največji gospod v deželnem dvorcu.
»Kranjska šparkasa« in domači obrtniki.
Da je Kranjska šparkasa« domačinom silno »naklonjena,« ve že vsakdo. Posebno gorka pa je domačim obrtnikom. Tem ne da zaslužiti niti vinarja in raje vsako stvar naroča v tujini, ako jo je treba tudi dvakrat preplačati. Preti nedavnim čas«»m je gradila v Ljubljani hiralnico / malo kapelico. Pri tej kapelici je bilo oddati v napravo slikana steklena okna. Oglasil se je domačin strokovnjak, ki se je dotične obrti z najboljšim uspehom naučil na strokovnem zavodu v Monakovem. Po-
nudba njegova je bila nad rse> zmerna, toda ker je dotičnik slučajno Slovenec, je »Kranjska šparkasa« njegovo ponadbo kratkim potom odbila, ter naročila slikana okna — s Tirolskega. Da je okna plačala mnogo dražje, kakor bi jih bil računil domačin, nam pač ni treba še posebe naglašati. Gospodje pri »Kranjski šparkasi« pač raje privoščijo zaslužek Tirolcem, kakor pa domačinom? memla zato, ker nosijo v njihov zavod «lenar sami — Tirolci — po pameti namreč!
Obravnava proti sapniku, ki je umoril svojo teto.
Kakor nam poročajo iz Zadra, je preiskava proti župniku Franu Tom ase viču in njegovi kuharici Antoniji Ostric, ki sta dala umoriti zapit ikovo teto Ano Kanci ga j. doma iz Got «> vel j pri Celjem že zaključena. Govori se, da sta oba svoje dejanje že priznala. Obravnava se bo vršila pred porotnim sodiščem v Za«lru.Ker pa je dnevni red za j »rib min je porotno zasedanje že določen, se priredi za obravnavo proti župniku Tomaševi-cu izredno porotno zasedanje.
I>r. Dcfraneesehi    res zapusti Novo
mesto.
Iz Novega mesta nam pišejo: Vest. da zapusti dr. Defranceschi Novo mesto, je žal resnična. Kak udarec je to, ne samo za Novo mesto, marveč za vso Dolenjsko, nam pač ni treba poudarjati, eno pa lahko rečemo, da je dr. Defranceschi za nas nenadomestljiv. Zato pričakujemo, da bodo merodajni krogi napeli vse -voje sile, da ohranijo gospoda doktorja Novemu mestu in Dolenjski. Kakor čujemo, odide dr. Defranceschi v Gorico radi nekega konflikta z deželnim odborom. Ce je ta vest točna, seveda ne moremo vedeti.
Svarilu   proti    nakupu konj v Za-
grehu.
Na merodajnem mestu smo izvedeli, da je izvoz konj iz mesta Zagreba v Avstrijo, torej tudi na Kranjsko, radi tega prepovedan, ker razsaja v Zagrebu smrkavost konj in vranični prisad. Ker se dne 4. oktobra v Zagrebu vrši javna razprodaja 300 do 400 vojaških, za vojaštvo ne več sposobnih konj, ter se bržčas več strank iz Kranjske namerava te razprodaje udeležiti, opozarjamo dotične stranke na to prepoved izvoza, oziroma uvoza na Kranjsko.
Ogenj.
Snoči proti pol 7. uri je naznanil čuvaj s Grada, da gori kozolec po-sestnice ge. Marije Ahlinove na Ilovici. V kozolcu je bilo okoli 200 stotov mrve in se sploh ne ve, kako je ogenj nastal. Na lice mesta došel je   oddelek reševalnega in gasilnega
lo roke in vse je vpraševalo, kako se jim   jc posrečilo   fH>t>egniti iz jetni-
štva.
Cerin se je hotel tiho umakniti iz teira kroga. Kaj je bilo njemu mar vsega tejr ko je komaj čakal, da bi stopil pre. svojega nekdanjega tovariša in rr izročil i/ turških rok srečno ne ibljeni prapor. A komaj m je bil ldaljil nekaj korakov od osvoboje? i oficirjev, planili so vsi /i njim i   ga zadržali.
»Kai      o< rte. kaj nameravate!« so ga vpraševali.
> Pra|m»r nesem tistemu,   ki ga ima čuvati.«
Toda ofieirji so ugovarjali in k;ir šiloma so zadržali (Vrina.
Vsakem«, kar mn gre,« so «wl liK-ili in obrnivši se do začudenih to varisev. so jim rekli:
Ta neznani m«*ž nas je osvobodil; njemu se imamo zahvaliti, da siiki utekli iz turškega jetništva. Rešil nan je s smrtno nevarnostjo, da bi dobil kirasirski prapor, ki je bil v turskih rokah. Ali ni prav, «la ga iz-roči poveljniku tabora in da vsaj sprejme dostojno zahvalit za njegovo \e|iko junaštvo?«
Strmeli so oficirji, čuvši ta pojasnila, [m »tem j »a so, kakor na en glas, vsi zaklicali:
»D*, res je tako, pojdimo pred jMiveljnika.«
Obkoljeni od stotin oficirjev in vojakov  so sli Cerin  in osvobojeni
jetniki proti šotoru, v katerem je prebival zai>ovednik tabora, general Maksimilijan gr«>f Starheniberg. Hrup, ki ga je spotoma provzročala t;i množica, je izvabil grofa Star-hemberga iz njegovega šotora. Ko so ga zagleilali oficirji in vojaki, so zaorili burni »vivat« - klici in vsa množica se je zapodila pre«i {generalski sot«>r. Vse je kru»alo in vsakdo izmed osvobojenih oficirjev je hotel poročati generalu. L»e iz težka so višji in starejši ofieirji napravili red in mir in omogočili, da je e«len osvobojen <*e v poročal generalu o izvršenem Is4 g u in o tVrinovem junaštvu.
Ž«' med tem pripovedovanjem so bili vsi pogledi obrnjeni na Ceri-iiH. a ko je general grof Starhem-berg 1*> koimanem poročilu snel klobuk in (Vriiiu po«lal rok«>, tedaj je \sa množica sleilila njegovemu izgledu Na tisoče |s»krival se je dvignil«) v zrak in iz tisoč grl so doneli »vivat« - klici. Bled in drhteč je stal Čerin sredi te množice in krčevito stiskal prapor k sebi. ne vedoč, kaj naj reče na generalovo vprašanje, kdo da je in kaj mu je bilo na tem, fla je kirasirski prapor Turkom otel.
»Odgovorite mi vendar na moje vprašanje.« je dobrohotno rekel general, »saj je pač naravno, da želim princu Kvgenu poročati o tem izrednem slučaju.«
»O — ni treba,« je skoro prestrašeno vzkliknil Cerin. »Kar sem sto-
ril, to se je zgodilo iz nagibov, ki jih ne morem razodeti. Pustite mi mojo skrivnost in dovolite, da izročim prapor njegovemu čuvarju,«
General Starhemberg je zmajeval z glavo. Ta skrivnostni človek, ki je izvršil veliko junaštvo, ga je v st> bolj zanimal.
>^Vsaj to lahko poveste, kdo da ste.« je dejal in smehljaje je dostavil: »to moram celo zahtevati v imenu princa Evgena.«
Cerin je vzel iz žepa v papir in platno zavezano pisanje in je je molče izročil generalu.
»Pismo?« je ta vprašal. »In pisava mojega brata?«
»Da!« je potrdil Cerin. »Njegova vzvišenost, gospod feldmaršal grof Starhemberg v Ljubljani mi je dal na vas to priporočilo.«
Poslušalci so se zganili. Priprost človek, ki ga nihče ne pozna, nosi seboj priporočilno pismo feldmaršala grofa Starhemberga! Vse je trepetalo radovednosti in sam general nič manj od drugih. Naglo je odprl pismo, je preletel z očmi in se razočaran obrnil do Cerina.
»To je malo! Moj brat mi piše: »Izročitelja tega pisma. Andreja Cerina. ti toplo priporočam; če se obrne s kako prošnjo do tebe, ustrezi mu.«
(Dalje prihodnjič.)
društva, ki je stopil tak*»j v akcijo. Ker je bila v obližju stoječa šupa v nevarnosti, so ili ljudje na streho in otepa val i iskre z vejami. Pri tem je padel posestnik Fran Kramar s strehe in zadobit znatne notranje telesne poškodbe, a je odael po padcu sam domov. Kozolec je pogorel do tal. Ahlinova je bila zavarovana, a zavarovalnina ne bode krila škode.
Ljubljančanom dobro znana fftmtilna na Drrnikovem vrha
bode skozi celo zimo odprta. Preskrbljena je z dobrimi jedili, kavo. mlekom in drugimi pijačami. Krasen razgled na mesto in Barje. Glej in-
serat.
Iz sodne dvorane.
Okrajno sodišče ljubljansko.
Klerikalna proti učiteljska gonja
a* Včeraj se je   pred tukajšnjim   okrajnim   sodiščem slednji«; končala že par k rat presnima razprava o tožbi rudniškega učitelja Petri-«a  proti  klerikalnim  rudniškiui korifeja m Jerneju in »Janezu Bat»šku, Janezu »Feršinu. .Jožetu Kamnikarju in »Janezu Mlakarju. Ti možakarji so. kakor je našim bralcem že znam*, s svojo obdolžitvijo. da je go>|*>d !\ trič neki učenki le zato   dal dobro šoUko izpričevalo, ker mu je nosila krače, klobase itd., povzrm-ili proti gos|HNlu učitelju   disciplinam » preiskavo, ki je bila |»a zaradi pomanjkanja dokazov    ustavljena. Gospod Petrič je možakarje tožil zaradi žaljenja časti. Oprav l ji vri so ae j >a jeli skrivati drug za drugega in akoravno niso modi svojih trditev doVrtrv*. vendar niso hoteli ničesiir preklicati. S>e tako nesramni so bi!i. tla so jr«*»o. Petriča kar v sodni dvorani grdo žalili. Ko se je nad vsak dvom jasno pokazalo, da na jrosp. Petriča ne pade niti senca kake nekorektnosti in ko je  bilo či^to gotovo, da   bodo vsaj glavni krivci obsojeni, je včeraj tik pred razsodbo gosp. Petrič ponudil obtožencem poravnavo, če svoje ob-dolžitve prekličejo. kajti  njemu ni bilo do tega, da je ta ali oni obsojen, temveč je le hotel, da se   pred sodi ščem jiokaže resnica. (Kalmi 'iioza-karji  pa so poravnavo kratkomalo odklonili, češ. da nimajo ničesar pre-klieevati. Xa ta način poravnava sevala   ni l»ila mog»H*-a in    sodnik j-razalasil razsodbo. Jožeta Katunikar-ja je ol^MKlil na tri ••-dne. Janeza »Jer--  ta in »Janeza Mlakarja pa vsakega na 14 dni zapora in je povrh vsakemu še odmeril po en post. Oprati! je pa »Janeza in Jerneja Bal»ška. to j-a le z*tto. ker ni pofiolnonia dokazalu». da sta o gnsp. Petriču žaljivo go-v »rila. Zahvalite       možakarji, za zapor pri tistih, ki so vas proti goep, petriču na h u j-kali!
Razne stvari.
* Bančni sleparji. V Parizu so
zaprli celo družbo bančnih sleparjev. Francoska in švicarska policija je še dlje časa stikala za sleparji, ki so izdajali železniške delnice in razne brezvrednostne papirje na Francoskem, v Švici in Belgiji. V Bernu so zaprli vodjo sleparjev, nekega Feliksa Macan, ki se je izdajal za ravnatelja. Med pariškimi sleparji je tudi nek pisatelj in sin znanega slikarja Ste venam.
Brivski  pomočniki demonstrirajo.    BrivsJci pomočniki na I bi naju priredili pred nan • - nU:\-itm velike demonstracije. Z demonatraetjnani
•*jo iloseči. da bi       brivniee zapi rab- ob nedeljah   ob 12.   Policija je I brivcjer zaprla.
S%eta družba. Pred sodnikom
Hlačke v Chicagi -e je moralo zagovarjati te dni 300 perzijskih prismojen«. v. katere *ta spreobrnila duhovnika Andrew F rchan, *13 N. i lark Str. in K. Graham, .143 Chica 'j - \\e. k »pravi veri«. Vaeh .100 spreobrnjencev je bilo z duhovniko-• i dl h aljeavjn miru. V • • deljo |h»|iolilne s*, >e namreč dali krstiti na obrežju michigansk* ga je '/• ra t Lincoln parku, a ker so Mat pri tem svetem opravilu pralne glasni, je nekaj policajev vso družbo aretiralo. Sodnik jih je posvaril in ' Agnal.
so v lorje-
Pratl advanat—n Policijski OvNeilIy v Brookljnn je izdal odredbo, s katero ae sabrnnjuj* advokatom, ki nimajo posebnega posla pri sodiščih, potikati ae v sodnem poslopju ir loviti klijente.
• lepe t vetrna. V Biarico so zaprli poslovodjo zrakoplovca Moraue-ja. Nemca Widlanda. Osumljen je vohunstva. Widland ima v Biaricu ljubico, katero je v četrtek obiskal, toda med obiskom je bil aretiran. Wid-land je bil baje v zvezi z dvema drugima vohunoma, katera sta bila tudi te dni aretirana.
* V sled pomanjkanja. V bero linskem predmestju ie trgovec Viljem K ladow sporazumni* s svojo želi«* .»dpri ponoči plin. Zjutraj so vrata s silo odprli. Kladow, njegova žena in štiriletna hčerka m» bili mrtvi, trije drugi otroci so bili še pri življenju in IkhIo tudi okrevali. Mož in ženn sta sklenila iti v smrt v sled prevelike bede.
• Hotel   tesen   sa   134MMM K.
Se?*tiiaj*t    bivših gostov toži upravo hotela ob Karerskem jezeru, v kate reni je nedavno nastal požar,   /.a od škodni no  \   skupnem  znesku   1 .'UMNIH
kron. Tožniki trdijo, da jim je doti i.i |M»žar provzročil   toLko ^k.nlo na njihovi lastnini.    Obravnava se vrši \ Merami   in   je bila v četrtek pre sta\ Ijena na 1*. november.
• Koparski umor. V Pragi njeajovem   stanovanju   našli u.uo nega bankirja Kdvarda Kixba, brata vseučiliškega    profesorja Kis^dia V  s».bi je zmanjkalo več denarja in razne dragocenosti.   O morilcih n: nikakeira sledu.
I»i bo%nik izstopil iz katoliške cerkve, lhihovniku dr.Turiliju v Ser-mu v Italiji je vsled nanw"*ila iz Vatikana pre|Nivedal škof ma.Vvati, ker je bil na miiiiu. da je modernist. Dr Turili je nato škofu naznanil, da izstopi iz katoliške cerkve.
* Hude šivilje. V Pariza so šivilje zeb» hude. Zdaj vse pariške šivi-
> srrajkajo. Šivilje pa gredo tudi na cesto demonstrirat in celo razbijat. V četrtek so vdrle v modno trgovino trgovca Isaca. šivilje so vse razbile, kar se je dalo in vse po tleh r;*zmetale, Isaca in njegovo hčer pa so prav pošteno preteple. Prišla je I »edicija, ki je mnogo šivilj aretirala. Ko ^o se razjarjene šivilje odstranile iz trgovine, so našli Isaca mrtvega na tleh.
* Zdravniški honorarji v starem
Babilonu. Ameriški raziskovalec starega Babilona. Harper, je obelodanil zelo zanimive podatke o zdravniških honorarjih za vladanja kralja Ha-i. urabija '»koli leta 2250 pred Kristom. Za njegovega vladanja se je plačalo zdravnikom honorar že po stanu in položaju bolnika. Operacija na plemenitažu ali knezu je bila mnogo dražja, nego operacija na sužnju. Zi vi jej u nevarne operacije na očeh s,, plačale v Babilonu v tolikem iznosu, kolikor je tedaj znašal dveletni dohodek delavca, Operacija je seveda n orala uspeti. Ako ni is|- ia. je I. zdravnik kaznovan z izgubo prsta Sužnja, ki je med ope-racijo umrl. e moral zdravnik domestiti.
Kako se mora govoriti nemškim porotnikom?
V včerajšnjem uvodniku smo ir<'-rili o veleizdajskem procesu v Ce-io\eu proti iredentistu Ferlugi, ki je bil od minskih porotnikov oproščen, da-si ^, priče izpovedale zanj dokaj ohtežilno in da si je bile dokazano, d«, je bil član družiš*, ki je 1. 11KJ3. nabirala prostovoljce za laškega generala Kicciottija (iaribaldija, ki je / njimi hotel napasti Avstrijo, in da-si je bilo dognano, da je bil član tiste družiš*, ki je dobila bombe iz Italije. Vkljub vsemu temu so nemški forotniki Ferlugo oprostili, ker jim je znal zagovornik dr. Messinei* spretno brenkati na njih nemško oa-cijonalno struno.
Tako-le je govoril: Smo v dobi nacijonalizma — in se nikdar in v nobeni deželi, kakor \ naši monarhiji, u- «"el nacijonaii-zem take važnosti v kulturnem življenju tolikih narodov. Nacijonali-
zem je doveden do največjega i dejala. Znano je, koliko ljudi je krvavelo
--m       't -• —' — —-—
aa ideja 1 domovine.
HnaVndelatva^ ki jAk
provz-
velike tdejale Priznati treba in res je, da je idejalizem Italijanov v čas'h malo presmel. Pa tudi drugi narodi, ki nimajo zgodovine in kulture, kakor jo imajo Italijani, tudi drugi, novi narodi čutijo nepremagljivo hrepenenje po materi domovini, ljubezen, ki odstranja vse ovire za narod, kateremu pripadajo. Italijani v Istri in Trstu žive na ozkem ozemlju ob obrežju, ali pa v večjih mestih, obdani od vseh strani od hrvaških in slovenskih plazov, silečib nanje. Žive v strahu, da italijanst v o mora zgubljevati dan za dnevom terena nasproti naraščajočemu napredovanju Slovanov. Trst je že po tretini slovenski!
Gospodje porotniki naj pomislijo, da bi je jo Trzačani ohii|»en boj za eksistenco; oni vedo, da bi bil vsak korak nazaj fatalen. Fmljivo je, da vlada pobija njihove tendence. Ali vlada rabi prestroga sredstva. V vsaki narodni manifestaciji vidi irn-den-tizem. Druge narodnosti morejo svo-ImmIiio ruzoltešati svoje zastave in >a-nio Italijani ne. Radi razol>ešanja zastav se jih celo ojstro kaznuje. Fme-je se, da radi te^ra raste razburjenje. Nastajajo hudodelstva, jrlede katerih v ilrugih «lelih države ne prihaja nikomur na misel, da bi jih preganjal, ali pa se jih smatra kakor navadne prestopke. In kazni so težke.
Razburjenje provzroča nove manifestacije. Za vlado je vse ono. kai se godi v Trstu — irredevitinera, ki pa ne obstoji drugje, nego \ glavah eksaltiranib mladičev. In kaknr tak je bedast«« a.
Ali je še drug irredentizem. Ide-jalen irredentizem. ki «rn ne čutijo le Italijani, temveč ga čutimo tudi mi Nemci za svojo mater domovino, Nemčijo; to je naj plemenitejši in te. Iektu\alni irredentizcm. Ali s«, morda pangermani protiavstrijci? Zakaj Tržačanom ni dovoljeno častiti fia-ribablija. med tem. ko moremo mi povzdigovati Bismarcka. kolikor hočemo, ki pa gotovo ni bil ni*' l>olji j.rijatelj Avstrije?!
Treba torej razločevati med tema dvema irredentizmoma: med ;deja.-nim i iredentizmom vs*»ga nar«>da in ♦ ksaltiranim nekaterih mladičev. Smešno in absurdno je. bati se tega slednje jra.«
Italijani krire. da se jim godi krivica in imajo pravo, da kriče, ak > primerjajo način, kakor se postopa ž njimi, z načinom, kakor se p^stopi n. pr. s Slovani! Ko je bila Avstrija na predvečeru vojne s Srbije. >o Cehi prirejali srhofilske demonstracije, ki nimajo primere: poteptali so v blato in zažgali avstrijsko zastavo, a nihče zato ni bil kaznovan več. nego s kako uro zapora.
To je svoboda in je lepo v državi, ki bi hotela biti svobodna. Ali potem naj se postopa z vsemi enako, tudi z Italijani, ki niso nikdar delali takih   vrst manifestacij!«
Tako le|>o je govoril dr. Messiner o ultogih zatiranih Nemcih in Italijanih v Avstriji, celovškim porotnikom pa so se topila srca ginjenosti in jeli so se jim smiliti revčki Italijani, ki imajo toliko pretrpeti od hudobnih Slovencev. In šli so ter oprostili Ferlugo — vkljub bombam in petardam!
Tako-le če človek objektivno razmišljnje vso stvar, so imeli porotniki prav in njih sodbo mora odobriti vsak pametno misleč človek in brez zadržka nota l>ene.
In zakaj potem pišemo o tem slučaju? Mislimo si, kaj bi bilo. ako bi bil na Ferlugovem mestu Slovenec.
Pa še nekaj! V Ljubljani se pripravlja proces proti celi vrsti mladih ljudi radi — protivojaške (?!) propagande. Ali bo tu sodba tudi taka, kakor v Celovcu t Artroche!
Za kratek {as.
— Moj fantič ae prav lepo razvija. Zdaj že kliče: »ata — a ta!«
= Prava reč! Moj kliče že: »bata — bata!«
I nrednlk:
rina poročila.
Dunaj, 30. septembra. Razpoloženje na borzi se je pod vtiskom težkoč, ki so nastale na denarnem trgu, poslabšalo. Spekulacija je bila jako previdna in kurzi so z malimi izjemami trpeli. Nazadovale so zlasti Llov-dove akcije in 3% prioritete južne železnice. Na drugi strani pa je bilo pri akcijah državnih železnic, pri orožarskih akcijah, pri akcijah Ško-dovih tovarn ter pri akcijah avstro-ogrske banke opažati živahnejše gibanje, ki pa vendar ni moglo v splošnem izpremeniti položaja. Rente so bile mirne.
Dunaj, 30. septembra. V finančnih krogih se smatra zvišanje diskonta rent za 1% za neizogibno.
Llnbl]amaka
„Kreditna banka v Ljubljani*.
Uraiefl karu* sasajske
4% majeva renta . . . . 4'2« „ srebrna renta .... 4- , avstr. kronska renta  . .
4* o ogr. „ m • • 4*. kranjsko deželno posojilo 4°, k. o. češke dež. banke .
Srečke iz 1. 1860 ■,
m       f    m 18C4 .
M tiske.....
„     zemeljske I. izdaje
„    ogrske hipotečne .
dan. komunalne m    avstr. kreditne . . „    ljubljanske   .   . . „    avstr. rdeč. križa »*    ogr. mm* „    bazilika ....
turske.....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AJpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke.   . .
Vatats.
Cekini Marke Franki Lire . Rublji.
oktobra	1910.
Sesam ;	■IftftTtl
93-25	9345
9715 i	9735
93 25	93*45
91 50	91 70
96 -	97"—
94 —	95 —
226 50	232 50
322 —	328--
156-50	16250
298 50	304 50
279 30	285 30
24350	254 50
530-— i	540-
519*75	529-75
89 75	95-75
6250	66*50
38-50	42 50
28 60	32 60
257 50	260-50
446 — !	448 —
66875	669 75
559 75	560 75
	11850
75975	76075
768 —	769 —
260 —	261 —
27275	274 75
11 37	11-40
117 60	117-80
95 35	9545
94 55	94 75
25475	255 50
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 1. oktobra 1910. T a p as I n.
Plenica za oktober 1910. .
Pšenica za april 1911 .  . .
Rž za oktober 1910 . . .
Koruza za maj 1911  .  . .
Oves za oktober 1910.  . .
E f o k 11 v.
Neizpremenjeno.
za 50 kg 10 01 za 50 kg 1034 za 50 kg 7 32 za 50 kg 553 za 50 kg   7 78
Anton Šare
Ljuljana. Šelenbnrgova ulica It. i
u npli Kufiove ulici (ispiti glavne pošte)
182
najcenejši nakup
oprem za neveste.
'renlkot vrti.
t
M
Gostilna
n DienikoKD vrhu
M teh ziM itati
Dobi se vedno dobra kava, mleko. sir. maslo itd, vsako nedeljo pa sveže domače jetrne in krvave klobase — Toči se pristno štajersko vino in sveže budjeviško piro. — Cenjenim gostom in znancem se vljudno priporočata 183
F.
n
3
S9*
Enff. Francko!!!
v Ljubljani. Sodnijska alka 2,
pri porota svojo  etagaatM  te MgljflftM
urejeno 3
t> *• i v n t o o
ii tr<*Ujo raiaii iiiaf ia fcoznctitnii presnete?. Sveti k svilami
Mam slik!
Iv. Bonač v Ljubljani
3073
Miha Azman in tfr. Josip Aiaian naznanjata potrta v svojem {n v imenu vseh soreonatov, da je njiju priljubljena žena oziroma mati
Marija Aiman r*. Tozior
Bitnega pstnitnlsi tarna
v petek, dne ».septembra 1910 ob 7 uri zvečer po mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče v 5n. letu svoje starobti, mirno zaspala
v Gospodu
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedta}*, dne 2. oktobra t 1 oo 4 uri popoldne iz hi se žalosti Cesta na Južno železnico it 26, na pokopa tisce k Sv Križu   —   Venci se hvaležno odklanjajo.
Sv. Mase zadušnice se bodo brale v več cerkvah
V Ljubljani, 1. oktobra 1910
Prvi slovenski pogrebni zavod jos. Turk
Ipto-Mi bab i
taH mM: InSaii Si JL l atfi Ham ptitt
tarilant vloge aa kafiliee ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga p* 4» •; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejem vloge na tekoči račun; aa zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — kaianlans amanfalnlea: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — fskifilfi trgovske menice. — Preskrba je vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice.
Vsi pajataila sc dete
bodisi  astneoo ali pismeno v zadružni pisani. 10
mm » rak in mm ti 9. U12., popoldne od 3. do 5
k x « x >cx x x xxx x>:
x K x
K x
x
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9
mm odvili jm Češke' ijemke zavarovalnica
najcenejši zavod na kontinentu.
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno
Saf^r*  vsakovrstna posojila in kredite
kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
w Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nad str.
5xxxxxxxxxxxxx
x x x
X
X X X X
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuahi.
Rezervni zaklad: K 450 000*—
Stritarjeva ulica štev. 2.
Sprejema vloge na kn]itice in aa tekati rataa Ur jih •araatal«   Delniška glavnica: K 5,000.000-— od dne vloge po 41      tinte. — Kapaje ia praaaja »i oanioolmo   n  .   x .__ c ...      ~ . T   , c
__- pVpirje t.eh vrot po ***** kanih.- Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu m Sarajevu.
"~   II H
nt
IZ
3C
3C
3
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
Kranjska stavbinska dražba v LJubljani
Stavbeno podjetništvo; pisaraa za arkltaktara Ia stavbena Ia ttaa dela; opokarao a alra|aiai •
Telefon štev. 16.
ki s* ¥14»; stavbena tlela vsake vrste.
is miuntvo i stro|Bim obratom z* lomi ¥ Podpoči is ¥ Opstili.
163
Telefon štev. 16.
Mestna hranilnica ljubljanska
Največji, najvarnejši slov. denarni zavod.
LJUBLJANA
Obstoječih vlog nnd 38 nmilil
Za varnost vloienega denarja jamci zraven
Pr*immo*m al
SoSL
Utv. S.
LJUBLJANA
Največji, najvarnejši slov. denarni zavod.
mestna občina ljubljanska t vsem prenBnvfceatemni lat s
Izajnika vloženega denarja je »esamegeta, **r r po pravilih te hranilnice, potrjenih po c.  kr   dez>lm   vladi,   taaBmjaeOaaUa   ¥SoanS   SptlaaSoSlIS z
složenim denarjerr.  — Vloge se sprejemajo vsak dan m se obrestujejo po
41 • 4 e
— Boftonrsi zaklad nad 1 milijon kron.
ie    brea odbitka ; nevzdidniene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vloine knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Posofa na  zemljišča po 5* # obresti  in  proti  amortizaliji  po najmanj V«* t na leto  Daje posojila na menice in vrednostne papirje.
Za varčevanje ima vpeljane lične SoSeSeS laraaunatiknf v podpiranje
slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
da sklene zavarovalno
pogodbo bodisi aa življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »S LAVI JI« Podpremo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v naj sir sem ob-
„SIvAV IJA"
baMlkaa  ¥ Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
ije življenja.
t sajcensfiKni ceniki ta preskrbljeaje aa starost, za slučaj smrti roenetjev, ta eeto otrekoav -
razdeljuje ves čisti
gmotno podpira to besani
sirenu ta izbolrlnajani In Vsa noissatla dajo dsege volje
aan
„BatU*" ¥ Italijani.
N
Ia tlak »N
30
86