Pofctnm« pf&eaaaa t (oBoffal* Leto LXVm., št. 276 Ljubljana, sreda 4. decembra I935 Cena Din 1.- > i a j a vsaK dan popoldne, tzvzemSi nedelje in praznil« - Lnserau d **) peut »rst A Din 2.-, do IGO vrst & Din 2.50. od lOO do 300 vrst a Din 3.-, reći* ln -.rati petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenj*J Narod« *«»lia m^sp^no v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se r>* vračajo UREDNIŠTVO CM UPRAVNI 8TVO UVBLIANA. Knafljeva lUca stev. 5 Teleron: 3122. 3123. W ^4. 3125 tn 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ujublumska c. telefon' SL 26. — CELJE: ceilsko uredništvo- Strossmaverjeva ulica 1 telefon at 0A podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JB8BN1CB Ob koioovcnj loi "^n£un pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani St 10 893 Italija ne bo glijo in je v mogla zdržati sankcij, še mnogo slabšem položaju, alije manj pa spopada z An kakor pa je bila Nem* clp i'isđ S7S tovno vojno W:vshin;rton, 4. decembra, r. »United Press« jo priredil anketo med nevtralnimi diplomati o položaju Italije. Nevtralni diplomatski zastopniki v Ameriki so mnpnjn, da se bo kljub okTevan ju Društva narodov mednnr^d:-?^ mreža okroT. Italije vodno bolj zožiht, Sn'o'-^ prevladomnenje, da se bo v bližn 'ib dneh pritisk na Italijo *e povečal in jo pridni1, da se skuša ali s silo otresti tega nri'iskn ali pa se bo mora'a uk'o-niti in iskati po dmlomntsld pnt» do-sero soornznma. Med desetini] đfplo-mati in vojaŠKiml otrokovo ir»k3 iz Fv-ropr. Vzi?e in -\me~?];o *e b;i como eden mnenio, r'n «ie bo T*nUii mord ' vosrecilo nnd;ti *n*r,:;i resen ed^^r ? nhrrf^ V-talsko akcijo in s snre+nirr? manevri prvina--pv. v^i ostal] so so^t^t?." mne-nja, dri Anc'i'fl pod nobenim posroiem ne bi izš'a iz take borbo ooraž^a ir da tudi mnV '''/nve v Ženevi ne bi '»re-foraile enoona in imenovanje maršala Badoglia za vrhovnega poveljnika itaJijansIoPb ćet v vzhodni Afriki ni isk^^ v neusoeli!? He Bona, nmrver ga smatra io v Pimn za mnofro bolj sposobnega, da očuva enotnosf italijanske armnile a domovini. Splošno je naziran^e, da bi b;Ta vojna med Italijo in Anglijo zelo krnfka. Pomanjkanje petroleja, olja, promojra in drni^ib vojnih potrebščin J:; v primeru spopada z \n-glijo pcsliiio za Italijo še mnogo bolj ob" uino. Kar se tiče Zeclirvenih držav, so ameriški diplomati mnenja, tki bo Roosevelt Ipfml T>ru"-tvo narodov samo v fo-liko, kolikor dovoljuje to amer. zakon o ne\ I i-alnosti /^dinjenib držav. G'nvni vzrok za tako rezervirano *;ta*išče Ime* rike je v prizadevanju \merike za ohranite** mira jp v boiazni, da bi morrla po zlomn svetovne mirovne mavfneri'r nastopiti \7o'r<"';:* \me;ike v Tibem ecea-nn. \' .>merikt računajo s tem. da bi bila Intrlija v n rimom evropskih zaplet- Ijajev prisiljena odpoklieati večji del svoje vojne mornarice z Daljnega vzhoda. Nevtralni diplomatski zastopniki predvidevajo, da bo Italija zašla v slieen polo/aj, kakor je bila leta 1917. Nemčija, ko se je Nemčija zatekla k obupni borbi s podmornicami, da bi preprečila gospodarsko blokado. Stratesri mislijo, da bo napravila Italija s svo;im mogočnim zračnim brodovjem sličen obupni poizkus, kakor «^a je Nemčija s svojimi podmornicami. V spremembi na vrhovnem poveljstvu v vzhodni Ifrik? prihaja do v/raza šelja Mussolinija, da i-krepi vojaške r»o-zicije Italije v Afriki še poprej, predan se bo{]o začele čutiti rrlavne pos»ed:ce sankci«, ki bodo pr:š!e do i7ra:*a v nazadovanju italiianske vo.iaške pr'>rr5oei. Položnj ^ta??ie ^■ orim°r!i vojnih za-pletljajev v E\Topi smatrajo za mnogo slab'i, kakoi pa je bi! položaj Nem;":je \ minili svetovni vojni. Predvsem je treba npoStevati, da Italija nima doma-cih -^-"ovin in je zato za gospodarsko blokado mnosjo občptljfoeiSa Na 'imsri strani na bi bi'a italijar^!f-cnf:* se-laj neprimerno daljša in bolj raz*re:a-na, kakor *e bi^a v svetovni vojni. ffaliia stavlja vse na eno kocko. f?e bi se ji posrečilo doseči v tej neenak* borbi zma*ro. bi se njen položa* silno okrepil in 61 se povzpela med najmočnejše velesile na svetu. V nasprotnem primeru pa bi ime1 poraz dalekosežne posle liee ne samo za mednarodni položaj Ita-Mje marveč tudi za notranie nolrični razvoj. Iti'ijinski državn] do'u znafia že sedai okrog 70 milijard in nam:'"a. odkor vodi voino v \!>esiniji. vs°k me--ec za eno milim»*do. Takih bremen pa ItaTija ne more zdržati in mora slej ali prej priti do finančnejra poloma. Abebe. Abesinske čete spremljajo velike korone z živili in strelivom. V vrstah ia lijanske vojske je izzvaa ta vest vel ko j poparjenooho-de in na leta'ske nanade. na katere s^ se absinske 5ete navalile ie r?s Nasibu po nasvetih svojih podre;enili oficirjev sk!end preiti v ofenzivo. Kakor se zatrjuje, razpolaga z veliko vojsko in mu je ras Desta v to svrho poslal že znatno pomo: Cesar Haile Selaeije je imel. ko se je mudil v Džidži :i. dal;š; posvet z vojaškimi poveljniki o poslednjih pripravah zi abesmsko ofenzivo. A^mara. 4. decembra AA. Po vesteh italiianskeoa vrhovnega poveljstva se pomikajo veliki abesinskj oddelki proti Makali Italijanske prednje straže *o že naletele ra ^bes-nske predho-dnice Kakor se zatrjuie so to po večini ćete rasa Kase *n rns.:} Mura^etc \'r;čakava ti velikih do^odk""1*' ^7f>raznitev Hararja Ženeva. 4. decembra. ^. Abesinska vlada je poklala T>N onto, v kateri sp0roča. da je ?^e*?mbra t. 1 prepeljali sk<>zi Sueški kanal v Vzhodnjo Afri ko 242.0O0 Italijv-uiov. V ietem easai se Je vrnilo h Vzhodnje Afrike v Italijo 5.300 obolelih italijanskih vojakov kn dela-vcev London. 4. decembra. A A Po vesteh agencije Reulor iz Berbere je prispel tja parnik rSudanc s člani angleške mi-iu\ ki bo organizirala poljske amlulance v Oi:aii»>-nu Misija je pripeljala S seboj 15 tovornih avtomobilov z raznim sanitetskim materita-lom in zdravili. Mirovni predlogi Ifallp Ponujajo ji zvsze med Eritrejo in Somalijo, zato pa mora vrniti vse ostalo zasedeno abesinsko ozemlje Pariz, 4. decembra, r. »Jour« poroča i? Rima. da je imel včeraj francoski poslanik De Chambrun dolcr razgovor z državnim podtajnikom -n'ijanskeira zc-naajega ministrstva Suviehem. Razpravljal sta o posred«:vo'nih predlocih, ki so jih se^trsvili francoski in angleški •*troko\*n iaki. Po informacijah »ista irre-r*r <; T^o.-jjr,..: to tem, da bi Abes!n«;a odstopila Ita'iii del svemira oz^rnvhi ti ko. đa bi bila vzpcstav'j^na zveza med Kritre/o in !• ^:an-ko Somali^, Itit'ija pa bi morala vrniti AbecTniji vse okupirano ozcmlie. v pr\i \TSti pa abes::i«ko sve^o mesto \ksum. Lis! poroča d^lje, da v Rima teh predlogov v načelu n"»so odklonili, boje se pa, da bo neiruš delal težave. Na sestanku med F..ava3om in Hoarejem bodo dogovorjeno podrobnosti teira predloga, f^aval bo prediacral, naj se takoj prično miro\-na pojraian*a, da se na ta na^in prenrečj nada'in .ie prelivanje krvi ftaTija zahteva tndi del pokrapne Kafe. ki meji na an^'evki S»n-dan. O tem naj bi se sklenil poseben anra. Mussolini .ie že sporočil v Londonu in Parizu svoie poboje za ustavitev sovražnosti. Italija zahteva v pr>~ vrsti zve^o med r^Ifrejo in Somalijo, to je dele Ovadena, Harar»n in Ausa. Del tega področia naj h\ prišel »*od italijanski profektorat, ki naj bi se uredil po vzorcu francoskega protektorata v Maroku. Oni dela tega ozemlja, ki so naerodajni za varnost italiianske koloni-ja.ne posesti, na i bi prišle popolnoma pod italijansko oblast. Vse socialne reforme v Abesiniji naj bi se poverile Društvu narodov. Pariz, 4. decembra, z. »Vntin« poroča, da je med francoskimi ;n angleškimi strokovnjaki prišlo do načelnesra sporazuma glede abesins.kega vprašanja. Po tem sporazumu na» bi se uvede* nad Abesinijo mandat Hruštva narodov, ki pa b» daial pre-'no*;* ItaBJL "fed ItaMfo in Abesinijo naj bi se ;zvišila de*na zamenjava ozem-ja, talio da bi Itali:a do-bi'a zvezo med I>5tre»o in Somaliio, \besimia pa svobdločilen stadij. Po vseh vesteh, ki so prispele v Pariz, ie angleška vlada trdno odločena, doseči razširjenje sankcij tud^ na petrolej in sicer tem bolj. ker ie tudi predsednik Ze-dinienih držav Roosevelt pripravljen v tem pogledu sodelovati z njo Ker ima Italija po" zanesljivih mformaciiah samo za dva meseca rezervo petroleja, hočejo čas do 15. decembrn izkoristit^ za pogajanja z Mussolini jem. ter mord^ doseči prijateljsko ureditev konfbkta Mogoče je, da ho ženevski odbor 12 decembra sklenil, naj embargo za perrolei stopi v veljavo kasne- je, približno v začetku januarja, da se pridobi čas za pogajanja. Pariz. 4. decembra- o. »Oeuvre : |>oroča, da je prihod francostkega poslanika v Londonu Corbina v zvezi s pripravam' za obisk Hoarea, ki je dogovorjen za soboto. Med Londonom in Panzom je v teku raz-^ovorov, ki so se vršili te dni. pnšlo do sporazuma v tem smislu, da se ponudi Musso-liniju pred sestankom sanke i j sitega odbora še enkrat možnost za končnoveljavno izjavo, ali pristane na mirovna pogajanja ali ne. »Matin« poroča, da zavzema Musisolini slej ko prej odklonilno stališče na orani vsem posredovalnim predlogam Atentati v Atenah Atene, 4. decembra p. Danes ponoči 60 bili izvršeni v Atenah razni politični atentati, ki na ni^o povzročili večje škode, niti zahtevali človeških žrtev, ter so bi1! predvsem demonstrat:vneaa značaja. Di-•namitne bombe so eksplodirale pred tiskarno venizelističnega lista »Veos Koz-mofi« ter pred itaaOiia?em p'mvloščenega generala llndži S-irantosi. in zrakoplovne, ga polkovnika Ekonomua. Revolta v argentinski jetnišnici ftuenos Aires. 4. decembra. AA. Med jet-aikl v preiskovalnem zaporu v La Plati ]■ v soboto nastal incident, paradi katerega so se vsi uprli. Pazniki so morali nastopiti proti npomtkom z bombami za Oženje Odlikovanje Beoarad, 4. decembra p. v.- predlog predsednika vlat'e so bili z ukazom 1 ljevih namestnikov odllkOTaoi 1 rcil m Jugosiovenske krone 1 stopnic prometni minister dr. Meh med Spabo. kmel jal ni>ter Svetizar Stanković. z rcdpin v 'v; ve I. stopnje pci minister za sume m -Djnra Jankovič. minister za gradnlc x^ Bobič in minister pravde tir Mišlcutii . pi svetni min ster Sto^^v'ć minister gg t> lesno vzgojo Komnenović in minister bee portfelja dr. Sefkija Behmen Beograd, 4. det-embra p. PoVo'«mii 1. rodnega praznika Malajaaji '•• UMI ukaz o odlikovanju ■odalko* Meti I 1 -mi ao o«tJikova.ni: z redocB Juir^.>i4,rcsMii krone II. et,>pnje Ivan DeorM, predaed Stola aadinoHce, oMeJka B t z;j. "Mm. z redom sv. Save ll. stopnje dr Meto) Dolenc, univerzitetni profesor v Ljul. ..1 ni; z redo™ Jaaasa^onToBafcc kr(>nc 111 stopnje dir. Janko Bolekovič, pred« C da 1V upravnega ao^Mkfia v (V!;u. in dr K aa Žiher, prodeedjnik okrožnega <-<»lišc:» v I^jub'jani, z re-l,>:n sv. Save KI stopnic dr. VladćTnrr Ool-b. prtKJ—jikiJli a^elaOtJ-skega s<*disča f Ljobljtai. dr Avtjrms' M-unda, namestnik viisje^a rti lil »aO žilca v Ljubljani, rir, Hfako Laicaarfalr, državni t<>žiilee v Ldai.bljsmi, J<>*ko l^^-a". (irž;jvni t ■'ržavni tožilec v No\*em me^tu Prihod novega jtigosloven-skega poslanika v Berlin Berlin, 4. decembra, p. Sinoči ob II je prispel v Berlin nori jngosloienaki poalannV dr. A'eks.inder Cincar-Marko\-if N« kolodvoru s<> ga pričakova'i zastopnik nemškega zunanjega minis^^i. osobje jugOalo» r enakega poalanBKn m številni člani jugo_ -lovenske kolonije v Berlinu. Smrt ameriškega učenjaka »wyork, 4. decembra. AA. Voeraj je umrl znani arheolog dr. James Braastid. upravnik orientalskega instituta na čikaSki univerzi. Pokojnik je sodeloval pri izkopavanju grobnice faraona Tutankamna. Zdravniki so objavili posebno izjavo, v kateri Ugotavljajo, da je DreaiUd umrl zaradi infekcije s streptokoki Ta izjava je bila P0-trebna znradi znanih vTaž o Tutankamno-vem prokletatm. Ugotoviti pa je treba, da ie cd 22 oseb. ki 90 sodelovale pri takratnih arheoloških razis^kavanjih v Egiptu, umrlo že sedem. Finski trener Kuisma v Ljubljani Ljubljana, 4. decembru. I3avi ob 6.15 je prispel po petdnevnem potovanju preko Prage in Dunaja iz Finske trener JZ-SS za vzrra)no»tni tek Fin d Arvick Kuisma. Mladj Finec, vis >k aaata-ven fant, se je takoj oglasi; pri generi'. neca tajniku JZSS g. Gk>rcu. NasUinl se je v hotelu »Metropol«, jutri pa odpotuje na Pokljuko, kjer bo takoj pričel s sistematičnim treningom naših tekmovalcev, ki se pripravljajo za zitmsk< olimpiad-o v Gormisch Partenkirchu. pominjajte se CM ■i Eino ICniani ie absolvent p^ebneg« ročaja za teke n« Finskem, ki ga je d<» vršil z odličnim uspehom in je k njegovi izbiri za našega trenerja "estital savezu •im Birqcr Ruud, Češ d.t fc ime1 JZSS v c T46.fe.' Curih 1421.00 — 1428.0£: London 211 — 218.19; New York 1357.30 - £2*2. Pariz 2«9.45 _ 290S9; praga 1S1.49 — 1S2.59; Trat 353. S7 — 35^.96. Av»trij-J šiTmtr v prlrataOni It'^rtii^n ^ $0 _ • ^ Inozemske borte Curi h, 4. decembra: Beo«rrad 7.02, Pa L'0.37. London II £45. New York 309.1 J'.. Bruselj 52 25. Madrid 42.20 Am-Pterd^m 209.50. Berlin 12-4.30 T>unaj 5«-75. Prapn 12,78 V«-^v« ^ ^ r^kr>^-to ?-o Naskok na visoke gore Zanimivo predavanje avstrijskega planinca F« Crobatha pod okriljem SPD Ljubljana, 4. decembra. Snoci se je vršilo drugo predavanje SPD v letošnji sezoni. Predaval je znameniti avstrijski turist in plezalec Fer. dinand Crobath iz Beljaka, član avstrijskega Alpenvereina, kJ ga je predstavil številnemu občirustvu dr. Brilej. Lani in letos so bile oči vse Evrope uprte v Kav. k a z. Zanimanje turistov je bilo osredotočeno na prodiranje petih ekspedicij. od katerih so bile tri nemške in dve avstrijski. Enajstčlanska avstrijska ekspedicija, ki je letos naskočila kavkaško pogorje pod vodstvom prof. SchvvurzgTuberja z Dima j a, se je na Kavkazu razdelila na dve skupini, in sicer je sedemčlansko vodil Crobath, štiričlansko pa prof. SchwarzgTU. ber. Crobath je začel svoje alpinistično udejstvovanje v naših in koroških Karavankah, prav tako je pa doma tudi v J. Alpah, kjer je prepleznl že vse strme stene, tako tudi severno v triglavsko v bavar_ ski smeri in napravil tudi več prvenstvenih vzponov v mangartski skupini. že tu se je zelo izpopolnil, a pozornost je vzbudil, ko je v družbi dveh Moriakovčanov v Švicarskih Alpah, na Montblnncu. na Matter_ normi in Monte Rosi preplezal razne stene in grebene. Zato ga je vzela letošnja avstrijska ekspedicija s seboj na Kavknz. V priljudnem tonu je Crobath opisal svoje potovanje od Dunaja do Moskve in ga izpopolnil z zanimivimi posnetki življenja v Moskvi in njegovih značilnosti. Rusi so bili v splošnem zelo gostoljubni in so šli ekspediciji v marsičem na roko. Potem ko se je ekspedicija založila v vsem potrebnim, zlasti z živežem in konzervami, kar je nakupila po dokaj ugodnik cenah, je krenila v Nalčik, ki je izhodišče za kavkaško pogorje. To masivno pogorje, ki deli Evropo od Azije, se razteza v dolžini 1280 km med Azovskim in Knspiškim morjem, v širino pa do 225 km. Predavatelj je omenil kratko zgodovino raznih ekspedicij. Že leta 1&68 so naskočili Au-gleži najvišji vrh 5630 m visoki Elbrus. 20 let kasneje pa je bila na Kavkazu zopet velika angleška ekspedicija. Za njimi je prišlo še več angleških, leta 1903 pa prva nemška ekspedicija. Vse t*1 ekspediciji so bile deloma turistične, deloma pa znan. stvene. Med številnimi deli o Kavkazu je Obrtna razstava v Novem mestu Novo mesto, 2. decembra Novo mesto je doživelo -vojo prvo obrtno razstavo. Otvorjena je bila 1. dei-einbra in bo trajala do 8. t. m. V težkih časih živi dolenjski obrtnik i u še prav posebno v težkih novomeški. V docela obubožanem okolju se bori za obstanek. Dolenjska je si. roinušna- -'e zemlja četrtzeinljakov in bajtarjev, ki jih tlaci mora Gospodarske -di-ke. Kje in kako naj najde dolenjski obrtnik uspešnejšo in svoji strokovni usposobljenosti primerno udejstvovanje? ŽiLav mora liti-da vzdrži in vzdržati mora v borbi za vsakdanji kruh. Marljivi in inicijativni krajevni delavni odbor za Obrtni teden se ie v Ur -.itko odmerjenem času lotit naloge organizirati prvo kolektivno razstavo obrtniških izdelkov. Oral je ledino. Hvalevredno je izpolnil svojo nalogo in dosese! uspeh, ki zadovoljuje in daje upanje, da to v bodoče gradil na pridobljenih izkušnjah in ustvaril iz skromnih začetkov redne, velike obrtne razstave dolenjskih obrtnikov ali kakor bi bilo želeti permanentno. Razstava je nameščena v I. in II. nadstropju velike hiše g. Kastelica. sredi mesta, na Ljubljanski cesti. V okviru danih možnosti je urejena zelo smotreno in pregledno. Namen razstave je. prikazati porabnikom strokovno višino, na kateri stoji naš domači obrtnik in mu dopovedati, da more doma dohiti poceni mnogo izdelkov, katere sicer naroča drugje v slabši kvaliteti, po neprimerno višji ceni. Pestra razstava te prepriča, da naš domači obrtnik v ničemer ne zaostaja za veliko-mestnim. Njih delo je popoln odraz sodobnega obrtnega udejstvovanja, kaže njih pojmovanje, hotenje in izražanje v smeri este-tične učinkovitosti- smotrenoeti, zunanje in notranje kulture in kvalitete. Manjka prostora in časa da bi se mudili pri vsakem od mnogoštevilnih razstavijalcev. Lahko pa rečemo, da se je vsak potrudil kolikor je mogel. Častno in pohvalno je, da je pretit led in da je dolenjski—novomeški obrtnik stopil na plan ter pokazal voljo, da si hoče pridobiti častno mesto pri porabnikih obrtnih izdelkov in usmeriti naročila k sebi. Našim obrtnikom želimo mnogo uspeha. Naj bo ta razstava le skromen začetek bodočih, mnogo večjih in Širokopoteznejših razstav, h katerim bo pritegnjeno vse obrtništvo Dolenjske. Z zdravim optimizmom in trdno voljo v botjSo bodočnost! Večer avstrijske sodobne glasbe Ljubljana, 4. decembra. V ponedeljek, dne 2. t. m. je priredila Glasbena Matica v Hubadovi dvorani intimni koncert pod naslovom: avstrijska sodobna glasba. Spored je obsegal dela najbolj karaJrterističnih reprezentantov moderne glasbe avstrijskega glasbenega centra. Poleg Araoida Schonberga kot duševnega očeta in glavnega eksponenta so_ dobne glasbe sta bila zastopana že bolj poznana Alban Berg in Paul Amadeus Pisk ter Plese Apostol. Skladbe teh zastopnikov >nove glasbe« pa niso bile vse iz najnovejše dobe, temveč se nam je predstavil n. pr. SchčVnberg z zelo »reak-cionarnimi< pesmimi, katerih nastanek sega Se v prejšnje stoletje, ko na njegovi bojni zastavi Se niso blestele krilatice: proč od romantike, proč od vseh pravil najboljše Merzbacherjevo. ki je bil član ekspedicije leta 1903 Leta 1925 je prof. Nikoladze iz Tifusa organiziral prvo rusko aipinijado, ki se je udeležilo 18 oseb. in leta 1928 so poskus ponovili: 17 učencev vojaške Sole v Tiflisu je doseglo vrh Elbrusa. V letih 1933-34 so Rusi organizirali prave mno-žestvene pohode in Elbrus. ki je razmeroma lnhko dostopen ter tudi razpolaga z udobnimi domovi, je kmalu postal priljub. ljena izletna točka, da ni nič posebnega, če se znajde vrh niega 200 do 300 turistov. Avstrijska ekspedicija je naložila svoje tovore na osle in mezge, ki jih je najela pri Balkarih. in na":o odrinila iz Nalčika v notranjost kavkaskoga pogorja. Tam se je razdelila v dve skupini. Prva pod vodstvom Crobatha je p rodim la v tako zvano skupino Disu. kjer je napravila drugi vzpon 4225 m visoki Ajlaroa. ki je po zunanji obliki ena najlepših gora na Kav. knzu. prvenstveno turo na 4447 m visoki SuganbaŠ in na enako visoki Zurongal ter prehod čez južni greben Sugantiua. vsa skupina je pa tudi naskočila vzhodni greben škare, kjer je prodrla do višine J5050 m, zaradi strahovitih snežnih metežev je p:; morala bivakirati polnih 21 ur in ni mogla do vrha Druga skupina prof. Schvvarzgruberja je pa plezala v skupini Bezmgi. imenovani po ledeniku, ki je eden največjih na svetu. Naskr^ila je tudi oba najvišja vrhova 5630 m visoki Elbrus in 5043 m vzhodno ležeči Kazbek. Svoje podvige je Zaključila z naskokom na vrhovne škire severovzhodno od Besinglja Sto izredno lepih, jasnih diapozitivov, s katerimi je Crobath pokazal da ni samo izvrsten nlpinist. temveč tudi spreten fo. togTaf. je izpopolnjevalo zanimivo predavanje in nazorno dokazovalo, s kakšnimi napori težavami in ovirami se je morala ekspedicija boriti v večnem snegu in ledu. Predavatelj je zaključil z željo naj bi se tudi pri nas po možnost' organizirala ekspedicija Kavkaz, saj so vtisi nepozabni. Res ie. da to stane osrromno denarja in žrtev, a mnogo se s tem koristi lastni domovini. in sistema, proč od vsakega čustva in občutja, proč od tradicije in konvencije. Srh on berg se je šele s svojo komorno simfonijo v E.duru (op. 9. iz teta 1906) za 15 solointrumentov obrnil od romantike v abstraktno, radikalno-atonalno sfero. Zato vsebujejo tri na koncertu izvajane Schonbergove pesmi še vse znake elemen_ tov glasbe: melodijo ritem in harmonijo in so bile deležne tudi prav lepega uspeha. Tudi sonata Albana Berga. ki je znan po svoji poznejši operi Vojčok. je njegovo prvo delo. zloženo leta 1908 (predelano 1. 1920). To delo kakor tudi tri koncertne skladbe Piska in Apostelova Sonatina ritmica za klavir^ ki očitujejo že čistejšo alineariteto« z delnimi koncesijami rnelo-di&n o-harmoni čnemu tonovemu sistemu, so kot nečustveni g tonami tonski stvori ostali brez notranje prepričevalnosti in se jih more oceniti !e po njihovi tehnično, konstruktivni plati. Kdor trdi, da je Iskati početka te linearne glasbe, ki znači konflikt umetnostne kulture, pri Bachu. se nnhaja v veliki umetnostno-estetski zmoti. Intimni koncert je zaključil klavirski trio Avstrijca Plessa. ki je zlasti v po_ časnih stavkih kazal čustvenega izraza in sta prišla oba solista gg. Vekjet (violina) in Dermelj (viola) do popoldne veljave. Po tri pesmi Schonberga in Piska so se zanosi t emu baritonu opernega pevca Ve-koslava Janka prav dobro prilegale. Klavirski del koncerta in spremljavo pevskih in instrumentalnih del sta oskrbela priz_ nana pianista dr. Danilo švara in prof. Pavel šivic. Koncert, ki ga je prenašala tudi naša radio.postaja, je bil srednje dobro obiskan. 1. december v Litija. 2. decembra. Svečano je proslavila 1 december tudi Litija. Vse hiše so bile v zastavah- Posebno svečano je proslavilo svoj praznik naše sokolstvo. Na akademiji je pokazalo uspehe svojega dela. Sestavila sta jo prosvetni in prednjaČki zbor Otvoril jo je v nabito polni lepo okrašeni sokolski dvorani, društveni starosta učitelj Veno Taufer. V lepo zasnovanem govoru je spregovoril O zmagovati sokolski ideji. Sledila je telovadna akademija, ki je pokazala, da so naši telovadni oddelki v dobrih rokah. Ženska deca je nam pokazala vaje z žogami, ki jih je sestavila načelnica Olga Bizjtikova Moško deco je izvežbal brat Veno Taufer in je izvajala Jadransko morje, njegovo lastno sestavo Tudi vaje z balončki, ki jih je vprizortla žensk« deca, so domača sestava sestre Olge Bizja. kove. Moški m ženski naraščaj sta predvajala Osmorico, članice pa Babuško. Članice so izvajale tudi vaje na pesem »Oj more duboko«. Šestorica članov pa je zaključila telovadni del s Krogom Lepo akademijo je zaključilo 4. dejanje Spicar-jeve simbolične igre »Triglav«: Med prizore je bilo vpletenih tudi več domorodnih in sokolskih deklamacij. Po svečani zaprisegi novih članov so bile izročene diplome udeležencem sokolskih plavalnih in veslaških tekem, ki 90 se vršile v poletnem terminu. Svečano akademijo je priredila tudi litijska osnovna šol«. V lepo okrašenem razredu se je zbrala vsa šolska mladina, navzočih pa je bilo tudi več staršev Po uvodnih besedah šol. upravitelja g. Rostoharja, ki je to'tnaćil pomen 1. decembra, so nastopili šolarji in šolarice iz vseh raz;ed^v, posebno pohvalo pa so žeii malčki iz otroškega vrtca gdč. Pije Semenove Meščanska šola pa je proslavljala narodni p ram k pod vodstvom g. ravnatelja Rojoa na St'.vbah. V cerkvi sv. Nikolaja se je vršila ob 10 uri dopoldne svečana služba božja cerkev je biLa polna šo'.ske mladine, vseh uradnikov, predstavnikov sokolstva in ga«ilcev ki so prišli v krojih in s prapori. Tudi okoliški kraji Šmartno. Ponoviče in drugi so lepo proslavili veliki narodni in državni praznik. Več družb iz Zasavja, pa se ie udeležilo novinarskega koncerta na Taboru v Ljubljani, ter So bili vsi prav zado. voljni z bogatim in pestrm sporedom. Iz Maribora — Neaktivni oficirji. Poz-vaJo se vsi neaktivni oficirji (rezervni, upokojeni, v ostavki In n***prejeti kakor tudi vojni uradniki), sedaj bivajoči ria teritoriju me' stne občine mariborske, da se brezpGgoj n^j v roku 4S ur po prečitanju odroma zaz.nanju tega razgla&a javijo med uradnimi urami v motnem vGlaškem uradu na Slomškovem trgu 11 ter prinesejo £ seboj otcirsk0 legitimtcijo odnosno objavo radi primerjanja Podatkov S seb0j naj prinesejo najnovejšo sliko v veMkoSt' 4 X 6 v uniformi ali v civilu radi preda je tej občini. — Občutna kazen mariborskih vlomilcev, pred mal-m kazenskim senatom sta stala brata 35-ietni Filip in 46-letni Ri-hard KroPej ter 32-letni Ferdinand Ber-koP. ki so Iet<>s 3. avgusta vlomili v Po ševo trg(jvmo in Poleg nje se nahajajoč;; Knezarjevo draguljarno. pobesrniM so z bogatimi preko 40.0-0O dinarjev vrednimi plenom. Toda že v Kot0ribi so jih tajni Policijski or?ani aretirali :n uročili mar< borskeimu okr0žnemu so-lišču. ki je obsedlo Riharda Kropeja na 7 let. brata Fiii-Pa na 6 let, Ferdinanda Berkopa pa na r> let robije. — Huda prometna nesreča. Včeraj Sq pripeljali v mariborsko bolnico železo carjevo ženo Marijo posuužnJkr>vo s po-brežja, ki je na ovinku Kralja petra trgu in Pobrvške teste - kolesom i reščila v tovorni avtomobil Franca Ukmarja iz Ljub" ijane. Postnjžnik0va Je nezavestna obležala z zevajočo rano nad desnim sence-n* — poldrugi milijon je treba za kralji* spomenik. Tudi Marbor hoče postavit* svo.ip-mu r smrtnemu kralju Uedinitelju dostojen spomenik Za to je treba o^oii Podrug milijon dinarjev. Doslej je od*bor za postavitev spomenika zbral že ene tretjino te vsote. Ker bo moral odbc' svojo akcijo čim prej zaključiti, viju'in. prosi vse- ki še niso izvršili svoje narodne dolžnosti, d« čumprej žrtvujejo svo; ohulus za kraljev sipomenik v Mariboru Delikatno vprašanje! i 9Ali je bil božanski Jupiter vse svoje življenje zvest svoji viso-■ korodni soprogi? Odgovora na to vprašanje ne boste dobili niti od zgodovinarjev, niti v učenih, knjigah, temveč v sijajni burki Bogovi se zabavajo (Amphitrion) ki je šla svojo triumfalno pot po vsem svetu, izzvala povsod gromovite salve smeha in pride končno jutri v Kino Slogo da se tudi naša Ljubljana zopet enkrat božansko zabava in od srca nasmeje: — Velik umetniški užitek bo nudil koncert »Zagrebškega kvarteta«, ki bo v sredo 4. t ju v gledališču. To je odlično vlgTan, homogen godalni kvartet, ki prav nič ne zaostaja za slavnimi >Zikovci« ter je^ kjerkoli je nastopil, pridobil takoj ob. črtnstvo. Sodelujoči so štirje profesorji 3>Dr4avne muzičke akademije« v ZagTebu. Koncert bo za red A. _ Premiera Kreftove tragikomedije »MaJome&čani« bo to nedeljo zvečer. To Kreftovo najnovejše dramsko delo je pL sano izredno efektno ter je živ dokument in ogledajo malomeščanske naše omahljivosti med veliko vojno. Krstna predstava v Ljubljani je uspela nad vse pričakovanje, letos pa so »MaJomeščani« razen v Mariboru, tudi na repertoarju osiješkega ter nekega praškega gledališča. — Plesni večer Mercedes Goritz_Paveli-ćeve bo v marib. g.edališču v soboto, 7. t. m. Umetnica je odlična predstavnica naše domače plesne umetnosti ter je voditeljica >Zagrebske komorne plesne skupine«. Mariborski spored njenega nastopa je prav pester ter bo plesni ciklus »Iz moje Škatle lutk« doživel ob tej priliki svoj krst. Umetnica sama je tudi zasnovala koreografijo ter načrte kostumov. Pri klavirju: Vera Maya. — 4 vozove drv so neznani storilci ukradli posestniku Juriju Hotmanu iz Loma pri Mežioi. Oškodovani posestnik je tatvino drv prijavil orožnikom, ki Sq o®u-mti.11 njegovo so*edo Lizo P. Ta je tatvino priznala. — Poskusen samomor. V Teslovi ulici se je v nedeljo opoldne obesila 321etna delavčeva žena Ivana 0. K sreči so to opazili sosedje, ki so prerezali vrv in obupanki z umetnim dihanjem reMli življenje. — ...aribortki uvoz »n izvoz. V pretek-klem meeecu je prejela mariborska carinama na uvozu 5,822.206.25 dinarjev, na tovoru pa 16.833.50 dinarjev. Depozit je v novembru znašal 451.000 dinarjev. — Opereta v stuoenškem s0kolskem domu. Kakor doznavamo pripravlja sturš*ča. Režijo vodi br. Lindtner. — Nad očeta. . V nedeljo popoldne sta se v Mlinski ulici sprla 52-letni natakar Iran R. in njegov sin, ki je v jezi Zagrabi eteirlenioo in z njo prizadejal ocetn na glavi veliko zevajočo rano PoSkndo vanega očeta »o prepeljali v tukajšnje bolnico. Po zločinu v Regerči vasi Novo mesto, 4. decembra Včeraj popoldne je* sodno zdravniška komisija obdui-irala truplo umorjenega 7Slet-ne<*a Ignaca Repovža in njegove 431etne hčerke Marije v mrtvašnici na šmihelskem pokopališču, kjer so ju tudi pokopali. Po-izreha nesrečnih žrtev bestijalneiza zločina se je udeležilo mnogo ljudi. Komisija je ugotovila na Marijinem truplu urezine na vratu in na desni strani telesa. Nesrečnica je po napadu kljub težkim poškodbam 5e živela in so jo morilci živo zvezali ter zvezano privezali k nocam njenoga očeta- Pokojni Repovž je imel vso razbito lobanjo, desna roka je bila močno pod-pluta. V zvezi z groznim zločinom so orožniki aretirali že dva osumljenca. Danes je na kraj zločina zopet odšla sodna komisija, da ukrene vse potrebno glede zapuščine pokojnih. Hiša je vse dni strogo zastražena po orožnikih. Prebivalstvo je Še vedno zelo razburjeno in splošna želja je, da bi bil zločin Čim prej pojasnjen. Naše gledališče Drama Začetek ob 20. nri Sreda 4. decembra: Frak ah Od krojačka dc ministra- R^d B. četrtek 5 decembra: Kako zabogatiS. Red Četrtek Petek 6. decembra: Zaprto. Sobota 7 decembra: Ob 15 lTboga AnTka. Premiera. Mladinska predstava. Izven. Ob 20 Vesela božja pot. Izven. Opera. Začetek ob 20 uri Sreda 4. decembra: Aida. Red Sreda. Četrtek 5 decembra: ob 15. Od bajke do bajke Mladinska predstava. Nastop sv Miklavža in obdaritev otrok. Izven Globoko znižane cene od 24 Oin navzdol Petek (i decembra: ob 15. Pepelka Angelina. Oijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. ★ Sveti Miklavž v operi. V Četrtek 5. t. m. se vprizori popoldne ob 15. sijajni Nedba-lov balet Od bajke do bajke«. Balet ima 4 slike: Princeska zlatolaska. Krojaček—ju-nacek. Trnjulčica in Razbojniki. Vmes bo prišel Sv. Miklavž z vsem svojim sijajnim spremstvom- ter obdaril otroke. Prosimo vse one starše, ki žele. da °i njihovo deco Miklavž med obdaritvijo tudi nagovoril, da se zijlase danes v sredo med 17. in 18. uro zvečer ali v četrtek 5. t. ni. med 13. in 14. uro pri g. Gregorinu v opernem gledališču, da mu dajo vse potrebne podatke. Za pO" poklainsko predMavo veljajo globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Iz Trbovelj — Naše včerajšnje poročilo o najdbi skeleta v Praprvtnem se mon pravilno g'lasiti, da so delavci pri kopanju terena naSli človeški skelet okrog- 70 cm globoko v zemlji zakopan, in ne 70 m, kakor je bOo pomotoma navedeno kar so čitatelji nedvomno že sami spoznali za pomoto. — Miklavž v sokolskem domu. V tukajšnji sokolski dom pride Miklavž v četrtek, 5. t. m. ob 17. uri, da razdeli mladini da_ rila, ki se bodo sprejemala od 13. ure naprej v garderobi doma- —Zakol živine doma. Na prošnjo tukajšnjih živinorejcev bo uprava občine dovoljevala potom svojega veterinarja v res upravičenih in uvaževanja vrednih slučajih zakol goveda na živinorejčeveim domu. V takem slučaju je potrebno prositi za dovoljenje najmanj 8 dni pred zakolom, in plačati poslovno prometni davek, občin_ ske takse in pristojbine mesoglednika. Ob priliki ogleda se ugotovi užitnost mesa in prodajna cena, ki pa ne sme biti viSju od cene mesa pri mesarjih. Izjemo tvori klanje v sili. kar pa je nemudoma javiti ob. činskemu živinozdravniku. da ukrene potrebno, živinorejci se opozarjajo, da se ravnajo po gornjih odredbah, ker bi imeli sicer neprilike. — Priznanje sokolskim telovadcem. Ob proslavi praznika narodnega in državnega zedinjenja v nedeljo zvečer v tukajšnjem sokolskem domu je izročil starosta tukajšnjega Sokola g. Pleskovič sledečim trboveljskim sokolskim telovadcem diplomska priznanja: V letošnjih okrožnih telovadnih tekmah Za prvenstvo zgornjega posavske, ga okrožja je dosegel I. mesto Piki, n. Gala, HI- Rupnik in Komat. V srednjem KINO SLOGA Samo Ae danes! Ob 16.. 19.15 In 21.15 Če žene stavkajo z dopolnilom najnovejših modnih senzacij! oddelku Pušnk TI. Hribar IV. in Hrg'ez V. V nižjem oddelku člani Go3ak i, Trebu. šak IV in Bec V. članice nižjega oddelki Roje in Forte moSki nara^aj višji oddeh k Gosak I. Butkovič n in Ko* III, moški nar^Sčajniki nižjega oddelka Rak in ženski naraščajnici višjega oddelka Kuder II in PokLšek IV. Pri župnih plivalirh in skakalnih tekmah so BBagaU n pr.>• ' diplome Gala, Grilc Kolbesnova. DoUmr. Kuder, Gril^eva. Pnnčo. Perso^lio o- i Persoglio Anica, Kuh.ir in Tori; Pri žup. nih smučarsk:h: G<>lob Filip ITI. m» 'o. pri društvenih smučarskih Stih I, Golob H in Trebušak III. m ! i Valček sta Kdaj ? Neva KOL KI). V K Danes: Sreda, 4. decembra! katoličani: Barbara. DANAŠNJK PKIKEDITVE Kino Matica: Itrr.> strasti. Kino Ideal: Vihir. Kino Sloa^a: Ce ione stavkajo, Kino Inion: Kralj Montblanea, Sadjar>ko in vrtnarsko društvo, predavanje Lan. referenta ^. Anton Roga O življenju in drevesiK oh 19 v predavalnici mi-DOraloSkega instituta na univerzi. Društvo prijateljev polj^keca naroda ob-čni zbor ob 18. v prostorih Sloven>ke Matice. DEŽURNE LEKARNK Danes; Mr. Bakarric, Sv. Jakob trg 0, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste Zaloška cesta. L Jesenic — Lep0 uspela sokolska akademija na Hrušici. Odsek Bokolakegi Inistva J< niice na Hrušici je priredU v nedeljo 1. decembra zvečer v dvorani br. Oe«.i>ka slavnostno akademijo v probavo državne" ga in eokotekega praznika. Dvorana j« biLa nabito polna občinstva, ki je pazm«, sledil^ izvajanjem na*>i( rpčib oAdetlto^ Ob prioatkAi sporite, je vodja o*!iseka tw Ivam NePokoJ iimel lep pov<>r, v kater« je <>rT<8a pomem L aVe«uibra za naš n in državo, na kar eo vrstile doki cije in telovadne točke, ki «o lep,> u,s|ve!, pri prireditvi je lo^ai^Vala godlba Bi hala drućfcva »Planika^, kj je MOfti pri Poanoigrki. da je prireditev potekla v t« k o prazničnem nastroje-nju. — Sokolsko predavanje: Sokolsko i štvo Je»aenice priredi direvi sjvt ; nje v okviru Članskega družabnega f*e-stanka, preplaval bo br. Hudaa g ^vt-potovanju po Bolgariji in pa ponazoril H>0 kra^nimn aklopfičnimi olikami Valček na Nevi Kdaj ? SPORT — GZSP (alužb«no *t. 4.). Radi i$ 12 lo' ločil za smuške-eodinike* prosimo vae wpo-daj navedene zvezne aniuške sodnike teritoriju GSSp, da nam takoj ni 1935 :n sicer: g'g'. Jan Jakob, piemeJj Ivan. Se«raj nik Ivan, Tomažič Janko, K rajnem Rupert-Strave pa vel, Ftavhekar AvguM., pr^to Janez, podUpec Iv0 m Kos&nač Prane. V odkloniilineon prianeru, bomo postopaln po gori omenjeni določbi. Iz Poljčar« — 1, december. Praznik zedinjenja je proslavila tukajšnja šola t lepo pri redi t vi m v sokolski dvorani. Na sporedu so bile de klamacije. petje in dnevu primerna igrica. Vea propram so izvedli šolarji, ob splošnem zadovoljstvu občinstva, ki je dvorano popolnoma zasedlo. Po dolgem trpljenju naa je za vedno zapustil ln se preserP v boljše življenje naš nadvse ljubljeni oče, zlati stan očka, tast m stric gospod AVGUST JERŠEF poštni poduradnik v p. Dragega, očeta položimo k večnemu počitku v petek dne 6. dec. ob )|3. popoldne iz hiše žalosti. Baragova ulica 11 (BežigTad) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 4. decembra 1935. Majda por. Slapničar, Tinka por. Renk, Danica por. Kukmom hčerke in vse ostalo sorodstvo DNEVNE VESTI _ Z banske uprave. V petek dne 6. de* cembra ban dravske banovine g. dr. Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. — Ureditev službenega razmerja »lužln čad i. V januarju bo v ministrstvu fioCiai ne politike ki narodnega zdravja anketa 0 ureditvi službenega razmerja go^Po^'inj-skjtfe pomočnic. S po&ebno uxexib0 bo urejeno njihovo sluibeno razmerje- S to u«re*d* bo bo določan delovni ćafe Služinčadi Do zagotovljen nočni počitek od 9. zvečer, čez dan pa najmanj 2 url Dosedanji naziv eno&kuija se bo z^uaenjal z nazivom &o~ £podanj&ka pccii^čnica Sluimčadi bo zagotovljen tudi nedol>kl počitek nepretrgoma od sobote o4 6. zvečer do p<>nedeij-ka do 6. zjutraj. Ob nedelji bodo toreJ delale go«POe s-aone. V iwexibi je določen t.u-ic plačan letni dopust S do «lU dni po službenlb letih. Določan je tlKli odpovedmi rok 14 dni. Od 1. junija do 31. avgusta P» gospodinjskim Pomoćni- c&m spi<>n n<_' bo stine'3 od povedati aluz.ba Dekleta lapod M let se ae bodo smela spirejematii v službo kot hišne pomočnice. Najeimauje hišnih pomočnic bo slo prekG borz dela ali društev alužrnčado. — Sk" piči na Zveze mest. V nedeljo 8. t. hl bo na Su&aku skupščina Zveze mest. Vsako leto bo v veliki dvo-rani mestnega magistrata C° *• dopoldne- U-tieie&e se je zastopniki vseti v Z-vead včlanjenih meel. ki se jih zbere da Sušaku nad 200 LJubljano bodo zastopali župan K. dr. Vladtanir Ravnina r. najCejjnlik finančnega odreka g. Ivan Tavčar fcn fkian&ni referent g. dir. A2 Rant — Iz sdrAvnJAke službe. V imenik zdrav_ nizke zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravnik v Mariboru dr. Ivan Fras, zdravnik v St. nju pri Mariboru dr. Albert Sentočnik, zdravnik v Ljubljani dr. Marijan Buk ovi c in zdravnik v Brežicah dar. Franc Ounderč. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 97. z dne 4 .t. m. objavlja uredbo o mali prodaji in drvarjenju iz državnih gozdov, pravilnik o nadziranju proizvodnje plemenitih kovin, tečaj 6%nih dalmatinskih agrarnih obveznic, pravilnik o ureditvi in voditvi lovskega katastra in lovne stati_ stike, odločbo o sejmskih in tržnih pravicah v srezu Mariboru levi breg tn razne objave iz ^Službenih No vin«. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodi. šče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Franc Pavlin, a Stare Vrhnike, Franc Košenina iz Preske, Avgust Schillinger iz Perovega pri Kamniku. Josip švajgar iz Vranovič in Darinka Kavčič iz Opčine pri Trstu. — Razld društva. Občni zbor »Obmejnega prosvetnega društva« v Kranjski gori je soglasno sklenil prostovoljno razdruži. tev. —120 let je izpolnil. V Tetovi živi Jovan Djelović, ki je izpolnil te dni 120 leto. Na obrazu se mu ne pozna, da je tako star. Mož pravi, da je vse svoje življenje delal in da nikoli ni bil bolan. — Nov učni narrt me5ean9kih Sol. Dosedanji učni načrt meščanskih sol iz leta 1926. se je izkazal v praksi kot nezadosten in nepraktičen. Zato je pripravilo prosvetno ministrstvo nov učni načrt in ga poslalo glavnemu prosvetnemu svetu, ki ga °o obravnaval na svoji seji v januarju, potem pa predložil prosvetnemu ministru, da ga potrdi. Naše meščanske sole se dele v tri osnovne vrste s tremi različnimi značaji, kmetijskim, obrtno-industrijskim in trgovskim. Glavni prosvetni svet je temeljito proučil vprašanje učnega nacrta. Težišče vpra- šanja je bik> v tem, da se določijo glavne smernice načrta in da se razlike v načrtih za poedine tipe meščanskih sol jasno začrtajo, tako da se za poedine predmete, ki so večjega pomena za eno vrsto šole točno določi program in obseg učnega gradiva za dotično vrsto Šole. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme. sneg'. Včeraj je snežilo v Ljubljani in Mariboru, po drugih krajih pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 12, v Splitu 10, v Rogaški Slatini 9, v Zagrebu 8, v Beogradu 5, v Ljubljani 4.5, v Sarajevu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 740.6. temperatura je znašla L — Taletnesra brata ubil. V vasi Gorogaži blizu Trebinja je Vuka&ra Porobič v ponedeljek ubil svojega TSletne^a brata Obrana. Brata sta se sprla zaradi kamenite Ograje in VukaSin je pograbil t?žak kamen in udaril z njim brata tako močno v trebuh, da je kriknil in se zgrudil mrtev na tla. — Električni tok ga je ubil. V podružnici Bate na Sušaku se je pripetila včeraj zjutraj težka nesreča- Kontrolor tvrdke za kar-lovški okrug Dragotin Oelinec je postal žrtev električnega toka- Nezavestnega so odpeljali v bolnico, pa je že med prevozom umrl. Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste, takorekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvečate dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo kožo Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo . Postrižemo Vam zarasle nohte. PediJciranje Din 6.— Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog Din 4.— Posetite nas, prepričajte se sami. LJUBLJANA, ŠELENBLRGOVA UJL. 7. Iz Ljubljane —lj Smrt uglednega Vifana. Na Viču je včeraj preminul ugledni posestnik in djleČ naokrog znani lastnik barvarne g. Anton Boc. Pokojni je že dolgo bolehal in ga je smrt rešila trpljenja. Pokojni g. Boc je °il rodom iz Šmarja na Dolenjskem, a je zgodaj odšel od doma. Kot 191eten mladenič je prišel v Ljubljano kjer se je izučil pri Kostanjškovih v Gradišču barvarske obrti in pozneje ?am prevzel podjetje. Poznele je obrt prenesel v Selenburgovo ulico. Sam je vodil svoje podjetje blizu 50 let. Pokojni je bil prijeten družabnik in zelo priljubljen v ljubljanskih krogih, znan pa je bil tudi po deželi. Zlasti dobro se ga spominjajo v naših termalnih kopališčih, kjer je v letih, ko ga je mučil revmatizem iskal zdravja. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in dve hčerki. Pogreb bo v četrtek oh 15.30 izpred hiše žalosti na Glinicah CIX/9 na pokopališče na Viču. Bodi plemenitemu možu ohranjen lep spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje! 1 v r d k a M. F i r n a t, sv. Petra c. 22 in Poljanska c. 1 je znižala cene trikotaži, damskemu in moškemu perilu in tudi vsem drugim modnim potrebščinam. lj— Mnogo skrbi imajo s popravljanjem Erjavčeve ceste. Menda nimajo z nobeno drugo cesto toliko dela kakor s to. Pred lanskim so se odločili, da jo spram eksi-rajo, t. j. da postane cestišče po enostavnem postopku sčasom kakor asfaltirano. Toda že lani so se pokazali nekateri ne_ dostatki na tej cesti. Morali so zagladiti kotanje. Kljub temu je pa ostalo cestišče precej vegasto. Pred dnevi so ga zopet posuli s porfirnim zdrobljenim kamnom. Zdaj je cesta demo asfaltna, demo pa nasuta. —lj Sneg smo dobili. Komaj smo včeraj objavili poziv smučarjem, naj se pripravijo na pozdrav snegu, že nam ga je nebo čez noč nasuk>. da je bilo mesto davi pod dobrih 10 cm debelo snažno odejo. Snežilo je tudi dopoldne, sneg je seveda moker, a vse kaže. da bo obležal, če ne nastopi zopet toplo vreme. £e se zjasni, bomo pa že zaceli po malem smučati. Nogavice in rokavice vseh vrst, damske, moške in otroške ima trpežne in v veliki izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. KINO UNION Telefon 22-21 Največji alpinski film sezone Biser filmske in plezalne tehnike Prvi vzpon na najvišjo goro Evrope 1786. Kralj Montblanca Režija: Dr. Arnold Fan k Igrata: Sepp Riat, Brigite Hornev Predprodaja od 11. — 12.30 in od 15. ure dalje — tj vsega dov0lj na trgu. Najvee j«. OUo diamee brozge. Go&podinje So čofa^e na trg po preplavljenih cestah in hodni« kih. Tuda na trgu ni bilo nie boljše Sneg je menda presenetil tako mestne delavce, da, se zjutraj niso vedeli kaj. bi počeli njim. Zelenjadni trg je bil dobr0 založen, ker so prodajalke pripravile zelenjavo za trg včeraj, kg še ni bilo snega. Večina ze" lenjave je pa že P<>d streho, n. pr. eaidlivi-ja, zeljnate glave« ohr0vt, cvetača itd. Pač je pa na prostom motovileč tn zimska solata. Cene Se niso bistveno spremenile- Na sadnem tngu danes ni bilo fiFo**-ja, ker so prodajalci odklonili pošiljko slabega blaga. Miklavž &e fe marljivo zalaga s pomarančami, ki so najcenejše po 75 par kg. Zaradi Miklavža je na. trgu tudi mnogo jabolk, vendar lepih ni mnogo. Najlepše so po 5 Din, v splošnem So še vedno Po 3 Din kg. Gospodinje že misii-jo na božično potico .Belokranjci prodajajo lePa orehova jedrca Po 24 Din kg, torej dražja kakor lani, ko so bila po 18 Din. V trgovinah jih dobiš po 28 Din. Gospodinje že Pose&ajo Po njih, ker se boje, da se bodo Podražila. Za mlečne izdelke ee se ne potegujejo posebno ter se s« niso podražila. —lj 0 življenju v drevesu bo drevi ob 19. govoril ban. referent g. Anton Flego v okrilju rednih predavanj podružnice 3VD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Ta priljubljeni predavatelj bo opisal vse skrivnostne čudeže rastlinskega življenja. Predavanje priporočamo vsemu občinstvu, ker bo spoznalo kaj drevo vse dela in zna. —lj Pozor! Na modni reviji pazite na manekena s krizantemami! ELITNI KINO NATICAHH relfliin 21-24 DANES VELIKA PREMIERA!! ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer litra Kti*a*ti" S pravico lahko trdimo, da ta umetnina dela čast filmski umetnoeti! Pokazali Vam bomo film, ki Vas bo navduSU In Vam bo o* tal v vernem spominu! Ta nevsakdanja vsebina, dovršena režija in igra igralcev, ter prekrasni posnetki Kasablanke so glavne odličnosti tega umotvora!! NAJNOVEJŠA POROČILA Z ABESINSKIH BOJIŠČ. Predprodaja vstopnic od 11. — pol iS in od 15. dalje. PREMI KRN I KINO —lj Samo Se aanes ob 16 in */*21. ur' imate priliko o^l^Jati si modno revije obrtniškega društva v Ljubijan.. Baj^a razsvetljava Gregorifpve u!6ce in Trgovskega doma Vas bo varno privedla k prireditvi, preskrbljeno je za dobra okrepčl-la. Da bo pa presenečenje tom večje, sv Vam obeta prav0 Miklavževo «.»b/..., učitelj in £?a stisnil za vrat Neporabljeni gMfl je nek.ij im bCiM Ot^MVal okoti ^ be. naposled se je pa izmuzni' i/ ielem • ga objema, a v učiteljevih rokih je ottala njegova trajni Dum i »o poiapvli gotova prosjačil jk> mestu za novo imjoti M d| e brez nje. Iz Celfa —e Opozorilo članom JNj»! Opo mo članstvo JXS v Celju in okolici da ho člamsJii sestanek dTevi ob osmih v restavraciji >Na—Na« na Kralja P tri e prUi^te v omi večjem števiu : —c Podpore 6ruatvam. Hlatea i>LxJuja bo izplačala naslednje pod.pt»iv iz (ekočil proračunov biv»e m<-tetne in oko-l^k*. «»b-čine: drž. kraje\-ni za^čitri det^e ui mla>ili-ne v Celju 4.000 Din, krajevni protituit>or kulozmi lign v C^lju 2.000 Din, Mreljsktmu okrožju v Celju z« nabavo prapora IM Din ter Trpovske-m/u boin!6kem' jus.tična uprava zsra*lila v Celju mjao potrebno j-ustično palačo. V tom prtneru bi okrožno sodiš-čv i7.praiznčV> G-ro^ijVt. h je last mestne občine. —c Zadnje čase se opaža med prebh-tl stvom pod vtisom poročil iz drugih krajev naše banovine morda pretiran strah pred razširjenjem nalezljivih boltszni. Temu na sprotno javljamo v pomirjen je občinstva, da število obolelih doslej ni prekoračilo nor malnega stanja, ki znaiša po današnjem stanju za celo Veliko Celje 2 škrlatici in 4 davice. Kljuih temu pa prosi mestno načel-stvo starše, da javljajo vsak slučaj, obolelosti svojih otrok zdravniku, predvsem obolenje grla, s katerim se navadno začujcui tudi skrlatica m davioa. Lajiku m mogoče ločiti navadnih obolenj nebnic (angino) n. pr. od davice, kar omogoča zdravniku cesto rudi le bakteriološka preiskava. Mestno načetstvo je s svoje strani vse ukrenilo, dfei se širjenje nalezljivih obolenj prepreči. —c Smuško skakalnico namerava »irrjr diti letos SK Celje na posestvu g. Belaja na PoluLah. ANTON m VLADIMIR PRESKERj POCENILI SMO VSA OBLAČILA Hobertns plašč . . . Din 2S5.— Hubertus plašč otroški Din 145.— Trainchcoath Impregniran . . . Din 420.— Veterni suknjič . . . Din 138.— VVlndJaeke) Zimski površni suknjič Din 178.— Ia športni suknjič . . Din 95.— Usnjat suknjič . . . Din 420.— Smučarska obleka . . Din 250.— Kamgarn obleka po meri.....Din 395.— Ia športne srajce . . Din 39.— Športni klobuk ... Din 44.— Ia pumpariee . . . Din 95.— Doable suknje in vsakovrstna Izbera vseh oblačilnih potrebščin v bogati izberi. TO SO RES NIZKE CENE T kfS&H&ffft ^KKKKXXKXXXXXXXXXXKX MALI OGLASI beseda 0^50 para, davek Din 3.^-, beseda 1 Din, davek 3 Din, preklici 2a pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložit) BiamJJCO. — Popustov aa cnaie oglase ne priznamo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx »BUFFETc S. J. Jeraj, Sv. SMUČI in SANKE dobite najbolje pri izdelovalcu Matej Faj-far. Ljubljana, Trnovska 25. Telef. 34—10. 3378 MIKLAVŽ, Oglejte si bogate izložbe ur in zlatnine i.t.d. B. Rangus — Kranj RAzno Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis >Za Človeško livljenjec od dr. L6bla, ki vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilido. V pol leta bo izšlo v 16 jezikih. Pišite nam še danes- >Dru-finski tednike, Ljubljana, Tvr-Seva 29./N. 3351 Petra 38, Ljubljana toči prvovrstna vina, ter garantirano pristno žganje po sledečih cenah: ltr. Din 8.— i, ,,10.-^ 12.-« 5.- Namizno telo Zupsko crno Rizling Cviček Silvanec Jabolčnik sladki 2ganje: Tropinovec Slivovka Hrušovec Brinjevec Pri večjem odjemu primeren popust! 3343 Ur. Din 28.— 28.- n „ 32.— Novootvorjena podružnica kr. banske poslovalnice SPLIT Obiščite VELIKO RAZSTAVO SPLITSKIH PREPROG IN NARODNIH VEZENIN Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 prodaja na 24 mesečnih obrokov odprta dnevno od 9.30 do 12.30 in od 14 — 18.30 KAPITAL LASTNIKI MLINA, ki imajo možnost sušenja in mletja Zfk-meljskih barv bližine postaje na gorenjski progi, ali da dajo mlin v najem, se prosijo za pismeno ali osebno resno ponudbo v petek, sobo4o dopoldne. Ljubljana, Kol°dvorska 18. Pi sarna dvorišče. Rozman. STAnOVAnJA beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE dvosobno s kopalnico in ori-tiklinami v Povšetovi ulici se odda z januarjem. Poizve se ori Christof, Domobranska c. 3377115/1. 3361 PRODAM NajmanjSi znese h 8 Din Beseda 50 pai. davek 3.- Din MRD jelkov (hojev) po 16.— dostavi na dom čebelarstvo Štrozak, Rakek. Po dopisnici blagovolite javiti naslov in količino. 3380 POUK Beseda 50 par, davek 3.- Din NajmanjSi znesek 8 Din AMA. ki je pod to šifro stavila ponudbo za pouk v francoščini, naj se med 11. in 12. uro oglasi v pisarni kavarne Nebotičnik. 33715 MALI OGLASI »SLOV NARODU« IMAJO SIGUREN USPEH: Bolečine so prenehale -v3 minutah! Slike 1, 2 in 3 povedo vse. Nabavite takoj v najbližji lekarni zavoj Saltrat Rode Ha. Nasujte ga v vodo v toliki meri. da bo voda dobila videz mleka. Ko bo osvobojeni kisik prodrl v bolno nežno kožno tkivo, bodo vneti« občutljivosti takoj prenehala. Popolno olajšanje nastopi že po 3 minutah. Uspeh je zajamčen. Novinarski slavnostni koncert živo pisan program, ki Je nudil vsakemu okusu po nekaj zaželenega in prijetnega Ljubljana. 4. decembra ZvesLo svoji tradiciji je J u pos! o vensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana tudi letos na narodni praznik l. decembra priredilo slavnostni koncert z na to sledečim družabnim večerom tn plesom. Silno posrečena prireditev se je vršila letos v dvorani in stranskih prostorih na Taboru. Ker z dvorano v Unionu za da. tjšo dobo ni mogoče več računati, mera Tator na vsak načm poskrbeti^ ako hoče s:»m sobi dobro, da preuredi na pnmer nemogoči dosedanji koncertni oder, dohod do njega, garderobne prostore itd., saj se bodo morale hočeš nočeš vse večje dru_ iabno prireditve vršiti tam v pomanjkanju drupregii primernega prostora Sto in stoglave množice so v nedeljo navaljevale proi. osmi večerni uri na vhod in na garderobo tako. dn so Se ljudje kar dušili. To je bilo krivo, da se je koncert pričel s precejšnjo zamudo, na kar se je osromni koncertni program zavlpkH d<> enajste ure. Sprotnim in vse dosezajočim novina rje-m se je posrečil pridobiti z\ sodelovanje pri koncertu najrazličnejše glnsbene sile in z njimi sestaviti živ0 pisan program, ki je nudil vsakemu okusu po nekaj zaželjene_ ga in prijetnega. Orkestralno društvo Glasbene Matice^ stružen" z orkestrom državnega konser_ vatorija. Je po vodstvom prof. Li. M. š^krjanca koncert otvorilo z državno himno ter nato zaigralo Davorina Jenka udarno, mestoma močno dramatično razgibano predigro za vehki orkester Srbkinjo«. Za orkestrom je stopil na oder naš odlični operni in koncertni pevec g. Tone Petrov, čdč z g. M. Lipovškom (klavir) ter zapel zelo zanimivi, morda za ta večer malce preobsežen prolog k operi »Gosposvetski sen: Risto Savina ter ljubko ponarod. pesmico >Glejtp že solnce z ljubeznivo j improviziranim klavirjem svojega sprem Ijevalca šumno pozdravljeni so se za tema dvema pojavili n i odru Jadranski stra_ zarji« iz Št. Vida nad Ljubljano s svojim pevovodjo učiteljem M. Jovanom in klavirskim spremljevalcem opernim dirigentom A. N"effatom. Zapeli so nam niz srčkanih. lažje, a tudi težkih, kompliciranih mladinskih zborov, ki so vsi izzvali najširše, šumno odobravanje. Višek prvega dela koncerta je dosegla primadona naše opere ga. Zlata Gjunjenac ter njen klavir_ ski spremljevalec operni dirigent g. Niko štritof. Podala sta nam L. M. škrjančevo plemenito >Jesensko pesem«. štritof ovi .šeg »vi n:irodni po zapisku Stanka Vraza Hodi da Minka« in »Micka bi rada Jurka dobila tor končno mojo po zaslugi gospe /Jate užigfcjo&o otroško pesmico »V Koro. tan«. ki jo je morala rps zlata pevka po_ noviti Po odmoru je napolnil oder n;«š strumni neštetokrat z lavorikami ovenčani mešani pevski zbor Glasbene Ma tiče pod vodstvom ravnatelja opere g. Mirka Poliča. V naj-dovršenejši obliki \e zapel ljubeznive in zvočne Matije Tomca belokranjske narodne >Svatske pesmk- in impozantni zbor Davorina Jenka »Bogn in rodu«. Za prisrčno zabavo in toplo prekipevajoče navdušenje so z domačo harmoniko in petjem poskrbeli nato harmonikarji glas_ benega profesorja g. Pavla Ranč i gaja. ki je s svojimi junački korenja?ki prav izredno ogrel hvaležne poslušalce. Davorina Jenka 3>Zb*>r ciganov iz spevoigre »Vračara«, ki ga je zapela Glasbene Matica s spremljevanjem orkestra pod g. Poličem pa je nadvse srečno sestavljeno in izvajano koncertno prireditev krepko in udarno zaključil. Novinarjem se vse imenitno sponese, saj oni vedo, knko se taki reci streže in treba jim je k lepemu večeru od srca Čestitati. Rusija je deMla zopet maršale Ne samo v vojski, temveč tudi v državni policiji uvajajo stare čine življenje gre svojo pot in tako se Ru_ sija počasi vrača na pot, ki se je zdela revolucionarjem v prvih letih revolucije nemogoča. življenje se ne da lomiti z doktrinami. Prvotno sovjetski režim ni priznaval nobenih činov ne v vojski, ne v policiji. Ruska armada je impla samo poveljniška mesta, in vsi poveljniki, tudi vrhovni, so bili samo tovariši. Pozneje so se morali tovariši umakniti generalom, še ni bila premagana. V carski Rusiji namreč nikoli ni bilo imenovanih naenkrat toliko maršalov. Boljseviki so v vsem temeljiti in se ne ustavijo radi na pol poti. Vorošilov zdaj so pa prišli na vrsto še maršali. Nedavno smo poročali, da je dobila Rusija prvih pet maršalov in sicer Vorošilova, Blticherja, Budennega. Jegorova in Tuha-čevskega. S tem se je tudi armada nave_ zala na staro rusko tradicijo, ki pa, itak Blueher Zadnji ruski maršal je bil bivši vojni minister Miljukov, ki je umrl leta 1912. Maršalski čin je bil v Rusiji redek, podeljevali so ga večinoma samo tujim vladarjem. Izmed prvih petih sovjetskih marša, lov sta Jegorov in Tuhačevski bivša carska častnika. Tuhačevski je še poleg tega plemiške krvi in v začetku revolucije je bil poveljnik telesne garde zloglasnega atamana Semjonova. Vorošilov ima pa samo dva razreda ljudske Šole in je tipičen sovjetski selfmademan. Budenny je bil 13 let podčastnik v kozaškem polku. Bliicher se je proslavil s svojim revoluci-jonarnim delovanjem v kitajski armadi. Razen maršalov ima sovjetska armada komandarme generale prve in druge stopnje ter flagmane. admirale prve in druge stopnje. V nedavnem dekretu so pa pozabili na formacijo, brez katere v Sovjetski Rusiji ni mogoče vladati, namreč na državno policijo. To napako so kmalu po_ pravili z imenovanjem ljudskega komisarja za notranje zadeve Jagode, ki je postal generalni komisar. Trije drugi policijski funkcionarji so postali komisarji prve stopnje, poleg tega je pa dobila dr_ žavna policija še 13 komisarjev druge stopnje. Tako bo Rusija kmalu dobila nazaj vse vojaške in policijske čine in bo razlika med staro in novo armado izgla-jena vsaj na zunaj. Ustroj sovjetske vojske se pa seveda bistveno razlikuje od ustroja carske vojske. Mačka kot podnajemnica Nekateri ljudje Linijo živali tako radi, da jim posvečajo več pozmm0sti, neSo lju-dem Sioer pa zna biti žival večkrat mnogo bolj hvaležna za pozornost in Uu" bezen kakor človek, o katerem je it.ak znano, da ra>d plačuj-e z nehvale-žnostjo. če mu storiš kaj dobrega. Neki Pariza p je imel svojo mačko tako rad. da je n;'» gova žena postala na njo ljubosumna Mož je dobil mačko od svojevra prijatelja za božič. Igral 6e je z njo, jo boža] in razvajal, vse ji je bilo dovoljeno. A ieoa za to ni bila nič kaj navdušena. Trdila je, (ta stanovanje nikoli ne more bili poštenr, Pospravljeno, pdfcar Je mačka pri h.š: Začeli so se prepiri in končno je žena zahtevala, da mora mačka iz hiše, Sfoer Poj-de ona. Mož je stal pred težko odločitvijo, ženo je imel rad, mačko pa tudi. Ker si ni znal Pomagati drugače, je sklenil najeti za mačko so>bo v hotelu. To je tudi storil in pogodil se je z lastnico hotela tako. da bi morala imeti mačka svojo s0b0. Seveda ®0 je otkazali 6<>l>ito, kjer n^ben gost ni hote: stanovati. Vee bi bilo v rp-du, če bi bila hotelirka prijavila v naj^m odi-iano sobo- Toda mislila je, da mačica ni človek i/n da jo ni t roba prijaviti policiji. Tu pa ne grv za gosta, temveč y,\ <^,-hodke, ki jih ima b0tel preveč dolg_ čas, je naš Nebotičnik zopet poskrbel za zabavo in se tako v našem družabnem življenju ponovno uveljavil. Zanimalo vas bo, kako je zdaj tam visoko pod oblaki, in zaradi tega nikar ne pozabite, da nastopajo v nebotičnikovem baru tri plesalke svetovnega slovesa in sicer Edit Oskar. Geny Malberg in Claere Horst^ ki plešejo prav ljubke in umetniške plese, kakor tudi sicer same po sebi zaslužijo pozornost naših meščanov, saj tako izvrstnih plesalk že dolgo nismo videli; da se je popularni Vili Vilko menda ustrašil hude konkurence in je svoj program docela spremenil: postal je živahnejši, predvaja nove umetnosti in kot Ju-gosloven prav uspešno tekmuje z inozem. skimi artisti; da nastopa sedaj tudi znamenita miss Tay Taly z 20 dresiranimi golobi, ki vzbujajo v baru veliko senzacijo, Tay Taly pa je večer za večerom deležna posebnih simpatij in priznanja naših meščanov; da sta tudi Birbi in Eta obnovila svoje vtolkače« in z glasbo neumorno zabavata publiko; da se bo 5. decembra papači Danilo pojavil v Nebotičniku kot častitljivi sv. Miklavž in delil darove pridnim in nagajivim, vsakemu po zaslugah in oceni onih, SV.MIK1AVZ ijmmlfa ODVTCV ki bodo skrivoma pri blagajni za znance in prijatelje oddajali darove^ in končno, da vas vodstvo n el>> ti čn: k ovih zabavišč že danes zanesljivo šteje med svoje goste za Miklavževo. a tudi sicer ste seveda vedno dobrodošli in pog« ščeni s ceneno, a izvrstno kapljico. Iz Ptuja — Tudi Ptuj je proslavil 100 letnico rojstva slovenskega skladatelja Davorina Jenka s svečanim koncertom, ki ga je priredil pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom g. Sedelbauerjii / i/branim sporedom. G. učitelj Hasel je imel uvodno besedo, moški m mešani zbor pa je izvajal svoj izbran spored, ki je vse pesmi precizno na.štu-diral in jih zapel z velikim umevanjem, za kar je tudi žc! odkrito priznanje številnega občinstva. Nastopila sta tudi s samospevi ga. Vošnjak Majda in g. Švagelj L j. s spremljevanjem na klavirju. Občinstvo je bila izredno zadovoljno s tako dobrim uspehom in je mestno gledališče zasedlo do zadnjega kotička. Zcliri je le še, da se koncert ponovi, ker so mnogi morali oditi brez vstopn'c. — Za brezposelne je darovala tukajšnja tvrclka Rainhardt Josipina, trgovina z drv-jačino in perutnino. Din 5.000.— za mestne brezposelne. Mestna občina izreka rvrd-ki iskreno zahvalo z željo, da bi se rudi v drugih krogih našlo več takih posnemal-cev. — Tatvina fazano\\ V lovišču v Zabov-cm pri MaTkovcih niže Ptuja last g. Maro-ha Petra iz Ptuja, se pojavljajo že ves čas divji lovci, ki streljajo divjačino. Postre-Lali so že nad 50 fazanov in ima g. MaToh občutno škodo. — Znižanje najemnine. I "pravn: odsek mestne občine je sklenil znižati s I. novembrom vsem strankam v mestnih hišah najemnin« od 10 obo 20%. T« »klep uprav nega odseka jc vse hvale vnedbi.'ji-ccv. —OW«fco mu je ukradel. Kaiscrr>«*bort ovira pri oranju. Mož se bo moml zagovarjati pred kazenskim sodiščem, imel pa bo opravka tudi s civilnim sodiščem radi motenja posesti. Lion Feuchtivagner: J7 Zid SH&& Roman — In vojvoda \Vurtemberški, — je dejal Karel Aleksander. Mimo osuplega sluge so vstopili gospodje v sobo. Radovedno so ogledovali risbe kapalistjčnega drevesa, nebesnega človeka čudne napise Začule so se ironične opazke, toda skrivnostno ozračje sobe ie zaglušilo njihovo običajno zgovornost. Bili so presenečeni :n plahi. — Tristo vragov! — je kriknil naenkrat Karel Aleksander, sramujoč se svoje strahopetnosti. — Saj vendar nismo v cerkvi. Vina na mizo, Neuffer! Ce ni starega čarovnika doma. bomo videli, ali se nam posreči pričarati njegove duhove s čašo ruinega vinca. — Ali bi ne pogledali prej v druge sobe? — jc menil VVeissensee. — Morda najdemo tam še kaj. Njegov občuti ivi, dolgi nos je vohal in njegove srepe. nemirne oči so radovedno iskale po vseh kotih. DoxTrm je Neuffer pripravljal mizo, si je družba ogledala še druge sobice. Pred enimi vrati je stala Jantje, debeluhasta, klepetava služkinja in hotela je zadržati gospode. Le-ti so jo pa potisnili v stran in vdrli v sobo. Tam v zadnjem kotu je sedelo dekle v oriientalski obleki, njene velike oči so plaho in srepo gledale vsiljivce. Gospodje so stopili korak nazaj pred njenim očarljivim belim obrazom, n enimi črnomodrmi lasmi in zgovornimi krasnim1 očmi. Vrag te... — ie zaklel vojvoda v duhu. — Tole si torej privošči moj žid. In niti besedice mi še ni povedal o tem. cigan grdi. Ta sladki grižl:ai hoče imeti samo zase. Še vedno so bili gospodje oddaljeni od dekleta nekaj korakov Nastala je tišina. Naemi je planila pokonci in se umaknila čisto v kot za stol. Presenečeni gospod e so ostali pri vratih in jo debelo gledali. Prvi se je oglasil predsedn;k cerkvenega sveta, rekoč: Gospodična je hčerka gospoda fnančnega ravnatelja? Weissen-see se jepa ozrl na strmeče gospode in pripomnil: Da, to je moje presenečenje. — Gromska strela! Tristo vragov! — je ponovil major Roder večkrat s svojim momljajočim glasom. Wč drugega mu ni prišlo na misel. Toda vojvoda, ki se je ta čas zdramil iz osuplosti, je bil ves iz sebe. Požiral ie dekleta z velikimi modr - mi očmi, njegovo občudovanje iii navdušenje je bilo brezmejno. — Prava mojstrovina, to dekle. Glava kakor iz obenovine in slonove kosti, kakor oriientalska pravljica. Tajn7 svetnik Schiitz mu je šaljivo pritrjeval: Finančni ravnatelj -e genij, toda plod njegovega telesa ie boljši od izrrd-kov njegovih možganov. VVeissensee je molčal. Kot dober poznavalec bi bil lahko ocenil dekličine čare še bolje, kakor sam vojvoda s suhoparnim Schiitzem in nerodnim Rnder.em, ki ni našel drugega poklona nego svoje hrope-če: Tristo vragov, gromska strela! Toda VVeissensee je stal molče, zrl ie na dekleta, jo ogledoval od nog do glave in rre-gove pohome ustn:ce so se smejale. Ah, da. gospod finančni ravnatek to je res dragulj, vreden, da ga tako ljubosumno stražijo. Osmo čudo sveta! Hebreiska Venera! 0č: ima kakor /ena 'z Starega zakona. In jasno je. da lepota ni edna njena prednost. K Magdaleni Sibyl: pri-haiajo angeli in govore z n;o, k tej gotovo prihajajo proroki. Bil' ste premetenejš' od mene. gospod finančni ra^natel, vendar pa ne dovoli premeten1". Moral' b; jo bili odpeljati še dalje in stražiti še budneje. Voila. Zda: bomo videl', kako bo nas sprejela. Drugi so še vedno občudovali deklič- iio lepoto. Celo major von Roder se je spomnil na neka: drugega in dejal: Kdo bi bil mislil, da ima ta stari lis.ak tako lepo dekle? Naemi ie pa stala v kotu vsa polna strahu in odpora in zamišljeno je zrla na nepovabljene goste. — Kako je vam ime? — je vprašal vojvoda. In ko ni odgovorila, je pripomnil: Sulamit? Šaloma? Mar naj položmo glavo nekoga k nen:m nošam? Toda Naemi je še vedno molčala Strah in odpor sta ji povzročala skoraj F žične bolečine. Te plahosti nima po očetu, — je pripomnil tajni svetnik Schiit/ Major von Roder je pa grobo in nestrpno na-hrulil ubogo dekle: — Odgovori židovski pankert. Če te vpraša tvoj vojvoda! — Drži iezik za zobmi! — je zakl:cal Karel Aleksander. Dekletu, ki se je plaho stiskalo v kot. je pa dejal ^riinzno kakor da govori z otrokom: — Sa; t" ne bom nič storil, nikar se ne boj, ne bom te požrl ti kozica prestrašena Ne bodi tako sramežljiva. Debeluhasta. dobrodušna smžkura je smuknila ta čas k Naemi ter se postavila k nji, ne da bi vedela, kai storn Re> sem tvoj vladar, je na dal eval Karel A'eks-n-der nekolit-o nestrpno, sem 'voi :n tvojega očeta ljubljen^ gospodar. Zdai m' pa krp-čno povej, kako ti ie ime. — Gospodični ie ime Naemi, — je odgovorila služkinja za njo. Zdaj torej vemo to, — je zamrmral zadovoljno Roder. Naemi, smešno -;me. — se je zasmejal. Vojvoda ie pa zapovedal: Podi sem, Naemi. pol:ubi roko svojemu vladaru. Služkinja je zašepetala nekaj dek^tu na uho in ga potonila naprej Naemi jc stopala počasi kakor da jo vlečejo, p"ged uprt v tla. VVeissensee ji je ^ledii s poželjivimi pogledi. Odšli so v kabinet, kjer s i /a^c'i p i . Pršilih so dekleta, da je trčilo z njimi Na stenah je cvetelo drevo kabalc, tam so se Prepletale robate črke in skrivnostni znaki, tam ie zrl mrk - nebesni človek, ucnie namočMo ustnice v v nu potem se pa nilo dalo več zadr/~\wi. Pobe^rn'lo e, se 7nkTen;1o v svojo sobo. prestrašeno, drn.e *e po vsem telesu in imt'o kal or l~d V kabinetu je pa pc;ka/al tain svetnik Seinitz gospodom na marčne slik* in ugotovil: Prvi hip e tu smrdelo po židovski šol: in pokopališču /daj pa d š po Parizu, po parfumu in Mercure galmt-. Čudno, kako more košček svetega ženskega mesa pripraviti učenega maga ob ves n'e^ov oresHfc, Urejtrja Jootp Zupančič. — Za > Narodno tiskarno« Fran — 2* upravo tn tn—rami del lista Oton Chnstot. —. Vsi v Ljubljani.