9. štev.
V Kranju, dne 2. marca 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarsKI list.
■shaja vsak« soboto svoftor
in stane za Krsnj 4 K., po polti za celo leto 4 K, za pol leta 51 K, za druge d rta ve stane 5 60 K. Posamezne Številka po 10 Tin. — Na nirolbe brez istodobne vpofiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in apravniitvo je na pristavi gosp. K. Fioriana v • Zvezdi*.
Mesečna priloga
„51oVc85Ki Tchaltr*
£ol strani 80 K, za i manjša oznanile
Inserati ee računajo za eelo stran 60 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej, se plačuje za petit-vn to 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten
Eopusi — UpravniStvu naj se blagovolijo posipati naročnine, re-lamaeije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj ee izvolijo firankirati. — Rokopisi ee ne vračajo.
Pred novimi volitvami.
m.
Po našem mnenju je za nas napredne Slovence pri vsej volilni reformi Se najbolja postava o prostosti volitev in zborovanja. Pri tej postavi moramo opozoriti svoje somišljenike zlasti na točke 5, 16 in 16. Povsod lahko sklicujete volilne shode, nihče vas ne sme motiti pri zborovanju. Tudi lahko skličete shode le za posamezne vrste volilcev, n. pr. za meščane, aH samo za obrtnike, samo za posestnike i. L d. Će bi se vtihotapil kdo drug na to zborovanje, pokažete mu hhko vrata in če bi ne ubogal, ga mora kaznovati politična oblast z denarno globo do 200 kron. če bi pa kaka stranka ali posamezniki hoteli razgnati shod, ali volilcem braniti udeležiti se zborovanja ali se upirali s silo predsedniku ali reditelju zborovanja, tedaj jih čaka zapor do Šestih mesecev. Mislimo, da so časi minili, ko je politično podivjani duhovnik najemal pijane tolpe, da so razganjali mirne zbo-rovalce, razbijati stole in kozarce ter Sirili farSko omiko po deželi.
Pa ne samo za državnozborske volitve, sploh za vsako pravilno sklicanje zborovanja veljajo navedene določbe. Ce se snujejo samostojna kmetska društva, katera je tako toplo priporočati, če se skličejo shodi radi pomenkovanja o občinskih volitvah, o volitvah v cestne odbore i. t. d., povsod je zborovanje prosto, županstva in politične oblasti morajo skrbeti, da vsakdo izpolnuje postavo, in v vsakem slučaju dati zborovalcem svojo pomoč.
Točka 5. omenjene postave veli, da se tisti, ki kakega volilnega upravičenca ali njegove stariSe, otroke i. t. d., uplaSi (ustrahuje) pri volitvah s tem, da jim prizadene ali zažuga kako zanje občutljivo
zlo, kaznuje z zaporom do Šestih mesecev. Kaj pa je našemu kmetu največje zlo? Će se mu žuga, da ne dobi odveze še na smrtni postelji ne, ako ne voli farSkega poslanca, če se mu grozi s peklenskimi mukami, ako ne zapise na glasovnico možakarja ŠušterSiča, če se raz prižnico sramoti njegove stariSe, ki so ga tako vzgojili, da ne veruje v nezmotljivo pamet Gotovega Franceljna, ki je moral svoječasno Solo obesiti na kol zavoljo prevelike ckunštnosti*, to vse spada pod določbe tega paragrafa in prav dobro bi bilo, da bi par zbesnelih namestnikov božjih sedelo in premišljevalo, kaj se pravi vero najboljšega učenika zlorabljati za umazane posvetne namene.
Se huje nego kazni so pa posledice takih prestopkov zoper volilno prostost. Kdor je namreč kaznovan radi teh prestopkov, ne sme voliti pa tudi ne voljen biti v državni ali deželni zbor, v občinski zastop za dobo Sest let po prestani kazni.
Volitve v državni zbor so razpisane za 14. maja t. 1. Pričnite s shodi, somišljeniki, da se naS narod politično izšola in vrže iz sebe ono moro, ki ga tlači že stoletja. GraSčakov se je ubranil in postal od njih neodvisen, tudi vladehlepne duhovščine, ki jim p|je kri in mozeg, se mora sčasoma otresti.
Tržiške novice.
— Gospodarstvo z občinskim premoženjem. Lansko lelo, ko so se oddajale v stari Soli peči v popravo, je izdal petelinček-Goeken parolo: <Wir mussen far unsere Leut' sorgenl* •ftn res je dobil delo «vsestransko> izobraženi Ba-thelt, dasiravno ima o zidarski obrti toliko pojma, kakor njegovi vajenci, in dasi je za popravo zahteval večjo svoto, kakor drugi ponudnik — iz-učen zidar. Kakor smo že poročali, jih je res tako
dobro popravil, da so bile peči' brez dimnikov, in je imela občina dvojne izdatke. Ali kaj u to P Će občinska blagajna nima denarja, pa se povišalo doklade, samo da se maste od krvavo prisluženih slovenskih grosev privandrani tuji nemški agitatorji. «Wir mussen...» ta petelinčkova parola se je takorekoč vgnezdila pri naših občinskih možeh in cuJno je, ia je ta «mussen » vedno le Bathelta v. korist."4 Morebiti pa vendar — ne radi pooblastila gosp. L. Pollaka? Seveda en glas proti slovenski manjšini je dober, čeprav je slovenski in se mora drago plačati z občinskim premoženjem. Da pa naši dragi Tržičani spoznajo, kako skrbno vodijo sedanji občinski možje gospodarstvo, naj jim pojasnim vso zadevo. Lansko leto je prevzel Bathelt v popravo spodnji jez Čez Bistrico. Ravno pri tem jezu je namreč Bistrica povzročala ob vsaki povodnji Škodo in ravno zadnja povodenj je napravila gosp. lekarnarju in Batheltu res veliko Škodo. Bathelt — praktičen mož, to se mn ne sme odrekati — si je mislil: «Jurij, pri mostu si lahko opomoreS.» Prevzel je popravo jeza, za les pa se je oglasil v občini. In kar se dosedaj Se nobenemu, ki je hotel kupiti les od občine, ni posrečilo, se je posrečilo njemu — občinski zastop je sklenil, da se mu proda les, proda pod ceno — drevo po 2 kroni. Kakor je Bathelt računil, tako je tudi dobil. Da, občinski zastop je šel v svoji skrbi <fur unsere Leut'* tako daleč, da mu je celo zaznamovanje smrek, ki bi se imele posekati in prodati, zaupal. Nekega lepega dne je korakal naš Jurij v občinski gozd, zaznamoval najlepša drevesa, češ, »taka morajo biti* in jih tudi pustil posekati. A Bathelt je brini na glava. Ko so bila drevesa posekana, dsl je vsaki smreki odžagati spodnji hlod, te hlode je prodal svojemu svaku Lontscheiju po 3 krone in les za popravo jezu je imel zastonj, poleglega paše lep dobiček. Očividci-veščaki pa trdijo, da je imel pri tej kupčiji tudi Žvirčev Matevž dobiček, ker so bila drevesa, ki jih je posekal Bathelt vredna najmanj po 8 kron. Pomisli, brumna duša, ali ni to krasno gospodarstvo? Seveda, če reče petelinček: «Wir mussen.....> potem morate vi, Tržičani, ki pla-
PObLISTEK.
Cvieće slovenskoga pjesničtva.
Sabrao i oredio dr. Fran lleslč. Izdala Matica Hrvatska. U Zagrebu. Tisak dioničke tiskare. 1906. Str. 160.
Zadnja leta so se začeli Slovenci in Hrvatje približevati v svojem kulturnem stremljenju. Za to gibanje ima mnogo neoporečnih zaslug dr. Frančišek Ilešič, c kr. profesor na ljubljanskem učiteljišču.
Prve književne sledove tega približevanja med Slovenci in Hrvati opazujemo v letošnjih publikacijah Matice Slovenske in Matice Hrvatske. Matica Slovenska je začela izdajati hrvatsko knjižnico. Letos je izšel I. zvezek te knjižnice, uredil jo je dr. Frančišek Ilešič; prikazuje nam zanimivo ilirsko dobo, kakor se zrcali v pesmih in prozaičnih spisih sedanjih hrvatskih pisateljev. Obratno pa je sklenila Matica Hrvatska, da izda vsako leto po eno slovensko knjigo. In prva ta knjiga je «Cvieće slovenskoga pjesničtva*. (Cvetje slovenskega pesništva). Tudi to knjigo je uredil dr. Frančišek Ilešič. Izpregovorimo o nji nekaj besed tudi mit
Knjiga ima tale obseg: Slovenski jezik, Slovensko pesništvo (oba sestavka kot uvod) in Cvieće slovenskoga pjesništva (Narodna pjesma str. 1—10. Umjetna pjesma str. 11—160).
V uvodnem odstavku, naslovljenem cSlovenski jezik*, podaja dr, Ilešič hrvatskim bralcem nekako
kratko slovnico slovenskega jezika. Odkrito povemo, da nas je ta clančič presenetil. Slovnica — pa poezija. To ne gre skupaj. Dr. Ilešič bi bil pač bolje napravil, ako bi bil spisal za Hrvate malo slovensko slovnico s slovarčkom, kar bi se naj tiskalo posebej v mali knjižici. Tako je preskrbela Hrvatska Matica za svoje slovenske člane malo slovnico in besednjak hrvaškega jezika, kar dobi vsak slovenski član brezplačno v roke, ko pristopi k Hrvatski Matici.
Drugi odstavek uvoda, »Slovensko pesničtvo*, obsega kratek pregled našega pesništva. Dr. Ilešič je pač tukaj povedal, kar se je dalo povedati na tako malem prostorčku. Uzporedil je razvoj našega pesništva z razvojem hrvaškega. Tako primerja Vodnikovo dobo (1795—1830) z dobo biskupa Vrhovca in Napoleonove Ilirije; Prešernovo dobo (1830—1843) in dobo t Novic* izza I. 1843 z znamenito Ilirsko dobo; dobo »Slovenskega Glasnika* (1858—1868) vzporeja z dobo absolutizma, ko so se družili hrvatski pisatelji in pesniki okrog lista <Neven>; Stritarjevo dobo (1970—1895) primerja z dobo «Vienac*-a v hrvaškem slovstvu; naposled pride najnovejša doba izza 1.1895 v obeh slovstvih.
Uvodu sledi «Cvetje slovenskega pesništva* pod zaglavjama: Narodna pesem in umetna pesem.
Narodni pesmi je odkazal dr. Ilešič celih deset strani. Kdor količkaj pozna bogastvo našega narodnega pesništva, bo pač s nami vred potrdil,
da je našlo pač premalo milosti, premalo uvaže-vanja pri dr. Uešiču. Ponatisnil je tukaj le eno pripovedno pesem (»Kralj Matjaž in Alenčica*), seveda, če Štejemo neznatno pesem o Lavdonu tudi med naSe boljše epične speve, obsega Ilešičeva zbirka celi dve slovenski, narodni pripovedni pesmi. Liričnih pesmi čitamo tukaj šestnajst; res, lirične pesmice najbolj znane, a če so tudi najboljše in za res najbolj značilne, to je drugo vprašanje, Mi mislimo, da tukaj dr. Ilešič ni pogodil pravega. V Štrekljevi klasični zbirki bi bil brez posebnega fonda našel več liričnih pesmi, ki so pravi pesniški biseri.
Na str. 11 se začenja cvetje iz našega umetnega pesnUtva.
Na prvem mestu je tukaj zastopan, kakor se ume samoobsebi, naš ljubi Valentin Vodnik. Odmeril mu je dr. Ilešič 6 in Vt strani. Mi bi mu jih bili Se več kot našemu prvemu umetnemu pesniku.
Dr. France Prešeren zavzema 17. strani. Dobro. Kot naš največji pesnik bi zaslužil gotovo najmanj Se enkrat toliko. Zbirka bi morala imeti zlasti še več Prešernovih pesmi, sonetov, balad in romanc Tudi »Krst pri Savici*, Prešernovo največje delo, bi moral imeti tukaj svoj ptostor. Precej obsežen je, res, a za poznavanje Prešerna in njegove muze neobhodno potreben. Hrvat, ki ne pozna in ni bral t Krsta pri Savici*, ne more umeti Prešerna. Dr. Iksič je razdelil Prešernove pesmi, kar jih je
čujete zaradi tujce; ikoro 100 odstotkov ob-činskih dokltd, morati in veseli morati biti, da imate tako ikrben občinski zastop. Pri prihodnjih volitvah pa jih zopet volite!
— Doklsda na tgaoje. A nest prtfrifani očetje so si vendar izmisli pot, ki napolni presno občinsko blsgajno v kratke« do vrba. S prvim marcem se prične pobirati doklsda na ifanje. Nimamo nič proti temu, da se hoc« žganjepHje vsaj nekoliko omejiti. Saj vemo i mi, da je žganjepitje, ki je ravno v Tržiču strahovito rsziirjeoo, iivor mnogih nesreč. Ali na tako prismojen način boriti se proti alkoholu — to more istohtati le tako brumns glava, kakor ta, ki sedi na Goeknovem krotkem vratu. Sp^h pa se nam zdi, da hoče pe-tclmček na vsak način imeti prvo slavo — saj je v zadnjem času vedno in povsod na cesti, kakor kak cestni pometač. A da pridemo na famozno doklado. Posledica te doklade bo, da bodo trgovci podražili žganje, ker že itak nimajo kdove koliko dobička pri žganju. Dobro, v Tržiču bo žganje dražje in prefrigani naši očetje so si mislili, -dobili bomo nsklado za naio prazno blagajno in ljudje se bodo počasi odvadili žganja; tako bomo ubili dve muhi naenkrat in zlobni jeziki nam ne bodo mogli več očitati, da nismo nič storili za Tržič*. Prav Upe misli. Ali v svoji navdušenosti za narodni blsgor so pozabili na ž ga ujame v Bistrici in na Slapu. Ne poznajo tudi natih ljudi in vedo, da, če bo žganje v Tržiču tudi samo neznatno dražje, da bo sel vsaki rajse pit v imenovani vasi. ki sta po 10 minut samo oddaljeni od Tržiča, in ki nimata le doklad na žganje. In kdo bo oškodovan? V prvi vrsti seveda trgovci, ki od pese občinskih doklad že itak komaj dišejo, v drugi vrsti pa manjši obrtniki, katerim bodo delavci od dela uhajali v omenjene žganjerne. Treba je bilo, da bi se bili gospodje sporazumeli z občinami Sv. Katarina, Kovor in Križi in bi vse občine obenem vpeljale doklado     prikrajšan bi ne bil na ta način nihče. Ali kaj? Blagajna je prazna, občinske volitve so pred durmi in «wir mussen fur unsere Leut' sorgen». Kajne, g. Goeken?
Novice iz Cerkljan.
— Da je lagati in obrekovati po avstrijskih postavah prepovedano, te misli sem bil dosedaj. V kaki zmoti sem bil, kaže tožba odbornikov zadruge proti kaplanu Beiterju. Kaplan, že od prej imenovan patentiran lažnivec, se poslužuje proti zadrugi tako umazanih sredstev, da bi se jih ne sramoval enakih niti človek, ki bi prišel iz nekdanjih zaporov ljubljanskega grada. Vse mu je prav; laže tako, da sem zelo radoveden, koliko plačuje davka zalo. Po novem letu jo je «skuhal>, da ima zadruga 3000 dolga; ljudi pa straši: glejte, da se odpoveste, sicer boste plačevali. Priča, zaslišana pred sodnijo, ni obstala, kar je pripovedovala poprej okrog; pod prisego je potrdila, «da so kaplan rekli, da je dolga 2000»; na vsa druga vprašanja pa pravi: «tega pa res ne vem, sem pozabil, ali so rekli tako ali ne*. Pripomnim naj, da je Bešter pričo, ko je vedel, da se vzdigne tožba proti njemu, imel v svojem stanovanju 11 Ker je dolga se polovico manj nego 2000 kron, zato so mislili odborniki, da taka laž in iz nje izvirajoče obrekovanje ni dopustna. Kaplan je bil oproščen. Vidi se pa, da, kdor bolje laže, lažje izhaja. Menda bode že res, da izpuščaj o tatove, zapirajo pa tatice.
Jož. Jenko ml.
priobčil, v tele oddelke: »Ljubavne pesmi*, »Misli o življenju*, »O umetnosti*, »V slutnji leta 1848*. Tako razdeljevanje se nam zdi popolnoma odveč. Tudi Luki Pintarju smo zamerili, ko je sestavil v veliki Prešernovi izdaji njegove sonete v razne skupine in dal tem skupinam samolastne naslove.
Kakor Prešernove tako je po nepotrebnem porazdelil pod razna zaglavja, katera si je sam izmislil, tudi Jenkove, Gregorčičeve, Kettejeve in Aškerčeve pesmi.
Iz Valjavčevih pesmi bi bil moral na vsak način privzeti to ali ono njegovo po narodnem zgledu spesnjeno pravljico ali pripovedko; saj so prav te Trste zgledi v prvi vrsti značilni za Matija Valjavca in njegovo pesniško delovanje.
Pesnik Frančišek Levstik je našel v zbirki cele 2 in l/i strani; mož je za naše slovstvo tako pomemben, da bi mu sodilo vsaj 10 strani, katerih bi ne bilo težavno izpolniti. Njegov prelep ciklus Franji, njegove balade bi dale več kot dovolj snovi.
Najbolj popolno so Se zastopani Simon Jenko, Simon Gregorčič in Anton Aškerc, pri katerem pa bi bil spisatelj brez škode izpustil nekatere novejše pesnitve in nam ponudil več zgleda za njegove klasične balade in romance, za njegove globoko občutene popotne pesmi.
Brez ugovora bi bil lahko dr. Fr. Ilešič črtal iz zbirke imena, kakor: Radoslav Razlag, Jakob Gomilšak, Mihael Opeka, Marica Strnadova, Franc Finžgar, Vida (V. Jersj), Utva (Ljudmila Prunk),
— Valna in veliko vredna ie izjava Beiterja, ko je bil vprašan, če ima kaj premoženja. »Nič,* se je odrezal. Lansko leto s* je to raikuitrano lažnjive revše bahaio, da ima 1000 K preveč in še naprosilo župana, da bi žnjim vpil in te bahal po »Domoljubu.. Naj le rele kdo, da U človek ni lažnik. Kar piše po »Domoljubu* s svojim podpisom, to utaji pred sodiščem, kar se je stavilo v zapisnik Čast d uho t skesan stanu, ki ima takega tovariša med seboj. Se bolj pa čast ljubljanskemu »leroenatu*, ki vzgoji dušnega pastirja, ki laže.
— Kaj tacega Se ne, odkar berači nosijo mahle. Sedaj pride najlepša, 3. februarja m je znašal na p nt niči drugi kaplan Janez Lan-gerholc. Modroval je med drugim nekako takole: Dobe se ljudje, ki pazijo na duhovna, da ga tožijo in vlečejo na sodišče itd. Svojo jezo je stresal na tak način, da se je jasno videlo in vsak je razumel, kam meri. Seveda, za »tarčo* ie bil v prvi vrsti podpisani. To bi le ne bilo najhujše. Sedaj pa glejte, komaj teden dni, potem vlože vsi trije naši duhovni v svoii krščanski ljubezni do bližnjega (tudi gf. župnik in Langerholc, ki sta obadva že na prižnicah omenjala tožbe) tožbo pri sodišču proti nekomu drugemu samo zato, ker je zapisal tole:  «... ne bode se pustilo, da bi duhovščina navajala županUvo k nezakonitostim.* C. g. Langerholc, ni lepo, da so znašate na priznici, kjer ste varovani po postavi, da se Vam ne sme odgovoriti, sicer bi bila kazen, da bi bilo grdo. Za oglom zavarovan, meče vsak poba kamenje; med večjo gručo fantov na vasi bode navadno najslabši vedno najbolj korajženl Mnogo častneje bi bilo, če daste priliko, da se moremo zagovarjati Za osebne napade je mesto zunaj cerkve, ne pa zlorabljati priž-nice Pravite, da izobražujete ljudi. Kaka izobrazba naj bode pri zaklenjenih vratih? Na lanskem katoliškem shodu so se Sirokoustili gospodje: Naj se da prilika tudi nasprotnikom, da pridejo blizu in povedo svoje nazore. Prakticira se nasprotno. S prižnice se oznani: Popoldne predavanje v izobraževalnem društvu, vabljeni vsi; »Domoljub« piše: .., popoldne predavanje, vabljeni člani. Kakor čutiti, se bo sklicevalo od Vase strani shode zopet le za somišljenike, nasprotnikov ne boste pustili blizu; ko bi kdo sam prišel, bi se znalo zgoditi, da ga orožnik odžene. Tukaj zunaj cerkve, g. kaplan, napadajte, da se moramo braniti, im> li boste mnogo več ugleda, nego da se cerkev zlorablja. To pustite tovarišu, ki je čisto utopljen v močvirju laži. Ne straši naj Vas: volka ne spustiti medjagnjeta: na ta način bi čuli marsikatero grenko, toda resnično. Jož. Jenko mL
— Občinski računi našim možiceljnom ne dado miru in mirnega spanja. Jezi jih, ker se je nekaj kmetov občincev, ki plačujejo davke, priložilo. Pritožba je Čisto na pravem mestu. Tako n. pr. ima župan v Cerkljah letne plače 1020 K, kar ie že lepa plača. V računih za leto 1906 se je dobilo 134 K 35 v. pod postavko »občinska pisarna«, dalje za »izpolnjenje matrik* 14 K in več drugih nepravilnosti. Z občinskim premoženjem se gospodari slabo, n. pr. občinska soba v šolskem poslopju, kjer je izobraževalno društvo, ne nese niti vinarja. Poleg tega se jo pa hoče mirnim potom polastiti g. župnik za »izpraševalno sobo*. Občinci, kmetje, davkopločevalci I G. župnik ima pravico le do one sobe, kjer stanuje organist, ta je bila odločena in je še danes za «izpraSevalno sobo*. Nasprotna je odločena za »občinsko pisarno*. Kakor se sedaj gospodari z ljudskim, kmečkim imetjem, kriči do neba. Leta 1905, ko je bil
A. Gradnik, Roman Romana? (Milan Pugelj), Vlad. Levstik, Zvonimir (Erjavec). Nekateri teh mož niso pesniki, dasi so delovali in šc uspešno delujejo na drugih poljan ; drugi (oziroma druge) so Se mladi, nerazviti in je smer ter moč njih pesniške sile Se nedoločna, nejasna. Niti oni, niti ti bi ne bili zamerili dr. Ilešiču, da jih je pustil pri miru.
Še nekaj splošnih opazk 1
Jako motijo razlage in pojasnila, katera je dodal dr. Ilešič posameznim pesmim. Hotel je seveda storiti hrvaškim bralcem uslugo in jim olajšati čitanje. Bolje bi bil pač storil, da je sestavil, kar smo povdarjali že na drugem mestu, za brate Hrvate majhen slovensko-hrvatski be3ednjaček, katerega bi bil izvestno prav rad v roke vzel vsak Hrvat, kateremu je do tega, da razume podane pesmi.
Zbirki bi bilo gotovo v prid, ako bi bil po-razvrstil pesmi po raznih strokah pesništva, ne pa po pesnikih samih. Tako je uredil Hugo Badalić »Hrvatsko Antologijo*, ki jo je izdala Matica Hrvatska v priliki svoje petdesetletnice leta 1892., in razdelil vso tvarino v tri velike oddelke: lirika, epika, didaktika. Na ta način bi dr. Ilešiču tudi ne bilo treba, pesmi nekaterih pesnikov deliti v več oddelkov in tem oddelkom izmišljati samovoljno, večkrat neprikladna zaglavja. Badalić je nadalje uredil pesmi kronološko, tako bi bil lahko napravil tudi dr. Ilešič in ponudil bralcu priliko,
topen izvoljen, prevzel je baje »vse čez*, kakor ae je izrazil Potemtakem bi moral po človeški pameti sodeč, skrbeti za občinsko pisarno ali iz-popolnenje matrik župan sam, ker to je del ob-činekega opravila. Ah ni to čudno: Ob čaju pregledovanja računov pravi župan: tajnik je imel s matrikami tri »Sthte«; pri občinski seji se pa pokale račun, podpisan od župana, seveda je denar oni sprejel, ki je podpisan. Tudi pri lovu so nepravilnosti. Posestniki, ki ste lastniki gozda «Vašek* ali »Reka*, zahtevajte, da se odda ta lov posebej v najem. Saj imate svoje vaške potreb«: za vaška pota, vaške mostove i. L d., denarja za te namene
Kne. Skupiček od lova spada vam, na pa občini, ba, kjer je Izobraževalno društvo, bi lahko nesla na leto najmanj 50 kron. Kmetje, čisto prav ste imeli, da ste se pritožili, sicer pa, ko bode rešena pritožba, bo se kdo pisal o tej stvari. Ne zgubite pa poguma, čeprav prvič ne dosežete ničesar. Pritožite se zopet drugo, tretje leto itd. Potrpežljiva vztrajnost prebije žel is vrsta. Polž je lezel čez strmino sedem let, na vrhuncu mu izpodrine in pade nazaj v globeli Pa kaj je rekel? Bom z novega začel romati. Cisto prav je imel. Kmetje, otresite se onih, ki jim je mar osebna korist, lastni žep, za splošno korist se ne menijo; otresite se tistih, ki na vaš račun delajo zdražbe v fari; začnite misliti enkrat s svojimi glavami, bodite uver-jeni, da so v njih možgani, ne pa stare cunje ali slama. Duhovni hujskajo v izobraževalnem društvu na občinski račun, kar od njih ni lepo. Ce imajo iskrico poštenja v sebi, naj sčujejo ljudi med seboj v prostorih, katere plačajo.      Jož. Jenko ml.
Jeseniške novice.
— Jesenice v znamenju obstrukcije. In ošabno je udarila m azil jena roka po naprednih odbornikih. Pljunil je in izbruhnil v »Slovencu* dopisnik vso onemoglo jezo razjarjenega jezuita in užaljenega rimskega priganjača na kmeta, kise hoče otresti črnega krvosesa. Oj, ti predrzni kmet, ki si se upal prijeti za ragljo in kravji zvonec, da se s skrajnim sredstvom ubraniš božjega namestnika, ki bi se rad polastil še zemeljskega kraljestva! Ali ne prije nad tebe prokletstvo, ki naj seza v četrto koleno, ker si po stoletnem duševnem robstvu vstal ter zamašil usta brezvestnemu verskemu mešetarju I? Solnce je zatemnelo, in zagrinjalo se je pretrgalo v temelju in grobovi so se odpirali, ko je umiral božji sin na Golgati. Mežaklja se ni premaknila s svojega mesta in farni zvonik sv. Lenarta se ni zružil na nepokorne Jeseničane, ko je zapel doneči glas kravjega zvonca v šolskem poslopju ter nemilo udaril na uho božjega namestnika, ki se tako težko loči od posvetnega gospodstva, dasi božji sin ni imel prostora, kamor bi bil naslonil glavo .... Nebo je poslalo žveplo na Sodomo in Gomoro, uporne Jesenice pa so ostale nekaznovane ter se še vesele življenja ob že dobro dej ni h žarkih božjega solnca. Čudovite sanje je imel župnik tisto noč po obstrukciji naprednih odbornikov. Sanjalo se mu je, da je imel dolgo pridigo o brezverskih kmetskih upornikih ter bodočih občinskih in držav-nozborskih volitvah. Z veliko vnemo je čital trepetajočim svojim ovčicam tudi pastirski list ljubljanskega škofa, v katerem so bile bujno popisane vse nebeške krasote in vse peklenske grozote. Takrat pa je stopil trdih korakov na cerkvena tla Kristus Zveličar s križa na glavnem altarju ter smehljaje pogledal na prižnico. V eni roki je imel ragljo, v drugi pa kravji zvonec in izpregovoril je
da se prepriča z lahkoto, kako se od časa do časa napredovale razne panoge pesništva.
Raduličeva zbirka bi bila morala služiti IleSi-čevi zbirki za zgled nele glede ureditve, temveč tudi gledo obsega in opreme. Potem bi bili z Ileši-čevim cvetjem zadovoljni nele Hrvatje, ampak tudi Slovenci. Izpolnile bi se nam bile velike nade, katere smo stavili v to, tako težko pričakovano knjigo.
Tako pa človek Ilešičcvo zbirko odloži iz rok z nekakim razočaranjem in nezadovoljstvom. Vidi se, da je bila v naglici — zbrana; naglica pa pri takih stvareh ni dobra. Boljše bi bilo, počakati še eno leto, makari tudi dve, in potem stopiti pred občinstvo res s pravim — »cvetjem* slovenskega pesništva, z lepo, ukusno urejenim »šopkom* narodnih in umetnih pesmi naših, ne pa s »pušeljcem*, kateremu se vidi na vsakem svetu, da je v bitrici narejen, da ne rečem, zmetan skupsj.
Da ni Ilešičeva zbirka uspela bolje, obžalujemo še iz nekega drugega, a to jako tehtnega vzroka. Pri boljši, skrbnejši ureditvi bi bila jako dobrodošla našim dijakom kot pomožna knjiga pri slovenskem pouku. Vemo, kako dragi so naši pesniki. Tu pa bi imel dijak za majhne novce v rokah knjigo, iz katere bi se učil pregledno spoznavati naše narodno, a zlasti še umetno pesništvo, učil zasledovati njega početke, razvoj in razcvit. Prebiraje tako knjigo bi se uveril, da lahko s ponosom gleda na naso narodno in umetno pesem, Ju
prlloji „Gortnjcu" It. 9 I* I-1907-
mofočne besede: Kmet je vstal in se vzbudil, ker m« j« razumel. Ti pa si barantal t besedo sina božjega in zgodi se li kakor prekupčevalcem, ki 10 bili s bičem pognani iz jeruzalemskega templja. Jezno se j« obrnil župnik v stran ter krčevito stiinil pastirski list. Pohlevne o t čiče pa so pohlevno popadale na obraze, ker so verjele Kristu z rabijo in kravjim zvoncem v roki. . . Tako se je sanjalo jeseniškemu župnika v skrivnostni noči 16. februarja I. 1907 po Kristusu Gospodu . . . Lepe sanje, ki so vredne, da se obranijo poznejšim rodovom!
— Ali je klerikalcem res za gospodarsko delo? Na vse pretege vpijejo klerikalci po «Slovencu«, da bi radi delali, česar pa ne morejo radi obstrukcije. To je le pesek v oči nerazsodnim ljudem. Delati hočejo res, ker so slučajno skrpucali tako večino, ds bi lahko delali z občinskim gospodarstvom kskor mačka z mišjo. Ce bi bili klerikalci v manjšini, no, potem bi videli, kaj se pravi, če zdivja klerikalec. Kaj so počenjali takrat, ko bi se bili imeli voliti častni občani? Takratni občinski odborniki so bili večkrat v življenski nevarnosti pred napol pijano tolpo, ki so jo vodili razni <zdej k'smo glih vkup», Krivci i. t. d. To so se prebito malo brigali za pošteno in mirno delo. Strankarske in osebne koristi so jim bile nad vse. Na Kranjsko je prinesel obslrukcijo klerikalni nadbog dr. ŠuSterSič, ki je razbijal v deželnem zboru, kakor bi bil obseden. Zato nas sedaj popolnoma nič ne vznemirja, če klerikalci hujskajo, da nočejo naprednjaki delati. Mi smo za dostojno delo, toda zadaviti, tebi nič, meni nič, se ne pusti tudi najzabitejši hribovski mežnar. To je zakon samoobrambe in zna se zgoditi, da padejo v jamo klerikalci, ki jo kopljejo za naprednjake 1
— Z misijonom ali predpripravo za državnozborske volitve hoče osrečiti jeseniške občane ljubljanski Skof Bonaventura Jeglič. Uboga prižnica in spovcdnica, koliko bosta trpeli! Vemo, da se bo strašilo z vsemi mogočimi hu-dički in vragovi vsakogar, ki ne bo sveto obljubil voliti klerikalnega poslanca, ki zna baje na poseben način odganjati te peklenske sitneže, če človeka nadlegujejo na smrtni postelji. Zanašamo se na zavednost občanov, da bodo znali primerno odgovarjati, če se nas res osreči s kakim posebno bojevitim misijonarjem!
— Strah, ki je v sredi votel, okoli ga pa nič ni. Najnovejša iznajdba farovškega »Slovenca* je ločitev Save od Jesenic. Stvar je pravzaprav jako neumna, ker mora vsakdo vedeti, da se taka gospodarska ločitev ne izvrši v enem letu ampak traja večkrat cela desetletja, predno se izvede. Kakšno škodo pa bi imele nazadnje Jesenice v narodnem ali pa gospodarskem oziru, če bi se to tudi zgodilo?! Vzemimo samo slučaj, da se zgodi pri tovarni kaka katastrofa, kar je pri takih podjetjih nekaj čisto navadnega. Kdo bi imel največjo škodo? Občina, ki bi bila obremenjena z neštevil-nimi obubožanimi delavci. Davčna moč Jesenic bo rasth z vsakim dnevom. Pomislimo samo, da se večina stavbenih prostorov nahaja na kraju, ki bi na vsak način spadal pod občino Jesenice. Po novem občinskem volilnem redu, ki nam ga bodočnost kmalu prinese, bo imela slovenska stranka vedno toliko zastopnikov, da bodo lahko odločilnega pomena v odboru. Pred mednarodno socialno demokracijo se Jeseničanom ni treba bati, ker bi prišli demokratje do veljave le v enem razredu, ki bi volil na podlagi splošne volilne pravice, oziroma na podlagi najnižjega davčnega razreda. Klerikalec je vedno bolj nevaren, ker je zvit, brezobziren in hinavsk, ter tiči v njem vedno znaten del falota. Ce se torej •Slovencu* ljubi, naj le prav pridno brska v to gnezdo!
— Revček Andrej ček. Zopet moramo zaznamovati velik napredek naših marljivih igralcev, zlasti kar se tiče ženskih vlog, ki do najzadnjega časa niso našim razmeram niti odgovarjale. Na odru smo videli gdč. Bošteletovo, Ravnikovo, Ore-hekovo in Rotarjevo. Presenetila nas je gdč. Oreh-kova, ki je v nedeljo dokazala, da zna vstvariti svojo vlogo. Gdč. Rotarjeva je bila, kakor navadno, najboljša in najljubkejša. Imenitno je zadela Fra-nico na onih mestih, ko pride v nasprotstvo z lastnim očetom. Dekliška ljubezen je zmožna svoje-glavno kljubovati neizprosnemu, kakor skorja trdemu očetu. Vobče bi bilo želeti več ugloblja v Frani-čino ljubezen, osobito v trenotkih, ko se mora res pokazati prekipevajoča in nevpogljiva ljubezen do Pavleta ... Na odru ne sme igralec niti za trenutek pasli iz svojo vloge, ker drugače se vzbudi v gledalcu nehote nevolja in razočaranje in se ga takorekoč prisili, ostati v vsakdanjosti. Moške vloge so bile malone dovršene. Igrali so: brat Plankar, brata J. in L. Ravnik, Jožef Ravnik, Šlezinger (Pavle), Wuti, Čop i. t. d. Plankarjev Revček Andrejček sploh ni mogel biti boljši, kar velja tudi o L. Ravniku. Končno naj še omenimo, da pri predstavi marsikoga nismo opazili, ki bi pač lahko počastil naše delavne »Sokole* s svojo navzočnostjo. So pač taki naši rodoljubi z dežele!
— Nova Doba ali list? ki menda sam ne ve, zakaj je pričel izhajati, ve poročati, da je nastala obstrukcija v jeseniškem občinskem odboru a adi — osebnih prepirov mid odboinkj. Tu moramo
odgovarjati pač le s pesnikom Prešernom: Le čevlje sodi naj kopitar!
Dopisi.
b Gori). V nedeljo, 24. februsrja je bil tukaj ustanovni shod društva za pri vabite v tujcev. Začasni načelnik nadučittlj Zirovnik je pozdravil navzoče domačine, ki so se zbrali v obilnem številu, g. dr. Marna, tajnika deželne zveze in goste z Bleda, Breznice in Bohinja, katerih je bilo okrog 20. Potem je g. tajnik pojasnjeval pomen društva, ki bode posebno za Gorje velikega pomena. Govorili so se razni govorniki: Peternel, župnik Ažman, Jakob Jan, župan Zumer in učitelj Jensko. Vpisalo se je 25 člsnov. Odbor se bo volil pri prihodnjem občnem zboru, ki se skliče meseca marca. Med tem časom se bode pridno nabiralo člane.
b Ped brez j a. Dne 3. in 10. februarja je priredila Podbreška mladina pod vodstvom g. učitelja Zirkelbacha dve gledališki igri s petjem in godbo s prav izvrstnim uspehom. Ker se to ni vršilo pod komando svetohlincev ter se je nekaterim devicam premalo kadilo, se je našel mlečnozobi petoliz ter dal devicam zadoščenje s tem, da je prav po sve-tohlinski napadel našega nevstrašenega, požrtvovalnega učitelja Zirkelbacha. O Jgovora sploh nt vreden, ker takšen katekizem kakor je »Domoljub* pri zdravem in pametnem človeku sploh ne pride v pošte v, še mani pa njegovi dopisniki. Povemo Vam samo toliko, da so tisti časi minuli, ko se je za jajca in za maslo nekaterim dajala prednost in se je preziralo druge, to bi se edino moglo izpeljati, ako bi v Podbrezje zopet dobili za mežnarja (kon-servatorista ali glasbenega profesorja), dokler se to ne zgodi bodemo v društvu vsi enaki. — To mi dobro vemo, da bi svetohlincem okoli »Domoljuba* -bilo najljubše, da bi bilo vse po starem, t. j. da bi nož in žganje igrala glavno vlogo. Na svidenje pri prihodnji predstavi.
Več Podbreških mladeniče v.
b Trate v poljanski dolini nam piše preprost kmetovalec: [Konec.] Moram pa še omeniti , da, kolikor je v naši občini klerikalnih voditeljev, naj si izbi to izmed sebe katerega oni mislijo, da je najbolj pe volji božji, drugega pa naj izbero onega, ki je največji hudobnež, pa naj jih spravijo v našo občino. Zraven pripeljejo lahko še ljubljanskega škofa, pa vsi skupaj ne bodo mogli za gotovo reči, katera izmed prvih dveh zgoraj navedenih ima pa pred Vsemogočnim večjo veljavo. Tratarski klerikalci so popolnoma podobni onim, katerim je Kristus rekel, da precejajo komarje, ali pa so pobeljeni grobovi, ker njim ni nobeno sredstvo preostudno. Taki agitatonki duhovi so podobni onemu natakarju, ki bi kar na mah zapustil svoje goste ter šel kidat gnoj in bi ves spehan prišel zvečer domov, zjutraj pa bi zopet Sel med goste s Se od prejšnjega dneva od dela umazanimi rokami. Končno moram Se omeniti, da bi poštene večine naši klerikalci nikdar ne bili dobili, le pod silovitim pritiskom župnika so jo dobili, ker se je na vse strani povdarjalo, da je vera v nevarnosti in se to ie ono. Jaz, preprost človek, sem pa drugačnega mnenja, da imate le vi slabo vero, ker nimate prav nobenega zaupanja v Boga; ko bi vi izmolili v ta namen le en očenaš, bi vam ta več koristil, kakor vsa ta neumnost, ki ste jo uprizorili. Kristus je rekel Pilatu: Nobene oblasti bi ne imel do mene, ako bi ti ne bila dana od zgoraj.
Iz Cerkljan. (Nesreče.) Velika nesreča bi kmalu zadela cerkljansko županijo. Občinski tajnik, desna roka očeta župana, Beštcrjev kompanjon in včasih tudi kuhar one »godlje*, katero prinaša »Domoljub*, lažnjivr kljukec, sicer vedno brihtni tajnik, je padel tako nerodno pod konja, da mu je isti z nogo stopil na obraz in stegno. Tajnik je pod konjem vpil na čudne viže, ker je konj po njem z največjim veseljem drobentil. Ampak šalo na stran, stvar je resna. V nevarnosti je bilo posebno oko. — V zahvalo za srečno prestane bolečine bodo oče župan plačali eno mašo iz občinske kase. Vsaj med odborniki se govori, da bi bilo Čisto prav. — M. Rezek, Pavovi, je pa pri rezanju škupe odtrgal gepelj \e-liko mesa iz noge. Človek bi mislil, da ljudi, klerikalno navdahnjenih, ne zadene ničesar. Ampak —.
&ent Lenart t SIot. Gor.  Dne 17. m. m. se
je vršilo pri nas ogromno obiskano zborovanje radi pridobitve nove železnice Feldbach—Purkla— Šent Lenart—Ptuj, pri katerem je bilo navzočih čez 500 interesentov. Došli so tudi gg. namestniški svetnik Marius grof Attems, državni poslanec Vin-cencij Malik in mnogoštevilna zastopstva skoro vseh občin, mimo katerih naj bi peljala nova železnica. TukajSni župan g. Josip Sedminek otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče ter prebere doSle dopise in brzojavke, med drugim državnega poslanca dvornega svetnika dr. Ploja, potem VVastiana, Robiča, dr. Korošeca, deži Inega poslanca Roškarja, mestne občine Ptuj in Brežice, kateri vsi opravičijo svojo odsotnost in obljubujejo naj izdatnejšo podporo izvršitvi tega načrta. Predsednikom se izvoli soglasno g. sod. svetnik dr. Kronvogel.  Leta po-
zdravi še enkrat prav prisrčno vse došlece ter poda spored zborovanju. Kot prvi oglasi se k besedi g. namestniški svetnik Mar. grof Attems. Govornik pri poz na v s potrebo in primernost tega železniškega načrta ter slovesno obljubi, da bo vlada storila kar bo le možno, ker uvideva veiepomembnoet ravno te proge.  Slično se izrazi državnozborski kandidat Vincencij Mslik, kateri se zaveže aa slučaj, da bi imel za ta okraj voljen biti, s vso silo na to delati, da postane to vprašanje aktuelno in da mu pomore čim preje do uresničenja. Gosp. Rudolf Schiefer, učitelj iz Apač, obrazloži v dovtipnih in prijazno sprejetih besedah zgodovino te železnice ter zahteva ne ssmo to progo, katero bi itak že pred 50 leti morali dobiti, ampak nadaljevanje te proge čez Brežice v Rsguzo, to je do Adrije. Le tako bo procvelo naše gospodarstvo, bo prišla do zasluženega slavja naša lepa zelena Spod. Štajerska. Zupan iz Feldbacha g. Schar in g. Taler izjavita v Imenu zastopane občine, da bode ta projekt kar najbolj mogoče podpirala.  Tukajšnji zdravnik dr. Benesch pa dokaže z neovrgljivimi podatki, da ima ta proga večjo eksistenčno pravico, kakor ona, katero zahtevajo Radgončani. Ker leta bi koristila pred vsem Madžarom, dočira bi naša proga has-nila našim bogatim Slovenskim Goricam. Nadalje pa povdarja tudi to — kar je gotovo važno — da bi  proga  Feldbach—Purkla—Sent Lenart—Ptuj predvsem ugajala tudi vojnemu ministrstvu, ker ustreza vsem strategičoim zahtevam.  Nato pa se, simpatično pozdravljen, vzdigne naš g. notar Fran Stupica ter z navdušenimi besedami in jeder-natitni potezami naslika koristi nove, težko zapri-čakovane železnice, kakor jih bo morala donsšati tudi slovenskemu kmetu. Med burnim odobravanjem prebere nato resolucijo, ki povdarja potrebo in primernost proge Feldbach - Purkla—Šent Lenart— Ptuj, njeno velevažnost ter v Ptuju prilikom tamošnjega železniškega  zborovanja voljeni železniški odbor poživlja, da se izreče edino le za to progo in na pno vse sile, da se doseže.  Uda no it na brzojavka sestavi se za železniškega ministra, pozdravi se pošljejo občini Brežice, katera je bila zadržana. Na to pa zaključi, srčno zahvaljujoč došlece za mnogobrojan pohod, predsednik zborovanje.
Umetnost in književnost.
Knjigo Slovenske Matioe a a L 1906.
Slovenske narodne petini. 10. snopič (III. zveska pola 28— 7s 41). Uredil dr. Karel Štre-kelj. (Str. 433—646). Deseti snopič obsega Stcv. 5832—6400. Na vrsto prihajajo pred vsem zdravice pobožne, potem pesmi, v katerih se nam kažejo pivci, kako se babajo s svojo pivsko močjo in silo, kako se svoje strasti vesele in ponašajo ž njo, pa kako jih z njo čaka zaslužena revščina. V poslednji oddelek pivskih pesmi so posnete druge na pitje se nanašajoče pesmi in razne pivske Sale, v dodatek pa začetni stihi tistih po3mi, ki se zde izdatelju nenarodni iz tega ali onega ozira. Potem obsega ta snopič peti razdelek III. dela vse zbirke, to je pesmi, ki se pojejo, kadar umrlega človeka varujejo ali pa pogrebajo ali pa se ga spominjajo pri zadušnicah. Dosta vek A obsega nekaj nenarodnih pesmi, v katerih se umrli »poslavlja* od svojcev ali jemlje od njega slovo drugi, v dostavku Đ pa so zabeleženi začetni stihi premnogih sloves, ki jih poje naš narod v smrtnih prigodkih in spominih, ki pa niso pristno narodna, ampak večinoma povzeta iz cerkvenih pesmaric. — Drugo leto izidejo pobožne narodne pesmi, s katerimi se zaključi tretji del Strekljeva zbirke. Skoda, da Matica ne poskrbi, da bi izhajalo to delo v obsežnejših snopičih in se tako preje dovršilo. Da je Strekljeva zbirka v slovanski literaturi nekaj posebnega, ni treba dostavljati. Kdor se hoče v to piti v tako zanimivo duševno življenje slovenskega naroda, ta naj zopet in zopet poseže po Štrekljevih narodnih pesmih, ki pričajo, kako nežno dušo, kako mehko srce, kako bujno domišljijo ima Slovenec
Tedenski politični pregled.
Volilno dolžnost je sprejel deželni zbor moravski.
Izpremembe t ministrstvu napoveduje dunajska »Zeit*. Baje odstopijo minister za notranje zadeve Bi ene rt, poljedelski minister grof Auer-sperg ter justični minister dr. Klein. Bienerth baje postane namestnik na Dunaju, Auersperg v Inomostu, Klein pa predsednik najvišjega sodišča.
Glede avstro-ogrske pogodbe je sprejel solno« graški deželni zbor sledečo resolucijo: »Deželni zbor izjavlja, da je dolžnost vtade, zahtevati od Ogrske nemudoma zavezno izjavo za podlago re-elnih pogajanj glede pogodbe. Ako bi se to izjalovilo vsled ravnanja Ogrske, naj pripravi vlada popolno gospodarsko ločitev tako, da bo Imel novi državni zbor v rokah načrt za popolno ločitev od Ogrske in vse zakonske načrte, ki se tičejo vojaštva, zunanjih in gospodarskih razmer,
V Milk« deželnem sbcra to socialni de-mokratje vložili spomenico glade volilne reforme, kateri so priložili izdelan načrt Poslanec dr. S lavi k in dr. Hi bar sta predlagala, naj se odlaže oboje odsekn sa volilno pravico. Večina je pa sklenila, izročiti to deželnemu odboru. V generalni debati je poslanec dr. Ribaf ostro kritiziral načrt, katerega je izdelal deželni odbor. Odgovarjal mu je Zanola.
V štajerske« deželnem zbora sla vložila poslanca Reael in dr. Schacherl sledeči predlog: 1. Določbe, ki jih obsega § 3. deželnega reda glede viri Inib glasov in določbe o volitvah poslancev ir. \ekposestniitva naj se odpravi ter f tem v zvezi stoječe določbe deželnega volilnega reda primerno izpruneni. 2. Mandate, ki postanejo na ta način prosti, naj se dodeli drugim kurijam izvzemli kn-rijo trgovske in obrtne zbornice, zlasti pa splošni kuriji. Načrt, ki se ga Izdela po teh načelih, naj se pa predloži deželnemu zboru tako pravočasno, da se lahko razpravlja in sklepa o njem v sedanjem zasedanju.
Ogrski parlament je sprejel zakonski načrt o Zavarovanju delavcev za bolezni in nezgode. Zakon je zelo pomanjkljiv, vlada pa bi s tem rada potolažila delavce, ki so z razmerami že skrajno nezadovoljni.
•Pravna država* Avstrija je dobila zopet donečo klofuto. »Lačni štrajk*, katerega so se posluževali ruski politični kaznjenci proti samovolji in nasilstvu brutalnih gubcrnatorjev in kaznilniskih ravnateljev, je postal tudi avstrijsko sredstvo. Poročalo seje, da so povzročili rusinski dijaki pri \pisovanju na lvovskem vseučilišču velike izgrede, ker se je zistematično zatiralo njih enakopravnost. Tega nastopa se sicer ne more priporočati, ali razume se ga lahko, ako se pomisli, koliko ogorčenja seje tekom desetletij nabralo med večno teptanimi Rusini in kako se jih je poniževalo na lvovskem vseučilišču. Deželna sodnija je vpeljala na to preiskavo proti rusinskim dijakom. To je razumljivo. Ali druga je to, da so spravili okrivljene dijeke v preiskovalni zapor, dasiravno določa postava, da je dovoljen preiskovalni zapor samo tedaj, kadar je opravičen sum, da bi okri vijence pobegnil, da bi ponovil kažnjivo dejanje, ali pa da bi lahko skalil preiskavo. Teh razlogov ni bilo v tem slučaju, zapor je bil neopravičen in stvar je dobila lice, da so vrši čisto navadno maščevanje nad rusinskim! dijaki. Vso proSnje, vsi protesti so bili zaman, Rusini so morali sedeti. Tedaj so dijaki sklenili, da bodo zavtnili vsako hrano, dokler se jih ne izpusti. Dne 21. svečana so začeli s stradanjem in 96 ur so ostali brez hrane. Višje deželno sodišče se je postavilo začetkoma na brutalno stališče, da mora njegova volja obveljati na vsak način. Pozneje je določilo, da se izpusti samo nekatere dijake iz zapora. Temu so se uprli tisti, ki so jih hoteli izpustiti in moralo se jih je po sili odpraviti iz zapora. Drugi so stradali dalje. Mnogih se je polotila mrzlica in že se je bilo bati, da dobe nekateri legar od lakote. V nedeljo popoldan je sklenilo višje deželno sodišče, da se izpusti vse iz zapora proti kavciji 30.000 kron. Dijake je pričakovala pred zaporom velikanska množica, ki jih je sprejela z burnimi ovncijami ter jih je odpeljala v slavnostnem sprevodu do »Rusinskega Doma*. Pravi se, da bodeta predsednik višjega deželnega sodišča vitoz U o r z n i c k i in predsednik deželnega sodišča P r z y 1 n c k i odstopila.
Zagrebški vseučiliščni dijaki so imeli v nedeljo protiklerikalen shod, na katerem so zahtevali ločitev od Rima. Predsedniku sabora so izročili resolucijo, ki zahteva, naj se črta iz proračuna vse svote za cerkev.
V nemškem državnem zboru je pričela proračunska debata. Kancler Bulovv je napovedoval, da bode vlada pri prihodnjih volitvah še bolj energično nastopala proti socialnim demokratom.
Godovi prihodnjega tedna:
3. Kunigunda, Milislav, Krona; 4. Kazimir; 6. Friderik, Danica, Radomir, Bogomil; 6. Fridolin, Ninoslav; 7. Tomaž Akv., Kosana, Svedorad; 8. Janez od Boga, Bodin; 9. Frančiška, Bojka, Danimir.
Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
3. v Preski pri Medvodah in 7. v Zalogu.
Novičar.
Oiobne vesti. Premeščeni so gg.: Leopold Ruard, aspirant c. kr. drž. žel. v Kranju, na Bled; g. Anton Webcr, aspirant na Bledu, v Kranj; po-stajenačelnik azistent Hinko Kenda v Kranjski gori, v Ljubljano (drž. kol.); Fran Gašperin, skladiščni mojster v Kranju, v Gorico (drž. kol.); Ignacij Kopač, postajni paznik, iz Kranja v Grosuplje; Alojzij Huler, postajni mojster, iz Smarja-Sap v Kranjsko goro. — Kot žel. volonter je vstopil v Kranju g. Josip Znidaršič.
Naslov ravnatelja je dobil g. Ivan Pezdič nadučitelj na ljudski Soli v Kranju, vsled svojega izbornoga delovanja v deželnem šolskem svetu.
Slovenski klerikalci so ra četrtkovem zaupnem shodu imenovali sledeče kandidate na Kranjskem : 2. Ljubljanska okolica dr. Suttsršič. 3. Črnomelj, Metlika, Novomesto dvorni svetnik S u k I j e. 4. Elazm'k, Brdo dr. Krek. 6. Litija, Radeče, Višnja gora Po v še. 6. Vipava, Postojna, Lož dr. Z i t n i k. 7. Radovi )ioa,Iranjsks gora Pogačnik. 8. Kranj, Skorja Loka Demšar. 9. Vrhnika, Idrija, Logatec G os t inč ar. 10. Ribnica, Velike Lašče, Zužemperk Jaklič. Za Ljubljano imenujejo kandidata v nedeljo na shodu. Za krški okraj ga šele izberejo.
Jeseniški častni občani bodo v četrtek, dne 7. marca 1907 stali pred upravnim sodiščuin. Videti je, da se je omenjenemu sodišču s to zadevo prav zelo mudilo. Druge zadeve čakajo po tri leta in še več na ustno razpravo, tukaj je Lukman z Jesenic priberačil javno razpravo, Se prej nego je preteklo eno leto po pritožbi. Ta hitrost je vse-kako značilna, in sedaj popolnoma umiti Pongratz že triumlira ter pričakuje, da mu upravno sodišče ravnotako na pomoč priskoči, kakor mu je zadnjič priskočilo na pomoč deželno sodišče ljubljansko 1 — Spored te javne seje je naslednji: ob 11. uri dopoldne. Kranjska industrijska družba na Savi proti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici zaradi sprejetja častnih občanov v občinski imenik; — ob 12. uri 15 minut popoldne: Jakob Mesar na Jesenicah proti radovljiškemu okrajnemu glavarstvu zaradi reklamacijskega postopanja pri volitvah; — ob 1. uri in 15 minut popoldne: Anton Lukman s Save proti volilnemu komisarju, c. kr. okrajnemu nadkomisarju Francu Schitniku v Radovljici zaradi nekega glasu pri občinski volitvi v prvem razredu.
Javno predavanje v Kranja. Danes zvečer ob 6. uri predava v fizikalni sobi tukajšne gimnazije gospod Michel Angelo baron Zois, c. kr. okrajni komisar o »Bistvu umetnosti in umetnostnem vžitku*. Pristop vsakemu prost.
Volitev krajnega iolskega sveta na Trati pri Poljanah se je vršila predzadnji petek. Ker so zmagali neodvisni kandidatje, je to silno poparilo nasprotnike in neki klerikalni general je postal kar na mah grižav.
Odstopil je župan občine Sv. Križ v Tržiču, g. M. Koželj. Zupanov al je šest let. Jutri v nedeljo se vrši nova volitov župana.
Kranjski trg, draginja in kakovost blaga.
(Glas iz občinstva,) Prirojeno je nekaterim prodajalkam kranjskega trga, ako su blago bolj draži, tembolj ga ponarejajo. Vzemimo n. pr. mleko. Mleko prineso večinoma posneto in krščeno, vrhu-tega pa še vse smetno in umazano. Surovo maslo, katero je naravnost zdravju škodljivo, je pokusila minuli teden neka gospa in bila ga je komaj četrtinka masla, drugo je bila voda, sol, krompir ali moka. Domači sir ali mohand ni vreden, da bi se imenoval sir, ker nima nič tolšče, narejen je iz samih odpadkov z različnimi primesmi. Med ajdovo moko se melje ceni zdrobljeni riž, ali pa se meša s pšenično. Skoro nobena stvar ne pride na trg v takem stanu, kakor se drugod zahteva, zraven pa še laka draginja, da se ne more dovolj preplačati. Vse pa še nadkriljuje nesnaga pri posodi, kurnikih, posebno pa pri prodajalkinah rokah, ki izpreminjajo vse barve od različnih tvarin. Žlice se vidijo samo pri smetani, drugod po celem trgu ne najdeš nobene. Temu bi se kaj lahko prišlo v okom s konfiskacijo in denarno globo. Dobro bi tudi bilo, da bi slavna mestna občina naprosila slavni magistrat stolnega mesta Ljubljana, da bi dovolil enemu pooblaščencu mestu Kranja, več tržnih dni prisosto-vati ljubljanskemu tržnemu nadzorniku, da bi videl, kako on nadzoruje in kake pripomočke ima, da spozna, ako je blago sveže ali ne, oziroma užitno ali pokvarjeno. Da bi isti ravno tako nadzoroval v Kranju, potem bi imeli res tržno nadzorstvo. Nekateri bodo mislili, da bode manj blaga prišlo na trg. Mogoče, a samo dva ali tri pondeljke. Dolgo to ne bode trajalo, ker kmetica, kar skupi za perutnino i. t. d., je njeno in zato si kupi, kar ji njeno lastno srce poželi. Kranjske gospodinje Vam bodo pa gotovo vse hvaležne. Opazovalec.
Prememba posesti. Tukajšnji stavbeni podjetnik in posestnik, g. Josip Fuso, je prodal svojo vilo «Ano» v kokriškem predmestju tvrdki Zabret & Hutter, tovarni lanenega olja v Britofu pri Kranju, za 34.000 K.
Kranjska podružnica slovenskega planinskega društva ima svoj Vil. občni zbor une 15. marca 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih tukajšnje »Narodne Čitalnice*. Spored: 1. Nagovor predsednikov; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. volitev novega odbora; 5. Slučajnosti.
Javna ljudska knjižnica „Narodne Čitalnice44 V Kranju. Knjige se izposojujejo vsakomur, kdor se zaveže spolnjevati tozadevna določila, ki so tiskana na izkaznicah. Za vsako izposojeno knjigo se plača 4 vinarje, ki se porabijo za nakup in vezavo novih knjig. Slavno se vabi, da se pridno poslušuje izpo-
sojevsnja, sej so na razpolago skoro vse novejše leposlovne slovenske knjige, priznanih pisateljev kot Aškerc, Cankar, Jurčič, Meško, Sardenko, Stritar, Tavčar, Zupančič i. L si. Dob« se do malega vsi letniki »Ljubljanskega Zvona*, »Dom in Sveta*, potem »Slovenka*, »Kres*, Gabrščkova »Slovanska knjižnica*, »Svetovna knjižnica*, »Salonska knjižnica*, »Leposlovna knjižnica*, potem knjige Matice Slovenske in družbe sv. Mohorja i. t. d. Na razpolago so tudi nemške knjige: romani, novele, drame, ilustrovani časopisi ter mnogo letnikov »Munch. Fiiegende Blatter*, par letnikov «Simplicissimus»-a, vsi doslej doslej izišli zvezki »Oesterreichische Rundschau*. Leposlovje obsega še češke, hrvatske in srbske, ruske in laško knjiga. Strokovno in znanstvene knjige se dobe v raznih jezikih. Vsa pojasnila daje knjižničar, na katerega naj se blagovoli vsakdo obrniti. Knjižnica je odprta vsak torek, sredo in soboto od pol 8. do 8. ure zvečer.
Eapelnik in meščanska godba v Kranju. Odbor tukajšnje meščanske godbe naznanja slavnemu občinstvu, da je dne 24. februarja dospel in prevzel službo kapelnika g. V. F. Faltis, praški konservatorist. Gosp. Faltis je služboval v deželnem gledališču v Ljubljani, potem kot vojaški kapelnik na Bolgarskem, bil je gardni kapelnik v Petrogradu, slednjič pa kot dvorni kapelnik v Kairi v Egiptu in si je prislužil tem potom visokih in mnogih odlikovanj. Godba je imela svojo prvo vajo dne 26. m. m. zvečer, in sicer z dobrim uspehom. K vaji so došli samo domači godci, zaigrali so nekoliko komadov v učni dvorani, g. Faltis je vestno poslušal godce in je bil vesel na zanimanju godcev, akoravno še ni došlo nekoliko prepotrebnih god« benih moči, katere pa godbeni društveni podpredsednik g. Josip Fuso v kratkem času preskrbi po navodilu odbora. Ukrenilo se je toraj, kar je bilo v moči neutrudljivemu odboru meščanske godbe kranjske. Naprosi se pa tudi slavno občinstvo vsestransko, da vzdržuje po svojih močeh tako za rnesto Kranj neobhodno potrebno godbo. Posebej pa še pozivljemo vse p. n. podporne člane, da ostanejo godbi zvesti in da prispevajo za godbo od 1. marca t. 1. naprej. — Gosp. Faltis se priporoča cenjenemu občinstvu, da mu blagovoli nakloniti privaten pouk na glasovirju in godalih.
Akcijska dražba lokalne železnice Kranj -Tržič se je konstituirala in so izvoljeni v upravni svet sami Nemci, Slovence se je docela prezrlo. Ker ima vlada pravico do imenovanja treh članov v ta svet, imenovala je tudi ona same Nemce, in sicer sekcij skega šefa K x no rja, generalnega svetnika Gebauerja in vladnega svetnika dr. Wernerja, torej ljudi, ki jim je kranjska dežela deveta briga in ki uganjajo samo koristolovstvo!
Cementna tovarna na Dovjem bo izplačala za preteklo leto 6°/on° dividendo in zgradila novo tovarno v Bakru v hrvatskem Primorju. V to svrho se izdajo nove delnice v vrednosti poldrugega milijona kron. Tovarna v Bakru prične poslovati v nekaj mesecih.
Električna gonilna moč za nove državne alpske železnice. V neki notici »Gorenjca* od zadnje sobote pod tem naslovom je bilo Čitati, da sc bode za bohinjsko železnico preiskovala vodna moč Soče med Kobaridom in Bovcem. Kakor se nam pa poroča iz zanesljivega vira, bode vodna moč Soče služila le železniškemu obratu od Pod-br.io do Trsta. Železniškemu obrtu od Pod-brda do Beljaka, oziroma Celovca ter od Trbiža do Ljubljane pa bode služila vodna moč Save in Radovino pri Mostah na Gorenjskem, okrog 10.000 konjskih sil, katoro moč bi tudi rada imela Kranjska industrijska družba, kar pa seveda ne bode dovolilo c. kr. železniško ministrstvo. — Vodna naprava na Završnici v Mostah za oddajo električne luči in moči se je približala svojemu uresničenju ter se kratkem prične z delom..
Slovenska gospodarska stranka in »Nova Doba*. Ustanovila se je nedavno neodvisna napredna stranka pod zgornjim imenom in izdaja dvakrat v tednu svoje glasilo »Nova Doba*. Izdajatelji lista pravijo: »Da je pri nas predvsem potrebno vsestransko gospodarsko delo in enotna gospodarska organizacija, je naše neomajno prepričanje. Na to delo bo vabila »Nova Doba*; to delo bo podpirala vedno in povsod, bo pa tudi vez celi organizaciji. Vsa v listu zastopana načela, vsa njegova politika temeljila bode na tem stališču.* — Pozitivno, smotreno narodnogospodarsko delo bi moralo biti vsem Slovencem vzor.
Požar. S Hrušice se piše: Dne 18. m. m. ob en četrt na 12. dopoldne je izbruhnil ogenj v tukajšnjem skladišču železniškega podjetništva, ki se je mahoma razširil po vsem poslopju. NaSe vrlo gasilno društvo je bilo v par minutah z gasilno pripravo pri požaru ter se mu je z velikim naporom gasilcev pod vodstvom g. podnačelnika L. Krivca posrečilo, omejiti ogenj tako, da še polovico gorečega poslopja ni pogorelo. Škode je mnogo, ker so se v skladišču nahajale različne tehnične priprave in veliko orodja, ker je večali-manj skoraj vse vsled ognja in vode uničeno. Na pomoč sla prihiteli tudi prostovoljni' požarni brambi z Jesenic in tovarniška s Save (Fužine).
33 volilnih Shodov priredi v Času od 24. februarja do 9. maja t. 1. g. Janez Stare, državno-zborski kandidat za volilni okraj krški-mokronoški-kostanjeviški-trebanjski na različnih krajih,
Notranjska M zaveda. Minolo nedeljo je priredila narodno na p redna z t ranke ? Ilirski Bistrici javni shod, ki je bil jako dobro obiskan. Shod ae je izrekel za skupino: Postojna-Vipava-Senoieče-Loi-Ilirska Bistrica za kandidaturo f. Josipa Deki e ? a, veleposestnika v Postojni,
Čas detet lat topel vidi ta sliši kmet Franc /i.: ter v Prečni v Slavoniji. Pred 9 leti je izgubil ne .idom a vid in slub. Ker je bil reven, ni šel k no In nem u zdravniku. Nedavno pa je zopet spregledal in zaslišal.
■sščevanje čes 20 lel V Doljani pri Daruvaru na Hrvatfkem je Jure Bogner zabodel kmeta Jožefa Vargo. Pred 20 leti je bila sedanja Var-gova žena ljubica Bognerja. A Varga jo je s silo in proti njeni volji dobil za ženo. Bogner je takrat odšel po svetu. Vrnil se je nedavno, ravno ko je minilo 20 let od Vargove poroke, in se je tako grozno maščeval.
Nesreča na morju. Strašna nesreča se je pripetila dne 21. svečana na nizozemskem obrežju. Parnik »Berlin», ki vzdržuje zvezo med Harwichom in Hoch von Holland, je izgubil, piišedši od Anglije, krmilo, grozovit vihar ga je pograbil tei treščil ob severni pomol in ladja se je rarletela na tri kose. Na ladji je bilo 141 oseb, med njimi 91 potnikov. Strašna nevihta je dolgo časa ovirala vsako pomoč. Velik del mornarjev in potnikov je utonil tako), drugi so se zbrali na zadnjem d In ladje. Ko hrib visoko valovje je vrglo še mnogo ljudi v morje. Večkrat je poskušala rešilna baika, približati se ponesrečeni barki, kar je bilo v začetku nemogoče. Metali so vrvi na krov, a ponesrečenci jih niso mogli ujeti. Na ladji je bila operna družba, ki je skoraj do zadnjega člana utonila. Šele drugi dan se je mogla rešilna barka toliko približati, da je z mnogimi težavami sprejela nekoliko še živih ljudi. Zadnje so rešili šele dne 24. svečana. Okrog 130 ljudi je utonilo. — Francoska križarka <Jean Bart> je ponesrečila na atlan-ličnem obrežju pri Puntagali. Ladja je izgubljena, osobje je rešeno. — Okoli 20. svečana je ponesrečilo več manjših ladij ob angleškem obrežju v hudem viharju. Tudi več ljudi jo utonilo.
Nesreča t rudniku V jami Johann pri Mo-stecu na Češkem se je vsul dne 21. m. m. premog na štiri rudarje ter jih je zasul. Eden je bil takoj mrtev, trije so tako težko poškodovani, da ni upanja na okrevanje.
Kuga. Iz Carigrada se poroča, da je v Džcdi izbruhnila kuga. Vsak dan se pojavi 5 do 6 slučajev.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 25. m. m. Prignalo se je 186 glav goveje živine, 3 teleta, 72 domačih prašičev in 1 koza. — Pšenica po K 7*50, proso po K 7—, rž po K 7*—, oves po K 8—, ajda po K 8*76, fižol ribničan pp K 11*—, Keks po K 1060 in krompir po K 2'— za 50 kg.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu februarju 1907 je 443 strank vložilo 175045 K 10 vin. 303 stranke dvignile 184.871 K 76 vin. 5 strankam se je izplačalo posojil 9.200 K. Stanje hranilnih vlog 4,167.174 K 76 vin. Stanje posojil 2,431.942 K 07 vin. Denarni promet 464.827 K 08 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju 1907 Je 246 strank vložilo G6.033 K 13 vin. 213 strank dvignilo 59.726 K 08 vin. 18 strankam se je izplačalo posojil 20.700 K denarni promet 300.268 K 24 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu februarju 1907 je 176 strank vložilo 39.602 K 72 vin. 113 strank dvignilo 29.703 K 10 vin. 5 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 8000 K Stanje hranilnih vlog 1.446 680 K 86 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,103.562 K 96 vin. Denarni promet 151.785 K 99 vin.
Štiridneven poučni tečsj o kmetijstvu priredi c. kr. kmetijska družba kranjska od 4. do 7. marca t. 1. v Gorjah na Gorenjskem. Pouk se bo vršil vsak dan od 9—12 dopoldne v dvorani hra-nilničnega poslopja v Zg. Gorjah, in popoldne od 2—4 bodo praktična razkazovanja v hlevih itd. Pouk bo brezplačen in se ga more udeležiti vsak odrasel kmetovak c, oziroma gospodinja. Udeleženci bodo morali pravočasno dohajati k pouku in se dostojno vesti. Spored predavanja bo naslednji: V pondeljek, 4. marca: Gustav Pire, ravnatelj c kr. kmetijske družbe, bo učil naslednje predmete: Kaj je kmetijstvo? Vednostna podlaga kmetijstvu. Re-dilne snovi v zemlji in v krmi. Gnoj in gnojenje.
— Prosti razgovori. V torek, 5. marca: J. Legvart, dež. mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Živinoreja in temeljni pogoji njenega uspe-vanja. Plemenjenje, oskrbovanje in krmljenje govedi. Vzgoja in poraba govedi. Razkazovanje hlevov in nasveti za njih zboljšanje. Obdelovanje travnikov.
— Prosti razgovori. V sredo, 6. marca: a) dopoldne: Frančišek Gombač, deželni vinarski komisar, bo učil naslednje predmete: Vzgoja in oskrbovanje sadnega drevja, bolezni sadnega drevja. Umna poraba sadja itd. b) Popoldne: J. Legvart, dež. mlekarski nadzornik, bo učil naslednje predmete: Pravilna molža. Prašičja reja. Mlekarstvo. Peru-tninarstvo. Razkazovanje v svinjak.h. v mlekarni itd, —- Prosti razgovori.  V četrtek, 7. marca:
Josip Sttgu, c. kr. okrajni ži vino z-1 ravnik, bo učil naslednjo predmete: Zdravstvo živine. Prva pomoč pri živinskih boleznih. Pomoč pri porodih. Praktične vaje na živini. — Prosti razgovori.
Valne iznajdbe. Strelovod je iznašel Benjamin Franklin leta 1734. — Daljnogled je prvi sestavil leta 1608. učenjak Galilei. — Šivalni stroj je izumitev priprostega tkalca Elije Howe s pomočjo Hendersonovo leta 1804. — V j s k, ki goni parobrode na morju, je iznašel Slovenec Reselj leta 1829. — Žepno uro najprej v obliki jajca je izumil Helle leta 1500, torej so žepne ure že dolgo v rabi. — Uro z niha lom ali stensko uro je iznašel leta 1656 francoski učenjak Hvgeus. — Poštne znamke je izumil Chalmers leta 1840. — Dinamit ie iznašel leta 1867 Šved Nobel; ta je vsled te iznajdbe silno obogatel. Več milijonov je zapustil kot ustanovo, od katere delijo vsako leto velike dohodke tistim, ki so v preteklem letu storili največ za mir med državami. — Čipke ali špice je vezala prva Barbara Ulman leta 1561. — Vžigalice je iznašel Kamerer leta 1833. — Zrakoplov sta izumila Francoza Montgoltler in Chares. — Železniški stroj (lokomotivo) je sestavil Anglež Štofanson leta 1812. — Bankovce in sicer najprej iz usnja je izdajal eesar Friderik II. kot kralj Sicilije od leta 1212— 1250.
Loterijska srečka dne 23. februarja i. L
Gradec   51   59   88   8 86
Zahvala.
Slavni občinski odbor na Bledu je v seji dne 28. januarja 1907 blagovolil nakloniti podpisancema vsakemu po 100 K draginjske podpore. Na tem velikodušnem daru se iskreno zahvaljujeta 32
Olga VVurner in A. Jonsko.
Učenec
se sprejme takoj v ključavničarsko obrt pri
Ivanu Pušavcu
Primakovo pri Kranju.
Isti se priporoča tudi za vsa ključavničarska dela, kakor štedilnike, ieleane ograje Ltd. 37 4—1
Popravita
vsake vrste kmetijskih strojev po najnižjih cenah
ISUS
Celovec (KorošKa)
pii
DR. FERD. MULLER
26 3- 1
■ naznanja ■ da Je otvorll
odvetniško pisarno
v Celovcu ■ Kramergasse &t. 1.
Knpn]em staro Blato In srobro po najvišji dnevni ceni.
v
sjs>as^ss$s^stsaia^>sja^ssj^sspe
Fr. Čuden •
Ljubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov.
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dobitkom.
y^Mi^yy
Kupujem staro zlato in srebro po najviši! dnevni ceni
Oziraje se na moje «Pred naznanilo* in «Poslano» v prejšnjih številkah tGorencaa, naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel v najem pro-dajalni. ki prostor
v Kranju, glavni trg št. 192
kjer se nahaja sedaj zaloga Slngeijcvih Šivalnih strojev.
• ZaMkom meseca aprila t. I. otvorim svojo trgovino
s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami
pod tvrdko
Janko Pollak.
Blagovoli naj torej slavno občinstvo počakati Ae toliko časa z nakupom enačega blaga do otvoritve, ker se bodem v resnici potrudil, vsem zahtevam cenj. odjemalcev v vsakam oziru ustreči ter se priporočam
s spoštovanjem
84 8-i Janko Pollak.
Xer se nam ni bih moč povodom našega odhoda /j pranja osebno posloviti od vseh prijateljev, kličemo tem potom /{repki
„fta zdar!"
Rudolf J)ergan dragotin Sapa/rje jfuton Jfabergaj, potnik    Jvarj Vrisk
Vetalistjt vsi pri tvrdki „/Hfer^ur".
80
.. t. T .-.    .t. .T. .t. .t .t. .t.,.
Povodom svojega odhoda se najkrepkejo zahvaljujem svojim prijateljem in znancem za meni izražene simpatije in naklonjenost.
Osobito gospodom, pri katerih se mi ni bilo mogoče osebno posloviti tir kličem tem potom krepak
ai
Martin Hrovat
pri tvnlki Oirobatb.
-f Vf lf ■{■" 'l- f V V V f p| f f f - *\
Mavricij Smolej
urar is trgoVcc na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalega pravih švicarskih
S Jepr>ib tir
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane in verižice i. t d. po najnižjih cenah. n 6
-popravila-
se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po niklh cenah.
Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine za kolesa in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizke cene posebno priporočam  prcezijsko  uro «Inlakt».
Samo
6 dni
KaVrc - j^cw-YorK
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazd, Pariz in j(aVre V Ameriko.
Veljavne rosne liste in brezplačna pojasnila daje samo
£tt Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
▼ Ljubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiSi «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».     4 25—7
Ludovik Borovnik
puškar t Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se pripor oni v izdelovanje vsakovrstnih puAk za lovce in strelce po najnovijih sisteinib po<l popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sainokresoice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuj*«. Vse pu*ke so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 204 62 — 21 111 iMt >'( i v 111 > I  oenllcl aastonji
KOTEL „ILIRIJA
(C
69-61
Ljubljana Kolodvorske ulice št 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša Štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Oene niske.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Fric Novak.
Novo!
Novo!
=v 30. oblikah=
izdelane
in močne kovine, fino ponikljane. Luč je krasna in polovioo cenejša kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 178 2S— 26 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
TjjjJHjjfi
Dobi se samo pri s
A. J. Ivanc-u
IjBbUuii, Bonn« ulio«, it. 8.
Naznanilo.
Podpisani se usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvoril dne 15. januarja t. 1. svojo
urarsko olbirt
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se popravljajo po 1 K 10 h, Šepne ure po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naroČilo izvrši natanko in točno. Gene za popravila so kljub veliki draginji
brez konkurence.
Istotako se popravljajo tudi šivalni »troji točno in ceno.
Priporočujoč se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
Otokar Jedlička.
14 -6
Pozor,  gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se ml je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brad« in las, proti izpadanju brk In las in to je KAPILOR At. I. On deluje, da lasje In brka postanejo gosti In dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga v-tuka dtužina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošlo I lonček S K 60 h, 8 lončka S K.
Naioćajte tamo pri meni pod naslovom 10 20—7
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje jo najceneje.
a
a> o
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
Sing
v katerih se prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
CA 90
3.
m
-I
00 O)
6r KO.j ako. drnž. za šivalne stroje g
88-52 Kranj, glavni trg 192.
Zaloga olja, šivank in posameznih delo?. Nad 5000 fllljalk  po vsem svetu. ^
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ie već nego 80 let, se mi jo
iosrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR itevt 2. Povzroča, da poetanejo lasje dolgi In gosti, odetranja prahaj In weaj kožno bolezen na g avl. MmooiIb nt j bi siga vsaka družina, linam premnogo zahvalnie in priznalnic. Stane poitnine prosto na vsako posto lonček 3 L 60 h, 2 lončka B K.
Naroča naj se samo od mene pod nH-.vom
10 20-7
PETER JURIŠIĆ
lekarnar t Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
o« »—
Ol i-*-
3 O
Ol _
C" O"
Oi
3 U
T3    —-
S Cd.
u <3
65
Aleksander Ambrožić
urar ti trgovec na Biedn
G. Tdnnies
«4—1
C/5
> ©
CD
1:1
dalje vsakovrstnih stenskih in bndilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. <L, 79—48     vse po najnlijlh cenah._
17). ^>o4kr@]&k
iriier za dame in gospode
LJubljana, 8v. Petra cesta 35. Filijalka 140-31    nasproti hotela „Union"
priporoča sa gojitev las in sa umiranje gl*ve stoj zdrav-nisko priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. SuJi brez nad-leine vročine. Ne prorzročuje skrčenja lus. Vpliva dobro na pospeševanje rasti Ins.
Zaloja vsakovrstni!" vpietk strlZeiih in zmjSanm las
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
tovarna za stroje, teleio in urama t Ljubljani kot  posebnost  lafe la\ •troje sa obdelovanje lesa.
Fran cis - torbice zagrne naprave zvezan« s vratilom. Sesalno-geoera-torski plinski motori, najcenejšo gonilna sila 1 do 3 vin. ta konjsko silo in uro.
1
ftt-36
tŠivalni stroji in kolesa TovaraJIka saiofft Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznan«
šivalne stroje in kolesa
Ceniki se dopuščajo na zahtevanje zastonj.
a
Ponudbe i izkazi dosedanjega poslovanja je poslati na
glavni zastop
c. kr. priv. avstr. zavarovalne drnibe „DUNAV" v _KRANJU,__
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje n kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste ii-delke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča      m 40
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v LJubljani. -
Najcenejša in najhitrejša vožnja
je s paniki
,Severnonemškeg-a Xiloyda' £
iz Bremena v J*ew-york®
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Kaiser
Wilhelm der Orosse. — Prekomorska voanja traja 0 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Id ubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR-JU v Kolodvorskih ulicah it 36
nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tislerju».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena, realna In solidna.
Potnikom, namenjenim r zapadne države kakor: Colorabo, Meiiko, Californija, Arizona, Utah, VVroming, Nerada, Oregon In Washinfton nudi nađe druitvo posebno ugodno in tzvan-redno ceno čez Galdesten. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Hal t i more in na vse ostale dela sveta, kakor Hra-zilijs, Kuba, Buenos Aires, Colom bo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—16 laf
InVIMMeVEsTSzl^
Jvtestna hranilnica v Kranju
obrestuje hranilne vloge
po A odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega placitfe hranilnica sama. Stanj, vlog K 4,177.001«.   Stanje hlpoftaik poaojll K g,429.1B2*o.
1-82
gy stanje vlog K 4,177.001«.   Bta*. hipoUtalH poioju * «. ~
Tla«
eti $Wal«l stroj)
so najboljši ■» družinsko rabo.
Šivalo, poilvavsjo, vežejo. - So nedoseisl sa 8lva,° asprel ta nazal. - esr Toio aa kreglllcalil
Olavno lastopstvo: *     ■ ■
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19,
181-34
Kočevje
na gradu.
JOS. WIIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
filomftkove ulloe akt. 4«
Stivbeio-inetio li kOHtnUullska kiiaCivaltentve. iičuo omrežje na stroj, ograje na mire lvoru, obmejno omreaje, vetna vrata, bal ioni, verande, stolpne krile, štedilnike itd.
Specijaliteta: H—88
valjioni zastori (Rollbalken).
trn rffl I VSI *¥SS «Vfl rin rSfl rVST
Kajcenejse in nAjvećja domač«, eksportna tvrdka.
Raipoiiljanje švicarskih ar na Tta kraje sveta!
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jaaerrioe it. 20
priporoča cenjenemu občin-stvu svojo delavnico v izdelovanje Trat oblek ia gospode, nradnlakih oni-fora, salonskih, turistov-sMfc ti kolesarskih oblek tu ogrioial ter havelokov. Vedno bogata zaloga angieakega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero ae jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. is4-84
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine. kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je mole blago zares Ano in cono. ]e to, da g« razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje ln zlatarje glavnih mest.
J Ravno le izšel najnovejši veliki cenik, £ X%Si
5, kateri se pošlje zastonj in poštnine 186, i»u 1 dobrim »oker
K 602. Nfkelnasta anker remontoar-Roskopf, trpeino kolesje, gld. 2 46, enaka pravega srebra gld. 3 95 Ista x dvojnattm trtim »rebrnim močnim pokrovom gl. 660 in naprej.
Št. 606. Prava srebrna tilin-
prosto.
Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
kolesjem gld. 596 in naprej.
6-9
MBMSNIO«JUNV "O.. COnCOu*«'
ZobO- tehnični i\0
Oton 5<ydl
pri g. dr. E. Globo čniku ¥ Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne ploSče, iz kavčuka kakor tudi almta, dalje vravnalnioe ir obturatorji se izvršujejo po najnovejši* 100-87 metodah.
Plombe v alata, por o elanu, amalgam« in oementa kakor tudi vse aoboidrav niike operaolje izvršuje tu apeoijalist
Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. nrt
* flnbljanatKolizcj) \\. £atig Marije Terezije cesta
Bogata zaloga po-hlštva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih,
ifl 26-9  zalagate.] društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroike postelje In vozički  po vsaki cenj.
Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modrocl Iz žlčna-tega omrežja, afrl-Čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi,
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Rezervna zaklada: K 88.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprojoma hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
411 o
2 O
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 57*%, na menice pa po 6°/o. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Postno-hranilnični račun št. 45.867.
151-81
,Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranja g. Karel
Florian, knjigo-tržec, in g. K. Fa-b i a n i, trgovec h. št. 105;
Skofjl Loki g. M.
Ž i gon, trafika, gl. trg;
Tržiču g. J. Ahaci č, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bleda g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob
Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobotek, trgovec;
Kamnika g. Marija Ažman, trafika;
Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št. 52
I/-daj a konsorcij «Gorenjcev.
Odgovorni urtninik Lavoiiav Miku*.
Ustuina in tiack Iv. Pr. Lampreta v Kranju.