Leto XXIV., št 200 Poscgebobr bor bezahit Ljubljana, petek L septembra 1944 li Opnvcuicvoi Ljufilfam, focctoiievs ulica V Telrfoo fe. 31-22. 11-23, 31-24 inacrai tu xtdeJek i Liubttana, Pucamievs ulica i - Telefoc ta. 31-25. 51-26 Podružnica Novo mesto i Lfobiiansta cesta 42 tzkljoihio tastopstrc ca oglase a baliie tr inozemstvo: UPI S A-. M1LANO Računi: a Lmbliansfcc pokraunc po pčiOMV čekovnem zavodu k. 17.749, a ostal« krak Iraliie■ Servtzv ■ >>otj. Con. Po«. No 11-3118 lzba]a nak dan razen ponertetjfcm Mesečna naročnina 25 Ur Ortdsiltf«! Ljubljana — Pucdnijeva ulica it & Telefon 8t 81-22. 31-23. 81-24. Rokopisi se oe vračajo Welterhin harte KantpSe in Frankreich Der Feind nordlich Pariš zum Stehen ge bracht — Neuer feindlicher Grossan-griff an der Adria-Kiiste — Verstarkter feindlicher Druck in Richtung Ploe- sti — U-Boote versenkten 36.000 BRT Aus dem Fuhrerhauptguartier, 31. Au- gust. DNB. Das Oberkommando der Wehr. macht gibt bekannt: Nordlich Pariš vvurde der Feind, der un-seren Absetzbevvegungen scharf nach-drangt, xum Stehen gebracht. Gegen feind-liohe Angriffskoleniien, die aus dem Raum Beauvais nach Norden stossen, sind Ge-genangriffe angesetzt. Im Kaum I^aon-Reims stehen unsere Truppcn in schwerem Kampf mit feindli-chen Panzerkriiffcen, die nach Nordositen and Norden vveiteren Gelandegevvinn er-zielen konnten. Im Rhonetal verstarkte sich der feind-Hche Druck hesonders gegen Valence. Al-Ie feindlichen Angriffe \vurden dort in harten Kampfen zersehiagen. Das Vergeltungsfeuer auf London vvurde bel Tag und Naoht fortgesetzt. In Italien trat der Feind an der adriati-schen K liste emeut auf hreiter Front zum Grcssangriff an. Unter sterkem Einsatz von Schlachtfliegern, Artillerie and Fan-zern und mit TJnterstutzung durch See-sfcrei!5krafte konnte er bei Urbino und bei Pe^aro ortlicbe Einbriiche erzielen. Durch unsere Gegenangriffe wurden die einge-drungenen feindiichen Angriffstruppen zer- sehiagen. Siiihvestlich Pesaro halten in zwei Einbruehsstellen erbittenbe Kampfe an. In Kumanien verstširkte sich der feind-liche Druck in Richtung auf Ploesti. An den S iiuostgrenzen Siebenburgens wurden erneute heftige Angriffe der Bolschewisten zerschlagen. An der ubrigen Ostfront kam es gestern nur nordostlich VVarschau zu grosseren Kampfhandlungen, wo der von den Sovvjets erstrebte Durchbruch auf die Stadit nach Abschuss von 24 Panzern abenuals ver-eitelt vvurde. NTordamerikanische Bomber fiihrten unter Ausnutzung des fur die Abwehr nn. gunsiigen VVetters Terrorangriffe gegen Bremen und Kiel. Weitere Angriffe feindlicher Bomber richteten sich gegen einige O rte in Ungarn. In der vergangenen Nacht vvarfen ein-zelne britisehe Flugzeuge Eomben im Rh ein-Main-Gebiet. Im Kanal und im Indischen Ozean ver. senkten Unfcerseeboote in harten Kampfen sechs feindliche Schiffe mit zasammen 36.00G BRT, einen Zerstorer sovvie einen Bevvacher und schossen ein feindliches Flurzeug ah. Težišče feefev vzhodno uš Pariza Nastaniš! sovražnikov pritisk cfc spednji Sehti — Pomembne kanadske Izgube Berlin, 30. avg. Težišče britanskoameri-ških napadov na zapadnem bojišču je bilo v torek še nadalje na področju vzhodno od Pariza, kljub temu pa je sovražnik pritiskal tudi ob spodnji Seini. Med Rouenom in Parizom je silil sovražnik s svojih pred-mostij pri Vernoiu in Mantesu proti severu. V izpremenljivih bojih, v katerih sta imeli obe strani precejšnje izgube, so se mu posrečili vdori, ki so jih nemške čete izravnale s tvorbo enotne odporne črte med Les Andelisom in Pontoiso. Spričo trajnega težkega pritiska ameriške 3. armade, ki je napadala tudi ob cesti Pariz—Senlis in ki je s svojimi nadaljnjimi napadi dosegla Chemin des Dames, se je premaknila bojna črta dalje proti severu. Sedaj označujejo kraji Pontoise, Senlis, Crepy Villers-Cotteret, Soissons in Chemin des Dames njen potek. Sovražnikovi napadi, ki jih je podpiral z najtežjimi bombardiranji, so se nadaljevali tudi v loku Marne med Eper-nayem in Vitry le Francoisom. S stalnim dovažanjem svežih sil so predrli Američani tamkaj žilavo branjene zaporne črte. čeprav s težkimi izgubami, so si pri Eper-nayu in Vitry le Francoisu izsilili prehod preko Marne, njihovi napadi na Chalons pa so se zaenkrat krvavo zrušili. V teku dneva se je obrnil sovražnik z delom sil, ki so severno od Vitry le Francoisa prišle preko Marne proti Chalonsu, ter je napadel mesto od vzhoda in jugovzhoda, čeprav so dali francoski teroristi v mestu samem nemški posadki mnogo dela, tudi novi napadi niso imeli uspeha. V Bretagni so imeli Američani med svojimi brezuspešnimi napadi v dveh zadnjih dneh tako občutne izgube, da je njihov naval znatno popustil. V odseku pri Lorientu so se ob nemških zaščitnicah izjalovili krajevni sunki, severno od St. Nazaira pa se je pri Le Piessu izjalovil napad francoskih teroristov. V južni Franciji pritiska nasprotnik še nadalje za nemškimi pokreti v dolini Rho-ne. Južno od južnovzhodno od Valence je prišlo ponovno do hudih bojev. Ojašeno oteeljevassfe z „V 1« Ženeva, 30. avg. Londonski listi poročajo o ojačenem obstreljevanju z »V 1«. V zvezi s tem javlja »Daily Mail« o ponovnem navalu na londonske kolodvore. Predvsem se zbirajo velike ljudske množice na vvaterloojski in paddingtonski postaji Beg iz Londona je zavzel resen obseg. Policija na konjih mora skrbeti za vzdrževanje reda. Mesta na zapadni in južni obali so tako prenapolnjena beguncev, da morajo cesto cele dneve in noči oblegati hotele in pensione, da bi dobili kako možnost za spanje. Letalski dopisnik »Daily Telegra-pha« pravi, da vojaške operacije v Franciji s svojim potekom nikakor niso zaključile »realnosti VI«. ženeva, 31. avg. V noči na četrtek se je nadaljevalo obstreljevanje južne Anglije in londonskega velepodročja z izstreiki »V 1«, javlja londonska poročevalska služba. Posameznosti še niso znane. Ber!=n. 30. avg. K položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: V severni Franciji so se bojišča od pri-četka invazije obrnila za 180 stopenj. Potem, ko so se nemške čete odmaknile na severni breg reke Seine, je desno nemško krilo z bojno črto proti jugu. Kot vmesni člen ie nato področje Pariza, kjer so podlegla" poslednja nemška oporišča v mestu sovražnikovi nadmoči, medtem ko pritiskajo dalje vzhodno in ob srednji Marni sovražnikovi oddelki v smeri proti severu, s čimer ogražajo nemške postojanke ob Aisni. Na tem področju so se razvili že silni boji predstraž. Ti daljnosežni sovražnikovi premiki so že tretji po številu na tem bojišču. Sovražnik jih izvaja izključno z motoriziranimi silami in ni razvidno, zakaj bi bili zaradi močne bojne sile nemških bojnih oddelkov uspešnejši kakor prva dva. Sovražnik meni, da se nahajajo na področjih za to nemško črto oporišča za odstrel »V 1«, kar tudi razjasnjuje žila-vost in naglico, s katero nastopa sovražnik. Nemški odmikalni pokreti na južno-francoskem bojišču niso kakšna bliskovita vojna ali sovražnikov zmagovalni pohod, ker potekajo popolnoma po načrtu. Ker se luka Marseille še nadalje drži, močno ovira prodirajoče sovražnikove oddelke, v katerih igrajo oboroženi francoski teroristi podrejeno vlogo. V opustitvenem načrtu je obsežen ves francoski južnozapadni prostor, v katerem so se izvršili premiki že pred daljšim časom in se vršijo še nadalje po načrtu. Na tem področju bodo branjene le luke. Položaj nemških oddelkov na rumunskem bojišču je še nadalje resen in je zaradi nejasnosti političnega položaja še nepregleden. Ob spodnjem Prutu se borijo obkoljene divizije z namenom, da bi prodrle proti zapadu. O izidu teh bojev se še ne da ničesar dokončnega povedati. Na južnem karpatskem bojišču, na področju severno-zapadno od Foksanija so nemške in madžarske čete še nadalje v obrambi proti sovražniku, ki prodira proti Madžarski. Ker so se boljševiki zaradi krvavih in težkih napadov močno izčrpali, na ostalih težiščih vzhodnega bojišča niso podvzeli novih napadov ali pa vsaj v zelo omejenem obsegu, vendar je po tem premoru računati s ponovno ofenzivo. Na vsak način je imela dovedba svežih nemških rezerv raz-bremenjevalen učinek. Berlin, 31 avg. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: ^ Zfivezn:škim naporom, da bi z najmočnejšo uporaM^brzega ofenzivnega orožja posebno oiclopniških oddelkov, vzdržali dosedanji^ razvoj nasprotuje v naraščajoči meri močnejša k^p^tracija nemških »a. Odmikalni potreti © paMafit na tefiščUt ob spodnji Se:ni, prostovoljna opustitev Rou-ena in zadržanje ofenzive med Parizom in Reimsom, ki daje bojem ob Marni bolj ustaljen značaj, govore za to. Iz dejstva, da se je posrečilo odmakniti ostanke 7. armade na vzhodno obalo Seine. je razvidno, kako je bila na tem mestu premagana nevarnost. Ta pomembna izprememba učinkuje že kot močna razbremenitev na vseh ostalih delih bojišča. Da se je posrečilo na področju Marne ojačiti nemški odpor, medtem ko je nasprotnik do^ej brez večjih ovir zasedal precejšnja ozemlja, je dokaz, kako zelo ima nemško vodstvo v rokih nadzorstvo nad vojnimi operacijami. Iz ostalih ukrepov na vzhodno-francoskem področju je razvidno, da se bo tu b'la bitka za Francijo. Iz načrtnega poteka premikov v dolini Rhone ter z južnovzhodne-ga francoskega področja, pri čemur zavezniške sile doslej niso prodrle preko Loire proti jugu, ter ponovno zavzetje Briancona na fran-cosko-italijanskj meji, s čimer je bila odstranjena nevarnost za vzhodni bok, je razvidno, da se bo tudi armadi generalnega polkovnika Blaskowitza posrečilo nemoteno združiti z ostalimi oddelki na starem zgodovinskem francoskem vojnem ozemlju. Tudi boji na vzhodu 90 v znamenju naraščajoče nemške obrambe, ki je prestregla boljševiški val ki je po prodoru sredi junija in julija prodrl do nemških mej. V naraščajoči meri je nemška vojska sedaj kos vsem še tako skrbno pripravljenim sovjetskim ofenzivam. Povsem drugo sliko nudijo še nadalje vojaški dogodki v Rumuniji. ki so še vedno odvisni od nepreglednega političnega položaja. Sovjetske sile. ki so prodrle do Madžarske. so bile prestežene ali vržene nazaj, toda na južnem podaljšku Karpatov se vrši odmk večjega obsega, ki bo šele takrat prenehal, ko bodo nemške čete dosegle črto. na kateri bodo imele boljše zemljepisne pogoje za upešno obrambo. - Pr©graan k s ve madžarske vlade Budimpešta, 30. avg. Novi min. predsednik, generalni polkovnik Lakatoš je na prvi seji ministrskega sveta takole označil program nove vlade: Nadaljevanje vojne v svrho zaščite madžarskih mej, ohranitev notranjega mina in reda v vseh okoliščinah ter ohranitev ! in po možnosti ojačenje sedanje proizvod-i nje. Budimpešta, 30. avg. Nova vlada je imela v torek zvečer svojo prvo sejo. Min. predsednik. generalni polkovnik Lakatoš je izjavil, da je zato prevzel težko nalogo, ker ga navdaja neomajna zvestoba do državnega upravitelja in globoka zaskrbljenost za usodo domovine. Trinajst mesecev, ki jih je preživel na bojišču, ga je prepričalo, da napori sil v tem usodnem času niso dovolj harmonični m da je tudi duševna povezanost med bojiščem in domovino nezadostna. Te razmere je treba radikalno izlečiti in mora prenehati vse, kar bi kakor koli dajalo vzrok za vznemirejnje. Min. predsednik je predlagal najtežje kazni za osebe, ki bi kakor koli poizkušale kršiti red in disciplino. Na izjavo min. predsednika je odgovoril prosvetni minister Rakovszky, ki je poudaril, da je vsa vlada prevzela težko nalogo v polnem zaupanju in s sveto odločitvijo, da mora v tem boju za nedotakljivost in neodvisnost naroda vsakdo vztrajati, kamor ga je postavilo zaupanje državnega voditelja. Šefa fcslgarske vlade Sofija. 30. a'vg. Včeraj dopoldne se je pod predsedstvom ministrskega predsednika sestal ministrski svet na večurno sejo. Ponesrečen atentat na De Ganila Lizbona„ 30. avg. Reuter javlja iz Parza. da sta bila pri vkorakanju angloameriških čet v francosko prestolnico izvršena dva atentata na De Gaulla, ki pa je ostal nepoškodovan. Dodatno smo zvedeli, da je bil izvršen prvi atentat, ko se je peljal De Gaulle preko Plače de la Concorde. Nekdo je iz množice naenkrat oddal več strelov. Nekolko kasneje je bil poizkušen drugi atentat v katedrali N-tre Dame. kje so streljali nanj z gornjih i iij. V cbeh primerih so krogle zgrešile cilj. V zvezi s temi poizkusi atentata je pršlo istočasno tudi v ostalih delih Pariza do streljanj, o katerih še manjkajo podr<>bn jsti. De GaaUove aretacije Madrid. 30. avg. Med številnim francoskimi osebnostmi, ki jih je dal De Gaulle aretirati zaradi njihovega poetičnega obnašanja. 50 po vesti EFEja: nagrajenec z Noblovo nagrado dr. Alexis Carrel, bivšj prosvetni minister Oarcopino. eden izmed najbolj znanih raziskovalcev rimske zgodovne, bivši policijski pre-fekt Bussiere. bivši pariški župan Perre Tai-tnger, šef državne loterije Herrcau, vodilno osebje agencije Havas-OFI, glavni urednik »Mafna« Stephan Lauzanne. bivši župan Bor-deauxa M-'rquet in več sto csitalih vodilnih mož javnega življenja. Le Stalin Je čestital De Gaullu Helsinki, 30. avg. Moskovski radio javlja, da je Stalin poslal De Gaullu ob priliki preselitve v Pariz pojdravno brzojavko, v kater mu v imenu Sovjetske zveze in v svojem pošilja prijateljske pozdrave. Sličnih brzojavk i nista doslej posilaa niti Churchill, niti Roose- j vel t. Z Italijanskega blišča V jateraskem obalaean odseku trdi krajevni bo|i Berlin, 31. avg. Afed boji v jadranskem obalnem oiseku so imeli poljski plačaniški oddelki tako velike izgube, da so jih morali nadomestiti z britanskimi in kanadskimi polki, toda tudi tem elitnim četam, ki so pričele napad 26. avgusta, se je razen krajevnih pridobitev ozemlja ponesrečil probojni poizkus v smeri proti ravnini reke Pad. Nemški grenadirji so ob tropski vročini vzlržali sovražnikov naval, čeprav so bilj čestokrat odrezani od zaledja, ker so bile zaradi prejšnjih bombardiranj' prekinjene zveze z zaledjem. V bojih moža proti možu in mož proti oklopnik"m so prizadeli sovražniku težke izgube in uni. čili z bojnimi sredstvi iz bližine številne oklopnike. S protinapadi so iztrgali sovražniku pridobljeno ozemlje in so z uničenjem naprej potisnjenih sovražnikovih napadalnih skupin zajezili vse vdore. V njihovem obrambnem boju so jih močno podpirali topništvo in minometi, ki so želi krvavo žetev v vrstah napadalcev, že tretjega dne sovražnikovega napada je bi. lo vidno, da se je ponesrečil nameravani sovražnikov prodor. Pod vtisom zelo težkih izgub so Britanci in Kanadčani nato dopoldne 29. avgusta mirovali, šele potem, ko je sovražnik ojačil z novimi silami svoje oddelke, je popoldne zopet z vso silovitostjo nadaljeval fiapade. Z naprej potisnjenimi klini je dosegel nasprotnik zapadni rob Pesara, kjer so bili še v večernih urah v teku silni boij. Ostali sovražnikovi sunkj na tem področju se niso mogli razviti, ker je nemško topništvo razpršilo sovražnikove napadalne skupine že na njihovih izhodiščnih postojankah. Tuli na področju Florence in vzhodno od mesta v okolici Mcntedere je nemško topništvo z razbitjem sovražnikovih izhodiščnih postojank preprečilo večje napade. Sovražnik je lahko izvršib krajevne sunke le severno od Pontasieve in vzhodno od doline Sieve. Sovražnik, ki je vdrl tu na nekem mestu, je bil v menjajočih se bojih zajezen in ni mogel izrabiti svoie prednosti, ki jo je pridobil le z velikimi izgubami. Ravesta žrtev letalskega napada Milan, 30. avg. Ravena je bila novi cilj težkih angloameriških terorističnih napadov. Številne ruš Ine in zažigalne bombe so padle na stanovanjske predele ir povzročile veliko škodo. Težko je bila poškodovana ravenska stolnica, znana baročna sitavba. poleg nje pa še neka druga ecrkev, bolnišnica, tržnica in ostale javne stavbe. Vrh tega so napadli anglosaški letalski gangsterji v zadnjih dneh številne vas« v pokrajinah Vercelli in Cuneo. ObssreJjevali so tudi kmete na polju. Letalski napad na Turm Milan, 30. avg. AngloameriSki bombniki 60 v noči na ponedeljek teroristično napadli mesto Turin, kjer je nastala škoda predvsem v stanovanjskih okrajih. * še nadalje hn«E boji t Franciji Sovražnik ustavljen severno od Pariza dranski obali — Ojačen sovražnikov pri potopile 36.000 Fuhrerjev glavni stan, 31. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severno od Pariza smo ustavili sovražnika, ki močno pritiska za našimi odmi-kalnimi pokreti. Proti sovražnikovim napadalnim kolonam ki udarjajo s področja pri Beauvaisu proti severu, smo pričeli protinapade. Na področju Laon-Reims se naše čete hudo bore s sovražnikovimi oklopniškimi silami, ki se jim je posrečilo napredovati da>je proti severovzhodu in severu. V dolini Rhone se je ojačil sovražnikov pritisk zlasti proti Valenci. V hudib bo.iib smo razbili tamkaj vse sovražnikove napade. Povračilni ogenj na London se je nadaljeval podnevi in ponoči. V Italiji je pričel sovražnik eb jadranski obali znova velenapad na široki črti. Z močno uporabo bojnih letal, topništva in oklopnikov ter s podporo voine mornarice so mu uspeli krajevni vdori pri L'rb'nu in Pesaru. S protinapadi smo razbili vdrle sovražnikove napadalne čete. Južnozapad- — Nov sovražnikov velenapad ob ja» tisk v smeri Ploestija — Podmornice ton ladjevja no od Pesara se v dveh vdorih nadaljujejo ogorčeni boji. V Rumuniji se je ojačil sovražnikov pritisk v smeri Ploestija. Na južno vzhodni meji Sedmograške smo znova razbili silovite boljševiške napade. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili včeraj le severnovzhodno od Varšave večji boji, kjer pa smo sovjetskim četam, ki smo jim uničili 24 okopnikov, znova preprečili nameravani prodor proti mestu. Severnoameriški bombniki, ki so »koristili za obrambo neugodno vreme, so teroristično napadli Bremen in KieL Nadaljnji napadi sovražnikovih bombnikov so bili usmerjeni proti nekaterim krajem na Madžarskem. V pretekli noči so vrgla posamezna britanska letala bombe na rensko-mensko ozemlje. V Rokavskem prelivu in na Indijskem oceanu so potopile podmornice v hudih bojih 6 sovražnikovih ladij s skupno 36.000 tonami. 1 rušilec in 1 stražno ladjo ter sestrelile eno sovražnikovo letalo. Manpi feap mz& Karpati in Finskim zalivom Protinapadi na raadžarsken mejnem ozemlju — Brezuspešni sovfetski napa sil na f sžtaetn karpatskem predgorju Berlin. 31. avg. Zaradi hudih izgub, ki so jfi utrpeli boljševiki prejšnje dni, so sedaj v srednjem in severnem delu vzhodnega bojišča prisiljeni, da premeš-čajo svoje čete. Da bi zakrili svoje ukrepe, so izvedla na nekaterih krajih z uporabo vseh razpoložljivih sil sdne napade. ki so zavzeli deloma značaj prebojnih poskusov. V evernem odseku je bilo v torek sovražnikovo napadalno delovanje med Pejpuškim jezerom n jezerom Wirz malenkostno. Severno od Dcrpata sc nemške čete kljub žilavemu sovražnikovemu odporu zasedle nadaljnje ozemlje. Tudi severnozapadno od mesta napadle nemške čete boljševike na zamočvirjenem ozemlju in jih vrgle nazaj. Severnozapadno od Mr-dohna je ojačil sovražnik svoj napad, ki je bil izvršen po močni topniški pripravi in z velikimi silami, tako da je zavzel značaj piobojnega poizkusa, vendar se je izjalovil z velikimi izgubam: za sovražnika. Uničenih je bilo 10 sovražnih oklopnikov. Nemški letalci so na tem področju noč in dan z dobrim uspehom napadali sovažnikovs izhodiščne postojanke, zbirališča in ko.one. Na letonskem in litovskem področju so bili le krajevni boji na področju južnozapadno od Savlija, nasprotno na je scvražn k med Bugom in Narevom zapadno od Snjadova ponovno napadel z osredotočen im 6ilami. vendar ni dosegel pomembnih uspehov. Nemški oklopniški oddelki so prestreglj naprej potisnjene sovražnikove oklopniške sile. tako da se je razvila razgibana oklopniška bitka. Po hudih bojih se je končno ponesrečil tudi ta boljševiški probojni poizkus. Poseben delež pri obrambnem uspehu je imela 7. pehotna divizija pod vodstvom polkovnka \V'eberja. ki je 9 svojo vzdržnostjo in napadalnim zaletom preprečila vse sovražnikove namene. Sovjetske čete so imele ze'o velke izgube ljudi in orožja. Severno od Visle so podvzeli boljševiki zopet velik probojni po/kus. Tu so pričeli napad 9 številnimi z oklopniki in bojnimi letali pod- prtim' strelskimi divizijami, toda tudi tokrat so se morali zadovoljiti s pri četnimi uspehi. Nemci so takoj prešli v protinapad in jim iztrgali pravkar pridobljeno ozemlje. V velikem loku Visle je prišlo le na vdor-nem področju zapi-dno od Baranova do po-i membnejših bojev. Sovražnik je podvzel šte-: vilne napade, ki pa so bili vsi odbiti. Samo | čete neke lovske divizije so un;č3e tu 16 so-; vražnikovih ok'opnikov. Pri razbitju sovražnih | napadov v srednjem odseku je uničila 507. težka oklopniška skupina ped vodstvom nosil-! ca viteškega križca majorja Schmidta od dne so ! 4. julija do 25 avgusta skupno 94 oklopnikov, ; 24 napadalnih topov. 8 motoriziranih topov, • 317 protitankovskih topov in 42 topov ter uničila številno nadaljnje orožje. Vzdolž Karpatov ni pri šilo vse do Bistrice do nobenih večjih bojev. Boljševiki, ki so vdrli v dolno Bistrice, so bili s protinapadi nemških in madžarskih čet vrženi nazaj proti jugovzhodu in severovzhodu. Na madžarskem obmejnem ozemlju so odbile nemške čete ramo ob rami z madžarskimi oddelki, ki ogorčeno branijo svojo zemljo, ob prelazu Ui Toz vse sovražnikove napade. Uničena je bila sovražnikova konjenica, ki je hotela od zadaj razbiti nemške zaporne postojanke. Tudi med Prutom in Seretom so prizadele nemške čete močno pritiskajočemu sovražniku velike izgube in uničile številne oklopnike. Rumunske odde'ke. ki se niso udeleževali bojev. so boljševiki razorožili in odpeljali proti vzhodu. Na področju Buzaua in Ploestija so se morale rumunske edinice najprej boriti proti nemškim četam, ko pa so bile s težkimi izgubami močno poražene in niso pokazale nobenih uspehov, so jih boljševiki prav tako razorožili. Nemški letalski in protiletalski oddelki so prizadeli sovražniku občutne izgube. Posegli so tudi v boje na kopnem ter so posebno na južnem karpatskem predgorju dosegli dobre usipehe. RazMte iluzije rumnnsrkih izdajalcev »Izstop iz vojne sam ne zadostuje" Sockholm, 30. avg. Uradna sovjetka »Pravda« potrjuje znova izdajalskemu kralju in njegovim tovarišem, da je njihovo mnenje, da pada po kap tulacji vojna v preteklost, gola iluzija. »Pravda« pravi še enkrat nedvomno in jacno: »Samo zstop iz vojne ne zadostuje. Rumunija se mora tudi aktivno udeležiti boja proti fašizmu, ako s: hoče zagotoviti svojo bodočnost.« Ta ugotovitev bo nedvomno odpravila pri rumunskem narodu zadnje dvome, da je potal žrtev drzne prevare vojega kralja. Po'agoma bo le spoznal da prinaša bodočnost Rumun ji namestu pričakovanega miru !e kri in hude težave, h katerm je treba prišteti še zasedbo dežele po boljševišk h četah. Spričo tega spoznanja rumunski narod ne bo moge! pričakovati nič kaj posebnega od moskovskih mirovnih pogojev, zlasti ne. ker sta Anglija n Amerika, na katerih jamstva se je b'l M hael skl ceval jasno "i nedvomno povedali. da ju nvrovni pogoji ne zanimajo Oči-vidno pričakuje M:hae!ova klika z veliko nestrpnostjo. da bo Mcskva pozvala njene za-stopn ke k snrejemu Po londonsk* vesti »Da-gen Nvheterja« so delegat rumunske izdajalske klice že v Teheranu da bi v danem trenutku takoj odšli v Mokvo. Tud- »Bnsier Nationa! Zctung« je mnenja, da nima Rumuniia od Moskve ničesar pričakovati. List pravi, da se boljševiške čete po vsej verjetnost ne bodo tako kmalu umakn;!e iz Rumunije Rusija In fugovzhM Bern, 30. avp Pod nas ovom »Rus ja in jugovzhod« objavlj-; »B sier NTat ona! Zeitung« članek, v kateran sku;a dokazati, da 6e sovjetske čete po vsej verietnosti ne bodo tako kmalu umaknile iz Rumunije List pravi dobesedno: »Staln se n zmotil ko je proslav Ijal zavzetje Kšinjeva kot prcstoln c<; social-stične sovjetske republke Moldavije. To postopanje je uporabil že pr zavzetju Vilne. ko je označil to mesto kot prestolnico sovjetske Litve.« Obstojajo nejasnosti, ki bi jih na sovjetsk: strani lahko izrabili za pretvezo, da obdrže najmanj del svojih čet dalje časa v Rumuniji. Uradna sovjetska izjava glede izmenjave fronte v Rumuniji vsebuje stavek, da Moskva »ne postavlja Rumuniji nikakih teritorialnih zahtev« pri čemer je bUo seveda tiho mišljeno, da njena zemlja ni nikdar polnopravno spadala k Rumuniji. Kako pa je s severno Buko-vino. ki so jo morali Rumuni pav tako izročiti Sovjetski zvezi pred pričetkom nove svetovne vojne, ne da bi bila spadala k stari Rusiji? AH se je bukareštanska vlada sprijaznila tudi s to izgubo ali pa upa, da bo svoje pravice lahko uveljavila na mirovni konferenci? Ali bo Moskva v vsakem primeru pripravljena z orožjem? Tudi o iz:ivu Dunava ni v pogojih za Rumunijo nikakega govora in vendar je znano, da si v Moskvi zelo prizadevajo, da bi raz-š-irili svoj vpliv s severnega brega donavske delte, da bodo torej po možnosti izkoristi? položaj in da se tudi s tega področja ne bodo tak j Imalu umaknili. O razmerju med Sovjetsko zvezo in Turčijo piše švicarski list: »Rusija noče bits za nobeno stvar Turčiji hvaležna. Ako pa se bo hotela odpovedati, da bi branila bolgarske zahteve napram Grčiji, se bo skušala zato oškodovati na račun Turkov. Ako bodo Grki zopet dobili Dedeagač. bo Modkva nedvomno po-zkušala doseči izpremembo statuta o morskih ožinah, pri katerem si bo morala Turčija pač z Rusi deliti nadzorstvo nad ožinami. Če gledamo tako. ie morda Turčija edina država, ki ni na strani Nemčije n ki ji dela odločitev Rumunije več skrb- kakor veselja, ne glede na to. da bo predstavljala prisotnost ruskih čet na rumunskem ozemlju ogražanje Carigrada s kopnega, če se ankarska vlada ne bi hotela ukloniti rusk m željam Daljnovidna ruska politika samo po sdr umevno ni spregledala, ! kak adut je dobila v roke z rumunskim pre-j usmerjen jem in da bo s tem lahko enkrat za j vselej rešila problem morskih ožin Tako bi ne j bila v Sredozemlju odvisna nt od angleške j in n ti od turške dobre volje Zato je prav dvomi j vo. a'i se bodo ruske čete kmalu umaknile iz Rumunije.« ItaFJa nfma pravice do koloni] Ženeva. 30 avg. Londonsk »Spectator« odgovarja na 'zjavo Badoglijevega »ministra« grofa Sforze ki je zahteval vrnitev italijanskih prekomorskih posesti, da ie Italija »is-subila vs?ko pravco do kolonij.« Boliševiška nevarnost se bliža Skandinaviji Stoc^holm, 30. avg. »Hekingborgs Dagbladc izraža skrb. da po morebitnem porazu Finske in Nemčije ničesar ne bi več moglo ovirat! boljševikov. da ne bi uresničili svoji dolgoletnih načrtov po zasedbi Skandinavije, zlasti, ker so Angloameričani obljubili Sovjetski zvozi boljši dostop do svetovnih morij. t Sočustvovanje hrvatskega naroda Ljubljana, 30. avgusta. Danes ▼ dopoldanskih urah je obiskal prezidenta g. divizijskega generala Leona Rupnika v vladni palači konzul Nezavisne Države Hrvatske g. profesor Šalih Baljič. Izrazil je toplo eoialje v svojem imenu kakor tnd| v imenu vsega hrvatskega naroda, katerega predstavnik je v naši pokrajini, zaradi težkih in številnih žrtev ob priliki terorističnega angloameriškega bombardranja mirne slovenske vasice Borovnice. — Porušena poslopja, ki niso predstavljala nobenega vojaškega objekta, mrtve žene, možje in fantje so živa priča terorja, ki ga prinašajo s seboj bolj-ševiško-židovski »osvobodile!«, najhu jši teroristi, kar jih pozna svetovna zgodovina. Tako se je moralo tudi slovensko ozemlje priključiti od Angloameričanov napadenim deželam. Edino, kar nas lahko tolaži, je to, da žrtve nise zaman in da so se že marsikomu pravočasno odprle očL Bog nam bo pomagal, da bomo preživeli vse napore in lahko začeli mirno življenje v novi Evropi, * Izrazom ogorčenja, ki je mjelo vse naše ljudstvo zaradi razbojniškega anglo- ameriškega letalskega napada na Borovnico, se je s svojim obiskom pri g. preziden. tu, generalu Bupniku. pridružil tudi konzul Nezavisne Države Hrvatske g. prof. Šalih Baljič. Njegove tople besede sožalja ln iskrenega sočustvovanja, Izražene tUdI v imenu hrvatskega naroda, ki s svoje strani že dolgo časa na lastnem telesu okuša barbarsko uničevanje angloamerišldh letalskih teroristov, bodo nedvomno vzbudile pri vseh naših rojakih globoko uteho. Njegovi obsodbi terorja, ki ga prinašajo s seboj ti židovsko-plutokralskl zračni razbojniki, se danes pridružu je vse slovensko ljudstvo, ki z zaprepaščenostjo d »znava podrobnosti strahotnega uničenja premoženj in življenj mirnih borovniških prebivalcev. Po teh žrtvah pa prihaja sedaj tudi naše ljudstvo do pravega spoznanja saj je ta nesreča tudi slepcem odprla oči. V tem je zato za vse Slovence tolažba, da te žrive anglosaškega terorja res ne bodo zaman. Zato tudi ob tej nesreči zremo z zaupanjem v novo življenje po teh preizkušnjah, kakor je to poudaril v svojem so-žalju tudi predstavnik Nezavisne Države Hrvatske o priliki svojega obiska pri g. prezidentu generalu Bupniku. lične OF Tudi na Gorenjskem je Sed že prebit Kakor poprej na Dolenjsko in Notranjsko, tako so prišli komunistični agitatorji kasneje tudi na Primorsko in v druge kraje v najbolj ovčji podobi »narodnih« borcev za »svobodo«. Primorsko ljudstvo, ki je narodno globoko čuteče, toda politično neizkušeno, jim je sprva verjelo. Verjelo je njihovim zlaganim narodnim geslsom in šlo je za njimi predvsem iz odpora do badoljevcev in ker je zares hotelo zaživeti novo življenje. Toda v svojih pričakovanjih je hilo kaj kmalu bridko razočarano. Cim so se komunisti polastili primorskih fantov in mož, ki so jih postavili pod nadzorstvo kranjskih komunističnih komandantov in politkomisarjev, že so pozabili na »narodno-osvobodilni« boj in se začeli čez noč bratiti ne le z italijanskimi komunisti, temveč tudi z badoljevci samimi, torej z onimi ljudmi, proti katerim so poprej prld gali pravo »križarsko vojno«. V svojem paktiranju so šli celo tako daleč, da so naenkrat pripeljali na slovenska tla italijanske komunistične »brigade« ter pozivali slovensko ljudstvo na Primorskem, naj jih gostoljubno sprejme in pogosti. V posebnem pozivu, ki sta ga pred nekaj tedni izdali slovenska in italijanska komunistična partija, celo pozivajo Primorce na »skupno borbo proti okupatorju«. Potem se je oglasil še italijanski »Odbor narodne osvoboditve za Severno Italijo«, ki je v posebnem proglasu italijanskemu prebivalstvu Julijske Krajine (Primorske) sporočil, da se je popolnoma sporazumel s slovenskimi komunisti glede »skupne borbe« in da poziva zato vse italijanske rojake, naj ustanavljajo v vseh krajih mešane italijansko-slovenske in italijansko-hrvatske »narodno-osvobodiine odbore«. Kako naj vse to razumejo primorski Slovenci, ki so si v svoji narodni gorečnosti borbo za »narodne ideale« čisto drugače predstavljali? Tako so tudi oni kaj kmalu na lastni koži spoznali, da tiči za to borbo čisto nekaj drugega. K temu so prišla še dejanja komunističnega terorizma, ki sicer niso bila tako številna in ne tako grozna kakor na Dolenjskem in Notranjskem, a so vendarle presunila in iz-treznila vse one rojake, ki res žele svojemu narodu dobro in po človeško čutijo In teh je mnogo, zelo mnogo. Zato so se začeli tudi Primorci v vedno večjem številu in vedno bolj odločno odvračati od OF, tako da imajo sedaj tudi tam dva ostre ločen.-: tabora. O tem je v eni zadnjih številk zelo jasno napisal nekaj stvarnih pripomb »Goriški list«, ki je danes edini resni zagovornik narodnih pravic naših Primorcev. Med drugim je napisal-* »Množice primorskega ljudstva so razdeljene na dva tabora. Niso razdeljene na tabor komunistov in nekomunistov, kajti o tem, kaj je komunizem, sploh nič ne ve- do. Ako bi vedele, kaj je komunizem, bi komunisti že zdavnaj morali pobrati šila in kopita ter oditi, od koder so prišli. Z,a-sti inteligenti (t j. pošteni inteligentiS), trgovci, obrtniki in vsi samostojni kmeje bi se ne mogli navduševati za komunizem, ako bi vedeli, kaj jim pripravlja. Piimor* ci se tudi ne delimo v tabor socialno naprednih ljudi, ki si želijo pravičnejše socialne ureditve, in v tabor socialnih reak-cionarjev, ki bi hoteli, da ostanejo socialne razmere vedno tako kot so. Vsi pošteni Slovenci, ki smo v glavnem narod malih kmetov in delavcev, si želimo, da bi se gospodarsko blagostanje našega ljudstva z odpravo vseh obstoječih socialnih krivic dvignilo. Pač pa so Primorci, kot Slovenci sploh, razde, j eni v tabor ti&tih, ki so v OF spoznali svoj ga največjega sovražnika in so mu zato obrnili hrbet, in v tabor tistih, ki so še danes zaslepljeni in verujejo, da jim O^ prinaša »osvoboje-nje«. Ta tabor, ki si na prsih redi gada, postaja vsak dan manjši in le želeti moramo, da bi se tudi na zunaj kmalu pokazala tista edinost, ki je v srcih, ko vendar vsi isto želimo. Komunisti pa, ki so pod firmo OF zapeljali Primorce, so čisto navadni izkoren njenci, ki jih bodo preklinjali še pozni primorski rodovi«. Kar je »Goriški list« tako verno in stvarno zapisal za Primorsko, velja danes več ali manj za vse ostale pokrajine. Posebej velja to še za Gorenjsko, kajti razvoj komunizma v varljivi podobi OF je bil in je tam skoraj povsem enak razvoju na Primorskem. Slično Primorcem tudi Gorenjci niso neposredno in v taki meri občutili komunističnih strahot kakor Dolenjci in Notranje! Pod vplivom hujska-joče agitacije OF so poročila o teh strahotah smatrali za izmišljena ali vsaj za pretirana. Zato sprva niso imeli pravega razumevanja za razmah ljudskega proti-komunističnega odpora in domobranskega pokreta v Ljubljanski pokrajini, temveč so nasedali lažnivim in hujskajočini komunističnim geslom V zadnjem času pa dokazujejo vsa poročila z Gorenjskega, da je led prebit tudi tam. Vedno več je Gorenjcev, ki so spoznali resnične cilje in namene Os in uvideli, da je OF le slepo orodje v rokah mednarodnega komunizma. Bolj in bolj se zavedajo, da bi ljudstvo neizbežno zdrvelo v prepad, če bi sledilo komunistični OF, saj je nepopravljiva že škoda, katero so komunisti povzročili Gorenjski in Gorenjcem že doslej. V vedno širše množice prodira zato spoznanje o nujni potrebi oti ločnega odpora proti komunizmu in s tem spoznanje o upravičenosti in življenjski koristnosti domobranskega gibanja. Prvotno nezaupanje in nerazumevanje hitro izginjata in kakor na Primorskem se po vzgledu Ljubljanske pokrajine tudi na Gorenjskem iz dneva v dan m nože in krepe domobranske protikomunistčne postojanke. D$m&.%!rancl zadafajo komuiiSstlcmm krdel&m udarec m udarcem Z Dolenjskega prihajajo vsak dan nova poročila o nadaljnjih porazih, katere zadajajo domobranski oddelki komunističnim krdelom Iz vseh se vidita nezmanjšana borbenost in udarna sila domobrancev, na drugI strani pa naraščajoče malodušje po večini iz prisilnih mobilizirancev sestavljenih komunističnih skupin. V skladu s temi dejstvi je tudi slej ko prej ogromna razlika med izgubami na domobranski in na komunistični strani. Dočim so domobranske izgube v primeri z doseženimi uspehi skoro neznatne, so izgube v tolovajskih vrstah slej ko prej izredno velike. Po vesteh iz Suhe Krajine se je preteklo soboto v Hočevju in okolici nenadoma nabralo večje število komunistov. Vsi so bili zelo utrujeni jn malodušni,- Verjetno je, da gre za tri komunistične »brigade«, katere je na Čatežu pri Zaplazu zgrabila in prepodila v beg domobranska udarna skupina iz Novega mesta. Komunisti so bili tam dobro skriti, tako da jih je domobranska izvidnica opazila šele na razdaljo 50 m. Razvnela se je borba, ki je sprva kazala za domobrance precej slabo, ker so bili komunisti v silni premoči in so izvidniško skupino obkolili. Vendar pa so se domobranci prebili skozi komunistični obroč nazaj k ostalim četam svoje skupine. Izgubili so pri tem dva borca, komunistov pa je, kakor so ugotovili naslednji dan, padlo blizu 30. Drugi dan je namreč na vse zgodaj odšla v akcijo celotna udarna skupina. Po ostrem boju, v katerem je obležalo nadaljnjih 50 komunistov, so domobranci očistili teren ter komuniste zapodili proti Sv. Križu in Suhi Krajini Prejšnji teden so domobranci iz Novega mesta naredili očiščevalni pohod proti Žu- žemberku Naleteli so ponekod na večje ali manjše komunistične edinice, ki pa se niso nikjer resno upirale, temveč se hitro umaknile v gozdove, kakor hitro so se pokazali domobranci. Do večjega spopada je prišlo le nad Srednjim Lipovcem, kjer se je skušal neki komunistični oddelek upirati. Tudi ta pa je bil hitro pognan v beg. Na bojišču je obležalo 19 komunistov, med njimi bivši podporočnik Miroslav Rozman in komandant nekega bataljona »Gubčeve brigade« Franc Cvetan. Nekaj komunistov je bilo ujetih, zaplenjen pa je bil poleg drugega tudi arhiv razbitega oddelka. Iz njega so domobranci razvideli, da so imeli opravka s »topniško brigado«, čeprav o kakih topovih ni bilo opaziti nobenega sledu. Na poti proti Žužemberku so domobranci razbili več komunističnih zased, pri čemer je padlo nadaljnjih 8 pripadnikov komunističnih krdel. Argentinski ukrepi preti boffševiškemu rovarjenju Madrid, 29. avg. Spričo v zadnjem času ojačenega delovanja boljševiških agentov v Argentini je objavila argentinska vlada proglas, v katerem pravi: Razne nesmiselne govorice o domnevnih uporih in sličnih dogodkih imajo le ta namen, da bi zbudile nemir med narodom in motile javni red. že nekaj dni so komunisti in slično usmerjeni politični elementi z vsemi možnimi sredstvi poizkušali uresničiti že prej izdelan načrt. Kljub vsem naporom se tem elementom ne bo posrečilo, da bi omajali zaupanje naroda v njegovo vlado Vlada je pod vzela ukrepe, ki na1 preprečilo izvršitev tega načrta in kaznujejo krivce. Gospodarstvo ^■BHMMIMaMMaiHHBBMMHBMB^----- = Iz zadružnega registra. Vpisala se je nastopna zadruga: Glavna kmetijska blagovna zadruga v Ljubljani (zadruga vnov-Čuje kmetijske pridelke in izdelke svojih članov ter jim prodaja stroje ln druge gospodarske potrebščine, predeluje kmetijske pridelke, preskrbuje članom sadno drevje in semenje, širi strokovno znanje, pomaga pri. ustanavljanju novih članic zadrug in nadzira poslovanje včlanjenih zadrug v poslovnem, tehniškem in strokovnem ozira; člani upravnega odbora so: Ivan Keber, posestnik, Studenec; Franc Sojer, posestnik na Viču; Anton Potokar, posestnik v Grosupljem in Jožef Strnad, posestnik, sedaj v Ljubljani). = Ukinjenje sekvestra pri zavarovalnici Union. Ker je posle zavarovalnice Union-incendie-vie v Ljubljani prevzela kot zaupnik Assicurazioni Generali, generalno zastopstvo »A« v Ljubljani, Je prezident pokrajinske uprave d!v. general Rupnik razrešil dosedanjega sekvestra Antona Pavliča, bivšega zavarovalničnega ravnatelja v Ljubljani, ki je bil postavljen z odločbo z dne 21. aprila 1944. = Draginjske doklade v Srbiji. Srbski ministrski svet je s osebno naredbo predpisal plačilo rodbinskih doklad zasebnim nameščencem. Poleg dopustnih osnovnih plač bodo nameščenci odlej dobivali dra-ginjsko doki al o, ki bo pri plačah do 3000 din znašala 2500 din, pri plačah 4500 d n 3000 din, prj plačah do 6500 din 3500 din. pri plačah do 8000 din 4000 din in pri plačah preko 8000 itn 4500 din. = Premogovni briketi za pogon motornih vozil. V Nemčiji so pričeli sedaj tudi iz rjavega premoga izdelovati posebne vrste briketov za plinske generatorje, ki služijo za pogon motornih vozil. Ovire, ki s:- doslej stale na poti uporabi rjavega premoga za pogon motornih vozil, so po izv:šenih poizkusih docela odstranjeni. Pri navalnih briketih se uporablja zdrobljen premog z zrni v maksimalnem primera 7 mm. Ta zdrobljen premog se nato osuši v posebnih gretih ceveh, nakar se preša v brikete. Način izdetcvanja briketov ima za posledico, da« se majhna zrna bolj osu-še kakor velika zrna ln briket v ognju razpade, kar onemogoča njegovo upo.abo v plinskih generatorjih. Da se ta nedesta-tek odstrani, zdrobijo premog na drebna zrna s premerom največ dva milimetra. Ta premogovni prah tako osuše, da vsebujejo le povprečno 13 do 14% vlage. Tako osušsn zrnat premogov prah se nato pol velikim pritiskem brez vsakršne snovi za vezanje preša v majhne brikete, ki v plinskem generatorju enakomerno zgore in tudi ne razpadejo. = Sintetični kinin. Odkar so Japonci zasedli Nizozemsko Indijo kontrolira Japonska 95 °/o svetovne proizvodnje kinina (skorje kininovega drevesa). Zato so prišli Anglo-Američani v veliko stisko pri oskrbi s tem važnim zdravilom za malarijo, čigar potreba je v vojni še narasla, ker se sto tisoči vojakov bore v tropskih deželah. Britsika Indija proizvaja na leto ie 60.000 liber kiri-na, medlem ko znaša njena letna potreiba 200.000 liver. V Indiji ;e uspelo povečati proizvodnjo kinina le za 50%. Medtem ko imajo v Nemčiji že od leta 1926. odnosno 1932. kininu podobno sintetično zdravilo Flasmochin in At brin, in lahiko krijejo vse potrebe za zdravstvene isvrhe, nimajo v Ameriki takih sintetičnih nadomestkov za kirin. Sedaj poročajo, da so v laboratorijih ameriške far-macovtske industrije 14 mesecev delali poizkuse za pridobivanje sintetčnega ki-nina in da so ti poizkusi končno uspe i. Iz poroči i a samega pa ni razvidno, ali bo s tem omogočena tudd cenena p:o!zvcd-rja sintetičnega kinina. Teoretično je vprašanje pridobivanja sintetičnega kinina rešeno že dalj oaea, saj je nemški kemiik Rabe po dolgoletnih študijah že leta 1931. našel poc-t«vpe(k za pridobivanje umetnega kinina. Ta postopek pridobivanje pa se praktično ne uporablja, ker bi bil proizvod predrag. Kemiki so si že v prejšnjem stoletju hudo prizadevali, da bi našli način za sintetično pridobivanje kinina. Poizkusi v tej smeri so sredi preteklega stoletji dovedli do pomembnega odkritja proizvodnje anilinskih barv. Da krijejo veliko potrebo po kininu so v Angliji izrubili drug ) pot in so pričeli leta 1940. izde ovati nadomestni preparat takozvami »Mapa-erine«. Dve žrtvi zahrbtnega komunističnega zločina NadporočnHc Dragotin Batao in njegova hčerkica Vrsti brezvestnih komunističnih zločinov se je pridružil v nedeljo nov zahrbten atentat, ki je zahteval osem smrtnih žrtev. On dokazuje, da se komunisti slej ko prej ne ustavijo pred nikaklm sredstvom, da za-doste svoji morilski strasti. V svojem slepem sovraštvu nepomlrljlvo zasledujejo svoja komunistično-revolucionarna stremljenja in brezobzirno uničujejo s terorističnimi dejanji vse ln vsakogar, kdor se jim i">ira ali jim je tudi le napoti. Nadporočnik Dragotin Bano f O poteku novega komunističnega zločina smo že poročali. Blizu Stične na Dolenjskem so komunisti najeli dve dekletd, stari 13 in 15 let, da sta nesli neki zavoj v domobransko pisarno v Stični, od koder naj bi zavoj potem spravili v Ljubljano. V zavoju je bil peklenski stroj, ki je s silno močjo eksplodiral in ubil osem ljudi, nekaj pa ranil, poleg drugih hudo tudi obe dekleti, ki sta zavoj prinesli. Med smrtnimi žrtvami sta tudi domobranski nadporočnik Dragotin Bano in njegova sedemletna hčerka Majdka. Nadporočnik Bano se je nahajal ob času, ko sta dekleti prinesli v poslopje zavoj s peklenskim strojem, na dvorišču pred pisarno, kjer se je razgovarjal s svojo ženo, ki ga je s svojima malima hčerkama prišla obiskat Iz Ljubljane. Tik pred eksplozijo so mu iz pisarne predložili v podpis akt, ki ga je podpisoval na oknu, obrnjen v sobo. V tem hipu se Je začula strahovita eksplozija, ki je usmrtila vse v sobi navzoče, ubila pa tudi nadporočnika Bana, ki je zunaj slonel na oknu. Eksplozija je porušila vso hišo. Njene ruševine, ki so se gromadile na vse strani, so pokopale tudi sedemletno nadporočnikovo hčerko Majd-ko. ki se je nahajala poleg očeta na dvorišču. Močno je bila ranjena tudi Banova soproga, ki se je nahajala nekoliko vstran. Eksplozija jo je opekla po obrazu, vendar se nahaja sedaj — po izjavi zdravnikov — že izven nevarnosti. Mlajša hčerka nadporočnika Bana, štiriletna Alenka, ki je tudi prišla obiskat svojega očeta, je ostala nepoškodovana, ker je ob času eksplozije ni bilo v bližini. Siroti ca se še danes ne za- veda polno, kakšna nesreča je zadela njenega očka, sestrico in mamico. Nadporočnik Dragotin Bano Je bil po rodu Belokrajinec. Rojen je bil dne 22. decembra 1903 v Metliki. V zgodnji mladosti, star komaj deset mesecev, je izgubil očeta in poslej je skrbela za družino, ki se je nahajala v težkih prilikah, skrbna mati. Bila je navezana le nase, ker ji mala sinova — poleg Dragota še današnji svčt-nik pokrajinske uprave dr. Bano — takrat še nista mogla biti v pomoč. Vendar je z vzorno materinsko požrtvovalnostjo premagala vse težave. i Pokojni Dragotin je po končani osnovni j šoli dovršil trgovsko šolo v Ljubljani ter j pred 20 leti vstopil v službo pri Poštni hranilnici, kjer je bil arhivar do decembra lanskega leta, nato pa je vstopil v vrste slovenskega domobranstva. Spočetka je bil komandir čete na ljubljanskem Gradu, nato v Grosupljem, končno pa je bil premeščen v udarno skupino majorja Križa, v kateri je sodeloval pri marsikaterem zmagovitem spopadu s komunisti. Njegovi so borci so ga visoko cenil j zaradi njegovega poguma ter njegove odločnosti in prisebnosti, posebej pa še zaradi njegove-| ga resnično tovariškega duha, V boju moža proti možu mu komunisti niso mogli do živega; odstranili so ga zato z zahrbtnim zločinom, kakršnega z gnusom obsoja vsakdo, ki ima v sebi še vsaj malo človeškega čuta. Pokojni nadporočnik Bano Je bil tudi zgleden uradnik, splošno priljubljen med stanovskimi tovariši in vsemi, ki so ga poznali. Bil Je navdušen športnik, predvsem pa ljubitelj svoje drage ožje domovine — Bele Krajine, kamor je odhajal na daljše in krajše obiske, kadar je le mogel. Hčerkici umorjenega Bana. Starejša, sedemletna Majdka je bila pri zločinn tudi umorjena, mlajša, štiriletna Alenka, Je ostala živa. Poročali smo že o pretresljivem pogreba nadporočnika Bana in njegove umorjene hčerkice. Ogromna množica Ljubljančanov, ki se je v torek zbrala k pogrebu, ni pričala le o priljubljenosti pokojnika ln o sočustvovanju z nesrečno rodbino, temveč tudi o splošni obsodbi, na katero je naletel zahrbtni komunistični zločin v vsej naši javnosti. »M* feeiffio cdgavarjali S« V nedeljo 27. avgusta 1944 ob 17 so zopet napolni e dvorano Pokrajinske delavske zveze ljubljanske služkiire. Lr.e'e so svoje pro-Ukomur.istično predavanje. Govorila sta jim g. Vinko Trškan n g. Maks Jan, tajnik glavnega odbona delavske pro-tikomunistiene akcije. Prvi govornik je v predavanju »Komunizem in vera« obravnaval in podr. bno razložil po ožaj vsre in cerkve v SSSR, tajnik glavnega odbora g. Jan pa je v Jasnih potezah orisal sedanji položaj s posebnim ozirom na govorjenje ljubljanske ulice, oziroma ljubljanske gnile OR in ofa-rije. Bsji v Pariza ...29. avgusta P.iv. Današnjemu Parizu dajejo sliko barikade, ki so se v zadnjih dneh z naglico razširile od otoka sredi mesta proti severu in jugu Tisk," ki ga vodijo komunisti in levičarski radikalni elementi, divja v blatenju in pozivanju k umorom. Podleži, ki so uolga leta molčali ali živeli v prijetni emigraciji, tekmujejo sedaj v takih pozivih. Vsi listi nekdanje 3. republike so se zopet pojavili od komunistične »Humaniie«. Blumovega »Po pulaira« pa do desničarskega »F!g:roja«. Na Ile de la Cite. kjer so uporniki v pravosodn; palači namestili svoj glavni stan, se bore komunisti z umerjenimi nacionalističnimi elementi za gospostvo v tako zvarem »začasnem svetu odpornega g banja«, toda komunisti so se zelo spretno polastili nacionalističnih gesel in so s em elementom desnice, zlasti policiji in republikanski gardi spretno izbili palico iz rok. »Franctireurji« so povsod zmagali. Na razburjenih cestah z barikadami obdan e-ga vzhodnega predela vlada umetno povzročeno jakobinsko razpoloženje, dočim je na zapsdu. kjer stanuje meščanstvo, m zlasti na Elizejskih poljanah vse izumrlo. Grand Palais so nemški oklopniki 24. avgusta z energično akcijo očistili, ker se je tamkaj skrivala uporniška tolpa, ki je obstreljevala promet po pariški glavni ulici. Medtem so prišli 24. avg. zvečer severnoameriški oklopniški oddelki v mesto. Na zapadu stoje pri Bastilji, na jugu pa se nrevidno ponrkaio preko Mont-Parnasa. Široka Rue de Rivola je popolnoma izumrla. Protioklopniške zapore tvorijo na njej prvo pregrado. Dalje proti vzhodu se vidi barikada teroristov. Nemške upravne oblasti so se v zavesti večletne odgovornosti za državo in orebivalstvo trudile do zadnjega trenutka, da bi zagotovile me«tu prehrano, toda »odporni pokret« je odklonil sodelovanje, sedaj pa lažejo ljudstvu, da razpolaga z obsežnimi zalogami živil Za te trditve bo še sam odgovarjal. Tekma, ki se Nerrvpev skoro ne tiče, se le razvila za posest isoslanlške zbornice Republikanska garda Je obkolila to po- slopje, ki ga trenutno drzi nemška posadka, da bi bila v primeru zavzetja tega oporišča hitreje na mestu kakor komunisti in da bi tu lahko izkiicala novo francosko vlado na tako zvani zakoniti podlagi. Sedaj je končnoveljavno pričelo govoriti orožje. Med žvižganjem strelov iz pušk se čuje lajanje strojnic. Preko Plače de la Concorde se podijo salve nemških s*rojnic. Z južnega brega Seine, z Montmartra se sliši v noč zvon j en je zvonov. »Pariška ulica« slavi tamkaj prihod severnoameriških oklopniških klinov, ki so dospeli brez boja Slavolok zmage ožarja rdeč ognjen sij s severa. Vsepovsod se čuje ropptanje orožja. Nemška posadka Pariza je kakor na vseh svojih oporiščih tudi tu odločena, da se v skladu z danim poveljem brani do zadnjega. Hrup z različnih bojišč, ki ga povzroča razdelitev nemških oporišč, postaja v zgod njem petkovem jutra po razmeroma mirni -ioči zelo močan. Nasprotnik se je v zaščiti teme z več strani približal nemškim oporiščem. Iz glavnega poveljništva nemškega vojnega poveljnika gledamo v Jasnem avgustovem jutra po široki cesti, kjer smo včeraj ne oni strani nemškega zapornega pasu še opazovali promet civilistov. Danes so se tamkaj že pojavili ameriški motocikiisti. Pričel se je ogenj pehote. Nemški oklopniki so posegli v bo-a na ulici. Tudi v Tuflerijah je hrup oživel. Bolj dalje navzdol ob reki se pripravlja nasprotnik za napad na nemška oporišča na otoku St Germaina. V petek zgodaj zjutraj so vrgla nemška letala na one dele mesta, ki Jih je zasedel sovražnik, letake, v katerih so še enkrat ožigosale krivdo s tolovajskimi metodami borečega se nasprotnika za prelivanje krvi ln uničevanje ▼ srcu Pariza. Poudarila so, da je le razširjenje uporniškega gibanja, ki Je prisililo nemške čete v samoobrambo, vodilo do boja. na katerega bodo odgovorile nemške čete z vsem lahkim in težkim orožjem, ki Jim Je na razpolago. Poudaril je med drugim, kako si ta gnala ljubljanska OR in ofarska gospoda d la nepotrebne skrbi. Dela si skrbi, pa ne vidi sebe, temveč rada nas in naših domobrancev. Kaj bo z domobranci in kaj bo z našo protikomunistično akcijo, ker so Angleži že v Parizu in Sovjeti pred Varšava Vsem tem zaskrbljencem povemo: »Domobranci ne bomo odgovarjali za svo'e delo ne Stalina, ne židovskim mogotcem in ne gnili ljubljanski OR in ofarski gospodu Mi bomo za svoje delo odgovarjali samo in edino narodu! Ta odgovor za nas ne bo Famo lahak, temveč tudi časten. Delo za tu--od je vedno častno!« C.-tro je predavatelj ožigosal tudi primorsko OF, ki ji ni dovolj eno izdajstvo, temveč je izvršila tudi drugo izdajstvo nad svojim narodom s tem, da se je zvezala z bado.jevsiko OF in skupno z njo uničuje naše domove in naš narod. Izvajanjem obeh govornikov so gospodinjske pomočnice pazljivo sledile in oba nagradilo z živahnim odobravanjem* Služkinje so in hočejo ostati zveste svojemu narodu Pariz po odhodu nemških čet Madrid, 30. avg. Iz Washingtona poročajo, da javljajo poročila iz Francije, da je nastopila v Parizu lakota in kaotične razmere. Sicer se lahko dobi v Parizu steklenica šampanjca za 2000 frankov, toda kruha ni skoro nikjer dobiti. Dolar stane sedaj že 400 frankov, 8-krat več kakor je uradni tečaj. Proti temu so protestirali tudi že zavezniški vojaki, ki dobivajo plačo v francoskih frankih na podlagi uradnega tečaja. Da sredi take inflacije ne manjka umazanih vojnodobičkarskih poslov, nI prav nič čudno. Tudi politično vlada vse prej kot red. Na De Gaulla sta bila med njegovim 3-dnevnim zadržanjem Izvršena nič manj kot 2 atentata. Policija je povsem brez moči. Zavezniki se ne menijo za notranje politične zmešnjave, potem ko so predali notranje vodstvo de Gaullu. To je, tako zaključuje dopisnik, slika francoskega glavnega mesta po odhodu nemških čet. Čudna vloga Kalffanske vojne mornarice Stockholm, 29 avg. Mornariški minister Bo-nomijeve vlade je izjavil v oficijelnem poročilu iz Rima. ki ga prinaša »Goeteborgs Han-dels und Scirffartszeitung«. »da ni ital:janska vojna mornarica nikoli dovolila da l»i tako zvane fašistične reforme uničile trad c;jcmalno zmožnost monarce « V zadnjih štirh letih so mnogokrat trdili, da ni imela -talijanska vojna mornariaa goriva in orožja. momariSr minister pa je izjavil »da so ital ianski arzena!! še danes poln' zalog,« in je dodal, da so bila zaloge goriva mnogo večje, kakor so splošno mislili | Zatemnitev od 21. do 5. . « Kroniha * Leon Degrelle odlikovan s hrastovim listom. Fuhrer je odlikoval poveljnika SS prostovljske oklopniške brigade »Valo-nia« Leona Degnella s hrastovim totom k viteškemu križcu železnega križca. De-grellova brigada je bila 22. avgusta pohvaljeno omenjena v dodatnem nemškem vojnem poročilu, ker se je izkazala v bojih ob Pskovsikem jezeru. Leon Degrelle velja že od leta 1930. za nasprotnika boljševizma ter je odrinil z valonsikimi prostovoljci kot navaden vojak na vzhodno bojišče. * Japonce pozivajo na izpolnjevanje dolžnosti. Nadžupan tokijskega mesta general Nišio je izdal oklic, v katerem poziva prebivalstvo, naj se zaveda svojih dolžnosti in stopi na mesto, ki ga terja od njega sedanja vojna. Le s sodelovanjem vseh strnjenih sil, bo mogoče Japonski izvojevati zaželeno zmago. * Letalski alarm v bolnišnicah. Vrhovno poveljstvo nemškega letalstva je izdalo odrodob, ki pravi, da morajo obiskovalci v bolnišnicah in sanatorijih pri znaku za letalski alarm takoj zapustiti zavode. Odredba je bila potrebna zaradi tega, ker se je pokazalo nemogoče, da bi zaklonišča v bolnišnicah sprejela poleg bolnikov tudi obiskovalce. * Med kopanjem je utonil. 381etni Er-nest Loschmann se je hotel v bližini Pro-leba akopati v Muri Sel je v vodo, kjer ga je napadel krč ter ga tako zvil, da je trenutno izginil v valovih. Njegovega trupla doslej še niso našli. * Maarice Chevalier umorjen? Neka nepotrjena vest iz angleškega vira pravi, da je bil znani francoski filmski igralec Mau-iice Chevalier umorjen. * 10.000 mark nagrade za ugrabljenega otroka. Dne 18. avgusta je bil v Chem-nitzu iz veže ondotne bolniške blagajne ugrabljen 4 tedne star dojenček ženskega spola. Policija je za izsleditev ugrabljenega otroka razpisala 10.000 mark nagrade. * Žepni tat obsojen na 5 let ječe. Posebno sodišče na Dunaju je obsodilo 20leitnega žepnega tatu Petridesa na 5 let robije. Pe-trides je ukradel v času zatemnitve listnico s 600 markami gotovine in različnimi listinami. Iz Lpblfaite u— Novi grobovi. Dne 23. avgusta je v Celju umrla ga Ernestina Kalanova, rojena Franz, vdova po računskem svetniku. K večnemu počitku so jo položili na domačem pokopališču. — Za vedno je zapustil svojce vlakovodja v pokoju g. Anton Oister. Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob pol 16. iz hiše žalosti na pokopališče v Dravi j ah. — Preminil je zvanič-nik državnih železnic v pokoju g. Franc Renčelj. Na zadnji poti ga bodo spremili v petek ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svoicem pa izrekamo naše iskreno soža-lje! u— Gospa Danica Ranči ga jeva f. V pretekli noči je zastalo srce gospe Danice Rančigajeve. soproge profesorja konserva-toriia. Komaj 36 pomladi ji je bilo usojenih in v tem kratkem razponu življenja je užila mnogo otroške in materinske sreče. Bila je edinka pokojnega senatorja g. dr. »ustava Gregorina, ki smo ga pokopali pred dvema letoma. Lani je poromala k Sv. Križu njena srčno dobra mamica, prav ra materin godovni dan pa je nebo odpo-klicalo še gospo Danico. Ze dalje časa _je iskala utehe v zavodu za novotvorbe, a žal vsa skrb zdravnikov ni več mogla ^ rešiti dragocenega življenja zgledne žene in matere. Visoko inteVgentna in vsestransko izobražena je vendar našla svojo najlepšo srečo le v plemeniti skrbi za družino. S soprogorn neutešno objokuiejo smrt svoje zlate mamice hčerka in trije sinovi, katerim je z brezmejno požrfcovalnostjo vse do zadnjega skušala kar najlepše uravnati pot v življenje. Zdaj, ko so mlada srca najbolj potrebna njene vodilne roke, Je neiznrosna usoda terjala nieno veliko žrtev in jo odpokicala o polnoči, sredi spokojnega sna Vsi, ki so poznali to plemenito ženo in mater, isikreno obžalujejo tako zgodnje s^.ovo in ganjeni soihjstvujego z bridiko prizadeto družino. Na zadnji poti bo ooromala v soboto popoldne ob 17. un Iz kapešHce sv. Andreja na 2alah. Naj Ji bo sladek počitek ob strani srčno ljubljenih staršev! Svojcem sporočamo odkrito-SB^DO SOŽBJjC^, u— Golouh Polde t. v bojih pni St. Vidu je bil ranjen in je včeraj za vedno zapustil svoje drage domobrance Golouh Polde, atos. učiteljišča iz Slivmiega pri Laškem. Pokojnikovo truplo je bite prepeljano na Zale. Pogreb bo v petek ob 17. uri na pokopališč na Grlovem vrhu, kjer bo počival med mrtvimi tovariši — junaki. u— Poročila sta se g. Anton Molek, trgovec In gdč. Gabrijela Erjavec, kancL med. Čestitamo! u— Dostava tobačnih in živilskih nakaznic. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse upravičence, da bodo živilske nakaznice zaradi nepredvidenih prekinitev pisanja in dostave dostavljene obenem s krompirjevimi nakaznicami znotraj bloka najkasneje do petka 1. septembra zvečer, zunaj bloka pa brez krompirjevih do 5. septembra zvečer .Tobačne izkaznice bodo upravičenci dobili najkasneje do 2. septembra POOBL. CIV. GEOMETRA PELC in BRESKVAH LJUBLJANA Gosposvetska cesta št. 3 javljata, da imata od 1. septembra dalje uradne ure od 7.—9.30 in od 16.—18. ure Nova telefonska štev. 38-08 u— Mestni elektrarni naslovljeno prošnjo gospodinj, naj bi zaradi kuhanja z elektriko ne bil prekinjen tok med 11. in 12.30 uro, smo te dni brali v listih, zato pa mestna elektrarna sporoča, da te prošnje na žalost ne more upoštevati zaradi neredne dobave toka, kar je bilo že pojasnjeno tudi v dnevnikih. Seveda si pa mestno županstvo z mestno elektrarno prizadeva za čim rednejšo preskrbo Ljubljane z elektriko. u— Prodaja krompirja. Poleg že objavljenih trgovcev bo prodajal krompir na nove nakaznice za krompir tudi mestni preskrbovalni urad v 3 prostorih mesarskih tržnic na Vodnikovem trgu in sicer že od današnjega petka dopoldne dalje. u— Pregled in ocenitev privatnih gozdov Ker komisija iz tehničnih razlogov ni mogla dokončati s pregledi zasebnih gozdov kakor je bilo objavljeno minulo nedeljo, bo zopet nadaljevala s pregledi in ocenitvijo preostalih gozdnih parcel na -Rožniku, deloma v Cešnjevcu k. o. Zg. Šiška in na Viču ter delno v Šišenskem hribu k. a Sp. Šiška Sestanek komisije bo v po. nedeljek 4. septembra ob 8. uri pri gostil ni Čad. Vabimo posestnike, naj se udeleže tega komisijskega pregleda. u— Za ranjene domobrance. Neimenovani gospodje so darovali vsoto 30.000 lir za ranjence slovenskega domobranstva. V isti namen eo darovale gimnazijalke Is Trate 150 lir. Iskrena hvala! Posnemajte! u— Za Dom slepih je daroval dijak Hu-go iz Ljubljane 50 lir. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bo loče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi strojepisni tečaji pričenjajo 1., 2. in 4. septembra. Lahka desetprstna metoda. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: TrgovSKo učili šče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— D^nes »e prične vpisovanje v šolo Glasbene Matice in traja do všetvši torka 5. t. m., v sredo 6. bo določitev urnika in v četrtek 7. relni pouk v vseh predmetih. Na šoli se poučuje: solopetje, klavir, violina, vsi orkestralni instrumenti, teoi etični predmeti In mladinsko petje. Vpisovanje se vrši dnevno od 8. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. u— Za dijake-inje sreinjih in strokovnih šol pričenjajo 1., 2., 4. septembra novi eno. ali dvomesečni strojepisni tečaji. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Licejska (II. dekligka ljudska šola v Ljubljani ima visovanje v šolo za 1. 1944/ 45 v soboto, nedeljo in ponedeljek dne 2., 3. in 4. septembra, vsakikrat ol pol 8. do 10. dopoldne. Vpisovanje In pome je poide se vrši v zavodu Notre Dame v M&rmoo-tovi ulici št 24 bliža tobačne tovarne, kjer je imela dola tudi lani že reden vsakodnevni pouk. u— Zbrano delo Janeza Gregorina »BI*-goejov gora« je izšlo. Prednaročnild naj dvignejo knjigo v pisarni SFD, Ulica 3. maja 5./I. u— Na I. deški ljudski šoli na Ledini bo vpisovanje za šolsko leto 1944-45 v soboto, nedeljo in ponedeljek dne 2., 3. in 4. septembra, vedno od 8. do 10. ure, in sicer na šoli Ledina v pritličju, soba št 4. Z Gorenjskega Smrt znanega gorenjskega rojaka. Iz Domžal je prispelo poročilo, da je zadet od srčne kapi na svojem domu nenadoma umrl splošno znani ln priljubljeni posestnik, gostilničar in mesar g. Andrej Kovač. Bil je napreden gospodar, zato so ga svoj-čas Domžalci poklicali na odgovorno mesto župana, ki ga je z uspehom opravljal. Uča-kal je starost 67 let. Naj mu bo lahka domača zemlja! Na daljnem severa je padel vel'ikovš''23 a«; 125 g kavi noga nadomestka na odrezek >€6 ac; 100 g enotnega mila; na vsak odrezek odpade po 50 g; delitev vžigalic bo objavljena naknadno. Ža nakup mesa je določenih 16 odrezkov od »1—Sept« do »Sept—18«. Delitev mesa bo objavljena vsakikrat v časnikih. 2. Na nakaznice za pridelovalce kruSnlh žit (brez pretlskane črte): po 40g kvasa na odrezek 107 in 108, skupno 80 g kvasa. 3. Na dodatno živilsko nakaznico za ročne delavce (RD z rjavo črto), za zavodarje (Z) ln za noseče žene (N): dnevno po 150 g kruha na odrezek za kruh; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 124 g krušne moke (skupno 2480 g), na 5 odrezkov po 124 g ržene moke (skupno 620 g) in na 5 odrezkov po 124 g moke za testenine (skupno 620g); vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, zaenkrat moko samo za prvih 15 dni. in sicer: na 7 odrezkov 828 g krušne moke, na 5 odrezkov 620 g ržene moke in na 3 odrezke 372 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 24 g kvasa (dnevno po 0.8g); pri nakupu kruha pripada kvas samo peku. 4. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri teikih delih (TD z rjavo črto): dnevno 250 g kruha na odrezke za kruh; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 206.5 g krušne moke (skupno 4130 gramov), na 5 odrezkov po 206.5 g ržene moke (skupno 1032 g) in na 5 odrezkov po 206.5 g moke za testenine (skupno 1032 g); vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, zaenkrat moko samo za prvih 15 dni, in sicer: na 7 odrezkov 1445 g krušne moke, na 5 odrezkov 1032 g ržene moke in na 3 odrezke 620 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 38g kvasa (dnevno po 1.2g); pri nakupu kruha pritiče kvas samo peku. Nadalje prejme mesečno: po 100 g riža na odrezke za riž št. 1., 2. ln 3 (skupno 300 g) ter po 100 g testenin na odrezke za testenine št. 4., 5. in 6. (skupno 300 g). Delitev zaseke bo objavljena posebej v časnikih. 5a) Na dodatno žlvSPfco nakaznico za delavce pri najtežjih deHh (NTD — z rumeno črto): dnevno po 350 g kruha na odrezke ea kruh; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 289.3 g krušne moke (skupno 5786 g); na 6 odrezkov po 289.3 g ržene moke (skupno 1446 g); na 5 odrezkov po 289.3 g moke za testenine (skupno 1446 g), vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, za enkrat moko samo za prvih 15 dni in sicer: na 7 odrezkov 2.025 kg krušne moke, na 5 odrezkov 1.446 kg režene moke ln na 3 odrezke 868 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 53 g kvasa (dnevno po 1.7 g); nadalje prejme mesečno: po 100 g riža na odrezke za riž št. 1., 2. in 3. (skupno 300 g) ter po 100 g testenin na odrezke za testenine št. 4., 5. in 6. (skupno 300 g). Delitev zaseke bo objavljena posebej v časnikih. 6. Na dodatno živilsko nakaznico »DoMa« za otroke do S. leta starosti (brez vodoravno pretiskanih črt), veljavno od L 8. 1944: 500 g sladkorja na odrezek »a 7«. 7. Na dodatno živilsko nakaznico »DoMc« za otroke od 4. do 9. leta starosti, veljavno od 1. 8. 1944: morebitna delitev živil bo objavljena posebej v časnikih. 8. Na dodatno živilsko nakaznico »DoMc« za mladino od 10. do 18. leta (brez pretiskanih vodoravnih črt), veljavno od 1. 8. 1944 : 826 g krušne moke, 206 g ržene moke, 206 g moke za testenine ter 8 g kvasa. 9. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno po 100 g kruha; potrošnikom, ki nabavljajo moko namesto kruha, pripada za september: na 20 odrezkov po 82.6 g krušne moke (skupno 1652 g), na 5 odrezkov po 82.6 g ržene moke (skupno 413 g) in na 5 odrezkov po 82.6 g moke za testenine (skupno 413 g), vendar bodo delili trgovci, dokler ne prejmejo moke za ves mesec, zaenkrat moko samo za prvih 15 dni, ln sicer: na 7 odrezkov 578 g krušne moke, na 5 odrezkov 413 g ržene moke in na 3 odrezke 248 g moke za testenine; pri nakupu moke prejme potrošnik obenem za ves mesec tudi 15 g kvasa (dnevno 0.5 grama); pri nakupu kruha pritiče kvas samo peku. __i 10. Na dodatno živilsko nakaznico za meso za bolnike: dnevno po 50 g mesa pri določenih mesarjih. 11. Na nakaznico za nabavo krompirja (brez pretiskanih črt): vsakokratna delitev bo objavljena v časnikih. 12. Morebitna delitev racioniranih predmetov na družinske nakaznice bo objavljena pravočasno v časnikih. 13. Na bolniška nakazila, izdana od MPU v Ljubljani, lahko izdajo trgovci svojim stalnim odjemalcem vsa nakazana živila in tudi olje razen trdih maščob, katerih delitev bo objavljena pravočasno v časnikih. Potrošniki, stanujoči na področju mestne občine ljubljanske zunaj bloka, ter oni v občinah Ježica in Polje, bodo prejeli iste obroke racioniranih živil kot so objavljeni za notranjost bloka, z z jemo: na osnovno živilsko nakaznico (iste barve kot ljubljanska, samo pretiskana z vijoličastimi črtami): 1000 g riža in 2000 g testenin; vse drugo ostane neizpremenjeno. Potrošniki, stanujoči v občinah Dobru-nje, Rudnik in ostalih, bodo prejeli živilske nakaznice, določene za pokrajino (osnovna s svetlomodrim podtonom, črni tisk); živila so ista. kot so določena za občini Ježica in Polje. Razdeljevanje tobačnih izdelkov za mesec seetember * V mesecu septemibru bodo prejeli potrošniki tobačne izdelke v isti količini kakor v mesecu avgustu 1S44. Delitev krompirja Krompir se deli še pri naslednjih trgovcih: Sever & Comp.; Oven, Hrenova 19; Ka-čar. Sv. Petra cesta; Motoh. Krekov trg; Erzin. Kartovška cesta; Očko, Zsfiena jama; Marolt, Trnovska ulica; Mežan, Medvedova ulica ter na mestnih tržnih stojnicah. SPOR T »ZvezdMki" v spsrtis Po švedskih listih posnemamo naslednje dobre misli o tako imenovanih »zvezdnikih« v športu, ki smo jih v prejšnjih časih tu ali tam srečavali tudi med nami (ali pa so vsaj bili na najboljši poti, da bodo slej ali prej uvrščeni v to nebodije-treba vrsto mladih ljudi, ki nastopajo na športnih igriščih): »Glavno, kar šport zahteva od svojih pristašev, je odpoved Športnik se mora odreči marsikaterega udobja ali razvedrila, v katerem smatrajo ostali, da jim je v vsakdanjem življenju nepogrešljivo. Športnik mora z vztrajnimi in smotrnimi pripravami spremeniti vse svoje telo v krepko orodje, čigar vsaka mišica in vsak živec stremi za edinim ciljem — zmago. Nihče se ne rodi kot zvezdnik, pa naj ga pozneje spoznamo kot Gundarja Haegga ali Arne Anderssona ali kogar koli, ki ga dandanes s takim spoštovanjem imenujemo, kadar govorimo o športu in njegovih najvidnejših predstavnikih. Brez žilavega in požrtvovalnega dela tudi pot po športnih boriliščih ne privede nekamor. Pravi športnik si mora zmerom znova klicati v spomin staro in preizkušeno modrost: ne verjemi, če ti čut udobja šepeta, da je končni cilj v ?r>:i"tj predeč in previsoko za tvoje sposobnosti. Trening zahteva podrobnega proučevanja mnogih telesnih in duševnih reakcij na napore in to je prava veda o sodelovanju telesa in duha pri posamezniku, ki se mora stalno izpopolnjevati v tej smeri in premagovati velike težave. Celo pri duševno visoko razvitem športniku traja lahko leta in leta, preden najde take metode za trening, ki mu razmeroma najhitreje in zanesljivo pomagajo do dobrih izidov. Pri tem običajno vsak prodre na pravo pot za obvladovanje samega sebe, kar je tudi eden bistvenih pogojev za uspevanje v športu. Vedeti mora ,da velja prav toliko, če zna v tekmi zmagati ali častno prenesti poraz. Zavedati se mara, da je v slednjem primeru pametno samo to. da še bel i stisne zobe in se še ž večjo vztrajnostjo pripravlja za naslednjo preskušnjo.« Še svetovni rekosd Holandske tekačice so dosegle v štafeti 4X200 m čas 1.41 Skoraj isti dan. ko je Heino postavil svoj bajni čas na 10 km, so se dobro odrezale tudi atletinje na Holandskem. Tekačice L. Sluvter, Fanny Blankers. N. Timmer in B. Koudijs so postavile v Hilversumu v štafet-nem teku na 4 X200 m nov svetovni rekord, ki se glasi: 1:41 minute. Dosedanji rekord je znsšal 1:45,3 minute; postavila ga je nemška štafeta v letu 1938. Še leta 1940. je SC Charlottenburg popravil rekord na 1:44,6 minut Povprečni čas holandskih tekačic znaša za 200 m 25,1 sekunde. Dne 10. septembra bo ista štafeta v Rotterdamu poizkusila še izboljšat, ta rekord V Kodanju je bilo zadnji čas izboljšanih nekaj danskih atletskih rekordov. Najprej dame, ki so dosegle dva rekorda. Tommv Pe-tersen je prišla v metu kopja na daljino 38.97 m m Gurli Petersen v metu diska na 35.43 m. V sitafeti moških na 1000 m je doseglo moštvo Kodanja, s časom 1:58,9 minute nov rekord. V štafeti je Niels-Holst Soren-sen v teku na 200 m zabeležil izvrsten čas 22,3 sekunde, ki je letošnji najboljši čas na Danskem. Najcenejša zabava ie zanimivo, poučno in zabavno čtivo, ki era tx>legr najnovejših poročil o voinib dogodkih v obilici prinaša vsaka številka ponedeljske izdale »Jutra« »SLOVENSKI NAROD' ki 1e erfmi ponedeljki list v Ljub-liani. Tudi Vi se naročite nanj čim preji • < še dve borovniški žrtvi Štefanu Smrekarju t prerani grob šele dvaindvajseta pomlad Ti je ožarjala lice, pa si moral oditi tja, odkoder ni po-vratka. Nenadoma si bil iztrgan iz naše srede. Vsi smo onemeli ob vesti, da Te ni več. Ti, ki si tako ljubil svoj dom in svoje domače, si moral umreti proč od svojih dragih. Neizprosna smrt je terjala Tebe, mladega idealista. Ne moremo si predstavljati, da moraš Ti, ki si bil poln prekipevajočega življenja, ležati pod črno grudo. Tako mlad si še bil, pa si pretrpel toliko gorja, in končno, ko si v daljavi videl lepše življenje, si moral oditi in opustiti svoje še neuresničene ideale. Tvoja prerana smrt je naredila med nami globoko in nezace-ljlvo rano. Zapustil si neutolažljivo mamico in očka, bratca in sestrico. Ostal nam boš v nepozabnem spominu, Tvoj duh in Tvoji ideali pa nas bodo vodili v življenju... Vera Lojzetu Zupančiču v slovo Ugasnilo je še eno mlado življenje. Naš nad vse ljubljeni prijatelj in isovaščan Alojzij Zupančič, star komaj 23 let, je postal žrtev terorističnega letalskega napada na Borovnico. Pred dvema letoma ga je badoljevska vojska odpeljala iz njegovega ljubega doma in od staršev v vasi Dobravi pri Do-brniču na otok Rab v internacijo. Tam in v Renicciju je prestal najhujše dneve stradanja. Po badoglijevski izdaji se je srečno vrnil nazaj v svojo domovino. Bil je srečen in vesel kakor otrok, ko je stopil po tolikem trpljenju zopet na slovenska tla in čul moterino besedo. Akoravno ni smel na svoj dom, je živel tu v Ljubljani mirno in zadovoljno v krogu svojih prijateljev in sovaščanov. Zadnja in usodna pa je bila njegova pot v Logatec. Pri prvem sovražnem bombardiranju na Borovnico je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v lju.bljansko bolnišnico, kjer je po petdnevnem trpljenju umrl spravljen z Bogom. Na zadnji poti bodo rajnega spremili v petek ob 17. z Zal na pokopališče k Sv. Križu. O Lojze, v najlepši dobi svoje mladosti si se moral posloviti od življenja, v času ko bi mogel slovenski zemlji še v marsičem koristiti. Tvoje truplo mirno spi spanje pravičnega, Tvoj duh pa bo ostal med nami Naj Ti bo zemlja lahka, Tvojim najdražjim pa naše najgloblje sožalje- Prijatelji ft t> »^»♦»»♦Mt^HtOOOttM*' Opozorilo Organi policijskega zbora so prejeli strog ukaz, da javijo sleherno prekrši-tev zatemnitve ter vse kršitelje zatemnitvenih predpisov takoj prijavijo. — V interesu občinstva je, da se pokorava predpisom protiletalske zaščite, ker bo sicer v nasprotnem primeru zadela krivce občutna kazen. Isto velja za neupoštevanje predpisov ob priliki letalskega alarma. Jftersefzer slovenisch-deutsch (Dame oder Herr), gesacht. Dauerstellung. Perfekter Maschinenschreiber bevorzugt. Angebote an: SENDER LAIBACH, 3. Maistrasse Nr. 4. slovensko - nemški (dama ali gospod), dobi stalno službo. — Prednost ima prvovrsten strojepisec. Ponudbe na: RADIO LJUBLJANA, Ulica 3. maja št. 4. Kdor Išče službo plača za vsafco oesed' L —.30, ea drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanj^ Iznos za te oglase Je I> 7.—. — Za ženitve tn dopisovanja Je plačati za vsako besedo h 1.—, za vse drage oglase L —.60 za besedo, ea drž. in prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos z» te oglase J« L 10.—. ZAKONSKI PAR ki bi opravljal tudi gospodarska dela proti prostemu stanovanju in me. sečni plači, sprejmem z® hišnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za hišo v bližini trga-. 22599.1 a t SOBARICO izurjeno, dobro likarico. ' sprejme boljša privatna • hiša. Naslov v ogl. odd- i Jutra. 22574-la KUHARICO ki je že služIla pri bolj. ' ših družinah, čisto in zdravo. Po možnosti mlajšo, iščem prot! do. i bri plači in oskrbi. Na-flov v ogl. odd. Jutra. Z jutra i do 8. ure, med 11. in 15. uro ali zvečer po pol 8. uri. 22575 la NEGOVALKO k dveletnemu otroku za čez dan ftalno potrebu. jem. Prednost imajo iz šolane. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 22538-la DELAVCA ITE4L.I 2 9 51 in » POZOR! Elegantno črno obleko, popolnoma novo z mod nlmi hlačami, prodam. Rožič, krojaštvo. Selen-burgova 4. 22591-6 j 3 STARE PLAŠČE | za tri cikel prodam. Za. močnega, mladega in po 22573-6 loška 13 štenegs. Iščem. Naslov v j PRODAM Ogl- odd. Jutra. 22543 1:. ;4 m fine svile Za damsko PRODAJALKO obleko in fino damsko preprosto, snažno in po. torbico original »Kroko--. šteno za pekarijo, ki bi . I-to ta m zamenjam dobr0 bife obenem pomoč v : ohranjeno žensko kolo za prav tako moško. Naslov: Zaloška 18 priti, levo. 22571 6 OTROŠKO POSTELJO belo. lepo ohranjeno. — prodam. Kranj c, Mirje 25 22568.6 , . , ., . : UGODNA PRILIKA! f®^.^^ Prodam moško kolo orlg. .hSS^ Vesta luksus. krom. kot ^ v^Sl I novo, rabljeno moško je. V postv prihajajo - starejše moči s pisarni. gospodinjstvu, sprejmem Hrana In stanovanje v hi ši. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22541-1a STROJEPISKO perfektno v nemškem in slovenskem Jeziku išče našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelka »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov cesto nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši pos!ovn!«M ■>• 40not*, dopoldne. NATAKARICA zmožna kavcije, išče me. sto za. takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana« 22565-1 FRIZERKA išče stalne namestitve.— Ponudbe na ogl. oddelek 0litra pod »Takoj« 22544.1 DEKLE ki želi službo pri boljši rodbini z dobro plačo in hrano, naj se oglasi od 3. do 4. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22513-la POSTREŽNICO ali gospodinjsko pomočnico, ki zna tudi kuhati, sprejmem takoj. Do_ bra plača in hrana. Pojasnila: Jugopatent, Go-"posvetska 1. 22500-la KROJ. POMOČNIKA za velike kose sprejmem takoj. >Salon mode Sever« Prešernova 5.II. 22587-la GOSP. POMOČNICO iščem. Lahko nastopi takoj. Antosievicz, Prijateljeva 8. Prule. 22584-1a GOSP. POMOČNICO pridno in pošteno sprejmem k 2članski rodbini. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22577-la Med alarmom je prepozno pripravljat stvari, ki jih morate vzeti s seboj v zaklo nlšče. Prepričajte se vsak večer, če taaatt vse potrebno pripravljeno in prt rokah. Tuo obleko imejte v bližini, ker se sicer tahk< zgodi, da boste prišli v zaklonišče le na po oblečeni KINO SLOGA Tel. 27-30 Willy Fritsch in Friedl Czepa v zabavni komediji Laltko dekle Sodelujejo: Rene Deltgen, Paul Kemp in drugi odlični umetniki Predstave ob 16. in 19. uri KINO UNION Telefon £2-Zi Danes zadnjikrat Mogočna filmska umetnina o genijal-nem državniku, »železnem« kanclerju, ustanovitelju drugega Reicha Bissssarsfs Iz razcepljene slabotne »Nemške zareze« je po njegovih sposobnostih in ne-venljivi zaslugi vstala Velika Nemčija. Paul Hartmann, Friedrich Kayssler, M ari a Koppenhofer, Werner Hinz, Kuth, Hellberg, Kathe Haack, Lil Da- gover, Kari Schonbock Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 16.30 in 19. uri aj_i\G »lATiCA ivieton iz-4» Velezabavna kmečka burka z Joem Stoeckelom v glavni vlogi Ne&slssaa garešmea ško prakso. Prosilke naj se predstavijo v petek 1. septembra t. 1. med 15. : in 18. uro v Frankopun. ski ulici 5. (ValjaTCc> v šiški. 22552-la VEČJE ŠTEVILO žrnsk za lažja te^ašfea dela in za dela, pri stro_ lih bo sprejela v službo kurilnica drž. žel. Ljub. Mana. Osebne prijave Za službo sprejema ln daje pojasnila kurilnica LJubljana, v sobi št. 14, — vhod iz VilharJevp ulice 22553-la POSTREŽNICO vestno, pošteno, sprejmem za parkrat tedensko v šiški. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22605-1a RADIOAPARAT prodam z® 20.000 Ur. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 22435-6 2 KOSA BLAGA športnega (1 predvojni modre barve) drugi siv za moško obleko, event. damski plašč ali kostum, ugodno prodam. Ogled od 12. do 15 ali od 18. ure naprej. Celovška 49. I. nadstr. 22518-6 MOŠKo KOLO Puch-luksus, črno, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 22496-6 2 DEŽNA PLAŠČA moška, popolnoma no. va prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22467-6 OTROŠKE ČEVLJE nove, rjave št. 29, 30, 36 in 37. nizke, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 22468 6 HARMONIKO dlatonično. z odličnim glasom, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22402-6 jedilnico renovirano (4 fotelji, ovalna miza. kredenca) prodam za 8900 lir. Prodam tudi rjuhe, več s vi. le, blago za moške srajce in plašč. Ogled vsak dan od 17. do 21. Hre aova 19, dvorišče. 22437.6 ZIMSKO SUKNJO predvojno blago, temino sivo, športno, podloženo z vatelinom popolnoma novo. za veliko postavo, prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 22585-6 MOŠKE ČEVLJE nizke. št. 43. visoke §t. 42, prodam. Frankopan-ska, 27, pritličje levo. 22578-6 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Ogled od 11. d0 3. ure. Rožna doulina C XVII. It. 8. 22579-6 PRODAM 2 veliki frankovni seriji, 1 letalsko serijo znamk Ljubljanske pokrajine in nov voziček na 4 kolesa. Hišnik. Slomškova 9. 22580-6 PRODAM garnituro posteljnine ln brisače, kavin0 garnituro, vse novo, in skoraj nov damski kostum. Naslov v ogl. odd. Jutra 22581-6 MOŠKO KOLO znamke Adler. v najbolj, šem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22582 6 PRODAM 3.30 m finega predvojne, ga blasra za šr>ortno ob. leko. Zaloška 26. 22595-6 MODRO GALICO 5 kg prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22589-6 ŠPORTNI VOZIČEK skoraj nov. prodnm t? kol Tržaška .C. 93. 22590-6 kolo Pucii, kos blaga za moško obleko, rjave bar. ve in črno blago za mo. ško suknjo. Kamniška 13 22566-6 NEKAJ PAROV damskih nogavic prodam Poizve se v modnem salonu »Geotleman« Dalmatinova 3. 22424-6 STOJALO ZA NOTE kovinsko, prodam Ogled od 1. do 3. tire. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22500.6 NOVO KOLO Wanderer, prodam. Me. dvedova 5a. desno priti. Ogled od 13. do 15. ure. 22539-6 MOŠKE ČEVLJE nove, rjave, št. 42 prodam Ogled od 8. do 9. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22545-6 volneno blago z' moš?1 p!ašč in obleke. piodam. Žibe.-t^a ulica 25-1. 22554 6 GLOBOK VOZIČEK lep, predvojni in košarico na kolesih, prodam ali zamenjam za damsko kolo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22559.6 VEČ PULTOV in trgovskih polic, pisal. nI pult na podstavku, zložljivo posteljo z rare-žo, sadno stiskalnico — prodam. Trg. »Uspeh' Tržaška C. 71. 22558-6 PISALNI STROJ sOliver«. skoraj nov, gra.mfofom v Kovčku ! ploščami, električne ku lialnike in rešo. prodamo. Trgovina >Uspeh«— Tržaška c. 71. 22557-6 RADIOAPARAT 5+1. v najboljšem stanju, dobre znamke, dam sko in moško kolo. pro. damo. Trgovina >TTspel^ Tižaškf« c. 71. 22556 6 ŠPORTNI VOZIČEK in dve večji sl:ki pro. dim. Starič. Cesti na Rožnik 43 22555-6 otroške čevlje visoke, št. 29 in 30 In blago za srajce, prodam Naslov v ogl. od-rt. Jutra. 22(517 6 15 m KOTENTNE rjave, tjrodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 22618-6 VOLNENO BLAGO mo^teo. sivo. pro^nm.— Breg 161. 226146 GLOBOK VOZ'ČEK zelo ler>, dobro ohranjen zamenjam za m o* ko črno «i.li športno suknjo za visoko postavo Ponudbe na ogl. orM. Jutra -"od »Rabim« 22610-6 OMARO dvokrilno mehak les. — poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22611-6 MP<*ES IN GOT AZFN »iS. stenice bolhe, ščurke. molie. miši, podgane, volnharie in hramorie, zanesljivo polcončate s strupom. Vi ea dobite v droge-riji KANC. Židovska ulirs 1 22393-6 PEGE IN LI5AJ V-im zanesljivo odstrani AIba krema. — Orotteriia KANC. Židovska ul!'-« j. 22394-6 ZNAMKE kompletne zbirko ali po samezne partije tudi prekomorske in pokra linske kuolm Ponudbe na o« odd Jutra pod »Znamke« 20677 1 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim Ponudb* aa ogl odd Jutra Dod »Ljub Ijanski Zvon. 20678-'/ KUPIM vsakovrstne Ustno knjižnico. Ponudbe s navedbo knjig in cen na ogl. odd. Jutra pod »Blbliofll« 20879-7 RJUHE kapae in blarinslre prevleke ter drugo posteljnino, stalno kupuje Hiiilco Privsek, Liubljana. Kolodvorska 7. 22150-7 KUPIM plinski generator. rabljen v do'orem stanju za Piat 507, 12 voft, kom pleten s cevmi. Cenjene ponudbe s točnim opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Generator« 22592-7 CETRTINSKE GOSLI z lokom kupim takoj.— Braz, Puharjeva 3-III (za Figovcem). 22561-7 DVE ŽARNICI za radioaparat -Orion« i APP 4120, HP 4106. kupim ali dam protivrednost. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Žarnica 22537-7 ŠIVALNI STROJ nov ali malo rabljen — kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veochi« 22613.7 OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen. glo'ook, kupim, ev. zamenjam s protivrednostjo. Naslov v Ogl. Odd. Jutra. 22603-7 Posest ZEMLJIŠČE industrijsko, večje, prazno ali pa s kakršnimiko. 11 objekti do zneska 2 milijona lir. kupim. Pi-simene ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod >Samo v Ljubljani« 22451-20 GOSPODIČNA mlajša, išče sobo. Gre tudi kot sostanovalk?..— Naslov v ogl. odd. Ju. tra. 22546 23a KABINET ali preprosto sobico išče za 1. september učite-ljiščnica, po možnosti s hrano, živila prisieva sa. mi. Ponudbe na oglas ni odd. Jutra ood »Kabinet« 22549-23a PREPROSTO SOBICO ali kabinet s hrano išče skromna dijakinja z de fele. Da deloma živila. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dijakinja« 22550.23a SOSTANOVALKO mirno gospodično sprejmem s 1- septembrom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22474.23 OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom za eno ali dve osebi takoj oddam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 22586.23 SONČNO SOBO lepo, s kopalnico, z eno ali dvema posteljama torez perila oddam takoj. Tudi hrano za protivred-nort po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22442.23 LEPO IN SONČNO opremljeno sobo v novi hiši s souporabo kopalnice takoi oddam, najraje gospodu. F. Š-, Ce. lovška c. 97-1. 22551-23 Sobe išče: GOSPODIČNA ves dan odsotna, Išče skromno opremljeno eo-bioo za takoj kjerkoli.— Naslov v ogl. odd. Jutra. 22598-23a OPREMLJ. SOBO sončno, s posebni ti vho_ dom išče državna uradnica s 1- ali 15. septembrom Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod strogi center« 22540-23a NAOČNIKE temne sem našel. Javiti se Dalmatinova 15, hotel Štrukelj. 22583-37 IZGUBILA SEM živilske, krompirjeve ln tobačno nakaznico na ime Kranjc. Okiškega 18 Poštenega najditelja prosim. nai mi jih vrne proti nagradi. Dobi tobačno in moko na eno karto. 22572-37 STARŠI! Vpišite svoje otroke v harmonikarski tečaj! In. formacije dnevno od po' 8. do pol 10. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22403-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku A. G. 1944. Cvetličarna, čevlji, čisto novo pohištvo, Dober in reden plačnik, Dober material, Diskretno Delavna, Dober plačnik. Do 50.000. Delnice Laško. Dobro plačam. Delavka, Dobro ohranjeno, Družabnik, Dobra znamka, Pon HO, Francosko perfektno. In-dustrialec, Konverzacija, Kjerkoli takoj. Kuharica. Lužni kamen, Ljubljančan, Mimo in stalno, — Mlada, Moi srček, Model. Moški čevlji. Mlajše dekle, Moško kolo, Mar_ ljiva učenka. Naše zdral vilne rastline. Nujen nakup, Nova žima, Nit, Nahrbtnik. Ne sitnarim, Namizni prt, Okoliš Vi ča. Osamljena, Obrtnik, Potrebujem, Pretiskane. Plačam 8000. Preko bloka, Platno. Pridna in po. štena, Pridno-t in poštenost, Plro ti vrednost 33, Poštena postrežnica. — Potrebujem nujno, Porr.i-valka stopnišč. Poseben vhod. Pošteno dekle. Poceni pisalni stroj. Ponud ba. Preti-kane. Strojnik 1944. Srečen zakon. Sreč na bodočnost. Starejši gospod. Shramba, Sreča, Soliden plačnik, Samo za industrijo. Solidno življenje, Sigurna bodočnost. Stanovanje v mestu, Tudi za parcelacijo, Tritisoč, Takoj odgovor. Takoj, Točno plačam. Točen plačnik. — Tudi forez trgoveke naobrazbe. Uradnik, Vratar, Vestna. Vajena dela. Vestna pri delu. Vestna oskrba. Vajena vsakeg3 dela, Vzme. ti, Vila za milijon, Zane sljiva. Zmožna dela. Zvestoba, želim postati žena. 2-sobno opremljeno. i" DNE 23. AVGUSTA 1944 NAM JE UMRLA NAŠA LJUBA MAMA TAŠČA, BABICA IN PRABABICA, GOSPA ERNESTINA K A L A N ROJ. FRANZ VDOVA PO RAČUNSKEM SVETNIKU. POKOPANA JE BILA V CELJU DNE 25. AVGUSTA 1944. SV., MAŠA ZADUŠNICA BO V TRNOVSKI 2UPNI CERKVI V PONEDELJEK 4. SEPTEMBRA OB 8. URI. IiJTTBLJANA, CELJE, DNE 30. AVGUSTA 1944. DR. ERNEST KAJLAN V IMENU VSEGA SORODSTVA. V cvetu mladosti nas je zapustil naš nepozabni prijatelj, gospod ZUPANČIČ ALOJZ SIN POSESTNIKA Pogreb bo v petek 1. septembra 1944 ob 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, 31. avgusta 1944. ŽALUJOČI OSTALI Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod Franc Renčelj zvaničnik drž. železnic v pok. Pogreb bo v petek 1. septembra 1944 ob %3. uri popoldne z žal, kaoele sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. avgusta 1944. Žalujoče rodbine RENCELJ in ostalo sorodstvo roj GREGOR IN O VA Na poti do prezgodnje jame jo bomo spremili v soboto 2. septembra ob 17. uri iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Ljubljana, Trst, št. Jurij ob Taboru, dne 31. avgusta 1944. Neutolažljivi: PAVEL, soprog; DIKICA, hčerka; PETEK, PAVLI, LJUBO, sinovi in vsi drugi sorodniki I t m m I Odšel je v večnost moj predragi mož, gospod Anton Olster vlakovodja v pokoju Pogreb blagopokojnega bo v petek 1. septembra ob uri iz hiše žalosti na pokopališče sv. Roka v Dravljah. Ljubljana, 31. avgusta 1944. ŽALUJOČA ŽENA Zahvala Vsem, ki ste nam lajšali pretežki udarec usode s svojo pomočjo in sočutjem in ki ste v tako obilnem številu spremili našega ljubljenega sina AKAD. MONT. v njegov poslednji dom ter mu obsuli krsto s tolikim cvetjem, najiskrenejša zahvala. Tisočera hvala tudi vam. njegovim tovarišem, ki ste ponesli svojega nesrečnega prijatelja, ki ga je Gospodar življenja in smrti odpoklical v njegov poslednji dom. Ljubljana, 31. avgusta 1944. Nesrečna družina WERNIG Herbert Steinmann: 34 Žena za stekleno steno Roman Harake je vstal. Njegov obraz je bil zelo resen. »Svarilo, ki vam ga je hotel gospod dr. Lange izreči, sicer ni bilo docela prazno. Kolikšna je nevarnost, ste kmalu nato sami videli, ko je bil dr. Lange napaden. In ta nevarnost obstoji za vas še danes, gospodična Dannow. Brezskrbnost bi nikakor ne bila prikladna.« Heinz Renken in lise Dannow sta poparjeno in zmedeno gledala Harlkeja. V vzneseni zavest: svoje mlade sreče sta bila to jasno solnčno dopoldne morda res od sile brezskrbna. Zdaj ju je tesnobni občutek grozeče nesreče znova grabil za srce. Usina roka je nehote tipaje segla po desnici ljubljenega moža. »In nimate nikiake opore, gospod komisar, da bi mogli presoditi, od koga izhaja ta nevarnost?« je Renken osuplo vprašal. Gunther Hanke se je skrivnostno nasmehnil. Pogled njegovih sivkastosinjih oči je pazljivo visel na dvojici^ »Marsikaj že vemo, a vsega ne! Toliko je gotovo: gospod dr. Lange je po odhodu iz .Umetniške beznice' v svojem hotelu res dobil grozilno pismo. Našli smo ga v žepu njegovega suknjiča, ko je ležal nezavesten. Evo ga.« Iz mape, ki jo je imel pri rokah, je kriminalni komisar naglo vzel pisemski ovoj in list papirja. Bil je navaden pisemski papir majhne oblike in slabše kakovosti, kakršno dobiš v vsaki trgovini s pisalnimi potrebščinami. Nenavadna pa je bila vsebina pisma, tako po obliki kakor po tetm, kar je sporočala Besede niso bile spisane, ampak dokaj nerodno in v naglici izrezane iz časnika ter z arabsko gumo nalepljene na papir. S široko razprtimi očmi sta lise Dannow in Heinz Renken čitala vsebino: »Untermann je ni dobil, a tudi vi je ne dobita Rajši ugonobim vas in vse, ki hlepijo po nji! Mislite na Untermanna!« lise Dannow je prebledela kakor zid. »Le kaj sem storila, da me tako zasledujejo?« je zasopla. Njene oči, razširjene od groze, se niso mogle odtrgati od zio-vestnih vrstic. V tej zasopli tišini se je za čul mirni glas kriminalnega svetnika Winterja. »Torej se zdi tudi vam, gospodična Dan-now, da ste tista, ki pisec tega grozilnega pisma pravi, da vsi hlepijo po nji. Imate za to kak poseben razlog?« Use Dannow je kriminalnega svetnika zmedeno pogledala. »Ne vem, kaj mislite--« »Winter je stopil bliže. »Gospodična Donnow.« je resno dejal, »o vsem, kar zadeva dogndke v Riu de Janeiru in vaše *zmn.je z dr jem Laniejem, ste nas pravkar resnicoljubno poučili. Dolgo. predolgo ste molča'i o teh rečeh. Ali ni na dlani misel, da sle ram tudi v Un-termannovi zadevi nek;ij zamolčali?« Oči kriminalnega svetnika so bile nepremično uprte v igralko. Heinz Renken je skoraj telesng čutil notranjo muko, ki je zdaj prešinjala Ust) Dannow. Tudi uradnika sta opazila njegovo rastočo razburjenost. »Ce nam imate še kaj povedati, gospodična Dannow,« je rekel Winter in s strani pogledal Renkena, »ali vam je morebiti ljubše, da stopi gospod Renken ta čas ven?« lise Dannow je težko zasopla. »Res je, da sem nekaj zamolčala, kar bi vam bila povedala, ko bi me ne bilo odvrnilo to — pismo. Ni pa nič takega, da gospod Renken ne bi smel slišati« »Torej, gospodična Dannow--?« »Pri zaslišanju v gledališču ste me vprašali, kje sem bdla, ko so prekinili generalko in sem zapustita gledališki prostor. Hotela sem iti v svojo garderobo —« »Tam vas je čakal Untermann!« je Hanke po bMskovo planil vmes. Use Dannow je pobesila mrliškobledi obraz. »Da--* je rekla z mrtvim glasom. »Čakal me je. Med skušnjo na odru mi je pošepetal, da mora brezpogojno govoriti z menoj in da me bo pri naslednjem pre-kinjenju generalke čakal v moji garderobi« Kriminalni svetnik Winter je primaknil igralki stoi »Sedite gospodična Darmow, sedite. In zdaj nam po pravici povejte, kdo je bil tisti, ki ste ga pričakovali v garderobi Je bil v resnici Untermann?« lise Dannow je vzdignila oči. Izražale 60 zavzetost in ogorčenje. »Kdo drug pa naj bi bil?« Winter je pokazal na grozilno pismo, ki je še vedno razgrnjeno ležalo na pisalni mizi »Mož, ki je sestavil to pasmo! Izmed trojice Id se je poteza la za vas, je Untermann mrtev, gospoda Renkena lahko kot domnevnega sestavljalca te grožnje _ pač izvzamemo; nadalje 'si je težko misliti, da bi bil dr. Lange sam sestavil grozilno pismo in se nato svojeročno treščil po glavi. Komu, gospodična Dannow. bi še utegnilo biti toliko do vas, da hoče ugonobiti vsakogar, kdor bi se predrznil hoditi za vami — kakor pravi pismo?« lise Dannow je v obupu zmajala z glavo. »Ne vem —« Slišati je bilo kakor vzkrik v najhujši stiski Renken je stisnil ustnice. Tako srčno rad bd bil pomagal ljubljeni ženski Ali razločno je čutil, da ji v tem položaju ne more pomagati. Naj je bil še tako prepričan, da ni v nikaki zvezi z vsemi temi dogoditi se je vendar zavedal, da ji pomagati ne sme. Kajti tu je šlo za resnico, za neizprosno resnico, za prav nič drugega ne. »Prejle ste reki,« je Winter previdneje nadaljeval, »da ste hoteli v presledku med generalko iti v svojo garderobo in se tam srečati z Untermanom. Šli ste, čeprav je bil vaš bodoči zaročenec, gospod Renken, v gledališču.« lise Dannow je vzdignila glavo. »Da, hotela sem iti in govoriti z Unter-mannom — prav zato, ker je bil gospod Renken prišeL Hotela sem zadnjikrat prositi Untermanna, na je izpametuje in me pusti pri miru. Vem. da sem ravnala nespametno in da bi bila morala imeti več zaupanja.« Njene oči so se odkrito srečale z očmi Heinza Renkena. Odgovoril ji je z drobnim nasmeškom — s hrabrilnim nasmeškom razumevanja in odpuščanja. »In ste potem našli gospoda Untermanna v svoji garderobi?« je Winter previdno nadaljevai Sehriftleiter - Urejuje; Davorin Ravljen — Fttr das Konsortlum »Jutro« als Verlag • Za tJskarnarja: Fran Jeran — Fitr den Konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A G^ als Drnckstelle — Za »Narodno tiskamo d.