Poštnina plačana v gotovini Leto LV V Ljubljani, v soboto, dne 3. decembra 1927. 5t. 274. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Dnevna Udoja zo državo SHS Deietno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din ro Inozemstvo mesečno 33 Din gedepsKa lrda)q celoletno v Jugo-»loviti SO Din, zo Inozemstvo IOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peUl-vrsta mali oglasi po I 30 ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm vtsine po Din 2-30, velllcl po 3 ln 4 Din, V uredniškem Slov.<) D-vlak Berlin—Lipsko je danes pri Bitterfeldu trčil ob avtomobil, ki je vozil veliko zalogo bencina. Bencin bo. je razlil po lokomotivi in več vagonih, ki so se takoj užgali. Šofer avtomobila in njegov spremljevalec sta mrtva, kurjač in strojevodja lokomotive pa sta težko ranjena. Zagreb, 2. dec. (Tel. »Slov,«) Pravniško društvo v Zagrebu bo imelo v nedeljo dne 4. I m. komemoracijo po pok. predsedniku prof. dr Poliču na zagrebškem vseučilišču. Govorili bodo od zagrebškega vseučilišča dr. Lovrič, od ljubljanskega dr. P i t a m i c in od beljraj-skcjiii ar. Sioboaan Jovanovič. ^ ^ „ r Proti objtrukciji demagogov. - Parlament se skliče še pred Božičem. r Belgrad, 2. dec. (Tel. »Slov.«) V zadnjem času se zdi, da prehaja vodstvo demokratskega bloka vedno bolj v roke šefa zemljoradniške stranke Joče Jovanoviča. Vsakodnevne izjave, enkrat o vladni krizi, drugič o potrebi konceptpufiie, o težki krizi in stanju Itd., pričajo o medrii agllriosti tega novega ideologa Hadič-. Pnbičevičevega bloka. Danes je zopet obiskal Davidoviča. Pri črni kavi je z. njim razpravljal in se tudi z njim z.edinil — kakor trdi — v vseh vprašanjih, ki se tičejo davčnega zakona, katerega v odboru obstruirnjo že zastopniki : eljačko-detnol ratske : reakcije. K vsakemu členu, govorijo na dolgo in široko. Zato gre delo v odboru zelo počasi iz.pod rok. Očividno je. namen Radiča in Pribičeviča, da se tako potrebni zakon tako dolgo zavleče, da ne bi mogel priti v razpravo v ple- num narodne skupščine pred proračunsko debato. S tem bi se sprejetje zakona zavleklo do maju. Seveda bi bila kriva spet vladna koalicija. Ker so te namere preveč očividno, prevladuje v vladnih krogih mnenje, da bo treba v odborih s posebno resolucijo spremeniti mu fin dela. To je po mnenju demokratskih poslancev tem bolj potrebno, ker je pred skupščino cela vrsta zakonskih načrtov, za katerih sprejetje je potrebna daljša doba. Obenem je na vrsti cela vrsta novih predlogov. Ministrski svet razpravlja največ o zakonodajnem delu. Kolikor smo obveščeni, je v vladnih krogih razpoloženje, da se skliče narodna skupščina 10. t. m. Vendar pa to še ni končnove-ljavno določeno. Gotovo pa je, da se skliče narodna skupščina pred božičem. Delo na izenačenju in reformi davkov. Pisanje sam.-dem. tiska, da se bo zemljiški davek zvišal, neresnica in gola hujskaška demagogija! r Belgrad, 2. dec .(Tel. »Slov.«) Davčni odbor jc danes končal razpravo o zemljiškem davku. V začetku seje je podal radikalni poslanec J a n k o v i č izjavo, da so v »Politiki« in drugih listih priobčena izvajanja samostojnega demokrata Demetroviča neresnična in da sc ne more govoriti o kakšnem povišanju zemljiškega davka, ker bu po ugotovljenem čistem katastrskem donosu šele narodna skupščina določila davčno stopnjo. Nekateri členi so se stilistično spremenili. Važna jc uredba, da mora določbo o delokrogu in načinu dela komisije o ugotovitvi donosa zemljišč odobriti finančni odbor. Ker so radi te spremembe ne- kateri člani bili mnenja, da se naj izpusti določba, da se mora vprašati za mnenje Glavna zadružna zveza, se je poslanec P u š e n j a k zavzel za to, da naj ostane pri tem, kajti Glavna zadružna zveza je toliko časa, dokler nc dobimo kmetijskih zbornic, edini reprezentant kmetskega stanu, za katerega mnenje naj se izve pri uredbi, ki bo določala vse podrobnosti glede ugotovitve zemljiškega donosa. Oooor je soglasno sprejel to stališče in v zakonu ostane določba, da naj se zasliši Glavna zadružna zveza. — Jutri se bo pričela razprava o odredbah, ki se tičejo zgradarine. Izdelovanje enotnega prosvetnega programa. r Belgrad, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor smo nedavno poročali, se je pri prosvetnem ministrstvu sestavila komisija, ki naj izdela enoten prosveten program. V tej komisiji se nahajata od Slovencev profesor dr. Ivan Prijatelj iz Ljubljane in dr. S u š n i k iz Ljubljane. Ta komisija je danes sklicala prvo sejo. Otvoril jo je minister Kumanudi, ki je v kratkem nagovoru naglasil, kaj ga je vodilo, da je pričel z izdelavo državnega prosvetnega programa. Tri glavna vprašanja so, ki čakajo rešitve: 1. koordiniranje pouka, 2. pod katero upravo naj bodo vse šole v državi, 3. kakšna kompenzacija se da tam, kjer se ukinejo gimnazije, po izvedbi popolnega programa za na- rodno prosveto. Končno je minister naglašal, da ni naloga komisije samo v tem, da reši ta vprašanja, marveč da so še gotova vprašanja, ki bodo prišla tekom razprave na dnevni red in se bo o njih razpravljalo v duhu glavne ideje. Za ministrom Kumanudijem so govorili skoro vsi člani komisije, med njimi tudi oba Slovenca. Pomočnik ministra Milojevič je predlagal, da se izvoli odbor, ki bo za plenum pripravil vprašanja, o katerih se bo razpravljalo v plenumu. Obenem se bo razdelil v odseke, ki bodo razpravljali o posameznih vprašanjih v podrobnostih. Misli se, da bodo seje te komisije trajale zelo, z.elo dolgo. Seia ministrskega sveta. r Belgrad, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji je ministrski svet razpravljal o raznih zakonskih načrtih, ki se bodo v najkrajšem času predložili narodni skupščini. V celoti se je sprejel zakon o nošenju orožja. Nato je pri-I šel v razpravo zakon o centralni npravi, o če-1 mer smo že poročali. Gre za to, da se izvede ! čim širša dekoncentracija. 0 načrtu so se po-j javila razna mnenja, posebno glede vprašanj, ; ki se tičejo decentralizacije uprave. Gre za malenkostne stvari. Ministrski svet je sklenil, da poseben odbor ministrov reši vsa tozadevna sporna vprašanja in formulira stališče. Ta odbor mora dokončati svoje delo do srede- Takrat pride ta zakon ponovno v razpravo. Na seji se je nadalje razpravljalo o raznih resornih vprašanjih. Ministru za socialno politiko se je odobril večji kredit za višje invalidsko sodišče. Predsednik iiubilanske oblasti v Belgradu. r Belgrad, 2. dec. (Tel. ^Slov.«) V Belgrad je prispel predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Marko Natlačen. Po svojem prihodu je imel več konferenc z načelnikom SLS dr. Korošce m. Nato pa je takom današnjega dneva imel konference v ministrstvu za socialno politiko, v finančnem in kmetijskem ministrstvu. Predsednik oblastne skupščine bo ostal v Belgradu več dni. Sftataoif sodnikov ostane nedotaknjena. r Belgrad, 2. dcc. (Tel. »Slov.«) Predsednik zakonodajnega odbora je danes končal razpravo o ureditvi rednih sodišč. V vprašanju stalnosti sodnikov jc pravosodni minister popustil, tako da ostane tudi ob prehodu stalnost sodnikov nedotaknjena. Dosedanja sodišča se samo pretvorijo v nova. Vsi sodniki bodo obdržali svoj položaj. Dosedanja vrhovna sodišča sc združijo v ono kasacijsko sodišče. O postavljanju sodnikov na razpoloženje tudi ni govora. Določeno je, da se izpraznjena mesta kasacijskih sodnikov ne izpolnijo, dokler njih število ne pade na 63, k: je določeno po novem zakonu. Vendar število kasacijskih sodnikov po posameznih pravnih področjih do izenačenja zakonov ne sme pasti pod minimum, s katerim se še more sestaviti senat za bodoča pravna področja. V Srbiji in Crnigori, kjer dosedaj ni bilo organiziranih sodišč v našem smislu, se uvede nova ureditev sodišč stopnjema. Jutri prične sekcija zakonodajnega odbora razpravljati o zakonskem načrtu o sodnikih. Zagreb, 2. dec. (Tel. »Slov.«) Proti volitvam v Jugosl, akad. podpornem društvu v Zagrebu je bil radi raznih malverzacij glavnega volivnega odbora vložen priziv na ministrstvo za notranje stvari in je pričakovati, da se bodo volitve morale ponoviti. Zasledovanje bolgarskih banditov. Zasledovalni orožniški oddelki, ki so bili po preprečenem atentatu na vlak v bližini Kočan, poslani za bolgarskimi banditi, so naleteli v sredo okoli 7 zvečer na trojico atentatorjev, ki šo postavili peklenske stroje na progo. Zasledovalni oddelki so takoj pričeli % borbo, ki je trajala zelo dnlgo in sicer na z.elo neugodnem gozdnatem terenu občine Koleš. Atentatorji so prešli na ozemlje te občine, bežeč proti Bolgariji. Ker pa so se zelo hitro umikali, se niso upali vprašati kmete, na kateri strani je bolgarska moja in so zato naleteli na naša zasledovalne oddelke. Kakor poročajo iz Velesa, je bilo čuti tam v sredo zvečer iz gozdov pileške občine močno streljanje. Kasneje so trdili, da je to streljanje nastalo v borbi med neko bolgarsko komitsko trojko in nekim oddelkom našega orožništva. Takoj, ko se je pričelo streljanje, se je zasledujočemu orožni-škemu oddelku priključilo veliko število kmetov. Orožniki so skupno s kmeti zasledovali komitaše in kakor izgleda povseja, so bili to oni razbojniki, ki so skušali pognali v zrak železniško progo pri Kooanali. Na zelo nerodnem ozemlju in v gostem n ,-aku se je trojki posrečilo, da je izginila proti bolgarski meji. Iz poročil iz Skoplja posnemamo, da se je borba, ki se je malo časa vršila v kočanskih gozdovih med našimi orožniki in bolgarskimi razbojniki, končala brez pravega rezultata, ker so I koinitaši pobegnili. Na nnši strani ni bilo nobenih ' žrtev, toda sodeč po krvavih sledovili, sta med banditi najbrže eden ali dva ranjena. Zasledovalni oddelki so stopili v zvezo z drugimi orožniškimi in zasledovalnimi oddelki, osnovanimi od kmetov dobrovoljrev. Nadaljuje se energično zasledovanje atentatorjev. Obmejne čete so obveščene, da ukrenejo vse potrebno, kako bi onemogočile bandilom prehod v Rolgarijo. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«. Din 160.000.-« Izenačenje davkov in posedujoči krogi. Na zborovanju hiinih posestnikov v Ljubljani se je sprejela tudi sledeča resolucija: »Ker se z davčno reformo odlaga od leta do leta in se s tem davkoplačevalci v Sloveniji neprimerno visoko oškodujejo ter jim nalagajo mnogo večja bremena kakor ostalim davkoplačevalcem v državi, zahlevamo od vseh poslancev, zlasti slovenskih v Narodni skupSčlni, da zastavijo vse svoje moči v tem pogledu, da Narodna skupščina v najkrajšem času sprejme predloženi načrt Izenačenja davkov. Javno bomo nastopili proti vsakemu poslancu, ki bi skušal s kako demagogijo zavlačevati toliko potrebno splošno zaželjeno davčno reformo v naši državi. Katera politična stranke bi preprečila davčno reformo, bo prevzela vse odgovornost za to škodo nase in jo bomo delali odgovorno za vse posledice.« »Jutro« in »Narod« sta že začela izena. čenje davkov z vso vehemenco napadati, slavna seljačko-demokratska koalicija, v kateri igrajo prvo violino gg. Pribičevič, Žerjav in Kramer, pa v parlamentu obstruirati. Naj si prečitajo gornjo resolucijo! Peter Bark o Jugoslaviji. Urednik londonskega »Near Eastc je imel pred kratkim razgovor s Petrom Barkom, angleškim finančnikom in bivšim ruskim finančnim ministrom, ki je kakor znano, pred nekaj časa obiskal našo državo in se dalj časa mudil v Belgradu. Koj v početku je g. Bark izjavil svoje veliko presenečenje nad napredkom v naši državi izza dobe dveh let, kar se je zadnjikrat mudil pri nas. »Brezdvomno je zaznamenovati ponovno velik napredek in vidi se, da so država z vsemi stlami trudi, da izboljša in utrdi svoj položaj. V političnem oziru so soglasno mnenja, da se bo ohranil sedanji pravec notranje in zuuanje politike. Država zasleduje politiko miru in hoče ostati v dobrih oduošajih z vsemi svojimi sosedi. Morda da se premenijo osebnosti, a sedanji kurz politike v Jugoslaviji ostane.« Nato je g. Bark prešel na finančno in gospo« darsko stanje. sProručun je uravnotežen že od leta 1022., nastali prebitki pa so se uporabljali za gradnjo železnic in v druge produktivne svrhe. Mora se reči, da je celotni proračun nekoliko visok za državo in odgovorni činitelji to uvidevajo in so si povsem na jasnem, kaj treba ukreniti, da temu odpomorejo, da kolikor mogoče znižajo proračun z varčevanjem in z zmanjšanjem davkov. Kurz dinarja je stabiliziran že od I. 1925. in dasi je do-1'lacija vodila do gospodarske krize, je vendar to povsem naravna posledica, ki se je ni mogla izogniti nobena država — Avstrija, Češkoslovaška, Nemčija —, ki je hotela stabilizirati svoj denar. Jasno pa je, da izide tudi Jugoslavija iz krize finančno trdna in jaka, in že danes opazimo napredek na vseh gospodarskih poljih. Kajpada je deflacija neprijetna, vendar je nujno zlo, ki ga je treba na vsak način prenesti.« Razgovor o finančnem in gospodarskem ozdravljenju je sprožil vprašanje o naravnih gospodarskih silah Jugoslavije. »Jugoslavija je zelo bogata država, bogata na sirovinah in pridelkih. Izvaža se zlasti les, živina, pšenica iu koruza in od L 1924. z izjemo prve polovice letošnjega leta je zaznamenovati ugodna trgovinska bilanca, rezultat letošnjega prvega polletja pa gre na rovaš slabi letini in se more smatrati kot le časoven pojav, zakaj navadno je letina mnogo boljša. Sploh gledam s popolnim zaupanjem na bodočnost te države. Kraljevina sestoji iz homogenega ljudstva in nima nikakršnih manjšinskih problemov. Vsi so Slovani in dasi so nekatere dežele pripadale Avstriji, so vendar vsi lojalni in vdani kralju in ustavi.« Končno se je g. Bark dotaknil nekaterih zunanjih vidnih znakov napredka, ki jih je opazil tekom obiska. Tako Belgrad kakor Zagreb, sta se zelo, zelo izpremer.ila v zadnjih dveh letih. »V Belgradu je bilo pred dvema letoma naravnost težko voziti se po ulicah. Danes pa so ceste kakor v najbolj naprednih mestih Evrope. Mnogo, mnogo se tudi zida in gradi. Mestni župan se energično trudi na obnovi mesta, ki ima dober tramvaj in vsepovsod električno luč.« Občinske volitve v mariborski okolici. V okraju Maribor, levi breg, se vršijo v nedeljo 4. t. m. občinske volitve. Okraj šteje 97 občin. Nad 50 občin ima samo eno listo, med temi 48 SLS. V 17 občinah (obmejnih) ae volitve vršijo šele 1928. Slovenska ljudska stranka bo imela nad 80 odst. občin v svojih rokah. Največji boj se bo vršil za občine v okolici Maribora. V Krčevini so bile postavljene 4 liste Med temi je bila »Napredna. lista bivšega župana Škofa včeraj črtana. Dva podpisa sta bila nepravilna. Pristaši SLS so se združili na 4. (zadnjo) listo. Ta lisla bo skoro gotovo dobila absolutno veČino. Socialisti imajo drugo, a radikali, združeni z nekaterimi pristaši SLS, tretjo. — V Lajtersbergu se bije boj med listo SLS in socialistično. — V K a m n i c i istotako, ali tu je ogronma večina SLS zasigurana. — V Rošperku je samo lista SLS. — Pri Sv. Petru so se vse stranke združile na našo listo. Najhujši boj se bo bil za trško občino Sv. Trojico v Slov. goricah. SLS ima dve vezani listi, a SDS si ni upala s pravim imenom na dan. Samostojni demokrati skušajo povsod, kjer je več list, ■l intrigami zanesti neslogo med naše volivce, ali uikjer se jim to ne posreči. Organizacija SLS v tem okraju dobro funkcionira iu nedeljske volitve bodo pokazale moč slovanske ljudske slranke v mariborski okolici Iss našega Korotana Vprašanje kulturne avtonomije razburja duhove bolj in bolj. V Celovcu se je vršilo veliko zborovanje, na katerem se Nemci med seboj niso mogli razumeti. Bili so zastopniki nemških manjšin iz drugih dežel, pa tudi zastopniki iz Berlina. Zborovanje je bilo zelo burno, ker je nemški zastopnik iz tirolske Italije Nemcem bral levite in jih je opominjal, da naj se postavijo na stališče manjšinskih kongresov. Razni Nemci napadajo zakonski načrt za kulturno avtonomijo ter protestirajo proti temu, da bi mogli, kakor to predvideva načrt, postati učitelji tudi jugoslovanski državljani. Posebno ugovarjajo tudi temu, da bi narodni svet imel pravico imenovanja učiteljev. »Freie Stimmenc poročajo, da je znani vodja velenemcev dr. Angerer razpravljal v Beljaku pred svojimi volivci vprašanje kulturne avtonomije. Njegove izjave so zanimive za vse Slovane. Kulturno avtonomijo hočejo dati Nemci Slovencem, ne, ker to zahtevajo koroške koristi, ampak velenemški interesi. V evropskih državah je 8 milijonov nemške manjšine, in ravno te nemške manjšine so zahtevale, da naj Avstrija uredi vprašanje slovenske manjšine. Kajti razne države, pred vsem Jugoslavija, so zastopnikom nemških manjšin vedno predbacivali tlačenje koroških Slovencev. Zastopniki teh maujšin iu nemško obrambno društvo v Berlinu so silili Korošce do tega, da so predložili načrt kulturne avtonomije. Angerer trdi, da je ta načrt spravil slovenske zastopnike v deželnem zboru v veliko zadrego. Ali ga sprejmejo in potem se morajo odreči vsaki zunanji politični propagandi, ali ga odklonijo in potem se baje onemogočijo v mednarodnem svetu. V načrtu kulturne avtonomije predvidena nastavitev inozemskih (recimo jugoslovanskih učiteljev) je bila izrecna želja Nemcev v Jugoslaviji. Toda gotovo je. pravi dr. Angerer, da ta paragraf ne bo sprejet, kakor je tudi še vprašanje, Če ne bo morala vse stroške avtonomije nositi manjšina sama. Zdaj pride pa najvažnejše: za izvedbo te kulturne avtonomije govori tudi to, da bomo rabili v slučaju priključitve pomoč inozemstva. Z uvedbo kulturne avtonomijo si pridobimo veliko simpatij po vsem svetu. Zakon naj bo tak, da koristi bodočim interesom velenemštva. Tako zdaj vemo, pri Čem sino. Samo torej z ozirom na velenemške interese, z ozirom na oni veliki trenutek združitve Avstrije z Nemčijo hočejo dati Nemci Slovencem nekaj pravic. Napačna je ta državna morala ir. pogubna za državo in za narode. Nemci morajo dati Slovencem možnost kulturnega razvoja, ker to zahtevajo naravni in božji zakoni, ki so temelj vseh držav. Naše stališče je: kulturna avtonomija mora biti zasnovana v sporazumu s Slovenci, mora biti taka, da v resnici oživlja, neguje, in ohranja kulturno individualnost Slovencev. Kulturna avtonomija mora izhajati iz ideologije bratske vzajemnosti narodov, ne pa iz omejenega vidika velenemških interesov. Izpoved dr. Angererja glede priključitve Avstrije k Nemčiji je nam pa res važen migljaj. Jugoslavija je plebiscitno pogodbo podpisala samo za Avstrijo ne pa za Nemčijo. Priključitev k Nemčiji je v raznih oblikah vedno aktualna v Avstriji. Na ta trenutek čaka ves nemški narod. Za to idejo se deluje v raznih oblikah. Tako n. pr. uprizarja zveza prijateljev kolonij po vsej Avstriji vrsto predavanj. Namen teh predavanj jo propaganda med najširšimi sloji ljudstva za pridobitev te ali one ' kolonije. Obenem služi ta propaganda tudi ideji I priključitve. Tako se je ustanovila skupina tega | društva v Beljaku in zdaj tudi že v Celovcu. V kako ozki zvezi je vprašanje koroških Slovencev z mednarodnim vprašanjem priključitve, je vendar bivši zunanji minister Jugoslavije dr. Nin-čič tako jasno povedal, ko je omenil, da je vsled napetosti med It"lijo in Jugoslavijo dana možnost, da bi se priključitev dovolila brez koncesij. Navidezno koncesijo pa Nemci pripravljajo ravno v obliki kulturne avtonomije. * * * V koroškem deželnem zboru je govoril deželni svetnik Šumi o gospodarskem položaju države in je omenil, da se vsi stanovi v Avstriji zadolžujejo, predvsem na Koroškem. Dolgovi so znašali 30 milijonov šilingov, hranilnih vlog je na Koroškem najmanj in davčnih zaostankov je 5 milijonov šilingov. Redni proračun izkazuje: izdatkov 21,476.251 šilingov, kritja je 18,177.847 šilingov, primanjkljaja 3,298.401 šilinge. Izrednih izdatkov 3,762.536 šilingov, kritja 231.330 šilingov, primanjkljaja 3,581.205 šilingov. Skupen primanjkljaj znaša tedaj ogromno vsoto 68 milijard avstrijskih kron. V Celovou na novem trgu je nastala nekako nova postaja, ker od tod odhajajo osebni avtobusi v Velikovec, Borovlje, v Trg, v Železno Kopijo itd. Osebni promet se je silno razvil in avtobusi so navadno zasedeni. Na goro Kaucel pri "Beljaku se gradi z vso naglico zobčasta železnica, ki bo te dni otvorjena. Posebno bo železnica dobro došla smučarjem. Že 7. in 8. januarja 1928 bo prva smučarska tekma za skok na gori Kancel Cena za vožnjo gor in dol . bo 5 in pol šilingov; okrog 45 Din. i'armo za severne živali, ki dajo dragoceno kožuhovino, je ob turški železnici v Meljski dolini ustanovil nadgozdar Glasar. Dobil je mnogo srebrnih lisic iz Kanade ,ki imajo že vse polno mladičev. Pogreb llratianuja. Capablanca izroča svetovno šahovsko prvenstvo Aijehinu. Razpad avstro-ogrske mornarice. V belgrajski »Politiki« objavlja kontre-admiral Metod Ciril F. Koch spomine iz onih dni. ko je razpadla avstroogrska monarhija in z njo tudi njena mornarica. Pisec teh spominov ostro nastopa proti takim informatorjem v »ej stvari, ki v času ob prevratu niso bil iz našimi nacionalnimi krogi v absolutno nikakih stikih. Kot očividec smatra pisec za svojo dolžnost, da poda javnosti verno sliko vseh dogodkov na podlagi avtentičnih podatkov in originalnih dokumentov, ki se nahajajo večinoma v njegovih rokah. Koncem oktobra meseca leta 1918. — tako pripoveduje Koch — so uradni komunikeji avstro-ogrskega in nemškega generalnega štaba postajali vedno bolj megleni in zapleteni. V glavni vojni lu-ki v Pulju so je nekako 20. oktobra razširila vest, da bodo mornarji dne 1. novembra kratkomalo iz-ropali "se ladijske blagajne, si razdelili denar in odšli na svoje domove. V tem času nervoznega pričakovanja je edini hrvatski časopis, ki je izhajal v Pulju, to je »Hrvatski List« objavil dne 23. oktobra leta 1918. proglas, ki je bil zelo sim-ptomatičen. Proglas je podpisal dr. Korošec, vodja jugoslovanske struje v dunajskem parlamentu. Dne 26. oktobra pa je -»Hrvatski List« objavil članek, v katerem se govori povsem odkrito o svobodi n bodočnosti Jugoslovanov. Narodno Viječe Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se jo sestajalo v Zagrebu, je izdajalo narodbe povsem brez ozira na oficielne oblasti in pozvalo Jugoslovane, naj povsod ustanovijo narodne odbore. Kje je danes ostala vsemogočna cenzura?... Kaj je dan našega osvobojenja že bil tako blizu? Pulj je štel tedaj okoli 45.000 garnizije. Jugoslovani so morali tedaj energično nastopiti, če so hoteli, da jim veselej nad željno pričakovanim in končno doseženim osvobojenjem ne skali kak anarhičen nastop močne garnizije. M. Koch je poiskal tedaj v Narodnem domu v Pulju kljub prepovedi oficirjem, da ne smejo obiskati tega lokala Lacka Križa, starosto istrskega Sokola. Toda tudi ta ni vedel ničesar o kakem osnovanju Narodnega odbora v Zagrebu, pač pa se je strinjal z njim glede potrebe, da se osnuje naroden odbor tudi v Pulju. O zadevi je bil takoj obveščen znani narodnjak dr. Lovro Škaljor, s katerim je bilo sklenjeno, da se ob 4. uri popoldne skliče v Križevein stanovanju sestanek zaupnikov. Med temi zaupniki je bilo prav mnogo nezaupanja, kar je za oni čas zelo značilno, zlasti proti vsakemu, ki je nosil uniformo. Tudi dr. Ška-ljer ni bil radi svojega novega znanstva s Kochom bogvekaj navdušen in je Kocha naravnost vprašal, če ni dobil morda od poveljnika mornarice admirala Horthya (današnjega državnega poglavarja Madjarske) kakih uradnih instrukcij? Ko so se ob 9. uri zvečer sestali v malem Križevem stanovanju, je vladalo med njimi resno in vzvišeno razpoloženje. Uspeh tega sestanka je bil ta, da je bil izvoljen mal pripravljalni odbor. Ta odbor je imel nalogo, da obvešča ljudstvo neprestano potom komunikejev o tekočih dogodkih in da skliče narodno zborovanje, kot je to odredilo Narodno viječe v Zagrebu. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni dr. Lovro Škal/er, advokat, Ante Šabulja, učitelj in Ivan Lovrič, preddelavec v arzenalu. Naslednjega dne, 27. oktobra, se je vršil ponovno sestanek in sicer v hiši tiskarnarja K r m -p o t i č a. V Pulju bi bil ta odbor takoj izvršil prevrat, če bi bila obstojala puljska garnizija iz samih Slovanov. Toda nihče ni vedel, kako stališče bi v tem slučaju zavzeli Nemci in Madjari, ki jih je bilo v Pulju mnogo Potrebno je bilo torej odločiti se za pogajanja z oblastmi, ki so se jim tako in tako pričela tresti pod nogami tla. Odbor je sklenil zaenkrat, da se podvzamejo koraki pri poveljstvu vojnega pristanišča, da se Kochu omogoči sodelovanje v Narodnem odboru. Narodni odbor je namreč zahteval, naj mu bo dodeljen kak častnik, ki naj bi pomenil zvezo med vojnimi oblastmi in ljudstvom. Na seji Narodnega odbora je bilo sklenjeno, da se narodno zborovanje skliče takoj naslednjega dne in da se mora preskrbeti prost pristop tudi vojnim mornarjem. Toda v onem času je bilo vse pod vplivom skrajnega antlmilitarizma. Karkoli je le spominjalo na vojaško disciplino in red, je bilo označeno kot militarizem. Korh se je nahajal v težkem položaju in je imel zaslombo le v dr. Krm poliču ml in v Slovencu podpolkovniku dr. K o -r e n č n n u. V svojih spominih trdi Koch, da bi bili preprečeni mnogi težki dogodki, če bi se poslušali njegovi opomini Koch je hi] zn to, da mornariška posadka ne more biti povabljena na shod. ker to bi ji vzelo zadnje ostanke discipline. Njegov predlog je bil, da naj se komanda vojnega pristanišča in mornarice pridobita za lo, da bi dopustili, da bi pripravljalni narodni odbor obiskal vojne ladje in bi pri tej priliki izbral izmed mornarjev mirne ln razsodne elemente in jih povabil kot govornike na narodno zborovanje. Koch je naglašal, da vse drugo vodi do anarhičnega stanja. Dejal je: »čc povabimo mornarico na narodno zborovanje, ne da bi pri tem ljudi izbirali, bomo doživeli knos, kot ga svet še ni videl. Ali niti jaz. niti kdo drugi ni zmožen, da bi potem zopet vzpostavil red.« Drugega dne je Koch čital v >Hrvatskem Listu«: poziv na narodno zborovanje, na katerega se poživljajo tudi deputacije iz vojaških in mornariških vrst Koch zaključuje svoj prvi članek: »Kamen se je pričel valiti: to, česar sem se bal, je na žalost le prehitro nastopilo.« (Dalje sledi.) CARJEV SEL MIHAJLO STROGOV. I danes v soboto ob 8. uri in jutri v nedeljo ob 5. in 7. uri; za mladino v nedeljo ob 3, Orient kino - Glince - Vič. Dr. Carl Sonnenscheiu: Berlin/ V to treba že par let. Da postaneš domač v tem zidovju. Da se spoznaš na mestni železnici, na krožni železnici, na podzemeljski železnici. Da kreneš vedno po najkrajši poti, kupiš najcenejše vozni Pstek, najdeš najhitrejše zveze. V to treba časa, da se ti ta zmešnjava razvozlja in ti reklamni žarometi več ne begajo duha. Dobro se spominjam na 8vojo prvo pot v Berlin. Iz Aachena. Z nočnim vlakom. Šteli smo somračne postaje Preko širne ravni. Samo tod in tam kaka naselbina. Doma smo bili navajeni na sama mesta. Cvetoča dežela in ljudje, ljudje! Okolu Berlina pa je ležala, kakor okolu Rima, puščava. Nato silhuete predmestij. Naenkrat bloki, hiša v hiši. Tu zadaj se začenja velemesto! V izmeri nadstropij, v izkoriščanju prostora, v stisnjenosti zgradbe že diha velemesto Potem se je vlak ustavil v Charlottenburgu am Zoo. Potem na progi! Med visokimi stenami, umazanimi okni, pokatranjenimi ploskvami. Med tiri in fpečimi, odstavljenimi vlaki. Skozi meglene luči smo dospeli na kolodvor. Ves prvi dan je bil kakor sen, zmešnjava. Babilon! Vse dušeče. Vse raztezajoče se v neizuiernost, neznanoet, daljo! Vse masa! Vse ples! Vse vihar! Leta potrebuješ, preden se ti ta fasci-nujoča zmeda, ta čar, ta grožnja, ta teža, ta krik, to vrisk ln hipnoza tega kolosa razvozlja. Preden dobiš trdna tla pod noge. Kdo pa se seli v Berlin? V mojih krogih se preko more naglašajo dekadentni, lahkomiselni, zločinci, ki jili vleče v Berlin. Vse preveč sc podčrtava hrepenenje po svobodnem življenju brez • Notizen. vsake kontrole, po kinu, gledališču kot velikem motivu selitve. Tudi to je seveda en motiv. Toda le eden poleg drugih. Ne sme se enostransko zadeti ljudi, ki proti temu mestu obračajo svoj obraz. Marveč zgradbo samo. Njen ustroj. Kakor je tekom petih desetletij rastel. Ne prav za prav rastel. Marveč se črtal, gradil, dopuščal. Zadeti je treba blaznost velemesta, s temi nagomilenimi stanovanji. Od kleti do prečnih zgradb. S temi stisnjenimi vrati na stopnicah. S tem puščavjem hiš, iz katerih sivo jutro bruha proletarijat po tračnicah cestne železnice, mestne železnice, nadzemske železnice, v tovarne, biroje, ateljeje. Notranjo zgrešenost takega občestva. Ustroj tega mesta je smrtni greh. Ali tudi njegovi ljudje? Tri kategorije ljudi se selijo v mesto ob Spre-eji. Prvič sposobni. Drugič nedostatni. Tretjič bedni. — Sposobni se selijo v Berlin, ker jim na vasi primanjkuje akcijskega radija. Ne morejo se razvijati. Oospodar.ski posli se morajo prenesti v središče. Iz katerega se dajo presti niti. Izobrazba sili v velemesto. Tu je državna knjižnica, ki je mesto zase. Tehnične, optične, zobozdravniške šole. Muzeji brez primero. Gf-ološki, psihološki, pedagoški tečaji, ki se zbirajo okoli par avtoritet. Gledališka, koncertna in filmska središča. Agenture in posredovalnice dela. Bona. Nedostatni se selijo v Berlin. Tudi to je naravni zakon Zunaj na deželi je vse očito. Pod nadzorstvom. Vsako slabo nagnenje Vsak kaznovan zločin. Vsako zlo dejanje. Takim ljudem postanejo »tla prevroča*. Beže iz domačije. Morda s poštenim namenom, da se vrnejo kot poštenjaki. Morda v nadi, da uidejo preziranju in kazni. Morda v hotenju, da v velemestu neovirano služijo strasti. To velemesto je anonimno. Je nepregledno. Je temno. Mladostnika ne ščiti materno nadzorstvo. Zakonca ne njegov drug. Krivca ne utesnjuje sosedstvo. V tem morju hiš si varen žc za bližnjim cestnim vogalom! Dve cesti dalje leži že neznan svet. Leta moreš tu prebivati, ne da bi bil kje znan. Dušno skrbstvo, ki hodi doma po domovih, stoji tu pred orjaškimi nalogami, ki jim še ni kos. Posameznik se izgublja. Je senca, ki je ne moreš prijeti. Ki se dvigne in zatone v megli Kdor išče temo, mu nudi to mesto celo skalo teme. Krepost ni vedno dejanje. Včasih je 3amo stanje. Mnogokrat samo ozračje. Prijazno varstvo okolice. To v Berlinu , za doseljence odpade. Kdo ga pozna na trgu pred Ka-dewe (Kaufmannshaus des VVestens)? Na Rosen-talski costi? Na vogalu Friedrichove in Jiigrove ceste? Kako redko se v tem mestu srečajo rojaki! Po deselletja žive v Berlinu, ne da bi kdaj naleteli drug na drugega. Nevarnost, da bi ga kdo spoznal, se razblini v nič. Zlo pa, ki roma po cestah, se V3ipa s kolodvorov, se vzpenja iz podzemeljske železnice, v tem mestu ni samo zavarovano. Ni samo varnejše pred ovadbo, pred raz-krinkanjem nego doma. Marveč se tudi vnema močneje nego 9icer. Kakor je vse v tem mestu koncentrirano. Ker za vse raste številčna mera. Zunaj na deželi jc izkvarjenost raztresena. Ločena in v tej osamljenosti šibkejša. Omaga hitreje. Sle ne more združevati. Tu postaja zlo propaganda, sindikat, tisk. To je vzajemna pomoč, izvirajoča iz občestva. Tu se stekajo 9kupaj ljudje, ki Imajo ista zla uagnenja, isto blodno voljo. Kriminalni muzej na Aleksandrovem trgu je zrcalna slika združenih demonskih sil v užlgajoči. k pomoči pripravljeni temi tega velemesta. Taka propaganda trga ua ovinkih s seboj vse, kar doseže, kakor narasla reka. To je dobra, plodna zemlja, ki bi bila ostala v domačem osredju nedotaknjena, ohranjena družini, občini, državi. Mladostniki, ki stanujejo v isti hiši. Otroci, ki hodijo v šolo. Žene in uboge matere, ki bi jim v šleziji in Hannovru pri Bogu ne prišlo na misel, da bi hodilo po temnih potih. Vse te potegne reka kriminalnih Individuov, prostituiran-cev, morfinistov, homoseksualcev, zločincev s seboj v svoj črni kaos. Tako raste v ogromnost nad žarko reklamno razsvetljavo mesta, temna tragika zločina, smrti in kazni. Bedni se selijo v Berlin. To mesto stoji kakor zadnji, daljni svit nad trudapolno, jočečo, od lakote umirajočo deželo. Vsak dan dobivamo pisma od ljudi tam zunaj. Reducirani. Brezposelni. Osiroteli. Poldrugo leto so iskali delo ali službo. Pa nikjer niso našli niti najmanjšega mesteca. Trgovina, industrija, banka, vse mrtvo. Ti ljudje bi sprejeli vsak posel, bodisi pisarniški bodisi ročni, karkoli. A doma ni nič, armade brezposelnih. Brez-nadno. Berlin pa je na glasu nedoglednlh možnosti. Gotovo je bilo nekoč tako. A sedaj? O strašnih slučajih poročajo listi. Ki se dogajajo v Berlinu. 1» bede. Zaradi brezposelnosti. Do samoumora. Pokrajinsko časopisje svari pred Berlinom Župniki. Zlasti mladino. Toda ljudje ne verjamejo. V tako ogromnem mestu se vedno odpira kaka možnost za zaslužek, na raznih službenih mestih se vrše osebne izpremembe. Zaradi bolezni. Odpovedi Smrti, Ej, da bi se dobilo kako mesto pri oblasti! Kako ču-dovltol A le tega ni, potem postanem morda pod obokom mestne železnic« v Charlottenburgu »na-žilec čevljev! Morda prevzamem zastopstvo Mini-niaxa! Morda postavim kiosk! Morda bom o božiču prodajal igračo! Cigarete! Morda bom vozil perilo! Pral avtomobile! Vodil tujce! Morda bom dobila mesto služkinje v hotelu ali v zasebni hiii! Ni zlo- Dnevne novice KOLEDAR. Sobota, 3. decembra. Franc Ksaverski, Lucij, Klavdij. Dunajska vremenska napoved m 3. december: Na mnogih krajih jasno, Iu ln tam talna megla, jutranji mraz. • * * ir K resoluciji proti okrnitvl univerze slovenski'' komponistov. Pod resolucijo sprejeto na zborovanju slovenskih komponistov so pomotoma izostali Jo sledeči [»odpisi: Matija Bravnifjr, Marij Kogoj, dr. Fran Kimovec, Zorko Prelovec, p. Hu-golin Sattner in L. M. Škerjanc. ir Promocija. Na zagrebškem vseučilišču je dne 30. novembra t. 1. pronioviral za doktorja vsega zdravilstva gospod Karel Pelrie iz Kranja. •k Občinske volitve v kočevskem okraju. V občini Gora je bita vložena samo lista SLS. — Občina Podgora (Dobrepolje) je izvolila 6 odbornikov SLS, 2 SDS in SKS. — Občina Videm: SLS 11 odbornikov; obrtno-gospodarsk t Usta 6; eiui list, je bila razveljavljena. — Loški potok: SLS 17, republikanska listu 7, o enem mandatu bo odločil žreb. — Sv. Gregor SLS 14 odbornikov, SKS 3 na dveh listah. ir Kmete iz ljubljanske okolice opozarjamo, da se dobi Koledar naše Kmetske /.veze v Ljubljani v trgovinah: Jugoslovanska knjigarna, Nova založba, Prodajalna kat. tisk društva (Ničman) in Giontini. ir Zgodovinski dnevi: 3. decembra: 1800. se je rodil dr. France Prešeren. — 1809. je uradništvo v Iliriji priseglo Napoleonu zvestobo. — 1840. se je rodil v Pišecah slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik. — 1832. se je rodil Bjornstjerne = Bjornson. — 1811. se je rodil slikar Bendeman. — 1838. so je rodil zvezdoslovec Abbe. ir Imenovana sta za pogodb, poštarja v Mali Nedelji M. Seučar, za pogodb, poštarico v Zgornji Polskavi pa G. Cizlova. ir Novi župan v Konjicah. V ponedeljek je novoizvoljeni občinski odbor volil župana. Ker so ■te Nemci in demokrati zedinili, je bil izvoljen ponovno g. Jereb Rado. Podžupan je Nemec Sutter. ir Smrtna ko.a. Iz Laškega poročajo: Pri nas pojejo že teden dni iz stolpov sv. Mihaela in laškega dekanata tužni glasi, ki naznanjajo smrt. V nedeljski številki smo poročali o treh smrtuih slučajih, danes moramo pa zopet o treh. V nedeljski noči je umrla Anica Pušiiik. Zadela jo je kap. V torek zvečer je umrl mestni redar Jakob Kalten-eger za jetiko. Prišel je prejšnji dan iz Golnika. V sredo dopoldne je umrla v Straici ugledna kmetica Marija Kačič. ir Razpisani posli. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri Sv. Urbanu blizu Ptuja in v Ivanjcih. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani do 15. decembra 1927. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa čl. 16 pravilnika o pogodbenih državnih poštah. ir Osrednj' urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je razpisal mesto za dva zdravnika-prakti-kanta na Klenovnilcu in Brestovou. Rok je do 12. decembra 1927. ir Nevaren železniški lat aretiran. V zaporih vinkovške policije je že več dni spravljen na var- ''•afc—__— deja. da se v Berlinu ne bi dalo ničesar doseči 1 Zaman jih skušaš drugače prepričati. SIcer pa ni ka j izgubiti. Propadeš doma ali v Berlinu I Potem pa že raje malo v svet, da v tujini opraviš svojo tragiko. Namesto doma, kjer te vsak pozna. Tako romajo bedni, izžeti, sestradani v Marko. Vidim jo, strahotno karavano, kako vstaja na obzorju. Kažipot v Berlin! Via Magdeburg. Via Frankfurt Oder. Itd. Od vseh vetrov. Nad tem orjaškim mestom vidijo plavkast, slaboten plamen. Zadnjo pojemajočo luč. Krčevito stegajo roke po luči Kakor kremplje. Zadnja luka! Zadnja nada. Kjer živi štiri milijone ljudi, bogve kako živi, gotovo, a vendar živi, bom živel že še tudi jaz, se tolažijo. Zadnja sila se oživlja v njih. In zadnji krik se izvije preko hlodih ustnic. Ti trije romajo v Berlin. Sposobni. Izkvarjeni. Bedni. Tudi katoliški Berlin sprejema to trojno reko v svojo širečo se strugo. Orjaške naloge za earitas! Za dušno pastirstvol Za ljudsko občestvo! To trojno reko, ki je ne moremo ustaviti, zajeti. Njene ljudi doseči. Jim dati toploto, bližino, občinol Delo. Stanovanje. Sobo. Kosilo. Ljudsko kuhinjo. Obleko. Podpirajmo Caritas, sodelujmo z Vincen-eijevo družbo, pomagajmo vsak v svoji župniji. Vsi. kakor kdo more. Da bo mogel zadnji sramežljivi ubožec v svet! noči prižgati božične luči! Mimo tega pa velja dušno in organizatorično delo za sjpoRobne Ki »o osameli prišli v R«rlin. Za katere se nihče e briga. Njihove moči potrebujemo. Zn obnovo domovine in tega mesta. Dn moremo temno reko. ki se izteka tudi v našo strugo, ▼oditi, razjasniti. Ob njenih bregovih na zadnji rešilni deski ujeti ponesrečence In jih vrniti rednemu življenju. V to je treba junaške sile Toda končno '8 »vp.t tudi nI zadnja arpn«, zadnja rpiii .jo lil krščanstvo ni malomeščanstvo. Marveč junaštvo! nem Stevan Popovič, hud vlomilec in tat. Popovič je bil svoječasno železničar, pa se je specializiral na vlome v vagone med vožnjo. Kakor prizna sam, je dosedaj vlomli v štiri vagone in odnesel iz njih več blaga v skupni vrednosti 40—50.000 Din. Nekoč se mu je posrečilo, da Je vrgel iz vagona sod s 104 litri vina, ki ga je potem sam popil. ir Trta je dvakrat rodila. V vinogradu nekega posestnika pri Splitu opazujejo čudno igro narave. Ena izmed trt je rodita letos drugič grozdove. Grozdi so precej veliki, normalni in jih ni nič manj kot dvajset. O Božiču bo grozdje povsem zrelo in užitno, — če ne odpado poprej, seveda. ir Gozdni poiar. V gozdovih Grušovica iu Ošunjska gora pri Jastrebarskem je nastal velik požar, ki je v obeh go,;dovih zavzel površino približno 88 juter samega bukovega lesa. Skupna škoda se ceni na približno 200.000 Din. Kako je požar nastal, ni znano, domneva pa se, da je kdo od potnikov vrgel gorečo vžigalico v suho listje, ker | se je požar pojavil najprej ob poti. ir Radi dveh jabolk. Koncem meseca julija tega leta so se v Bihaču splazili na vrt upokojenega orožnika Vodopije trije dečki, da si natrgajo uekaj jabolk. Vodopijo je opozorilo na mlade tatiče lajanje psa. Stopil je na vrt in ustrelil večkrat z revolverjem ter zadel Spaso Skoriča, učenca IV. razreda gimnazije. Mali Škorič sprva niti opazil ni, da je ranjen, šele kasneje mu je postalo doma slabo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil takoj operiran, toda je podlegel težki rani na trebuhu. Vodopija se je moral te dni radi tega svojega zločina braniti pred sodiščem in je bil obsojen na tri leta ječe. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ir Pri prehlada, nahodu, vnetju v grlu, živčnih boleznih, trganju po udih je dobro, če s pol kozarcem naravne »Franz-Josef«-grenčlce poskrbimo za vsakdanje izpraznjenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se s-Franz-Josefe-voda odlikuje pri povoljni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. iT Obleke kemično čisti, barva in plislra tovarna Jos Retch. Ljubljana. ir Elegantno in praktično darilo za Miklavža in božič je original »Waterman« ameriknnsko nalivno pero. katerega «e kopi pri tvrdki Iv Ronač, Ljubljana. PRIPOROČAMO MOŠKO IN DAMSKO KONFEKCIJO TVRDKE GRSČAB & MEJAČ ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3 Cjulbltaina NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. >t * * © Proslava državnega praznika. Ljubljana jo praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov iu Slovencev dne 1. decembra proslavila na prav slovesen način. Že na predvečer praznika so zavihrale na vseh uradnih in privatnih poslopjih državne in slovenske trobojnice. V četrtek, na praznik, je počivaio delo v vseh delavnicah in trgovinah. Ob 10 dopoldne se je vršila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je ob Številni asistenci opravil škof dr. Anton B Jeglič, prisostvovali pa so ji številni zastopniki, tako veliki župan dr. Vodopivec, divizionar general kalaiaiovič, predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen in mestni komisar dr. Mencinger. V Času slovesne službe božje je bilo oddanih na Gradu 21 strelov v proslavo praznika. Za tem se je vršila pred stolnico po bližnjih c.estah parada čet. pri čemer je igrala Dravska godba. Po paradi se je vršilo v vladni palači slovesno čestitanje pri velikem županu. O Časnikarski koncert v »Unionu*. Le enkrat na leto stopajo ljubljanski časnikarji pred občinstvo s povabilom na svojo prireditev in z velikim veseljem moremo ugotoviti, da se občinstvo vsako leto temu pozivu kar najčastnejše odzove. Vse dosedanje časnikarske prireditve ua dne 1. decembra pa je znatno prekosila letošnja, ki se je vršila, kakor običajno vsako leto, v veliki dvorani Uniona, ki je bila nabito polna. Oficijelni del prireditve je tvoril koncert, o katerem poročamo na drugem mestu. S svojo navzočnostjo so počastili koncert številni zastopniki oblasti in javnih korp&racij. Opazili smo med drugim gg. velikega župana dr. Vodopivc, a, divlzijskega generala K a 1 a f a -t o v i č a , zastopnika oblastnega odbora dr. A d 1 e -šiča, mestnega komisarja dr. Mencingerja, rektorja univerze dr. Nahtigala. dvorno damo go Tavčarjevo, poslanca S m o d e j a, podpredsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogi-no, finančnega delegata dr. R upnika, železniškega direktorja inž. Kneževiča ter celo vrsto odličnih osebnosti. Navzoč je bil med drugim ves ljubljanski diplomatski zbor. Po koncertu se je razvila prosta zabava. K dobremu razpoloženju je znatno pripomogel znani Nagodetov orkester, nič manjšega pomena pn niso bile dobrote, ki so jih delili, — ne seveda zastonj, — v novourejenlh stranskih prostorih dvorano Splošno je bil aranžma prireditve na višku ter so so mladi enako, kakor stari ob policijski uri le neradi poslovili lz dvorane. Pohvalno moramo omeniti trud onih dam. ki so prostovoljno streglo občinstvu z zlato kapljico in slastnimi prigrizki. Kljub svoji časnikarski skromnosti moramo ugotoviti, da je bilo v četrtek občinstvo s prireditvijo prav zadovoljno in da postaja časnikarska prireditev na dan vsakega 1. decembra činidaljo bolj priljubljena. © Avstrijski generalni konzul g. dr. Pleinert jo nastopil pettedenski dopust. V njegovi odsotnosti ga nadomešča višji revident g. Strandner. O Jubilej. Na tihem, v krogu svoje (iruži-nice obhaja danes g. Ivan Hrast, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske v pok., svojo osemdesetletnico. Rojen v Kobaridu dne 3V decembra 1847 je po dovršenih gimnazijskih študijah in po večletni notarski praksi prišel pred 34 leti v Ljubljano, kjer mu je bil občinski svet na svoji seji dile 11. julija 1893 podelil tedaj izpraznjeno mesto tajnika pri Mestni hranilnici ljubljanski. Dne 13. januarja 1914 je bil v priznanje vestnega službovanja imenovan za hranilničnega ravnatelja. Po onointride-setletnem napornem in uspešnem delovanju je bil 1. novembra 1924 na lastno prošnjo upokojen. Pri tisti priliki mu je takratno hranilnično gerentstvo pod predseds'"om gospoda Vekoslava Vrtovca priredilo slavnosten poslovilni večer, katerega sta se poleg gerentstva in uradništva udeležila tudi tedanji veliki župan g. T. Šporn iu mestni vladni komisar g. dr. Ljudevit Perič —r. 0 IX. prosvetni večer Prosvetne zveze. — Rusija, takšna kot je danes in še kot zemlja posebej in naposled kot domovina največjega, nad 100 milijonskega uaroda slovanskega, je pač v ospredju zanimanja; bila, je in bo! Gosp. urednik dr. Čampa, je Sinoči predaval o tej t6mi. Izčrpno, od vseh strani iu iz vseh vidikov: gospodarskega, kulturnega, socialnega, pa i političnega. Tn zadnji je zlnsti zanimiv, tačasno še posebej, ko se baš te dni mudi v Ženevi sovjetska delegacija, kot prvič na razorožitveni konferenci. Nas Jugoslovane, zlasti pa Slovence, zanima predvsem razmerje do nas in do vseh držav, ki pridejo nei>osredno v poštev v mednarodni diplomaciji. Gosp. predavatelj je poudarjal dejstvo, da bi pač naše meje izgledale danes drugačne, da je Rusija sodelovala pri takratni konferenci v Parizu. — Predavanje je izpopolnjevalo precej skioptičnih slik iz življenja ruskega naroda, nekaj značilnih tipov ruske zemlje in ljudi, ter političnih osebnosti sodobne Rusije. — Pred predavanjem je gdč. Sončeva deklamirala dve pesmi v ruščini, g akad. Likovič pa je prav krasno zapel solo arijo iz Čujkovskega jOgnjegina«. Sodeloval je še g. akad. Sonc z dvema violinskima točkama, na klavirju ga je spremljala gdč. Leskov-ečva. — Prihodnje predavanje nosi naslov: »Potovanje okoli sveta v 80 dneh« in predava g. prof. dr. V. Šarabon. © Umrl jc v Kumnnovem po kratki bolezni g Maks Kobler, kapetan I. razreda, iz znane spoštovane rodbine Kobler-Logar. Sv. maša zadušnica po blagem pokojniku bo v ponedeljek, dne 5. t. m., ob pol 8. uri v cerkvi sv. Petra. O Za honorarnega učitelja risanju na II. drž. gimnaziji je imenovan Olaf Globočnik. © Ni odziva. Ta dan, ko so se sešli ljubljanski občinski svetovalci, da se pomenijo, kaj bi bilo, če bi volili župana, so =e mogli opazovati po ulicah razni smešni prizori in poskusi demonstracij. Po 7 uri n. pr. je stalo tam ob rotovškem vodnjaku in pred Krisperjevb trgovino več gruč ljudi Od mestne hiše sem pride ponosnih korakov možakar — »naprednjakar«. Kdo — ne zanimlje. Kar na lepem zavpije, malo boječe pač —: »Živio, napredni blok.« (Pri besedi »bloke je zaječal.) Ljudje se ozro, češ, kaj neki hoče? ... Molk. Možakar gre naprej in ponovi isti vzklik. Vse tiho... Še tretjič se je culo isto vzdihovanje bolj oddaleč... Opazovalci so pomilovali reveža in si mislili: Zmešalo se mu je! © Trgovino v nedeljo pred Sv. Miklavžem. Gremij trgovcev obvešča vse člane, da so trgovine v nedeljo pred Sv. Miklavžem lahko cel dan odprte. — Načelstvo. © Oromii trgovcev v Ljubljani vabi vse trgovce, ki se bavijo s točenjem alkoholni* pijač; da se udeleže sestanka, ki ga sklicuje gremij za v ponedeljek dne 5. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v zborovalnlco Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Bethovnovn ulica 10, desno. Na sestanku se bo obravnavalo vprašanje prepovedi točenja alkoholnih pijač. — Načelstvo. © Drzna žepna tatvina. Pred izložbo trgovine »Bnta« v Prešernovi ulici je bila izvršena na državni praznik v četrtek med 7 in 8 zvečer drzna žepna tatvina. Služkinja Marija Verbičeva je izstopila iz službe ter spravila svojo šestmesečno plačo v znesku 1500 Din v ročno torbico, katero je nosila na jermenčku pritrjeno na roko. Pred izložbo »Bate« je drzen tat izrabil priliko, ko je Verbičeva ogledovala izložbo, ji prerezal jermenček ter torbico izmaknil. Verbičeva je latvino zapazila, ko je bilo že prepozno. Policija nima za drznim tatom še nobenega sledu. iiiiiiigKiiimiiiii Polt obraza nežna kot bHSkev. Lep obrat ne sme biti tkaien z razpoklinami, gubami in mozolji. Pravilno parminutno dnevno negovanje s Nivea-cremo daje kar najbolj neino polt. Razpokline in sliino zginejo. Pazite na ime Nivea-crema. Illlllllllllllllllll Maribor □ Proslava narodnega praznika. Maribor je v četrtek jako slovesno proslavil praznik narodnega ujedinjenja. Vse mesto je bilo v zastavah. Dopoldne se je vršila v stolnici zahvalna molitev, katero je opravil škof dr. Karlin ob številni asistenci Molitve so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti z uradništvom, zastopniki oblasti in občine z uradništvom — Popoldne je imel naraščaj Rdečega križa v gledališču slavnostno prireditev. Zvečer je bil v Unionu časnikarski koncert, ki Je izborno uspel. Dvorana je bila uabito polna. Program se je prvovrstno izvajal. Zlasti so bili aplav-dirani pevski zbori. Nastopil je nemški pevski zbor skupno s slovenskim. Največje priznanje je žel solist NeraliČ □ Najstarejši frančiškan v provinci nmrl. V mariborskem frančiškanskem samostanu je umrl 86 letni brnt Lovrenc Kovačič. V frančiškanskem redu je bil 60 let. Po raznih samostanih je opravljal krojaška dela. Bil je na Brezjah, v Brežicah in zadnja 3 leta v Mariboru. Med frančiškanskimi brati in očeti je bil v celi provinci najstarejši. Celfe OBČINSKE VOLITVE. Jutri 4. decembra se vrše občinske volitve v trški in okoliški občini Sv. Jurij ob juž. žel. V trški občini volijo pristaši listo, katere nosilec je zaslužni g dekan Valentin Mikuš. V okoliški občini ima Slovenska ljudska stranka istotako I. skrinjico. Nosilec kandidatne liste pa je g. Podgoršek Josip. Poleg tega je v okoliški občini naša tudi 4. skrinjica. Nosilec te druge naše kandidatne liste je oblastni poslanec g. Franc Slomšek. V ostalih občinah celjsko Vranskega okraja se vrše volitve v občinske odbore .prihodnjo nedeljo, t. j II. decembra. Po posameznih občinah so postavljene naslednje kandidatne liste: Sv. Jurij ob Taboru: I. Slovenska ljudska stranka (nosilec župan silec posestnik Stanko Jelovšek). — II. »Gospo-lavska lista (nosilec g. Čatar Anton, kolar). — III. Združena kmečko-obrtnn lista (nosilec posestnik Matevž Ocvirk). — Gotovi je: 1. Združena gospodarska stranka (nosilec posestnik Andrej An-tloga). — II. Neodvisna stranka (nosilec posestnik Jože Grobelnik). Obe listi imata čisto krajevni značaj in kandidarajo na obeh pristaši SLS. — Petrovče: I. Slovenska ljudska stranka (nosilec posestnik Stanko Jelvošek). — II. »Gospodarska skupina« (nosilec posestnik Franc Teržan). — ITI. Lista Združenih socialističnih delavcev in kmetov (nosilec posestnik Leon Polak). — Gomil-sko: I. Kmetsko delavska obrtniška lista (nosile« posestnik Vinko Derča). — II. Slovenska ljudska stranka (nosiloc posestnik Anton Randigaj). — III, Samostojna obrtna stranka (nosilec posestnik Anton Košenina). — Dramlje: I. Gospodarska stranka (nosilec po.-teslnik Blaž Jasenek). — II. Stranka malih posestnikov in delavcev (nosilec posestnik Martin Jesenek). — III. Slovenska ljudska stranka (nosilec posestnik Martin Vodušek). — Braslovte: I Slovenska ljudska stranka (nosilec posestnik Anton Novak). — II. Neodvisna gospodarska lista (nosilec posestnik Franc Plaksan). — 111. Nestrankarska kmečka delavska zveza (nosilec posestnik AJojz Kronovšek). — Škofja vas: I. Gospodarska lista (nosilec posestnik Jožef Kožuh). — II. Slovenska ljudska stranka (nosilec posestnik Jožef Stožir). — III. Stranka združenih delavcev in kmetov (socialističnih) nosilec posestnik Kari Lešnik). — Marija Reka: Edino listo je postavila Slovenska ljudska stranka z nosilcem posestnikom Jo-želom Jermanom. — Sv. Pclvr v Savinjski dolini: I Slovenska ljudska stranka (nosilec posestnik Jernej Novak). — II. Združena gospodarska stranka (nosilec posestnik Andrej Četina). — Kalobje: I. Gospodarska lista (nosilec Jurij Ocvirk, posestnik). — II. Združena gospodarska lista (nosilec Blatnik Franc, posestnik). — III. Slovenska ljudska stranka (nosilec posestnik Jakob Erjavec) — IV. Slovenska kmetska stranka (nosilec, posestnik Kari Jurkovšek). — V. Slovenska ljudska stranka št. II. (nosilec posestnik Anton šuster) — Vse liste so naperjene proti IV. skrinjici, kjer se skrivajo zadnji ostanki kalobške radičevščine. V ostalem je veliko število list zrastlo iz posebnih lokalnih prilik. — Sv. Lovrenc pod Proiinom: I Slovenska ljudska stranka (nosilec posestnik Ivan Oberžan). — II. Neodvisna kmečko delavska zveza (nosilec posestnik Fran Gajšek). — III. Socialistična kmetsko delavska zveza (nosilec posestnik Jože Rozman). — Teharje: I. SLS Delavska zveza (nosilec major v pok. Burnik Bogumil). — II. SLS Kmetska zveza (nosilec posestnik Rebov Jožef). — III Socialistična kmečko delavska lista (nosilec j>o-aestnik Jakob Stropnik). — IV. Obrtna zveza (nosilec mizar Martin Stojan). — Naši listi sta I. in II. O Kaj naj kupim za Miklavža in kje bom dobil? To dvoje vprašanj Vam reši tvrdka F. Čude u, ki nudi že za majhen denar krasna darila za dame in gospode, glej izložoe v Prešernovi 1. © vc'iko izbiro volnenih jopic, najfinejših b1- perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. 2 a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. © Oglejle si za Miklavža krnsna otroška oblačila — KristoIlčBužar, Stari trg 0. 9561 Miklavžev večer v »Unionu« dne 5. decembra ob 7 zvečer Danes trelji (lan predprndaje vstopnic t Ilnlonn preil veliko dvorimo. /." prvi Uan se je prodalo uiimttn vstopnic, kar znači. da Ir /n la Miklavžev vrprr veliko zanimanja in s« s tem najbolj priporoma. Zato »\etnjcmo vnem. ki namera--■njo in - U" po iiti tn >t,-,:stojno in . !IMu prireditev, da si priivočannn o»krl>e vstnpm.-al — Predprodaja vstopnic s« vrii rlancB od 3—7 zvočer, jutri (nedelja) pn od »—13 pop. — Vtlika Pireiica: L Slovenska ljudska stranka (nosilec Davorin Krau.ic oblastni poslanec). — II. Kernlska zveza (nosilec posestnik Martin Teržan). — III Pristaši kmečke sloge (nosilec posestnik Josip Jelen). — Vse tri liste so liste Slovenske ljudske stranke. inežni mi «o\ m-, 265* Moderni veiour bqo-, m\ 650-Otoman in pliS m\ 1210,980'- Krila, bluze, kostumi. Obleke in razni jumperji. Nudi se samo prvovrstno blago, za kar jamči sloves tvrdke. Veletrgovina R. Stermecki, Celje Velika inventurna prodaja Moste pri Ljubljani Šola v Mostah je priredila na narodni praznik spominsko slavnost v telovadnici. Vrstili so se govori, deklamacije in petie. Šolski upravitelj g. Grad je vznešeno govoril o ljubezni do domovine. Ubrano petje šolskega zbora je jako ugajalo. Navzoči so bili zastopniki občine in krajnega šolskega odbora. Na naši šoli je več posebnih tečajev, in sicer: 1. Gospodinjski tečaj za šoli odrasla dekleta se vrši dvakrat zvečer po štiri ure. Uče sc predmeti gospodinjstva in krojenja. V tečaj se je oglasilo 90 deklet, moglo jih je biti sprejetih 41. Ves pouk vodi učiteljica ga. Rakova. — 2. Kmetijski tečaj za učence VI. do VIII. razreda. Vodita ga šol. upravitelj g Grad in učilelj g. Stojkovič. — 3. Gospodinjski tečaj za učenke VI. do VIII. razreda pa vodita učiteljici ga. Tomšičeva in ga. Supančičeva. Opaža se, da stori učiteljstvo, kolikor je mogoče, za nadaljnjo izobrazbo mladine. Ribfe olje sveže norveško, dobite v drogeriji A. Kane sinova, 2i tifl Glasba Na orgelskem koncertu, ki se bo na nove belgrajske orgle vršil v dvorani Društvenega doma v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, 4. t. m ob pol 4 popoldne, bo zaigral g. Stanko Premrl, vodja glasbe v ljubljanski stolnici različne orgelske skladbe od mogočnega mojstra Bacha do najnovejših. Ker se bližamo božični dobi, ni čuda, če bo večina skladb imela ljubki božični značaj. Zastopani bodo slovenski, poljski, francoski, italijanski, nemški skladatelji z najlepšimi stvarmi, s katerimi je njih umetniška domišljija zlati ln ta, izmed vseh praznikov najniilejši praznik. — šentviški cerkveni zbor bo zapel več slovenskih cerkvenih pesmi iz novejše dobe: P. Hugolina Sattnerja, Premrla, Jobsta, Zeleznika, Tevža, Hoch-reiterja, Briclja, Kimovca, med pesmimi bo pa g. Premrl prosto fantaziral in nam kazal lepoto in moč novega instrumenta. Sredi koncerta izpregovori g. kanonik dr. K i ni o v e c besedo o orglah, o njih ustroju, o značaju in pomenu posameznih izpreme-nov, g. Premrl bo pa to, kar bo razlagavec poskušal z besedo pojasniti, na orglah pokazal. Ker stoje or-pod obokom srednje ladje in bodo zaprte s proče-stranskih sten pa ne — v cerkvi bodo stale v celoti pod obokom srednje ladje in bodo zaprle s pročeljem — bodo imeli obiskovavci koncerta redko, edino priliko, videti vsaj v zgornjem delu, kjer stoje piščali, nad vse zajemijivi orgelski ustroj. — In še pročelje samo je tako izvirno zamišljeno, da ga nima para. Saj je na vso moč preprosto jasno, pa v svoji krepki risbi, v svojem bleščečem zlatu navzlic vsej ljubeznivosti naravnost mogočno učinkuje. Težko, da bi se tudi v Belgradu ne redko, kar so govorili Žirovci, ko so dobili nove orgle Spori LJUBLJANSKI VOJAŠKI TEAM- ILIRIJA. Jutri ob 14.30 na igrišču Ilirije. Zanimiva nogometna tekma se odigra jutri v nedeljo na igrišču SK Ilirije, ako ne nastopi dežev. no vreme, med ljubljansko vojaško nogometno reprezentanco, ki jo igrala v četrtek v Zagrebu, in L moštvom Ilirije. Vojaški team tvorijo sami zimni igralci ljubljanskih klubov Ilirije, Hermesa, Slovana, Primorja In Jadrana. Moštvo je tako močno, da bo imela Ilirija z njim trdega posla. N"stopilo bo v sledeči sestavi: Miklavčič (Tlirija)-Rogač (Jadran), Novak (Hermes)-Kos (Herm.), Košel (Slovan), Uršič (Primorjo)-Znlokar (Herm.). Dukina-novič (Kragujevac), čirovič (Slovan), Doberlet (Ilir.), Pevalek (Ilir.). NOGOMET. Vojaški reprezentanci Ljubljane in Zagreba sta igrali na državni praznik v Zagrebu. Tekma je končala z 2: 1 za Zagreb, izid je odločila enajstka proli koncu igre. Gol za Ljubljano je napravil čirovič. Oba teama sta bila sestavljena iz renomira-nlh igralcev ljubljanskih kakor zagrebških klubov, ki služijo svoj vojaški rok. Ljubljansko moštvo je bilo v celoti boljšo vlgrano kot zagrebško, kritike o tekmi se glasijo vseskozi ugodno. Pozdraviti treba prizadevanje športnih faktorjev, da se na ta način vnese šport v vojsko. Hajduk (Split): fomordija (Zagreb) 3:3. — Tekma se je odigrala istotako na praznik v Zagrebu. Haiduk je bil v prvi polovici igre dober in v premoči, v drugi polovici je nadvladovala Concor-dia, ki je vobče igrala eno svojih najboljših v zadnjem času. — Jutri igra Hajduk s Haškom. POLJSKA LAHKA ATLETIKA. Vsako leto v zadnjem času sc merita Jugoslavija in Poljska v lahki atletiki, ^ato bo marsikoga zanimalo, kakšen je bil letošnji sezijski uspeh na Poljskem. Poljaki navajajo vse polno športnih panog, ki jih drugod ne registrirajo; nekatere bomo omenili poleg običajnih, 60 in 100 ra S/enaš 6.9 in 10.9; 200 in 300 m WeiB 22.7 in 36.7: 400 ra Kostrzewski 50.8 5C0 m Korolkiewicz 1 : 08 6 ; 800 m Oldak 1 ; 58.4; 1000 in 1500 m Forys 2 ■ 34.1 in 4.06, 2000 m Kostrzew-ski 5 : 48 7. Vse druge rekorde v tekih ima Fre-yer; 3000 m 9 . 05.6, 5000 m 15 : 51.8, tO.OfO m 33 : 00.4, 15.000 m 50 • 58 8, 20 km 1 ; 16 : 35, 30 km 2 : 01 36, maratonski tek 2 : 56 : 45, v eni uri 17.2792 km; 110 m lese Dobrowolski 16, 400 m Kostrzevvski 56.8; 4 X 100 m in 4 X 200 m narodno moštvo 44.3 in 3 : 28.2; 4 X 2C0 n A. Z. S. 1 : 34.4, 4 X 1500 m A. Z. S. 18 : 07.6, 3 X 1000 m A. Z. S. 8 : 21.8. Hoja na 1 uro Jaiuš 11.371 km. Skok v višino Fryszczvn 1.80 m, na daljavo Sikorski 6.85 m, ob palici Adamczak 3.61, troskok Cefzik 1337 m, krogla Boran 1?.84 in dvoročno isti 22.95 m; diskos Daran 42.60 m, dvoročno Szvdlov/ski 75.945 m- kopje Gruner 57.56 m, obojeročno Szydlowski 90.75 m. Kakor vidimo, so Poljaki v nekaterih disciplinah precej dobri, a nikakor ne dosegajo mednarodne višine. Poglej samo skok v višino in skok na dnl;avo ali pa kroglo in kopje. Mednarodno so Poliakinie na dosti višji stopnji kot zastopniki moške lahke atletike. Z mednarodne rakave iznajdb v Londonu. Sredi oktobra so v Londonu otvorili mednarodno razstavo iznajdb. Silne množine najnovejših stvari je tu videti in marsikateri izmed iznajdi-teljev, ki imajo svoje iznajdbe tu razstavljene, bo postal znan širšemu svetu in pa — obogatel bo. Mnogo pa je tudi takih iznajdb, o katerih se lahko reče, da so praktične, ne pa ekonomične. Nekdo je n. pr. iznnšel napravo za mehanično umivanje kozarcev. Bil je prepričan, da si bo s tem pridobil ime in denar se bo kar vsipal v njegove žepe. Trideset kozarcev v minuti pomije ta aparat, kar je za velike restavracije res nekaj pomembnega. Toda ko so praktično preizkusili iznajdbo, se je izkazalo, da polag :ijr kozarcev in odzemanjc vzame toliko časa, da se stvnr ne izplača ter je umivanje Cfublfansko gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 3. decembra: ob 15 HLAPEC JERNEJ. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 4. decembra ob 15: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — ob 20: MEDEA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 3. decembra: Zaprto. Nedelja, 4. decembra ob 15: TOSCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: BAJADERA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborska gledališče Sobota, 3. decembra ob 20. uri: ROKOVN.TAČI. Abonenti pri dnevni blagajni 25% popusta. "Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Izredni občni zbor »Ljubljane«. Danes v soboto ob 8 zvečer se vrši izrodili občni zbor »Ljubljane« v društvenih prostorih. Občni zbor bo združen s častnim večerom g. Rada Šturma povodom tridesetletnice njegovega delovanja pri društvu. Za vse člane in članice udeležba strogo obvezna. Začetek točno ob osmih zvečer. Opozarjamo na nocojšnji simfonični koncert, katerega priredi ob 20. uri v veliki dvorani hotela >Uninn«siinfonični orkester kr. garde pod vodstvom svojega dirigenta podpolkovnika Fran« Po-komy|a. Orkester — 120 flnnov godbenikov — Izvaja nn tem svojem ljubljanskem koncertu izredno Interesanten za LJubljano deloma popolnoma nov program. V I. delu se izvaja simfonija v g.molu, delo ruskega komponista Vasilija SercijeviČa Ka-linikova. Kalinikov, vrstnik Borodinov, rojen 1WH> v Vojni, umrl leta 1901. v Jalti, je bil med drugim tudi dirigent takozvane italijanske opere, v Moskvi. Napisal je celo vrsto simfoničnih del. ki 30 se izvajala kaj pogostokrat tudi izven mej njegove domovine. Simfonija je izredno inleresantno delo in se prvič izvaja v Ljubljani. V II delu igra orkester Milojevičeve Vaške slike in Gotovčevo simfo-nijsko kolo. obe noviteti na naših koncertih. Poleg tega pa izvaja znano Dvorakovo simfonično pesem »Opoldanska čarovnica« in pa veličastno Čaj-kovskega overturo 1812, ki konča z marzeljezo in rusko carsko himno. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, od 7 dalje pred koncertno dvorano. Slovensko krščansko žensko društvo priredi za malčke svojih članic in po njih vpeljanih gostov Miklavžev večer v Akademskem domu ob 5 pop. dne 5. decembra. Darila naj se pošiljajo v ponedeljek od 1—3 v Akademskem domu. Spored akademije Akademskega Orla dno 8. decembra ob 8 zvečer v Ljudskem domu: 1. Prolog 2. Dolgi in kratki korak. 3. Galeotova pesem. 4. Klavir z vijolino. 5. Magnificat. 6. Izvestje fantovskih sestankov (8. decembra 1928 do 8. decembra 1927). 7. Klavir. 8. Rahmaninov: Preludij. 9. Dolpi korak. — Cene prostorom: 1B, 14, 12, 10, 8, 5 in 3 Din. Šentpetcrsko prosvetno društvo priredi drevi ob pol 6 skioptično predavanje »Preganjanje in mučenje krislianov«. — Predava g. dr. Ahčin. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SKS v Ljubljani ima drevi ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva. Kongresni trg 2. Zaključila se bo tudi ob-rnvnava predlogov k reviziji uradn. zakona. Even-tuelni stvarni nasveti in predlogi se bodo ob tej priliki še sprejeli. — Predsednik. Miklavžev večer priredi podružnica Krekove mladine za proletarske otroke v ponedeljek, dne 5. decembra 1927 ob 7 zvečer v gostilniških prostorih I delavskega konzuninega društva na Kongresnem trgu štev. 2 Darove za malčke sprejema pripravljalni odbor v ponedeljek od 5 popoldne pa do 7 zvečer. Na zavoje naj vsak napiše razločne naslove. Miklavžev večer priredi v ponedeljek, dno S. decembra t. 1 ob 7 zvefpr 7dnižonie volnib invalidov. krajevni odbor v T iublinnl v svojem sa Ionu na Sv. 1'olrn cesti 5tov. 85 Prilnve r darili se sprejemajo vsaki dan v Šentpeterski vojašnici, Ne pustite, da Vam mesto od zdravnika predpisanih T* bi izroče slabe potvorbe ali falzifikate. Pazite na originalni zavoji navadnim potoni ceneje in tudi hitreje. Iznajdba t« ga moža je tako rekoč za ropotarnico. Mnogo je iznajdb, s katerimi naj bi se preprečil vlom. Neka visoka družabna dama je iznašla način, da, ako se le kdo dotakne kateregakoli okna v celi hiši, kjer je ta naprava, prične gramofon peli oziroma lajati, ker je na gramofonu pritrjena plošča, ki oponaša pasje lajanje. Kako se bo ta iznajdba obnesla, je še vprašanje. Pred vsem pa bc skoraj gotovo združena z visokimi stroški in jo bo mogoče nabaviti le najbogatejšim slojem. Pri Angležih, katere poznamo kot »globe-trotterje«, je vsaka iznajdba, ki meri na koniod-nejše potovanje, simpatično sprejeta. Na tej razstavi imajo kovčeg, ki se da spremeniti v kopalni šotor, tenis, paviljon in poletno hišico. Mnogo stvari je patentiranih, katere nimajo nobene praktične vrednosti. Nekdo je iznnšel stroj, s-katerim je mogoče loviti »duhove«. Kam z njimi, ko jih bo nalovil, tega pa ne pove. Nekdo je iznašel past za mole. Je pa tako komplicirana naprava, da se ne bo nikdar udomačila. Najboljše iznajdbe so liste, ki so inspirirane vsled potrebe. Ne marajo pa slišali o kakih spremembah v kuhinjskem orodju, posebno p,a posodah. To zahteva novo nabavo strojev, s katerimi se izdeluje posoda in s tem je seveda združena podražitev dotičnih predmetov; dragih stvari pa tudi sicer bogati Angleži v splošnem ne marajo. — Nekam potrti izgledate, gospod doktor. — Da. Dva pacijenta sem izgubil... — Kako? Dva sta Vam umrla? — Ne. Ozdravela sta. • Kaznilniški kurat jo obiskal kaznjenca, ki bi v ne'- j dneh imel biti odpuščen. »No, sedaj boste šli na svobodo.« »Da.« »Ali vam morem v čem stati ob strani?« »Ne, hvala lepa.« »Kaj p- mislite pričeti, ko pridete ven?« »Odprl bom zlatarsko prodajalno « Ali pa ne bo treba za lo mnogo denarja?« »Ne, samo okoli 30 dinarjev namreč, zu dobro die'a in vlomihii drog.« soba štev. 3, pritličje levo, na dan prireditve pa od 3—5 popoldne v salonu. šišenska prosveta priredi v ponedeljek dne 5. dec. v društveni dvorani (samostan) Miklavžev večer. Pričeiek točne ob pol osmih zvečer. Otroci, | ki pridejo v spremstvu staršev, so vstopnine prosti. Darila sprejema odbornik prosvete. g. p. Bogdan v soboto dne 3. decembra od 6 do 7 zvečer, v nedeljo dne 4. dec. od 2 do 4 popoldne in v ponedel jek od 5 do 7 zvečer v dvorani. Celje. Slavnostna akademija celi katoliškega dijaštva, ki se vrši meslo 8. že v nedeljo dne 4. dec. ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma, obeta zopet biti nekaj posebnega. Poleg pevskih, glasbenih in deklamatoričnih točk je na sporedu originalen prolo, zamišlien kot zborna deklamaelja, ter izvirna igra Edija Kocbeka >Noč prod svetiščem«, ki je poskus novega, duhovnega teatra tudi v slovenski književnosti. Trbovlje. Slov. kat. akad. društvo »Zarja« gostuje v nedeljo dne 4. t. m. v Društvenem domu z igro »Bele vrtnice«. Začetek ob pol 4 popoldne. — Vstopnice se dobe v predprodaji. Ostali kraji. Vič. Miklavžev večer v Društvenem domu je v nedeljo 4. decembra ob 8 zvečer za odrasle. — Za otroke v ponedeljek 5. decembra ob 7 zvečer. Darila se sprejemajo v nedeljo od 10—12 dopoldne in od 3—6 popoldne v Društvenem domu. — Dne 8. decembra je v Društvenem domu igra »Zvezdni Utrinek« s petjem v treh dejanjih. Začetek ob pol 8 zvečer. Kranj. Ljudski oder ponovi v nedeljo ob 4 popoldne zadnjič žnloigro Stanovitni kraljevič«. — Miklavž pride v Ljudski dom v ponedeljek ob 0 zvečer. Darila bo prijatel j olrok zbiral v ponedeljek od 9—12 dopoldne in od 1 do pol 6 popoldne v knjižnici Ljudskega doma. Krekova mladina Jesenice Danes v soboto oh 8 zvečer se vrši prvo rtrniln -Milo annjulnn -Predava tov. Satler: Krščanski socializem. Udeležite se gotovo vsi l Moste pri Ljubljani. Naši Orli in Orlice prirede v ponedeljek zvečer ob sedmih Miklavžev večer v Ljudskem domu. Na sporedu je pelje, nastop parkljev, rajanje angelov, Miklavž in obdarovanje pridnih olrok. Vstopnice se prodajajo v ponedeljek od 3 naprej v pisarni, kjer se oddajajo tudi darovi, namenjeni otrokom. Blaž Potočnikova Čitalnica v Št. Vidu nad Lj. bo priredila Iudi letos bogat Miklavžev večer. Pri-pravi jen a je otroška igrica s petjem za naše malčke: »Miklavž prihaja«. N,"stopijo angeli in Miklavž s spremstvom. Začetek v ponedeljek 5. doc. točno ob 7 zvečer. Darovi za otroke se sprejemajo isti dan od 2 do 5 popoldne v Ljudskem domu. — Otroci v spremstvu staršev iu odraslih so vstopnine prosti. Planina pri Rakek«. Nn praznik dne 8. dec priredi Dramatični odsek U. V. 1. iz Ljubljane pri nas gledališko predstavo »Mrak«, drama v treh dejanjih. Predstava se vrši v Vilharjevem domu Začetek ob pol štirih popoldne. Cerkveni koncert v Ptuju. V nedeljo dne 4 decembra ob štirih pop. priredi svetovni god ilnl kvartet »Zika« cerkveni koncert v stolni cerkvi. Cerkveni vestnih; Kongregacija gospodov pri sv Jo/elu ima (utrl ob sedmih skupno sveto obhnjilo v kapeli ob priliki svojega glavnega praznika. Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jo-žefu ima v nedeljo 4. t. m. ob sedmih zjutraj skupno sv. mašo in obhajilo, ob pol enajstih sejo načelstva, ob enajstih pa skupni redni shod. Naše difaštvo I. redni sestanek J. k. a. d. »Zarje« se vrši drevi ob osmih. Referira g. piof. France Koblar o temi »Umetnost in mi«. Za Člane udelečba obvezna, gg. starešine, tovariši bratskih društev iskreno vabljeni. — Predsednik. Poiscvedovanta Našla se je dne 30. novembrn na poti v čiška moška srajca. Dobi se ilirska ulica 29-1. Sme^ in /oJc Čudni dogodki pri Ribničanovih. (Dalje.) Sunek je seveda zaboj le Se trdneje potisnil na Urškino glavo. Dobro pa je bilo, da je pes stekel naprej in končno pustil Urško v miru. Ta je sedaj sedla v travo, da bi si nekoliko oddebnila. V tem pa je bil gospod Ribničan dotekel smetarja in vpil: »Hej, ustavit« To je smetar ludi storil, in sicer tako hitro, da je gospod Ribničan s svojim kolesom treščil v voz in nato v lepem loku zletel sredi v gnoj. Od glave do peta odrekan je zlezel gospod Ribničan na tla in se s smetarjevo pomočjo za silo očistil. Srdit je gospod Ribničan potem skočil zopet na kolo in se odpeljal proti domu. Tu je ugledal pod drevesom Urško z zabojem na glavi. Brž ji je hitel na pomoč. Urška se je krepko usedla in gospod Ribničan je začel vleči: »Ojoj, moja ušesa!« je zatulila Urška. Gospod Ribničan, ki Je bil zelo mehkega srca, je takoj popustil. »Bova že v trgu dobila pomoč,« je tolažil Urško. Zlezel je zopet na kolo, Urška se je oprijela za njegovim hrbtom in tako sta se peljala v trg. Tu je gospod Ribničan takoj zapeljal h kovaču. »Ali znate vi pomagati ali pa morava dalje k tesarju?« — je vprašal. Kovač je gledal jako resno. Odšel je v kovačnico in se vrnil z velikim kladivom. Krepko je udaril z njim parkrat po zaboju. »Joj, joj!« — je kričala Urška. Toda že je rešena neprijetne more — zaboj se je razsul in Urškina glava, polna prahu in prekuhanega čaja, se je pokazala zopet na božji dan. Kmalu po Urškini nesreči z zabojem za smeti je bil Janezek sam doma. Vzel je svojo fračo in šel na vrt. Tam si je nabral v žepe pripravniii kamenčkov, prinesel iz lope lestev in zleael po njej na vrh ograje. V sosedovem vrtu je stala hruška polna sočnih sadov. Pinkt je zietel kamenček, toda hruške se niso ganile. Janezek je zaničljivo skomizgnil z rameni in se okrenil. Ko bi bil nesrečnež vedel, kam je kamenček priletel! Pri sosedu so bila vrata na stežaj odprta in na mizi je stal krožnik dulitečo juhe s cmočki. Prav v to juho je padel kamenček! Lis B cA* H - ■ i -"i :___ FS-h — -3 .............. 1 »>.»„ --'"M. 4 v. Prosveta Časnikarski koncert 1927. Program je bil razen ene Beethovnove točke ves slovanski, izvzemši Novnkovo suito, ves moderen slovenski Poleg tega se nam je na koncertu prvič predstavil mladi, a tako visokokvalitetni naš trio (Sancin, Marsičeva-Matz), je debutirala v koncertni dvorani ena izmed najboljših domačih letošnjih opernih debutantk, sta se na programu našla v plemeniti pevski tekmi dva izvrstna ljubljanska zbora in lasi not least! — skladatelj dr. Doli-nar je krstil svojo prvo skladbo, ki smo jo v Ljubljani čuli. Operni orkester pod vodstvom g. A. Balatke je podal Novakovo »Slovaško suito« v 5 stavkih. V tem mladostnem delu slika slavni češki avtor slovaško kmečko nedoljo, ki se začne v cerkvi, nadaljuje v vrvežu otrok po maši, spremlja domov zaljubljenca, vodi na plesišče, kjer vrvi v pisanih slovaških nošah kmečka mladina in konča s sliko pokojne noči, ki se je kot božji mir ulegla na vas. Gosp. Balatka je dobro razumel svojo nalogo, ogreti I irske melodije, izvabiti orkestru barvo in plastiko občuten,;skth slik. Pevsko društvo »Ljubljana« se je pokazalo v prav dobri pevski formi. Izvajalo je pod vodstvom dr. Dolinarja v izborni interpretaciji dr. Kimov-čevo prisrčnoebčuteno, muzikalno zelo zanimivo »Naročilo«, in Dolinarjevo »Mavrico«. »Mavrica« je novejše delo najmodernejše stilne smeri. Učinkovita menjava plastično-polifonega in homofonega izraza, intimno preprost, pa ravno tako koncizen izraz melodikt. logična gradba celote, kakor je v smislu teksta, so moderne vrline te uspehe skladbe, ki ima eminentno s doben značaj tudi po svoji nesentimentalnostL Težišče izraznega problema se jo danes preneslo drugam — Dolinarjeva Mavrica in Adamičeva preizkušnja zvestobe sta pokazali kam. Čestitam DoHnarju k tej skladbi in želim, da bi ji v pobudo in vzbudo sodobne smeri pri nas sledile še mnoge take. Zbor ni imel opraviti pri tem delu z nobeno noto, ki bi bila samo radi ušes in zavolj lepšega tu, pa je kljub vsemu imel znatne intonacijske težkoče. Izpolnil je svojo nalogo častno; za adekvatno interpretacijo je s fi-nočo poskrbel dirigeui »Ljubljanski Zvon« je izvajal pod vodstvom g. Zorko Prelovca Adamičevo »Preizkušnjo«. Tekla je lepo, po Prelovčevo korajžno in s pravimi dra-matskimi akcenti opremljena, z viškom v intona-cijski težkem mestu ff, ki izraža veselje fanta, da mu je dekle prestala izkušnjo zvestobe. O skladbi sem že, ko je izšla, pisal podrobneje, o nje interpretaciji pa Prelovcu morem reči le, da je bila pesem adekvatno podana. Zbor je v dobri formi, glasovi zenačeni, pevci so intonucijski in ritmično sigurni. Prelovec zna izvabiti svojemu aparatu in-terpretacijsko dramatiko, ki jo hoče Adamič in poiskati Adamičevemu akordu v svojem pevskem orkestru polno veljavo in poudarek.. Pavčičeva >Lenka« je zborski valček s klavirjem. »Luštna« stvarica, ki teče, učinkuje s humorjem, ki je po tekstu dobro zadet, čeprav v glasbenem oziru nima posebno visokih in globokih ambicij. Efekt je pa napravila ogromen in na mestu jo- je moral Zvon ponoviti za silen aplavz. Ena izmed zaslug te prireditve je bila tudi, da nas je seznanila s Sancinovim tri->m. Star je komaj par mesecev, pa je pokazal presenetljive popolno«!, za katero gre hvala muzikalnostl, tehnični in interpretacijski finoči vseh treh članov, posebno pa mislim, duši tria, g. ravnatelju Sancinu, od katerega smo, kot od nekdanjega Zikovca nekako kar pričakovali lasten kvartet ali kaj podobnega. Trio je pokazal pri prvem nastopu v Ljubljani tolike tehnične vrline in umetniško silo, toliko finese prednašanja in inteligentne, stilsko adekvatne interpretacije, da ga moram koj pozdraviti kot nov, odličen činitelj na polju domaČe komorne muzike. Veseli me. da |e bil baš intimen klasičen kos (Beethoven, zgodnji opus 11), s katerim se nam je trio predstavil. Marsičeva je izredno deli-katna in fina pianistka nadpovprečne inteligence. Matz je disciplinirano podrejen, glavno besedo pa je imela zikovski eksaktna Sancinova violina i svojimi toplimi, širokimi toni, ki je ogrevala i vprav klasičnim žarom one plemenite klasične kan-tilene. Trio v sestavi je popolnoma enoten. Posebno lepa sta bila Adagio in tretji dramatični stavek Čimprej nasvidenje v Ljubljani z daljšim programom ! Gdč. Majdičeva, znana že po uspelem opernem debutu, je odpela en Lajovčev in en Škerjančev sopranski samospev s klavirjem. Ima, kakor smo že rekli, zvonek, srebrn glas v višini, žametasto toplo nižino in dramatske pevske talente. Trudila se je tudi za prednašanje in zaslužila gromek aplavz in lep šopek, kar naj ji bo v vzpodbudo. Klavirsko spremljavo za »Lenko« (»Zvon«) in Majdičevo je oskrbel z njemu lastnim čuvstve--nim in temperamentnim prodorom v note skladatelj prof J. Ravnik.. Koncert je bil uspela umetniška prireditev. V. Gospodors/vo Janezku se o tem niti sanjalo ni. Imel je že davno zopet druge hudobne naklepe. Poleg ograje na vrtu je mirno dremal domači pes Pazi. Janezek je položil nov kamenček v fračo, pomeril ia... Trgovinske pogodbe in Stoveniia. Ljubljana, 2. decembra 1927. Ze večkrat smo se na tem mestu obširno ba-vili s posameznimi trgovinskimi, ki jih je sklenila naša država, oziroma za katere so se vršila pogajanja. Tako smo razpravljali o pogodbi z Grčijo, Švico, Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Turčijo in Belgijo. Z novim carinskim tarifom, ki je stopil v veljavo 20. junija 1925, smo začeli samosvojo trgovinsko politiko. Dosedaj smo na podlagi tega novega carinskega tarifa sklenili pogodbe z Avstrijo, Grčijo, toda v teku so pogajanja za revizijo pogodbe z Avstrijo, pri čemer smo se prvi zavzeli za zaščito nagega kmetijstva in živinoreje. Nahajamo se pač v dobi trgovinskih pogodb, ki bodo odločilne za ves razvoj našega gospodarstva. Zato je treba zbrati ves tozadeven materijal žf> prej, kajti po toči zvoniti je prepozno. Ob tej priliki bi našim gospodarskim krogom priporočali, da zbornici za trgovino, obrt in industrijo pošiljajo ves svoj material in svoje želje, da jih ta potem more umestno zastopati. Potem se ne bodo mogli dogajati slučaji, da bodo interesenti šele po podpisu pogodbe zagnali hrup, da so oškodovani, ne da bi se prej pobrigali, da pridejo njih želje na pristojna mesta. Pri pogajanjih je zelo težko ščititi slovenske interese Naša zunanja trgovinska politika forsira predvsem izvoz naših agrarnih produktov, kar ne pride toliko v poštev za Slovenijo, ker jih le malo in nekatere izvaža. Za to pa daje koncesije za uvoz tujih industrijskih produktov k nam, pri čemer pa je prizadeta slovenska industrija, katero moramo tudi varovati, ker daje zaslužka desettisočem delavstva in njih družinam. Najbolj težavno pa je pri Avstriji. Tu pa ima Slovenija interes tudi pri zaščiti izvoza agrarnih in živinorejskih produktov, na drugi strani pa se ne sme dati Avstriji za kompen-zar"o preveč popustov pri uvozu industrijskih produktov v Avstrijo. Tu je seveda naše stališče zelo težko in izhod iz tega položaja bo težko najti, ne da bi bili pri tem prizadeti življenski interesi Slovenije. Izredne važnosti bo tudi pogodba s Češkoslovaško, ki zavzema eno najvažnejših mest v našem naš izvoz agrarnih produktov zahtevala koncesije uvozu. Češkoslovaška bo seveda v kompenzacijo za pri carinah za uvoz svojih industrijskih produktov. Zato bo zlasti tu treba paziti, da ne bodo prizadeti interesi naše industrije. To velja za uvoz, za izvoz naših produktov, predvsem industrijskih, pa to je potrebno, da se sklene trgovinska pogodba s Turčijo in Rusijo, ki sta bila že pred vojno važna odjemalca za naše produkte in bi mogla postati v še večji meri. I delavsko konzumno društvo v Ljubljani je Imelo svoj občni zbor 30. t. m., kateremu je predsedoval podpredsednik tajnik Z. Z. Anton Kralj; prebral je brzojavni pozdrav predsednika, ministra dr. A. Gosarja, na kar je podal poročilo ravnatelj A. Kocmur. Iz poročila posnemamo, da je imela zadruga 18 poslovalnic, od teh 4 v Ljubljani in 2 v Trbovljah. Zadruga šteje 9310 članov z 9919 deleži v znesku 250.495 Din, rezerve znašajo 831.124 dinarjev, nadvrednosti v nepremičninah nad 500.000 dinarjev ter deležna rezerva 014 933 Din, razpolaga torej s ca. 2 milijona dinarjev lastnih sredstev. Iz raznih krajev se oglašajo za nove poslovalnice, katerih otvarjanje v času gospodarske krize nI na mestu. V rač letu 1025-20. se je izplačalo članom i na triodstotnem povračilu nad 1.6. 1920-27 zn 1.8 milijona dinarjev. Glavno delo vsake konzumne zadrugo je držati cene na primerni višini in varovati člane pred izkoriščanjem. To pride v korist veem konzumentom, ker sc konkurenca mora držati teh cen ali pa iti pod nje. Čisti dobiček znaša 112.667 Din in se je vpisal v rezervni zaklad. Zadruga ima 70 uslužbencev. Izvoljeno je bilo staro načelstvo in nadzorstvo. V debati je poudarjal dr. Basaj potrebo zadružne discipline, lastnih denarnih sredstev, nadalje, da se podpira treznostno gibanje in varčevanje ter omeji prekomerni kredit. Iz zagrebškega bankarstra. Zagrebški denarni zavodi pripravljajo novo službeno pragmatiko, ki vsebuje določbe glede mirovine, dopusta, odpovednega roka, bilančnine in 13. plače. 13. plača odpade kakor tudi bilančnina. Odpovedni rok naj bi znašal šest tednov do tri mesece, pravica do pokojnine se dobi s 15 službenimi leti. Znižati se ima tudi čas dopusta. Uveljavljenja nove pragmatike bi se izvršilo po možnosti s 1. januarjem 1928. Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje pri šumski upravi v Kostanjevici prodajo 600 prm3 bukovih polen, postavljenih na skladišču v Mačkov-cu (pri vasi Orehovec). Ponudbe, pisane na tiskovine, ki se dobe pri difekciji šum v Ljubljani, je vložiti do 28. decembra 1927 do 11 dopoldne pri isti direkciji. Predmetna pojasnila dajejo direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava v Kostanjevici — Direkcija šum v Ljubljani I&orszfii Dne 2. decembra 192?. DENAR. Danes je bil devizni promet živahen. Bilo j« precej privatnega blaga, povpraševanje je bik znatno zlasti za devize: London, Curih in Dunaj, ld jih je dajala Narodna banka. V Londonu je bile ) tudi nekaj privatnega blaga, Naroana banka pa j« dala 4.800 funtov. Berlin se je učvrstil od 13.57 na 13.575. V Trstu pa ni prišlo do zaključka (308.50-308.75). V Curihu so se učvrstile devize: Berlin. Dunaj, London,Newyork in Pariz, lira je tendirala slabše: 28.15 bi. napram 28.19 v sredo kakor tudi Madrid. Ljubljana. Devize: Berlin 13.56—13.59 (13.575), Curih 10.M—10.97 (10.955), Dunaj 7.9975-8.0278 (8.0125), London 276.75—277.55 (277.15), Newyork kabel 56.83 bi., 56.64—56.84 (56.74). Pariz 222-224 (223), Praga 168.05-168.85 (168.45), Trst 308.5-308.75. Zagreb. Berlin 13.56—13 59. Curih 10.94-10.97, Dunaj 7.9975—8.0275, London 276.65—277.55, Newyork 56.64—56.84, Pariz 223—225, Praga 168.05 —168.85, Trst 307.08—309.08. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 123.90, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.20, London 28.3025, Newyork 518.55, Pariz 20 4025, Praga 15.37 Trst 28.15, Sofija 3.76, Varšava 58.20, Madrid 84.85. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 190.20. London 34.02, Milan 38.54, Newycrk 709.30, Paril 27.91, Varšnva 79.52. Valute: dolarji 706.75, dinar 12.40, češkoslovaška krona 20.995. Praga. Devize: Lira 183, Belgrad 59.425, Pariz 132.75, London 164.65, Ne\vyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 176.05, Berlin 7.375, London 277.12. Belgrad. Berlin 13.660—13.670, Budimpešta 9.960—9.990, Curih 1094-1097, Dunaj 7.99-8.02, London 276.55—277.55, Newvork 56.64 -56.84, Pa. riz 222.25—225.25, Praga 168.05—168.85, Trst 307.75 —309.75. Trst. Belgrad 3*2.46—32.47, Curih 354—356s Dunaj 257 —263, London 89.80—89.90, Newyork 18.40—18.42, Pariz 72.15—72.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani je bila zaključena večja količina Strojnih tovaren in Iivaren po 70. Ruše so popustile od 280—295 na 275—290. Kranj. ind. 360 den. V Zagrebu se je učvrstilo 7% inv. posoj. od 85.25— 85.75 na 85.75—86, ter vojna odškodnina. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 182 den., Kred. zavod 160 den., Strojne zaklj 70 Kranj. ind. 360 den., Vevče 133 den., Split 610 d.i Ruše 275—290, Stavbna 56 den., Sešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 85.75—86, agrari 408.5, Brv. esk. 91, Ilipo 57—58, Jugo 94.5—95, 52.5—53, vojna odškodnina 402.75—403, dec 403— Praštediona 870—890, Ljublj. kreditna 132—136, Šečerana 575—585, Drava 555 -585, Slavonija 13— 14, Vevče 132.5-136. 4 Belgrad. Narodna banka 5600—5750. vojna odškodnina 402.50—402.75 (1.600), uit. dec. 402.50-402.75 (2.8), 7% inv. posoj 8525-8550 (4), agrari 52.50. Trst. Adria 178, Assicurazioni Generali 4345 Coculic 178, Rlunlone adrlattca 2050, Split cement 227, Trž. Lloyd 733, Dalmatia 101, Oceania 02.50. Dunaj. Podon,-Bavska-jadran. 82.5Q, Živno 100.75, Hrv. esk. 10.98, Hipo 7 in denar, Alpine 43.75, Leykam 11.40, Trbovlje 63.10, Slavonija 1.52. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka 28 mm monte ostrorobe paral, fko vag. nakl. post. 1 vag. po 450, tram i merk. po kupčevi noti fko vag. meja 1 vag. po 300: zaklj. 2 vag. Tend.enca mlačna. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov, post., plač. 30 dni, dobava prompt, ml. tar.): PSenica 78— 79 kg, 2% bač. 347.5—852, dec. 347 —352, sr. 845-347.5, slav. 342.5—345, oves bač. zdrav rešetan 275, koruza bač. st. 267.5, nav. vozn. 272.5, času prim. suha kval. gar. 242.5, dec. 250, jan. 2-52.5, februar 265, marec 275, hpril 277.5, maj 280; moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 490. Zaklj. 2 vag. pšenice; tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 297.50-300, potiska 301—303, ban. 292.E0—295, sr. 297.50- 300, rž bač. 280—200, ječmen bač.,ar. 245—250, oves bač., sr. 240 - 242.50. koruza bač. stara 222.50- 225, kv. gar. 207.50—210, bač. nova 12—1 212—215, 1—2 par. Indjija 222.50—225, 5 ladja lisa 238-240, ban. 210— 212.50, sr. nova 210—212.50, moka 0 g in gg 425— 435, 2 405- 112.50, 5 885 -395, 6 317.50—328, 7 2-50—270, 8 200—205, otrobi bač., sr., slav. 177.50— 182.50, fižol bač. beli novi 360—370, z roko brani 370—380. Tendenca čvrsta. Promet: 10 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 38 vag. koruze, 5 vag. moke. Budimpešta (terminska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica marec 32.24-32.30, zaklj. 32.28—32.30, maj 32.56, 32.62, zaklj. 32.58—32.60, rž marec 31.28, 31.18, zaklj. 31.18—81.20, koruza maj 26.04, 25.98, zaklj. 25.96- 25.98. Chicago (začetni tečaji). Pšenica, tendenca oslabela, dec. 128.37, marec 132.25, maj 134.50, koruza, tendenca čvrsta, dec. 89, marec 93.37, oves tendenca zelo čvrsta, dec. 51.37, marec 58.62, rž tendenca oslabela, dec. 109.25, marec 110. Poslano Dne 22. novembra t. 1. je stal pred novomeško poroto roparskega umora in požiga obtoženi Jože Mihič. Dva ljubljanska'psihiatra izvedenca sta ga označila kot »shizofrenikaf, to se pravi kot blaznega ; istega mnenja je bila zagrebška medicinska fakulteta in isto mnenje sva zastopala jaz in moj kolega Plečnik pri porotni razpravi. Da je Mihič blazen, torej ni dvoma. Ker pa po zakonu blazne osebe za svoja dejanja niso kazensko odgovorne, je državni pravdnik umaknil obtožbo, na kar je sodišče obtoženca oprostilo, istočasno pa odredilo, da se naj trajno internira v blaznici. Sedaj pa pride dr. Ignacij Malnerič, odvetnik v Črnomlju in. protestira javno proti odstopu od obtožbe in oprostitvi roparskega morilca in poziva »vse in vsakogar«, ki je proti takšnemu postopanju, da podpira akcijo, ki jo hoče o n, namreč Malnerič, začeti. Gospod doktor juris utruiusque Ignatius Malnerič hoče začeti torej akcijo, da se bodo od sedaj naprej justificirali tudi duševno bolni ljudje. To dajem na znanje »vsem in vsakomur«, ki slučajno ni čital Malneričeve enuncija-cije v »Jutru« od 1. dec. 1927. V Ljubljani leta 1927. Dr. Alfred Šerko. žrebanje drž. razred, loterije. Dne 30. nov. so bili izžrebani naslednji večji dobitki: iuU.000 Din srečka 11.530. 40.000 Din srečka 69.979. Po 20.000 Din srečki 43.093 in 72.359. Po 10.000 Din št. 12.540, 20.698 in 96.345. Po 4000 Din št. 14.467, 99.270, 116.186, 121.150 ln 123.673. Po 2000 Din št. 416, 385, 1939, 4146, 4435, 6095 6127, 9087, 11.658, 12.999, 13.593, 18.332, 19.799, 21.344, 22.988, 26.463, 27.850, 28.903, 32.841, 34.734, 36.784, 37.091, 39.737, 40.751, 40.963, 42.808, 45.142, 45.214, 45.595, 46.599, 48.555, 49.293, 53.222, 53.956, 57.831, 61.170, 61.956, 63.819, 04.293, 64.341, 65.060, 69.279, 70.780, 71.715, 72.308, 75.259, 77.890, 77.495, 78.831, 81.959, 82.416, 83.094, 83.548, 85.129, 85.505, 89.476, 89.913. 94.820, 95.210. 96.093, 102.899, 104.257, 104.425, 109.143, 112.850, 117.00;., 117.115, 119.044, 119.550, 121.909, 123.567 in 124.125. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO D trt ali vsaka bei9da 50 par. Najmanjši oglas 3 »li 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. DEKLICA 14 let, čedna, pridna in poštena ilče primerne službe. Ima rada otroke ln bi delala tudi druga hišna dela. — Ponudbe na Upravo lista pod: »Pridnost« it. 9543. GOSPA delavna in vestna, i i č c mesta hiinice; gre tudi kot postrežnica za popoldanske ure. Naslov v upravi lista pod št. 9606. nolflO srednje staro-UCIVIC sti, igje službe gospodinje ali tudi služkinje v župnišče ali k samostojnemu gospodu. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9610. Marljiva srednješolca želita cenejše stanovanje. Ponudbe na upravo pod: Srednjciolca 9609. Soba elegantna, s poseb. vhodom. se odda nasproti »Evrope«. - Naslov pove uprava lista pod it. 9624. jd « >8 -S 5 § •9 >g — -o 8 S H 8 GOSTILNO oddam v najem 1. jan. zakoncu brez otrok, zmož. kavcije, ki poseduje oseb. pravico. Znamka za odgovor. - Ponudbe upravi lista pod »Gostilna«. P]j?n v bližini Ljublja-MloCl nc naprodaj, Ce- HIŠNIK-VRTNAR oženjen, brez otrok, se sprejme februarja 1928. na 40.000 Din. - Vpraša Ponudbe na upravo »Slo- naj se v upravi »SI.O venca« pod šifro: »Ljub- VENCA« pod označbo ljana« štev. 9597. j »Hiša« štev. 9620. Učenko š^SŽ* Ljubljani sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod: »Poštena S t. 9623«. DVODRUŽ. HIŠA nova, z vsemi pritiklina-■ mi, ugodno naprodaj. Mogoča takojšnja vselitev, Stožicc pri Ljubljani, Fr. Jerko, Črruce-Ježica. Vimčarji zmožni, s 4—6 delavskimi močmi, se sprejmejo na posestvo Halberth, Maribor - Truberjeva ulica, | Fozor! Zastopniki, ki prodajajo ali žele prodajati vrednostne papirje na obroke, favite se tako) v lastnem interesu! Nove senzacionalne ugodnosti, ki iih nima noben drug zavod v naši državi! Samo pri nas sijajen, stalen zaslužek! ZORIČ & PIVČEVIČ SPLIT - Marmontova 3. Konserva iistin ja poučuje glasovir po najnovejši metodi. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9618. POZOR! KROJAČI. šivilje in čevljarji, ako Vam Vaši stroji nagajajo, obrnite se na spe-cialno mehanično de!av- nico Justin GUSTINČIČ. Maribor, Tattenbachova ul 14, ker ima ista spec oddelek za popravila strojev vseb vrst. NAPRODAJ je novozgrajena hiša s 3 stanovanji, pralnico, električno razsvetljavo, vodovodom. Hiša je oddaljena pet minut od električne železnice. Naslov se poizve v upravi pod 9556. Vsakovrstno zlato kupole po uaivišjih cenah černe, jnvelir, Ljubljan Wollov» ulica štev HLODE bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini p.irna žaga V SCAGNETTI -Ljubljana. 7490 o « 0 a E » « •— U JJ o < o - > 72. « U * 3 -0 o o > I _ n> y » 8 | G a j. rr o M D i F H •3 (t N (V ar co S 5 S S i I s j- w „ o O ° B 3 E. , S % g — O 3 N a % ^ E- i " o I i* ohranjena kakor navadno. Nočem se spuščati v po- i ... drobnosti, rečem pa samo toliko, da upam, da ne bom . = nikdar več videl še enega takega izraza, kakršnega je 1 imel obraz tega mrtvega človeka. Celo Arabci so ; ® > 2 se od groze umaknili od njega in začeli mrmraje moliti. Običajna odprtina na levi strani, skozi katero so balzamovalci vršili svoje delo, je manjkala. Lepe poteze obraza so kazale, da je bil človek srednjih let, dasi so bili lasje že sivi; če presojamo ves život, je bil jako močne postave, pleča so bila izredno široka. Vendar ga nisem utegnil bolj natanko pregledati, kajti nekoliko sekund potem, ko smo odvili to ne-balzamovano truplo, se je pričelo pod učinkom zraka razkrajati, čez pet, šest minut ga ni ostalo drugega kakor šop las, lobanja in nekoliko večjih kosti. Opazil sem, da je bila ena golenica — pozabil sem, ali desna ali leva — zlomljena in jako slabo zravnana. Morala je biti za cel palec krajša od druge. Drugega nisnto našli. Ampak sedaj, ko je vse razburjenje minulo, sem se zavoljo vročine, naporov, vonja dišav in prahu mumije čutil bolj mrtvega kot živega. Dovolj je pisanja in ladln se močno ziblje. To pismo pošljem seveda preko kopnega, jaz pa še peljem po morju; vendar upam, da bom v Londonu kakih deset dni potem, ko ga prejmeš. Potem Ti bom tudi povedal o prijetnih doživljajih, ki sem jih imel na poti iz izbe z mumijami, in kako so me skušali •poglavar teh lopovov, Ali Baba, in njegovi tatinski pajdaši s strašenjem pripraviti do lega, da bi jim dal papiruse, in kako sem jih ugnal. Potem bova tudi s g P-poskrbela, da s pomočjo kakega učenjaka doženemo, 2 » n kaj je v teh zvitkih napisano. Jaz pričakujem, da vsebujejo samo ono, kar je običajno v njih, namreč knjiga o mrtvih; vseeno pa utegne biti še kaj drugega v njih. Mislim, da mi ni ravno treba omenjati, da v Egiptu nisem nikomur pravil o tej moji majhni — dogodivščini, sicer bi bil imel gospode Boulaškepn i "lll^lli muzeja na vratu. Na bvidenjjok ' *» (M O. O (t t» Sr ž Ž U M r O os Si o __<3 w M p cn « « W I— S- 3 P ® I « «2 C 2 < ■=> <* 3 N 3 ■0 — 9f " 2" > s 00 Ok. -t to T 9 ■ v K i. ,c P » i« 2 3 S S O- » t) n n t> n 23.990 49.006 55.591 24.744 64.833 104741 82.394 91.787 78.013 104.500 91.792 61.642 113.799 2.746 65.420 16.388 83.892 ^llesto ■ £eT\ tva' Posestvo in gostilne pri »Dimnikarfu« y Dol. Logatcu, z vsem inventarjem in gospodarskimi poslopji, se prostovoljno PRODA. — Pismena in ustmena pojasnila daje MARIJA ČERNE — LJUBLjANA, Šiška Bežigrad, vila »Mira«. vseh vrst divjačine plačujem nalvli e J*«*? cene. mMmL. rKwm t < « > < S - «. 2 ^ a * f 90 > '2 a. s U jj E as a -S 2 o. S o a mm tj g J i ® -5 M ud « Ud 0B ► e •o S Ni zdravja brez dobre prebave! Čutile li pritisk in napetost v želodcu po jedi ali kisli 0'us v ustih? Trpite li na trdovratnem zaprtju, omotici ali pomanjkanju spanja? Ali Vas muči glavobol, bolečine v želodcu ali siabost? Morda iinaie izpuščaje na koži. nastale vs ed slabe prebave? Prepričajte se 'udi Vi, da pr> izkušena zdravilna specialiteta FIGOL-eliksir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje. F1GOL proizvaja in ga po povzetju razpošilja z navodilom o vporabi Lekarna Dr. Z. Semelič, Oubrovnlk 2 Izvirni zabojček s 3 steklenicami z ovoj-nino in poštnino Din lu&-—, 8 steklenic Oin 24.V—, I steklenica Din 4(f—. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da nam je r - "-> iskreno ljubljena, nad vse skrbna in dobra mama, stara mama, tašča, sestra, teta iti ovakinja, gospa Lnjiza Lcusfek m. pl. Šipuš SisaCka vdova lekarno rja dne 1. decembra 1927 boguudano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 3. decembra 1927 ob 3. uri popoldne iz hiše Lingarjeva ulica št. 1. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 1. decembra 1927. Mica Hus, Elza Prelovšek, hčeri, Mr. Milivoj Leustek, sin, Mr. Edmund Hus, lekarnar, ing. Matko Prelovšek, mestni gradbeni direktor, zeta, Tatjaaa, Željka, unukinji, Mitja, Borut, Zdravko, Zdeako, unuki. Vsi ostali sorodniki. EIIIEIIIEIIIEIIIEII!EIIIEIIIEmElliEII!EIIIEIIIE Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo! KNJIGOVEZNICA K. T. D. Crialnica Id tvornica noslovnin knjio vLiuliiiani.Kopiiarievonl.6/il IM=inEIIIEIIIEIIIEI!!EIIIEIII=lll=IIIEIIIEIII=in v Šivalni stroji Izborna konstrukcija ln elegantna IzvrSitov Iz lastna tovarne - 15 letna earanclja - Vezenie se poučulo pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER - KOLESA Iz ppvlh tovarn, Dur-»OPP-Kayser, Styrla, WatTenrad (Orožno kolo) - PLETILN1 STROJI vedno v zalogi - Posamezni deli kotes In Šivalnih strojev Daje se tudi na obroke C