Aktualno Ormož • KP v zanki: distributer bi elektriko poceni odkupoval in drago prodajal O Stran 3 Podravje Ptuj • Rjavenje divjega kostanja ni nevarno, posek ne bo potreben O Stran 8 s I i Štajerski Ptuj, torek, 8. avgusta 2023 Letnik LXXVI • št. 62 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Lenart • Velikanski plaz pod hišo, lastnik je noče zapustiti O Stran 2 Podravje Gorišnica • Prostori v novem športnem parku v najem O Stran 4 Podjetništvo Podravje • Preveč nepozidanih stavbnih parcel omejuje novograditelje O Stran 8 Turizem Majšperk • Gašper in Sara odprla vrata krčme Janževina O Stran 9 Ljudje in dogodki Zavrč • Sanja in Mladen povezujeta ljudi z obeh strani meje O Stran 11 Podravje, Slovenija • Poplavna voda besnela čez polovico države, ljudje obupani Država, zgani se! Čeprav je od silovitih in uničujočih poplav Drave minilo celo desetletje, je spomin na takratne dogodke še kako živ. Travma ljudi v Podravjuje ostala, zavedajo se nevarnosti, ki jo lahko povzroči poplavna voda. Glede na izkušnje so se naučili, kako ravnati, ko se bliža visoka voda. Kaj pa država?! Več na straneh 6 in 7. Ormož • O usodi Vile, ki jo jeT kupil | Zdravstveni dom,J|-SlBlI bo odločalo sodišč? Selitve zavodov na Ptuju Uprava vrtca na Mlinsko cesto, n ,v 1 ^ v Raičevo ___- .ilOAUt EIZ NEOKRNJENE NARAVE Postanite NAROČNIK in prejmite NAGRAD, 2 kopalni karti s kosilom v BIOTERMAH Mala Nedelja « Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 8. avgusta 2023 Ptuj, Podravje • Vrtec Ptuj v novem šolskem letu z eno enoto manj Uprava na Mlinsko cesto, v Raičevo ulico prihaja glasbena šola Uprava Vrtca Ptuj se bo čez dva tedna selila v enoto Zvonček na Mlinski cesti. Ta korak so bili primorani storiti zaradi racionalizacije poslovanja. Število otrok je namreč v zadnjih nekaj letih tako zelo upadlo, da vseh enot oz. objektov ne morejo več zapolniti. Foto: ČG Z novim šolskim letom bo uprava Vrtca Ptuj že delovala pod streho enote Zvonček. Pouk glasbe iz Puhove nazaj v center mesta Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj bo kmalu začela adaptacijo prostorov v Raičevi ulici 12, kjer je bila še do nedavnega ena izmed enot Vrtca Ptuj. Okoli 200 učencev iz Puhove ulice bo tako v začetku oktobra začelo pouk v novih prostorih. Ker bodo imeli na voljo precej več prostora, bodo najverjetneje tja preselili še kak predmet, trenutno so v teku pogovori in usklajevanja. Večji del dejavnosti pa še vedno ostaja v Dravski ulici. Kot je znano, se je uprava ptujskega vrtca junija lani preselila v pritlične prostore enote Narcisa v Raičevi ulici. Mestna občina Ptuj je za ureditev objekta namenila okoli 286.000 evrov. Na novi lokaciji, ki je bila po besedah mnogih idealna, pa je poslovala zgolj dobro leto dni. Po napovedih ravnateljice Mateje Lobenwein se bodo že v roku štirinajstih dni selili v enoto Zvonček na poti v Terme Ptuj, ureditvena dela v višini 39.700 evrov so namreč že v zaključni fazi. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, zakaj bi upravo vrtca po tako kratkem času sploh selili. Kot je pojasnila Lobenweino-va, so letos prejeli samo dve prijavi za vpis v enoto Narcisa, zato niso mogli formirati novega oddelka. Ker so se v enoti Mačice, ki je umeščena v bližini Doma upokojencev Ptuj, sprostile tri igralnice, je bila nekako logična in najbolj racionalna odločitev, da obstoječe tri oddelke preselijo tja: »Starši so to informacijo dobro sprejeli, za kar sem jim neizmerno hvaležna. Vsaka selitev je namreč stresna za vse vpletene. Smo pa staršem dali zagotovilo, da bomo vzgojiteljice iz enote Narcisa in njihove pomočnice premestili v enoto Mačice in jih razporedili med te tri oddelke. Otroci bodo tako ostali s strokovnimi delavkami, ki jih poznajo.« Selitev zaradi racionalizacije poslovanja In tako so v celoti izpraznili zgornji del enote Narcisa, v pritličju pa je ostala samo še uprava. Ker zaradi tega dejstva stroški ne bodo nič manjši, so v sodelovanju z Mestno občino Ptuj poiskali rešitev za upravo. »V enoti Zvonček je bilo že dlje časa nekaj prostorov manj izkoriščenih, kot bi si želeli, in sicer zbornica ter dve pisarni. Gre za okoli 100 m2 površin, ki smo jih preuredili za potrebe uprave,« je pojasnila ravnateljica in dodala, da bodo res ponovno nekoliko oddaljeni iz centra mesta, vendar kljub temu ostajajo v sklopu enote tesno povezani z dejavnostjo, ki jo opravljajo. »Vse te novosti smo sprejeli, da bi ohranili cene programov v razumnih okvirih. Neracionalno bi bilo ostati na vseh lokacijah ob zmanjšanem številu otrok,« je še dodala. Poleg tega imajo še vedno na voljo dovolj prostih mest, saj je praznih še pet igralnic. V prazne prostore se seli ptujska glasbena šola Čeprav z novim šolskim letom ptujski vrtec ne bo več domoval na Raičevi, ti prostor ne bodo samevali. Na Mestni občini Ptuj, ki je lastnica objekta, so pojasnili, da se bo v prazen objekt pod gradom selila Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj. Na novo lokacijo v velikosti okoli 900 m2 bodo preselili vse dejavnosti, ki so jih v minulem šolskem letu izvajali v Puhovi ulici, in upravo. Slednja bo lahko koristila nove pisarne, ki jih je občina obnovila pred dobrim letom dni. »Nekatere učilnice so prevelike, vendar jih v tem trenutku ne bomo pregrajevali. Preuredili bomo le sanitarije, saj so sedaj prilagojene predšolskim otrokom, nekatere učilnice bomo prepleskali in nabavili nujno potreben inventar, kot so mize, stoli in omare. Pričakujem, da bi se lahko selili v začetku oktobra,« je povedal Petek in dodal, da morajo objekt prilagoditi njihovim potrebam. Po njegovem mnenju je ta lokacija tako za učence kot starše ugodnejša, saj je bliže Dravski ulici, kjer so ohranili večino pouka glasbene teorije. Učenci bodo tako lažje prehajali z ene strani mesta na drugo. Lažji je tudi dostop, saj je v neposredni bližini veliko parkirišče. Mestna občina Ptuj bo zaradi selitve glasbene šole prihranila okoli 3.000 evrov na mesec. Toliko je namreč znašala najemnina za prostore v Puhovi ulici. Glasbena šola je del dejavnosti tja preselila pred dobrim letom dni, zato je sedaj ponovna selitev za marsikaterega zaposlenega precej stresna. Estera Korošec Foto: ČG Glasbena šola Ptuj bo z oktobrom delovala tudi pod streho nekdanje enote Narcisa. Videm • Na drugi razpis prispeli dve ponudbi Občina našla izvajalca za vrtec Občini Videm je v drugem poskusu le uspelo najti izvajalca za izgradnjo modularnega vrtca na Selih. »Na razpis smo prejeli dve ponudbi, sedaj pa sledi pregled dokumentacije, tako da uradnih informacij o izbiri izvajalca še ne morem podati,« je dejal župan Brane Kolednik Foto: Mojca Vtič Potem ko Videmčanom spomladi ni uspelo najti izvajalca, ki bi do 1. septembra postavil modularni vrtec na Selih, jim je na ponovnem razpisu vendarle uspelo. Razpis se je zaključil minuli petek, 4. avgusta, odločitev o izbiri pa še ni znana. Pozitivna informacija za vodstvo občine in starše otrok pa je, da je ponudbeni znesek v okviru načrtovanih sredstev, to je 240.000 evrov. Vrtec naj bi bil zgrajen do 1. januarja 2024, meril naj bi 160 m2, ob igralnici pa bo vseboval tudi vso pripadajočo infrastrukturo, torej od sanitarij, hodnika do pokrite terase. V modularnem vrtcu bo tretji oddelek vrtca na Selih, dve igralnici sta v podružnični osnovni šoli Sela. MV Lenart • Pod hišo v Zgornji Voličini seje sprožil velikanski plaz Kljub opozorilom lastnik vztraja Pri Lorbkovih že nekaj časa nimajo mirnega spanca - zaradi nenehnega deževja so se premaknile večje količine zemljine, ki zdaj ogrožajo njihov dom. Prvič se je plaz delno sprožil 13. julija, ko ga je lastnik več ali manj sam saniral, nam je povedal Marsel Kosec, poveljnik PGD Voličina. »Zaradi neurja minuli torek pa je plaz zrasel, zemljina se je vsula daleč v globino in v večjih količinah, zato je bila potrebna takojšnja intervencija. Gasilci smo širše območje, sam plaz je dolg približno 55 in globok 30 metrov, prekrili s petimi plastmi folije, za kar smo je porabili 1.200 kvadratnih metrov. O dogodku smo obvestili tudi vse pristojne občinske in druge službe.« Bo folija zadržala nadaljnje plazenje? Ker je deževalo tudi naslednje dni, so voličinski gasilci ostali v rednih stikih z lastnikom, redne kontrole terena pa so opravljali tudi sami. »Skrbi nas namreč, če bo zaščita s folijo zadržala dodatno plazenje tako zelo namočenega terena. Dejstvo je, da je prekritje s folijo zgolj začasna rešitev, trajnejšo bodo morali doreči lastnik in občina.« Gasilci so Lorbkovim tudi svetovali, da zaradi varnosti do nadaljnjega zapustijo hišo, a tega niso storili. »Rekli smo jim, da mi tu ne bi živeli, a vsak ravna, kot se mu Stanovanjsko hišo v Zgornji Voličini ogroža dvesto kvadratnih metrov velik plaz. zdi najprimerneje. Seveda pa doma ni tako enostavno zapustiti.« Dušan Lorbek, ki ima v Spodnji Voličini frizerski salon, je optimističen in meni, da jim je plaz uspelo stabilizirati. »Trenutno nič ne kaže, da se bo še plazilo. Hiša po mojem ni ogrožena, saj je postavljena na laporju, plaz pa je spodaj pod njo, kjer je bilo pred leti delano nasutje, ki se je zdaj napilo vode in ga je teža odnesla. Ker se je premaknila zemljina med hišo in vrtno lopo, mislim, da bi šel tudi novi plaz mimo hiše. Je pa vse odvisno od vremena v prihodnjih dneh.« Upajmo, da ima prav in da je hrib, na katerem stoji njegova hiša, dovolj trden, da bo ostala na svojem mestu. SD torek • 8. avgusta 2023 Aktualno Štajerski 3 Direktorica Komunalnega podjetja (KP) Ormož Pavla Majcen je bila lani, ko so cene električne energije drastično zrasle, med redkimi, ki si je upala stopiti v ospredje in javno opozoriti na anomalije, ki so se dogajale. Po enem letu seje ponovno oglasila, saj razmer na trgu električne energije še kar ne more razumeti. Tokrat predstavlja novo dilemo, ali bolje rečeno neskladje, in se sprašuje, kako je to mogoče. Kljub lastni sončni elektrarni samooskrba črpališča pitne vode z elektriko ne more biti 100-odstotna, saj je odvisna od vremena, v mirovanju je tudi ponoči. Črpalke in druga oprema na črpališču so v pogonu 24 ur na dan, vse dni v letu in zato brez elektrike iz javnega omrežja enostavno ne gre. Da bodo prodajne cene elektrike za naslednje leto še vedno tako visoke, v KP Ormož niso pričakovali. Prav tako jih je presenetila ponujena nizka odkupna cena za viške proizvedene elektrike. Po tem, kar se je lani začelo dogajati s cenami elektrike, so se v KP Ormož odločili za gradnjo sončne elektrarne. Zgradili so jo na črpališču pitne vode Otok pri Mihovcih, zagnali pa konec letošnjega junija. Rezultati proizvodnje električne energije so po prvem mesecu poskusnega obratovanja v skladu s pričakovanji, so pojasnili v vodstvu podjetja. Del proizvedene elektrike poganja črpališče, del bi ga prodali distributerju. KP Ormož sedaj z razpisom hkrati išče dobavitelja in kupca električ- V luči energetske draginje, zasledovanja ciljev zelenih politik in samooskrbe z električno energijo so se v KP Ormož odločili, da črpališče vode Otok pri Mihovcih opremijo z lastno sončno elektrarno. ne energije, se pravi dobavitelja za vse potrebe elektrike v podjetju ter kupca za tisti del elektrike, ki ga sončna elektrarna proizvaja kot višek. V pogajanjih so že nekaj časa, a ko so na mizo prejeli ponudbe, so jih številke precej presenetile. Distributer bi od njih elektriko odkupoval po ceni okoli 40 evrov za MWh, medtem ko bi jim jo prodajal za 228 oziroma 152 evrov za MWh, po višji in nižji tarifi. „To je nerazumljivo. Ne znamo si razlagati, da je lahko razlika med ponujeno odkupno in prodajno ceno tako velika, da so možna takšna nesorazmerja," sta poudarila direktorica KP Ormož Majc-nova in glavni finančnik v podjetju Matjaž Veršič. Za sončno elektrarno pol milijona evrov KP Ormož je eno izmed prvih komunalnih podjetij v državi in prvo v regiji, ki je črpališče pitne vode opremilo s sončno elektrarno. V prvi vrsti so se zanjo odločili zaradi visokih dobavnih cen elektrike na Elektrika iz sončne elektrarne deloma pokriva potrebe črpališča, viške proizvodnje namerava Komunala prodajati elektro distributerju. Na mizi imajo ponudbo za naslednje leto za dobavo MWh električne energije za 228 evrov po višji in 152 evrov po nižji tarifi, medtem ko bi isti ponudnik elektriko od Komunale odkupoval za okoli 40 evrov za MWh. „Tega ne moremo razumeti," je jasna direktorica KP Ormož Pavla Majcen. trgu, v drugi pa tudi zaradi lastnega proizvodnega vira, ki omogoča samostojno proizvodnjo. Zgradili so sončno elektrarno moči nekaj manj kot 0,5 MW, vrednost investicije je bila 500.000 evrov. Za zdaj elektrarna daje pričakovane rezultate, zelo pa jih je presenetila visoka razlika v cenah, ki so jih od distributerja prejeli za prodajo in nakup elektrike. Pa še do te ponudbe so komaj prišli. Na prva dva razpisa, ki so ju objavili, se ni prijavil nihče, na tretjem so prejeli dve nepopolni ponudbi, v četrtem poskusu iskanja ponudnika imajo na mizi dve ponudbi, postopek s pogajanji pa je v teku. Očitno se na trgu električne energije še vedno dogajajo nerazumljive poslovne prakse, ki jih razume in obvlada verjetno le peščica ljudi. Vsi ostali, od podjetij do končnih potrošnikov, pa smo ujeti v njihovo zanko. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Osrednja slovesnost ob prazniku mestne občine Dramatičen županjin poziv k enotnosti Mestna občina (MO) Ptuj je v petek, 4. avgusta, proslavila praznik občine. Slavnostna govornica, županja Nuška Gajšek, je v nagovoru izpostavila, daje treba prestopiti razlike, ki razdvajajo ljudi, prihodnost pa ustvarjati z optimizmom. „Status quo ne pomeni razvoja, razvoj vedno prihaja v spremstvu sprememb, ki so nemalokrat nepriljubljene, grajane in ovirane. A če želimo uspeti, moramo, ne glede na neuspeh ali dva in ne glede na ovire pogumno slediti ciljem," je strnila Gajškova in poudarila: „Ko bomo zmožni še bolj odločno reči „ne" političnemu prerivanju in cenenemu politikantstvu, ki nas še vedno delita na prave in neprave; ko bomo zmožni presegati delitve in bomo končno vrgli v smeti štam-piljke, s katerimi žigosamo ljudi kot živino - takrat bomo to mesto še trdneje gradili za prihodnje generacije." Vedno težje ločujemo realnost od prividov Županja se je v nagovoru dotaknila iluzij, ki jih v naša življenja prinašajo digitalne tehnologije. „V dobi, ko so meje resničnosti zabrisane, ko nam spletna omrežja Slavje z ognjemetom ob torti primerno ali ne? Čeprav so na občini zaradi obsežnosti in hudih posledic petkove naravne nesreče tehtali, ali prireditev organizirati ali ne, so se na koncu odločili, da jo izpeljejo. Nemalo ljudi je bilo sicer mnenja, da bi s praznovanjem lahko počakali ali ga odpovedali, še posebej so bili ostri odzivi na spletnih omrežjih zaradi fotografiranja ob torti z ognjemetom. Očitki županje Nuške Gajšek niso pustili ravnodušne, saj seje dan po proslavi na to temo oglasila na družabnem omrežju. „Veliko smo razmišljali, kaj narediti. Na koncu smo se odločili, da dogodek izpeljemo in počastimo ljudi, ki so mestu dali del sebe. Odpoved dogodka ne bi bila izraz solidarnosti, če temu ne bi sledila dejanja. A danes nismo mogli na teren po državi, da bi pomagali prizadetim. Takoj smo pripravljeni ponuditi pomoč vsakemu, ki jo potrebuje," je zapisala Gajškova in izrazila sočutje z vsemi, ki jih je ujma prizadela. „Tako hudo še ni bilo nikoli," je dodala. vsiljujejo ideale popolnosti, ki ne obstajajo, pretok informacij pa je hitrejši kot kadarkoli prej, je zelo težko ohranjati trezne glave, se izogniti »všečkarstvu«, vedno težje ločujemo realnost od prividov. Vse več je zlaganosti, lažnivosti, maske zakrivajo prave obraze, vse manj se lahko zanesemo na to, da je to, kar preberemo, res. Poplava in- formacij, teorij zarot in izmišljenih dejstev postajajo novi izzivi prihodnosti, ki nas oddaljujejo od pravih občutkov ter drug od drugega." Pogled na mesto skozi oči turista Gajškova je govor končala z besedami, da je Ptuj lepo mesto in bi ga domačini morali večkrat pogledati skozi oči turista. Da ne bi opazili samo razdrapanih fasad in lukenj na cestah, ampak bi ujeli vse tisto, kar vidijo turisti, ki iz mesta odnesejo nepozabno lepe vtise in spomine. „Turisti Ptuj vidijo kot čudovito malo mesto, ki s svojim šarmom, zanimivimi zgodbami, dogajanjem in bogato zgodovino očara vsakega, ki ga obišče." Meta Puklavec častna občanka Za glasbeni utrip na prireditvi so poskrbeli člani ptujskega pihal- Županja Nuška Gajšek ob imenovanju nekdanje dolgoletne ravnateljice Gimnazije Ptuj Mete Puklavec za častno občanko nega orkestra in učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Županja Nuška Gajšek je družinama Lešnik-Jurič in Fuks izročila priznanji za kmetijo leta, dolgoletno ravnateljico Gimnazije Ptuj Meto Puklavec pa so Ptujčani imenovali za častno občanko. Puk-lavčeva je v zahvali dejala, da naziv deli z vsemi, s katerimi je soustvarjala razvoj mesta Ptuj. Mojca Zemljarič Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 8. avgusta 2023 Slovenija, Podravje • Kaj z dopustom, če na izbrani destinaciji divjajo požari? Agencije ne beležijo odpovedi Letošnje poletje zaznamujejo številne vremenske nepri- it■•mpf-rauirL1 VVccklV niea« anonrahljg like in izredne razmere, ne le doma, ampak tudi mar- i «m miHir " n|i|irr sikje po svetu, tudi na destinacijah, ki so jih Slovenci izbrali za počitnikovanje. Zadnje dni smo spremljali požare bibličnih razsežnosti, ki so na grškem Rodosu goltali vse pred seboj, ljudje pa so panično bežali iz svojih domov in hotelov. A gorelo ni samo na Rodosu, pač pa tudi drugod po Sredozemlju in Jadranu. Gre za destinacije, ki so zaradi suše in poletne vročine zelo dovzetne za požare, zato se lahko rajski dopust zelo hitro spremeni v nočno moro. Ali turistične agencije zato beležijo odpovedi rezervacij? Na Relaxu pravijo, da ne. »Imeli smo eno samo odpoved, in to v skupini, ki je po požarih prva odpotovala na Rodos. Ljudi smo poklicali, jih seznanili s situacijo, na otoku imamo dva svoja predstavnika in lokalnega partnerja, a so si informacije tako že sami pridobili. Saj veste, internet danes omogoča vse, preko spletnih kamer si lahko vsak ogleda, kaj se dogaja v njegovem izbranem hotelu,« razlaga Jože Režonja, predstavnik za odnose z javnostmi. »Je pa tako, kot tudi sami ugotavljate, da so požari poletna stalnica in je to treba vzeti v zakup. Zmeraj kje gori: v celinski Španiji ali njenih otokih, v Črni gori, na Hvaru, Braču, Korčuli, v okolici Šibenika ... zdaj jo je skupil Rodos.« Dokazilo je uradno obvestilo MZZ Kadar so razmere na počitniški destinaciji še naprej izredne, je dobro, da se potnik zaveda, kdaj ima pravico do brezplačne odpovedi. V takih primerih je zanj najenostavneje, če je aranžma rezerviral pri turistični agenciji, saj vse ureja z njo, če je potovanje organiziral v lastni režiji, pa rezervacije rešuje individualno s prevoznikom, nastanitvijo ... Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da lahko potnik, ki je rezerviral paketno potovanje, v primeru »neizogibnih in izrednih okoliščin, ki pomembno vplivajo na izvedbo turističnega paketa ali prevoz ljudi do desti-nacije«, odstopi od pogodbe brez plačila odškodnine. Med upravičene razloge za odstop sodijo tudi naravne nesreče, kot so poplave, požari, potresi ali izredne vremenske razmere. »Jasen kazalnik nevarnosti, ki v vsakem primeru opravičuje brezplačno odpoved potovanja, je uradno opozorilo Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), zato svetujemo, da potrošniki pred odhodom redno spremljajo njihova obvestila.« Prav to uradno opozorilo, ne pa zgolj posameznikov strah pred potovanjem v kraje, ki so bili deležni izrednih razmer, služi kot dokazilo, ki ga potnik predloži agenciji, ta pa mu mora nato najkasneje v 14 dneh po odstopu od pogodbe povrniti denar. Alternativne možnosti in predčasen odhod »Če do izrednih vremenskih razmer ali požarov pride, ko so potniki že na počitnicah, je turistična agencija potniku v težavah dolžna takoj in na primeren način zagotoviti pomoč, in to z ustreznimi informacijami, morebitno evakuacijo in novo namestitvijo. Kadar bivanje na izbrani destinaciji ni več možno, mora organizator potovanja brez plačila dodatnih stroškov potniku ponuditi alternativne možnosti za nadaljevanje potovanja oz. dopusta, ki so po možnosti enake ali višje kakovosti od dogovorjenih. V nasprotnem primeru ima namreč ta pravico do znižanja cene.« Potnik lahko predlagane alternativne aranžmaje sicer zavrne, a le če ti niso primerljivi s storitvami, dogovorjenimi v pogodbi o paketnem potovanju, ali če znižanje cene ni ustrezno. Takrat lahko odstopi od pogodbe, ne more pa zahtevati odškodnine, če pride do »bistvenih neskladnosti pri izvedbi turističnega paketa zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin«, kamor spada nezmožnost uporabe plaže zaradi gozdnih požarov. Breme organizatorja so tudi vsi morebitni dodatni stroški, ki nastanejo zaradi predčasnega odhoda domov, prav tako mora plačati za namestitev, če prevoz v predvidenem terminu ni zagotovljen, vendar le za tri noči. Potnik je upravičen še do znižanja cene za dele potovanja, ki jih turistična agencija ni mogla izpeljati skladno s pogodbo. Senka Dreu Gorišnica • Jeseni naj bi Športni park zaživel malo drugače Občina našla najemnika za gostinske prostore Občina Gorišnica bi rada v čim večji meri zapolnila prostore Športnega parka. Zunanja igrišča so čez leto v večji meri zasedena, notranja dvorana, prostori za fitnes in gostilna pa so do nedavnega še samevali. Pred časom je občina objavila javni razpis za najem omenjenih prostorov in bila uspešna. Prostore za fitnes v velikosti 70 kvadratnih metrov je najel kondicij-ski trener Darko Kneževič, ki se je pred nekaj tedni iz Velike Nedelje preselil v Zamušane. Za najem se je odločil zaradi večjih, sodobnejših in bolj udobnih prostorov, pa tudi bližine doma. Ker gre za manjši fitnes, ta ne bo odprtega tipa, ampak ga bo Kneževič uporabljal zgolj za individualne vadbe. Kneževič namreč izvaja osebne in kondicijske treninge, veliko njegovih strank pa je tudi iz občine Gorišnica. Gre za specifične vadbe, ki potrebujejo posebno obravnavo, kot so rehabilitacije po poškodbah hrbtenice, kolen, tumorjev na možganih ... Veliko ljudi, ki ga izbere za svojega osebnega trenerja, pa je tudi takih, ki želijo ostati v kondiciji in izgubiti kak kilogram. Trenutno ima skoraj vse termine zasedene, kako prosto mesto pa se tu in tam še vedno najde. Najemnik gostilne je Športno društvo Gorišniški občini je uspelo najti tudi najemnika za gostinski del. Prostori v velikosti 94 kvadratnih metrov so delno opremljeni. Na razpis je prispela samo ena prijava, in sicer Športnega društva Gorišni-ca, pogodbo pa so podpisali za nedoločen čas. Mesečna najemnina znaša 400 evrov. Po besedah predsednika Matjaža Koreza bo odprtje konec avgusta ali prvi konec tedna v septembru. Vodenje lokala so zaupali domačinki, ki bo zaposlena v društvu. Lokal bo odprt vse dni v tednu, delovnega časa pa še niso dokončno dorekli. »Na našem športnem parku je vsak dan veliko obiskovalcev, predvsem staršev, ki pripeljejo otroke na nogometno šolo. Večinoma na konec treninga Ó Športno društvo Gorišnica je prevzelo gostinske prostore v Športnem parku. Za 50 m2 poslovnega prostora 314 evrov Občina Gorišnica išče novega najemnika za prazne prostore v občinski zgradbi v velikosti 52 kvadratnih metrov. Tam je bila včasih papirnica. Razpis poteče 7. avgusta, izklicna cena mesečne najemnine pa je 314 evrov. Notranjo dvorano bo uporabljala Športna zveza Gorišnica. počakajo kar na tribunah. Sedaj bodo lahko posedeli v gostinskem lokalu in v miru spili kavico, čaj ali kaj drugega,« je povedal Korez. V mali telovadnici različne rekreativne vadbe Jeseni pa bo zaživela tudi notranja telovadnica Športnega parka v velikosti 100 m2. Športna zveza Gorišnica bo v njej izvajala rekrea- tivne vadbe, in sicer vsak delovni dan med 16. in 21. uro. Po besedah predsednika Ratka Matjašiča so trenutno v teku dogovori z go-rišniško občino glede najema in drugih podrobnosti. Na novi lokaciji nameravajo izvajati telovadbo za ženske, jogo, programe za otroke in zdravo hrbtenico. Košarka, odbojka, nogomet in namizni tenis pa ostajajo v športni dvorani osnovne šole. »Zelo veseli smo, da bomo lahko termine organizirali že od četrte ure naprej. Šolska telovadnica je namreč zelo zasedena in prvi prosti termini so na voljo komaj ob pol deveti uri zvečer, kar je bilo marsikomu zelo pozno. Želimo si, da bi se sedaj še več občanov udeleževalo športnih aktivnosti, ki jih organiziramo,« je poudaril Ma-tjašič in dodal, da bi otroške vadbe radi začeli že takoj na začetku šolskega leta, preostale pa bi se začele do konca meseca. Mladim bi radi ponudili tudi ure atletike, saj jih morajo sedaj starši voziti na Ptuj. Tamkajšnji Atletski klub je zainteresiran za sodelovanje, vendar za zdaj dokončnih dogovorov še ni. Po neuradnih informacijah si nekateri športni navdušenci želijo, da bi v Gorišnici raje ustanovili svoj atletski klub. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG torek • 8. avgusta 2023 Podravje Štajerski 5 Ormož • Zdravstveni dom še vedno ne razpolaga s kupljeno nepremičnino O usodi Vile bo odločalo sodišče Dve leti sta že minili, odkar so v Zdravstvenem domu (ZD) Ormož na spletni dražbi kupili stavbo v neposredni bližini doma, da bi si z njo pomagali reševati prostorsko stisko. Čeprav je kupnina že zdavnaj plačana, lastništvo vpisano v zemljiško knjigo, pa nepremičnina še vedno ni v dejanski posesti ZD, saj jim ni uspeh izseliti nekdanjih lastnikov. Zato seje Vila, kot v Ormožu na kratko imenujejo to mogočno stavbo, znašla na sodišču. »Žal še vedno bijemo boj s pravnimi sredstvi, a verjamem, da ga bomo že v kratkem rešili v našo korist in da bomo nepremičnino lahko začeli uporabljati, saj jo nujno potrebujemo,« pojasnjuje Aljaž Čibej, od letošnjega prvega maja vršilec dolžnosti direktorja. Neznani časovnica in cena obnove V ZD Ormož imajo 141 zaposlenih, dnevno pa se srečujejo s hudim pomanjkanjem prostora. »Zato iščemo rešitve ter možnosti širitve izven okvirov glavne stavbe doma. Tako smo na primer junija začeli adaptacijo stanovanja na Ptujski cesti 25d, ki jo bomo preuredili v dodatne ambulantne prostore Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. S prostorsko stisko pa se srečujemo tudi na drugih področjih, zato je pridobitev Vile za naše delovanje izrednega pomena. Tam bi namreč radi vzpostavili enotno, pacientom in zaposlenim prijaznejšo lokacijo za potrebe Centra za duševno zdravje odraslih. Svoje mesto bi tam dobila tudi patronažna služba, uredili pa bi še večnamenski prostor. V neposredni bližini stavbe bi radi zgradili parkirno hišo, ki jo prav tako nujno potrebujemo. Skratka, naša želja je, da na enem mestu ponudimo celostno oskrbo pacientov ter zagotovimo kakovostne zdravstvene in podporne storitve.« Prav zaradi sodnega spora Čibej ne more govoriti ne o časovnici obnove stavbe in ureditve prostorov ne o višini investicije. »Šele ko bodo pravne zadeve rešene in bo Vila tudi fizično v naši posesti, bomo lahko naredili oceno ter terminski načrt adaptacije.« Razburila strategija dražbe Zaradi nakupa Vile oktobra 2021 je v Ormožu završalo, zlasti se je na okope postavila opozicija, češ da gre za oškodovanje javnih sredstev, na drugi strani pa je župan Danijel Vrbnjak opoziciji očital, da nakup izkorišča za predvolilne igrice. Kamen spotike sta bila način draženja na spletni dražbi in višina kupnine. Lista GPS (Gradimo prihodnost skupaj) je na spletu nekaj mesecev po nakupu objavila informacijo o Čeprav so v ZD Ormož že pred dvema letoma kupili Vilo v neposredni bližini, je še zmeraj niso prevzeli. dražbi, na kateri, kot so zapisali, je ZD Ormož kar 92-krat dražil sam proti sebi in tako izhodiščno ceno 261.100 evrov dvignil na 447.200 evrov. Zdaj že nekdanja direktorica Vlasta Zupanič Domajnko, ki se je letos spomladi upokojila, je vse obtožbe zanikala in zagotovila, da so delali zakonito, da sta bila na dražbi še dva druga dražitelja in da se je strategija draženja ZD izkazala za uspešno. Po cenitvi iz leta 2017 je bila namreč Vila ocenjena na 373.000 evrov, v času nakupa pa je njena realna tržna vrednost znašala okrog 750.000 evrov. Dogovorili so se, kar je »požegnal« tudi sveta zavoda, da bodo dražili do višine 650.000 evrov. Po besedah direktorice so ta znesek izračunali na osnovi uporabne površine prostorov Vile, ki znašajo 500 kvadratnih metrov, in 1.300 evrov ormoške tržne cene po kvadratnem metru. Na koncu so za Vilo plačali slabih 450.000 evrov, kar je po njenem precej manj od dejanske vrednosti. Zavrnjena ovadba Vodja svetniške skupine GPS Matej Hebar s temi razlogi ni bil zadovoljen, tudi mu ni bila jasna strategija draženja, ko je »ZD na vsaki dve minuti dražil, saj se v nasprotnem primeru, če dve minuti nihče ne dvigne cene, dražba avtomatično zapre«. Po njegovem se z javnim denarjem tako ne bi smelo ravnati, podvomil pa je tudi v izračune o tržni vrednosti stavbe, saj da nepremičninski trg v Ormožu deluje drugače kot v Ljubljani, zato cene ne rastejo enako. Z izidom dražbe pa očitno ni bil zadovoljen niti eden od neuspešnih dražiteljev, saj je nakup nepremičnine zraven zdravstvenega doma zaradi suma storitve kazni- vega dejanja oškodovanja javnih sredstev ovadil na ptujsko okrožno državno tožilstvo. Ovadba, ki naj bi se nanašala na dve fizični in eno pravno osebo, je bila zavrnjena kot neutemeljena. Nekateri Ormožani pa se tudi sprašujejo, ali je pametno, da zdravstvo kupuje historične stavbe, katerih sanacija in prilagoditev potrebam sodobnega časa sta lahko dražji kot izgradnja novega objekta. Kakorkoli, usoda Vile za zdaj nima srečnega konca, saj bodo o njej še mleli sodni mlini. Senka Dreu Foto: ZDO Podravje • Finančne spodbude za lesarske obrtnike Za majhne lesarje na voljo 1,8 milijona evrov Obdelovalci in predelovalci lesa z največ 10 zaposlenimi lahko zaprosijo za nepovratna sredstva v višini od 15.000 do 70.000 evrov. Slovenski podjetniški sklad (SPD) je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport pred kratkim razpisal finančne spodbude za mikro podjetja v lesarstvu v višini 1,8 milijona evrov. Tudi ptujski in okoliški mizarji se lahko prijavijo na razpis Slovenskega podjetniškega sklada. Predvidena sta dva roka prijav, prvi se izteče 4. septembra in drugi 6. novembra letos. Po ocenah sklada bi lahko z razpoložljivo kvoto razpisanih sredstev sofinancirali od 30 do 40 projektov. Mizarji iz Ptuja in širše okolice omenjenega razpisa podrobneje še ne poznajo. Je pa velika večina tistih, s katerimi smo govorili, pozdravila tovrstne finančne spodbude. Mizar Peter Zernec s Podlož razpisov sicer ne spremlja, saj po navadi ni zadostil razpisanim pogojem, je namreč samozaposlen. Preveč »papirologije« V mizarstvu Vuk iz Majšperka so bili v preteklih letih uspešni na marsikaterem razpisu, s pomočjo nepovratnih sredstev so kupili predvsem stroje. Uspešno poslujejo že od leta 1985, zaposlenih pa imajo 10 ljudi. Po besedah lastnika Fredija Vuka se tokrat ne bodo prijavili, saj je preveč »papirologije«, prav tako je včasih problem zadostiti vsem zapisanim pogojem. V mizarstvu Zamuda iz Spuhlje aktualni razpis SPD zelo dobro poznajo, vendar ne morejo kandidirati, saj imajo zaposlenih več kot 10 ljudi. Tudi v podjetju GT Gorsko iz Cir-kulan, kjer se ukvarjajo z obdelavo i lesa ter pripravo lesenih konstrukcij, temu kriteriju ne ustrezajo. Upravičeni vlagatelji so namreč samo mikro podjetja z najmanj enim zaposlenim za polni delovni čas in največ 10 zaposlenimi, na dan oddaje vloge pa morajo biti re- gistrirani vsaj 18 mesecev. V poštev prideta dve dejavnosti, in sicer obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva ter proizvodnja pohištva. Sofinanciranje upravičenih stroškov (nakup nove opreme, strojev in orodij za potrebe tehnološkega procesa predelave lesa, transport, montaža in zagon opreme) znaša maksimalno 60 odstotkov, preostanek morajo zagotavljati prijavitelji. EK Podlehnik • Začenja se sanacija plazu Ložina Ogromna cenovna razlika med gradbinci Občina Podlehnik je nedavno podpisala pogodbo z Ministrstvom za naravne vire in prostor za sofinanciranje sanacije plazu Ložina. Ministrstvo naj bi zagotovilo 426.590 evrov, preostanek bo primaknila občina. Foto: Občina Podlehnik V Podlehniku bodo na seznam saniranih plazov dodali še plaz Ložina, seveda pa so majska in julijska neurja povzročila nove škode na javni cestni injrastrukturi. Na razpis za izbiro izvajalca za sanacijo plazu Ložina so v Podlehniku prejeli pet ponudb, najcenejšo je oddalo podjetje Pavčnik z Dola pri Hrastniku. Vrednost ponudbe znaša 548.019 evrov, kar pomeni, da bo morala občina zagotoviti dodatnih 120.000 evrov. »Težko bi rekel, da smo s ceno zadovoljni. Vsekakor je dobro, da je znotraj ocenjene vrednosti in nam omogoča izvedbo projekta, kaže pa morda tudi na umirjanje cen na gradbenem trgu,« meni župan Sebastian Toplak. Prvi mož občine je ob tem izpostavil velik, morda celo težko razumljiv cenovni razpon med ponudbami. V okviru postopka javnega naročila je ponudbo oddalo pet podjetij, najcenejšo s 548.000 evri torej podjetje Pavčnik, najdražjo prekmurski gradbeni velikan Pomgrad, in sicer je ocenil, da bi dela izvedel za 911.459 evrov, torej za dobrih 363.000 evrov več kot najcenejši gradbinec. Začetek del je predviden še v tem mesecu, zaključek pa konec novembra. Podjetje naj bi zgradilo tri armirano betonske pilotne stene, dva kamnita podporna zidova, v ceno je zajeta še obnova vozišča z odvodnjavanjem in zaščita brežin z visečimi mrežami. Mojca Vtič G Štajerski V središču torek • S. avgusta 2023 Podravje, Slovenija • Poplavna voda besnela čez polovico države, hudourniki in plazovi ljudem vzeli domove Največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije, država Minuli konec tedna je bila več kot polovica države pod vodo. Deli Koroške so bili zaradi poplav in plazov odrezani od sveta, Kamniško in Savinjsko je prizadela silovita hudourniška povodenj, v Spodnjem Podravju so poplavljale Drava, Pesnica in Dravinja, v Prekmurju Mura, ki je prebila zaščitni nasip. Mura in Ščavnica sta v nedeljo zalili naselja v ljutomerski občini, poplavljali so tudi najdaljša slovenska reka Sava in njeni pritoki. Naravne nesreče takšnih razsežnosti v Sloveniji še ni bilo. Ujme so zahtevale več življenj, vzele domove številnim družinam, voda je lomila ceste in mostove. Prvič je bila zaradi poplavljanja zaprta avtocesta med Ljubljano in Mariborom. Ljudje sploh niso dojeli, kaj se dogaja. Številni so v trenutku ostali brez vsega, za kar so delali celo življenje. Zgodbe s terena so žalostne, srce parajoče, iz njih vejejo obup, nemoč, stiska. Civilna zaščita, gasilci, vojska, policija, humanitarne organizacije ter druge službe zaščite in reševanja so na terenu od petka zjutraj. Da so zaščitili življenja, so množice ljudi evakuirali, reševali s helikopterji, ljudje so se pred podivjanimi rekami in hudourniki zatekli na drevesa in strehe. Ni bilo elektrike, vode, telefonskega signala. Ljudje niso vedeli, kje so njihovi svojci. So na varnem ali ne. Do njih niso mogli, ker so voda in plazovi drli vsepovsod, telefoni so obnemeli. Sanacija škode bo obsežna, marsikje bo treba začeti vse znova, od gradnje elektro omrežja in vodovoda do cest in mostov. Vprašanje je, ali bodo nekatera območja za bivanje sploh še varna, ker jih ogrožajo plazovi ali pa so se spremenili vodotoki. V Podravju se je huda ura začela v soboto zjutraj Ko so Slovenijo v petek dopoldan pretresli posnetki dramatičnega dogajanja v Mozirju, Komendi, Kamniku in na Koroškem, je bila Drava sicer že visoka in se je razlivala iz struge, a še ni poplavljala, razen v zaselku Čreta pri Krčevini, ki je tik ob vodi. Tam so evakuirali ljudi in živali. Ker je bilo vode ogromno in je pritekala iz vseh strani, nazadnje se je dvignila še podtalnica, so reke v Spodnjem Podravju začele intenzivno poplavljati v soboto zjutraj. Poplavna voda je zalivala objekte ob strugi v občinah Markovci, Gorišnica, Cirkulane in Ormož. Marsikje so pomagali gasilci s črpanjem vode, da se gladina ni dvigovala in povzročala še večje škode. V nedeljo se stanje ni umirilo, vode je bilo povsod ogromno, na poljih in travnikih so se ustvarila jezera, na več območjih je voda segala do hiš: v Novi vasi, Bukovcih, Stojncih, Muretincih, Gajevcih, Placerovcih, Dolanah. V Forminu je poplavila podtalnica. Namesto da bi voda Tokratni pretoki Drave na jezu Markovci niso bili rekordni. Dejansko je šlo čez zapornice polovico manj vode kot v poplavah novembra 2012, ko je bil pretok krepko čez 3.000 m3/s. Najvišji izmerjeni pretoki čez markovski jez v staro strugo so bili minuli konec tedna 1.600 m3/s. Drava se je najprej razlila v zaselku Čreta pri Krčevini, ki je tik ob vodi. po dveh dneh začela odtekati, je v noči s sobote na nedeljo še narasla. Ves teren je bil razmočen, vode pa povsod veliko: Drava, Dravinja in Pesnica so poplavljale, dvignila se je podtalnica, več dni skupaj je deževalo ... Poplavljene kleti in garaže, stanovanja ostala na suhem Zaradi povodnji so že v petek zaprli več cest, tudi glavno povezavo med Ptujskim poljem in Halozami - regionalno cesto med Stojnci in Borlom. Domačini na ogroženih območjih, gasilci in drugi prostovoljci so s peskom napolnili na tisoče protipoplavnih vreč in z njimi zaščitili objekte. Stanovanja so tokrat za razliko od poplav Drave 2012 ostala na suhem, voda je zalila kleti stanovanjskih hiš, garaže, hleve in gospodarska poslopja. Ves čas so bile v pogonu črpalke, s katerimi so v ali ob objektih poskušali vzdrževati nižje nivoje poplavne vode. Gasilci so si pri reševanju pomagali tudi s čolni. Seveda ponovno ni manjkalo nespametnih potez. Čeprav je bila glavna cesta proti Borlu poplavljena in za promet zaprta, so nespametni vozniki kljub jasno označeni zapori peljali po njej. Tako so gasilci PGD Stojnci v soboto zgodaj zjutraj iz vode reševali vozila in potnike. Pesniška dolina kot eno veliko jezero Čeprav Slovenskih goric v zadnjih dneh niso prizadele tako močne padavine z vetrom in točo kot v julijskih neurjih, pa so tla še vedno tako namočena, da začne poplavljati že ob vsakem dežju. Reka Pesnica je znova narasla in prestopila bregove, zaradi česar je bila Pesniška dolina s pretežno kmetijskimi površinami tako rekoč pod vodo, razsežnosti poplav pa so bile najbolje vidne na posnetkih iz zraka. Številne ceste so bile poplavljene, prožili so se novi plazovi oziroma se večali za silo sanirani stari. Za ves promet je bila zaprta glavna povezava med občinama Trnovska vas in Sveti Andraž, ki poteka skozi Pesniško dolino. Plaz v cerkvenjaški Brengovi, ki meji na občino Sveta Trojica, se je sprožil že v majskih neurjih, od takrat je bila cesta delno zaprta. Zdaj jo je dobesedno odneslo; ker se zemlja še vedno premika, so gasilci vstop na prizadeto območje zaprli, gibanje pa je tam zaradi nevarnosti omejeno. Okoliške hiše so v soboto ostale brez vode in elektrike. Prebivalci Slovenskih goric so lahko pri gasilcih in predstavnikih civilne zaščite dobili protipoplavne vreče, ponekod so jih pozivali, da si jih pridejo s peskom napolnit kar sami. Protipoplavni nasipi v Majšperku odigrali svojo vlogo Med rekami, ki so v soboto prestopile struge, je bila tudi Dravinja. Med Poljčanami in Vidmom se je reka, ki izvira sredi Pohorja, razlila in poplavila hektarje njiv koruze, travnikov, še nepožete pšenice, zaradi česar je bila zaprta regionalna cesta Jurovci-Majšperk-Poljčane, V* V Podravju je pod vodo po prvih neuradnih ocenah več kot 2.200 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ob naraščajočem pretoku Drave je ponovno poplavilo tudi glavno prometnico od Ptuja proti Zavrču. Na Krčevini so že v petek morali evakuirati nekaj občanov in živali. Foto: čg Drava se je pod Vurberkom začela razlivati že v petek popoldne, njeno besnenje pa se je začelo v soboto popoldne in se nadaljevalo vse do nedelje. Foto: CG Foto: CG Foto: CG Foto: CG torek • 8. avgusta 2023 V središču Štajerski 7 zaprosila za mednarodno pomoč Država, zgani se! voda je segla do številnih dvorišč in pragov hiš. Dravinja je najvišji vodostaj na merilnem mestu Makole dosegla v soboto zjutraj, ko je tudi onemogočila dostop do občinskega središča in več krajev na desni strani struge. V višino ali globino je Dravinja merila 320 cm, pretok pa je dosegel 113 m3 na sekundo, kar je 14-kratnik pretoka konec julija, ko je merila 70 cm. V Koritnem pri Majšperku je seveda tudi tokrat pogoltnila cesto, poplavila pa je tudi državno prometnico med Leš-jem in Strugom. V Majšperku se je voda hišam najbolj približala v Stanečki vasi in v naselju Stogovce, kjer je bila zaprta tudi cesta proti Žetalam. »V Stanečki vasi je Dravinja ogrožala hišo, ki smo jo zavarovali s protipoplavnimi vrečami, pa tudi sicer smo razdelili več proti-poplavnih vreč občanom, da so zavarovali svoje imetje,« je dejal Beno Kamenšek, poveljnik GZ Majšperk. Poudaril je pomen samozaščitnega delovanja, na katerega so cel minuli teden opozarjali v PGD Majšperk in zdi se, da so opozorila padla na plodna tla, pravi Kamenšek. Proti-poplavni nasipi, ki so bili pred nekaj leti zgrajeni v Majšperku, so letos Foto: Blaž Šalamun Dravinja se je v Stanečki vasi povsem približala hišam. doživeli prvi pravi test in po oceni poveljnika odigrali svojo vlogo. Medtem ko je Dravinja v Ma-kolah in Majšperku v soboto dopoldan že upadala, je v Vidmu še vedno naraščala, tudi zaradi pritoka Polskave. »Dravinja se je razlila na mestih, kjer tudi sicer poplavlja, zaprli smo nekaj cest, hiše niso bile ogrožene. Preventivno smo razdelili tudi več protipoplavnih vreč, gasilci pa smo bili ves čas v priprav- ljenosti,« je povedal poveljnik GZ Videm Jani Požar. V Šturmovcih je v sobotnih jutranjih urah zapretil visok vodostaj Drave. Po podatkih SPIN je regijski center nekaj čez pol tretjo uro ponoči aktiviral PGD Videm. Videmski gasilci so obvestili krajane Šturmovcev na hitro naraščanje reke Drave ter jim podali napotke, kako naj ukrepajo v primeru poplav, ob tem pa napolnili več protipoplavnih vreč. c -__■ ■.'¿KA:-. ■ mte^sp Foto: PGD Osek Pesnica je tudi tokrat poplavila, plaz v Brengovi je dobesedno odnesel cesto. Haloze so jo odnesle skoraj brez praske Tokratna vremenska ujma je vendarle prizanesla gričevnatemu delu Haloz. Župan Sebastian Toplak je že v sobotnih jutranjih urah prevozil občino in večjih poškodb ni zaznal. »Poškodovane so makadamske ceste, kar je na žalost stalnica po deževjih, dodatnih plazov ali usadov nisem zabeležil. Večje težave smo imeli po julijskih nalivih,« je dodal. V občini Cirkulane so gasilci s črpanjem pred poplavno vodo ubranili zaselek Dolane ob glavni cesti. Po mnenju županje Antonije Žumbar je svojo vlogo pri varovanju pred poplavami odigral tudi nasip, čeprav ga država ni zgradila do konca, vključno s pregrado na vtoku Belce, kot je bilo sprva predvideno. „Rešitev pa bi bila čiščenje struge Drave. Naši občani že razmišljajo o državljanski nepokorščini, če se država ne namerava tega lotiti," je poudarila Žumbarjeva. MZ, SD, MV Čeprav je od silovitih in uničujočih poplav Drave minilo celo desetletje, je spomin na takratne dogodke še kako živ. Travma v ljudeh je ostala, marsikaj so se takrat naučili in danes na reko, ko narašča, gledajo drugače. Zavedajo se nevarnosti, ki jo lahko povzroči poplavna voda. Tudi službe zaščite in reševanja so od takrat bistveno bolj previdne, preudarne, delujejo preventivno. Ljudje so se dejansko samoiniciativno, glede na izkušnje, naučili, kako ravnati, ko se bliža visoka voda. Kaj pa država? Nič. V desetletju nič, razen nekaj drobcenih ukrepov in študij. Ali ni že skrajni čas, da se ukrepanje začne na terenu? Je mar varovanje narave, da se ta nepregledno zarašča in zapušča, edina možna pot, da sejo ohranja? Bo že enkrat konec ere, ko se pišejo študije na tonah papirja, od vsega skupaj na nato nič. Bo konec anomalij z varovanjem narave na način, da se ohranja hroščke in muhe na račun ogrožanja bivanjskega prostora ljudi in njihovega premoženja? Če gre za varovanje narave, stojim v prvi vrsti. Ker je narava sklenjeni krog, v katerem ima vsako živo bitje svojo vlogo. In je nujno zanjo skrbeti! A načina, kot se to počne v državi v minulih dveh oziroma treh desetletjih, dejansko od osamosvojitve naprej, pa nikakor ne podpiram. Vodotoke je treba očistiti. Absolutno pustiti gnezdišča ptic, a v racionalnem sorazmerju do drugih v prostoru. Ne more biti v rečni strugi več gramoza kot vode. Stara struga Drave od Markovcev do Hrvaške je zaraščena, v njej je na desetine otokov. Voda v strugi nima prostora. Namesto da bi tekla na sto metrih širine, kot je široko rečno korito, vijuga sem in tja med prodišči, zaraščenimi otoki in polotoki, v najožjih delih je široka pičlih deset metrov. To je struga kakšnega lokalnega potočka, na primer Grajene ali Rogoznice, ne pa reke, ki teče skozi štiri države. Verjetno je zadnja ujma dovolj velika lekcija za streznitev. Dovolj je pisanja papirjev in izgovorov na račun varovanja narave (Natura 2000). Če bo šlo tako naprej, se v Sloveniji več ne bo dalo živeti. Čas je za ukrepanje, posege na terenu, nemudoma. Deset let od poplav Drave, pa se zgodba ponavlja. Strugo je treba očistiti, ob njej pa vzpostaviti poplavne loge. Skozi neprehodno goščavo, ki se zarašča ob reki, voda ne more teči. Ne zanikam, da so se vremenski pojavi spremenili. Zadnji dogodki so nedvomno kombinacija vsega, kar se v okolju dogaja. Ampak: ali nimamo države tudi za to, da nam zagotavlja varnost? Tudi za to plačujemo davke. Kot vse kaže, je danes narava sodobni okupator, pred katerim se bo treba braniti. Bolj kot tuje pehote so danes očitno naš največji sovražnik naravne sile: veter, toča, poplave, plazovi, epidemije. To so tveganja sodobnega časa, pred katerimi bo treba ljudi varovati, naučiti se sobivati z njimi. Država, zgani se. Vodotoke je treba očistiti zarasti, gramoza in mulja. Brez odlašanja. Mojca Zemljarič V občinah Markovci in Gorišnica je voda zalila več kot 100 objektov. Tokrat je poplavilo tudi glavno cesto od Majšperka proti Slovenski Bistrici in Makolam. Foto: Mojca Vtič Žalosten pogled na dvorišče ene izmed zalitih hiš . Dravinja je onemogočila dostop do naselij Makole, Varoš in Stari Grad. Foto: Mojca Vtič Foto: CG Foto: MZ 8 Štajerski Podravje torek • 8. avgusta 2023 Ptuj • Rjavenje divjega kostanja Posek ne bo potreben Rjavenje listja divjih kostanjev je v Sloveniji prisotno že več kot dvajset let. Krivca sta dva, kostanjev zavrtač (Cameraria orhidella) in bolezen listna sušica divjega kostanja (Guignar-dia aesculi). Oba imata predvsem estetski vpliv, pojasnjuje Samo Jenčič iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor, kjer smo se zanimali o tem pojavu, ki je letos še posebej izrazit, in kakšne posledice ima lahko za nasade divjega kostanja. Foto: Črtomir Goznik Rjavenje divjih kostanjev je v Sloveniji prisotno že več kot 20 let. Že leta 2000 pa so o tej problematiki razpravljali tudi na posvetovanju na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Na fotografiji drevored na Osojnikovi. Do poletnega časa, ko napadi postanejo opaznejši, drevesa že opravijo večino letnega priraščanja in ni nekega opaznega vpliva na zdravje in priraščanje dreves v naslednjem letu, so pomirjujoči podatki, tako da bojazni, da kostanj ne bi preživel in bi bil potreben posek, ni. Problematiki varstva divjega kostanja so se že leta 2000 posvetili na posvetovanju v organizaciji Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. „Kostanjev zavrtač je droben metuljček, katerega gosenica živi v notranjosti listov. Hrani se z listno sredico in se tam tudi zabubi. Močni večletni napadi lahko oslabijo odpornost drevesa (da lažje postane tarča drugih njemu nevarnih insektov ali bolezni), običajno močni napadi pa po opazovanjih nimajo resnih posledic za drevo. Poleg zatiranja s škropljenjem, ki v urbanih okoljih ne pride v poštev, je edini način borbe proti zavijaču jesensko grabljenje in uničevanje (sežig) odpadlega listja. V njem so namreč bube zavrtača, ki so zarod za naslednje leto. Metoda lahko zmanjša, ne pa popolnoma prepreči napad v naslednjem letu. V Evropi je bil zavrtač najprej odkrit Foto: Črtomir Goznik Listje od blizu v Makedoniji, od koder se širi po Evropi. V Sloveniji je bil prvič opažen leta 1995. Listna sušica pa je gliva, ki povzroča rumene pege na listih, ki kasneje začnejo rjaveti. Pege so nekoliko podobne napadu zavrta-ča, v glavnem pa so temnejše. Gliva prezimuje v odpadlih listih. Tako je ukrep grabljenja, odstranjevanja in uničevanja listja nekoliko učinkovit tudi za zmanjšanje obsega napada glive v naslednjem letu. Kot preventivni ukrep omenjajo tudi obrezovanje krošnje, ki naj bi zagotovilo zračno krošnjo, v kateri se gliva težje uveljavi. Bolezen se v Evropi širi od leta 1950," o dveh krivcih za rjavenje divjega kostanja pove Samo Jenčič. Oba, zavrtač in sušica, imata predvsem estetski vpliv. Drevesa do poletnega časa, ko napadi postanejo opaznejši, opravijo že večino vsakoletnega priraščanja in ni nekega opaznega vpliva na zdravje in priraščanje dreves v naslednjem letu, še dodatno pojasni. Divji kostanj je splošno razširjeno parkovno in drevoredno drevo, ki je v urbanih okoljih pogosto sajeno tudi kot solitrno drevo. Podatkov o njegovi razširjenosti v Sloveniji v Zavodu za RS za varstvo narave nimajo. Več pa je podatkov o zavarovanih drevoredih divjega kostanja. V Mariboru sta zavarovana dva drevoreda: Tomšičev in Vrbanski drevored. „Na območju Ptuja zavarovanih (ali s statusom naravne vrednote) kostanjevih drevoredov nimamo, posameznih kostanjevih dreves pa tudi ne. Zavarovanih drevoredov in dreves divjega kostanja v Sloveniji je kar nekaj, treba pa je povedati, da je divji kostanj drevesna vrsta, ki ne dosega izredne starosti in zaradi tega tudi zelo izjemnih dimenzij ne," je še povedal Samo Jenčič. MG Spodnje Podravje • Vse težje do novih gradbenih parcel, ker so obstoječe še nepozidane Preveč nepozidanih stavbnih parcel omejuje novograditelje V občinah Spodnjega Podravja je uradno zabeleženih na desetine hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. Nekatere občine so lastnike tovrstnih parcel obdavčile že pred več leti, druge tega vse do danes še niso storile. Davek naj bi bil namenjen prav temu, da bi lastniki stavbnih parcel slednje čimprej pozidali, prodali kakšnemu zainteresiranemu graditelju ali pa spremenili njihovo namembnost v kmetijsko rabo. A to seje v praksi izkazalo za »misijo nemogoče«, saj imetniki nepozidanih stavbnih zemljišč raje plačujejo davek na zeleno stavbno parcelo - kjer ga seveda morajo. Marsikje pa jim tega ni treba. V kar nekaj občinah Spodnjega Podravja ne pobirajo NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča. Sprememb iz stavbnega v kmetijsko zemljišče pa je manj kot prstov na eni roki. Zato se v praktično vseh občinah srečujejo s težavami, ko zaradi nepozidanih zemljišč, na katerih naj bi že stale stavbe, ne morejo priti do novih stavbnih parcel, ki si jih želijo tisti, ki bi res radi gradili. Zakonodaja glede pozidave je namreč že nekaj časa zelo stroga in v osnovi pravi, da je treba za vsako novo zemljišče, ki bi mu lastniki želeli spremeniti namembnost iz kmetijskega v stavbno, nadomestiti z drugim kmetijskim zemljiščem. To pa je v večini primerov neizvedljivo. Klobčič nezadovoljstva se tako med interesenti za gradnje ter občinami na eni strani in pristojnimi ministrstvi, ki odločajo o umestitvi novih stavbnih parcel v občinskih prostorskih načrtih (OPN), le še bolj zapleta. Tudi zato, ker je marsikatera stavbna površina dejansko le ohišnica oz. dvorišče ali zelenica ob že postavljeni hiši. V mestni občini Ptuj je nezazidanih stavbnih zemljišč kar okoli 220 hektarjev, od tega v mestu Ptuj okoli 175 in v ostalih naseljih 45 hektarjev. NUSZ za nepozidana stavbna zemljišča odmerjajo zadnjih deset let. Višina nadomestila je odvisna od namembnosti zemljišča (stanovanjska ali poslovno--proizvodna gradnja) in cone. Zaradi nezazidanih stavbnih zemljišč ima seveda tudi ptujska občina velikokrat težave pri umeščanju oz. pobudah za nove gradbene parcele, ki jih pristojna ministrstva, zlasti kmetijsko, zavračajo. »V teh mnenjih se nosilci velikokrat sklicujejo na to, da ima občina dovolj nezazidanih stavbnih zemljišč in da iz tega vidika pobude za spremembo namenske rabe niso potrebne,« so povedali na MO Ptuj. V Markovski občini je 25 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč, nadomestilo za uporabo slednjih pa zaračunavajo od leta 2001. Lani so znašali prihodki od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč 270.140 evrov, podatkov prav tako kot v MO Ptuj ne vodijo ločeno. Tudi v Markovcih se zaradi nepozidanih stavbnih zemljišč lastniki srečujejo s težavami pri odobritvah vlog za spremembe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča oz. iskanju nadomestnih kmetijskih zemljišč. Kodrič: »Prostovoljna VII • IIM M I •• V V vračila zazidljivih zemljišč v kmetijsko rabo so zelo redka« V majšperški občini je 349 nepozidanih stavbnih parcel v skupni površini dobrih 36 hektarjev. NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča obračunavajo od leta 2005, vendar samo za zemljišča, ki so večja od 500 m2. V lanskem letu je občina iz tega naslova prejela nekaj manj kot 30.000 evrov. Župan Sašo Kodrič je izpostavil, da je težava pri bilanci kmetijskih zemljišč. Če želijo slednja spremeniti v stavbna, morajo zanje najti enako veliko površino, ki se ji spremeni namembnost v kmetijsko zemljišče. »Te spremembe niso mogoče brez soglasja lastnika, kar pa se zgodi zelo redko in ne pokrije vseh potreb občanov po stavbnih parcelah,« je še dodal Kodrič. Med nepozidanimi parcelami tudi večje i «v • »ohišnice« Nekaj več kot 22 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč pa je v občini Cirkulane. NUSZ za nepozidana stavbna zemljišča pobirajo od leta 2008. Na območju občine so gospodinjstva in gospodarstva, ki imajo ob svojih pozidanih še nepozidane parcele kot sestavne dele ene domačije. Toda prav to je razlog, da so pobude za nova stav- Občine: Površina nepozidanih stavbnih zemljišč (v ha): Prihodek z naslova stavbnih zemljišč: MO Ptuj 220 3.000.000 Hajdina 65 363.200 Markovci 25 270.141 Gorišnica 15 380.290 Juršinci 11 56.840 Dornava 28 95.480 Cirkulane 22,8 104.100 Majšperk 36 122.500 Žetale Brez podatkov 37.579 bna zemljišča na ministrstvih zavrnjene z obrazložitvijo, da jih imajo dovolj. Po mnenju županje Antonije Žumbar bi bilo treba nujno ločiti dejansko nepozidana samostojna zemljišča oz. parcele od tistih, ki so del ene domačije (kot neke vrste večja ohišnica). NUSZ za nepozidana stavbna zemljišča v Občini Hajdina odmerjajo že od leta 2004. Trenutno pod to kategorijo spada 65 hektarjev površin. Njihovi lastniki so lani za uporabo skupno plačali 125.300 evrov. V Gorišnici je trenutno 15 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. Lani so za njihovo uporabo zbrali 8.459 evrov. V Juršincih in Žetalah NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča ne pobirajo V občini Juršinci je 11 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč. Pri njih NUSZ za nepozidana stavbna zemljišča še ne zaračunavajo, bodo pa morali to po besedah župana Roberta Horvata urediti v prihodnjih letih. Horvat je prav tako naklonjen temu, da bi lastnikom nezazidanih stavbnih zemljišč postavili določene pogoje, kot je na primer, v kakšnem časovnem roku morajo začeti izgradnjo objektov. Podobno je v občini Žetale, kjer pa trenutno ne morejo oceniti površine praznih gradbenih parcel, Vir: občine Spodnjega Podravja saj so v zaključni fazi spreminjanja OPN. Župan Anton Butolen je pojasnil, da so za pridobitev novih stavbnih zemljišč v nadomestilo ponudili veliko obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč, ki bi jih vrnili v kategorijo kmetijskih zemljišč. »Pri sprejemanju OPN imamo težave že zaradi odnosa države do razpršene gradnje. Problem je tudi neurejeno lastništvo zapuščenih hiš,« je povedal Buto-len in dodal, da ljudem pri spremembah namembnosti zemljišč posebnih pogojev ne postavljajo, saj jih že tako država, tudi nesmiselnih. »Občina je za to, da skuša probleme občanov reševati, ne pa jih ustvarjati.« V Dornavi davek na nepozidane parcele drugo leto V občini Dornava, kjer je 28 ha nepozidanih stavbnih zemljišč, prav tako še ne zaračunavajo NUSZ za nepozidana stavbna zemljišča, bodo pa jih po napovedih župana Mateja Zorka začeli drugo leto: »Če je v občini veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, veliko težje zagovarjamo pridobitev novih, saj nimamo razlogov za širjenje. Tudi pristojno ministrstvo nas v takih primerih preusmerja na obstoječa nepozidana stavbna zemljišča.« Estera Korošec Foto: CG torek • 8. avgusta 2023 Turizem Štajerski 9 Majšperk • Za mladost in prave ideje se zdi, da ni ovir Gašper in Sara odprla vrata krčme Janževina Žar, strast, volja, navdušenje - čustva, kijih izžareva 25-letni Gašper Mlakar, ko govori o krčmi Janževina, ki se ponosno razgleduje na okoliške haloške griče. Prvič je na Janški Vrh prispel še kot pubertetnik in seveda ga zarasle strmine, ki so zahtevale le delo, niso prevzele. Danes, pravi Gašper, razume, zakaj je oče Franc Mlakar izbral ta košček Haloz za snovanje nove zgodbe, ki spominja in opominja obiskovalce na bogato vinogradniško zgodovino Haloz. Toda pri vodenju krčme Gašper ni osamljen. »S partnerko Saro sva skupaj v tem in brez Sare se tega ne bi nikoli lotil,« je priznal. Na desni strani Dravinje iz Doklec ali Slap cesta strmo zavije v Haloze, natančneje v naselje Janški Vrh, kjer dominirata cerkev sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja na enem delu zaselka, na sredi pa krčma Janževina. Sama hiša, oziroma njen vzhodni del je star preko štiristo let. Skoraj vso svojo zgodovino je spadala pod okrilje minori-tov. Minula desetletja je propadala, nato pa so jo na starih temeljih oz. kleti na novo postavili Mlakarjevi iz Skorbe, ki so pred tem že uspešno zaključili projekt obnove in ureditve ptujskega hotela Mitra. Obnovljena stavba spominja na zlato obdobje Haloz, ko se je ha-loško vino pilo na vseh evropskih dvorih, tudi v Ameriki, Argentini in Avstraliji. Na to obdobje želijo Mlakarjevi spomniti in v ta namen so stavbo preuredili v krčmo. Obnovljena je v starem avstro-ogrskem stilu, pridih preteklosti ji daje sama podoba, pohištvo, tudi detajli, kot so električna stikala. »Uporabno dovoljenje za krčmo smo prejeli že leta 2019, nato pa je sprva družinskemu projektu epidemija odvzela nekaj zagona. Toda krčma je prelepa in prepomembna za to pokrajino, da bi zaprta samevala, zato sva / Foto: Mojca Vtič Gašper in Sara sta prevzela vajeti krčme Janževina in prepričana sta, da bo na slemenu Haloz nastala odlična kulinarična zgodba. Foto: Mojca Vtič Krčma Janževina je za zdaj odprta še po dogovoru za zaključene skupine, sicer pa Sara in Gašper vrata odpreta tudi mimoidočim. se s partnerko Saro odločila, da jo prevzameva.« Inženirja medijskih komunikacij sta sklenili, da kljub službenim obveznostim ustvarita še gostinsko zgodbo, ki bo pripovedovala zgodovino Haloz. »Temeljimo na domači štajerski kulinariki. Neke vrste kosilo pri babici smo nadgradili v večhodni meni. Sicer pa jedi izvirajo iz starih kuharskih knjig, pomaga nama tudi oče, ki si je zamislil tudi ta meni, katerega posebnost je fižolova juha, skuhana po starem družinskem receptu.« Temeljita na lokalnih živilih, vina pa so od halo-ških vinarjev, ki so bili takoj pripravljeni za sodelovanje. Sami pripravljajo gosti jabolčni sok, višnjevo vino oz. višnjev liker ter žganje z močnejšim karakterjem - janž. Gre za dvakrat prevreto žganje na pod- lagi janeža in smrekove smole. 25-letnika kuhata sama, strežeta sama, pospravljata, sama urejata okolico. »Sva deklici za vse,« se pošali Sara. Posebnost? Zagotovo. Danes, ko doživljamo eksodus v gostinstvu, se Sara in Gašper podajata na to področje in resnično žarita. Ta žar in voljo je nemogoče opisati, ju je pa mogoče občutiti. In na vprašanje, zakaj, odgovarjata: »Zakaj pa ne.« Besede dolgčas ne poznata. »Meni zmanjkuje časa,« pravi Gašper. »Toliko različnih stvari bi rad počel, pa vem, da vsega ne bom zmogel v tem življenju. S krčmo pa se nama je ponudila resnično lepa priložnost in sva jo zagrabila.« Novo poglavje v zgodbi krčme Janževina sta začela pisati spomladi letos, v začetku poletja pa sta pripravila odprtje. »S prvim odzivom sva zadovoljna, saj je bil odličen, kajti večina obiskovalcev naju je vprašala, kdaj bova ponovno pripravila vinsko-degustacijski dogodek.« Trenutno je njun cilj, da ustvarita reden ritem zaključenih skupin ter še vsaj en dogodek letos, vrata krčme pa bosta odprla tudi v okviru martinovanja v Halozah. Gašper in Sara oz. gospodar in gospodarica verjameta v uspeh krčme Janževina, verjameta v zgodbo, ki sta jo spisala zanjo, za nameček pa ob delu nadvse uživata. »Ful je fajn,« je z nasmeškom na obrazu dejal Gašper. Poleg čara zgodovine, ki ga oddaja krčma, mimoidoče ali obiskovalce prevzameta tudi narava, mir. »Tukaj je resnično posebna energija, zato dobrodošli vsi, ki imate radi dobro vino in hrano, idilo, ki vas zanima zgodovina, in tisti, ki cenite lepo,« sta še dodala krčmarja. Mojca Vtič Hajdina • Obetavni načrti v turizmu Mariničeva domačija bo muzej rimske zgodovine Občina Hajdina je bila s projektom urejanja muzeja na temo Rimskega imperija uspešna na razpisu gospodarskega ministrstva in pridobila 335.000 evrov. Vrednost celotnega projekta, ki so ga poimenovali Vicus Fortunae, je sicer dobrih 600.000 evrov. V novozgrajenem objektu bodo uredili središče doživetij, rdeča nit bo obdobje Rimljanov. Občina za projekt pridobiva gradbeno dovoljenje, izvedbo predvidevajo v naslednjih dveh letih. „Turizem vidimo kot pomemben segment prepoznavnosti, zato smo mu v preteklem obdobju namenjali veliko pozornosti. Vsekakor je I. mitrej ter ostale kulturne, naravne in zgodovinske danosti treba izkoristiti. Območje naše občine leži na križišču najpomembnejših poti v tem delu Slovenije in širše, zaradi česar je neprekinjeno poseljeno od prazgodovine do danes. O tem pričajo številne arheološke najdbe, med njimi v celoti ohranjeno svetišče iz leta 156, posvečeno bogu Mitri in znano kot I. mitrej. Svetišče je med mednarodno strokovno javnostjo prepoznano kot kulturno-zgodo-vinski spomenik svetovnega pomena ter hkrati ena redkih ostalin, ki so javnosti vidne in dostopne. Dosedanja ureditev spomenika omogoča samo klasično vodene oglede, zaradi česar spomenika in najslavnejšega dela zgodovine občine ni moč atraktivneje predstaviti - na način, kot ga turisti sodobnega časa pričakujejo. Izjemnega pomena I. mitreja se zavedamo vse od ustanovitve občine. Zato smo že pred leti kupili zapuščeno posest (Mariničevo), ki je od spomenika oddaljena slabih 200 me- trov, leži pa neposredno ob glavni cesti proti Ptuju. Dejansko naj bi to bila lokacija, kjer je pred 2.000 leti začela nastajati znamenita rimska Poetoviona," je odločitev o projektu Vicus Fortunae - stičišče srčnih doživetij pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar. Interaktivna doživetja in digitalne vsebine In kaj dejansko bodo Hajdinča-ni na Mariničevi domačiji zgradili oziroma uredili? „Velikost in lega zemljišča omogočata skoraj neomejene možnosti za razvoj različnih turističnih, izobraževalnih in kulturnih dejavnosti, namenjenih tako občanom oziroma lokalnemu prebivalstvu kakor tudi obiskovalcem vseh generacij od drugod, čemur bomo prilagodili zasnovo novogradnje. Zgradili bomo objekt, ki bo omogočal sodobno in atraktivno predstavitev kulturne dediščine. Oblikovali bomo interaktivna doživetja in digitalne vsebine, ki bodo na turistu sodoben način prikazali življenje Rimljanov na našem območju. Sestaviti želimo dostopno in privlačno turistično ponudbo z velikim obsegom brezplačnih vsebin ter bogatim izborom dodatnih produktov, kar je velika potreba ne zgolj na območju občine Hajdina, pač pa tudi destinacij Ptuj in Spodnje Podravje." Objekt bo služil tudi domačim društvom Župan Glažar je dejal, da objekt ne bo služil izključno turistom, temveč bodo imeli v njem prostore tudi člani turističnega društva Mitra Hajdina in članice društva žena in deklet občine Hajdina „Vzpostaviti želimo družabno, ustvarjalno in izobraževalno središče za lokalno prebivalstvo, kjer se bosta zgodovina in tradicija predstavljali skozi različne ustvarjalne delavnice in predavanja, literarne večere, projekcije filmov z zgodovinsko tematiko, družabna srečanja ob igranju rimskih družabnih iger, vse z namenom povečati zavedanje o pomembnosti in posebnostih zgodovine občine. Seveda želimo s projektom povečati turistični obisk, za kar že imamo dobre podlage. V občini imamo namreč dva hotela, apartmaje, znane gostilne z nastanitvami, v sosednji ptujski občini pa še šte- Foto: CG. občina Sedanji in bodoči videz hajdinske Fortune, hiše sreče, kjer bodo uredili interaktivni muzej na temo rimske zgodovine kraja, javnosti pa na sodobnejši način predstavili zelo dobro ohranjeno rimsko svetišče boga Mitre. vilne druge za turiste zanimive de- lokalnim pridelovalcem in rokodel- za prodajo ter promocijo lokalnih javnosti. Vzporedno z nadgradnjo cem pri trženju njihovih pridelkov produktov." turističnih atributov pomagamo in izdelkov, saj bo več možnosti Mojca Zemljane 10 Štajerski Kultura torek • 8. avgusta 2023 110. OBLETNICA ROJSTVA IVANA POTRČA (3. del) Ivan Potrč - dramatik V dramatiki predstavlja najpomembnejše delo trilogija o Kreflih Kreflova kmetija upodablja razkroj in propad gruntarske družine pred 2. svetovno vojno. Dramo je leta 1937 nagradil Mariborski umetniški klub kot najboljšo dramsko stvaritev. Kljub objavi v repertoarjih drama ni bila uprizorjena v mariborskem gledališču niti drugje na jugoslovanskih odrih zaradi cenzure, ki ji je očitala, da ruši stebre kmetstva. V Ljubljanskem zvonu je bilo natisnjeno le prvo dejanje. Kreflova kmetija je prvi pomembni poskus kmečke drame, socialni konflikt je postavljen v čisto kmetsko okolje. Za pisanje te drame se je Potrč odločil, kot je sam dejal, na podlagi osebnega doživetja ob družinski zapuščinski razpravi. Kreflo-va kmetija je bila odraz domačih razmer. Foto: Arhiv Knjižnice Med vojno je nastala drama Lacko in Krefli, ki ni bila več zasnovana izključno na socialni tematiki. Poudarek je na problemih, ki jih je prinesla vojna, nemška okupacija ter problem obstoja slovenskega človeka na svoji zemlji. Dogajanje v drami je dvojno, Lackovo in Kreflovo, ki se med seboj prepletata. Motiv za pisanje te drame je bilo osebno poznanstvo z Jožetom Lackom. Seznanila sta se na sestankih socialno demokratske stranke Svoboda, na katerih je o kmetskih težavah spregovoril kmet Jože Lacko. Pri Svobodi so organizirali predavanja, kjer so poleg dr. Jožeta Potrča govorili še Ivan Bratko, Dušan Kveder, Tone Žnidarič in nekateri drugi. Tretja drama o Kreflih je nastala po vojni. Osrednja problematika je bila zadružništvo. Prikazal je idejno nasprotje med gruntarji in bajtarji. Družbene razmere so krenile v smer, kjer za Krefle ni bilo več prostora v družbi. Snov za tretjo dramo je črpal iz poznavanja razmer po naših vaseh, ki jih je obiskoval kot reporter dnevnikov. Trilogija o Kreflih je v celoti izšla leta 1968. Z njo se je prvič uvrstil med vodilne slovenske dramatike realistične smeri. m+f-AH. UdMlUxUAuliWMi HH«iMUtf »*A& (M«**-, WO- íwiiID4.Í (***«*> U ti i Foto: Arhiv Knjižnice Pisanje romanovin mladinske povesti Roman Na kmetih je vrhunec in prelomnica v Potrčevem pisateljevanju. Prvič je bil objavljen leta 1954. Po romanu je bil 1970. leta izdelan scenarij za film, poimenovan Rdeče klasje. Roman je sprožil različne tudi odklonilne odmeve. Rdeče klasje je slovenski dramski film iz leta 1970 v režiji Živojina Pavlovica. Na Puljskem filmskem festivalu je prejel veliko zlato areno za najboljši film. Prikazan je bil tudi na 21. Berlinskem filmskem festivalu. Roman Na kmetih je bil preveden v številne tuje jezike, posebnost pa je prevod v kitajščino. Knjižnica Ivana Potrča hrani izvod omenjenega romana, natisnjenega s kitajskimi pismenkami. Roman je knjižnici podarila Viktorija Dabič. Zadnji njegov roman Tesnoba je izšel leta 1991. Ivan Potrč je napisal tudi nekaj povesti za mladino - Pravljice o Vanču, ki jih je posvetil prvorojencu, Zebe in še nekaj takih o živalih. Dva admirala in druge zgodbe so izšle leta 1993 malo pred njegovo smrtjo. Pod uredništvom Frančka Bohanca je izšlo v letih 1970 in 1976 Potrčevo izbrano delo I in II, leta 1983 pa Izbrano delo Ivana Potrča v štirih zvezkih pod uredništvom Ivana Potrča in Frančka Bohanca. Kot je zapisal Mitja Mejak v predgovoru ob izdaji Potrčevega dela Nesmilečno življenje leta 1965: »Potrč kmeta natanko pozna: njegovo miselnost, čustvovanje, delo, pa tudi njegove vsakdanje navade, tako da so teksti o njem kot mozaik sestavljeni iz nadvse pristnih nadrobnih opisov kmečkega življenja. Še več: Potrč kmeta tudi intimno razume, spoštuje in notranje živi z njim, tako da je razdalja med pisanjem in junakom skoraj neznatna. Kočarji, kopači, viničarji pa tudi gruntarji niso romantično ali naturalistično upodobljeni, ampak so naravni in resni ljudje. To so predvsem kmetje, pisateljevi bližnji rojaki, ki so v Potrču, našli svojega epika.« Božena Kmetec-Friedl Knjižnica Ivana Potrča Ptuj ifeÄSfe« : \ f .vr> • ■ ... -"• - '. *■';■>/-' • -i I ÉÜP Foto: Črtomir Goznik Ptuj • 130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Viktor Skrabar, najpomembnejši član Muzejskega društva Ptuj Tretjega avgusta je bilo v Sončnem parku na Ptuju nadse slovesno. Odkrili so spomenik Viktorju Skrabarju, ki ga po tem, kar je naredil za ptujski muzej in ohranitev kulturne dediščine, lahko imenujemo za drugega ustanovitelja ptujskega muzeja. Že eno leto po smrti Viktorja Skrabarja naj bi mu na predlog takratnega ptujskega župana Alojzija Remca postavili spomenik, a je vojna vihra prekrižala te načrte. Šele na 130-letnico muzeja je Skra-bar dobil svoj pomnik. „Zelo smo veseli, da smo to častitljivo obletnico in rojstni dan ptujskega muzeja počastili tudi z odkritjem javnega spomenika Viktorju Skrabarju, članu Muzejskega društva Ptuj, ki ima veliko zaslug za ptujski muzej. Sodeloval je pri številnih večjih izkopavanjih, bil prisoten pri nekaterih največjih odkritjih na našem območju. Zaslužen je bil, da se je ptujski muzej iz pretesnih prostorov nekdanje gimnazije preselil v nove prostore," je ob odkritju spomenika Viktorju Skrabarju povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Za sodelovanje v tem projektu se je še posebej zahvalil Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in Zgodovinskemu arhivu Ptuj, ki sta ga tudi finančno podprla. Gre za tri institucije, ki so naslednice Muzejskega društva Ptuj. Pri realizaciji je sodelovala tudi MO Ptuj, koordinatorica projekta pa je bila kustosinja Nataša Kolar, ki je tudi podrobneje predstavila življenje in delo Viktorja Skrabarja, pravnika, arheologa, raziskovalca, varuha dediščine in donatorja, osrednje osebnosti in najpomembnejšega člana muzeja in Muzejskega društva, v katerem je deloval skoraj 40 let. Med letoma 1925 in 1938 je bil stalni podpredsednik društva, od leta 1925 tudi njegov častni član. V dvojni monarhiji je bil konservator Centralne komisije za varstvo spomenikov za ptujski okraj in tudi dopisni član avstrijskega arheološkega inštituta ter redni član avstrijskega numizmatičnega društva. Ob poklicu notarja je prosti čas namenil delovanju in dejavnosti Muzejskega društva Ptuj, ptujskega muzeja in raziskovanju arheološke preteklosti rojstne Pe-tovione. Zaslužen za prepoznavnost kulturne dediščine ptujsko-ormoškega območja Arheologija je za Viktorja Skrabarja postala njegov drugi poklic. Na 130. rojstni dan ptujskega muzeja, 3. avgusta, so v Sončnem parku odkrili javni spomenik (portret) Viktorju Skrabarju (1877-1938), ki ga je izdelal akademski kipar Anže Jurkovšek, uveljavljen umetnik figuralne in por-tretne kiparske zvrsti. Na fotografiji ptujska županja Nuška Gajšek, ki je odkrila spomenik, in direktor PMPO Aleksander Lorenčič. / Foto: Črtomir Goznik Priložnostna ovojnica in znamka, posvečeni 130-letnici PMPO. To znamko, za katero tudi filatelisti pravijo, da je nekaj posebnega, je treba znati brati. Na njej je namreč medaljon Viktorja Skrabarja, ki ga je za časa njegovega življenja naredil slikar Hinko Smrekar. Hrani ga ptujski muzej. „Od leta 1904 je vodil in nadziral mnoga izkopavanja na ptujskem območju sam ali v družbi drugih. Po naročilu grofa Herbersteina je leta 1909 raziskoval zgodnje srednjeveško grobišče na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Leta 1912 je našel ostaline rimskega dra- vskega mosta. Vrh svojih uspehov je dosegel leta 1913, ko je 29. maja skupaj z dr. Mihovilom Abramičem odkril tretji mitrej na Zgornjem Bregu. Ptujski muzej se je po njegovi zaslugi večal in širil, še posebej, ko je muzejsko delo iz arheologije razširil tudi na področje umetnostne Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti je ob 130-letnici ptujskega muzeja ptujski zbiratelj Franc Golob (desno) postavil razstavo razglednic z naslovom Ptujski grad in muzej, vezano na to obletnico in muzej. Gre za razglednice gradu in razglednice, okrog 140 iz njegove osebne zbirke, ki jih je založil ali muzej ali pa so vsebinsko vezane nanj. V njegovi zbirki pa je sicer med 1300 in 1400 razglednic. zgodovine, narodopisja in zgodovine. Izsledke svojih raziskovanj je objavljal v številnih publikacijah doma in v tujini. Skrabar je bil 35 let tudi lokalni spomeniško-varstve-ni konservator za Ptuj in okolico. Brez njegovega skrbnega sodelovanja in nadzora se na Ptuju ni speljalo nobeno urbanistično ali spomeniško delo. Zaslužen je, da je bogata kulturna dediščina ptu-jsko-ormoškega območja postala znana doma in v svetu. Leta 1938 je vse svoje zapiske, fotografije, načrte raziskovanj in izkopavanj na območju rimske Petovione daroval Muzejskemu društvu Ptuj. Imel je tudi obsežno lastno strokovno knjižnico, kije obsegala preko tisoč enot gradiva. Po njegovi smrti je prešla v muzejsko knjižnico in bila oblikovana kot posebna zbirka, biblioteka Skrabarjana," je življenje in delo Viktorja Skrabarja predstavila Nataša Kolar. Njegovoimein delo zapisano z zlatimi črkami Ob njegovi smrti so člani Muzejskega društva Ptuj v poročilo za leto 1938 zapisali, da bo njegovo ime v analih društva in mesta zapisano z zlatimi črkami. „To, kar pomeni Ptuj danes v znanstvenem svetu, je njegovo delo in njegova zasluga," so še zapisali. Za vse, kar je naredil za muzej in ohranitev kulturne dediščine, ga lahko imenujemo tudi kot drugega ustanovitelja muzeja. Ustvaril je temelj za prepoznavnost muzeja kot raziskovalne, predstavitvene, izobraževalne ustanove, s tem pa tudi mesta Ptuj v domači in tuji strokovni ter laični javnosti. V praznovanje 130-letnice muzeja se je aktivno vključilo tudi Fi-latelistično društvo Ptuj, ki ga vodi Peter Kreft. V Salonu umetnosti so ob tej priložnosti odprli razstavo razglednic z naslovom Ptujski grad in muzej iz zasebne zbirke ptujskega zbiratelja Franca Goloba, člana Filatelističnega društva Ptuj. MG petek • 11. avgusta 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Zavrč • Izletniška točka Zeko: od kavice, zip lina do najema koles in kajakov Sanja in Mladen povezujeta ljudi z obeh strani meje Goričak je eno izmed haloških naselij, kjer je državna meja speljana kar po cesti. Če z avtomobilom zaviješ k tamkajšnjemu gasilskemu domu, si še v Sloveniji, le nekaj metrov vstran, na drugi strani ceste, pa je že Hrvaška. In ravno na tem mestu je že vrsto let kava bar Zeko, kije zelo priljubljen tako med prebivalci občine Zavrč kot sosednje Dubrave. Lastnika Sanja in Mladen Mihin sta h gostinski ponudbi dodala še marsikaj drugega in tako je danes tam zanimiva izletniška točka. Mladen se zadnjih dvajset let navdušuje nad adrenalinskimi športi, zato je v bližini hiše postavil zip line, ena jeklenica je dolga 80, druga pa 100 metrov. Obiskovalci lahko to edinstveno izkušnjo izkusijo pod njegovim strokovnim vodstvom. Med drugim nudijo tudi najem koles, kajaka in planinske opreme ter vodenje po raznih aktivnostih, kot sta na primer spust po reki Dravi ali planinarjenje po okoliških hribih. »Naši kraji imajo velik turistični potencial, predvsem reka Drava in neokrnjena narava. Razvoj na področju turizma je vrsto let ovirala schengen-ska meja, sedaj pa lahko končno pridejo k nam obiskovalci brez težav, predvsem pa ni več bojazni, da bi morali državnim organom pojasnjevati, kako in kje so prečkali mejo,« je izpostavil Mladen in dodal, da so se po padcu »schen-gena« dobesedno prerodili. Ker imajo izhod izključno na slovensko cesto, jim tudi na policiji in občini Nekoč otroški vrtec, danes gostilna Objekt, v katerem je danes gostinski lokal Zeko, je bil postavljen že okoli leta 1940. Od druge svetovne vojne naprej je v njem deloval vrtec za otroke staršev, ki so delali na poljih, v gozdovih in kamnolomu. Leta 1971 je slovensko podjetje Povrtnina odprlo malo trgovino in bife, kjer je bila zaposlena tudi Danica Mihin. Ko je podjetje propadlo, je Danica najprej prostore najela in odprla gostilno, leta 1988 pa jih je s pomočjo kredita odkupila. Leta 2004je gostilno z vsem inventarjem podarila sinu Mladenu in njegovi ženi Sanji, ki sta v naslednjih letih veliko sredstev vložila v dograditev in obnovo objekta. Zip line je v teh krajih prava turistična atrakcija. Sanja in Mladen Mihin niso znali pojasniti, kako naj se njihovi gostje legalno vrnejo do svojih domov oz. nadaljujejo pot proti želeni destinaciji. To je bil tudi eden izmed razlogov, da v svojo ponudbo niso vključili možnosti prenočitve, čeprav so o tem že resno razmišljali. Pred letom dni pa so uredili apartma, v katerem lahko prenoči od 4 do 6 oseb. Večinoma gre za dnevne goste iz Češke, Slovaške, Litve, Nemčije, ki se pri njih ustavijo na poti do hrvaške obale. Oglašujejo se na spletnih potovalnih agencijah in so s številom nočitev v prvem letu delovanja zelo zadovoljni. V juliju so imeli vse termine polno zasedene, enako bo tudi v avgustu. Na 7. Frezijadi veliko smeha in zabave Mihinova pa nista samo gostilničarja, ki povezujeta ljudi z ene in druge strani meje, ampak sta tudi izjemno dejavna v lokalni skupnosti. Letos sta s finančno podporo občine Cestica organizirala že sedmo Frezijado. Gre za družabni dogodek, na katerem se vsako leto zbere več kot 100 ljudi. Posebnost je ta, da obiskovalci s seboj pripeljejo freze, traktorje, štirikolesnike, motorje, traktorje, starodobnike ... »Veseli nas, da Sanja in Mladen želita, da je njuna izletniška točka vključena v turistično ponudbo Zagorja. je letošnja Frezijada uspela. Preživeli smo zelo lep dan, seveda ni manjkalo smeha in dobre volje,« je povedal Mladen. Sredi septembra pa bo na bližnjem travniku še srečanje jadralnih padalcev, večinoma iz Slovenije, saj se Mladen že vrsto let ukvarja tudi s tem adrenalinskim športom. V gostilni jima že priskoči na pomoč 19-letna hčerka Veronika, pet let starejši sin je uspešno zaključil študij računalništva in se zaposlil v enem izmed podjetij v Slovenski Bistrici. Pri pogostitvah večjih skupin pomaga cela družina, na pomoč priskočijo tudi njuni starši. Gostilna Zeko ima že dolgo tradicijo, saj jo je najprej uspešno vodila Mladenova mama Danica. Leta 2004 je vodenje gostilne v Dubravi prepustila Mladenu in Sanji. Na domačiji, kjer je Slovencem dobro poznana picerija Rim, pa je ostal starejši sin, ki prav tako nadaljuje družinsko tradicijo. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Foto: EK Foto: EK 12 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 4. avgusta 2023 Maribor • Dijaki lesarske šole Maribor so presenetili Stol hvaležnosti za priljubljeno profesorico Veliko je šolskih zgodb, ki navdihujejo, a v javnost po navadi prihajajo le tiste manj lepe. Predstavili bomo eno lepših. Ptu-jčanka Vesna Pintar, univ. dipl. ing. lesarstva, je prof. strokovno-teoretičnih predmetov na Lesarski šoli Maribor dvajset let. Gre za šolo z dolgo tradicijo, njeni dijaki in študentje se izobražujejo na srednji in visokošolski stopnji na področju gozdarstva, lesarstva in oblikovanja. Svoje izobraževalne programe je prilagodila sodobnim trendom, tako da jih izvajajo na področju celotne gozdno-lesne verige: od nege gozda do obdelave lesa in oblikovanja končnega izdelka. Foto: Črtomir Goznik Prof. Vesna Pintar: „Dijaki so poskrbeli za izjemno presenečenje, to je zgodba, ki ti ostane za celo življenje." Mladi se danes vse bolj zavedajo pomena lesa za slovensko narodno gospodarstvo, les vse bolj postaja tudi material prihodnosti. To dokazujejo tudi s svojimi izdelki, od zelo preprostih do unikatnih, ki so za nekatere že začetek njihove poklicne poti. Tudi zato se vse več mladih odloča za izobraževanje na področju lesnih in gozdarskih strok, da bi slovenski les dobil čim več končnih oblik doma, ne pa končal kot predelovalna surovina na tujem. Kako spretni so mladi strokovnjaki lesarske stroke, ki se izobražujejo na Lesarski šoli Maribor, vsako leto vnovič dokazujejo tudi s svojimi izdelki ob zaključku šolanja. Eden od odličnih dijakov Niko Horvat, ki ob zaključku šolanja ni bil obvezan izdelati zaključnega izdelka, se je domislil ideje, da bi izdelal stol hvaležnosti za prof. Vesno Pintar, pri tem mu je pomagal Miha Golob. Oba sta se med šolanjem izkazala tudi z odličnimi raziskovalnimi nalogami, med drugim tudi z zlato nalogo Izdelava bobnov iz masivnega lesa s CNC-tehnologijo ali kako drugače. V zadnjem letu pa sta se izkazala z raziskovalno nalogo o lesenih okvirih za telefone, za katero sta prejela najvišje priznanje. Izdelava stola kot stola hvaležnosti za ves trud, ki ga je profesorica vložila pri delu z dijaki v tej generaciji, je bila celo leto skrivnost. Vsi vključeni, tudi mentorji, so molčali o tem presenečenju, ki ga je bila deležna ob koncu šolskega leta. Celo dva meseca je hodila mimo izdelka in ni vedela, da je to stol, ki bi bil lahko paradni konj v proizvodnji katere koli lesarske proizvodnje, zanjo. Zelo ji je bil všeč, a da ji je namenjen, je bila strogo varovana novica. »Ne gre za darila, največ pomeni beseda - hvala« „V letošnjem šolskem letu je bilo kar nekaj takih stvari, ki so se me dotaknile, ko te spreleti kurja polt. Šolanje je zaključila še ena generacija lesarskih in tudi gozdarskih tehnikov. Na maturantskem plesu je k meni pristopila mama Nika Horvata, me objela, in mi rekla: hvala. Ves čas z dijaki komuniciram na način, da niso potrebna darila, da je največ vredno nam profesorjem, meni osebno, da ti iskreno rečejo - hvala. Pri tem stolu se je znova zgodilo, spreleteli so me mravljinci po celem telesu, predvsem zato, ker je bilo resnično presenečenje od dijakov in od mojih sodelavcev, ki so vedeli, kaj se pripravlja. Zani- mivo je, da je prof. pri praktičnem pouku Aljaž Fijačko, ki je sodeloval pri tem, tudi moj bivši dijak. Prvo generacijo sem bila tudi njegova razredničarka. Najbolj zaslužen pa je zlati, vrhunski dijak Niko Horvat, ki je priskrbel tudi les za izdelavo. Odličen je bil vsa štiri leta šolanja in zlat na poklicni maturi. Ker je delal tudi raziskovalno nalogo, je bil upravičen dela zaključnega izdelka. V času, ko so drugi izdelali svoj izdelek za poklicno maturo, se je on lotil izdelave stola. Videla sem, da je v tem času hodil v šolo, ko bi lahko bil doma, nisem pa se posebej zanimala za to, zakaj v bistvu prihaja. Pomagal mu je Miha Golob. Mama Nika Horvata, ki me je nagovorila že na maturantskem plesu, mi je napisala tudi zelo lepo sporočilo, ki me je globoko ganilo, kot izraz zahvale ob koncu srednješolskega izobraževanja. Kot starš se mi je zahvalila za vse spodbudne besede, pohvale, pogovore, vztrajnost, mirne živce, včasih tudi dvignjen ton glasu, za mojo človečnost. To so te malenkosti, ki nekomu, ki je zaposlen v šolstvu, prinašajo zadovoljstvo, ob vsej gnojnici, ki se zliva na nas v izobraževanju. Zato so to resnično lepe zgodbe, ki so človeku v spodbudo. V šolstvu je pač tako, da včasih za kakšnega dijaka narediš veliko, greš z glavo skozi zid, pa ne on, ne starši ne rečejo vsaj hvala. Poudarjam, ne gre za darila, gre samo za to, da rečeš hvala," je ob tej nevsakdanji zahvali dijakov povedala Vesna Pintar, ki jo bo letošnje dijaško presenečenje spremljalo do konca življenja. MG Foto: Črtomir Goznik Vrhunsko izdelani stol, ki bi lahko bil paradni konj v proizvodnji katerega koli lesarskega obrata." Slovenske gorice • Druženje gasilske mladine GZ Lenart Doslej taborilo že več kot tisoč otrok Na tradicionalnem gasilskem taboru Gasilske zveze Lenart, kije bil letos v Benediktu, je sodelovalo 122 otrok. Kar je izjemna številka, pravijo na zvezi, še posebej v teh časih, ki so vse prej kot rožnati za takšne dogodke. Ponosni so, da jim vsako leto vendarle uspe organizirati srečanje nadobudnih gasilcev, na katerem se otroci družijo, sklepajo nova prijateljstva in se naučijo tudi marsičesa novega, pa naj gre za gasilske ali splošne spretnosti. Taborov so se v teh letih udeležili že 1.003 mladi gasilci. Prvo leto je bil tabor v Jurovskem Dolu v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah, na njem je sodelovalo 64 otrok, letos pa, kot rečeno, jih je bilo že 122. Poleg Svetega Jurija in Benedikta so doslej mladinske gasilske tabore lenarške gasilske zveze gostili še v Sveti Trojici, Sveti Ani, Cerkvenja-ku, Trnovski vasi in v Lenartu. Za otroke je na taboru v Benediktu skrbelo 35 mladinskih mentorjev, za program je bila zadolžena 15-članska skupina, za prvo pomoč je skrbelo pet gasilcev-bol-ničarjev, 44 gasilcev je pomagalo pri postavitvi in pospravljanju tabora, v vodstvu tabora pa so bili štirje odgovorni, da je vse teklo po načrtih. A vsega tega ne bi bilo, poudarjajo na zvezi, brez finančne, materialne in druge pomoči, ki so je bili deležni z več strani, ter seveda OŠ Lenart, katere kuharice že vseh enajst let skrbijo, da so želod-čki tabornikov polni. sn Fntn- a7\ Enaisteaa tabora aasilske mladine lenarške aasilske zveze se ie udeležilo 122 otrok. KUOON Ime in priimek Darilo naročnikom Štajerskega tednika BREZPLAČNO NA FESTIVAL NZG 2023 A^arodne 7abavne R lasbe Ptui 2023 Naslov- Naročniki Štajerskega tednika, ki boste izpolnili priložen kuponček, boste prejeli po dve brezplačni vstopnici za letošnji Festival narodnozabavne glasbe, kibol. septembra ob 19.30 uri na Ptuju. Izpolnjen kuponček lahko prinesete osebno v tajništvo ali pošljete na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj, ali ga posredujete na e-naslov: nabiralnik@radio-tednik.si Vstopnice vas bodo čakale v tajništvu na Osojnikovi 3 (pritličje) od ponedeljka, 31. julija, do petka, 1. septembra 2023, vsak delovnik med 7.00 in 15.00. Število brezplačnih kart ie omejeno, zato pohitite! Nogomet Pri Celju še močnejši, pri Mariboru poškodba Soudanija Stran 14 Golf Jan Luka Šamec tekmoval na evropskem prvenstvu Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL tednik Rokomet V pričakovanju prve pripravljalne tekme Stran 15 Judo Pri Luku Perkoviču je skoraj vse povezano z judom Stran 16 íPoÁiiajt¿ naí na íudounim íjdilu! RADIOPTUJ tea- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Z igro zadovoljni, s točkovnim izkupičkom ne Za nogometaši v i. ligi sta dva odigrana kroga, Kidričani imajo kot povratniki med elito na računu eno točko (remi 2:2 s Celjem in poraz o:i z Mariborom, op. a.). Po odpovedi tekem 3. kroga smo lahko s trenerjem Robertom Pevnikom in igralcem Gašperjem Pečnikom opravili prvo mini analizo. „Na odpoved nismo imeli vpliva, zato to jemljemo kot priložnost za dodatno pripravo in za še boljše spoznavanje igralcev ter dodatno analizo tekmecev," je odpoved srečanj komentiral Pevnik in nato ocenil uvodni preizkušnji: „Z igro sem zadovoljen, s točkovnim izkupičkom pa ne. Želel sem si štiri točke, dobili pa smo eno. Pomembno je, da nas to ne zmede, ampak moramo samo vztrajati pri svoji igri. Nočem, da nam tekmeci govorijo, da smo simpatična ekipa in da igramo lep nogomet, ampak si želim točke. Rad bi, da z dobro igro pride tudi nagrada v obliki zmag." Kaj je doslej manjkalo, da ni bilo tako? „Manjkalo je doslednosti v obrambi in koncentracije v napadu, pa tudi kanček več samozavesti. Če bi v nekaterih trenutkih tekme izkoristili svoje priložnosti, npr. pri izidu 1:1 ali 2:1 proti Celju, bi lahko vse izgledalo boljše. Zavedamo se, da smo imeli težka tekmeca, da imata Zaradi izrednih vremenskih razmer pričakovano odpovedali vse tekme Nogometna zveza Slovenije (NZS) je zaradi izrednih vremenskih razmer, ki so z obilnim deževjem prizadele državo, odpovedala vse tekme 3. kroga Prve ligeTelemach. Pri NZS so najprej petkovo tekmo med Aluminijem in Koprom prestavili na ponedeljek, a so kmalu zatem odpovedali celoten krog. Nadomestne termine teh tekem bodo sporočili naknadno. Istočasno je NZS preložila tudi vse tekme 2. kroga 2. slovenske lige. Celje in Maribor visoko kakovost, a na obeh je bila dosegljiva zmaga." Zagotovo so rezerve tudi pri tem, da sta se Brkljača in Susso pozno pridružila ekipi. „V Mariboru sta oba že začela v prvi postavi, tako smo iz prve roke spoznali, kje sta trenutno glede forme in pripravljenosti. V nogah imata manj tekem od drugih igralcev, tudi kondicijsko še nista na 100 %, a sta vseeno prikazala, da v moštvo prinašata dodatno moč. Jasno pa je, da jima še veliko manjka pri avtomatizmih, ki jih ostala ekipa že ima. Trdno verjamem, da nam bosta v naslednjih tekmah zelo pomagala in da bosta za naš klub top okrepitvi," je dejal Pevnik. In za konec še komentar glede napredovanja treh slovenskih klubov v Evropi: „Rad bi jim čestital in jim zaželel še veliko uspehov v prihodnjih krogih! To je velika stvar za slovenski nogomet in bi apeliral na vse v slovenskem nogometu, da se po potrebi prestavi kakšna tekma z njimi, da bi se lahko boljše pripravili na evropske preizkušnje." Vrnitev Gašperja Pečnika V Ljudskem vrtu se je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe na igrišča vrnil Gašper Pečnik. Na uradni tekmi je zaigral po več kot 16 mesecih, ko je lani sredi aprila predčasno odšepal z igrišča na tekmi z Muro. „Sedaj se že počutim na 100 % pripravljenosti, sicer me trener tako ali tako ne bi poslal na igrišče. Čakam le še na to, da dobim še večjo minutažo, oz. da me postavi v začetno enajsterico. Ko bom odigral celotno tekmo, bo tudi najbolje vidno, kakšen bo odziv telesa na takšen napor," je po dobljeni priložnosti v zaključku tekme z Mariborom dejal Pečnik. „V tekmovalni del sezone smo sicer vstopili dobro pripravljeni, to lahko po dveh odigranih tekmah že potrdimo. Na prvoligaške zahteve smo se skozi priprave dobro pripravili, vsak tekmec v 1. ligi pa je pričakovano na visokem nivoju. Sam tekmecev sploh ne bi delil na težje in lažje, v vsaki tekmi je eno- Foto: Črtomir Goznik Gašper Pečnik: „Verjamemo, da bodo kmalu prišle tudi zmage." stavno treba pokazati največ, kar si v tistem trenutku zmožen," je v uvodu dejal mladi bočni branilec in dodal: „Tako proti Celju kot proti Mariboru smo se dobro postavili in obema dobro konkurirali v sami igri. Tudi taktično smo bili na primernem nivoju, tako v obrambi kot napadu smo imeli svoje svetle trenutke, manjkalo pa je konkretnosti. Če bi to izboljšali, bi lahko zabili kakšen zadetek več, oziroma v obrambi odpravili kakšno napako več, s čimer bi lahko bil točkovni izplen nedvomno boljši. Verjamemo pa, da bodo zmage tudi kmalu prišle." Tukaj se je tudi opazila razlika med 2. in 1. ligo, tukaj tekmeci hitreje izkoristijo napake. „Zaradi višjega tempa in večje individualne kakovosti je to povsem logično. Že ena manjša napaka te lahko stane točk, kot se nam je npr. zgodilo proti Mariboru, zato je treba koncentracijo ohranjati na visokem nivoju skozi vseh 90 minut srečanja. V 2. ligi je bilo vendarle lažje, kakšno napako smo 'skrili' in jo odnesli brez prask," je dejal Pečnik. Zadnja novinca - Brkljača in Susso - sta se ekipi pridružila razmeroma pozno, zato so tukaj tudi še rezerve. „Za vsakega novinca poskušamo pri Aluminiju ustvariti pozitivno okolje, da se čim lažje in čim hitreje prilagodi ekipi. Za boljšo uigranost resnično potrebujemo še nekaj skupnih treningov, pomembno pa je, da sta sedaj ves čas z nami in da delamo na podrob- nostih. Vsi ostali igralci jima poskušamo pomagati po najboljših močeh, ko je treba kaj razložiti, tako da bosta kmalu 100 % osvojila vse podrobnosti naše igre in taktike. Imamo isti skupni cilj, zato mu moramo samo zbrano slediti in ga udejanjiti. Novinci prinašajo v ekipo ob konkurenci še druge nove stvari, z njimi pa pridobivamo tudi vsi ostali, konec koncev kar celoten klub," je povedal Pečnik. V zaključku pogovora ni šlo brez vprašanja, kako gleda na napredovanje slovenskih klubov v evropskih tekmovanjih, še posebej iz vidika, da so z dvema že igrali. „Za celoten slovenski nogomet je to zagotovo zelo pozitivna stvar. Olimpi-ja, Celje in Maribor s tem pridobivajo izkušnje iz tujine in jih vnašajo v slovensko ligo, ki s tem samo pridobiva. Tudi sama gledanost in zanimanje za slovenski nogomet s tem naraščata - same pozitivne stvari. Kar se pa tiče nas: z žrebom imamo skoraj vedno podobne izkušnje, da na začetku dobivamo ekipe iz vrha lestvice (smeh). Ali je to dobro ali slabo, ne bi mogel natančno reči, od primera do primera je lahko različno," je zaključil 21-letnik. Naslednjo tekmo bodo Kidričani odigrali v soboto v Domžalah, kjer se bodo pomerili z Radomljami. Jože Mohorič 2. SNL RAZPORED 3. KROGA, V TOREK OB 17.30: Dravinja - Krka; V SREDO OB 17.30: Rudar Velenje - Gorica, Beltinci Klima Tratnjek - Triglav Kranj, TKK Tolmin - Tabor Sežana, Brinje Grosuplje - Primorje eMundia; V ČETRTEK OB 17.30: Vitanest Bilje - Fužinar Ravne, Nafta 1903 - Ilirija 1911, Jadran Dekani - Kety Emmi&Impol Bistrica. Tenis • Tamara Zidanšek »Z Blažem imava podobno teniško filozofijo, zato sva se lepo ujela« Kdorkoli vsaj bežno spremlja tenis, lahko opazi, da naša najboljša igralka Tamara Zidanšek v zadnjem času ponovno doživlja vzpon forme. Na zadnjih treh turnirjih serije WTA 125 in 250 je dosegla sedem zmag in doživela tri poraze, pri čemer je ugnala tri igralke iz najboljše stoterice: Madžarko Panno Udvardy (82.), Italijanko Lucio Bronzetti (69.) in Španko Saro Sorribes Tormo (87.). Kako večkratna zaporedna športnica Mestne občine Ptuj vidi ta vzpon in kako doživlja spremembe v trenerski ekipi, v kateri je glavni trener naš nekdanji odlični igralec Blaž Kavčič, nam je zaupala v krajšem pogovoru tik pred poletom v Španijo. Kako si sama doživljala zadnje turnirje, na katerih si nanizala nekaj odmevnih zmag? T. Zidanšek: „V obdobju, ko smo se prilagajali s peska na travo, ni šlo vse gladko, a na zadnjih turnirjih se je res videlo, da igram iz dvoboja v dvoboj bolje. Že v romunskem lasiju in še posebej v švicarski Lozani, ki mi je zaradi mojega doslej edinega osvojenega turnirja serije WTA 250 posebej ljuba, mi je v veliko delih že uspelo odigrati svojo pravo igro. Izjemno sem vesela, da mi je to uspelo in da se krivulja forme po praktično dobrem letu ponovno vzpenja. Po letu, odkar sem po koroni spet sposobna normalno trenirati, poskušam stvari postaviti na svoje mesto. Sedaj je končno prišel čas, ko mi je uspelo narediti nekaj zaporednih dobrih treningov, kar pa se že pozna na moji igri. Okoli sebe imam nove ljudi, vsi skupaj se trudimo stremeti proti skupnemu cilju in to je tisto, zakaj stvari gredo v pravo smer." Tamara Zidanšek po kar dolgem času znova uživa na i sledično se tudi rezultati izboljšujejo. Kdo vse je sedaj v tvoji trenerski ekipi? T. Zidanšek: „Glavni trenerje Blaž Kavčič, pomožni pa Michael Zigby, slednjega poznam že od prej in je z nami občasno. Nova je tudi fiziote-rapevtka Melinda Ramadani. Nekako sem šla znova nazaj na večinsko slovensko ekipo in vsi v njej smo zelo zagnani, kar je lep občutek. Čuti se nova energija in sem zelo zadovoljna s tem, kar mi je uspelo narediti doslej v tem kratkem skupnem času. Vse skupaj je dobra podlaga za naslednje mesece, v katerih si želim, da bi s podobnim zagonom tudi nadaljevali. Jasno je, da si želimo ustrezne potrditve tudi v rezultatih, kajti za to vsi skupaj delamo." Kaj je tisto, kar v ekipo prinaša Blaž Kavčič? T. Zidanšek: „V prvi vrsti svojo pozitivno energijo in izjemne izkušnje. Glede dela in treningov imava zelo podoben pogled, oba prisegava na pridnost in trdo delo. Lahko bi rekla, da imava podobno teniško filozofijo, zato sva se lepo ujela. Na treningih z njim dobim dobro osnovo, da lahko potem to pokažem na dvobojih na turnirjih. Niti ne bi rekla, da imamo poudarek na količini dela, ampak na kakovosti." Kakšen je načrt naslednjih nastopov? T. Zidanšek: „Trenutno sem na poti v Španijo (pogovor je nastal v nedeljo, op. a.), na Kanarskih otokih bom v tem tednu odigrala turnir WTA 100 na peščeni podlagi. Takoj zatem grem preko Velike luže, kjer bom pred odprtim prvenstvom ZDA v New Yorku odigrala en turnir. Sledi vrnitev na pesek, v načrtu je igranje na treh turnirjih serije WTA 125, v Bariju, Ljubljani in Parmi. To je za zdaj, po zdajšnjih načrtih bo temu sledil tekmovalni premor in se bom posvetila treningom in zatem nastopu na finalu Pokala Billie Jean King z reprezentanco Slovenije." Jože Mohorič 14 Štajerski Šport torek • 8. avgusta 2023 Tenis • 1. SNL, prestopni rok n 1* • v v ,v# • ljr *1 Celjani se močnejši, pri Mariboru hitra poškodba Soudanija V prestopnih rokih (ta še ni končan!) vedno radi govorimo o zmagovalcih in poražencih, kdo je v igralskem smislu največ pridobil in kdo največ izgubil. Po uvodu v novo sezono slovenske 1. lige se zdi, da so Celjani nadgradili ekipo iz lanske, predvsem pa ji dodali potrebno trenersko kakovost... Olimpija je vsaj v igralskem smislu (za zdaj, če kateri od igralcev ne bo odšel v tujino, najglasnejše so govorice o kapetanu Elšniku) obdržala šampionsko kakovost, ki jo je imel na voljo v lanski sezoni trener Albert Riera. Njegov naslednik iz Portugalske je z izpolnitvijo sanj o prezimitvi v Evropi za zdaj vse storil prav, spodrsljaj v Kopru je ob uspešni poti na mednarodni sceni povsem zbledel. Tudi igra ljubljanskega moštva je obetavna, tako da ostajajo prvi favoriti za ubranitev naslova prvakov. Celjani so jim najbližje, predvsem dvojica nekdanjih Olimpijinih adutov - Riera in Kvesič - je močno orožje za naskok na vrh. Oba dokazano vesta, kako se stvarem streže... V celjskem dresu je še nekaj zelo dobrih novincev, Špeljak, Edmilson in Koderman so takoj dobili priložnost in jo uspešno izkoriščajo. Maribor je z odhodom najboljšega strelca Žana Vipotnika zaplaval v neznano, pri tem pa naj bi bil njihov prvi adut 35-letni Alžirec Halil Souda-ni. S poškodbo na prvi uradni tekmi se je situacija nekoliko zapletla, a se je nemudoma izkazal Arnel Ja-kupovič in za zdaj uspešno zakrpal nastalo vrzel. Vijoličasti ga bodo še kako potrebovali tudi v nadaljevanju sezone, če bodo želeli držati korak z zgoraj omenjeno dvojico. Najtežje trenutke zdaj doživlja Mura, ki je z odhodom Mirlinda Da-kuja nedvomno ostala oslabljena. Osem prejetih zadetkov na dveh dosedanjih prvenstvenih tekmah je razlog za rdeči alarm čete trenerja Dejana Grabiča, kot prvi so ga prižgali kar sami navijači ... Največji promet v obe smeri so ob Muri opravili pri Kopru, a je njihov začetek prvenstva nekaj povsem drugega kot tisti murašev. Kanarčki z novo energijo „letijo po igrišču", kar je že pred sezono napovedoval njihov novi športni direktor Ivica Gu-berac. Veliko nakupov so opravili v Rogaški Slatini, ki so seveda morali okrepiti ekipo za višjo ligo. Kako uspešni so bili pri tem, je po dveh krogih še Foto: Črtomir Goznik Daniel Šturm (v rdečem dresu) je lani v Kidričevem igral kot posojeni igralec Maribora, letos je postal član Domžal. težko soditi, nedvomno pa novinci potrebujejo svoj čas za prilagoditev. Pri drugem novincu - Aluminiju - so ravnali precej bolj izkušeno, sezone nastopanja v prvi ligi so jih naučile, da so (pre)številne spremembe lahko dvorezen meč. OLIMPIJA ODHODI: trener Albert Riera (Celje), Borde Crnomarkovič (Vojvodina / Srbija), Aldair Djalo (Bodru-mspor / Turčija), Goran Milovič, Dino Špehar, Mario Kvesič (Celje), Anes Krdžalič (Dinamo Zagreb / Hrvaška). PRIHODI: Joao Henriques (trener, Portugalska), Raul Alexander Florucz (Lokomotiva Zagreb / Hrvaška), Ahmet Muhamedbegovič (Dunajska Streda / Slovaška), Saar Fadida (Hapoel Hadera / Izrael), Nemanja Motika (Crvena zvezda / Srbija), Jorge Silva (Pacos Fereira / Portugalska), Pedro Lucas (Mafra / Portugalska). CELJE ODHODI: Roman Pilipčuk (trener), Žan Flis (Rogaška), Daniel Štefulj (Dinamo Zagreb / Hrvaška), Vasilije Janjičič (Thun / Švica), Jon Šporn (Cernomorec / Ukrajina), Gri-gorij Morozov (Beitar Jeruzalem / Izrael), Ibrahim Kargbo (zaključek kariere). PRIHODI: Abdoul Bandaogo (Dinamo Minsk / Portugalska), Ar-tem Bilyi (Liepaja / Latvija), Karlo Špeljak (Šibenik / Hrvaška), Edmilson (Vilaverdense / Portugalska), Vid Koderman (Koper), Julien Lamy (Enosis / Ciper), Mario Kvesič (Olimpija), Albert Riera (trener, Olimpija). MARIBOR ODHODI: Žan Vipotnik (Bordeaux / Francija), Marko Tolič (Slovan Bratislava / Slovaška), Rok Krona-veter, Rok Sirk (oba Allerheiligen / Avstrija), Rok Maher, Belmin Bobarič (Domžale), Gal Gorenak (Aluminij), Altin Kryeziu, Danijel Šturm (Domžale), Denis Alijagič (Olympiacos / Grčija). PRIHODI: Blaž Vrhovec (Gornik / Poljska), Mark Strajnar (Domžale), Hilal Soudani (Damac / Saudska Arabija), Xhuliano Skuka (Metz / Francija), Marko Kolar (Wisla Plock / Poljska), Itsuki Urata (Varaždin / Hrvaška), Vladan Vidakovič (Dinamo Batumi / Gruzija). Nogomet • Evropska tekmovanja Vidne vloge Elšnika, Rozmana, Vrbanca ... Slovenski nogometni klubi Olimpija, Celje in Maribor bodo v tem tednu nadaljevali evropske kvalifikacije. Olimpija bo lovila zadnji krog kvalifikacij v ligi prvakov, Maribor in Celje pa v konferenčni ligi. Ljubljančani, ki so po dramatični bitki s skupnim izidom 3:2 izločili favorizirani Ludogorec, potem ko je v dvoboju s favoriziranimi Bolgari vse tri zadetke za Olimpijo prispeval kapetan Timi Max Elšnik, bodo nov krog kvalifikacij začeli v torek ob 21. uri v Stožicah. Tekmec bo precej zahtevnejši - Galatasaray iz Carigrada. »Spet bo spet praznik v Ljubljani, poln stadion. To bo pa res že tekma, kot da si v ligi prvakov. V tem je treba samo uživati. Treba je biti realen, ampak se boriti do konca,« se je El-šnik po Ludogorcu ozrl na naslednji evropski obračun. O tem, da bo vloga favorita na turški strani, govori precej dejavnikov, bistvena razlika je tudi v samih vrednostih klubov in igralskih kadrih. Olimpija, ki bo za nameček v torek igrala brez enega ključnih igralcev, kaznovanega Agustina Doffa, ima na Transfermark-tu vrednost 12,13 milijona evrov. V tem pogledu je pravi palček proti Galatasarayu. Ta je trenutno pri 222,15 milijona evrov, pri čemer so Victor Nelsson, Angelino, Sacha Boey, Lucas Torreira, (poškodovani) Nicolo Zaniolo, Kerem Aktürkoglu, Wilfried Zaha in Mauro Icardi vsi po vrsti vredni vsaj toliko kot Olimpija. V podobni vlogi kot Olimpija bo tudi Maribor, ki bo igral proti še enemu turškemu velikanu Fenerbah-čeju. Štajerci so se v 3. krog prebili po dramatičnem preobratu proti Di-fferdangeju. Če so bili takrat v vlogi favorita, bodo tokrat daleč od nje. Prvo tekmo bodo Štajerci igrali v gosteh, in sicer v četrtek ob 20. uri. »Vloga favorita bo tokrat na strani nasprotnika, bo pa tudi več prosto- DOMŽALE ODHODI: Simon Rožman (trener, Sarajevo / BiH), Aj- din Mulalič (Željezničar / BiH), Mark Strajnar (Maribor), Emir Saitoski (Mura), Bartol Barišič (Dinamo Zagreb / Hrvaška), Slobodan Vuk (Rol-tek Dob), Matej Podlogar (zaključek kariere), Franko Kovačevič (Wehen / Nemčija). PRIHODI: Jan Dapo (Mura), Belmin Bobarič (Maribor), Lukas Hempt (Aluminij), Danijel Šturm (Maribor), Edin Julardžija (Gorica / Hrvaška), Vid Štefanec (Mura), Mario Krstovski (Sloga / BiH), Denny Tiganj (Svoboda Ljubljana), Said Duranovič (Sarajevo), Miha Vrhovnik (Dob). MURA ODHODI: Mirlind Daku (Osijek / Hrvaška), Amar Beganovič (Sarajevo), Martin Šroler (HNK Gorica), Nejc Vidmar, Domantas Šimkus, Ognjen Stijepovič, Miha Kompan Breznik (Spartak Trnava / Slovaška), Jan Dapo (Domžale), Josip Majic, Vito Štrakl (Beltinci), Vid Štefanec (Domžale), Mihael Klepač (Yverdon / Švica), Srdan Kuzmič (Viborg / Danska), Gregor Balažic (zaključek kariere). PRIHODI: Almin Kurtovič (Bravo), Gaber Dobrovoljc (Radomlje), Emir Saitoski (Domžale), Amadej Maroša (Gornik / Poljska), Samsindin Ouro (Radomlje), Roko Jurišič (Ried / Avstrija) in Borna Proleta (Primor-je Ajdovščina), Žan Trontelj (Bravo), Ben Cottrell (Arsenal U-21 / Anglija), Daniel Katic (Augsburg II / Nemčija). KOPER ODHODI: Rudi Požeg Vancaš (DVTK / Madžarska), Žan Benedi-čič (Rogaška), Andrej Kotnik (Kitajska), Milan Šimčak, Karlo Bilič (Hamrun Spartans / Malta), Bright Edomwonyi, Adam Vošnjak, Anis Jašaragič (Tuzla City / BiH), Matthias Fanimo (Ebbsfleet / Anglija), Adnan Golubovič (Dinamo Bukurešta / Romunija), Ivan Novoselec, Wilkims Ochieng, Vid Koderman (Celje). PRIHODI: Jan Koprivec (Tabor Sežana), Enej Marsetič (Parma / Italija), Nardin Mulahusejnovič (Dinamo Mahačkala / Rusija), Omar Kočar (Rudar Velenje), Mark Pabai (Tabor Sežana), Nik Omladič (Hallescher / Nemčija), Gabriel Groznica (Lokomotiva Zagreb / Hrvaška), Mamadou Diarra (Sainte-Genevieve / Francija), Tora Diaby (Normande Mondeville / Francija), Andraž Ruedl (Krško). KALCER RADOMLJE ODHODI: Madžid Šošič (Hajduk / Hrvaška), Mario Čuič (Istra 1961 / Hrvaška), Filip Čuič (Hajduk / Hrvaška), Gaber Dobrovoljc (Mura), Ester Sok-ler (Aberdeen / Škotska), Gal Primc (Avstrija), Domen Mrežar (Dravinja), Francesco Tahiraj, Leon Sever. Foto: Črtomir Goznik Ena glavnih zvezd prestopnega roka je bil trener Albert Riera. Mihael Klepač je iz Aluminija pred leti prestopil k Muri, sedaj kariero nadaljuje v Švici. PRIHODI: Nino Kukovec (Bistrica), Noel Bilič (Dekani), Ivan Krolo (Hajduk / Hrvaška), Franjo Posavac (Sloga Uskoplje / BiH), Elvis Letaj (Hajduk / Hrvaška), Marko Merdovič (Slovacko / Češka). BRAVO ODHODI: Martin Kramarič (Soči / Rusija), Almin Kurtovič (Mura), Žan Trontelj, Gal Kurež (Tikveš / Makedonija), Gašper Vodeb (Beltinci), David Flakus Bosilj (Verona / Italija), Simon Nsana, Luka Marjanac, Nemanja Jakšič in Igor Vekič (Vejle / Danska). PRIHODI: Matej Poplatnik (Ilirija), Jakoslav Stankovič (Tabor Sežana), Jakov Gurlica (Dinamo Zagreb / Hrvaška), Rok Maher (Maribor), Nikola Janjič (Osijek / Hrvaška), Lan Štravs (Tabor Sežana). ROGAŠKA ODHODI: Anel Hajrič, Tomi Gobec, Jure Ribič. PRIHODI: Žan Flis (Celje), Roko Kurtovič (Dugopolje / Hrvaška), Filip Braut (Rijeka / Hrvaška), Rok Vodišek (Genova / Italija), Alen Korošec (Tabor Sežana), Žan Benedičič (Koper), Vice Miljanič (FAC / Avstrija), Toni Vinogradac (Dragovoljac / Hrvaška), David Sim (Gorica / Hrvaška), Sean Satchwell Shakeone (Jamajka), Boz-hidar Mitrevski (FK Skopje / Makedonija). ALUMINIJ ODHODI: Nik Marinšek (Ried / Avstrija), Danijel Šturm (Domžale), Maj Pavli (Brinje Grosuplje), Hrvoje Črnčec (Varaždin / Hrvaška), Matija Munič (Rudar Velenje), Lovro Graj-foner, Luka Petek (oba Dravinja), Andraž Borovnik, Rok Frešer (oba Bistrica). PRIHODI: Filip Kosi (Beltinci), Sandro Jovanovič (Rudar Velenje), Marko Brkljača (Dinamo Zagreb / Hrvaška), Aleksandar Zeljkovič (Tabor Sežana), Bamba Susso (Pisa / Italija), Samo Pridgar (Maribor). Jože Mohorič ra. Šlo bo za povsem drugačni tekmi, ne bo treba iskati poti do mreže mimo dveh linij s petimi in štirimi igralci. Nogomet dopušča vse scenarije, storili bomo vse, da poskrbimo za presenečenje. Gremo odločno v Turčijo, z namenom, da si priigramo pozitivno izhodišče pred povratnim obračunom v Ljudskem vrtu,« je za spletno stran Maribora povedal Ivan Brnič, za katerega naj bi se zanimal Olympiacos. Po Transfermarktu je vrednostna razlika med Mariborom in Fenerbah-čejem podobna kot med Olimpijo in Galatasarayem. Maribor je ocenjen na 9,1 milijona evrov, Fenerbahče pa na 178,38. Ob slovenskem repre-zentantu Mihi Zajcu pri Turkih igra še nekaj izvrstnih nogometašev, na več kot 10 milijonov evrov so ocenjeni vratar Altay Bayindir, Rodrigo Becao, Ferdi Kadioglu, Sebastian Szymanski in Michy Batshuayi, toda tudi drugi, kot je na primer novinec Dušan Tadič, so že dokazali kakovost na najvišji ravni. Olimpija in Maribor tako nimata realnih možnosti za napredovanje, ampak če je kdo pokazal, da se da preskočiti tudi visoko oviro, je to Celje, ki je v 2. krogu po enajstmetrovkah izločilo portugalsko Vitorio Guimaraes. Izbranci Alberta Riere so z močno vlogo Matjaža Rozmana in Matica Vrbanca šokirali šestouvršče-no ekipo portugalske lige in »za nagrado« dobili na papirju precej lažjega tekmeca. To je beloruski Neman Grodno, s katerim se bo slovenski podprvak meril v četrtek ob 20. uri v ljubljanskih Stožicah, saj celjska Arena Z'de-žele ni dobila zelene luči Evropske nogometne zveze. V vsakem primeru pa bodo Celjani imeli svojo priložnost za napredovanje, po Trans-fermarktu so vredni 6,95 milijona evrov, Neman Grodno pa 5,05. V primeru izpada proti beloruskemu oziroma turškemu tekmecu bo evropskih nastopov za Celje in Maribor konec, medtem ko Olimpijo v primeru poraza čaka nastop v zadnjem krogu evropske lige. Ljubljančani že imajo zagotovljen najmanj nastop v skupinskem delu konferenčne lige. sta HBBÜBBBBX M HRSwnS i%VA) M m Srsr/J rmi ir« bi Hiti Matjaž Rozman je bil en od junakov zmage Celja proti portugalski Vitorii. torek • S. avgusta 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Rokomet • RKJeruzalem Ormož V pričakovanju prve pripravljalne tekme Za rokometaši Jeruzalema je prvi teden priprav, kjer so od 1. do 5. avgusta opravili pet treningov. Začrtan plan treningov je nekoliko pokvarilo slabo vreme, zato so nekateri treningi namesto na atletskem stadionu v Mestni grabi potekali v športni dvorani na Hardeku. „Na zbor so prispeli vsi igralci, na katere računamo v tej sezoni. Za mesto v ekipi se bo treba cel čas boriti, saj igralski kader letos šteje 20 igralcev, prostora za vstop v ekipo na tekmi pa je le šestnajst. V novem pripravljalnem tednu nas čaka prva pripravljalna tekma, obenem bomo v torek in četrtek dodali še dopoldanska treninga. Tem se bodo priključili tudi mladinci Jeruzalema, ki bodo letos zastopali barve Velike Nedelje v 1. B-ligi. Zaradi poškodbe po posebnem programu trenira Anže Blagotinšek, ki bo nared za nastope šele oktobra," nam je v uvodu povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. Tudi v klubski pisarni je ogromno dela, saj potekajo priprave na izpeljavo 25. poletnega rokometnega tabora v Poreču, v soboto, 2. septembra, pa bo Ormož gostil tekmo Superpokala med domačim mo- ;; isiïiiiîïiïii d ■ -1- _i I ! ' ñ -j fífm\ KIBMSS'MÍ B^SÈÎL j J y" m m IP aí' JERUZALEM SLCVÉNUA  it H:üíSi mmtmmwmtmm iilliiaidii ímümihhh mmmpmmirnmmm iti iï*i| ii ■■■■■■ 2 2a« a Foto: Črtomir Goznik Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož): "Menim, da smo sestavili zelo kakovostno ekipo. Če nam uspe sestaviti še pravo vzdušje v slačilnici in izven nje, bi lahko imeli zelo dobro sezono." štvom in celjsko Pivovarno Laško: „Dela je na pretek, saj smo si zadali smele načrte tako za člansko ekipo kot za mlajše selekcije. S slednjimi smo v skupnem seštevku sezone 2022/23 dosegli 6. mesto v državi, kar je lep dosežek. V sezoni 2023/24 pa si želimo napredovati vsaj med top 5 ekip v državi. V preteklosti smo že znali biti na samem vrhu, ko so najvišja mesta v državi osvajale generacije 1996, 1997, 1998, 1999, 2000. Iz naštetih generacij danes barve Ormoža branijo Miha Kolman-čič, Tinček Hebar, Teo Šulek, Gašper Hebar, Aljoša Munda, v drugih klubih pa igrajo Jure Kocbek (SC Ferla-ch), Tilen Kosi (BT Fuchse Bruck Tro- faiach), Miha Kavčič (Olympiakos Atene), Gašper Horvat (Krka Novo mesto). Našteti igralci so dokaz, kako pomembno je delo z mladimi. Če iz vsake generacije dobiš dva članska igralca, si na pravi poti. Še vedno pa iščemo kakovostnega trenerja za mlajše selekcije," je še povedal Grabovac. Rokomet • RK Velika Nedelja Z mladimi silami v novo 1. B-ligaško sezono Skupaj z rokometaši Jeruzalema so i. avgusta priprave na novo sezono začeli tudi igralci Velike Nedelje, člani 1. B-lige. Ekipa je priprave začela v okrnjeni zasedbi. „Kot kaže, bo ekipa iz minule sezone popolnoma spremenjena. Od nosilcev so ostali le Žan Firšt Šeru-ga, Žan Toplak, Žiga Borko, Enej Ko-vačec in Tjaš Notersberg. Ekipi so se priključili mladinci Jeruzalema. Zagotovo pa se bodo ekipi priključili še vsaj trije igralci, ki jim ne bo uspelo priti med osemnajst igralcev pri Jeruzalemu. Cilj bo obstanek v 1. B-ligi. Povsem bo treba spremeniti sistem igre tako v napadu kot v obrambi. Lani smo imeli po prejetih zadetkih drugo najboljšo obrambo Foto: Črtomir Goznik Enej Kovačec (Velika Nedelja) lige. Jokali ne bomo in nič drugega nam ne preostane kot trdo delo. Zanimivo bo videti, kako bodo vse to sprejeli mladi igralci, ki še nimajo minut v članski konkurenci. Verjamem v fante, da so sposobni doseči dovolj točk, ki nas bodo tudi prihodnjo sezono ohranile v drugem slovenskem rokometnem razredu. Predvsem pa si želim, da se v te fante verjame tudi na tribunah ve-likonedeljske dvorane. To bo zelo pomembno, saj je pred nami res težka sezona, kjer izpadejo zadnja tri moštva. Za konec pa še zahvala ormoškemu klubu, da se na novo sezono prvih štirinajst dni pripravljamo skupaj," je po prvem tednu priprav povedal trener Uroš Krstič. Prvo pripravljalno tekmo bodo zeleni odigrali v soboto, 12. avgusta, proti Svišu iz Ivančne Gorice. JM Golf • Evropsko mladinsko prvenstvo U-16 Jan Luka Šamec je tekmoval na evropskem prvenstvu Trener Aleš Gregorič je na osnovi doseženih rezultatov izbral štiri mlade igralce golfa, ki so Slovenijo zastopali na evropskem mladinskem prvenstvu v golfu v kategoriji do 16 let. Igrišče Sedin vzhodno od Bratislave je gostilo 114 mladink in mladincev iz 32 držav. Slovenijo so zastopali Zala Jesih, Eva Kiri Fevžer, Blaž Pauletič in Jan Luka Šamec. Slednji je član Golf kluba Ptuj in je dobro opravil svoj nastop na Slovaškem. Na evropskem mladinskem prvenstvu so tekmovali bodoči asi svetovnega golfa. Velesile v golfu so pripeljale na Young Masters zares odlične mlade igralce. V štirih dneh je na igrišču Sedin najbolje šlo članom reprezentance Francije, ki so odigrali 639 udarcev, kar je bilo 18 udarcev pod parom igrišča. Drugo mesto je s 643 udarci (-14) odnesla Italija in tretje mesto s 647 udarci (-10) Španija. Za skupni seštevek so Foto: Golf portal (Golf zveza Slovenije) Ekipna slika reprezentance Slovenije, na kateri je Jan Luka Šamec prvi z desne strani. Po tradiciji na začetku priprav spregovori tudi kapetan ekipe. „Igralci smo malo bolj veseli dežja kot strokovni štab. Delo ter tek z žogo v dvorani nam je bolj pri srcu kot goli tek na atletskem stadionu. Kolikor poznam naš strokovni štab, pa bomo zagotovo še nadoknadili te tri zamujene dni na atletskem stadionu. Menim, da smo sestavili zelo kakovostno ekipo, in če nam uspe sestaviti še pravo vzdušje v slačilnici in izven nje, bi lahko imeli zelo dobro sezono. To pomeni uvrstitev v zlato sredino lestvice, če se nam poklopi, pa še kaj več, mogoče celo borbo za uvrstitev v Evropo. Zelo se veselimo pripravljalnih tekem, da končno vidimo, kako bo to vse skupaj izgledalo na parketu. Želimo si le eno sezono brez težjih poškodb," je dejal kape-tan Jeruzalema Tomislav Balent. Poleg Balenta se bosta za minuta-žo v golu borila mlada Aleš Zemljič in novinec iz Gorišnice Filip Ranfl. Prva pripravljalna tekma med Jeruzalemom in Svišem iz Ivančne Gorice bo odigrana v petek, 11. avgusta, ob 19.00 na Hardeku. Sviš, ki se je za težko sezono tudi zelo okrepil, bo namreč ob koncu tedna na pripravah v Prlekiji. Tako bo mesto Ormož znova polno športnikov, kar nas zelo veseli. Uroš Krstič Tenis • Nina Potočnik Zmaga in poraz v bližini Stuttgarta Nina Potočnik V mestu Hechingen (20.000 prebivalcev) v bližini Stuttgarta je prejšnji teden potekal ženski ITF-turnir z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Na peščeni podlagi sta nastopili tudi Ptujčanka Nina Potočnik (294.) in Novomeščanka Živa Falkner (518.). Nina je bila v glavni žreb uvrščena neposredno in je v 1. krogu premagala mlado domačinko Ello Seidel (310.) - izid je bil 6:4, 2:6, 6:1. V drugem krogu se je merila s 3. nosilko Anno Bondar (131.). Ta je pred dvema tednoma v švicarski Lo-zani v četrtfinalu ustavila Tamaro Zi- danšek, tokrat je izločila še Ptujčan-ko. Vrstnica (tako kot Nina je letnica 1997) iz Madžarske je zdržala pritisk zadnjega niza, v katerem je Potočnikova že imela prednost breaka (4:3), Madžarka pa je v končnici vendarle izvedla preobrat za končno zmago - 6:4, 3:6, 5:7. Izjemen turnir je v Nemčiji odigrala Falknerjeva, ki se je na glavni turnir prebila preko kvalifikacij, nato pa prišla vse do finala. Šest zaporednih zmag je 21-letno Novomeščan-ko pripeljalo v bližino TOP 400 igralk sveta. JM se vsak dan šteli najboljši trije rezultati štirih igralcev. Slovencem je v zahtevnih vetrovnih pogojih šlo iz dneva v dan bolje in najbolje so odigrali zadnji dan turnirja. Z dobro igro so se prebili na končno 19. mesto. Odigrali so 690 udarcev oziroma 32 udarcev nad parom igrišča. Na odlično pripravljenem in tehnično zahtevnem igrišču je Eva Kiri Fevžer zasedla 24. mesto z 225 udarci (+6) in Zala Jesih 38. mesto z 234 udarci (+15). Med dečki je Jan Luka Šamec zasedel 34. mesto z 232 udarci (+13), Blaž Pauletič pa 50. mesto z 248 udarci (+29). Za vse štiri naše mlade igralce je bil nastop med najboljšimi golf vrstniki pravo doživetje in prava spodbuda za nadaljnje sistematično treniranje golfa. Član Golf kluba Ptuj Jan Luka Šamec to igro že nekaj let trenira z velikim veseljem in ima velik potencial, da se razvije v vrhunskega igralca golfa. David Breznik 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija torek • 8. avgusta 2023 Judo • Luka Perkovič (JK Drava Ptuj) Pri Luku Perkoviču je skoraj vse povezano z judom Judo klub Drava je imel v zgodovini veliko uspešnih tekmovalcev in tekmovalk. Trenutno je glede na potencial, kakovost in dosežene rezultate prvo ime Luka Perkovič. Ta je pred nekaj leti prestopil k Dravi in po točno določenem programu vadi pod vodstvom trenerja Vlada Čuša. Slednji ga je popeljal na višjo raven in v Perkoviču vidi velik potencial. Tega je Luka Perkovič letos potrdil z naslovom državnega prvaka v kategoriji do 73 kilogramov. Ob tem izpostavljenem uspehu je solidno nastopil v slovenski reprezentanci na nekaterih mednarodnih tekmovanjih evropskega pokala in določenih turnirjih. Za mladim nadobudnim judoistom je dober prvi del sezone, zato smo se z njim v intervjuju sprehodili po njegovi športni poti od za- četkov, preko aktualnega stanja do želja, povezanih s športnikovo prihodnostjo. Kje, kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati z judom? L. Perkovič: »Z judom sem se začel ukvarjati že v vrtcu, takrat v skupini cicibani.« Kaj vas je kot otroka navdušilo, da ste izbrali za svoj šport judo? L. Perkovič: »V Judo klub 15. maj Marezige me je vpisal moj oče in šport mi je bil všeč od prvega dne.« Kako uspešno ste tekmovali v mlajših selekcijah? L. Perkovič: »Dosegel sem nekaj vidnih uspehov, bil sem večkratni državni prvak, zmagal sem tudi na mnogo tekmah v Sloveniji in tujini.« Kdaj in zakaj ste prestopili v Judo klub Drava Ptuj? i Teleko • Slovenije Á ----- — Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Luka Perkovič (drugi z leve) zbira nastope na različnih turnirjih po Sloveniji in tudi izven njenih meja. L. Perkovič: »Prestopil sem ravno na prehodu med srednjo šolo in študijem. Znašel sem se v prehodni situaciji, ko sem se moral odločiti o svojih željah in ambicijah v prihodnje. Dilema je bila, kako uskladiti študij in treninge, največja pa, kje študirati oz. živeti in trenirati, saj na Primorskem ni bilo več moje starostne ekipe za judoistične treninge. Trener Vlado Čuš mi je ponudil možnost prestopa in treninge v Judo klubu Drava Ptuj. Predlagal mi je študij na Pedagoški fakulteti Maribor, smer športno tre- Šah • Evropsko ekipno prvenstvo U12 Tom Crnjakovič upravičil zaupanje selektorja V času od 24. do 31. julija je v romunskem mestu lasi potekalo evropsko ekipno prvenstvo do 12 in 18 let. V slovenski fantovski reprezentanci do 12 let je nastopil tudi član Šahovskega društva Ptuj Tom Crnjakovič, ki je povsem upravičil zaupanje selektorja. Kot smo že poročali, so posamezne države lahko prijavile največ štiri ekipe, in sicer pri fantih štiričlanske, pri dekletih pa dvočlanske s po eno rezervo. V slovenski izbrani vrsti fantov do 12 let je nastopil tudi član ŠD Ptuj Tom Crnjakovič, ki je tako po dolgih letih začel orati ledino izredno uspešne ptujske mlade generacije in verjamemo, da se mu bodo v kratkem pridružili še nekateri ostali perspektivni člani društva. Mladinski selektor Matej Šebenik je prvo šahovnico zaupal prav Tomu, ki je v konkurenci fantov do 12 let na julijski lestvici Šahovske zveze Slovenije zasedal tudi prvo mesto. To je bilo zanj veliko priznanje, čeprav se je istočasno zavedal, da se bo srečal z najboljšimi mladimi evropskimi šahisti, ki so bili po ratingu daleč pred njim. Kljub temu je že v prvem krogu začel odločno in proti 400 točk višje postavljenemu Poljaku imel na dlani najmanj remi, vendar je v odločilnem trenutku naredil napako in je moral podpisati poraz. V nadaljevanju tekmeci niso bili nič lažji, uspelo pa mu je iztržiti en remi in eno zmago. O nastopu je povedal: »Igrati za slovensko reprezentanco, in to še na prvi šahovnici, je bila zame velika čast in priznanje ter obenem velik izziv. Po začetnem ratingu je naša ekipa zasedala 8. mesto, ob koncu pa smo pristali na devetem, kar glede na kakovost tekmecev nikakor ni neuspeh. Čeprav z izkupičkom nis- niranje, kjer je tudi predavatelj. Sedaj že pripravljam diplomsko nalogo za naziv diplomirani trener juda.« Ali ste v času, ko trenirate v ptujskem klubu, napredovali? L. Perkovič: »Definitivno, napredoval sem na vseh ravneh juda. Zavedam pa se, da je judo olimpijska športna panoga, ki zahteva od trenerja in športnika dobro komunika- cijo in obojestransko pozornost do načrtovanih ciljev. V času treningov in priprav je trenerjeva vloga izjemno pomembna, na tatamijih pa moram kot športnik s pravilnimi prijemi in tehnikami sam opraviti svoj del posla. Kot pravi stari kitajski rek, učitelj odpre vrata, učenec pa mora skoznje vstopiti sam.« Kateri so vaši najboljši rezultati med mlajšimi člani in člani? L. Perkovič: »Na državnih prvenstvih sem osvojil več naslovov prvaka in več kolajn. Posebej sem vesel letošnjega naslova državnega prvaka v članski konkurenci. V zadnjih treh letih sem zmagal na več prestižnih mednarodnih tekmah, ki štejejo za slovenski pokal. V reprezentanci Slovenije želim doseči še veliko več. Letos sem se preizkusil tudi v enem najzahtevnejših borilnih športov, combat sambi, in na evropskem prvenstvu v Izraelu (Haifa) osvojil bronasto kolajno.« Imeli ste težave s poškodbo, pa kovid ... Kako je to vplivalo na vašo uspešnost s trenažnega in tekmovalnega vidika? L. Perkovič: »Zadnja leta je bilo polno vzponov in padcev. Kljub poškodbi in težkih pogojih za trening zaradi kovida sem vztrajal, saniral poškodbo, in kot kažejo letošnji rezultati, sem pripravljen za nove izzive na tekmah za ptujsko Dravo in slovensko reprezentanco.« Kaj ste si zadali za športne cilje v letu 2023? L. Perkovič: »Glavni cilj je osvojitev medalje na evropskem pokalu. Sicer pa judo predstavlja proces učenja, ki se nikoli ne konča, zato menim, da je najpomembneje ostati radoveden v mojem športu. To me bo motiviralo za še več dela in verjamem, da tudi novi uspehi ne bodo izostali.« Ali imate kakšne sanje, ki so povezane z judom? L. Perkovič: »Nekoč, po tekmovalni karieri, si želim imeti svoj klub in ga uveljaviti v mednarodnem prostoru.« David Breznik Košarka • Odmeven prestop mladega košarkarja Iz KK Lotmerk v FC Barcelona! mo bili povsem zadovoljni, pa je bila priložnost igranja na tako visokem nivoju za vse nas zelo dragocena in nepozabna izkušnja.« Kako izenačena je bila konkurenca, pove podatek, da so prvi favoriti Romuni ob koncu osvojili šele peto mesto. Toma po prihodu domov čakajo naporne priprave, konec meseca bo nastopil na mladinskem državnem prvenstvu v Radencih in na kar nekaj mednarodnih turnirjih. Izkušnje z evropskega prvenstva mu bodo ob tem prišle še kako prav. Končni vrstni red: 1. (3.) Poljska 13 točk, 2. (5.) Turčija 11, 3. (4.) ISR 9 ... 9. (8.) Slovenija 5 (Tom Crnjakovič 1,5 točke, Kajetan Vaupot 2,5, Aljaž Skarlovnik 2, Leonard Belyaletdinov 2; vsi iz 6 partij, saj so bili en krog prosti) . Silva Razlag Jakob Šiftar, 14-letni član KK Lotmerk, bo konec tega meseca odpotoval v Katalonijo in oblekel dres slovite Barcelone. Prve košarkarske korake je naredil pri osmih letih pri KK Radenski Creativ in po štirih uspešnih sezonah prestopil k prleškemu klubu Lotmerk. V Ljutomeru je nastopal za selekciji U14 in U16, kjer je v dveh sezonah še dodatno razvil svoje košarkarsko znanje. V sezoni 2022/23 je bil z naskokom najboljši strelec 1. lige U14, s povprečjem 42,2 točke na tekmo. Šiftarjev talent in odlične predstave so opazili domala vsi večji slovenski klubi, interes so pokazali tudi priznani klubi in košarkarske akademije, najbolj pa se je zanj ogrela FC Barcelona, kamor se je aprila letos odpravil na tridnevno preizkušnjo in jo uspešno prestal. Sedaj je dokončno znano, da bo Jakob Šiftar košarkarsko pot nadaljeval pri španskem velikanu s podpisano pogodbo za naslednja štiri leta. Velja omeniti, da je Jakob letos nastopal za reprezentanco Slovenije (U14) na turnirju NBA Junior v Beogradu in se odlično odrezal. Košarkarski skavti so ga namreč uvrstili med peterico najobetavnejših košarkarjev (letnik 2009) tega turnirja. NŠ Jakob Šiftar na treningu v majici KK Lotmerk Ekipa Slovenije pred dvobojem 5. kroga proti Turčiji (Tom je prvi z leve) Planinski kotiček Začetni tečaj »feratanja« 9. 8. 2023 Vabljeni, da se nam pridružite na začetnem tečaju varnega gibanja po feratah. Začnemo 9. 8. 2023 ob 18.30 v prostorih in dvorišču Planinskega društva Ptuj, Prešernova 18. Predznanje plezanja ni potrebno, pač pa telesna pripravljenost in dobra volja. Tečaj bo potekal v dveh delih - predavanje in praktični del. V prvem delu tečaja se bomo seznanili z opremo, vozli, izdelavo popkovin, varno uporabo in hojo ter plezanjem s samovarovalnim kompletom, varovanjem na težkih mestih, predstavitvijo ferat, prvo pomočjo, pomočjo soudeležencem. Praktični del bo potekal na terenu, kjer se bomo preizkusili in naučili varno in pravilno hojo na feratah različne težavnosti. Poudarek bo na pravilni in varni uporabi tehnične opreme ter gibanju ob ferati in bo predvidoma potekal 19. in 20. 8. 2023. Lokacija bo izbrana tako, da se bomo lahko preizkusili na različnih težavnostih (A, B, C, D, E, F). Pridobili ali obnovili bomo široko paleto znanja, potrebnega za plezanje po različno težavnih feratah. Za tečaj je obvezna tehnična oprema: samova-rovalni komplet, plezalni pas, čelada, popkovina (vponka z matico in neskončna zanka) ter feratarske rokavice. Oblačila naj bodo športna in primerna letnemu času, nizki ali visoki treking čevlji s profiliranim podplatom. S stopnjevanjem težavnosti so priporočljivi plezalni čevlji. Tečaj je namenjen vsem, ki se želite spoprijeti tako z zahtevnimi zavarovanimi planinskimi potmi kot zavarovanimi športno-plezalnimi feratami doma in v tujini. Strošek izvedbe je 50,00 €. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20230809, namen feratanje. Prijavite se na www.pd.ptuj.si. Za udeležbo na tečaju je treba imeti urejeno članarino v PZS-Pd! Tečaj vodi strokovno usposobljena ekipa. Vodja tečaja je Sandi Kelnerič. Foto: NS Foto: V. C Poslovna sporočila Štajerski 17 POZNO POLETJE NA Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali. Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase. Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno. Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico. CENA 455 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača) - vstopnina Nacionalni Park Plitvice - panoramska vožnja z ladjo - lokalni vodnik ogled Raba - pokušina »Rabska torta« - malica na povratku - turistična taksa - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! radioPTUI 18 Štajerski Nasveti torek • 8. avgusta 2023 Domača lekarna Zeleni nasvet Naj bo krompir Če kali, je krompir treba izkopati, čeprav je blaten. Časi, ko je veljal pregovor, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir, so zdavnaj mimo. Krompir je zahtevna rastlina, vremenske spremembe z nepredvidljivim vremenom pa tudi prispevajo k temu, da je treba o krompirju vendarle nekaj vedeti, da smo s pridelkom zadovoljni. Prav letošnje leto mu sploh ni naklonjeno. Kolobar in gnojenje Krompir je botanično v sorodu s paradižnikom, papriko, jaj-čevcem in nekaterimi novejšimi vrtninami, kot je pepino, perujsko, volčja, andska jagoda (jabolko). Potreben je vsaj dvoletni kolobar. Na rastlinskih ostankih, ki vedno ostajajo v tleh, prezimijo tudi vse težave krompirja. Na prvem mestu je koloradski hrošč, na drugem pa krompirjeva plesen. Letos sta težave povzročala oba, a verjetno krompirjeva plesen bolj kakor hrošč, ki so ga k nam uvozili Američani po drugi svetovni vojni. Svetujem, da v jeseni pred sajenjem krompirja posejete oljno redkev, morda v mešanici z belo gorjušico in meliorativno redkvijo. Če imamo v kolobarju kapusnice, kar je na vrtovih pogosto, pa dodajte še facelijo, sončnice in ajdo. Ta kombinacija smrdi nekaterim talnim škodljivcem, ki bodo zato naredili manj škode. Prav letos je to možno narediti, saj bolezni hitro praznijo nekatere gredice. Vedno je izgovor, veste, imam majhen vrt. Če bi enak izgovor imeli živinorejci, kako pa bi nahranili živino? Posebej v takem poletju, kakor je letos. Torej, pridelamo lahko toliko, kolikor dopušča prostor, površina. In če želite pridelati krompir na čim bolj naraven način, je nujno, da v kolobarju upoštevate tudi omenjene rastline. Drugače pa krompirja na vrtu ne morete imeti. Tudi izbor gnojil za krompir je poseben. Ima visoke potrebe po kaliju, zahteva rahlo in vlažno prst skozi celo sezono. Zato so zanj prava organska gnojila. Ker pa imajo le-ta v primerjavi s fosforjem in dušikom kalija premalo, svetujem, da gredico s krompirjem še pred sajenjem pognojite še s kalijevim sulfatom. Koliko ga dati, pa je odvisno od analize zemlje. A sama bi ga dala nekje okoli 20-30 dag / 10 m2. Najbolje je zemljo za sajenje krompirja pripraviti vsaj 14 dni pred nameravanim sajenjem. Pred sajenjem krompirja pa ne smemo apniti, saj je potem veliko več krastavosti. Zdaj je sicer čas, ko krompir zori, a zapomnite si to za naslednje leto. In predvsem, razmislite, kam ga boste sadili, da že zdaj posejete omenjeno mešanico rastlin za zeleno gnojenje. Izbor sort Za zdrav pridelek izberite ustrezne sorte. Sama bi na prvo mesto postavila odpornost sorte. Mnogi še vedno ne vedo, da ima Slovenija odličen žlahtniteljski program krompirja. Večina novih slovenskih sort je tolerantnih, nekatere pa so tudi odporne na krompirjevo plesen in nekatere viroze. Tudi velikost gomoljev je pomembna za zdravje rastline, posebej, če ste pri sajenju prehitri in vas preseneti še kakšen pozen mraz. Zato naj bodo gomolji za sajenje srednje veliki, z nekje pet dobro razvitimi in nagnanimi očesi. Vedno je tudi bolje, če semenski material kupite vsako leto znova. Krompir je še vedno z zakonodajo dobro reguliran, čeprav bi po mojem mnenju moralo biti še strožje, zato pomeni certificiran semenski material le manjše tveganje za pojav bolezni, tako viroz kakor glivic. Nekaj nege je potrebno tudi med rastjo Namakanje v času oblikovanja gomoljev bo preprečilo steklavost, pojav, ko se gomolji nočejo skuhati. Tudi letos je bilo treba namakati, čeprav imate občutek, da je moče preveč. Vmes pa je vode primanjkovalo. Prav ti ekstremi pa povzročajo največ težav, saj so bile že od sajenja v premrzlo zemljo naprej Krompir je bolje izkopati nekoliko bolj ponovno kali. rastline v velikem stresu. Z osipa-vanjem preprečimo, da bi gomolji postali zeleni, pa tudi, da bi bilo gomoljev več. Za koloradskega hrošča je značilno, da je slab letalec. Od posevka do posevka se premika bolj po tleh kakor z letenjem. Zato je kolobar dobra obramba. Če sadite krompir samo na sosednjo gredo, naj bo med njima jarek, ki ga prekrijte s folijo, v tem jarku jih bo veliko obtičalo. Hrošče lahko pobiramo tudi tako, da pod rastline postavimo rjuho ali kaj podobnega in rastlino samo močno stresemo. Večje površine ekološki kmetje tudi sesajo. Uporablja se sesalec za listje. Zadnji dve zadevi sta možni samo, če rastlina ni preg-nojena z dušikom, ima dovolj kalija in predvsem, če ste ohranili prve kalčke na semenskem materialu. Foto: MP zgodaj kakor pa pustiti, da v zemlji Foto: MP Če je vaš krompir tak ali še slabši, je treba ukrepati, plesen se namreč z listja preseli na gomolje, ki potem hitro gnijejo. Spravilo naj bo pravočasno Resnični vzrok današnjega pisanja pa je pravzaprav spravilo krompirja. Ne glede na čas, smo komaj v začetku avgusta, preverite, kaj se dogaja z gomolji v zemlji. Ljudje mi že javljajo, da ponovno kalijo, in to tudi pozne sorte. Nujno poglejte torej vaš krompir. Naj vam povem, da ga je bolje izkopati nekoliko bolj zgodaj kakor pa pustiti, da v zemlji ponovno kali. Če se na gomoljih pojavljajo bele, drobne bunkice, kot majhni biserčki, vedite, da je začel ponovno rasti. Ti beli biserčki so lenticele, ki so se že zbudile, v nadaljevanju pa sledijo kalčki. Ko so napete, zbujene lenticele, proces še lahko ustavimo z izkopom. Kasneje pa se ga ne da več. Prvi sončni dan, ne glede na blatno zemljo, ga izkopljite in pustite na soncu sušiti dve do tri ure. Potem ga dajte v plitke platojčke, zabojčke ali na palete in seveda v senco. Zemlje z gomoljev nikoli ne odstranjujemo na silo. Če vam uspe pravočasno izkopati, se bo krompir skladiščil tako kot po navadi. Če pa boste prepozni in bo začel kaliti, je proces neustavljiv. Pa še eno opozorilo, apno in podobne navade, ki jih imajo nekateri še iz starih časov, ne pomagajo popolnoma nič. Opozorila bi še tiste, ki jim je krompir napadla krompirjeva plesen. Zdaj je že smiselno nadzemni zeleni del pokositi, odstraniti z gredic, potem pa, če še ne kali v zemlji, pustiti v zemlji, dokler se kožica ne utrdi. Ves čas pa preverjati, ali ne kali. Žal s sušo se letos res ne spopadamo, a za rastline je boljše presu-ho kakor premokro. Vodo lahko z namakanjem dodajamo, vzeti iz zemlje pa je ne moremo. A ne smemo ves čas samo žalovati, zadevi se moramo prilagoditi. In letošnja prilagoditev je predvsem hitrejše spravilo čebule, česna, krompirja, verjetno tudi korenja ter setev ali še bolje sajenje sadik jesenskih posevkov. Miša Pušenjak Blaži vnetja, pospešuje celjenje in odpravlja krče Na vrtovih se kamilice ponosno stegujejo k soncu vse od konca maja, tam pa bodo cvetovi sončne žarke lovili še do septembra. Drobnih zlatorumenih cvetov z belimi listki nikar ne pozabite posušiti za zimske dni. Kamilica je na slovenskih tleh pogosto prisotna rastlina. Po navadi se kar sama zaseje po vrtovih, če pa te sreče nimate, nekaj posušenih cvetov potresite po gredicah, a jih nikar prekrivajte s prstjo, saj so kamilice svetlokalilke, kar pomeni, da za uspešno kalitev potrebujejo svetlobo, in ko jih boste enkrat posejali, bodo tam tudi ostale. Nabiranje in sušenje Kamilice nabiramo, ko so cvetovi nekaj dni že odprti, takrat vsebujejo največ eteričnih olj z zdravilnimi učinki. Najbolje jih je nabirati dopoldne, takoj, ko se rosa poleže, ter zgolj ob sončnem vremenu, saj je vsebnost eteričnih olj v dežju in megli precej manjša. Nabrane cvetove nato razporedimo po površini in jih sušimo v toplem, a senčnem prostoru. Lahko uporabimo tudi bombažni prt in jih sušimo na mizi. Ko se dobro posušijo, jih shranimo v kozarce ali posode, ki jih je mogoče dobro zapreti, saj cvetovi radi vsrkajo vlago in splesnijo. Zdravilnost Uporaba kamilic je raznovrstna, saj jih odlikuje protivnetno delovanje, pospešujejo celjenje in preprečujejo napenjanje. Nepogrešljive so pri zdravljenju bolezni želodca ali črevesja, krčev, driske, želodčne sluznice, pri težavah z odvečno kislino in pri zdravljenju težav z ledvicami, jetri in žolčnikom. Delujejo namreč razstrupljevalno na različne bakterije, predvsem stafilokoke in streptokoke v prebavilih. Dokazano je, da kamilični čaj pomirjevalno deluje na živce sladkornih bolnikov ter blaži bolečine in omedlevico pri nosečnicah. Kamilični čaj uporabljajo tudi bolniki z rakom, saj vzdržuje higieno ustne sluznice in preprečuje nastanek razpok zaradi kemoterapij. Kamilice so zdravilo za gnojne ture in gnojne rane, saj jih očistijo, delujejo antibakterijsko in pospešujejo celjenje. Zunanje uporabljamo kamilični poparek kot obkladek, s katerim blažimo kožna vnetja, celimo rane in opekline ter lajšamo zvine. Pomagajo pa tudi pri blaženju vnetja očesne veznice. M. Koren Način uporabe kamilic Zunanje kamilice uporabljamo: pri težavah, kot so razdražena koža, alergije, razni ekcemi, luskavica, plenični izpuščaj, vnetje oči, afte, aknasta koža... Oralno kamilice uporabljamo: pri nespečnosti in težavah s spanjem, anksioznosti, mišičnih krčih, menstrualnih krčih, trebušnih težavah, želodčnih razjedah, sindromu razdražljivega črevesja, glavobolih . Z ~ * A ^ torek • 8. avgusta 2023 Na sceni Štajerski 19 Skrinja domačih viž - Ansambel Mladi asi Z vročo polko nagovarjajo vse, ki se izbirajo Mladi asi so mlad ansambel na slovenski narodno-zabavni sceni. Gre za klasični narodno-zabavni kvintet s pevko in pevcem. Člani so: Nik Vozelj (harmonika), Tom Kladnik (ritem kitara), Gašper Bizjak (bariton), Teodor Maurer (trobenta), Blaž Markošek (klarinet) ter Eva Popotnik in Alen Krajnc (pevca), ki prihajajo iz Zasavja, Dolenjske, Savinjskega in Štajerskega. Osvajajo z energijo, sproščenostjo, igrivostjo in veliko ljubeznijo do narodno-zabavne glasbe. Ze od začetka v letu 2021, po komaj dveh mesecih skupnega nastopanja, so se uspešno predstavili na 52. festivalu NZG Ptuj 2021, ki je bila tudi njihova prva festivalska izkušnja, na kateri so zelo veliko pridobili, izkušnje po glasbeni plati in koristne informacije o slovenski narodno-zabavni sceni. Delajo zelo resno, z jasnimi cilji, s kakovostno glasbo sooblikovati slovensko narodno-zabavno glasbo in se trajno zapisati v njeno zakladnico. Na 53. festivalu v letu 2022 so zaigrali in zapeli pesem, valček, z najboljšim besedilom, Odpuščanje ljubezni, ki jo je napisal njihov pevec Alen Krajnc. Letos pa so slavili na 7. festivalu pod Pohorjem v Oplotnici, kjer so navdušili občinstvo s svojo prvo polko Tebe sem izbral, za katero so Foto: zasebni arhiv Ansambel Mladi asi je navdušil občinstvo na 7. festivalu pod Pohorjem v Oplotnici. prejeli nagrado občinstva in plaketo Tineta Lesjaka. Njeno besedilo pa je prejelo tudi drugo nagrado za najboljše besedilo po oceni strokovne komisije. Besedilo je napisal Matej Trstenjak, melodijo in aranžma pa Martin Juhart. Med ljubitelje narodno-za-bavne glasbe so svojo najnovejšo skladbo posredovali z željo, da bi s svojim besedilom in glasbenimi ritmi uspela prepričati čim več ljubiteljev narodno-zabavne glasbe vseh generacij, da bi nanjo zaplesali ob številnih priložnostih. Prepričani so namreč, da vsak dan nekdo doživi zgodbo, ki jo opisuje ta skladba. Fant se izpove dekletu, ki si želi, da ljubezen dokaže, ker dokler bodo govorila dejanja, bo srečna. Z vročo polko na nek način nagovarjajo vse, ki še izbirajo. Sicer pa sami zase pravijo, da so dober ansambel za žur in ustvarjanje nepozabnih spominov z Av-senikovimi polkami in valčki ter drugimi skladbami iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe ter domačimi in tujimi zabavnimi skladbami. Za nagrajeno polko Tebe sem izbral so posneli tudi igriv videospot, ki je luč sveta na družbenih omrežjih zagledal zadnje dni julija. Zvok harmonike in narodno-zabavnega kvinteta so posneli na različnih lokacijah v občini Piran. Odzivi na njihovo vročo poletno polko so zelo lepi, mnogi pa jo bodo v teh poletnih dneh lahko slišali tudi v živo, na veselih dogodkih, kjer bodo igrali. MG Destrnik • Najboljši promotorji svojega kraja Lan Urban je dozorel Člani Turističnega društva Destrnik so pred dnevi populili lan, kije letos rasel na treh njivah. Lan Urban je dozorel, člani destrniškega turističnega društva so ga že populili. Aprila so ga namreč posejali pri Antonu Severu na Drstelji in na dveh lokacijah v Vintarovcih: pri predsedniku društva Ivanu Hauptma-nu in pri Sandiju Horvatu v Parku prostoživečih živali. Kot je znano, je Destrničanom z vztrajnostjo in velikim društvenim duhom uspelo iz oživljanja pridelave in predelave lanu, te starodavne kulturne rastline, brez katere nekoč v teh krajih ni šlo, saj je bila osnova za platnarstvo in oblačila ter konopljarstvo za vrvi, narediti veliko zgodbo, prepoznavno v širši okolici. Po dolgih letih učenja danes pridelujejo čisto svojo sorto lanu - eno-stebelno modro cvetočo rastlino s specifičnimi lastnostmi območja kraja, ki so jo, kot se za Destrnik spodobi, poimenovali po farnem zavetniku Urbanu. Z obujanjem starih običajev pridelave in predelave lanu so tako v društvu najboljši možni promotorji Destrnika, ki so svoje delo tudi dokumentirali in objavili publikaciji o lanu, prilagojeni tako najmlajšim kot odraslim, ter o njem posneli film. O lanu predavajo sosednjim društvom, mlado in staro učijo presti na kolovratu, s ponosom pa obiskovalcem, med drugimi so gostili članice slovenskih društev kmečkih žena, razkažejo tudi lanišnico s pečjo, prešo in viničarijo. SD Foto: TDD 20 Štajerski Križem kražem torek • 8. avgusta 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Da Lat Najin namen je bil sprva, da se odpraviva na sever Vietnama pogledat velike riževe plantaže in polja, ki so videti res spektakularno. Zadnji večer pred odhodom iz Nha Tranga pa sva srečala par, kije tam preživel kar nekaj časa in nama je povedal, da imajo na severu večtedensko deževje in meglo, tako daje škoda časa, ki bi ga preživela tam. Tudi temperature niso bile prav prijazne, zato sva našla nadomestno destinacijo v Da Latu, kije nekaj ur vožnje od obale. Da Lat leži na višini 1.500 metrov nadmorske višine, sredi borovih gozdov, ki so polni ognjiča in cvetov mimoze. Zaradi zmerno hladnega podnebja tam zelo uspevata sadje in zelenjava, zelo znani pa so po gojenju hortenzij in vrtnic. Naju je najbolj prepričalo dejstvo, da je tam kar nekaj možnosti za Foto: Dani Zorko Fino opravljen kombi v Vietnamu. Čakam na popoln kokosov obrok. pohodništvo in raziskovanje narave ter da ni preveč turistično. Hitro sva sprejela odločitev in že sva bila v kombiju, ki je bil zanimivo opravljen. Bil je roza barve z veliko lesnimi dekorativnimi dodatki, super udobnimi sedeži in ogledalom na stropu. V Aziji sva prvič doživela takšno udobje, vrhunec pa je predstavljala celo televizija, kjer je šofer vrtel znamenit film iz trilogije Bogovi so padli na glavo. Film je bil sinhroniziran v lokalni jezik, kar je izpadlo tako smešno, da se je smejal ves kombi. Med pavzo pa je šofer še posesal in nadišavil kombi, da nam je bilo kar nerodno, ko smo Carli novak organ voha zapreka, bariera MN02INSKI OSEBNI ZAIMEK ADISMOLAR kamnina, kise kolje v plošče voznica taksua Je kučma iz kožic polhov. V 20. stoletju je veljala za simbol slovenstva, bila je tudi prepoznaven znak slovenskih študentov na Dunaju. Med drugo svetovno vojno pa so nošenje teh kučem nemški okupatorji zaradi nacionalnega naboja celo prepovedali. Danes jo nosijo polharji, lovci in člani folklornih skupin na svojih nastopih. V običajnem vsakdanjiku jo ljudje nosijo manj, je pa še vedno priljubljeno darilo zamejcem po svetu. Za izdelavo je potrebnih od 30 do 35 kožic, za ruski tip z visokim, zavihanim ščitkom pa približno 40. Na vrhu pokrivala je majhen okrogel cof. ENKALON - poliamidno vlakno nizozemske proizvodnje, NAPOLEONOVKA - češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi, dunajka, OPONA - tapeta, stenska obloga se privlekli vsi prašni in obuti. Da Lat je res dajal vtis neturistič-nega mesteca, saj nima neke centralne transportne postaje, ampak se vse dogaja na velikem trgu ali v sosednjih ulicah. Nikjer ni bilo videti nobenega tujca, midva pa sva se ob prihodu malce usedla in razgledala, da dobiva prvi vtis. Načeloma nihče ni obračal preveč pozornosti na naju, le nekaj posameznikov, ki sva jih takoj označila za sumljive, je prišlo gnjavit z nekimi brezpredmetnimi idejami. Ker nisva imela nobene rezervacije, sva se odpravila poiskat dober prostor za spanje, ki sva ga k sreči našla hitro in pri tem seveda tudi malce baranta-la. Prvi vtis ni bil prav simpatičen, sva se pa nadejala boljše volje, saj sva si zadala, da greva malo naokrog v naravo, pogledat kakšen slap ali jezero. Ko veliko ur preživiš na Foto: Dani Zorko avtobusih, je samoumevno, da se želiš malo več gibati. Vreme je bilo sicer solidno, vendar se je proti večeru začelo oblačiti. Prav večer je bil znova tisti čas, ko vse mesto oživi, ko se ulice napolnijo z ulično hrano in ko vse živo privre na plan. Tega recimo v Nha Trangu ni bilo opaziti. Tudi midva se nisva dala prositi in sva si večerni obrok prihranila kar za degustacijo na ulici. Vonjave so bile res mamljive, mene je pa najbolj prepričalo dekle, ki je bolj na samem pripravljajo nek kokosov nadev za kokosove palačinke, ovite v kokosovo moko. Imam pač rad kokos. Ko sva se res že najedla, sva slučajno šla še mimo stojnice z jagodami, kjer ni bilo potrebno veliko, da sva si vzela še malo za po poti. In seveda naslednji večer isto. Foto: Dani Zorko Stojnice so bile polne jagod. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 8. avgusta 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Šibenik • Parkirali skoraj na plaži Končali v morju Obiskovalci enega najbolj priljubljenih hrvaških letovišč blizu Šibenika so bili neprijetno presenečeni, ko so svoje avtomobile, ki so jih parkirali blizu morja, našli v morju. Vozila so namreč blizu plaže parkirali ob oseki, ko so se vrnili ponje, pa je plima poskrbela, da so bila delno v vodi. To se je zgodilo v letovišču Solaris, ki ob petih hotelih nudi še številne druge vsebine in ki ga številni obiskujejo samo za enodnevno kopanje. Tokrat je nekaj gostov svoje avtomobile parkiralo zelo blizu morja, pri tem pa očitno pozabilo na plimo, so zapisali na spletni strani s prometnimi zgodbami, ki je tudi objavila fotografije več avtomobilov, ki so parkirani drug za drugim na robu morja. Po poročanju hrvaškega portala televizije N1 so v komentarjih nekateri ocenili, da v drugih državah parkiranje tako blizu morja ne bi bilo mogoče, nekdo drug pa je ocenil, da so nekateri namesto brisač na plažah začeli puščati kar svoje avtomobile, samo da bi bili čim bliže morju. Nekdo pa je zapisal, da gre za redke fotografije avtomobilov, ki pijejo morsko vodo. sta Hrvaška • Opazili sredozemsko medvedko Ogrožena vrsta medveda na Lastovem Naravni park na hrvaškem otoku Lastovo je na Facebooku objavil posnetek, ki po besedah zaposlenih v parku najverjetneje prikazuje sredozemsko medvedko. Žival sicer velja za enega najbolj ogroženih morskih sesalcev. „V torek je kamera v naravnem parku na otoku Lastovo posnela nekaj, za kar domnevajo, da je sredozemska medvedka. To sicer ni prva prijava te vrste, v zadnjih dveh letih smo jih namreč prejeli že več. To vsekakor vzbuja upanje, da se je nekoč stalni prebivalec tega območja vrnil," je na Facebooku zapisal naravni park. Sredozemska medvedka je eden najbolj ogroženih morskih sesalcev. Lahko meri do dva metra in tehta tudi do 300 kilogramov. Število predstavnikov te vrste ocenjujejo na 500 do 600, večinoma pa prebivajo na treh lokacijah, in sicer na območju vzhodnega Sredozemlja, ob zahodni obali Afrike in v okolici otočja Madeira. Vse večji pritisk ribičev in uničevanje primernih habitatov nista le ogrozila obstoja te vrste, temveč sta tudi povzročila spremembo njihovega vedenja. Nekoč družabne vrste, ki so potovale v večjih skupinah, danes pogosto srečamo same. sta Foto: FB Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 5 6 1 4 9 2 3 9 7 4 8 6 4 9 1 8 7 2 3 1 6 6 4 7 3 7 2 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 3 8 7 4 1 6 1 2 5 8 7 4 9 2 7 9 3 5 8 7 6 2 3 4 9 2 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€ O Bik ©© € OOO Dvojcka ¥¥ €€€ OO Rak ¥ ©©© €€ OOO Lev ¥¥ ©© €€€ O Devica ¥¥¥ ©©© € OO Tehtnica ¥ ©© € OOO Škorpijon ¥¥ ©©© €€ O Strelec ¥¥ © €€€ 0 Kozorog ¥¥¥ ©© € OOO Vodnar ¥¥ © €€€ 00 Ribi ¥ ©© €€ OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 8. do 14. avgusta 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 18. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media-lmpeks, d. o. o. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Helena Krajnc, 2285 Zgornji Leskovec Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 11. avgusta 2023 a rodno abavne radioPTUI Štajerski Ptu| 2023 Mestni trg Ptuj, > 1. septembra 2023, ob 19.30 //aare--- u. PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Inplan Ptuj, Vlila Monde Spuhlja, Gostilna Prosnik Ormož, gostilna Pri treh lipah Videm in na 02 749 34 10. \t Število vstopnic je omejeno. r ft G O V t N S MESTNA OBČINA PTUJ t * % v m a CÏKRJINAI. HAK.MOMKA RUfÄR KOMUNALA PTUJ krrsültjíHa ratírvQQ SAZAS RESEDA Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS torek • 8. avgusta 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si MAFIJSKO PODZEMLJE LJUBLJANE Do kod sežejo lovke albanske, črnogorske in srbske mafije INTERVJUJI: LJUDMILA NOVAK, evropska poslanka Janša deluje kot nekdanja Udba, tudi meni so prisluškovali DRAGO MISLEJ MEF, tekstopisec, glasbenik Nisem zatelebnjen levičar, še manj zarukan desničar TEREZA VUK, pisateljica Jaz sem zase skoz prisebna, vsi ostali so nori Z GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2b. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solze žalosti in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je nenadoma zapustil dragi oče, sin in brat Daniel Ranfl IZ SOBETINCEV 42 Od njega se bomo poslovili v torek, 8. 8. 2023, ob 15. uri na markovskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Žalujoči: hčerki Nika in Lejla, mama Ljubica in brat Igor z družino Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. SPOMIN Boleč je spomin na 9. avgust 2003, ko je za vedno zaspal naš Matjaž Postružnik Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN 7. avgusta je minilo leto dni od smrti Jožefa Mohoriča IZ SLOVENJE VASI 49 Hvala vsem, ki ga nosite v svojih srcih in ohranjate spomin nanj. Njegovi najdražji Umrli so Če človek bi imel moči da obudil vsaj za hip te bi za minuto ali dve, da še enkrat k sebi stisnem te. SPOMIN 10. avgusta mineva 20 let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Andrej Drevenšek IZ SLATINE 13 Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se spomnite nanj. Vsi tvoji najdražji Umrli so: Dimče Stojčevski, Ptuj, Vodova ul. 18, roj. 1946 - umrl 27. julija 2023; Franc Simonič, Zagorci 78a, roj. 1953 - umrl 27. julija 2023; Ana Krajnc, roj. Kramberger, Kicar 12b, roj. 1942 - umrla 27. julija 2023; Marija Mlakar, roj. Jerenko, Slovenja vas 37, roj. 1935 - umrla 27. julija 2023; Franc Pulko, Ptuj, Bevkova ul. 14, roj. 1932 - umrl 27. julija 2023; Branimira Karbos, roj. Urbas, Ptuj, Nova cesta 11, roj. 1934 - umrla 28. julija 2023; Ivan Horvat, Ormož, Gregorčičeva ul. 8, roj. 1948 - umrl 28. julija 2023; Antonija Žižek, roj. Kramberger, Trnovska vas 17, roj. 1934 - umrla 28. julija 2023; Veronika Potočnik, roj. Horvat, Kozminci 6a, roj. 1926 - umrla 29. julija 2023; Janez Hernec, Tržec 11d, roj. 1943 - umrl 30. julija 2023; Dragoljub Zagoričnik, Ptuj, Volkmerjeva c. 7, roj. 1936 - umrl 31. julija 2023; Dušan Drevenšek, Sp. Gaj pri Pragerskem 32, roj. 1953 - umrl 1. avgusta 2023. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tediiik.si, tel. 02 749 3416 ali maijana.pihler@radiiHedaik.si, tel. 02 749 3410, za veije objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. V NAJEM vzamem njive na Hajdini, Pobrežju, v Sturmovcih, Zg. Pristavi. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila po telefonu 040 531 246. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. KUPIM šest pujskov, težkih 50-60 kg. Telefon 041 261 676. TOREK, 08. avgust PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Slovesnost ob dnevu civilne zaščite v Zavrču 10:25 160 let Janeza Puha 11:40 Starpoint prodajno okno 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 100 let LD Dravinja - Majšperk 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Naj zaigra tamburica 21:45 Zapojmo prijatelji, pon. 22:45 Starpoint prodajno okno 23:45 Video strani TV program v živo (udi preko spleta www.siptv.si UteUnlBlTO- Doma« 11B (I, 2252 DORN AW IrUcKMpipIv.Bi kgntakr 0£ 754 UG ,13; (Ml f : 8 J■■'■ '■ v *-' SRFDA, 09. avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Koncert MePZ Gandin z gosti 10:40 Hajdinska tržnica dobrot in doživetij 11:10 210 let šolstva v Staršah 2018 12:40 Starpoint prodajno okno 13:40 Videostrani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:OO Otvoritev vinske kleti v Marjeti 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Dan vrtca Najdihojca Hajdtna 21:00 Otvoritev INFO CENTRA na Sp. Hajdini 21:50 Starpoint prodajno okno 22:50 Video strani ČETRTEK, JO, avgust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Žgečev plesni infb 10:30 Koncert skupine Enigma Dornava 11:45 Starpoint prodajno okno 12:45 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - V živo 18:00 Petje pod lipo na Polenšaku 19:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Odprtje oranže rije dvorca Dornava 21:00 Žgečev plesni info 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani 24 Štajerski Črna kronika petek • 11. avgusta 2023 Haloze • Plazovi, veter in še toča Ledena zrna poskrbela za prerano trgatev Ledena zrna so se v ozkih pasovih znesla tudi nad vinogradi v Halozah. »Grozdje in listje na desni strani, torej na strani, od koder je nevihta prišla, sta uničena,«je dejal Franc Va-upotič, medtem ko je s sinom Miho kazal posledice nočnega besnenja narave. Rjave jagode, razcefrano listje in obtolčen les, škoda je velika, a na pomoč države ne računajo. M Miha Vaupotič v vinogradu z 10.000 trsi kaže škodo, ki jo je povzročila toča. Supercelična nevihta, zaradi katere je Arso objavil rdečo stopnjo vremenske ogroženosti, je v zadnjem julijskem tednu prešla tudi Podravje. Škodo, ki jo je povzročilo ledeno zrnje, je razkrilo že jutro, pravi obseg pa se je pokazal čez dan ali dva. »Nevihte s točo, ki so zajele širšo okolico Ptuja, so povzročile veliko škodo v trajnih nasadih in ponekod je prišlo tudi do ioo-odstotnega izpada pridelka. Ob tem pa je toča škodo povzročala na ozkem pasu in zelo lokalno. Na primer neki vinogradnik v Rodnem Vrhu je imel celoten vinograd poškodovan, medtem ko sosed nič, posledično tudi težko podamo splošno oceno škode,« je dejal Matej Rebernišek s ptujskega kmetijskega zavoda. Dodal pa je, da v primeru toče svetujejo vinogradnikom, naj v najkrajšem možnem času opravijo kemično varstvo in sanacijo vinske trte pred boleznimi. »Enako velja tudi za poškodbe od drugih neurij, saj opažamo, da je veliko poškodb nastalo tudi zaradi močnega vetra, kjer so nastale podobne poškodbe kot pri toči.« Vaupotičevi so zaščito vinograda z io.ooo trsi seveda nemudoma opravili. »Še v ponedeljek smo opravili običajno zaščito pred boleznimi, nato pa smo lahko v torek ponovno škropili, tokrat zaradi toče. Strošek je ogromen, saj smo samo za zaščitna sredstva odšteli več sto evrov, kje sta še nafta in delo,« pravi Miha Vaupotič. Del grozdja (najverjetneje) bo dočakal jesensko trgatev, ki pa bo zaradi poškodovanosti grozdja zahtevala tudi več časa, saj je treba za kakovosten mošt neustrezne grozdne jagode odstraniti. »Koliko manj bo pridelka, težko ocenim, vendar pa je izpad vsaj 50-odstoten. Še dobro, da imamo stare zaloge, da bomo lahko obdržali redne stranke, zagotovo pa bo prihodkov od prodaje vina manj,« je dejal Franc Vaupotič. Izdatne padavine v maju in letošnjem poletju so povzročile tudi plazove, ki so odprli zemljino v vinogradih izletniške kmetije Vaupo- tič Cestnik. »En plaz nam je zasipal cesto med vinogradi, drugi nam je odnesel teraso. Za začetek bomo odstranili zemljino, za celostno sanacijo s piloti nimamo denarja,« priznava glava družine. Pomoči države se ne nadejajo, želeli so zgolj opozoriti na škodo, ki so je bili ponovno deležni Haloze in haloški vinogradniki. Dokup grozdja je dovoljen, a viškov grozdja za prodajo ne bo Številni vinogradniki pa v želji po ohranitvi trga razmišljajo o dokupu grozdja. Veljavni Zakon o vinu v primerih naravnih nesreč omogoča vinogradnikov dokup grozdja, ko je njihov pridelek za- Plaz je odnesel del terase, denarja za temeljito sanacijo pa žal ni, pravi Franc Vaupotič. Foto: Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič radi škode po naravni nesreči za najmanj 60 % manjši od povprečja zadnjih treh let. Zaradi preprečevanja zavajanja potrošnikov in nelojalne konkurence zakon dovoljuje dokup grozdja le znotraj istega vinorodnega okoliša, za haloške vinogradnike to zajema območje Štajerske Slovenije. »S posameznimi interventnimi zakoni za odpravo posledic nesreč v kmetijstvu se je v določenih letih ta izjema razširila na način, da je bil v teh letih dokup grozdja dovoljen tudi iz drugih območij. Letos sprejem posebnega interventnega zakona za odpravo posledic v kmetijstvu ni predviden, saj se za ta namen spreminja sistemska zakonodaja,« so povedali na ministrstvu. O razpoložljivih količinah grozdja na posameznih vinorodnih območjih pa so dejali: »Glede na razgovore s KGZS in Javno službo kmetijskega svetovanja v preteklih dneh ter glede na informacije, ki smo jih prejeli, je videti, da v drugih vinorodnih okoliših ne bo viškov grozdja, ki bi bili na razpolago za nakup.« Mojca Vtič Lenart • Potok Globovnica onesnažilo tisoč litrov kurilnega olja Zaradi cisterne v poplavljeni kleti Neurja še kar ne nehajo povzročati škode - zdaj jo je skupila še Globovnica ob lenar-škem Račjem gaju. Minuli četrtek popoldan so Lenartčani ob priljubljenem sprehajališču ob stari strugi potoka opazili oljne madeže in obvestili pristojne. Posredovali so gasilci iz PGD Gornja Radgona in olje zajezili, na gladino nastavili pivnike in vpojna črevesa ter posesali večjo količino onesnažene vode. Samo hitri in- tervenciji gre zahvala, da vodotok na ekosistem in habitat rib ni imel bolj negativnega učinka. Poleg gasilcev so v akciji sodelovali še člani Ribiške družine Pesnica-Lenart, Mobilna enota ekološkega laboratorija (MEEL) in policisti mariborske policijske uprave. Po prvih ugotovitvah, tako pravi Franc Krivec, povelj- nik Civilne zaščite Lenart, se je v Globovnico izlilo kar tisoč litrov mešanice kurilnega olja. Ob enem od zadnjih neurij naj bi zalilo klet stanovanjske hiše v bližini potoka, v kateri stoji cisterna z oljem. Ta se je razlila, olje pa je nato skozi podtalnico in meteorne vode pristalo v Globovnici. SD Foto: PGD GR Tisoč litrov izlitega kurilnega olja v potok Globovnica so s hitro intervencijo odstranili radgonski gasilci in s tem preprečili ekološko katastrofo. • C? —rr CP" - c? * O T- Rojstva: Katja Kokljič, Zgornje Laže 33, Loče - deklica Izabela; Manuela Forstnerič - deček Oto; Monika Forstnerič - deček Kann; Doroteja Šlebinger - deček Vitan. Poroke - Ptuj: Miran Galun in Mateja Zupanič, Hajdoše 73; Boštjan Letonja in Violeta Hanžek, Gajevci 13; Alen Trebovšek,Ptuj Jadranska ul. 17, in Eva Kralj, Ptuj, Volkmerjeva c. 7; Dejan Korez, Kupčinji Vrh ia, in Monika Hudournik, Limbuš, Pri pošti 4; Gorazd Gaiser in Urška Legat, Savinsko 8. ZLATA POROKA: Drago in Majda Lisac, roj. Strelec, Velenje, Cesta IX 26. o C? C?» t * m» ° o — t _ Ce je na Lovrenca (10.) lepo, tudi jeseni ne bo grdo. Danes bo večinoma sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, v alpskih dolinah okoli 3, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 20 do 24, na Primorskem do 26 °C. OBETI: V sredo bo delno jasno in nekoliko topleje. Predvsem na severu bodo popoldne možne krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo večinoma sončno. Napoved za Podravje Vir: ARSO