, Stetf. 126. i ......... ........ fcefsafa rjsen Rssoij II. V^iRShsv vsak de n pop o Man. Uredništvo je v Ljubljani, t raneiškaEska ulica It.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. hi sera ti: Enostolpna petit-Vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. V Uubtlah!, V sredo4.1ilH1ia1919. LtNFIII Posamezna siev. stan® — 40 vinarjev. —- S£ssSI§ jugoslov. sod agfto « demokrati* n@ stranke. Upravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. (Ul., Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Naročnina; Po pošti ali z dostavljanjem na domka celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Bližnja odločitev. barantanje v Parizu, posebno z nami Slovenci, je ostudno. Zdi se ml, da se mi tega vse premalo zavedamo. Drugače bi si rnorda premislili soustvarjati 'državo, ki nastaja po milosti antanie. Ko bo pariški kongres končan in če bo tako končan, kakor si je antanta začrtala — ne bomo imeli na našem teritoriju države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak samo državo Srbov, skoro vseh Hrvatov in dobre polovice Slovencev. Kako bomo mi Slovenci ta udarec Preboleli? Razdeljeni med Pašičevo Veliko Srbijo, Veliko Itaiiio In Nemško Avstrijo! Pa ne pozabimo še četrte dr* "ave, ki bo obsegala tudi del našega naroda: Svobodna luka Reka z z a- ledjem, ki bo izrezano tz slovenskega mesa! Ali nas ta odločitev ne sili k raz-mišljanju? Ali se ne dvignejo naša slovenska srca v želji, da bi vsi Slovenci vendarle bili združeni, pa bilo bi kot zaledje svobodne luke reške? Morda so veleizdajalske take misli, če je veleizdaja staviti eksistenco naroda nad eksistenco države, ki mednarodno ne obstoja! — Slovenski proletarijat, najzvestej-ši in najmočnejši nosilec naravne narodove odporne sile nad vsakterim nasilstvom, naj gre tudi v tej temni noči pariške konference svojo pravo pot: brez pariške konference in proti njej bo on rešitelj naroda v svojem in svetovnega proletariata lastnem razrednem interesu. Goljufati si nas poskusil, Pariz, a goljufan boš ti! Slovenski socialisti bomo s svojimi skromnimi močmi pripomogli, da bo tvoj kapitalističen in imperialističen ukrep ničev. Zato pa treba odločneje kreniti lia pot razrednega boja, imajoč pred očmi, da je kapitalizem in imperializem mednarodna hidra, s katero je mogoč le — boj. n, n. Socialni demokrati in državni proračun. Govor »odruga Antona Kristana v belgrajskem narodnem predstav- . nlštvt! dne 28. majo. (Dalje.) Naš kmet, srbski kmet, ki bo pričel po demobilizaciji domov, bo našel svoj dom opustošen, bo našel svoje gospodarstvo zapuščeno, in kje bo dobil ta kmet plug in drugo orodje, da začne z delom zouet tam, kjer je prenehal pred začetkom te nesrečne vojne. Agrarna reforma nam bo napravila mnogo skrbi in dela. Bati se ie, da se pride iz velike produkcije v tnale produkcijo, kier se bo delalo z vse drugačnim orodjem, kakor se je pa delalo doslej. Ce ne pridemo na zadružno kooperativno polje, kjer bo mogoče seljaku zadružnim potom obdelovati svojo zemljo, potem bomo morali skrbeti mi, da dobi kmet za obdelovanje potrebno orodje. Agrarna reforma brez poljskega orodja bo čudna reforma. Vem. da je za to treba veliko denarja. Veliko denarja je pa treba tudi za prehrano. Mi smo dežela žita, dežela masti, dežela pšenice, dežela moke sploh, zgodilo se je pa ob časih, ko je bil ves Banat preplavljen s pšenico, ko so prihajali tuji oficirji in ntihotanljali pšenico preko demarkacijske črte, da so nam pa v tistem času dovažali naši prijatelji Ameri-kanci drago moko po 4 K 50 vin. kg. ki se pa v kratkem podraži še za 30% Tudi meso in mast moramo dobivati Iz Amerike, ter s tem tako„ rekoč naš denar oziroma same sebe zadolževati za one stvari, ki jih dobivamo iz Amerike in ki jih imamo dovolj doma. Vse to se dogaja, v državi. ki je kat’ exochen poljedelska, dogaja se pa radi tega, ker se vlada ne upa nastopiti proti oderuhom, proti špekulantom in krvosesom, ki mislijo, da je sedaj ugodna konjunktura za nje, da še bolj obogate na stroške siromašnih slojev. Iz strahu pred temi ljudmi se naša vlada ne upa nastopiti in prosi naše zaveznike, da nam najraje prodajajo po visokih cenah svoje blago, kar ima za posledico, da se povišujejo cene na našem domačem trgu. Če tedaj pogledamo našo prehranjevalno politiko, vidimo, da Je bila v rokah precej nesposobnih ljudi. V vojni in v času, ko smo bil’ takorekoč navezani na to, da nam je Amerika pošiljala svoie blago, smo ukinili vezano trgovino ter prestopili k svobodni ttsovini, kar je imeto za posledico, da so cene vsem žlvljen-skim potrebščinam znatno poskočile. Tako je n. pr. cena koruzi, ki je stala prej 60 vin., poskočila na 1 K do 1 K 20 vin., torej za 100%. kar je pro-vzročilo. da so zopet prišli železničarji in uradniki ter rekli: »Prosimo. novišai ie vprašanje kompetence«, v tretjem zopet kaj drugega, tako, da se človek vpraša, kdo je gospodar in kdo ni. Če hočeš imeti bencol in bencin iz vojnega plena, seveda ne dobiš ničesar. Gospodarski stroji v vojnem plenu jemljejo konec, ker se nihče ne briga zanje: o tem sem se prepričal na lastne oči. Gospodje, pojdit* enkrat pogledat, kai se godi z vojnim plenom! Tam se delajo milijoni škode in nikogar ni, da bi napravil red! Tam se »c pokvarilo na stotine in stotine vagonov moke, dočim je j j v Belgradu manjkalo. Gospodje! Te dni sem bil v Novi Pazovi in sem videl ter konstatmai nastopno. V Novi Pazovi kraj Bel-grada stoji že od 4. decembra 1918 vlak s 30 vagoni moke. Seveda je tista moka sedaj že bogve kakšna, črvov je v njej vse polno. Gospodie, pojdite enkrat tja pogledat! V Bei gradu kupujejo ljudje moko po visokih cenah — tam pa jemljejo celi vagoni moke konec! V Vinkovcih stoji tudi že približno 20 dni 29 vagonov sladkorja. Nikdo ne ve Čigav je; sladkor tam stoji in čaka, kdo ga bo ukradel. V Novi Pazovi je 50 vagonov drv ki čakajo usmiljenega človeka, da bi jih spravil proč. V Belgradu ni drv, v Zemunu ni drv — a što nas to briga? Bo že nekaj! Klzmet! Kar bo bo: svet se vsled teera ne bo podrl Tako si menda mislijo gospodje y vladi. Gospodje poslanci! Če mi to gledamo, se vam čudim in čudim, da odobravate tako mirno prehode na dnevni red. Gospodje! O industriji bi lahko govoril še prav mnogo. Slovenija je n. pr. preče! industrijalna zemlja; napraviti bi se dalo veliko — a kaj hočete ! Vsaj človek do danes ne more niti poslali pisma v Nemško Avstrijo ali v čehoslovaško republiko! Zaprti smo hermetično od vseli strani. 1\V preostane ti drugega nego reči: Vda! se! Kizmet! Bo. kakor bo! Premog je zelo važen faktor v. gospodarstvu naše dobe. Vsak dan berete v časopisju: »Zakaj ne vozi v Belgradu tramvaj?! Vsako malo: mesto ima tramvaj!« S fijakerjem se ni mogoče voziti, ker računa kar 103 kron za po! ure, kar more p>ačat! samo dober narodni poslanec, (n kaj sem konsta tiral glede vzrokov, zakaj primanjkuje ponekod premoga? Vi Ivancu na Hrvaškem le pred rovi okrog 150 vagonov premoga, ki s«j ne more odpeljati, ker »vagonov nema«. V Hrvaškem Zagorju ie nekaj 1000 vagonov premoga, ki se ne more iz lastnega razioga odpedati« tako da mora delo v rudnikih počivati. V vagouih pa trava raste, tako dolgo stoje po raznih postajah, ta k d da bi se po njih lahko pasli vsi urade) lnagarci. Vedno siišimo: »Premoga :ii!« Zato tnoraš iti v Belgradu ob 10. zve -čer spat. Gospodje v trboveljskem rudniku je določeno, da se pošlje to-, liko in toliko vagonov premoga VI Srbijo, Toda ta premog se ne more* odposlati, ker so nam hrvaške -Vinice dolžne za mesec april 300 vagonov in za inaj že 500 vagonov, ki lili še niso vrnile, 800 vagonov Intel matrika! Pojdite na Kallmegdati, ozrite se proti Zemunu, pa bo«te vi. deli povsod toliko vagonov, da je veselje. Pokažeš to ministru saobračma in ga vprašaš: »Brate, što ie tU? Vidiš vagone? Disponirai ž njimi’* Dobiš odgovor: »Ne inogu!« Kizmet! Vse zastonj! (Veselost.) Gospodič, vi se smeiete: toda te stvari so žalo«f-ne, tako žalostne, da bolj biti ne morejo. Skoda za diete. Cenjeni gospodje! Ozrimo se na naše brodarstvo, na uporabo naš!h voda, našega morla! Vse to tia< kh-če, da rečemo enkrat tudi tukai odrešilno besedo. A te besede od nikogar; ni. Tukaj v Narodnem predstavništvu — kai delamo mi? Človeka je sram: tri mesece smo že tukaj in facit je ta, da je človeku žal za dnevnice, ki lih ’’e po krivici dobil. Tu bo treba resnega dela: vlada se bo morala s temi vprašanji pečati vse drugače nego doslej LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht. (Dalje.) _ Vzlic tesnobi, ki mi jo Je povzročilo tdfflfo Temnih spominov, sem se opogumil, vstopil, šei po stopnicah in pozvonil. Ko se je zvonček oglasil, me ie prevzela misel, da mi zdajle odpre moi oče. Služkinja je prišla in spet izginila da me javi. Čez trenolek nato mi je prišel baron nasproti in me prisrčno sprejel. Bi! je mož približno tridesetih let, močan in velik, s kretnjami in manirami odličnega človeka. Njegov krepki, nekoliko zabuhli obraz je osvetljevale dvoie modrih, nadvse žalostnih oči. Smehljai na ustnih se je venomer topil v izraz čudne grenkobe, ki je morala izvirati od razočaranj, izjalovljenih načrtov in izgubljenih iluzij. Salon — v prejšnjem času naša jedilnica — ie bil opremlien brez posebnega umetni škega okusa. Baron, ki je nosil ime nekega v zgodovini slavnega generala, nekakšnega Tu-renna ali Condč-ja te zemlje, je v njem zbral družinske portrete iz dobe tridesetletne vojne: iunake v belih oklepih in z lasuljami S la Louis KIV. Ti portreti so se ugnezdili med pokrajinske slike diisseldorfske Sole. Tuintam se h starejše pohištvo, ki je bilo predelano in pozlačeno, menjavalo s stoli in naslanjači novej šega datuma. Iz vseh kotov velikega salona je bilo toplo ovzdušje pokoja in domače ljubezni Baronica je vstopila; bila Je očarljiva, celo prisrčna, skromna in mila, a v njenem ve denju je bilo nekaj prisiljenega, napetost in zadrega, kar me je odvračalo od nje. dokler nisem razkril pravega vzroka. Glasovi, ki so prihajali iz sosednje sobe, so me opomnili, da imajo tam drug obisk. Opravičil sem se, da ju motim, ker sem ju posetil ob tej uri. V resnic: so prišli sorodniki mlade zakonske dvojice na partijo whista. Skoro nato sem bi! predstav ijen štirim članom njiju družine: komorniku, stotniku izven službe, materi in teti baronice Ko so starejši posedli krog igralne mizice, smo se mi mlajši pričeli pomenkovati. Baron je priznal svoje izrazito nagnjenje za slikarstvo Štipendija, ki mu jo je podelil pokojni kraH Ka rel XV., mu je omogočila, da je šel v Diissel-dorf študirat. To je bila točka, v kateri sva se našla, ker sem tudi jaz kot dramatik prejel od istega kralja štipendijo. In pogovor Je šel krog slikarstva, gledališča in osebnosti najinega za ščitnika. Polagoma pa so usahnili naši izlivi; ohladile so jih opazke starejših, ki so se od časa do časa vmešavali v naš pogovor In se dotikal* občutljivih točk ali slabo zaceljenih ran. Slednjič sem se začutil nemirnega in tujega v. tej heterogeni družbi. . Vstal sem, da bi se poslovil. Zdelo se trn n s*a ^aron in baronica, ki sta me pospre mila do praga, odložila svoje maske, čim ju stari ljudje niso mogli več čuti. Povabila sta me za prihodnjo nedeljo na obed, in sicer v malem zaključenem krogu. Ko smo še na stop-njicah malo pokramljali, smo se hočili kot odkriti prijatelji. II. V soboto ob treh sem se napotil proti hiši v Severnem drevoredu. Vzprejeli so me ko* starega preizkušenega prijatelja in se niso ni malo pomišljali, da me posvetijo v družlnskt intimnosti. Obed je bii začinjen z obojestranskimi zaupnimi izpovedmi. Baron, ki mu je njegova služba bila zo-perna, je spadal k skupini nezadovoljnežev, k jih ie ustvarila nova vlada kralja Oskarja. Polen zavisti na široko popularnost, ki jo je bi užival njegov pokojni brat. se je novi Gadat trudil, da bi pustil vnčmar vse načrte, ki jih je gojil njegov prednik. Prijatelji starega regimenta, njegove prostodušne veselosti, nieeo vega strpljivega duha. njegovih napredni1 stremljenj, so stopili zategadelj na stran in tvo rili večinsko opozicijo, vendar pa ne da bi si vmešavali v malenkostne borbe volivnih strank. Ko smo si vzbujali spomine na preteklost so se naša srca zbližala. Vsi predsodki, ki sen Jih kot meščanski sin gojil napram plemstvu. katero je po parlamentarični retonui leta 18(>5, stopilo v ozadje, so se razpršili in napravili prostor sočutju do poražene veličine. Baronica, ki je bila finskega pokolenia in se Je šele pred kratkim naselila, se ni mogla udeleževati najinih prvih 'izlivov. Ko pa le bil obed končan, je seula h klavirju in nam ieh prednašati pesmi; tu sva odkrila, baron in ja17-neznan talent za dvospeve Wennerbergov Tako so ure naglo potekale. Slednjič smo brali še manjše delo v stihih, ki ga je pravkar igralo Kraljevo gledališče, ter si razdelili vloge med sabo. Ko smo se na ta način poraztresh, ie nastopil neizogiben odmor; kaiti človek se hitro izčrpa, ako se hoče uveljaviti, odločen da pridobi ljudi zase. V tej pavzi so me spet *eU težiti spomini na preteklost. Obmolknil sem — Kal vam le, gospod? ie vprašala baronica. — Tukaj straši, sem rekel, pojasnjujoč svoj molk. V tej hiši sem stanoval pred sto leti — da. da. pred sto leti; tako star sem že — Ni-!i mogoče, dahi pregnali te strahove? le vprašala z dražestnim licem materin «ke nežnosti. — Ne, to pravico ima ena sama^oseba ie dejal baron: samo ona lahko prežene mračne misli. Le priznajte, da ste zaročeni z g'"mo dično X ! Ne, motite se .gospod baron; to it. b:: s il..< +,.,,.11 Država bo imela silovito stroškov. Če vzamemo sr.mo vprašaj preskrbe uaših invalidov, vdov in sirot, odškodnine za vse one, ki »o trpeli v tej vojni — kdo prešteje mi-lijone, ki si jih bo morala država preskrbeti, če bomo hoteli zadostiti svoji državljanski nalogi?! Imamo še druga pereča vprašanja: zavarovanje zoper nazgods našega delavstva in kmetskega pre* bivalstva, vprašanja brezposelnosti, higilene, populacije našega naroda. fTe stvari poznate vsi: vsi veste Kako so ta vprašanja važna, a nihče ne stori ničesar. (Medklici,) Ne rečem, da teh stvari ne poznate; jaz bi bil nepravičen, če bi trdil, da niso gospodje tako modri kakor jaz; a vi nimate korajže (poguma), da bi vladi to povedali, ker ste koalicijska vlada in morate zato preko takih nujnih stvari vedno preiti na dnevni red. Omenil sem vprašanja zdravstva. Gospodje! V naši državi imamo vse polno tuberkuloznih ljudi; ta bolezen se grozno širi. Imamo vprašanje, ka! ukrenit] proti širjenju kožnih b.,Jezn! in sifilis, ki strahovito razsaia. Kaj ss je storilo v tem oziru? Kje so tiste kompetence, ki so kaj storile ?! Zastonj iščem v ministrstvu pri »nsrod-nem zdravju« programa, ki bi nam kazal pot iz te temne bodočnosti. , Gospodje! Vprašanja sirotišnic, bolnišnic, zaščite dece trkajo na naša vrata; naša dolžnost bo, da bomo reševali ta vprašanja z vso resnostjo, resneje nego se rešujejo danes. ;va- r-m ' iSgpSpjFg*v Kako bo vlada, Kanftsr pogledam, gospodič, fa česar se dotaknem samo mimogrede, povsod se kažejo novi stroški. Kaj na reče naša vlada proti vsemu temu? Naša vlada vlada komodno; hna vojake, žandarme, policiste; vlada cenzurira, konfiscira, zabranjuje, aretira; za vsako bolezen ima ista zdravila: vojake, žandarme, policaje, cenzorje. Gospodje so slišali, da J* slavni Gumplowicz enkrat rekel: »Mit Bajonetten lasst sich reg?eren*. a so pozabili, da je dostavil: »Aber auf Bajonetten, kann man n’cht sitzen«. Gospodje! Zapomnite si: če bomo hoteli opravljati našo državo tako, kakor je treba, bomo morati tudi znati na bajonetih sedeti, bomo morali imeti tisti »Sitzleder«, ki je potreben za vsako vladanje. Doba fraziranja, oduševljenja, izjav, delegacij in deputacii bo morala nehati, pričeti bo treba vpotrebljavatl »Sitzleder«, magari tudi na bajonetih. Zdi se mi, da se naša vlada drži orijentskega gesla: »Bo že kako!« Tega se je naučila, tako se mi «di, od tistega prav prijetnega milieja, ki sem ga časih opazoval v Carigradu. Če je človek kam prišel, le trajalo silovito časa preden se Je kdo vzdignil in mu ponudil kave in cigaret; preden Je pa izpregovorit Je trajalo pol dneva. Te orijentske navade morajo izginiti, začeti se mora resno, pozitivno delo v orid državljanov in države. Naša težnja mora iti za tem. da ure* dimo to državo za moderno, svobodno, napredno državo. (Konec jutri.) \rs' Brzojavne vesti. Po svetu. Razburjendost v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 3. (ČTU.) Vsi tukajšnji listi priobčujejo kratke komentarje o mirovnih pogojih za Nemško Avstrijo. Članki so sestavljeni v zelo razburjenem in ogorčenem tonu in imajo naravnost obupne nadpise. More se reči, da vse časopisje brez izjeme odklanja take pogoje. Ogorčenost je največja zaradi odstopitve ozemlja na Koroškem In Južne Štajerske, zaradi varstva manjšin v Nemški Avstriji ter prevare Allizeja. ;V vladnih krogih kakor tudi v narodni skupščini vlada največja poparje- f!OSt. v Boji med Čehi in Madžari. LDU. Praga, 2. (ČTU.) Boji se nadaljujejo zahodno od reke Grana. Severovzhodno od Miškovca so se morale naše čete nekoliko umakniti pred sovražno premočjo. Truplo Roze Luksemburg najdeno. LDU. Berlin, 2. (ČTU.) Predvčerajšnjim so našli v Landwehi kanalu truplo Roze Luksemburg. Nemci morajo izprazniti Litvo. LDU. Moravska Ostrova, 2. (ČTU.) Kakor poroča varšavski list »Kurjer Polski«, je svet četvorice priznal Poljski svobodno roko v Vzhodni Galiciji. Isti list trdi, da je predala francoska misija nemškemu armadnemu poveljništvu ultirnatum, po katerem morajo Nemci nemudoma izprazniti Kowno in Suwalki ter odpoklicati svoje čete za nekdanjo rusko m nemško mejo. Nemci so obljubili. da bodo izpraznili vso Litvo. Oklic porenske republike. LLHJ. Lyon, 3. (Brezžično.) Povodom progiašenja uorenske republike v Nasovu, na Mesenskein in v Palatinatu so objavili v vsefi mestirf teh pokrajin nastopni oklic; »Ustanovila se Je avtonomna Porenska republika, ki bo spadala k Nemčiji, dokler bo ta ostala miroljubna republika, in ki obsega obrenske pokrajine Nanosa, Hesenske in Palatinata. Ustanovitev te države temelji na nastopnih določbah: 1. Meje ostanejo neizpremeniene ter obsegajo tudi kneževino Birkenfeld. 2. Eventualne izpremembe mej so dopustne samo, ako soglašajo s tem vse interesirane države. Tako soglasje se dožene potom ljudskega glasovanja. Začasno vodijo vladne posle Porenske republike podpisani ljudski zastopniki. Volitve za Porensko skupščino bodo, čimprej bo mogoče, na podlagi volilnega reda, ki velja za nemško narodno skupščino. Sedež bodoče vlade v Porenju in narodne skupščine bo Koblenz, dočim je sedež provizorne vlade Wiesbaden. Pokrajinske in občinske oblasti poslujejo začasno dalje. Provizoma vlada nadomešča dosedanjo osrednjo kakor tudi prusko, oziroma hesko ali bavarsko vlado. — Živela porenska republika! Achen Mainz, Speyer, Wissbaden, dne 1. junija 1919. - Akcijski izvrševalni komite za Porenje. Fragmentaričen donesek k reformi vzgoje, pouka in dela v osnovni Soli. Vzgoja, pouk in delo so glavne točke, okoli katerih se suče reforma šolstva. Ker smo iz mase, se ume, da nas zanimajo sosebno vzgoja, pouk in delo v osnovni šoli. Začnimo z vzgojo. Kaj Je dosegia osnovna šola v tem oziru dosedaj? — Odgovor na to vprašanje Je lahek; zakaj pokazati nimamo skoro ničesar. Mladina je surova in podivjana doma. na po tu, V Šoli in v cerkvi. Starost, ubož* nost In pohabljenost so Ji v posmeH, s strastjo pa se oklepa nikotina, alkohola in vseh nečednosti, ki imajo — po našem mnenju — svoj izvor največkrat v alkoholu. No, ne oporekamo, da je provzročila vojna tudi v vzgojnem oziru dokaj gorjž; čudno pa se nam zdi, da je mogla vojna podreti tekom petih let vse ono, kar smo gradili desetletja. Kaj neki je vzrok temu? — Nam se zdi, da umetni simbolizem, ki je igral da-sedaj ob vzgoji glavno, če ne edine vloge. Čuditi pa se temu ne smemo; zakaj, kdor pozna razvoj šolstva, ta ve, da je bila prepojena vsa vzgoja v šoli Že od nekdaj z umetnim simbolizmom. Ta je prešel tekom stoletij vzgojiteljem v kri in meso; in le malokateri vzgojitelj se zaveda dejstva, da koraka ob vzgoji še vedno ono pot, ki Je bila vzgoji začrtana že koncem 2. stoletja po Kr. Malokateri vzgojitelj se Je dvignil do naravnega simbolizma. In kateri se Je, temu vso čast; zakaj ušel Je onim, ki so ga hoteli utopiti v pedagoškem močvirju. Da se Jih v pedagoškem močvirju toliko utopi, ni prav nič čudnega; zakaj pedagoško močvirje Je skrito v berilne sestavke, polne umetnega simbolizma, tako skrbno, da najde rešilno pot iz njega samo človek, ki misli s svojimi možgani in gleda s svojimi očmi. Kaj je umetni simbolizem? — Umetni simbolizem so izmišljotine, prikrojene tako, da se iz njih nekaj učimo. Odete so v obleko mo-ralizujočih berilnih sestavkov, to Je takih, ki jih ni rodilo življenje, kakršno plove pod milim nebom, temveč rodilo jih je življenje, ki prede svoje didaktične niti po možganih tega in onega moralista, ki pa hna toliko predrznosti, da se šteje med mladinske pisatelje. Naša kritika o mladinskih pisateljih, ki pa je legla že z rajnikom Levstikom v grob, ima to lepo navado, da dvigne do nebesa vsak pojav na polju književnosti za mladino. In mi sami se čudimo vsakemu, ki se hoče ponižati, in preiti tuintam tudi v otročji milje. No, ne oporekamo; tuintam se res pojavi kritik, ki prime tega in onega mladinskega pisatelja za ušesa, a ga takoj potrka po rami, češ: »Pa mi nikar ne zameri; saj ti moramo biti hvaležni, da hočeš za mladino sploh kaj napisati!« ... In kai Je posledica tako kritike? — Kdor-ne zmore zadostnega poleta, pa gre med mladinske pisatelje. Mi pa smo mnenja, da Je treba, že z ozirom na veliki vzgojni pomen, ki ga ima čtivo za mladino brezdvomno, v tem oziru stroge kritike. Kaj nam koristi spisov za mladino gnojni koš, če pa ni med njimi niti za košarico dobrih spisov. No, pa ti mladinski spisi, raztreseni širom domovine, bi samiposebi še ne bili tako hud strup, da niso rezervoar, iz katerega zajemajo sestavt-telji beril in čitank snov za iste. Ne vemo, kaj Je vzrok temu, da dosedaj ni imel sreče v tozadevnem izbiranju še noben sestavitelj beril in čitank, vemo pa, da so sestavitelji beril in čitank nabrali cele skladovnice lakih berilnih sestavkov, ki dehtč že od daleč po umetnem simbolizmu; med skladovnicami berilnih sestavkov v vezani in nevezani besedi pa ne »ajde strog kritik nit! toliko dobrih, nego Je prstov na eni sami roki. Samo umetni simbolizem, izmišljotine, laž, moralizovanje in nasilje se šopirijo po berilih in čitankah. Sila pa je nemila povsod; a nikjer tako, nego Je ob vzgoji. Največja »spaka, KI ja Izsledi razumni kritik v berilih ta Stankah, Je ta, da one niso prav nič drugega, nego rezervoar učne snovi i niti iz-daleka pa niso to, kar nam obeta njihov naslov, t. J. berila in čitanke. Kaj neki zahtevamo od dobrih beril m čitank? — Nič več in nič manj, nego to, da naj bodo berila in čitanke zbirka najlepših literarnih del za mladino v vezani in nevezani besedi m sicer iz domačega in tujega slovstva, a izbranih doz kritikov vešča-kov, ki znajo ločiti resnico od laži. Saj to Je ena izmed največjih napak vse šolske vzgoje, da se vrši vse tako, kot bi se šlo samo za parado med štirimi stenami in ne za življenje. Za vzgojo, priiagodeno šolskim komedijam, ki Jih pride gledat ta m oni^ vodja, pa ni nobena hrana taka pripravna in tečna, nego je hrana umetnega simbolizma; zakaj umetni simbolizem očara vodjo ne« veščaka tako. da dvigne komedi« janta v sedma nebesa, a pahne na dno pekla umetnika, ki vodi — v vzgojo mu izročeno mladino —> varno preko razburkanih valov resničnega življenja. Ždi se, da gre nam vsem pred-VSfj?11 - to;s d°bi naša domovina vrlih državljanov. Z ozirom na to pa Je naša prokleta dolžnost, da govorimo resnico, pa magari če resnica temu m onemu ne bo všeč. Povedati hočemo svoje misli o berilih in čitankah tako, kot se nam zdi prav, in pri tem ne bomo gledali ne na desno m ne na levo. Prvi pogoj za dobra berila in dobre čitanke je to, da izmečejo iz sebe vse one berilne sestavke, za katerih umevanje je potrebno pedagoško mrcvarenje, in ob katerih se nam ob koncu pedagoškega mrcva-renja porodi nehotč vprašanje: »Kaj se. učimo od tega?« — Mladina naj uživa in modrujeI .,. Umetni sim- ooi.zfm pa uživanja in modrovanja ne dovoli; zakaj on Je nasilen in privesti heče vso maso razreda — ho-wC§, tečeš, moraš! — do onega cilja, kamor pes taco moli. Kako m« spametno Je tako nasilje! Saj menda vendar ne dvomite, da uživa in modruje mladina kljub vsemu nasilju po svoje? — Zaraditega pa zadostuje dostikrat samo ena opazka, in vsa vzgoja, zgrajena na temelju umetnega simbolizma, se podre; zakaJ za uživanje in modrovanje Je pripraven samo naravni simbolizem: ta zaiema res iz življenja, kakršno polje pod milim nebom, in tako življenje ne laže. Ej, pa malo je piša-teljev, ki znajo z res umetniško roka zajeti iz življenja! — Kdor o naši trditvi dvomi, in hoče sam duševno občutiti veliki razloček med umetnim in naravnim simbolizmom, ta nat vzame v roke Krištofa Šmida in Ivana Cankarja; če tu ne loči resnice od laži na prvi mah, no, potem mu ni pomoči; in gorjč vsem novim berilom in čitankam, če jih bodo sestavljali taki neobčutni ljudje. Smo pa tudi mnenja, da je skrajni — a sedaj najbolj ugoden čas — da ločkno po vseh naših berilih in čitankah realno snov od one, ki Je namenjena v prvi vrsti umetniškemu uživanju in modrovanju, in ki upliva samoposebi na dušo in srce, in Jih vzgaja brez nasilja, t. J. mladina se niti ne zave, da koraka p6tem umetniškega uživanja in modrovanja korak za korakom vedno bliže čed-nostne popolnosti. EJ, tako umetniško uživanje in tako modrovanje Je kakor opojna pesem, ki odpre mislim in spominom vrata na izte-žai: taka pesem Je doživljaj, lei Oslanes» duši in; srcu neizbrisljivo^ taka pesem Je plug, ki razorje dušo' In srce. In na dobro razorani in na skrbno obdelani njivi se mora plev?! udušiti in mora obroditi žlahten sad« ki bo v svojem jedru nabral vse one plemenite sokove, ki bodo tudi v po« tomstvu oplemenjevali rod za rodom. To je vedel naš veliki Ivan Cankar, in zaraditega tolika moč V vsakem njegovem spisu. Blagor narodu, ki ima take pisatelje; in blagor, narodu, ki ima vzgojitelje, voljne« kreniti ob vzgoji za našim velikim romarjem! ... Naša zahteva je torej ta, da se v, berilih in čitankah loči realno snovi od beletristične. Omenili smo že tudi, da so nam berila in čitanke nekaka knjižnica v malem. Iz nje naj izpozna mladina izmed lepega naj« lepše, kar so ustvarili zanjo domači in tuji geniji. Ze iz beril in čitank' naj veje lepi socialni duh ljubezni, ki bo v doglednem času dosegel več, nego vse konference o zvezi narodov, diktirani od teh in onih mogotcev, in proračunjeni na nov boj in novo mesarsko klanje. Mladina naj izpozna iz biserov domače in tuje literature, da ljubi vsak kulturen narod čednosti, in da sovraži nečednosti vsak narod, ki ne kaže svoje kulture samo na zunaj, temveč je. kulturen tudi v duši in srcu. Le potem take kulture bo mogoče doseči ono močno vez med narodi, v kateri danes šele sanjamo, in jo bo mogoče doseči samo potem socialne misli, ki ima svoj izvor v nesebični ljubezni, t. J. v čednosti vseh čednosti. Zavedamo se prav dobro, da tega na bo mogoče doseči skokoma in z nasiljem; a prav zaraditega stavimo zahtevo po reformi vzgoje. In prvi korak k veliki reformi vzgoje Je ta, da se umakne umetni simbolizem naravnemu po vseh naših berilih in čitankah, namenjenih osnovni šoli, t. j. masi našega naroda. Zdi se nam, da smo nekje bral!,, ali pa smo morda samo slišali nasvet, da bi naj otroci vzeli ob izstopu iz šole s seboj berila in čitanke. Ni3 napačna misel bi ne bila to, če bt hranila berila, in če bi hranile čitanke v sebi mesto strupa zdravilen Iek. Ta zdravilen lek naj spremlja: mladino res kot nekak tolistnan na vseh potih njenega življenja, in on ji naj bo ključ, ki ji bo odprl v doglednem času vrata v bogati literarni zaklad — domači Ih tuji — ki ji bo oplemenjeval dušo in srce irt ju oplemii v doglednem času tako, da bo šia oplemenitev že v semenu od roda do roda. A tako temeljite! dušne in srčne oplemenitve so zmožna samo dela umetnikov bo božji volji; nikdar pa ne berila in čitanke, ki niso nič drugega, nego zbirka učne snovi, namenjene v nego« vanje prožnosti duha v onem zrni* slu, ki je zamišljen v neslanih vajah’ te in one računice. (Dalje prih.) Iz Slovenije. Rogaška Slatina. Slavna gospoda pri Sv. Križu na* vedno napada v »Slovenskem Gospodarju«, češ, da smo nemčurji, kri« voverci in pravcati hudiči. Posebno Jim želodce obrača praznik prvega majnika, ki se Je prvikrat praznoval v Rogaški Slatini. Ubogo delavstvo je tudi tukaj pokazalo, da se Je začelo zavedati in se bojevati proti kapitalizmu. Vprašamo vas, gospodj’4 pri Sv. Križu, kje je več nemčurske-ga? Ali se niste vi v Ljubljani po ko- *— Kaj, ona je vezana z drugim? je .vprašala baronica in me pozorno premerila. —- Ni vprašanja! — Ah, to je škoda... Biser le, ta mladenka. Sodeč po vsem, sem prepričana, da vas je nekoliko vzljubila. Od tega trenotka smo se vsi zedinili proti nesrečnemu pevcu, ki je hotel prisiliti mlado dekle, da bi ga ljubilo proti lastni, volji. Baronica je končala zagotovliaie, da se bo vse uredilo na potovanju, ko pojde v najkrajšem času na Finsko. — To se ne bo zgodilo! Je zagotavljala, jezna, da bi takšno imenitno dekle, koje čustva silijo v čisto drugo smer, prisilili v to poroko. Ob sedmih sem vstal, da bi se poslovil. Prosila pa sta me tako zelo, naj še ostanem, da sem postal skoro mnenja, da se ta dva zakonca dolgočasita v svojem zakonu, ki mu je bilo Jedva tri leta in ki ga je nebo blagoslovilo z malim angeljem. Na večer sta pričakovala baroničino sestričino in oba sta želela, da se sni-dem še ž njo in izrazim svoje mnenje o osebi te mladenke. Ko smo še govorili o tem, je baron prejel pismo, ki ga je takoj odprl in prebral. Zamrmral je nekaj neumljivih besed in dal potem pismo svoji ženi. — Neverjetno! je vzkliknila žena, ko ga je prtčitala. S pogledom je vprašala moža. bi mi !i smela kot prijatelju poveriti skrivnost, in kQ Jp ta pritrdil, je vzkliknila; —• Pomislite, moja lastna sestričina le in stric in teta branita svoji hčeri, prestopiti na* prag. Izgovarjata se, da bi se lahko razpredle govorice, o mojem možu in tem mladem dekletu. — AH ni to strašno? Je pristavil baron. Lep, nedolžen, nesrečen otrok, ki mu ugaja pri nas, njegovih sorodnikih, mladima zakoncema... In to daje povod, da si ljudje brusijo jezike! Morebiti Je moj smehljaj razodeval dvom? Naš vneti pogovor Je pojemal, prekinil se je in nadomestil z zmedenostjo, ki Jo Je slabo skrivata vabilo, da se gremo na vrt izprehajat. Po večerji, krog desete ure, sem šel. Komaj sem prestopil prag, sem jel o vsem razmišljati, kar sem bil tekom tega preroškega dne vse doživel in slišal. Vzllc navidezni sreči zakoncev, kljub njih očividni nežnosti je morala nad tem domom ležati temna točka. Skrbipolna lica, raztreseni pogledi in vse neizgovorjeno je kazalo na skrito bolest ter dalo sklepati o tajnah, ki sem se jih bal odkriti Čemu sem se vpraševal, sta se skrila pred svetom in se naselila v predmestju? Morala sta doživeti polom v življenju, ako sta tako blažena, da sta našla Človeka, kar poljubnega iz množice, ter se mu takoj zaupata. Posebno me je vznemirjala baronica. Poskušal sem si predstaviti nje sliko, a me Je motila množica različnih potez v značaju, ki sem Jih v nji vidci in med katerimi sem moral voliti. D obrotna, prijazna, rezka, sanjava, zgo- vorna, sama z&se, hladna, razburjena je izglodala. da ima giavo polno muh in da ždi nad častihlepnimi sanjarijami. Ni bila neznatna, a brez duha ter je vendar napravila vtis na človeka. Njeno telo bizantinske medlosti, po katerem se Je lila nje obleka v enostavnih in velikolepih gubah, kakor krilo svete Cecilije, Je nudilo očesu očarljive proporcije; njeni Členki so bil! izbrano lepi. Od časa do časa so oživele bled:. In odrevenele poteze njenega majčkenega obrazka, ko je zasijala iz njih razposajena veselost. Bilo je težko odločiti, kdo obeh zakoncev le imel prvenstvo v zakonu. On, vojak, ki je bil vajen poveljevanju, a slabe konstitucije, le bil po videzu pokoren, bolj Iz prirolene ravnodušnosti, kot vsled pomanjkanja volje. Gotovo so bili njuni odnošaji prijateljski, a brez tistega ognja prve ljubezni. Ko sem prišel v njiju dom, jima je bilo v naslado, da se vpričo nekega tretjega lahko pomladita. Vzbujala sta stare spomine. Če se je pogledalo bliže. Je bilo vidno, »da sta živela od tega, kar jima Je ostalo ter da sta se dolgočasila v dveh. Dokaz temu so bila pogosta vabila, ki sem Jih prejel po prvem obisku.-------- Predno je baronica odpotovala na Finsko, sem jo za slovo posetil zadnji dan. Bil Je lep rečer v juniju. Ko sem stopil na dvorišče, srak Jo opazil za vrtno ograjo; stala je v grmu ari-stolohij in njena nenavadna lepota me le izne-nadila. Vsa v belem je imela pikčasto krilo z divotnimi vezeninami, umotvor ruskega tla- čana; verižica krog vratu, niene broše in za* pestnice od alabastra so Jo odevale v soj, sli, čen sijaju svetiljke skozi senčnik od mlečno* belega stekla. In zeleno široko listje je sipalo mrtvaške barve v luči in sence tega bledega obraza, v katerem so sijale ogljeno Črne pun-člee. V tem trenotku sem bil ginjen, zmeden % svoji notranjosti, kakor od prikazni. Čustvo oboževanja, ki sem ga nosil v sebi, se Je dvignilo hkrati z željo, da bi izrazil to oboževanje. Praznota, ki Jo Je bila zapustila izgnana ver . nost, se je polnila: potreba po oboževanju sg je javila v novi obliki. Boga sem odstavil, na njegovo mesto je stopila žena, ampak žena, ki Je bila devica in mati v eni osebi; če sem nam« reč opazoval nje hčerko ob njeni strani, nisem mogel pojmiti, kako je bil ta porod mogoč: od« nošajl med obema zakoncema mi niso dali ni* koli misliti na telesno občevanje, tako brezte« lesna se mi je videla njuna zveza. Od tega tre* notka se Je zame vtelesila v tel ženi duša, čl* sta, nedotakljiva duša, odeta v to nad/umska telo, v katero odeva Sveto pismo duše, ki se ločijo. Nakratko, oboževal sem jo, ne da bi poželel, Oboževal sem jo, kakršna je bila; kot mater in kot soprogo, kot Je bila pred mano? kot ženo tega soproga, kot mati te g« otroka. Zakaj, če sem hotel zadovoljiti potreb« po oboževanju, mi je bila navzočnost soprogova potrebna. Brez moža, sem si delal, bi bila vdova, m kot .vdovo, ali b! Jo mar, še oboževal?! (Dallcs prih.)! aaLafc. lenih plazili za tukajšnjim ravff. Malijem, ki je trd Nemec? Ali niste vi .tega Nemca v »Gospodarju« povzdigovali do nebes? Mi dobro vemo, ?akaj ste to storili. O tem bomo drugikrat govorili! Hočemo vas še ne-|kaj drugega vprašati: Ali vam Je rnogoče znano, da sta bila tukaj in-itermrana dva brata Srba, g. Popovič in Markovič? Kdo je bil izmed .Vas postavljen za špijona, da je pazil jha ta dva gospoda s takim navdušenem, da mu ni bilo potreba k vojakom? Kje je več nemškutariie — ori fias ali pri vas? Rimske Topilce. ^ Prišlo je poletje. Vse je v zelenja. Roze m cvetice vseh barv krase na-- lav0-Najbolj nam je mila rdeča cve-' lica. Našemu župniku seveda ne, ker-ph ijubi sivo in črno barvo. Njegov Posel obstoja v tem, da hodi okrog »zmerjat ljudi. Tako je nedavno prijel na cesti dekle, ki je neslo časopis Jz Pošte. Vprašal jo je. kakšen da je bi se potem razhudil nad njo. češ, take časopise pri vas berete, saj boste postali čisto brezverni! Kako pa z |a*ni, g. župnik? Saj ga vi tudi večkrat berete, pa si ga naročite, me-Sto da ga po cestah iščete in pustite budi pri miru! Držite se vaše cerkve! Rdeča barva vas draži, mi jo ba ljubimo; saj je znak ljubezni in Srčne krvi in zato smo neizpreobr-' mvi. »k, Naš vsakdanji kruh. Zelo drag bo, dasi se trdi, da je Jugoslavija žitnica srednje Evrope, jz odgovora ministra za prehrano dr. Korošca na razne interpelacije v zadevi prehrane povzemamo, da bodo cene pšeničnih mlevskih izdelkov iž mlinov sledeče: moka za pecivo K 5.50, moka za kuho K 4.—, moka jta kruh K 2.-—, pšenični otrobi 60 vin. U e cene so bile sklenjene v dogovoru ? ^avezom jugoslovanskih mlinarjev m sicer na podlagi sledeče kalkulacije: Cena pšenici se Je vzela Povprečno K 2.25 za kg: mletje 31 vin. ža kg; skupaj K 2.56 za kg alt K 256 jtA 100 kg! Iz tega se bO izdelalo: 1 18 kg moke za pecivo S 5 K 50 v. /fe 99 K; 20 kg moke za kuho S 4 K 80 K.; 37 kg moke za kruh h 2 K 74 K; 25 kg otrobov & 60 vib. is=' 14 K; 2 kg za razpršitev; skupaj: 267 K. — Pšenica z mletvijo stane 256 K za 100 kg; izdatki bodo [VJgli 267 K iz 100 kg. Preostanek |II K pri 100 kg pšenice oziroma moke ali 1100 K pri 1 vagonu = 10.000 kilogramov. Gospod minister Korošec je prosu, da naj se mu dokaže, da navedeni računi niso pravilni. »Če so računi pravilni, je tudi vse drugo po-§jopanje pri določitvi cen pravilno, j ,se pa dokaže, da smo bili prevaljeni, bomo drage volje izpretaenik dogovor z mlinarji.« , Da bi se to poslednje v korist konzumentom zgodilo, zato navajajo sledeče pomisleke proti tem računom : 1. C e n a pšenici po 2 K 25 v. Jiain zdi odločno previsoka navzlic vsem uradnim poročilom. Zna »o nam je, da so prišle v zadnjem Pasu na Kranjsko večje množine Pšenice, ki stane v Ljubljano postavljena 2 K, dasi znašajo samo vožni stroški pri vagonu okrog 2000 K. kavez jugoslovanskih mlinov bo kupoval žito skupno za vse mline, »da 00 kontrola lahko mogoča«. S tem dobi ta Savez (ta kartel) monopolno Pravico ter bo sigurno pri nakupni Peni tako pritiskal, da jo bo dobil čirti ceneje, gotovo pod 2 K. Toda vze-hiimo, da stane oziroma bo stala pše-itica v mline postavljena res 2 K 25 vin. povprečno. 2. Mletje. Gospod minister se Je dal pregovoriti, da ni mogoče ceneje mleti meterski stot pšenice kot Po 31 K, dasi se je lansko leto mlelo po 18 K. Mi pa vemo in imamo dokaze v rokah, da mellelo slovenski Daromlinl po 11—12 K in sl zaračunalo za vse drugo (dovoz, odvoz, obrabnina vreč) toliko, da znašajo vsi stroški 15 I( za meterski stot. Zakaj se je torej dovolilo Savezu Jugoslovanskih mlinov celih 16, reci šestnajst kron več? 1 Vzemi torej zdaj našo kalkulacijo: Cena pšenici 225 K za 100 kg, thlevnina in drugo 15 K za 100 kg; skupaj: 240 K za 100 kg, torej za 16 K manj kot je obljubila vlada. Ker s sigurnostjo lahko računamo, da Savez ne bo plačeval pšenice po 225 K, temveč ceneje, bo imel pri nakupu dobiček. Tega mu la hko pustimo. Nikakor pa mu ne trto-Temo pustiti teh 16 K, ker imajo mlini že v mlevnini po 15 K svoj dobiček. Tudi mu ne moremo pustiti na-idaljniii K pri mlevskih izdelkih. ,z tega sledi, da se Me Savezu pripo- rnalo preveč 37 K pr! IDO kg pšenice oziroma moke, kar znese pel I vagona == 10.000 kg celih 2700 K. Ako razdelimo ta znesek na mlinske izdelke, vidimo, da bi se dalo Še prav lepo Izhajati pri sledečih cenah: 18 kg moke za pecivo po 4 K 50 vin. = 8? K ali, 20 kg moke za pe ■ civo po 4 K 50 vin; — 90 K; 2n kg moke za kuho po 3 K 50 vin. — 70 K, kar bi bilo 20 kg moke za kuho po 3 K 40 vin. = 68 K; 37 kg moke za kruh po 2 K = 74 K, bolje 40 kg moke za kruh po 1 K 80 vin. = 72 K: 25 kg otrobov p6 60 vin. = 14 K. 13 kg otrobov po 55 vin. = 10 K. Torej tu in tam skupaj: 240 K. če izhajajo moderni slovenski paromlini z 15 K mlevnine in drugih stroškov, izhajajo tudi hrvaški, saj so vsi skupaj združeni v Savezu. Čemu jim dajati torej posebne dobičke pri mlevnini celih 16 K pri 100 kg, pri izdelkih pa še 11 K za 100 kg, 2700 K pri vagonu pšenice je torej proč vrženih. Plača naj Jih lconzu-ment. To pa gre v milijone, katere bodo pobasali bogati člani Saveza! Gospod minister! Tukaj ste »notri padli«. Popravite, če še morete, drugače vas bodo te Številke strašile, kot so nas vaše. Dnevne vesti. .Vse kar Je prav. Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Višji šolski svet poziva V časopisju koroške učitelje begunce, da naj bodo pripravljeni za potovanja na svoja službena mesta, da na poziv takoj odidejo. Višji šolski svet naj najprej napravi svojo dolžnost napram učiteljstva s tem, da mu 1. povrne prve Selitvene stroške, 2. nakaže plačo za junij in 3. stroške povzročene pri begu iz Koroške, potem šele naj pride s takimi birokratičnimi pozivi nad ubogo, obupano, oropano in sestradano Učiteljstvo. Vidi se, da gospodje nimajo pojma o učiteljih, ki so morali že dva do trikrat bežati s svojimi družinami, zapusfivši vse, kar so imeli, plenu nemških tolp in to le radi tega, ker so se žrtvovali naroda — roda taka žrtvovanja minejo vsakemu, ker jih merodajni faktorji nočejo priznati. Gospodje, s takim početjem bodete naleteli na punt in šolo bomo obesili na klin — v to nas silite; pognali šte nas v največje siromaštvo, o katerem nočete vedeti ničesar. Vaša dolžnost je sedaj, priskočiti učiteljstvu na pomoč v toliko, da bo vedelo kam leči s svojo družino po svojem trudapoldem delu, kajti ni njegova krivda, ako Je prišlo ob vse, temveč krivda drugih, ki ležijo na mehkih blazinah in ki niso okusili vojnega gorja. Ko bodete to delo opravili, potem bodete lahko z mirno vestjo tudi zahtevali od učiteljstva to, kar je napram vam dolžno. Prek! sod za begunce iz belišča se Je včeraj popoldne razglasil javno po mestrtem magistratu na važnejših križiščih cest, v Spodnji SiSki in na Barju. Natančneja določila, oziroma pojasnila se raavidijo iz razglasa, ki je nabit na mestni hiši. Štipendije in podpore ministrstva za poljedelstvo Ministrstvo za poljedelstvo namerava razpisati štipendije in podore za strokovno izobrazbo v kmetstvu, živinozdravništvu in hidrotehniki na visokih in srednjih strokovnih šolali in za praktično izobrazbo po končanih strokovnih študijah. Štipendije se bodo razpisale v »Službenih Novlnah« in morajo prosilci pravočasno vložiti svoje prošnje, ker se na pozneje došle prošnje ne bo oziralo pri oddaji štipendij. Vse druge podrobnosti se izvedo pri oddelku za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Drobno. — Poverjeništvo za socialno skrb prosi one družine v Ljubljani, ki bi odstopile lahko iz svojega gospodinjstva skodelice za kavo, da jih darujejo, ker jih rabi poverjeništvo okolo 4000 za izvedbo ameriške akcije za prehrano otrok. Gotovo ima vsaka družina kako skodelico, ki je n. pr. brez ročaja, ali nekoliko odkrhnjena in ki jo lahko pogreša. Poverjeništvo za socialno skib bi bilo vsem darovalcem zelo hvaležno, ker ne more v sedanjih časih nabaviti takšno število skodelic,.rabi jih pa nujno. Skodelioe naj se oddajalo v petek, soboto, pondeljek in torek Ves dan v zavetišču v Florjanski ulici št. 27, I. nadstropje pri voditeljici zavetišča gospodični Tomanovi. — Poročil se Je g. Alfons Jage-man z gdčno. Josiplno Stopar. Ca- stitamo! — Državna posredovalnica za delo, M preteklem tednu od 26. mala do 3f. maja 1919 je Iskalo delo 245 moških in 62 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 177 moških in 46 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 112. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja 1919 do 31. maja 1919 iskalo delo 7353 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 5518 delavcev. Posredovanj se je izvršil.) v tem času 1685. Delo iščejo pisarniške moči (253), trgovski sotrudniki, kontoristi, knjigovodje moški in ženske, služkinje, kuharice, uradne sluge (174), poljske in tovarniške delavke, mehaniki, elektrotehniki, strojni in navadni ključavničarji, natakarji, natakarice, mesarji, peki, mlinarji, hišniki, pazniki, železostru-garjl, kovači, ekonomi, oskrbniki, predilne delavke, krojači, šivilje, dimnikarji itd. ,V delo se sprejmejo težaki, hlapci, služkinje, kuharice, tovarniški delavci in delavke, zidarji, mizarji, žagarji, konjski hlanci, tesarji, čevljaski pomočniki, vajenci, pisarniške moči, Zelezolivarji, strojni kovači, kolarji, črkosiavci, kovinarski strugači itd. — Ljubljanski denarni zavodi naznanjajo, da imajo v soboto, dne 6. t. m., blagajne zaprte. — Prepoved točenja alkoholnih pijač vinjenim vojakom. Gostilničarje in kavarnarje se glasom odredbe komande mesta Ljubljane od 26 maja 1919, št. 380 opozarja, da Je te-čenje alkoholnih pijač vojakom, ki so že vinjeni ali katerim se pozna, da bi pri nadaljnem uživanju alkohola postali vinjeni, prepovedano. Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30. septembra 1857 do 200 K globe oziroma 14 dni zapora. — Voznik pobegnil. 24. t. m. Je bil povoznemu eskadronu V Ljubljano pripeljan en par konj, Ker je voznik pobegnil, se ne ve, čigavi so konji in odkod da so. En konj od tega para, in sicer rujav skopljenec z rožico, na desni sprednji nogi bel svitek, 7 let star, 160 cm visok, Je zaradi naduhe nesposoben za vojaško službo. Gospodar tega konja naj ga pride nemudoma iskat, ker se mu k#ma zaračuni. — VdŽnJa po Lattertnanovem drevoreda prepovedana. Ker se v zad njem času ponavljajo ovadbe, da se občinstvo vozi s kolesi po Latterma-novem drevoredu, se občinstvo opozarja, da je vsaka vožnja po orne njenem drevoredu v zmislu 8 37. cestnega policijskega reda prepovedana. Prestopki se kaznujejo po naredbi z dne 24. aprila 1$54 z globa do 200 K ozironla 14 dni zapora. — Zaplemba tobaka. Tobak se le zapleni! neki Jankovič Angeli in Šolar Frančiški, obe iz Ljubljane, ker sta hoteli istega iztihotapiti v Nemško Avstrijo oziroma drugam. Jankovič Je imela 700 viržink ter okolo 2 kg tobaka, a Solar pa en zavoj smodk in svalčfc pri sebi, ko sta se hoteli odpeljati. Blago se je obema Zaplenilo ter se bosta morali zagovarjati pred sodiščem. — Tepež med invalidi. V gostilni Soklič je dne 31. maja zvečer popivala neka družba petih invalidov do pozne nočne ure, med njimi Viktor Bevc, rojen leta 1893. v Podkraju pri Litiji, stanujoč v obrtni šoli, strugar Gorenc Ignacij, stanujoč v Korunovi ulici 6. Vsi so zapustili gostilno ob četrt na 23. in se začeli med potjo prerekati radi Tržačanov in Jugoslavije. V tem je sunil eden izmed družbe Bevca, le-ta je potegnil nož in zabodel Gorenca v levo stran prsi«misleč, da je isti krivec. Na vpitje očeta zabodenega, kateri je bil tudi v družbi. Je priskočil, stražnik Grošelj in jih Je aretiral, Težko ranjeni Gorenc je bil spravljen v bolnišnico. — Tatvina koles. Kolo je bilo ukradeno 2. t, m. iz veže finančnega ravnateljstva gospodu Ivanu Marin-kotu. Kolo je bilo »Kinta«-model, tako temno zeleno pleskano, prost tek, brez srednje zavore, držaja na rogovilah lesena ter obrabljena posebno desno; stopala jako široka in držaj zavore je zarjavel; sprednji, plašč ima v sredini teka jako debel rob. Vrednost 1500 K. Pred nakupom se svari. — Zopet je bilo kolo ukradeno g. Jug Oskarju, m sicer dne 1. t. m. dopoldne. Kolo je bilo v veži stanovanja Pražakova ulica št. 3, isto je popolnoma črno pleskano, s prostim tekom ter doli upognjenima držaloma .Vrednost 350 K . — Prizadetim mornarjem v opozorim. Mnoče se slučaji, da se prosilci za sprejem v vojno mornarico kraljevine SHS podajo osebno v Zagreb ali Belgrad in tam ustmeno prednašajo svoje želje, zahtevajoč, da Jih mornarica Tudi oskrbuje ga čas tozadevnega bivanja v navedenih mestih. Opozarjajo se vsi oni, kateri kanilo prositi za sprejem v mornarico, da se na ustmene prošnje ne bode več oziralo, oziroma prosilcev ne več sprejemalo, Vsaka oskrba ali povrnitb’a polnih stroškov je izključena. Oziralo se bc. s samo na pismene prošnje, in sicer s. no na one, katere so bile oddane pr '-vid uradu za mornarico v LJubljai Na-glaša se konečno, da je sprejem me-ejn le še na jako malo število prosilcev. — Evidenčni in informativni urad za mornarico v Ljubljani, Dunajska cesta 31. — Knjige in časopise za mornarje. V Boki Kotorski se je pred kratkim ustanovila za moštvo^vojne mornarice kraljestva SHS »Čiiaonica mor-nara«, v kateri se bodo shajali mornarji k zabavi in podučnim predavanjem. Pevski zbor že vrlo deluje, na razpolago dani prostori se opremlja Jo in tudi z urejevanjem knjižnice se je pričelo. Pomena čitalnice in posebno dobre knjižnice za naše mornarje pač ni treba opisovati. Naša dolžnost je, da jih pri podjetju kolikor mogoče podpiramo. Ker je med mornarji sedaj pretežna množina Slovencev, v celi Boki Kotorski pa ni dobiti slovenskega čtiva, se naprošajo slovenska javnost in vsa društva, da bi blagovolili v ta namen knjige in časopise darovati. Hvaležni bodejo mornarji za vsak dar. Darove ali oznanila, kje naj se prevzamejo, naj se blagovoli poslati podpisanemu uradu. — Evidenčni urad za mornarico Ljubljana, Dunajska cesta 31.. — Opozarjamo na današnji, ma-nufakturnim trgovcem namenjeni in-serat. Strokovno gibanje. Skupina Ljubljana I. Splošne železničarske organizacije sklicuje sejo odbora in zaupnikov, ki se vrši v petek, 6. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih v Mahrovi hiši. — Predsednik. Kovinarskega odbora !n zaupnikov redna seja se vrši v četrtek takoj po delu, v Selenburgovi ulici 6, II. nadstropje. Vestnik ^Svobode*. Splošna delavska zveza »Svoboda v Ljubljani priredi dne 8. junija 1.1. v veliki dvorani hotela Uniona ob 20. uri (8. zvečer) pozdravni večer na čast zunanjim delegatom ob priliki strokovnega kongresa, ki se vrši dne 8. in 9. junija v Ljubljani. Spored: I. Pozdrav. 2. Marsaijeza. Poje pevski zbor »Svobode«. 3. Pozdravljam te! Igra tamburaški zboi »Svobode«. 4. Tatjana (ruski valček). Igra tamburaški zbor »Svobode«, 5. Kovaška. Deklamacija, spisal O. Župančič. 6. ZbuJenje duhov. Poje pevski zbor. 7. Vrbniče nad morjem. Igra tamburaški zbor. 8. Ples škrateljčkov. Igra tamburaški zbor. 9. Triglav. Igra tamburaški zbor. 10. Mizar. Šaljivo-spev, spisr.T T F. 11. Delavčeva hči. Deklamacija, spisal A. Aškerc. 12. Delavski pozdrav. Poje pevski zbor. 13. Pesem o delu. Poje pevski zbor, 14. Marsaijeza. Igra tamburaški zbor. 15. Prosta zabava. — Vstopnina: sedeži 2 K. — Vstopnice v predprodaji se dobijo v tajništvu »Svobode« v Šelenburgov' ulici 6, II. nadstropje. — Pozdravni večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Celjska podružnica »Svobode« je priredila dne 31. maja t 1. na odru celjskega mestnega gledr šča svojo drugo predstavo. - Up.»zoriJa Je »Domna«, narodno igro s petjem po Jurčiču. — Uprizoritev je bila povprečno zelo povoljno zasnovana, vendar je napravila utis, da se nekateri igralci ftteo dovolj poglobil! v svoje uloge. Med prvo uprizoritvijo (»Kralj na Betajnovi«) in drugo ni še opaziti primernega napredka v nastopu in razvijanju glavnih uiog. Smer igre, vsestranski boj proti oblastnemu postopanju grajščaka Sove, bi morala biti vodilna misel predstave. Igra sama na sebi je sicer srednje vrednosti, a nudi vendar dovolj hvaležnih problemov za igralce. O spe-cijelnih ulogah bi bilo sledeče pripomniti: glavna uioga »Domen« se je rešila prav vrlo; njegov predstavite!) se je globoko uživel v ulogo nesrečnega nezakonskega sina in njegov boj proti lastnemu očetu je sorazmerno odgovarjal njegovim duševnim konfliktom. Grajščak Sova se je potrudil z vso resnostjo in vnemo, da prepriča občinstvo o svojem napredku na odru. Meta je igrala zelo dobro, a se v zadnjem dejanju tako poglobila v ulogo umirajoče žene, da Je ni bilo prav nič slišati; a ž njo vred šta umirala tudi Domen in Anka, ker ni nikdo razumel njihovih dialogov. Berač Urh se je sicer v svoji ulogl povzdignil nad nivo ostalih igralcev, a se ni mogel do mogoče dovršenosti. Urh ima nalogo, da nastopa v sicer Šaljivi obliki kot energičen zagovornik nesrečne Mete in njenega sina ter maščuje njeno poniževanje. Urhu bi bilo svetovati da se avoie uloge Bolj korenito nauči in ne rabi nepotrebnih tujk kakor itd., kar napravlja po nepotrebnem mučen utis. Nad vse pohvaldh je bil nastop Spil-kinega Jožeka, ki je svojo sicer krat-ko ulogo krojača rešil izborno. Upajmo, da ga v kratkem zopet vidimo na odru, pa v večji ulogi. Ima prav simpatičen nastop in glas in govori razločno, v čemur bi naj bil izgled marsikateremu izmed ostalih igralcev Velik napredek je opaziti tudi župana in Krševanu. Prav iskreno je želeti, da naj imajo igralci vedno pred očmi, da predstavljajo sliko iz življenja. Nedopustno je tedaj uloge deklamirati, temveč naloga vsakega igralca je, izliti v svojo ulogo svojo kri in vse duševne sile, da zadobi uloga utis realnosti, utis resničnosti duševnih bojev in njihovega razvozljanja. Da se pa to doseže, je treba na eni strani primernih duševnih dispozicij, na drugi strani prav resne volje. Celjsko delavstvo se trdno nadeja,da bodo igralci pri prihodnji prireditvi napeli vse svoje sile, da nam nudijo nekaj dovršenega, ker ve, d? imajo proizvajajoči člani dovolj duševnih zmožnosti. Pričakuje pa obenem, da delavsko predstavo tudi vsak delavec poseti. Bila bi velika sramota, da bi delavec na dan delavske uprizoritve se potikal po gaber-skih beznicah. Igralec-delavec ima to edino odškodnino za svoj želo velik trud, da vidi svoje duševno delo primerno uvaževano. Kultura. »Svoboda«. 5. številka edinega delavskega družinskega lista le izšla s sledečo vsebino: Pavel Golia peva »Srečanje«; Leonid Andrejev, prevel Jože Vidmar: Iz povesti, ki ne bo nikdar končana; Vera Keslcr-jeva peva > Rada bila gum bi v pomladi«; Filip Uratnik nadaljnje »Temeljni nauki o socializmu« ter razpravlja 0 kapitalu in kapitalizmu; Pavel Oolia: »Zlatolaska«; Fran Albrecht nadaljuje ljubezenski poem mladega Jure; Božidar Borko; »Cvetoče trte«. V književnem pogledu je prispevek k Maksim Oorki-jevi petdesetletnici, popis njegovega delovanja na literarnem in političnem polju. Edini delavstvu namenjen literarni mesečnik »Svoboda t se naroča v tajništvu društva »Svoboda«, Šcleburgova ulica 6, H. nadstropje tef stane celoletno 12 K, člani društva ga dobe brezplačno. Naročajte se, sodrugi, na mesečnik »Svoboda« in pristopajte kot člani k društvu in vpišite tudi svoje male, da pridobe v društvu več vzgoje, Mesečnik vam nudi dobro in pod-učno čtivo! Gospodarstvo. Omejitev blagovnega prometa za Hrvaško in preko Hrvaške. 1. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu Je te dni izdalo nove določbe za sprejemanje in odpošiljanje brzo-voznega in tovornega blaga za postaje njenega področja, kakor tudi v, prometu preko njenili prog, V naslednjem podajemo prevažajočemu občinstvu bistveni izvleček iz teh določb. Ustanovljeno je prevzemanje civilnih pošiljk vseh vrst, tedaj tovornega, brzovoznega in pospeš-nega blaga, bodisi v drobižu ali vozovnih nakladah čez vse proge in za vse postaje v področju zagrebške. ravnateljstva državnih železnic. Izvzeto je ter se torej zamere odpošiljati: 1. Kot brzovozno blago v drobižu do 200 kg: 1. Meso vseh vrst zaklane živine, ribe, mleko, smetana, surovo maslo, jedilna mast, sir, kruh, testenine, kvas, sveža zelenjava, sočivje in jajca. 2. Sanitetni materija!, lekarniško blago in materijah 3. Sol in sladkor, tobak in tobačni izdelki, semena v?-"’' vrst, usnje, južno sadje in kolo mo blago. II. Kot brzovozno bla*m v vozovnih nakladah: Blago, ki jt uvedeno zgoraj od I. 1. in 2. živai. 1IL Kot tovorno blago v drobižu: Blago vseh vrst vštevši do teže 500 kg, vendar z omejitvijo, da zamore en pošiljatelj odpremiti na enega prejemnika dnevno le eno pošiljko. IV. Kot tovorno blago v vozovnih nakladah : Meso vseh vrst, zaklane živali, ribe, mleko, smetana, surovo maslo, jedilna mast, sir, kruh, testenine, kvas, sveža Zelenjava, sočivja in jajca, sol in sladkor, sanitetni materijah lekarniško blago in materija!, tobak in tobačni izdelki, semena vseh vrst, usnje, Južno sadje in ko-lonijalno blago, moka, sito in koruza, krompir, petrolej, bencin in karbid, poljedeljsko - gospodarski stroji in druge poljedelsko - gospodarsko, orodje, kakor motike, lopate, grablje itd., modra galica, žveplo peroksid, užigalice, selitveno blago, papir. vse blago, iz carinskega inozem« Strnfi 4. siva in ono, ki fe tffttnenierto za Carinsko inozemstvo, apno in cemenf, pivo, premog, drva za kurjavo in osr-iie, posodje onih pošiljk, katerih odprava ni omenjena, žival, jamski les. — Do nadaljne odredbe je ustavljeno prejemanje blaga vseh vrst za postaji Bakar in Reko in na postajali Reka in Bakar. Izvzeto je ter se torej zam or e odpošiljati: Vse blago, ki je navedeno pod I. in II., nadalje premog, apno, pivo in tobak. Prejemanje krompirja za postajo Zatrep d. k., je nedopustno. Za postaje Ci imenik, Dobanovci, Surčin, Boljevci in Adaševci železnica ne prejema sploh nikakega blaga v odpravo. Neomejeno prevzemajo in prevažajo železnice pošiljke za železničarska konsumna društva, železniške režijske pošiljke in pošiljke, ki so naslovljene za vojaške oblasti. — Stranke lahko odpošljejo blago Ha Hrvaško in preko Hrvaške brez posebnega dovoljenja. Če hočejo stranke odposlati blago, ki je po gornjih določbah izključeno od prevoza, si morajo prej preskrbeti tozadevno prevozno dovoljenje pri ravnateljstvu državne železnice v Zagrebu. 2. Za postaje južne železnice na Hrvaškem (t. j. postaja Zaprešič, Zagreb i. k., Velika Gorica, Lekenik in Sisak) je prost ves brzovozni blagovni promet ; tovorni blagovni promet je dopuščen samo za sladkor, sol, premog, modro galico,apno, žveplo, do-spodarske stroje, pohištvo, ražijsko blago in za ono blago, za katero izda od slučaja do slučaja prevozno dovoljenje obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani, kateremu mora stranka predložiti tovorni list v potrdilo. •sMrr’*- NAPREJ. Štev. 126, NajnovelSa poročila. Oovor Retinerja. LDU. Pariz, 2. junija. (Zaradi ponovnih vrzeli pomanjkljiva angleška brzojavka.) Ob slovesnem prejemu mirovnih pogojev iz rok allirancev je nemškoavstrijski kancelar in predsednik nemškoavstrijske mirovne delegacije, dr. Renner, imel govor, kjer je izvajal med drugim: Narodi Avstrije so v nesreči dolgo čakali konca napetosti in negotovosti glede na njih usodo. Hrepeneli smo po odločitvi, zakaj šlo je za to, da zadobi naša hudo izkušana dežela vendar enkrat mir in da dobimo priložnost, pred tem vzvišenim sodnim dvorom, največjo avtoriteto sveta, izjaviti, kaj je naša dežela, in s katerimi pogoji moremo upati, da ustvarimo eksistenčno možnost za samostojno državo. Donavske monarhije, proti kateri so se bojevale aliirane in aso-ciirane velesile in s katero so sklenile premirje, te monarhije ni več. 12. november leta 1918 se more smatrati za dan konca. Od tega dne ni bilo nobene monarhije več, nobene silne oblasti, ki bi jo mogla treti, od tega dne ni bilo nobenega usodepol-nega dualizma več, niti avstrijske, niti ogrske vlade, nobene armade in ncbei ega ustroja, ki bi razpolagal z javno silo. Ostalo je le 8 narodov brez javne organizacije. Oni so ustanovili čez noč svoje parlamente, svoje vlade, svoje armade, izkratka svoje neodvisne države, pravtako, kakor so oživele druge narodne države ali nove republike. Zaraditega se ti narodi in njih državne tvorbe ne smatrajo za pravne naslednike bivše monarhije. Prav iz te točke pa Izvira ono protislovje zaradi katerega moramo največ trpeti, in ki ga je treba pred tem visokim zborom pojasniti. Po razboritem izreku, ki ga je izustil pred kratkim predsednik konference, nikakor ne zadostuje izpre-men.ba (.cinične vladne oblike ali iz-prememba vodilnih oseb, da b! narod oprostila prevzetih dolžnosti. To upravičuje sklep, da morajo biti vsa ozemlja bivše monarhije in njeni narodi odgovorni za posledice vojne, ki jo jim je vsilila prejšnja skupna vlada. Del strašne dediščine teži nas, kakor tudi druge narode, ki so se razvili na ozemlju bivšega propale-ga avstrogrskega cesarstva: Dediščina vojne, dediščina onemoglosti, dediščina jako težkib ekonomskih obveznosti. Nova nemškoavstrijska republika se je oprostila vseh imperialističnih aspiracij, ki so bile tako usodne bivši monarhiji. Iznebila se je enkrat za vselej vseh reakcionarnih tradicij, ki so naredita staro monarhijo za ječo njenih narodov, žalibog pa jt nesrečna žrte«’ «**"^šneea zločina iz leta 1914, zločina, ki ga je doprinesla prejšnja vlada, ne pa na-roJ — Vse nasledstvene države so i\ pod solncem narodnega prava ustanovile eksistenco šele potem, ko so bile ustavljene sovražnosti. Avstrijska republika v svoji sedanji obliki ni nikdar napovedala nobene voiiu in ni z mednarodnega vidika v ra?meiju k zapadnim velesilam nikdar zavzemala statišie v o ju joče se vel« sile. Nemškoavstrijska republika se hrezdvomno tudi ni nikdar bojevala z nacionalnimi državami. Na-aoro»no: na Dunaju so se ustanovile razne komisije nasIedstveuUi držav, da v medsebojnem sporazumu uveljavijo in urede vse svoje pravice proti Nemški Avstriji. Zdaj ne gre za to, da bi se sklenil mir, temveč gre za likvidacijo prejšnje skupnosti in za ureditev bodočih razmer ob intervenciji in jamstvu velesil. Navzlic temu igrajo te sile sedaj, ko jim stojimo v Parizu nasproti, čisto drugačno vlogo glede svojih obveznosti. Pričakujemo, da se pojasni to protislovje na mirovni konferenci. Mi stojimo pred Vami kot del premaganega in propadlega cesarstva, pripravljeni trpeti posledice, izhajajoče iz naših razmer do aliiranih sil. V svesti smo si, da je naša usoda v Vaših rokah. Nadejamo se in verujemo, da nam svetovna vest ne bo odrekala In kratila neodstopne pravice do samoodločbe, ki so Jo asociirane sile vse-kdar proglašale za smoter svoje vojne zoper habsburško In hohenzol-lemsko monarhijo, pravice, ki so jo naši narodi v zaupanju do načel, priznanih’ po aliiranih državah, sprejeli za temelj svojim novim ustavam. Nadejamo se, da nas razsodnost sveta ne zapusti in da tudi ne dopusti našega gospodarstven ega pogubljenja. Uničenje gospodarstvene enotnosti bivše monarhije in ločitev naše gorske dežele od vseh prirodnlh življenjskih virov nam Je v zadnjih šestih mesecih pozročila tako pomanjkanje, ki }e mnogo hujše, nego )e bilo za vojne. Zahvalit! se motamo samo velikodušni pomoči velesil, da nismo poginili od gladu. Toda vse te dni nesreče Je ostalo naše ljudstvo disciplinirano. Nikjer ni bilo nobenih večjih nemirov In naša država ni začela nobene vojaške akcije zoper svoje sosede, ako tudi so sosedje zasedli dve petini bivše skupne države. Nemškoavstrijska država je dokazala svojo možnost, biti zavetje mirnemu in organiziranemu socialnemu razvoju v Srednji Evropi. To nazira-nje naše republike naj omogoči naši državi ustanovitev gospodarske eksistence. Vemo, da moramo iz Vaših rok dobiti mir, iz rok zmagovalcev. Trdno smo odločeni, vestno preudariti vsak predlog in vsak Vaš nasvet. Zlasti pa želimo natančno poučiti Vas o razmerah v naši državi in Vatn obrazložiti glavne pogoje za možnost eksistence. Doslej ste imeli le priliko, z malimi izjemami poslušati samo naše sosede, sedaj pa prosimo, da slišite tudi nas in da nastopite kot razsodniki, kot razsodniki večjega sveta, ki ima odločiti usodo manjšega sveta. Prosimo za odločitev, ki nam ustanavlja našo narodno, politično in ekonomsko eksistenco med našimi nespornimi melaml In ki nam zagotavlja narodno svobodo ln civilizacijo v zvezi narodov. Izročitev prvega dela mirovne pogodbe avstrllsklm delegatom. LDU. Lyon. 3. (Brezžično.) Danes opoldne Je bil v gradu St. Oct-main avstrijskim delegatom izročen prvi del mirovne pogodbe. Navzoči zastopniki zavezniških in asociira-nih držav so zavzemali svoje prostore v istem razporedu, kakor v Versaillesu. Med Wilsonom in Lloyd Oeorgeom Je sedel Clemenceau. Zastopane so bile vse države, ki so na- povedale Avstriji vojno. Navzoč je bil tudi maršal Fccb. Ko so vstoniii avstrijski pooblaščenci, je imel Clemenceau nagovor nanje. Omenil je, da vsebuje besedilo mirovne pogodbe nastopne tnčke: uvod, zveza narodov, avstrijske meje, politične klavzule glede države SHS in Ceho-slovaške, politične klavzule, nanašajoče se na razne evropske države, varstvo manjšin, splošne določbe za varstvo Avstrijcev zunaj Evrope, pomorske in zračne klavzule, postopanje z vojnimi ujetniki, .varstvo vojaških grobišč, gospodarske določbe, ureditev zračne plovbe, pristanišča, vodne ceste in železnice, določbe glede delavske zakonodaje in razne druge klavzule. Razen tu naštetih določb bodo izročili avstrijskim delegatom tudi besedilo političnih klavzul glede Italije, besedilo finančnih klavzul, določb, ki se nanašajo na obnovo in odškodnino ter vojaških klavzul. Avstrijskim delegatom bodo dovolili 15 dneven rok, da formulirajo svoje pripombe k mirovni pogodbi, ki jih bodo morali predložit; pismeno, ker ustnih por ianj ne bo. Nagovor^ Clemenceauja o prevedli na angleški, francoski, i: .ifHanski in nemški jezik. Nato je mr. 1...-tasta izročil besedilo mirovnih pogo;cv kan-celarju dr. Rennerju, ki je vstal in prečital deljši nagovor v francoskem jeziku. To in ono. Ladia brez moštva. * <&■*■?: •. Wascliingtona poročajo: JohnHay Hammond je iznašel nove vrste ladjo. To ladjo je mogoče poslati s strelivom naloženo in brez moštva proti sovražni ladji. Ladja ubogp, električne valove, se giblje in kreta na povelje teh valov tudi pod vodo, če ima le nad vodo napravo za sprejemanje električnih valov, ki jih oddaja brezžična brzojavna postaja na suhem. Hammond je delal na iznajdbi deset let in stane ga do danes 400.000 dolarjev. — Preden vlada kupi to iznajdbo, bodo delali ž njo še nadaljne poizkuse. — General Cel pravi, da so izkušali ladjo s stolpičaj ki se je dvigal 80 čevljev nad morsko gladino. Ladja je odplula sedem milj daleč na morje in je izvršila vsa* ukaz, ki je bil nanjo prenesen z brezi žično brzojavno napravo. Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v T.inbHani.: i slav. občinstva se priporoča Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9. Pozor kupci! Prodam zidano hišo in hlev, i opeko krito, z zemljiščem in sadnim! drevjem ali pa brez zemljišča, v; Trbovljah. Hiša je pripravna za trgovino. Cena primerna. Resni kupci sa vabijo na ogled. — Natančnejša pojasnila pismeno, če se priloži znamke, in ustmeno daje Anton Urek, Loka št. 329, Trbovlje D. Izurjena strojepiska popolnoma vešča slovenske stenografije in strojepisja se sprejme takoj. Zgla si naj ee v Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, oaebno s pismeno vlogo in natančnimi podatki o dosedanjem službovanju. V poštev pridejo le strojepiske z večletno prakso, začetnice se ne sprejmejo. Inženir dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijelno stavbeno podjetje za hetonske, železobetonske in vodne zgradbe ▼ Ljubljani, Hilžerjeva nlica št. 7. lavrloje strokovno: Naprave zu izrabo vodnih ali, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonBke jezove, mostove, Železobetonska tovarniška poslopja, skladižča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevsema v strokovno izvrSite v vMuirte stavbene Inženirske stroke. Tehniika mnenja. — Zastopstvo strank ▼ tehniških zadevah. GOSPODARSKA PISARNA Dr. Ivan Černe n a Jt«. I SICE. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta su< poslopje LJVDSKE POSOJILNICE. daje nasvete v vseh gospodarskih Badevah in premoženjskih vpraSanjih; teposlnje posojila, posreduje prodajo la naknp vrednostnih papirjev in tujega denarja, polsrednje pri prodajah in nakupih vseh posestev, tzvrioje cenitve ta ogleda Promet s Ameriko. Bdina pisarna te vrste v Jugoslaviji Uradni« od 8.*‘/»l.nre dop., od 3.-6. nre I pop. Vpraiajte s pismom. Znamka I I ALFONZ JAGEMAN JOSEFINA JAGEMAN roj. STOPAR POROČENA LJUBLJANA LITIJA TF« 2—. •______ _ prevzamem blago jLsl uvoz in izvoz moko, milo itd., kar tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. ImpOTt In expOI*t FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21. Priporoča se Kavarna Theresienhof Maribor, Glavni trg. Vsak dan od 16. do 22. ure koncert priljub. damske kapele. : reslstrovana zadruga z omejeno zavezo« sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki 4>a od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih mm Rentni davek plača druitvo iz svojega. Obresti se kapltalizirajo polletna Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 l1^ milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli aad 50.000 K. [ Mubljanzkl veletrid naznanjajo, da bo prejeli 8 pomočjo vlade velike množine Inozemskega blaga. Blago se bo razpečavalo po cenah od vlade določenih. Prodala