MARIBORSKI -ni 7■ ■ ^mr Cena 1 Din VECERNIK VBB3HUUI Urednlitvo In upravni Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Toloion urednlitvo 2440, upravo 2465 Izhala raaon nadalje In praznikov vsak dan ob 16. url / Valja mesečno prejemati v upravi po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po seniku / Oglase sprejema tud oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani # Peitni čekovni račun I111-409 99 JUTRA 99 Temni oblaki nad Evropo ODKRITJA EDUARDA HERRIOTA IN PARIŠKEGA TISKA Dogodki zadnjega časa se razvijajo z nenavadno naglico in vedno, bolj postaja hsno za kulisami, ki so doslej skrbno Vrivale namene in akcije takozvanih revizionistov. Posebno francoski politiki in Usti odkrivajo dan za dnem velezanimi-Ve podrobnosti, vsem na čelu pa stoji semnji predsednik zunanjepolitičnega od-Itora francoske poslanske zbornice in k'yši ministrski predsednik ter zunanji Minister Eduard Herriot. Herriot je Priredil zadnje dni celo vrsto predavanj 0 Mednarodnem položaju v Evropi, zlasti pa v srednji Evropi. Kar ni povedal °n> so pa dodali posamezni člani zunanjepolitičnega odbora ali pa pariški listi. ^Iminacijo je pa dosegel vsekakor Her-tiotov govor v sredo v natlačeno polni dvorani »Gaveau« v Parizu, v katerem naglasil, da sloni vsa italijanska politika na zahtevi, naj se revidirajo mirovne pogodbe. Še bolj važno kakor to je Pa ono, kar je dejal predavatelj na to In navajamo tu dobesedno: »Če analiziramo podrobno odnošaje toed Italijo in Francijo, opazimo da ie Prijateljstvo Francije in Jugoslavije glavna spodtika Italije nad Francijo. Govoriti moramo iskreno. Naš sporazum z dalijo se ne bo nanašal samo na kolonialno vprašanje, temveč tudi na naše Prijateljstvo z Jugoslavijo. Vedeti je treta, da zahteva Italija vso Dalmacijo in vsa dalmatinska pristanišča in da spada k temu tudi Boka Kotorska. Moram pa izjaviti, da nikoli ne bi pristal na to, če bi Se od mene zahtevalo, da se odpovem Prijateljstvu z Jugoslavijo. Za nas je Ju-šosjavija važno oporišče in v njej živi nnrod, ki nam je nenavadno iskreno vdan.« S to Herriotovo izjavo, izjavo tistega francoskega državnika, ki se je sam osebno najbolj zavzemal za sporazum Francije z Italijo, smo končno dobili avtentično pojasnilo, kakšno ceno zahteva Italija za sporazum s Parizom: Prekinitev francosko-jugoslovanskega Prijateljstva in revizijo mirovnih pogodb z izročitvijo vse Dalmacije Italiji! , Sedaj vemo čisto določno, da italijanske besede na raznih zborovanjih in v tisku niso samo fraze in da akcija za Dalmacijo ni le navadna imperialistična ?onja, temveč program oficlelne politike režlma gospoda Benita Mussolinija. Skoraj istočasno smo pa izvedeli iz debate zunanjepolitičnega odbora franco- skega parlamenta, da je bila Jani 7. avgusta sklenjena med Italijo, Madžarsko in Nemčijo tajna oienzivna pogodba, ki naj pripravi nasilno revizijo mirovnih pogodb v srednji Evropi. Ta pogodba se pa tudi dejansko že izvaja s skupnim oboroževanjem. Zunanji vidni dokazi so puške in strojnice v Hirtenbergu, tanki, ki so bili poslani prav tako preko Avstrije, in pa letala. Včerajšnji »E c ho de Pariš« objavlja tudi podrobne podatke o najnovejši oošiljatvi italijanskih letal na Madžarsko. Te dni je letelo preko Avstrije v Subotišče zopet 32 velikih letal, od tega 12 lovskih in 20 izvidnih. Da je v komplotu Italije, Madžarske in Nemčije udeležena tudi Dollfussova Avstrija, menda ni treba posebej r.aglašati, ker je nepotrebno. ' Da je predsednik zunfnjepolitičnega odbora in bivši ministrski predsednik ter zunanji minister Herriot govoril tako odkrito, je pač vzrok to, da se danes dejansko stanje štvari ne da prav nič več skrivati In da je tudi akcija za sporazum med Parizom in Rimom definitivno propadla. To poslednje nam potrjuje tudi pisanje pariškega dnevnika »O r d r e«, ki pravi v včerajšnji prvi izdaji, da je Benito Mussolini sprejel francoskega poslanika de J o u v e n e 1 a, ki je prišel v Rim samo zato, da bi odstranil spore, tako hladno, da je postal njegov položaj sploh nemogoč. List pravi dobeseduo, da nima po vsem tem de Jouvenelovo bivanje v Rimu sploh nobenega smisla več! Sporazum torej ob takem stanju stvari ni mogoč. Vsa prizadevanja so se razbila! Ko smo doslej v dolgi vrsti člankov razmotrivali probleme, ki so s temi vprašanji v zvezi in razkrivali razne zaku lišne spletke proti sedanjemu ravnotežju v srednji Evropi, je morda marsikdo mislil, da smo preveliki pesimisti in da gledamo dosti prečrno. Sedaj nam to ni več potrebno, sedaj govore odgovorni državniki sami in uradno ugotovliena dejstva. In vse to je še bolj črno. Ves evropski reakcionarni imperializem se tesno združuje v fronto, ki ograža mir in pripravlja usodno dogodke. Ali bo ostali svet te temne naklepe lahko preprečil in obvaroval Evropo pred novo katastrofo? Odgovor na to vprašanje ni lahek. Možno je še, a vera sc bolj in bolj gubi. Položaj v Evropi je zelo resen, je dejal Herriot, Strahovita eksplozija v Posarjo PRI EKSPLOZIJI PLINSKEGA REZERVOARJA PORUŠENA VSA PLINARNA IN DELAVSKA KOLONIJA. — DOSLEJ 45 MRTVIII, 141 NEVARNO IN 300 LAŽJE RANJENIH. SAARBROCKEN, 11. februarja. Sinoči se ie zgodila v Nemčiji ena najstrašnejših eksplozij, kar jih je zabeležila svetovna kronika v zadnjih stoletjih. Okrog 18.30 je bilo zaposlenih okrog 30 delavcev z napolnjevanjem avtomobilskih cistern iz velikega bencolskega tanka na dvorišču plinarne v Neunkirchnu, ki preskrbuje s svetilnim plinom večino saarske industrije in Porenja. Pri tem so delavci najbrže kadili in se je radi neprevidnosti vnel bencol. Ogenj je v trenutku zajel bcncoskl tank, nakar se je zaradi razbeljenega železja vnel plin v ogromnem, najmodernejše zgra jenem plinskem rezervoarju, v katerem ie bilo 150.000 kub. metrov plina. V tem trenutku je nastala nepopisna eksplozija, ki je pomedla s sveta v oddaljenosti 250 metrov dobesedno vsa poslopja in vsa živa bitja. Moč eksplozije si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je bil plinski rezervoar 80 metrov visok in je bil razdeljen v štiri nadstropja, visoka po 17 metrov. Detonacija je bila strašna. Posamezni deti gazometra so se razleteli kilometre daleč. Neka delavska kolonija, v kateri ie prebivalo 30 družin, ie bila dobesedno zbrisana s sveta, Čeprav ie bita precej oddaljena od gazometra. Prvi eksploziji so sledile še nadaljnje. Eksplozijp so razločno slišali celo v 80 km oddaljenih krajih. Na neunkirchenskih ulicah so se zvili in zlomili kandelabri in nosilci električnih žic kakor drobtja žica. V oddaljenosti 500 metrov je zračni pritisk raztrgal neki tramvajski voz na dvoje. Vse šipe v mestu so zdrobljene. Po eksploziji je nastala med prebivalstvom nepopisna panika. Do 6. zjutraj so oblasti ugotovile 45 mrtvih, 141 nevarno ranjenih, 300 lahko ranjenih. Nasprotno so pa bolnišnice sprejele nad 700 ranjencev, s katerimi je okrog 100 zdravnikov neprestano zaposlenih. Zdravniki operirajo ranjence brez odmora noč in dan. Računa se. da znaša število mrtvih nad 500. Narodni socialisti ne obnove monarhije V POŠTEV NE PRIDETA NE BIVŠI C ESAR NE PRESTOLONASLEDNIK. BAVARSKA IZVOLI PREDSEDNIKA. PARIZ, 11. februarja. Berlinski dopisnik »Petit Journala« se je razgovarial s poveljnikom narodno-socialističnih napadalnih oddelkov v Berlinu grofom Hel-drofom, ki je izjavil, da je glavni namen narodnih socialistov notranja ureditev Nemčije. Posebno pa je naglasil: »Želimo biti v svoji državi svoji gospodarji. Narodni socializem ne bo nikoli proglasil bivšega cesarja in ne bivšega prestolo-naslednika za nemškega vladarja, niti ne namerava spraviti na prestol kakega drugega nemškega princa. Med narodnimi socialisti so republikanci in monarhisti, reševalo pa se bo to vprašanje šele l>o Brez sporazuma ni novih plačil ANGLEŠKO STALIŠČE GLEDE VOJNIH DOLGOV. MACDONALD BO SAM PREDSEDOVAL KOMISIJI, KI ODPOTUJE V AMERIKO. LONDON, u. februarja. Ministrski od-bor za proučevanje problema vojnih dolgov je imel predsinočnjlm svojo sejo, ki ie trajala pozno v noč. Navzoč je bil tudj vvashingtonski poslanik sir Lindsa^. Seveda o seji zaenkrat še ni nič znanega, vendar pa je skoraj ves včerajšnji tisk °bjavil vest, da Je angleška vlada sklenila, da 15. julija zapadajočega obroka vojnih dolgov Ameriki ne plača, če dotlej ne bo dosežen sporazum o ureditvi vojnih dolgov. Diplomatski sotrudnlk »Daily Telegrapha« sodi, da se ie angleško načelno stališče spremenilo, in sieer v smeri ameriških zahtev. Angleška vlada je namreč doslej priznala, da k stališče Washingtopa v marsičem u-Pravičeno in da se napram temu pro-1 lem vojnih dolgov ne more popolnoma oddeliti od drugih važnih problemov, ka k°r na pr. valutnega in gospodarskega vprašanja in nekaterih političnih problemov. Konferenca se ,A včeral v prisot- nosti Lindsaya nadaljevala. Lindsav se bo najpozneje v drugi polovici prihodnjega tedna vrnil v Ameriko, kjer se bo sestal s predsednikom Rooseveltom, ki bo do 20. t. m. prispel z dopusta v Wa-shington. LONDON, 11. februarja. Po neki vesti iz Washlngtona se je predsednik Roosevelt v zadnjih dneh večkrat razgovarjal telefonično z Macdonaldom. V teh razgovorih je bilo definitivno sklenjeno, da bo dopotovala angleška delegacija, ki se bo pogajala z ameriško vlado glede ureditve vprašanja vojnih dolgov, kakor tudi o raznih drugih gospodarskih In finančnih vprašanjih, dne 2. marca v Wa-shington. Trdi se, da bo tej' delegaciji predsedoval Macdonald ter bo potoval kot član delegacije v Washington tudi 'ingleški trgovinski minister Runclman in pa finančni minister Chamberlain, če ne bo zadržan po kakih drugih važnih opravkih. 10 ali 15 letih.« BERLIN, 11. februarja. O priliki zelo rezerviranega stališča Bavarske napram novi izjemni naredbi predsednika republike proti Prusiji dozirava »Deutsche Allgemeine Zeltung«, ki se je doslej izkazala vedno kot najboljše informiran list, da se pripravlja v Monakovem izvolitev lastnega bavarskega državnega predsednika, ki ga sicer doslej Bavarska ni imela, a čigar izvolitev ne bi bila v nasprotju z državno ustavo. Temu se pripisuje velik političen pomen, ker bi utegnila Bavarska pozneje izbrati koga drugega, mogoče celo kralja. Mariborsko gledališče rešeno BEOGRAD, 11. februarja. V finančnem odboru se je posrečilo ohraniti postavko subvencije za mariborsko Narodno gledališče, ki pa je znižana za 10%. Gotovo bo ta sklep odobrila tudi skupščina, pač pa bo ostra borba za to gledališče o priliki zakona o gledališčih, ki se pripravlja. Delitev francoskih kolonij BUDIMPEŠTA, U. februarja. »Magya-rorszag« objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz Pariza, v katerem se dotika članka namestnika državnega podtajnika v prejšnji vladi Santierja, ki ga je objavil francoski list »L* homme libre«. Pri tem se naglašaj.i zlasti naslednji stavki: »Nemčija je že v lanskem avgustu sklenila tajno vojaško pogodbo z Italijo in Madžarsko in s tem izključuje vsak poskus zbližania s Francijo. Nesporazum bi bilo mogoče spraviti s sveta I© z razdelitvijo francoskih kolonij. Sirija bi morala pripasti Italiji, ker ta kolonija Francijo preveč velja, stare nemške kolonije pa bi se morale vrniti Nemčiji.« 'BlVlf iTf ■' l°l>nrnilhJlčOnjA.kia- SO WUU PAPENOV VOLILNI BLOK. BERLIN, 11. februarja. Med nem-* škimi nacionalisti in Stahlhelmom je bil dosežen sporazum za skupno volilno fronto črno-belo-rdečih. Na čelu liste bo stal von Papen, njemu ob strani pa Hugenberg in major Seldte, BUDIMPEŠTA DEMANTIRA. BUDIMPEŠTA, 11. februarja. Uradno se najodločnejše demantirajo vesti lista »Echo de Pariš«, da je Italija prodala Madžarski večje število bojnih letal. REVOLUCIJA V URUGVAJU. MONTEVIDEO, 11. februarja. Vedno bolj se širijo vesti o revoluciji v Urugvaju. Predsednik republike Terra je odredil, da se aretira general Mar-tinez, ki ga smatrajo za voditelja in organizatorja vstaških čet. V notranjosti države je odredila vlada naglo koncentracijo svojih čet. OGROMEN POŽAR ŽITNIH SKLADIŠČ. CHICAGO, 11. februarja. V nekem tukajšnjem velikem skladišču, v katerem ie bilo nagromadenega 1 milijon 630.000 bushlov raznega žita, je izbruhnil požar. Ker je skladišče popolnoma pogorelo, je škoda izredno visoka in zr.aša več milijonov dolarjev. Pomembna seja mariborskega občinskega sveta OBMEJNA POSTOJANKA MANIFESTIRA ZA NARODNO IN DRŽAVNO EDIN-STVO. — ADRESA NJ. VEL. KRALJU JE BILA SOGLASNO SPREJETA OB NAVZOČNOSTI 32 OBČINSKIH SVETNIKOV. — DRUGE VAŽNE KOMUNAL- NE ZADEVE. Sinoči ob 18. je bila v* mestni posvetovalnici letošnja druga seja mariborskega občinskega sveta, na kateri je župan g. dr. Lipo Id navzočim zastopnikom uvodoma sporočil, da je Narodni odbor poslal tudi mariborskemu županstvu adre so, ki bo izročena kralju ter jo je prečite!. Adresa se glasi: VAŠE VELIČANSTVO! Jugoslovansko narodno in državno edinstvo je bilo že pred svetovno vojno ideal slovenskega naroda. To veliko misel so že od davnih dni gojili njegovi naj-večji sinovi. Za to je v majniški deklaraciji ves slovenski narod enodušno zahteval to edinstvo ter so njegovi zakoniti zastopniki v soglasju z vsem narodom v proglasu Narodnega veča z dne 24. novembra 1918. sklenili naprositi Vaše Veličanstvo, da proglasi zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno in enotno narodno državo. Z državnim aktom dne 1. decembra 1918. je Vaše Veličanstvo z globokim razumevanjem naših nacionalnih ciljev, ko je proglasilo zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v fcnotno državo, uresničilo naše zgodovinsko stremljenje ter je od takrat dosledno čuvalo naše na rodno in državno edinstvo kot našo naj' večjo svetinjo. Slovenci, kakor doslej, tudi odslej ne' omajno stoječi na tako utrjenih temeljih našega naroda in državnega edinstva •večano izjavljamo, da smo vsekdar pri pravljeni braniti našo enotno in nedelji' vo Jugoslavijo proti vsakomur, tudi z n a j večjimi žrtvami, ker se zavedamo, da je le v enotni in močni Jugoslaviji pod žezljom dinastije Karadjordjevičev jam stvo za naš narodni obstanek, za naš kulturni razvoj ter naš gospodarski in socialni napredek. V tej veri izročamo Sovenci v zvesti vdanosti in hvaležnosti ta izraz svoje ne onrajne volje Vašemu Veličanstvu kot prvemu čuvarju našega narodnega in dr. žavnega edinstva v prepričanju, da bodo neumorni napori Vašega Veličanstva kon solidacijo države v duhu socialne pravičnosti in državljanske enakopravnosti, odprti na enotno voljo in sodelovanje vseh iskrenih Jugoslovanov, uresničili vekovne ideale Slovencev. Živelo Vaše Veličanstvo, narodni Kralj Jugoslavije! Živel kraljevski dom! Živela naša lepa, enotna in nedeljiva Jugoslavija! Adreso so navzoči zastopniki slovenskega Maribora poslušali stoje in jo soglasno sprejeli. Nato je mestni župan g. dr. L i p o 1 d prešel takoj na dnevni red seje. Predlagal je, naj bi ostali v svoji funkciji disciplinski odsek ter oba reklamacijska odbora, kakor so bili izvoljeni že lani. V kopališkem odseku pa naj bi sprejel predsedstvo občinski svetnik Roglič. Oba županova predloga sta bila soglasno sprejeta. Ker prvi in drugi odsek nista ničesar imela za javno sejo, je podal poročilo gradbenega odseka občinski svetnik g. Rudolf Tumpej. Odsek predlaga, naj bi občinski svet ugodil prošnji Terezije Reiserjeve glede spremembe parcelacije v Magdalenskem okraju, grad beno dovoljenje tvrdki Ernest Zelenka pa se naj bi podelilo le pod pogojem, da zgradi tvrdka poleg tkalnice ob Tržaški cesti in Linhartovi ulici tudi stanovanjsko poslopje v dobi 5 let. Oba predloga je občinski svet soglasno sprejel. Soglasno je bil nadalje sprejet tudi predlog gradbenega odseka glede regulacije Aleksandrove ceste, o katerem se je razvila živahna debata. O predlogu in debati bomo poročali v. prihodnji številki našega lista. Nato je mestni župan podal poročilo o zadnjih anketah, ki so se vršile na mestnem županstvu glede inkorporacije okoliških občin k mestu. Tudi podrobnosti o teh anketah, na katerih so zastopniki okoliških občin zavzeli odločno stališče proti priključitvi k mestu, bomo naknadno poročali. Mestni občinski svet je končno sklenil, da občina želi, da bi se okolica priključila k mestu, obenem pa naj se za nekako prihodnjo dobo osnu- je skupen odbor iz zastopnikov mesta in okolice, ki bi reševal nekatera važna gospodarska vprašanja. Sledilo je nato poročilo finančnega odseka, za katerega je poročal finančni referent g. Saboty. Odsek predlaga, naj sc oprostitev novih zgradb hišno-najemnin-skih davščin za letošnje leto avtomatično podaljša za dobo 6 let. Glede podaljšanja Smetanove do Orožnove ulice naj bi se nakupil svet od posestnikov Brandla, Vogrinca in Šinidererja, ki je cenjen na 32.000 Din, odobri pa se naj tudi zamenjava Zidanškove hiše v Židov majorjevi ulici za občinsko hišo v Židovski ulici. Ker ni v proračunu predvidene vsote 180.000 Din, kar bi stalo novo cestišče, naj bi občina stopila v pogajanja z raznimi interesenti, ki bi naj prispevali nekaj za uresničenje tega načrta. Zdrav stveni dom je prosil za odpis vodarine in kanalščine v iznosu 1780 Din. Ker pa teh davščin ni mogoče odpisati, predlaga odsek, naj se zviša v tem iznosu podpora za mlečno akcijo. Tudi je odsek odklonil prošnjo Zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru za znižanje koncertne takse. Nato je referent poročal o pogajanjih glede znižanja vodarine met zastopniki mestne in krčevinske občine Ker na pogajanjih ni prišlo do nobenega sklepa, predlaga odsek, naj občina vztraja pri svoji prvotni zahtevi, to je na 8% vodarini. Obenem predlaga, naj izvaja mestna občina konsekvence, če v dogled nem času ne bi prišlo do sporazuma. Nadalje predlaga odsek, naj se ugodi prošnji avtomobilskega kluba radi obdavčenja uporabnih motornih vozil, ki niso v prometu in naj se od teh ne pobira nobena mestna davščina. Vse predloge finančnega odseka je občinski svet soglasno sprejel. Sledila je nato tajna seja, v kateri je občinski svet deloma ugodil prošnjam za sprejem v občinsko zvezo, ugodi vsem prošnjam za zagotovilo sprejema v občinsko zvezo, ugodno rešil nekatere personalne zadeve ter ze izrekel za kra jevno potrebo vseh prošnjikov za dovo lilo gostiln, izvzemši prošnje drogerista Ivana Pečarja v Gosposki ulici, ki jo je odklonil. Dr. Viktor Kac šestdesetietnik Jutri v nedeljo 12. t. m. poteče šestdeset let, odkar je zagledal luč sveta predsednik Posojilnice v Narodnem domu g. dr. Viktor Kac. Jubilant praznuje hkratu kar dva jubileja, svojo šestdesetletnico rojstva in petindvajsetletnico, odkar je v vodstvu Posojilnice. Rojen je bil 12. februarja 1873. v prijaznem Šmart nem pri Slovenjgradcu. Gimnazijo je študiral v Mariboru, kjer je maturiral leta 1892. Medicino je študiral v Gradcu in bil promoviran 18. julija 1898., nato pa je deloval eno leto na kliniki profesorja Rosthorna. Po praksi je bil eno leto okrožni zdravnik v Velenju, nakar se je skušal ustaliti v Celovcu, kar mu je bilo onemogočeno. Radi rodbinskih razmer se je preselil nato na Dunaj, kjer se je na kliniki usposobil za zobozdravništvo. V oktobru 1. 1901 pa se je naselil v Mariboru. Jubilant se je uveljavil kot iskren narodnjak že kot srednješolec, zlasti pa kot visokošolec v Gradcu, kjer je poživil Družbo sv. Cirila in Metoda, ki se je razvila pod njegovim predsedništvom. Vsepovsod, kjerkoli je bil, sc je lotil nacionalnega dela. Od prvega početka se je udejstvoval v Mariboru v vseh narodnih organizacijah, zlasti pa si je mnogo prizadeval za Dijaško kuhinjo in Dijaški dom. Politično je deloval v mariborskem občinskem svetu. Bil je po prevratu član okrajnega sosveta in občinskega sveta, za časa vlade Narodnega bloka pa je bil predsednik socialno političnega in gradbenega odseka. Član občinskega sveta je še danes in vodi odsek mestnega kopališča in pogrebnega zavoda. Publicistično je deloval pri »Slovenskem Narodu«, »Domovini« in pri »Taboru«. Gospodarsko delovati pa je začel zelo zgodaj. Večino svoje energije je posvetil Posojilnici v Narodnem domu in je bil od leta 1908 do 1909 v nadzorstvu, nato v odboru, leta 1928. pa je bil izvoljen za predsednika. Z veščo in strokovnjaško roko vodi ta denarni zavod, ki je eden najstarejših na slovenskih tleh. Gospodarsko pa se je udejstvoval tudi pri ustanavljanju in razvoju opekarne v Račah. Do svetovne vojne je imel v Celovcu celo lastno tovarno za strojila. Jubilant g. dr. Kac je tako eden najvidnejših narodnjakov, ki so v aktivnem narodnem in gospodarskem delu in udejstvovanju preživeli vso težo mariborskega slovenstva v dvajsetem stoletju. Ni več nobena skrivnost, če ob tej priliki povemo, da ima Posojilnica v Narodnem domu izdatne zasluge, da je danes Maribor jugoslovanski. Čeprav bo dobil jutri na svoje rame že šesti križ, ga vkljub temu spremlja vedna dobrodušnost. Zdrava hudomušnost mu sije iz živih oči, njegove misli in delo pa vodijo Posojilnico iz prvega v drugo polstoletje razvoja in razmaha. Številnim gratulantom se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: Še na mnoga, mnoga leta! LETOŠNJA PUSTNA SEZONA! BOHEMSKA NOC PUSTNI TOREK 28. II UNION - WHITE STAR Krajevna organizacija JRKD za kolodvorski okraj ima svojo sejo v ponede' ljek 13. t. m. v kavarni »Jadran«. Družabni večer mariborske Glasbene Matice. Mariborska Glasbena Matica pri redi danes teden 18. t. m. svoj družabni večer v prostorih Narodnega doma. Ob tej priliki bo od 20. do 21. ure priredil pevski zbor koncert ljubkih narodnih in drugih poljudnih kompozicij. Nastopili bodo moški, ženski in mešani zbori. Po koncertu bo ples ob zvokih jazz-orkestra »White Star«. Prodaja vstopnic bo oc ponedeljka naprej v Gn asovi trafiki v palači banovinske hranilnice v Gosposki ulici. Za ribiče na postrvi! Ribarsko društvo Maribor naznanja svojim rednim članom, da je vpisovanje reflektantov za ribolovne knjižice na postrvi do 25. t. m. pr! društvenem blagajniku gosp. Ferdu Greimerju, trgovcu v Gosposki ulici 2. Polovična vožnja na železnici od 18. do 28. febr. do železniških postaj na prO' gi Hoče—Manibor—Sv. Lovrenc na Pohorju. Prireditve mariborskega smučar skega kluba. Informacije in potrdila prisostvovanja pri: Mariborskem smučarskem klubu, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (Stoječ) in pri Putniku, Maribor. Vse pisarniške potrebščine v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik. Slovenska 11. Letna skupščina naše zelene bratov ščine, združene v mariborski podružnici SLD, bo jutri ob 10. uri v hotelu Orel. Občnemu zboru bo prisostvoval tudi predsednik centrale gospod dr. L o v-r e n č i č. Razstava preprog. Državna tkalnica preprog v Sarajevu priredi stalno razstavo svojih priznanih izdelkov v trgovini gosp. Macuna v Gosposki ulici 10 (1. nadstropje). Specialna razstava pa se pripravlja za jutri v pritličju. Državni uradniki, častniki itd. imajo pri nakupu precejšnje ugodnosti (obroki od 12 do 18 mesecev). Grajski kino. Od danes 11. februarja predvajamo govoreči pomorski velefilm »Križarka Ernden«. Ta film prikazuje hrabrost njene posadke v svetovni vojni m njen potop. Križarka »Emden« se je tako junaško borila, da je dal angleški kralj ukaz, naj se v primeru, če je ulo ve, častnikom v znak njihove hrabrosti ne odvzame orožje in se z njimi postopa vljudno in z vsem spoštovanjem. Kino Union. Od sobote dalje najnovejša opereta Paula Abrahama »Halo Baby« s Hermanom Thimigom, Marto Egger-thovo in Ernstom Verebesom Opereta najslajših ljubavnih čuvstev, polna očarljivih melodij in krasnega petja. Film, o katerem bo sanialo in ga prepevalo vse mesto« Narodne gledališče Repertoar. Sobota, 11. februarja ob 20. uri »Švejk* II. del. Red C. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri »Pri belem konjičku«. Znižane cene. — 08 20. uri »Švejk — drugi del«. Ponedeljek, 13. februarja. Zaprto. Torek, 14. februarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«. Gostovanje Djuke Trbuhoviča. Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Joselove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedeni3 poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh. H se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dijaki državne klasične gimnazije * Mariboru uprizorijo v soboto 18. februarja v dvorani Zadružne gospodarske banke Jalnovo dramo »Bratje«. V tei dami se Jalen odlikuje po svojem lapidar-nem slogu in krepkem dejanju. V drami nam slika delovanje narodnih prvakov tik po svetovni vojni v času boja za Koroško. Drama je huda obsodba vojne, ki je povzročila toliko gorja. Da podpremo idealno stremljenje mladine, pojdemo 18-februarja vsi v Zadružno banko! Začetek ob 20. uri. Mestni gradbeni urad razpisuje z3 vzdrževanje svojih poslopij kleparska, steklarska, pečarska in druga razna dela. Potrebni podatki se dobe pri gornjem uradu, Frančiškanska 8. Glej današnji in* serat. Kovinarska zadruga v Mariboru opozarja svoje člane, da bo g. Ivan Sirak slavil 501etnico mojstrstva v dvorani hotela »Orel« dne 15. t. m. ob 20. uri zvečer, kamor se vabijo vsi člani, njih družine in prijatelji! Sokolsko društvo Maribor I. priredi društveno tombolo v nedeljo, dne 11. junija 1933. Prosimo ostala društva, da sJ ozirate na to prireditev. soboto 11. VELIKA laponska reduia Bitka s serpentinami. Kabaret etc. KAVARNA Soboto 11* Ljudska univerza v Mariboru. Danes v soboto 11. februarja ob 20.15 predava g. univ. prof. dr. R. Bujas iz Zagreba o Freudovi psihoanalizi, jutri v nedeljo ob 10.45 dopoldne pa o dr. Adlerjevi individualni psihologiji. V petek 17. februarja predava dr. Tumlirz iz Graza o uporabljivosti psihoanalize in individualne psihologije za pedagogiko. »Kovačev študent«. Narodna opera v treh dejanjih za glasovir od V. Vodopivca. Ker je vojni kapelnik gospod Svoboda navedeno opero izpopolr.il in instrumentalno obdelal za godalni orkester, se opozarjajo gledališča in diletantska društva, ki bi želela imeti to narodno in veselo opero, da se izvolijo obrniti na podpisanega, kjer lahko dobijo na posodo kompletni muzikalni material proti plačilu honorarja. J. F. Svoboda, kapelnik voj. muzike 45. p. p. v Mariboru. Podporno društvo paznikov moške kaznilnice priredi predpustno veselico dne 12. februarja v dvorani gostilne Renčelj na Pobrežju, Vstop prost! Začetek ob 17. uri. Morebitni čisti dobiček je namenjen v društvene dobrodelne namene, K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Maribor priredi 7. maja 1933 ob priliki 251etnice reševalnega oddelka veliko dobrodelno tombolo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, prosimo občinstvo, da pridno posega po tombolskih kartah. Zaključni plesni venček priredi jutri v nedeljo 12. t. m. plesna šola Sokola I. — Venček bo v zgornji dvorani Narodnega doma in je vabljen vsakdo! Začetek ob pol 20. uri. Bevkova drama »Kajn«, ki jo je nameraval uprizoriti jutri popoldne v Zadružni gospodarski banki dramski odsek »Nanosa«, se radi nepredvidenih zaprek od-godi. Že kupljene vstopnice veljajo, za prihodnjo predstavo. Mesino šolstvo v luči letošnjega proračuna Za šolstvo je predvidenih okroglo miti fon in pot dinarjev. Osnovne šoie obiskuje 2202, meščanske pa 1148 učencev in učenk. v Precejšnja je vsota, ki jo vsako leto žrtvuje mestna občina' mariborska za vzgojo mladine. Vzdrževati mora tri testne otroške vrtce, osem osnovnih So’ in tri meščanske. Osnovne šole obisku je 1056 učenk in 1146 učencev, skupno 2202 učenca in učenki. Na prvi deški o-sr.ovni šoli je v petih razredih 180 učencev! na drugi deški v petih razredih 137, "u tretji v trinajstih razredih 501, na Četrti v desetih razredih 328, na prvi de-kliški osnovni šoli je v sedmih razredih 228 učenk, na drugi dekliški v 12 razredih 477, na tretji (vadnica) v petih razredih 148, n,a četrti pa so v sedmih razredih 203 učenke. Meščanske šole obiskuje 537 učencev 'n 611 učenk, skupr.o 1148. Na deški medanski šoli .ie. v dvanajstih razredih 537 učencev, na prvi dekliški v sedmih ražredih 353 učenk, na drugi pa v osmih kredih 258. učenk. V mestnih šolskih vrtcih je okroglo 200 otrok. Za vzdrževanje prvega mestnega vrtca žrtvuje mestna občina 14.530 Din, za drugega 27.944 Di>n. za tretjega ha 18.850 Din, skupr.o torej 61.324 Din testna občina vzdržuje tudi slugo pobožne šole in je zato predvidenih 9.830 Din. Precejšnja vsota odpade na vzdrževa nje osnovnih šol. Za vzdrževanje poslopja prve deške osnovne šole, za nabavo novega orodja ir. oprave, za vzdrževanje šolskega vrta, za kurjavo, snaženje, učila, knjižnico, pisarniške potrebščine, slugo, za potrebščine ročnih del -im za opravilno doklado šolskemu upravitelju je predvidenih 66.075 Din; za vzdrževanje druge deške šole je predvidenih 46.075 Din, tretje 74.108 Dir., četrte 50.520 Rin, prve dekliške 37.975 Din, druge dekliške 44.420 Din, tretje 91.648 Din, za vzdrževanje četrte pa 26.020 Din. Za vzdrževanje treh meščanskih šol je v proračunu predvidenih 406290 Din, in sicer za deško 125.052, za prvo dekliško 145.880, za drugo pa' 135.358 Din. Poleg rednih izdatkov je v proračunu predvidenih še 507.700 Din za razne redne in nepredvidene izdatke. Za stanarino učiteljstva je vnešemh 300.000 Din, za nagrade veroučiteljem 40.000 Din, za šolske potrebščine revnih učencev 40.000 Din, za pisarno in nepredvidene izdatke krajevnega šolskega odbora 26.000, za zdravljenje otrok 12.000 Din za nabavo in popravilo telovadnega orodja pa 4000 Din. Mestna občina vzdržuje tudi telovadnico deške meščanske šole in državne realne gimnazije ter je v to svrho predvidenih v proračunu 4.550 Din. jP!ri zimskem športu NIVEA-CEEME »uNIVE A-OL]E Vdrgnile prftd odhodom » hribe t*c Inči hi *rnhn i 7. posl® vi jene dele tele« i*datuo * Nirea-kremo ali Nivca-oljeM in vdrgatajle «e med partijo ir črier. S lem amanjjnle nevarno«! nadležne sohižne in ledemske napehr ■ in ae vam ni bali, da «e vam koš« Iosuši. Nivra-kreraa in Nivca-olje vam f dajeta poleg tega oni andovito bronasti barvni kožni odtenek, * katerim M , se tako radi vračate * rimskoaperln« T^ImotSivca-krema in Nivea-olje vsebnjet« koži sorodni in kožo negujoči SW»t. ‘Br Din 6.—, Din 12— in llin 25— Jngosl. P. Beiersdorf & C*., d. s o. j., MARIBOR, Gregorčičeva nlioa 2A Požigalec Jožef Rajh pred sodniki Razsodba: 15 let težke Ječe In trakta Izguba častnih državljanskih pravic. , V ormoškem okraju je v letih 1931. in Do2. večkrat gorelo, 'ne da bi se dalo pognati, na kak način je nastal ogenj. Niti toliko.se ni dalo ugotoviti, da li je ogenj zaneten namerno ali je nastal H neprevidnosti. Končno se je vendar fiosrečilo ljudem in orožništvu, da so Ugotovili kot požigalca 241etnoga posestniškega sina Jožefa Rajha iz Šardinje, ki Se je moral danes dopoldne zagovarjati bred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zaradi požiga,. Obtoženec je sin majhnih posestnikov •M Sardinju in ie doma staršem pomagal »ri delu. hodil pa ie tudi k sosedom na daino. Ljudje opisujejo obtoženca kot neodkritega in maščevalnega fanta, ki je razen tega vdan pijači. Vobče ga ljudje niso posebno radi imeli zaradi njegovega značaja in so tudi sedaj grozili, da bi Se nad njim maščevali, ako bi bil izpuščen iz zapora. Obtožnica ga dolži, da ie zanetil pet požarov, in sicer je 4. novembra 1931 zažgal gospodarsko poslopje Ivana Gašpariča v Sardin ju, 16. *hrila 1932 viničarijo Antona Munda v Ntrdinju, 11. oktobra 1932 gospodarsko Bojan Grilc: Starine v mariborskem muzeju Ogled arheoloških najdb iz Podravja in okolice. Največ neolitskih najdišč zasledimo v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Najzanimivejše izmed vseh pa je 2ft. Kapla na Kozjaku. Tukaj je leta 1931 jiašel kmet Pušnik sekiro iz kamna m jo bročll ravnatelju mar. Muzeja prof. Ba-fu. Kladivo Oz. sekira je iz obdelanega kahina in je služila predvsem za poljedelstvo. Dasi je sekira neolitska (vsaj po izdelavi), vendar spada v latensko železno dobo, radi tega je prav važna, ka-nam namreč, da je bilo v železni doki Kobariško že poseljeno in da so v tej Jobi tam uporabljali še kameno orodje, so prebivalci v nižinah imeli že želeje najdbe. Obenem pa nam ta najdba kaže najnižjo stopnjo obdelovanja polja, '/v. kopaštva. Ostali predmeti iz neolitske dobe, ki so v mar. muzeju, so po-n‘ijveč depojske najdbe iz krajev: Ma-ri'x>r, Sp. Radvanje, Polenšak, Sv. To* v Slov. goricah, Gornja Zimica usiušovci, Čermožiše, Bratonci v Prekmurju,. Sv. Marjeta na Drav. polju, Lju-jnnier in okolica, Spodnja in Zgornja Ajdina, Sv. Jerh na Dravskem poljubi poslopje cerkve Sv, Trojice pri Vel. Nedelji in 13. oktobra 1932 .gospodarsko in stanovanjsko poslopje Vincenca Kositra v Sardinju. Skupna škoda znaša 400.000 Din. Kakor že rečeno, so požigalca le slučajno izsledili. 13. oktobra 1. L je namreč Mihael Habjanič šel zvečer mirno Kociprovega doma domov. Pri Kociprovem gospodarskem poslopju je slišal neko pokašljevanje tako, da .ie postal pozoren. Ko je malo počakal, je videl današnjega obdolženca, ki je prišel iz Kociprovega poslopja. Habjanič ga je vprašal, kje je bil, nakar je Rajh odvrnil, da je bil pri Rakovčevih in povabil Habjaniča, naj gre ž njim v vinsko klet. Komaj pa sta si Rajh in Habjanič natočila pijače, sta že opazila, da pri Kociprovih gori. Habjanič je pričel takoj sumiti, da je Rajh zažgal poslopje, ni pa svojega suma izrekel ne proti Rajhu'in tudi ne proti drugim ljudem. Naslednji da.n 14. oktobra pa je dal Habjanič poizvedovati pri Kukovčevih, da li je bil Rajh prejšnji večer pri njih, in ko je doznal, da ni bil, je obvestil o svojih ugotovitvah in o svojem sumu Vincenca Kocipra,^ ki je tudi stvar prijavil orožništvu. Orožnikom je Rajh prvotno tajil. Pod težo dokazov pa je priznal požig pri Kociprovih. Kot motiv svojega dejanja je navedel, da se je hotel maščevati nad Kociprovimi, ker ga je sin Franc pred dvema letoma pre- Spodnje Krapje v Slov. goricah. Vse najdbe iz teh krajev so največ sekire, opate, noži, praskalca in slični izdelki iz kamna, katere je tedanji človek uporabljal v vsakdanjem življenju. Vendar te najdbe za muzej nimajo prevelike važnosti, so bile namreč nestrokovno ^.izkopane, nam potrjujejo, da je bilo Sta-ersko v neolitski kameni dobi razmeroma gosto naseljeno, ako primerjamo paleolitik z neolitikom. tepel. Ko je neka priča, ki je bila pri zaslišanju navzoča, slišala, da je Rajh priznal požig Pri Kocipru, mu'je rekel; »Le si zažgal Kociprovo, si zažgal gotovo tudi cerkveno.« Rajh je prišel v vidno zadrego ter je spočetka dejanje tajil, nato pa priznal in je po daljšem izpraševanju tudi navedel vse požige in tudi uro in dan požiga, naznačil mesto, kje je poslopje zažgal in način, kako je zanetil ogenj. Rajh je o priliki izpraševanja tudi natančno navedel razloge, zakaj je zanetil posamezne požare. Kocipru je zažgal zato. ker ga je njegov sin pred dvema letoma nabil, cerkveno poslopje, ker je bil pijan, Antonu Mundu iz maščevanja. ker mu Murtdova viničarka ni dovolila občevanja, Gaspariču pa .ie zažgal poslopje, ker je bil pijan. Požar pri Kociprovih je zahteval tudi človeško življenje. Pri reševanju se je smrtno ponesrečil Herman Rajh, ko je skočil v hlev, da' bi rešil zivvno. I ri tem se je goreči strop zrušil in padel na Hermana Rajha. ki. je dobil take opekline, da je dva dni pozneje umrl. Tudi pri današnji razpravi je Jožet Rajh priznal vse svoje grehe ter bi, obsojen na 15. let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Senatu ie predsedoval okrožni sodim g. Lenart. pHsedrvika sta bila okrožna, sodnika gg. dr. Koir.ik ta dr. Čemer, doeim je obtožnico zastopal državni pravdnih g. dr. Zorian. V ziMunenju prireditev. Čeprav živimo v času krize, se naša društva kar kosajo med seboj glede prireditev. Raz-ven minulega planinskega plesa in igre »Davek na samce« se mam obeta v februarju poleg smuških tekem dravinjskega sokolskega okrožja, še sledeče; 18. t. m. zaključi smuški odsek Sokola svojo plesno šolo s plesnim venčkom, ki bo v sokolski dvorani, 28. t. m. pa priredi SK Boč pri Mahoriču pustno veselico z maškarado. Za 5. marca pa je naštudiral SK Boč veselo igro »Ch«rfeyew teto«. Poljčane Poroka. Pred kratkim s,ta se poročila v tukajšnji cerkvi g. Anton Graf iz Poljčan in gdč. Angela Mažičeva, Potnikova hčerka iz Št. Jerneja nad l oljca nami. Bilo srečno! Smrt kosi dalje. V zadnjem času kosi smrt prav neusmiljeno med našimi farani. Zabeležiti smo morali 7 smrtnih primerov drugega za drugim. Zadnja med njimi sta legla v, grob 801etna: vpo-kojeni železničar France Ratej in kovač Alojzij Smodej. Na zadnji poti ju je spremljalo lepo število prijateljev in znancev. Blag jima spomini Štirinajst let poljskega morja Včeraj je poteklo 14. leto, odkar je poljska oblast ob silnem entuziazmu .vsega poljskega in kašubskega prebivalstva zopet stopila na obalo Baltiškega morja. Poljska je dobita prost in varen dohod v morju, kakor je to zahteval Wilson v svoji trinajsti točki, ki je bila izključno posvečena le Poljski. Toda \Vilson je tudi zahteval, naj se njena »poHtičiia in gospodarska neodvisnost ter teritorialna integralnost zajamčijo z mednarodnimi pogodbami« — in prav trf je v zadnjem času kameri spodtike in predmet besnih napadov. Napisana je že ogromna literatura — skoraj ,vsa le propagandna — ki se bavi z vprašanjem poljskega »koridorja« sedaj s političnega, sedaj z etnografskega. geopolitičnega, gospodarskega in raznih drugih stališč. Namen te propagande je, da ■ ali omaja ali utrdi sedanji položaj. Etnografsko pripada »koridor« danes Poljakom, ker prebiva M njem nad 90 odstotkov Poljakov m Kašubov, ki govore arhaični poljski dialekt i» W sc tudi nacionalno čutijo Poljake, gospodarsko pripada zopet zato, ker prekaša poljski promet skozi »koridor« šestkrat nemški promet z Vzhodno Prusko. Na-poslca sta obe naselbini nastali prav ko je začela hallstattska kultura prodirati v naše kraje, označujejo namreč prehod iz bronaste ,v. hallstaittsko dobo. Grobišče v Rušah je bilo odkrito pri delanju železniške proge Marrbor-Prevalje. Delavci so naleteli na posode in bronaste predmete, ki so bili nato poslani v gmSki muzej »loaimeuni«, kjer "so dognali, da spada najdišče v dobo med bronasto 'm hallstattsko dobo. Nato so se vršila siste matična arheološka raziskovanja, pri katerih ie bik) tukaj odkrito veliko grobišče. Izkopanih je bilo nad 500 posod, velike množine mikttja in razno orožje. Vendar pa mar. muzej iž te«« najdišča ne hrani nobenih predmetov, zatopa^ prazgodovinske livarne pri Sv. Bottemo na Pohorju, ki jo je lani odkril prof. r. Baš. Tukaj so bile najdene zelo lepe ft-. bule (zaponke), noži, kladiva, ostanki srpov, šlem in drugi predmeti, ki so jm tukaj izdelovali za prebivalce Podravja, v kolikor niso dobili potrebnih predmetov od potujočih trgovcev. Važna je pa tudi ta najdba, ki je obogatila naš muzej z dragocenimi predmeti, kajti najdbe iz bronaste dobe so za štajersko itak led-' (Se bo nadaljevalo.) Nastanek in politični razvoj Jugoslavije do današnjega dne BRBDAVANJE MINISTRA Dr. ALBERTA KRAMERJA NA IDEJNEM TEČAJU SJSU NAPREDKA. Preteklo soboto je bil otvorjen v prostorih tukajšnje Ljudske univerze v okviru mladinskega idejnega tečaja za srednješolsko mladino, ki ga prireja mariborska Zveza kulturnih društev pod okriljem SJSU »Napredek«, ciklus predavanj. Otvoritveno predavanje je imel minister g. dr. Albert Kramer, ki je razložil mnogoštevilnim dijakom in dijakinjam nastanek in politični razvoj Jugoslavije do današnjega dne. Predavanje je bilo v glavnem naslednje: »Ni namen mojega predavanja politi? , čna propaganda, temveč vam bom skušaj v kratkih izvajanjih dati nekak pouk o temeljih našega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja ter razvoja, obenem pa naj bi mladina spoznala, da se ne sme odtujevati starejši generaciji, s katero jo mora vezati trdna nacionalna vez. Na, predavanjih naj se mladini razbistre pojmi in nato naj slede diskusije. Hvaležen sem dijaški družini »Napredku«, da me je povabila v Maribor, kjer ji Jabko predavam o vseh velikih dogodkih, v katerih sem deloma sodeloval, deloma pa sem bil njihova neposredna priča. Današnja mladina je povsem drugačna kakor je bila prejšnja generacija. Kot sinovi majhnega narodiča, ki je bil tisočletja vkovan v spone tujega jarma, smo bili navajeni majhnih razmer. Maloštevilne so bile pomembnejše osebnosti, ki so izšle iz našega naroda in zavzele v javnem življenju več ali manj vplivna mesta. Trda je bila pest, ki nas je mačehovsko vzgajala. Zato je vstala v nas močna želja po boju proti avtoriteti države, ki nam je bila nad vse neprijetna in tuja. Najvišjo svojo nalogo smo gledali v geslu: »Biti proti r.jej!« Spominjam se vroče borbe za štiri slovenske paralelke na celjski gimnaziji, spominjam se velikih skrbi, ki so trle slovensko inteligenčno javnost, glede namestitve slovenskih ali nemških profesorjev, avskultantov, glavarskih uradnikov itd. Koliko razburjenja je bilo ve dno med slovenskimi odvetniki ir, njihovimi klienti pred vsako razpravo, o kateri se ni vedelo, če se bo protokolirala v slovenskem ali nemškem jeziku. Z jedko in trpko bolestjo v svojih mladih srcih smo morali gledati, kako se grade močni stebri tuje moči, velikega germanskega mostu čez naše male kraje proti vzhodu. Težko smo to prenašali in resen odpor se je razraščal v nas. Zavedli smo se, da smo kljub svoji skromnosti in malemu številu nevaren klin, zagozden med dvojni mogočni naval romanske in germanske ekspanzije proti vzhodu. Primerjava naših slabotnih sil napram obema nasprotnikoma je marsikomu zadušila1 vsak up na zmago in rešitev; med r.ami so vstali premnogi de-fetisti, ki so se v svojem; malodušju zatekli pod okrilje mogočnega nemškega gospodarstva in se sramovali slovenske govorice. Že tedaj pa so prispeli do nas prvi veseli, upanje vzbujajoči glasovi s slovanskega juga. Dvignila se je leta 1903. ponosna in prerojena kraljevina Srbija in kralj Peter se je vračal čez Dunaj v svojo domovino. Bili smo tedaj mladi, borbeni in upov polni dunajski visokošolci. čakali smo kralja Petra ha dunajskem ko lodvoru, kjer smo ga hoteli videti in pozdraviti. Kakor strela je planilo v nas spoznanje, da so v njegovih rokah tudi nitke naše usode. Tedaj smo na dunajskem kolodvoru navdušeni uprizorili pr-.vo jugoslovansko javno manifestacijo in gromko vzklikali: »Živel jugoslovanski kralj Peter!« Pri nas doma pa so bile v tistih časih težke razmere. Spominjam se, kako zaničevani smo bili slovenski maturanti celjske gimnazije, ki smo našli svoje zatočišče le v Narodnem domu, kjer smo se morali skrivati. Če smo se le pokazali na cesto, je nemčurska policija uprizorila na nas pravi lov. V bratski Hrvatski tudi ni bilo dosti boljše. Mala hrvatska avtonomija je bila le dekla v mogočnem madžarskem veličastju. V Srbiji pa je tedaj nastajala nova velika doba v gospodarskem in kulturnem življenju. V (Srbih so vstale tedaj mnoge neslutene sile in ambicije, zavedeli so se in spoznali, da je izven meja tedaj majhne Srbije še mnogo neodrešenih bratov, ki hrepene po osvobojen ju in združitvi v močni skupni državi. Srbi so se te svoje naloge lotili s silnim, ognjeni in' junaštvom. V komaj desetih-letih so ob strani svojih zaveznikov udarili na Turčijo, jo zlomili in osvobodili izpod turškega polmeseca vse, kar je bilo srbsko. To je prebudilo tudi nas. Uvideli smo, da nam nič ne pomaga in da je naša bodočnost le v veliki, vse zmagujoči jugoslovanski ideji. V nas, ki smo tedaj dokončali svoje študije in v onih, ki so bili tedaj, kakor ste danes vi, se je prebujala in razgorevala velika ideja jugoslovan-skega iredentizma, silna ideja zedinjenja v mogočni jugoslovanski državi. Avstroogrska je izzvala svetovno voj' no, da bi ohranila svojo nadmoč riac; slovanskimi manjšinami in nad mogočno vstajajočim vzhodom. Med velikimi usodami velikih narodov se je reševala tudi mala usodica slovenskega naroda, ki pa je bila velika in pomembna za r.as same. V letu 1917. je bruhnil -na dan naš veliki pokret za uresničenje velike jugoslovanske ideje, globokega instinkta ohranitve sebe samega, svojega življenja in svoje bodočnosti. Čez r.oč je bila zavojevana duša zadnjega slovenskega delavca in kmeta. Razumljivo je, da smo se Slovenci mnogo bolj navdušili na zedinjenje, kakor pa Hrvati in Srbi, ker je bilo pač tesneje zvezano z našo usodo, kakor pa s hrvatsko in srbsko. Slovenija je bila najmočnejše in najnevarnejše križi-šče germanskih in romanskih ekspanzi-stičnih aspiracij na zavojevanje vzhoda. Bili smo tisti kamen spodtike, ki je oviral uresničenje teh, mogočnih tujih načrtov. Samo zaradi nas se doslej še ni mogel posrečiti ta veliki zavojevalni načrt Da nam je usoda odrekla ob prevratu zedinjenje v jugoslovanski državi, bi vsi Slovenci nedvomno postali plen močnejših sosedov in bi delili danes usodo naših neosvobojenih bratov onstran državnih mej. Samo Jugoslavija nam je dala eksistenco, in samo močna in mogočna Jugoslavija nam jo more ohraniti. V prvih dlneh nove države, ko je štela naša prestolica komaj 7.000 ljudi, ko je bil ves Beograd razbit, nas je sprejel v skromni hišici regent Aleksander, in sicer delegate Narodnega vijeea iz Za greba in pa srbske državnike. Bilo je to 1. decembra -1918. zvečer, ko nam je regent čital svoj manifest zedinjenja. Bilje to eden največjih zgodovinskih trenutkov v našem življenju. Zavedali smo se, da je ta manifest masna carta našega zedinjenja, svobode in napredka. Vsi smo bili tedaj zelo naivni, ker smo mislili, da je z zedinjenjem najtežje že doseženo in da je vse poznejše igrača ter da je v bratskem objem-u vse lahko in dosegljivo. V novi zgodovini smo se,znašli z dvema kardinalnima napakama: prva je bila ta, da so prišli v novo državo bratje z juga z zmago ovenčanimi zastavami in trdili, da so vso državo zavzeli oni in da je zato njihova; druga napaka pa je bila ta, da smo zopet mi gledali, preveč zasanjani v preteklost, nanjo prepovršno nn vse preveč zahtevali od nje. Ko smo dobili ustavo, ki je bila izraz plemenskega ponosa, v njej nismo imeli imena Jugoslavija, ker se Srbi nikakor niso hoteli O.dreči, imena, za katero so. mrli dolga desetletja. Svoboda se pri nas ni pravilno razumevala, in nekega dne smo se zavedeli, da je postaj polni parlamentarizem z neomejeno demokracijo, pri kateri je stopil-kralj v ozadje, nevaren prav onemu, ki ga je imel v rokah. Nastala je težka atmosfera. Kompliciranost upravnih področij, ki ni bila v nobeni povojni državi tako pestra kakor pri nas, je u-stvarjala neznosne razmere in normalno nerešljiv kaos. Oni del države, ki' so ga desetletne vojne vihre ovirale v ra-zvoju, ni zmogel težkih administrativnih problemov. Komaj smo se zbrali v našem za silo zgrajenem jugoslovanskem domu. že smo se tepli med seboj za njegovo notranjo ureditev. Žal se nismo dovolj ] zaplaval v defetistične vode. NajšlM>še zavedali, da se šele učimo državnega i je obupavati nad delom in lastno eksi- Soort poslovanja in da nam manjka železne discipline, ki je bila vsem narodom pogoj vsakega napredka, zlasti pa Čehom. Pri nas se je ravnalo politično parlamentarno življenje po plemenskih vidikih. Troje sil si je stalo v tekmovanju nasproti: Srbska radikalna stranka — hrvatska radičevska —slovenska ljudska. Posledica je bila, da so Srbi kot številčno najmočnejši gledali na vse s strankarskimi očmi. Vse je moralo imeti srbsko jedro, Slovenci in Hrv-ati pa naj bi bili le politične pomožne čete. Jugoslovanske stranke so bile pri ohranitvi svojega programa le minoritetne grupacije. Plemenska nasprotstva v- političnem življenju so se tako poostrovala, da je nastalo med .strankami bojno razpoloženje, ki je privedlo do znane tragedije v narodni skupščini in je skoraj grozila bra tomorna vojna. Tedaj so tudi že največji optimisti obupavali in s strahom premišljevali o tem, da utegr.e nastopiti konec Jugoslavije. Napočil je 6. januar, in naš vladar z najmočnejšim parlamentom in vlado, je moral uvesti diktaturo. Če bi tega ne bil storil, bi bilo vse zaman in bi streli Puniše Račiča ne bili zadnji ter bi se dogodki razvijali v popolnoma drugi smeri in bi se vračali v sistem nadoblasti enega plemena nad drugim. Z njegovim korakom je bil obnovljen program državnega in narodnega edin-stva. Ni simpatična stvar omejitev o-snovnih narodnih svoboščin. Diktatura je nevarna, ker se nikoli ne ve, kako se bo končala. Toda naša diktatura se ne da primerjati s špansko. Vsaka gesta in vsak nepremišljen nesporazum bi bila u-sodna, ker bi se obnovili stari apetiti naših sosedv, ki niso zamrli in ki še vedno hlepe po' podjarmljenju našega naroda. Kralj je vzel začasno vse državno vodstvo v svoje roke, ker je kot kri naše krvi in sin našega naroda cenil življenje po istih vidikih, kakor narod sam. Obljubil pa je v svojem manifestu, da bo u-kir.il diktaturo čimprej, kar je storil že po treh letih. Prve volitve po 6. januarju sicer res niso mogle biti najsvobodnejše, toda vsak mora priznati, da prevzemata parlament in senat državno oblast vedno bolj v svoje roke. Po tem nam je prinesel 6., oktober 1930 razdelitev Jugoslavije na 9 banovin, ki pa ne pomenijo le nekake teritorialne in administrativne ureditve države, temveč so nekake duhovne posode moderne državne ureditve. Pretirani centralistični princip se je moral umakniti decentralističnemu, kolikor je seveda zaenkrat že izvedljiv. Absolutno brez podlage in skrajno škodljivi pa so nazori o državni ureditvi, ki jih vsebujejo razne hrvatske in slovenske punktacije bivših političnih voditeljev brez opore velike večine naroda. S pravim duhom narodne samovlade in z duhom posebne administrativne ureditve, ki bo ustrezala krajevnim potrebam in posebnostim, bo mogoče zgraditi močno bodočnost naše države. Bodoča glavna naloga bo prenos državnih funkcij na bane in banovinske svete, kar se seveda v celoti ne da izvesti kar čez noč. S tem sistemom bo najbolj ustreženo tudi slovenskemu delu jugoslovanskega naroda, ker je jasno, da nismo zmožni živeti v posebni gospodarski in socialni strukturi. Če bi ne bilo jugoslovanske ideje, bi si jo morali Slovenci prvi izmisliti, ker imamo le v veliki Jugoslaviji svojo eksistenčno možnost. O tem nas jasno prepriča en sam pogled na ono malo, kar smo imeli pred zedinjenjem in na silni napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih 15 letih. Mladina ima pravico kritizirati delo starejših, toda le tedaj, .če ,je sama zmožna ustvariti kaj boljšega. Posvečajte važnim vprašanjem vašega življenja r.aj-večjo pozornost, ker čaka vaše rešitve na tisoče problemov. Površnega gledanja dogodkov se varujte. Ne vdajajte se demagogiji, ki je smrt naroda. Na svoje |iyljenje glejte realno in ne verujte praznim besedam in obljubam. V naši narodni zgodovini imamo v tem pogledu žalostne izkušnje, n. pr. z Wilsonovimi točkami, pariškimi mirovnimi pogodbami, koroškim plebiscitom itd., 'ko smo smatrali vse kot popolnoma varno in Prijave za zvezne tekme v Bohinju gotovo. Trenutno se moramo boriti s sprejemajo do ponedeljka 13. t. m. precejšnjimi težavami, ker je de! naše; M. ure v župni pisarni v Narodnem inteligence napolnjen s pesimizmom in jel mu. Zdravo! stenco. V življenju nobeno vprašanje ni gladko rešljivo in vsako zahteva vedno novo delo. V naših in vaših vrstah je potreben zdrav optimizem, zasnovan na argumen* tih, spoznanju in globoki veri. Želel bi da postane v vaših srcih in mislih graniten spomenik spoznanje, da je naš slovenski rod s svojim življenjem in bodočnostjo tesno vezan na državo, ki srno jo zgradili s skupno borbo, žrtvami 'B ljubeznijo z brati Srbi in Hrv2ti. Evangelij vseh nas je: »Vse je odvisno od velike ideje narodnega in državnega edin; stva!« Mi sami se ne moremo varovati in braniti proti nobenemu navalu tujcev in zemlje lačnih sosedov, najmanj pa s® moremo zanašati kot neznatna manjšin3 na pomoč evropskih velesil, kar tako ra; di pridigujejo nekateri slepi ali nevedni bivši politiki. Če bomo složni, potem n« bo na svetu sile, ki bi nas zmogla. Pomnite, da sta narodova bodočnost in moč v treznosti njegove inteligence, pa tudi v vročih dušah in srcih njegov3 inteligenčnega vodstva. Zato je potreb"3 trezna in temeljita vzgoja bodoče narodove inteligence, ki jo predstavljate ^ Golo navdušenje ni - vedno pravilno iJ dobro. Le nazori in prepričanje, zasidr3' ui na trajni solidni podlagi, bodo mogli pravilno in s pridom služiti naši skup"* in lepši bodočnosti ter napredku moč"3 jugoslovanske države, f Peti dan tekme FISe. Včeraj je bi' smuški tek na 18 km. Od prijavljenih 1^ tekmovalcev jih je startalo 141, od katerih jih je 130 prišlo na cilj. Rezultati so bili naslednji: 1. Englund (Švedsk3; 1:02:192, 2. Bergstrom (Švedska) 1:02:40, 3. Likaar.en (Finska) 1:02:47.6) 4. Saarinen (Finska) 1:03:09.8, 5. Uttet' strom (Švedska) 1:03:11, 12. mesto ie zasedel kot prvi Avstrijec Gstrein v času 1:07:18.6. Kot prvi Jugoslovan je zasedel 70. mesto Joško Janša v času lii®' Sledili so Smolej na 96. mestu v čas® 1:20, na 103. mesto Jakopič 1:21, na 1$ mesto Šramel 1:29 Slalom za dame se je končal z zrna?0 Ir.ge Lantscher (Avstrija) v času 2:10-4-Druga je bila Irene Zink (Švica) 2:ll-6’ 3. Brugton Leigh (Anglija) 2:12.1. Konc«3 klasifikacija poedinih vrst v slalomu za dame, pri katerih so se šteli časi štirih najboljših tekmovalk vsake države, s°; 1. Avstrija 10:00.6, 2. Anglija 10:09.3. 3-Švica 10:17.9, 4. Nemčija 11:45.1. 5. Italija 13:49.9. Danes in jutri bodo skakalne tekme in sicer na gori Isel. Prijateljska tekma ISSK Maribor:S^ Rapid, ki bi se morala odigrati jutri v nedeljo 12. t. m., je radi slabih vremenskih razmer odpovedana. Tečaj v smuških skokih pod vodstvo'’1 Arne Guttormsena bo od 13. do 19. t n>' v Ratečah na Gorenjskem. Klubi, ki žel® poslati tekmovalce v tečaj, naj jih prijavijo pismeno ir, pošljejo prijavo v roKe Guttormsena v smučarski dom Ilirije v Planici. Iz LNP. Klubom se sporoča, da morajo imeti bodisi za gostovanje v inozeif-stvu, bodisi da povabijo tuje klube k sebi na gostovanje, dovoljenje za to upravnih političnih oblasti ter moraio ® dni prej prijaviti tekmo podzvezi. V smislu zahteve JNS- se pozivajo klubi LN^ da pošljejo JNS po LNP spiske verificiranih svojih igralcev, in to takoi. IzroČ® se odboru za kaznovanje sodnikov Pf’ LNP po odredbi JNS: gg. ss. Betett0, Deržaj, Mahkovec, Cimperman, PevaRh in Krameršič s takojšnjim suspenzom- ISSK Maribor, lahkoatletski odsek, t ponedeljek 13. t. m. bo v Aljaževi sob' hotela »Orel« sestanek vsega Članstva-Društv. prvenstvo, oross-country, treningi. Navzočnost vseh članov obvezfl3 — Načelnik. Soko'st^o Službo dobi Mariborski »VEČ ERNI K« jutra Stran 5 Ra c* ista v Rudan Svakinia »Le kako bi.... ?« je preudarjala, a preudariti ni mogla. Za očiten zločin ji je manjkalo poguma. Iskala je boljšega sredstva in naposled se je zdelo, da ga je našla* Sla je v gozd in nabrala užitnih in neužitnih gob. Pripravila jih je za večerjo in jih razdelila med družino. Malki jih je pripravila posebej; nihče ni opazil njenega Početja, tako spretna in previdna je bila. Po večerji je družina odmolila in odšla k počitku. Hana je izginila Prva. Zbežala je v svojo sobo, padla oblečena na posteljo in skrila obraz med blazine. Prevzel jo je nemir, da je trepetala kakor v vročici. Z grozo v srcu je čakala na posledice svojega zločinskega početja. In ni čakala dolgo. Ropot in krik, ki je prihajal iz sestrine sobe, jo je predramil iz vročične groze in jo navdal s Prečudno strašnim čuvstvom. »Hana!« je kriknil Luda in planil v njeno sobo. »Zastrupljeni smo! Gobe so bile strupene...« Omahnil je >n se ujel za podboje. Ko je opazil, da je Hana še oblečena in vsa bleda kakor stena, se je prestrašil še bolj. »Malki je slabo,« je kriknil. »In tebi tudi. Vsi bomo Umrli. Umrli...« Spačil je obraz kakor da bi že sam umiral in zbežal nazaj k ženi, ki se je zvijala v silnih krčih. Morilni strup ji je razjedal želodec. »Luda! Luda! Pomagaj mi! Reši me!« je vpila in mrtvaški znoj ji je oblival čelo. Toda Luda je bil brez glave. Kakor nor je letal sem ter tja in ni vedel, kaj bi. Šele polagoma se je zavedel, Planil v shrambo, vzel latvico mleka, pohitel k ženi in ga ji vlil v usta. Matka je vztrepetala, se vzpela kakor bi umirala in — izbruhala morilni strup. Onemogla in ta pol mrtva se je zgrudila na posteljo in ječala. Polagoma pa so se ji bolečine omilile in utrujenost in izmučenost jo je zazibala v nemirno poluspanje. Hana je ždela v svoji sobi. Ni si upala iti k bolni Mali o sestri, gledati njene bolečine, se ji ozreti v oči... V njeni trpeči in od groze izbičani duši se je prebudil črv vesti, Počasi in previdno je pričel vrtati in grizti in je grizel vedno hitreje, vedno močneje. »Zločinka! Morilka!« ji je zašepetalo iz globine, in Hana je trepetala, se zvijala kakor od krča in grizla v blazino. »Zločinka! Morilka!« je kriknilo glasneje in se ponavljalo do strašnega, oglušujočega očitanja. Ubita se je zgrudila na kolena, dvignila roke in prosila: »O Bog, odpusti mi! Prizanesi mi! Usliši me! Ne dopusti, da bi umrla od moje roke! Reši jo!« Utihnila je in prisluškovala. Nič več ni slišala sestrinega vpitja. »Umrla je!« je pomislila, planila kvišku in stekla k nji. Vrgla se ji je na prsa, se je oklenila in prosila: »Ne umri! Ne umri!« Trudno je odprla Malka svoje vročične oči. Okoli njenih usten je zaigral rahel smehljaj. »Bolje ji je,« je dejal Luda. »Pusti jo!« Kakor senca se je zavlekla nazaj v svojo sobo, padla iznova na kolena in molila: »Zahvaljen bodi, Gospod, da si uslišal prošnjo zločinke in rešil smrti njeno žrtev. Kaznuj me za ta zločin z bolečino in trpljenjem, s sramoto ir. ponižanjem! Vdano bom prenašala Tvojo kazen, samo da se operem greha, ki me žge ko ogenj. Ne zaradi sebe, zaradi njega, ki ga nosim pod svojim srcem, Te zrosim. Nedolžen je in ni zaslužil, da bi bil zaznamovan za vse življenje z znamenjem krvi in zločina.« Rano jutro je posijalo nanjo, ki je še vedno klečala na trdih tleh z dvignjenima rokama in z molitvijo na ustah. IV. Malka je po oni strašni noči obležala in je bolehala še dolgo. V vročičnih prividih se je borila s temno pošastjo, ki je iztegala proti nji okrvavljene kremplje im jo hotela zdušiti. Izmučena se je prebujala iz teh bolnih sanj in mislila na ono pošast in r.a njen obraz, in ta obraz se ji je zdel tako podoben onemu sestre Hane, da se ie je bala in vpila, kadar se ji je približala. Tajen, podzavesten strah jo je navdajal pred njo. V Hami pa je dozoreval sad njenega greha. Vedno jasnejši in očitnejši so postajali njegovi sledovi. Prvi jih je opazil stric Luka. Ogledoval jo je ir. opazoval in majal z glavo. Obupan je tožil pred Križanim: »Zakaj si dopustil ta greh? S čim se je pregrešila naša hiša, da qo bičeš s škorpijoni? Rodovi za rodovi so živeli in umrli, ne da bi bili pozabili na Tebe in na Tvoje svete zapovedi. Služili so Ti v mislih in dejanjih in so bili kljub letom in trpljenju čisti kakor otroci. Odkod je prišlo to zločinsko seme pod naš krov?« Njegove vodene oči so strmele v krvave rane in so tožile: »Zakaj si trpel in umrl r.a križu, da bi svet odrešil?, O, nisi ga odrešil, nisi ga privedel na pot strahu božjega. Vedno globlje se pogreza v blato, im če ga ne boš udaril s pravično kaznijo, bo gazil še po svoji lastni krvi in se s svojo nečistostjo še ponašal. Kakor bi se izpolnjevala prerokba zadnjih dni, tako je danes na tem svetu. Zakaj, o zakaj si mi dal doživeti te čase? Če misliš udariti svoje otroke, odpokliči me pred dnevom svojega udarca. Star sem in ne bi hotel doživeti grozot, ki so prerokovane.« Prižgal je pred Križanim lučko in molil dolgo, dolgo v noč. Zunaj je žvižgal mrzel veter in šumel v suhem hrastovem listju. Preko zimske pokrajine je plaval mesec. Nekje uta vasi so peli fantje in njih pesem je motila starčevo molitev. V njegove pobožne misli so se mešale njene besede: Je pa davi sln’ca pala na zelene travnike, je vso trav’co pomorila in vse žlahtne rožice ... (Se bo nadaljevalo.) Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar Jev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl. ____________ NAGELJČKE. Šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179 NA VSA OBREKOVANJA Proti mojemu podjetju, da sem isto oddal, odgovarjam s tem, da prevzamem vsa zidarska dela, katera izvršujem dobro in poceni. Načrti in proračuni zastonj, ako se mi delo poveri. Dobi se tudi najboljši cement in apno, opeka, vse po najnižji ceni. — Vinko Lašič. Maribor, Tržaška cesta 98a. 441 Stanovanie V naiem MIRNA DRUŽINA išče 2—3sobno solnčno stanovanje za marc ali april, bližini gimnazije. Ponudbe upravo pod »Profesor«. _______ 3-SOBNO STANOVANJE,” krasno, s kopalnico in vsemi pritiklinami se s 15. februarjem odda. Naslov v upravi »Večernika« 440 3—4-SOBNO STANOVANJE s kopalnico in pritiklinami iščem v Magdalenskem pred mestju. Ponudbe na upravo lista pod »Solnčno«. , 442 Kupim V NAJEM iščem dobro idočo gostilno ali bufet v Mariboru, okolici ali okraju Maribora. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Samski gostilničar«. 435 RESTAVRACIJO prometnem kraju oddam najem, na račun. Sprejmem kvalificirano, podjetno, kavcije zmožno poslo-vodkinjo, ali osebo s koncesijo. — Ponudbe pod šifro »K. 15« na upravo lista. 460 Prodam PRODAM TAKOJ NOVO enostanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami z zemljiščem vred. ki meri približno 1700 kvadratnih metrov, je na zelo lepi solnčni legi, pri mestu Mariboru, na mirnem kraju, davka prosto, pripravno za vsakega upokojenca ali obrtnika. Stane 98.0Q0.— Din. V poštev pridejo samo kupci z gotovino. Vpraša se v upravi »Večernika« v Mariboru, Gosposka ul. 11. 450 Službo PRODAM več glasovirjev. kitar, citer, violin, lauto, fotoaparatov, mlečni posnemalnik. pohištvo obleke itd. po najnižji ceni. Grajska starinarna. Trg vo-bode 1. 416 VSI KUPUJEMO In prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor va ze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala itd. v Grajski starinarni. Trg svobode 1 — kajti tam je najboljše. _443 najcenejša tvrdka V Mariboru nudi solidne izdelke po cenah današnje krize F. NOVAK. Pohištvo, vložki. posteljnina in tapetništvo. Vetrinjska ul. 7, Koroška c. 8. ______________________ 447 NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnih strojev, rabljenega orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka, peči, štedilnikov, rabljenih avtomobilov, avtoplaščev itd. Justin Gustinčič, Tattenbach-ova ul. št. 14. 261 STAREJŠA INTELIGENTNA GOSPA >sce ravnotako samostojno Ko s po ali gospoda z nekaj kapitala ali penzijo kot kom-Panjona na krasno ležeče po sestvo. Vprašati pod »Lepi dom« na upr. 480 KUPIM POSESTVO do 50 oralov arondiranega gozda, travnika sadonosnika, blizu železnice in šole v okolici Maribora. Agbaba, Zagreb, Gortanova ul. 27. 462 KUPIM MAZIJEVO GEOMETRIJO za I., II. in III. razred srednjih šol. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 477 Pouk POMAGAJTE brezposelnim! — Uspešne in-strukcije daje siromašen, brezposeln učitelj. Cenj. ponudbe na upravo tega lista pod »Din 8.—«. 455 DVE VELIKI OGLEDALI vitrina, turška garnitura, salonsko pohištvo, lestencp iz medenine in razno radi selitve takoj ugodno na prodaj. Naslov v upravi. _________430 VELIKA STARONEMŠKA KREDENCA za jedilnico in dve omari z dvojnimi vrati radi selitve takoj ceneno na prodaj. Gosposka ulica 56. II.. levo. 431 NOVA VILA s šestimi stanovanji na prodaj. Koseskega 119. 466 PRODAM po zelo ugodni ceni družinsko hišico v solnčni legi. Spesovo selo ob gozdu 5. Pobrežje pri Mariboru 399 KONTORISTIN.IA z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del, zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine išče naimeščenja v Mariboru. Ponudbe pod »Ta-koi« na upravo »Večernika«. ' 472 VISOKE KAVCIJE ZMOŽEN išče službe kot potnik, zastopnik ali skladiščnik. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Garancija«. 449 Sobo odda ODDAM SNAŽNO OPREMLJENO SOBO s pos"ebnim vhodom in električno razsvetljavo, nasproti kolodvora. Naslov v upravi »Večernika«. 43" NA HRANO sprejmem več poštenih delavcev. Nasipna ulica 58. ob Tržaški cesti. 457! NA STANOVANJE in dobro domačo hrano spr^» mem solidnega gospoda. Cena 540 Din. Aleksandrova c. 64, pri Lešniku. 467i VELIKO SOBO s štedilnikom oddam. Nasipna ul. 58, ob Tržaški cesti. 458 NA PRODAJ omara za obleko in periio v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Kar! Verstovškovi ulici št. 6. II. nadstr vrata 19 193 lokal VEČJI LOKAL išče društvo v mestnem centru. Pismene ponudbe na u-pravo »Večernika« pod »Lokal«. 429 ENONADSTROPNA VILA. nova, s šestimi zasebnimi, parketiranimi stanovanji, 7 minut od Glavnega trga v Mariboru, do leta 1940. davka prosta, na prodaj za 410.000 Din, 200.000 Din je posojila j na prvem mestu, in nova eno nadstropna hiša s petimi sta . novanji na Teznu za 200.000: SPREJMEM HIŠNIKA, Din. Vprašati Maribor. Sme-. zanesljivega, za manjšo hišo fanova ulica 54 v gostilni. I z vrtom v okolici Naslov 468 upravi lista. Selitve s pohištvenimi in odprtimi vskladfščenia Prva iugoal. transportna d, d. Schenker & Co., Maribor-Meliska c vozov , kakor iudi livrsu.e • a cene e 'Si 2044 SOBO IN KUHINJO oddam vpokojencu. Pobrežje. Zerkovska cesta 24. 454 SOBO IN KUHINJO takoj oddam. Studenci, Karl-Marksa 22. 464 SOBO. lepo opremljeno, snažno, strogo separirano. oddam. Lin-hartova ulica 4.___________475 SOBO s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, poceni oddam oficirju ali boljšemu gospodu. Betnavska, Poljska 16. 476 GOSPODA SPREJMEM na hrano in stanovanje. Mlinska ulica št. 9, zadnja vrata. £8 OPREMLJENO SOBICO v pritličju, z električno raz-svetijavo. posebnim vhodom oddam. Cvetlična ulica 23. 487, Proti gotovini se proda po globoko znižani ceni 10 spalnic 8 jedilnic pri inventuri izločeni modeli, vendar v prvovrstni kvaliteti. „WEKAU Maribor, Aleksandrova c. 15 Vesna Akumulator Maribor Autobaterije la Reparature NabLanja Baterije na posodo posoiran m o. p. umor. hhrophi Ustanovljena •. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din h’f!>:etvn' zaklad' nad 7'/. milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje naiku 'mirneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Ovojni papir v valikih dobavlja z natiskom tvrdke v raznih barvah po najmodernejših osnutkih in najnižjih cenah Mariborska tiskarna d. d., Maribor priporočamo IT- Modni žurnali.za maske na razpolago Mestni gradbeni urad mariborski. Štev. 86/1933., Tekoča dela za leto 1933 — razpis. Maribor, dne 9. februarja 1933. Maribor, Gosposka 14 Raznovrstna dobra vina ter pristni burgundec dobite v zajuterkovalnici Marija Zortič Pobrežka cesta 2. 471 RAZGLAS Uprava mestnih podjetij Maribor razpisuje za leto 1933 za vzdrževanje svojih poslopij i. dr. sledeča obrtniška dela in dobave: Kleparska, steklarska, pečarska, slikarska, pleskarska, črkoslikarska1 kovaška (podkovanje konj), dimnikarska in urarska dela ter dobavo železnine in gradbenega materijala. Vsi potrebni podatki se dobijo od 13. februarja dalje, med uradnimi urami od 8.—12., pri gradbenem uradu, Frančiškanska ulica štev. 8/11, soba štev. 1, kamor je tudi vložiti zapečatene prošnje do 21. februarja do 12. ure. Mestna podjetja Maribor. GOSTILNA „PRI DELAVSKI PEKARNI« Naznanjam čenj. občinstvu, da sem prevzela s 1. februarjem gostilno „Pri delavski pekarni*' prej Rogina Točim prvovrstna domača vina in skrbim za izborno kuhinjo po najnižjih cenah. 461 Jamčim za solidno postrežbo! Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Mariia Žohar. NOGAVICE v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini 24s Mara Kumše Maribor, Stolna ul.1 Spomnite se CMDI Žarnice znamke »Tungsram" in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi elektro-trgovini K. Florjančič Maribor Glavni trg 23 ,Bergov dvor, Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 Platno znano dobre kvalitete Mil, Pollack S oni > atm zi dihe 1 atno ra odejno pievli (kapne) H h ah At as in damst gradi fi!i Maribor, Gosposka 14 POCENI ! dobro blatgO žarnice, lestence, modeme vseh vrst, svetilka, sentmk , krogle vseh ban. aparate, TE LEFON 27-56 , motorje JOS. TICHY IN DRUG MARIBOR SLOVENSKA ULICA 10 Opravilna številka E IV 2720/32 Dražbeni oklic Dražbenf oklic Opravilna številka E IX 3761/32 Dne 3. marca 1933 dopoldne ob V210. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Koroška vrata v), št. 97, 162, 184 Cenilna vrednost: Din 295.548*58 in Din 43.033*33 Vrednost pritikline: 3.760*— * Najmanjši ponudek: Din 228.228*— r ^Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je oglasiti pri so 'dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine ' škodo zdražifelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit g na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajne sedišče v Mariboru, odd. IV. dne 17* januarja 1933 Dne 20. marca 1933 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga a) k. o. Spod. Radvanje I. del vi. št. 73, 422, 572 b) k. o. Hrastje vi. št. 10 Cenilna vrednost: ad a) Din 715.655*70, 40.137-34, 29.605*-' ad b) Din 54.548*— Vrednost pritikline: ad a) Din 38.300-— ad b) Din 6.720*— Najmanjši ponudek: ad a) Din 477.104*—, 26.758*25, 19.736-7& ad b) Din 36.360*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil S na uradni deski sodišša v Mariboru. Okrajne sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 17. januarja 1933. aimmmiiiiifiiTirnminitinmnniiiinninniiiiiiininiiiit. .t.i..ii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinirmn»nimiiiiiinniui»iiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiii[niimiiiimiuniniiniiiiiiiimmiiiiiiiiiunij£ Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge no knjižice in tekoči račun proti nojugodLnefšOKnii obrestovanju m. NT*»JI»©1J varna naložba denarja, ker jamči asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno S S I ................................................................................................................. Izdaja konzorcij »Jutra« X Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru, Tiska ‘Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribor«