" Prosveta " ogledalo naše kulture v zamejski Primorski
Primorski dnevnik že dve leti izCaja mesečno prilogo za prosveto in kulturo. Priloga, ki izhaja vsak mesec /razen poleti/ na štirih straneh polovičnega formata matičnega dnevnika, nosi jasen in skozi različne dobe našega narodnokultume-ga življenja globoko utemeljen naslov "Prosveta". Ker je Pro-sveta skrbno spremljala skoraj tri kulturne sezone in 5*^11.65 doživela svojo 20,številko ter še ker nekaj podobnega ne premoremo niti v Sloveniji /Informacije, ki jih izdaja republiški svet KPC v Ljubljani še zdaleč ne ustrezajo vsem tistim potrebam kot Prosveta, zraven tega pa niso niti tiskane/, se mi zdi vredno o tej publikaciji izreči nekaj besed.
Prosveta je živ izraz vsega kulturnega utripanja slovenske narodne skupnosti v Italiji, Žal nimam pri roki vseh 20 številk, vendar se vseeno spominjam, da je v njej izšlo veliko strokovnih člankov o raznih vejah ljudske k\ilture in umetnosti na sploh. V Prosveto so pisali vidni kulturni delavci in umetniki. Iriloga ni prezrla niti enega važnejšega kulturnega do-
godka na Tržaškem, Goriškem in Beneškem. Tako smo lahko brali ocene o raznih nastopih, poročila o razstavah, o tržaških revijah, o življenju v društvih in še o vsem pisanem kulturnem življenju, ki v Trstu in drugod v zamejstvu le ni tako skromno, kot se morda včasih zdi gledano 25 ljubljanskega .'stojišča. Priloga je vedno opremljena z aktualnimi fotografijami, ki predstavljajo že dokumentarno vrednost« Neprecenljive vrednosti pa je vsekakor mesečni Imlturno-prosvetni pregled na zadnji strani. To je obilno statistično gračivo, ki kronološko /z natančnimi datumi/ priča o življenju in rasti naše manjšine. Skoraj ne mine dan, da ni kje prireditev, predavanje, nastop pevskega zbora itn«, včasih pa se 158. isti dan naberejo tudi po štiri važne kulturne novice. Ti mesečni pregledi bodo sedanjim, še bolj pa bodočim kulturnim zgodovinarjem in družboslovcam služili kot natsiična slika kulturnega življenja naših rojakov onstran zapadjie meje. Ob tem velja pripomniti, da v 3HS nimamo niti od daleč tako natančnega pregleda nad Lulturno-prosvetnim udejstvovanjem. Seveda so naše razmere drugačne in Siorda v svobodni domovini to tudi ni nujno,  • vendar smo nemalokrat v valiki zadregi, ko zaradi pomanjkanja
podatkov ne moremo razčleniti naše ljudske prosvete.
Da Trosveta spremlja vse sprotne kulturne dogodke in
da se včasih tudi osredotoči na ijrio samo temo^ nam priča 19. številka, ki je skoraj v celoti posvečena 20-letnici Glasbene Katice v Trstu in so v njej tuči izražene želje " v imenu vseh do-broLUslečih Slovencev v Italiji, da bi delo Gll bilo, tako kot doslej in še bolj, plodno tudi v bodočnosti. " Ta štovillia oV-javlja tudi ;: -g: vore z  vsemi vzgojitelji GM in še s Karlom Ruplom, I^atijo Bravničarjem, Karlom Sancinom in Hadom Simonitijemo 20. številka objavlja tudi poročilo o zanimivih mislih z javnega predavanja v Slovenskem klubu profesorja Gojka Budala o slovenski zamejski problematiki, pogovor o zborovskem petju na Goriškem s prof. Silvom Križmančičem, poročilo o radijskem literarnem natečaju za izvirno slovensko novelo in še zanimiva poročila o proslavah in drugih stvareh v društvih Slavko Škamperle /Sv.Ivan v Trstu/, Ivan Cankar /Trst/, Igo Gruden /Nabrežina/ in še o prosvetnem delu v društvih na' Proseku-Kontovelu in v Dolini ter o mednarodnem tekmovanju v Gorici.
dvajset številk Prosvete je lahko v lepo zadoščenje vrlim tržaškim časnikarjem in kulturnikom.
Tonaž Pavšič