Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt' Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETN)K XL!. CELOVEC, PETEK, 7. FEBRUAR 1986 ŠTEV. 6 (2262) Vsaka maajšiaa poMebuje posebao tešitev Fmhcijski vodja SVP FrasneHi o Stovencih in iainiti Tirolcih I rtintogom odpraviti konflikte fetiks Wieser v Svečah o raigovoru s koncierjem „Manjšina sama in njeni legitimni zastopniki najbolje vedo, kaj potrebuje narodna skupnost za svojo zaščito," je pred koroškimi novinarji poudaril frakcijski vodja južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) in deželni poslanec dr. Hubert FrasneHi v sredo v Celovcu. „V Italiji smo se dokopali do takšnih odnosov med narodno skupnostjo in vlado, da se v trdih in dolgotrajnih pogajanjih tako dolgo razgovarjamo, da pridemo do sogtasne rešitve." FrasneHi je še dodal, da mora Italiji priznati, da so - posebno pri izvedbenih določilih zakonov - našli rešitve, ki ščitijo manjšino hkrati pa ustrezajo italijanski državi. Vse to je bilo mogoče seveda le ob krepki in odločni podpori Avstrije, ki ji je po drugi svetovni vojni uspelo na mednarodni ravni izboriti pogoje za južnotirolsko avtonomijo. Zato je FrasneHi še posebej poudaril pomen odnosov manjšine do matičnega naroda. Ob vseh zgodovinskih, socialnih in drugih razlikah, ki so med južno Tirolsko in južno Koroško, „pa obstoja osnovna solidarnost med nami in manjšinami v Avstriji. Saj smo vsi v manjšinskem položaju", pravi FrasneHi. Navezal je stike s koroškimi Slovenci, ker je že na podijski diskusiji pred dvema mesecema na Dunaju spoznal, da še premalo ve o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. „Koroški Slovenci so neločljiv sestavni del Koroške, zato se je ob povezovanju z Avstrijo in Koroško treba srečavati tudi z zastopniki koroških Slovencev" je koroškim novinarjem razlagal odposlanec v južnotirolski deželni zbor. Tudi do šolskega vprašanja je zavzel jasno stališče. To pa je prav posebno važno, ker so na Koroškem ravno tisti nemški nacionalisti, ki so sicer zavračali primerjavo z Južno Tirolsko, Slovencem predlagali po jezikih ločene šole kot jih imajo na Južnem Tirolskem. FrasneHi k šolskemu vprašanju: „Smo narodna skupnost s 280.000 pripadniki, imamo močno samozavest, psiholo- ško vzdušje je dobro; nemške šole smo potreboval] narodno obrambo. To je treba gledati v celoti." V zvezi s šolsko razpravo na Koroškem pa je dodal: ,.Ko Slovenci zahtevate dvojezično šolo, izhajate iz popolno drugačnih okoliščin. Zaskrbljeni ste za obstoj." Da bi bilo še bolj jasno kaj misli, pa je dodal: „Načelno je tako, da ni mogoče povsod uporabljati istih rešitev. Vsaka manjšina potrebuje posebno rešitev. Mi smo se odločili za našo pot, vi pa sami najbolje veste, kaj potrebujete." Dr. Hubert FrasneHi, se je mudil na Koroškem na povabilo Koroške enotne liste. Sestal se je v razgovoru s tremi predsedniki deželnega zbora Schantlom, Usterjem in Koscha-tom, tajnikom SPO in OVP Ambro-zyjem in Smolnigom, predstavniki osrednjih organizacij ter Kluba občinskih odbornikov. V neposrednem pogovoru z občinskimi odborniki Podjune, Roža in Žile pa se je sestal v Globasnici in Šentjakobu. Dan prej pa se je na Dunaju v Informativnem centru narodnostnih skupin seznanil s položajem Hrvatov, Cehov, Madžarov in Slovencev v Avstriji. S koroškim partizanstvom smo si koroški Slovenci ustvarili podlago za to, da slovenska narodna skupnost po letu 1945 nastopa kot samozavesten in politično osveščen subjekt. To je med drugim povedal predsednik ZSO, Feliks Wieser, na nedeljski spominski svečanosti ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža v Svečah. V zvezi z današnjim razgovorom z avstrijskim zveznim kanclerjem Fredom Sinowtzem, pa je Wieser poudaril, da enakopraven dialog med vlado in manjšino ni le v interesu manjšine, temveč tudi v interesu zvezne vlade, ki se bi morala prizadevati s pogajanji odpraviti konfliktna žarišča. Predsednik ZSO je na tem mestu še enkrat ponovil to, da koroški Slovenci, kljub težavam, ki jih ima sedanja koalicijska vlada „pričakujemo od kanclerja jasne besede glede vprašanja dvojezičnega šolstva na Koroškem. ... Kancler se bo moral odločiti ali bo vlada sledila argumentom priznanih pedagogov in prizadete manjšine in zavrnila težnje po ločevanju šolarjev ali pa bo v tem vprašanju pokleknila pred nemškonacionalnimi silami na Koroškem." Kdaj odgovor na tistino? Seja koordinacijskega komiteja narodni!) skupnosti Kdaj bodo ostale deželne vlade in zvezna vlada odgovorile na Listino narodnostnih skupnosti, ki so jo zastopniki gradiščanskih Hrvatov, Dunajskih Čehov in Slovakov, Madžarov in koroških Slovencev sprejeli lani ob 30. obletnici državne pogodbe? To so se člani koordinacijskega komiteja narodnih skupnosti v Avstriji (predsednik dr. Franci Zwitter) vpraševali minuli torek na skupni seji na Dunaju. Na Listino, ki je opisala položaj manjšin v Avstriji in predlagala korake za rešitev še odprtih vprašanj, sta do sedaj odgovorili le dunajska in nižjeavstrijska deželna vlada. Na seji je bilo govora tudi o nezadovoljivem izpolnjevanju zakona o narodnostnih skupinah, saj letos mineva deset let od kar je bil ta zakon sprejet proti izrecni volji narodnih skupnosti. Glede sosvetov pa je zastopnik gradiščanskih Madžarov ponovno kritično ocenil pomen sosvetov, saj se na diskriminatorič-nem šolskem stanju za Madžare ničesar ni spremenilo, čeprav so njih zastopniki šli v sosvete. Prav tako pa so zastopniki koroških Slovencev ponovili že svoje staro stališče, da brez izpolnitve številnih predpogojev vstop v sosvete ni možen. Pouk jeiikn ie pri petih šotnrjih hov predtog gradiščanskega šoiskega referenta Jezike narodnih skupnosti naj bi na avstrijskih gtavnih šotah in na višjih šotah poučevati že pri petih prijavljenih. Ta predtog je stavi) v okviru diskusije o osnutku devete novete zakona o organizaciji šotstva dip). inž. Hans Kara!), šotski referent gradiščanske dežetne vtade. Sicer Karali govori v tej zvezi le o vila šolarjev na razred na dvojezičnih šolah ter razredni pouk slovenščine na glavnih in višjih šolah pri petih prijavah. Zastopstvo koroških Slovencev na tozadevne predloge ni dobilo niti odgovora. Morda pa bo uspeh sedaj boljši. Pedagoško osnovani zahtevi šolskega referenta gradiščanske deželne vlade bi se lahko pridružil seveda tudi naš šolski referent, deželni glavar Leopold Wag-ner. hrvaščini in madžarščini, vendar bi ob upoštevanju tega predloga bila v pozitivnem smislu prizadeta tudi slovenščina, ker tozadevni zakon zajema vse jezike avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji. Predlog šolskega referenta pa potrjuje tudi pravilnost naših predlogov iz leta 1982. Tedaj sta Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev predlagala znižanje šte- Slovenci pa od kanclerja pričakujemo tudi odgovor glede dvojezičnih otroških vrtcev, dvojezične trgovske akademije, vprašanj radia in televizije (tudi glede pretvornika v Žitari vasi) ter glede finansiranja naših kulturnih, znanstvenih, športnih in drugih ustanov, je dejal Feliks Wieser. Ob priliki razgovora pa bodo zastopniki ZSO in NSKS še enkrat zavrnili izjavo zunanjega ministra Leopolda Gratza glede menda izpolnjenega člena 7. Wieser je ostro kritiziral tudi dejstva, da nameščajo v Avstriji Hitlerjevim generalom spominske plošče in da za mesto državnega predsednika lahko kandidirajo ljudje kot so to Norbert Burger in Otto Scrinzi. Vsem tistim, ki pa danes „svetujejo", da spominske svečanosti kot v Svečah, danes niso več potrebne, odgovarja Wieser, da ni mogoče odstopati od proslav v spomin antifašističnih borcev, ki so žrtvovali življenje proti nacifašizmu, proti vojni in za mir ter za enakopravnost in lepo bodočnost slovenskega naroda. Kulturni spored spominske svečanosti, ki se je je udeležilo mnogo bivših borcev, in drugih rojakov z obeh strani Karavank, sta oblikovala mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba in igralec Miha Baloh z recitacijami. M/s//' ob s/o venskem /su/f urnem prazn/Ao Mero /e /?t%czo/ fo/enf//? Po/OMe/f PREBEBtTE na strani 2 Jedrski odpadki: Raziičen odnos avstrijskih poiitikov do Siovenj Gradca in Wackersdorfa (ZRN) 2 Gradnja karavanškega predora 3 Prešernove prostave v Sioveniji 4 Kuiturni večer v Podsinji vasi 5 !z ptiberškega kraja 6 Pust je masten okoii ust 8 Giedaiiško srečanje Arec/i .sovraštva, ansi/jn, barbc:;*-sbega uničevanja in bratomora so c/obr; /jac/je preč/ več Ga shtric/e.set;;;:: /eti priče/; isbetti steze in poti, /si /n vot/i/e t/o tega,