llktj» vs*k don ra»«1 in prminft©*. noéelj ^ daily except Saturday», Sunday« aad Holidays. V. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodntlkt la apravnllkt prostori: 1667 Bou t h Lowndal. Avo. Off loo of Publication) , tWl South Lawndalo Avo. Telephon», Rockwall 4V04 .year xxxl Cona ilota Jo 96.00 . . ■*ttw J*ou»nr H. IM«, al Ik* »o.Uoff>«« » cateMo. nil—a. u» am of c«««. «t u^b i. utt. CHICAGO. ILL, CKTRTKK. 28. DEC KM RR A (DEC1. 28), 193* Subscription «0.00 Yoarly ftTKV.—NUMBER 252 AccopUnco for mailing at ipoclal rato of po.Uyt provided for la Motion 1108, Aot of Oot 3, 1ÍIT, authorised on Juao 14, ISIS. ¡talis zagnal svežih 00,000 mož na l Riuke čete M umaknile 50 milj nazaj po bitki , Finci na skrajni severni fronti, v kateri je |?nnci tli ll padlo 4000 ruskih vojakov. Stalin pošilja n U U 4 * V e 11 »veže čete na fronto pri jezeru Ladogi, kjer J_ : jLr;i:L je zbrana armada 300,000 mož. Prebivalci ™01^/" RTlllROm »pustili mesto Vipuri, katerega obstreljuje- T , . ^ jo ruski težki topov. __ _ poslanik v Vatikanu HELSINKI, 27. dec—Finski ,j«i stan poroča nocoj, da ao O •! s. ivija nova sovjetska ofenziv* Olf£/I pOlT€S V vMj vzhodni fronti potom, ko finski brambovcl danes razbili ne napade in okrog 700 Ru-je naSflo smrt v jezeru Su-itu. Stalin je to pot poelal na ;o bojišče svoje najboljše di- Ije, ki štejejo okrog 800,000 j. ♦ MOSKVA, 27. dec.—Sovjetski ijni stan poroča danes zelo ma- • Aktivnostih na finakem boji-Moakovski tisk javlja o sobilizaciji novih divizij. Urad- Waahington, D. C., 27. dec.— Kot odgovor na kritike, ker je ■ predsednik Roosevelt imenoval T ur ri ii • XfKHI mrtvih Myrona C Jeklarskega I UfLlJlp OUUV ""H/lil |magrlftU 2a gvoje|ra osebnega reprezentanta v Vatikanu, je Cele pokrajine priilo naznanilo iz Bele hiše, da V razvalinah Rooseveltova akcija ne pomeni obnove diplomatičnih odnošajev ANKARA, TURČUA, 28. dec. 1 Vatikanom Taylor bo le mi- Katastrofalen potres je včeraj rovni P0*1»""1 v Vatikanu, uničil cele pokrajine z mnogimi Stephen T. Early, Rooseveltov vasmi v severnem delu Anatolije tajnik, je dejal, da upa, da se bo-in število ubitih ljudi se domne- do kritiki zadovoljili a pojasni- -------- -----va ^ 8000> viada je poslala po- lom. Roosevelt je poslal piamo, v ai organ Izvestja napoveduje v Mbnf ^^ f T0jaMv0R| |n g^. katerem je naznanil imenovanje pMcbnem članku "konec bele bi zdravntttov v predete kraje. Taylorja, papežu, ne vatikanski državici. Bojazen glede obnove Domače vesti Oblaki Chicago.—-Valentin Sušnik in njegova tena Jennie, farmarja is Sheldona, Wia.| sta 26. dec. obiskala gl. urad 8NPJ in uredništvo Proavete. Dne 27 t. m. nas je pa obiskala Minka Kres iz Clevelanda. Iz Minaesote Ely, Minn. — Rojak Frank Kocjan je zadnje dni pred sodiščem iztožil $1872 odškodnine za telesne poškodbe» ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči v zadnjem avgustu. Totil je dr. Swansona, ki ga je povozil, za $10,000, toda porota mu js priznala prej omenjeno vsoto. Sod-nijaka obravnava i se je vršila pred diaitriktnim * sodiščem v Virglniji, Minn.—Novi odborniki za tukajšnji Jugoslovsnskl narodni dom so: Jos. IMavetz, predsednik, John Mehle, pod-predednlk, Anton Polanc, tajnik, Anton Plehek, blagajnik, Andrej Pire, zapisitikar; nadzorni odbor: Fr. Golob. Simon Ma->•<»11 in Mary Zgono; odbor čitalnice: Peter Skrodsky, Mary Sa javec in Fr. KoŠak. Ekt^v najkrajšem času in enuje findke voditelje "hlap-Anglije." Leningradska Pravda poroča, da je bila že četrta «eba ustreljena v Leningradu Bradi zločinov, ki se dogajajo Bed zatemnjevanjem mesta. Najnovejši zločinec je v temi iztrgal neki žensjrf torbico iz rok u ulici. Preselitev Židov iz Galicije Dobili bodo rusko državljanstvo Copenhagen, Danska, 27. dec. -poročila iz glavnega stana finske armade pravijo, da so se morale ruske čete umakniti 00 milj daleč v nekaterih krajih na »krajai severni fronti po bit-tah s finskimi brambovci v zadnjih treh dneh, v katerih je pad-o 4000 Rusov. Poročila dostavijo, da se Rusi pripravljajo na nove napade na severu, kamor prihajajo sveže čete, med temi veterani, ki so se udeležili kampanje na Poljskem. Nova ruska ofenziva se bo pričela pri Hoy-henjarvu, 60 milj južno od arktičnega kroga, kjer divjajo snežni viharji in prevladuje mraz ve( stopinj pod ničlo. General Martti Walleni.ua, poveljnik finake armade na severni fronti, je dejal, da se ru-»ke čete pripravljajo na ofenai-vo tudi v sektorju Salli. iPo informacijah, katere je dobil, je niKka armada 300,000 mož ibrana na vzhodni fronti ob je-*ru Ladogi. Med častniki, ki so Mi z vojaškimi četami poslani na to fronto, so nekateri osebni Prijatelji diktatorja Stalina. finski brambovci se morajo witi proti ogromni premoči, ftoti vsaki ruski diviziji, ki fo-je 16,000 mož, morejo Finci ponUviti le 600 vojakov. Rusi Po «tevilu daleč nadkrlljujejo F'nce, a kljub temu doživljajo Poraze v bitkah. Fincem poma-f»jo sneženi viharji tn odnošajev z Vatikanom je brez podlage. Robsevelt je istočasno poslal pismo dr. Buttricku, predsedniku Federalnega sveta Kristovih cerkva in voditelju ameriških protestantov ter rabincu Cyrusu Adler ju, predsedniku židovskega semenišča. Oba je povabil, naj ga obiščeta v Beli hiši in raz-Pariz, $7. dec.—Okrog 80,000 pravljata z njim o mirovnih pro-židov iz Oalicije, ki so živeli v blemih. Nemčiji čtz dvajset let, bo pre- Rev. Louie D. Newton, promi-meščenih v vzhodni del Polj-Lenten baptistu-ni pastor v At-ske, ki je ^laj del sovjetske Ru- Umti, Ga., je objavil odprto pi-aije, as. doznava i* žfdovsUh Lm0f taten«* je naslovil pred-krogov v Pkrizu. sednlku Rooseveltu. On je zahte- S temi židi bodo drugače po- val pojasnila, kakšno vlogo bo stopali neg(i z onimi, ki so bili hgral Taylor v Vatikanu. Dalje transferiranl v distrikt Lublln. hoče vedeti, all bo Taylor preje Vzeti bodo skieli s seboj imetje, mal plačo od Rooeevelta ali od ker jih hočejo nacij i zamenjati vlade. Ce jo bo prejemal od vla-s 150,000 nertškimi kolonisti, ki de, ali je kongres sprejel zakon, bivajo v vzhodnem delu Gallci- ki to dovoljuje? Newton hoče je. Vsi židje, ki bodo dokazali, vedeti, ali Rooseveltova akcija da so bili roje t i v Galiciji, bodo pomeni ameriško priznanje vati dobili rusko državljanstvo. Toksin države, jim bodo podelil sovjetski kon- y diskusiji glede imenovanja zuli. I Taylorja je Early dejal, da Roo- DeportacijVivstrijskih in če- Uevelt v smislu ustave lahko Ime-ških Židov se nadaljuje. Okrog nuje svetovalce ln reprezentan-2000 Židov prid4 v distrikt Lub- te. Oni, ki zahtevajo pojasnila lin dnevno. Nota Uborišča za glede plače, naj ae obrnejo na dr-žid^so bila postavljena v Roz- UaVni department. Taylor morda wadowu, Rudniku in Tarno-| ne bo prejemal plače, toda stroš- Davies postal Hullov pomočnik Predsednik Roosevelt naznanil iménovanje POOSTRITEV EKO- Otvoritev zasedanja NOMSKE VOJNE /«po««*« zbornice proti nemciMIKIB Anglija škuia ustaviti Jovom iivil v Nemčijo CHAMBERLAIN OTVORI KAMPANJO |lxmdon. 27. dec.—V prihod-njih tednih bo angleška vlada povečala napore doma, na zunanjih ekonomskih frontah ln po» ostrila ekonomsko vojno proti Nemčiji. Moftnoat, je, da bo vlada reorganizirana ln imenovan nov miniater, v čigar območje bo a)>adala ekonomska koordinacija. Vlada bo skušala dobiti tudi prihranke ljudi s malimi dohodki za financiranje vojnih operacij. Premier Chemberlaiit ln člani njegovega kabineta bodo pod Japonska ofenziva v južni Kitajski Tokio, 27, dec.—Cesar Hiro-hito je včeraj otvoril zasedanje parlamenta z govorom, v katerem je naglašal Izboljšanje odnošajev nuni Japonsko In drugimi državami. Zasedanje bo trajalo tri meaece in parlament bo moral odobriti proračun v vaoti $2,247,6A7,ft(>0. Okrog 66 odstot-kov od te vsote bo šlo sa financiranje vojnih operacij na Kitajskem. "Z izbruhom vojne v Evropi so nastale nove komplikacije," je dejal Hlrohlto. "VI morste vsled tega skrbno proučiti svetovni položaj In poapešiti napori- sa stabilizacijo japonskih ln teresov v vzhodni Aziji.' Hongkong, 27. dec .-Poročita Is japonskih vlrpv se glase, da js bilo 14,000 kitajskih vojakov brzegu. , ki v zvezi z njegovo službo v Va tikanu bodo plačani iz posebnega sklada državnega departmenta. Rekonstrukcija Žrtve ieleznMtih nesreč v Nemčiji Berlin, 27. dec. - Uradni kro-| gi so šele včeraj pfizi ali, da je .. Jf predlagana soboto pri Karlaruhu. V 24 urah pred božičem je 281 ljudi izgubilo življenje v železniških ne-| srečah v Nemčiji. Washington. D. C.. 27. dec Predsednik Roosevelt Je včeraj naznanil, da je imenoval Josephs E. Davleaa, sedanjega poslanika v Bruslju. Belgija, za posebnega pomočnika državnemu tajniku Corde|u Hullu. V Davieaovo področja bo spadalo reKevanje problemov, le 1 se nanašajo na evropsko vojno in vprašanje mednsrodne trgovine. Duvies bo prevzel novo posir cljo 10. januarja. On se nahaja doma, kamor ga<*e Roosevelt pozval, da mu poroča o poteku pogajanj z Belgijo gledto sklenitve trgovinskega dogovora. On bo držal pozicijo poslanika, dokler ne bo Roosevelt izbral novega. Državni tajnik Hull ima že zdaj dva posebna pomočnika, ki sta oba veščaka v trgovinskih zadevah. To sts Lynn R. Bd-minister in Leo Pasvolsky. Nujne vojne probleme, katere omenja Roosevelt, rešuje sedsj posebni urad državnega departmenta, ki Je bil uatanovljen po izbruhu vojne v Evropi. Načelnik tega urada Je Breckenrldge Long, bivši poslanik v Italiji. Nemu pomaga Hugh Wilson, bivši poslanik v Berlinu. Problemi, katere bo reševal Davles, uključujejjo povratek Američanov, ki bivajo v Evro- vzell govorniško turo, da na aho- ubitih v novi japonek ofenziv , dih seznanijo ljudstvo z vojnimi M • flčela v Jušnl Kitajski. nameni in izvedo njegovo ^ l \ ^ J! nje. Kampanjo bo otvoril Cham- b lo 15,000 Kitajcev ubit h v berlain z govorom v Undonu 9. bitkah s Japonci na fronti ae januarja. Shodi, na katerih bodo verno in julno od Hankovs, govorili zunanji miniater HaU- glsvnega mosta oarednje JlUJ- fax, mornarlčnl miniater Obur-1 «ke. chill, vojni minister Hore-Bell- Japonski vojaški letalci ao sha, vrhovni poveljnik bojne napadli s bombami Kwellln, mornarice Chatfleld, se bodo vr- glavno mesto province Kwang šili v vseh večjih mestih. Pre- si, lu kitajsko letalsko bazo pr mi»r bo aakljuAil kampanjo z Lluhovu. Kitajsko čete so ae govorom v Blrminghamu, svo- morale umakniti 50 milj daleč jem rojstnem mestu, 4. febru- severno od Kantona, glavnega ar j a. mesta Južne Kitajske, po bitk Minister ekonomske koordi- «J^^ kateri Je padlo fl0(K) nacije bo Imenovan po novem I Kitajcev letu. To pozicijo bo najbr* do- .... ST ¿¿¿T'" " mM \Komisarji pobijajo Zveza britskih Indosfrijcev Zveza britskih Indusfrijcev , . , In večina poslancev Je podprla rilSKC VOiaRC gibanje glede poostritve.eko-l nomske vojne proti Nero&ljl. Velika Britanija bo kupovala blago v vseh državah v bližini Nemčije, da ustavi dovoz Uvll ln potrebščin v tretji rajh. Minister za skonomsko koordlna cljo bo imel glavno beesdo v Izpovedi vojnih ujetnikov Rovanleml, Finska, 27. dec Komisarji komunistične stranke so dali postrelltl na ukas vrhov-vseh zadevah goapodmkegaLega poveljstva na stotine ru WM značaja. Anglija bo skuAala utr- sklh vojakov, kl so (Kibegnlll na morju ubitih 2070 mornarjev, eliti ekonomske vezi zlasti S dr- pred manjlo finsko obi>roženo|v zraku pa 4R8 letalcev In me-žavami južnovzhodne Evrope, v L||0. Tako pripovedujejo ruakl, hanlkov. V vojni na zapadnl ANGLEŠKI LETALCI NAPADLI NEMŠKE LADJE Praske med francoski-mi in nemikimi • straiami i bUTLER NA ZAPAD-NI FRONTI l/ondon. 27. dec.--Letalski miniater je objavil poroMlo o bitki med angleškimi letalci ln nemškimi ladjami na Severnem morju, ki se Je vršila včeraj. Letalci ao vrgli več txynb, kl pa ao zgrešita cilj, nakar ao se vrnili v avo J a oporišča. Poročilo dostavlja, da ao bile cialNke patrulje aktivne zadnje dni. Uprizorile so več oglodni-šklh poletov nad Severnim morjem. Angleške bojne ladje polagajo mine na morju v razdalji 500 milj ob vzhodnem obrežju, ds zaščitijo dostop v pristanišča. Pas, kjer se nahajajo mine, je širok 40 do 50 milj. Parnlkl nevtralnih drlav so bili opozorjeni na to v smislu določb mednarodnega salona. Parnlkl, kl prlhsjajo Is Belgije in Holandlje, Imajo dostop do ustja reke Temse In angleške postsje v !)ownsu. Nemška podmornica, ki bi skušala prodreti i minami posejan morski pas, bi ss izpostavila veliki nevarnosti. Anglija hoče predvsem zavarovati avo je bojne ladje ln trgovske pernike pred napadi nemških podmornic. Pariz, 27. dec.—Vojno poročilo pravi, da ao francoeke šele odbili» aovrs4nika iv BS svoje |H»tojaiike na osemlje vshodno ml reke Mossls. V tiria-glb krajih sapadne fronte so se vrMle prssks med ifranoosklml In nemškimi stražami. Druga vest se glasi, da so bil! samo trije angleški vojaki ubiti na zapadnl fronti od Izbruha so-vrsdnostl. AngleAko uradno poročilo, objavljeno zadnji teden, je glasilo, da Je bilo v vojni Pariški list urgirá ustanovitev neodvisnih držav katerih dobiva Hitler potrebšči-1 VoJnl ujetniki", katere držijo ne ln bojni material. >' Finci v tukajšnjih taboriščih. Kampanja, da si ljudstvo s* Vsi trdijo, da ao bili pognani drgne svoje pseove. hrani denar v boj proti Fincem proti svoji in ga potem posodi vladi, Je v volji po mlllUrlstlčnl policiji in rszmahu. Zadnje poročilo pravi, političnih komisarjih. Ako se da Je vlada te dobila $161.000,- ruski vojaki nočejo bojevati, so 000 od oseb z malimi dohodki. 8 takoj ustreljeni v ozadju bojne tem denarjem bo financirala črte. , vojne operacije ln skušala prs- Ruski vojaki so slšbn oprem prečiti inflacijo. Kampsdns Je IJ«nl za bojevanje v hudem mre-v leku med delavci v angleških zu, ki prevladuje na skrajni se-tovarnah za prispevke v vojni|v*ri^ fronti, Hrana Je pičls, sklsd. -.......... mraz. «•lo morje je zamrznjeno in pro----- W 'L Arhangelom in Murman- prekoračiti zamrzto jezero "kom, sovjetsko luko ob arktiku, j« bil pretrgan. Finski letalci bombardirajo železniško progo. kl sI'ajll Leningrad z Murman-"kom. Bombe so razdejale pro-v več krajih.. • v>sti ii južnega dela Finske, kl prihajajo v Copenhagen, ee i**, da finski prebivalci zapu-Vipuri, drugo največje fin-»«o m«»Hto, ki je postalo tarča bombardiranja ruakih težkih to-V mestu, ki je štelo 74.000 Prt-biValcev, j€ ostalo le okrog ljudi. Vipuri leži v bližini '""•t? na karelijski zemeljski «mi. sile rueke vojake, ko ko skuisiil p^ 27. dec. — List Le ekoračiti zamrzlo jezero. Temps, nspel uradno glasilo Finci poročajo, da so sestre- franc0ske vlsde, je sugsstlral Uli 28 ruskih bojnih letal v vče- rekonstrukcijo sovjetske Rusi Helstaldp Fiaska, 27. dec— Mika ruska oborožena sila, o-^"tljen* s topovi, Unki In boj-n,m» letali, je puatila 700 *4«tih Vojakov na ledu jezera Savan-u ko je bila vržena nazaj po r«(aidih n a finake posidje ne ^"»lijaki ožini. Ruske kolone eo r'*m kovale finske postojanke ^ HsjtormaeJu. «akkoli. Kreirajo in Volossulu Krogle, ki so to sipali finski topovi, so poko- ______________v pi, predstavništvo Interesov Ve mM like Britanije, Francije, Kana- Cilejski finančni de in Avstralije v NemCiJl l» < m|'ni'gf#r resigniral nadzorstvo postopanja z vojnimi ujetniki v Nemčiji. pkilei tega pe nimajo gorkih oblek in primerne obutve. Pravili ao, 0a'niso ničesar slišali ^ letalskih napadi I» na finska me sla In pobijanju civilnih prelil valcev. Poročevalci zunanjih listov ao fronti Je doslej padlo 14S4 francoskih vojakov. Berlin, 27. doc.—Diktator Hitler Je obiskal nemške čete na zapadnl fronti in nekaj časa se Je mudil tudi tu» frsncoakem o-semlju. VčersJ objsvljena vest pravi, ds je Hitler prekoračil mejo pri Hsarbrueckenu. Ustavil se Je v vasi Spleheren, obiskal vojske v strelskih jsrklh ln nato se yrnll v BerMn. Na fronti s«* je mudil tri dni. Santiago, Čile, 27. dec. - ruriK„vw„, *________________ __Predsednik Pedro Cards je na-ku|Hf lrup#j rUMklh vojs nnmoč j znanil, da j« sprsjsl reslgnaciJoL ^ biH ub^tl v sptipsdlh Švedska pomoč finančnega ministra RoberU ^klmi č^am? Hsnjencl so finski republiki Wachholtza, kl se je spri s ker jim nI nihče pri- Stockholm, ftvedska, 27, dec. clallstl v ksbinetu ^'»".^^ skočll ns pomoč in obvezsl rsn. Lil 23 ruskin oojnin lewu > rekonsiruxcijo ■ovjt-w»*«- »»-• su^khoim, nveiif**», «i. - —------ . iokoc« i» iww» ... —- -- rajšnjih bitkah v zraku. Finski ^ ,g ogromne držsvs naj bi Vedska pošlljs zdravila, o- listi jo napadali ministra ln mu 0i|Vor|ci# ^ wvjetl mobl-brsmbovci so untfiil več ruakih Jn|piU,0 vsč ma|ih neodvianlh dru^, potrebščine ns očiUil zvezi, z dessičsrji, nakar ||f|f|||| tud( ^ ,n j|h posla- je raaignirsl. rajsnjin niv*«" v - i j®, it "«i»"»« —----— nviHii»»« |»««»„|» ------ - brsmbovci so unitfll več ruakih nAllUi0 Vsč malih neodvisnih b|dw ,n drug# potrebščine ns tankov, zasegli 16 strojnic, veli- drtav. Avtor članka, ki ga Je Kjnilk0t rMmfU) p« ji js obljubila ko količino bojnega materiala m objftvi| u |iit, naglaša, da bi bi- f|nančni, kredite, ftvedaki pro- ujell mnogo ruakih vojakov. ha nemška mehanizirana arma- -U|Vo|jcl odhajajo na Flnalui,. Srdite bitke so v teku na L^ „«roiiilrana, ako bi jo odre- kjer m bodo ^rill proti ruaklm Avstralski letalci vzhodni atrani mesU Liekse, k^j ^ ^jog oljs. Kontrola Cr- i|.Um nM »trsni finake armade, ¿/ofpg/i v Anglijo pri Suomuaaalmiju in nekaterih | M|| morja mora posUtl eden |/-u iMrft dejstva /aaopisl ne o- . M ^ drugih krajih. Ruska bojOg l-L^nih vojnih ciljev Francije N. itMln# pNjovolj- ZfitoMlJS?" tala so se včeraj ponovia> poje- ,„ v.|ike BrlUnije. C€V » odpotovalo na Finsko. ^^^^¡¿.U v vila nad finskim glsvn.m m^ Angleško-francmka blokada ---— Avstra 11]I jemmV stom. toda vrgla nlsO nobene jB j# preprečll« dovor. olj. J ha WoWfl ijl^lol? .m bombe. Letalci so napadli zW |f .viških držav v Nemčijo. Japonsma oivn**» ||tj leUlsk sili. kl se bon pw bam» topnUke baterije na Pr-dlof gM€ razkosanja Rusi- kitajskega obreija Nemcem. I*~t dni prej je 1^1 jTFifSeg. zaliva» kl pa ni"> ¡.Te j5l -Uvljen, čeprsv fran- Tokk)t ^ ^ - foročllo šla skupin, kanadskih letalcev v povzročile velike škode. Krvgle L^ yimdM ni pretrgal, di- ^.^negs ministra prsvl. ds 1 Anglijo. . _______ lik Lm.lii i>r»i> 4iU.I I__^ii^lL .«ILau * U/takvn...... i U. IJ____,.»>M4ia V II na flnsks fronte, so odgovor nI finski vojaški častniki sani* ksll, potrdili pa so poročila, da prihajajo na severne fronte sveto ruske čets. Leninovo ime izključeno iz šolskih knjig francija bo dobivala I premog iz Nemčije / Bruselj, 27, dec.—Francosks jeklarske tovarne, kl izdelujejo topove in šrapnele, bodo morda obratovsls s pomočjo nemške premogovne Industrije. Čeprav ne bodo sktualno rabile dlrsktno v Nemčiji Izkopanega pi^moga, bodo rabile belgijsksga, ker Bel-glja dobiva premog Is Nemčije. Prevoz premoga is Belgije v tem momentu ograža stavka, v kateri Je zavojevsnlh 45,000 rudarjev. TI so šli v boj, ker vlada ni držala obljube glede skrajšanja de-lovnih ur. Hkoro vsi premogovni dlstrlktl v Belgiji Sii prizsdstl zaradi stavke. povzročiw vvim» -«v«-. --T»- cosaa v»«u« pr «u F""»"'moriiancnega I^-'" — iz topov so jih kmaki prepogne, pjomatičnih stikov z Moskvo. . biokada kltajskeg* obrežjs v ' Moofcva, 27. d«^-Ko«i,nlks Avtor omenja, da so se že poka- 2360 milj popolne^ Bki- Q parnik JS5S rdeče armade, ki z^a «namenja, da bi mUkrs^ ^ uklju.uje tudi vse glavne | Lizbona. Portugslska. 27. iMivelistva rdeč« armade, gi VjoI zala znamenja, da bi se usraji- ^^ uključuje ^ ÄjTTno«, «menja J ns ln kavkUke ropuMiko r^ ^^ male proste, kl so ss vršile m4d odcepile od Sovjetske unije. ^^—^ _________ Rusi 4n Finci na flpakih fr Vojna na Finskem je demon- Uudj dobilo -Apenaki tovorni parnik Perez S,— ' ...........H ozemljem. Ss združenih nsrodov, ki šteje-1U zayeznlke. Cambridge, Mass., 27. dec. -Clanl mestnega sveta so sogla« no glasovali za Izključitev Ime-nI I*nln ln Unlngrsd iz vseh mastnih tiskovin. Te uključuje-jo učne knjige, z*mljeplsje ln zemljevide, DrugI predlog, ds Unlngrsd dobi Ime »L burg v vseh knjigah, ki Jih rabi jo v šolah ln kolegijih, Je bil tu di soglasno sprejet Predlog Je .Uvll Michael A Sullivan, član motnega sveta, kl je poudarjal. jo včeraj potopil v bližini por letala ao ^ ^o^ U arma^ ^enie. [ yallh t ^^^^^ ^Ir'g ! ^ITegSg^ ^ g Ü ogled nUkih poletoTn^l finski J a. oovjeUka Ruoijane pred-Uv- J Frandja^U Anglija lahk, ZïéW pe - utonili.; . komunizmu. Stalin dobil vse glasove v volilnem distriktu Moskva. 27. dsc. — Diktator MUlin Js dobil vse glasove pri volitvah kandidatov za msatnl oovjet v Moskvi, kl so se vršile zadnjo nedeljo, v enem distriktu To vest so objevill vsi tu-kajšnji Aáaíipiai. V dotlčnem dlatrlktu Jto volllcl oddali 2972 slaoov In Htalln js dobil vss. Vo-! Hfeoraii udslsžitl voli- PR08VETA PROSVETA TBS RN LIGHTEN KENT im unnwi si rotroiNi iiDMon ■>«« I kr u• M M i srtem (1MB otaaa») »m m fate, mM m p* fate. 01.M m Mrt tatet M •TSS m «ta fate. Hfl M fate! m retail ter te« United IUI« (mm* CfcfaMo) »i M Buli—fal IttarMM Matte« (tetfa* 9+ mi. 4nmm. pmml IM.) m »n.Jo peSiltateij« ta r atateja. /• ta »rifaAU »tetetao »f—Mt.—M»»—wIf ta «f «■■te •rttafa. «rttl M« te mirte Otear •te. will te fer m w ku imm Mik • PBO0VBTA mre s» utite« a ml. or T» FEDERATE© rim v «fcfapeju m prioMr (DNMte ti. 10M). poleg >it«t ■Mfa»M immI, te »■■> ta • tei pMMlta ta »r»*< Se o bodoči Evropi DUkuzJja v dnevnem tisku, revijah, radiode-batah in na raznih sestankih o mirovnih programih in ciljih Evrope je vedno večja in zani-mivejia. Da se liberalni Američani, ki ne verujejo v izolacijo Združenih držav, globoko zanimajo za to vprašanje, ni nič čudnega, ampak Američani niso sami; v diskuziji živahno sodelujejo tudi vplivnejši evropski imigranti, ki dobro poznajo Evropo od znotraj. Dvoje je najzanimivejše v tej diskuziji z našega jtališča. Prvič se velika večina člankar-jev strinja, da je ureditev bodoče Evrope nemogoča brez politične in ekonomske federacije, kdor hoče resno računati s trajnim mirom in gmotnim blagostanjem za vse narode na evrop-ski celini. Drugič Anglija in Francija še vedno odlašata z detajliranim programom njunih mirovnih ciljev — med tem pa v Londonu in Parizu pridno razpravljajo, privatno seveda, o praktičnosti evropske federativne unije. V pariških vladnih krogih — kakor čitamo v nekem poročilu — so odločno za to, da se na bodoči mirovni konferenci popravi fatalna napaka, ki je bila storjena na versajski konferenci. Ta popravek je — razkosanje Nemčije. Nemčija mesa biti razkosana na svoje originalne sestavne dele: Prusija naj gre zase, morda tudi vzhodna Prusijs, Avstrija zase, južna Nemčija z Bavarsko vred pa tudi zase. Edino na ta način bo bodoča Evropa zavarovana pred oživelim nemškim folUtarizmom, pravijo Francozi. (T Toda Francozi ne marajo, da bi se ponovila druga versajska napaka — ekonomska paraliza Avstrije. Ce bo Nemčijp razkosana po ver-sajskem zgledu, bo stara napaka štirikrat povečana — ustvarjene bodo štiri napa Avstrije, ki ne bodo mogle gospodarsko živeti ne crkniti, Če bodo zagrajene s carinskim plotom; če ps bi dovolili razkosanim nemškim državicam svobodno medsebojno trgovino, tedaj bi bilo rsskossnje le na papirju in Francozi so proti temu. Kako torej rešiti to zagonetko? Francosi •poznavajo, da gospodarsko vprsšanje se ne tiče samo bodoče Nemčije, temveč vseh malih držav v Evropi. Versajska konferenca je kreirala poleg male Avstrije mnogo drugih malih držav, ki so bile takoj ob rojstvu udarjene >• ekonomsko paralizo in konsekventno z ekonomsko — odvisnostjo od velikih držav. Ako torej bodoča mirovna konferenca doda oUto-ječlm malim državam še Štiri male nemške države, porine Evropo z dežja pod kap. Število hlapčevskih drlavic, ki bodo s klobukom v roki stale okoli ekonomske mize velesil, se pomnoži, $avlst, sovraštvo in obupno tekmovanje se poveča — in blagostanja v Evropi bo Ae manj in še manj bo pogojev za kakšen polten mir. Ko francoski strokovnjaki tako razpravljajo, prihajajo do zaključka, da gospodarsko vprašanje bodoče Nemčije mora biti obenem nedeljivo vpraianje vae Evrope, Za razkosano Nemčijo samo ne more biti svobodne trgovine, za Vso Evropo je pa lahkot V gospodarsko enotni Evropi lahko mirno živi in prospe-rjrs tudi najmanjša narodnostno opredeljena državica, kajti carina je ne bo davila in pro-sta bo velikega vojaškega bremena, ki danes duši male države, da komaj dihajo. Rešitev zagonetke je v federaciji. Ekoupm-ako mora Evropa biti svobodna in enakopravna do svoje zadnja državice, lahko se pa še deli politično in kulturno, toda ne brez kooperacije in brez odgovornosti napram skupnosti. Doba je prišla, ko stara Evropa ne more več mirno živeti in gmotno napredovati na svoj stari način: vsaka jata ljudi s svojim jezikom popolnoma zase. Evropa si mora posta-viti nov red —» skupno hišo in vsakdo mora sprejeti nove dolžnosti in novo odgovornost, ia katero mora žrtvovati svoje staro — auve-renstvo. Suveren«!vo (politična neodvisno«!) evropskih držav in državic Je atar malik. kateremu ae bo težko odpovedati, toda ta cena Je abao-lutno potrebna, ako bočvjo evropaki narodi imeti trajni mir in ekonomsko blagoatanje. In šale potem, ko »iioznajo neprecenljivo vrednost novega življenja. lx>do uvideli, da Je bila njihova cena Jako malenkostna. Suveranstvo, sa ka-^egajora človek umirati vsako generacijo, Takšrp le jadro diskusije o Imdfiči Evropi, t Dal)» ? taSaJt kalael) Glasovi iz Chicago, IlL—Običaj naselbini je, da se p Kam v Chicajju m Silvestrov večetf M Iv naši poslovimo od starega leta 'vselej na zabavi kluba It. 1 JSt. Vršila se bo tudi letos dne 81. decembra v dvorani SNPJ. Godbo bomo imeli v obeh dvoranah. V gornji bo igral Jimmy Ruby, in njegov orkester, v spodnji pa Pucljev trio. Zabava se prične ob 7. zvečer. Na razpolago udeležencem bodo tudi razni karnevalski predmeti, da bo polnočno rajanje popolno. Vstopnice v predprodaji so po 40c in pri blagajni 66c. V predprodaji jih lahko dobite pri članih in članicah kluba in pri Ohas. I'ogorek u ali Lulfatu Gro-serju v Slovenskem delavskem centru. Lahko si jih tudi rezervirate telefonično, ako pokličete Rockwell 2864. Silvestrove zabave kluba It. 1 so že mnogo let splošno priljubljene. Udeležite se je v nedeljo 31. decembra tudi vi, da se skupno z drugimi prijatelji in znanci poslovimo od sedanjega in stopimo v novo leto.—Odbor. ker na vse stotine poznanih človek ne more spomniti. Anton Zontik, zastopnik delavskih publikacij. se Zuhvala * O koledarjih Herminie, Pa. — Ameriški družinski koledar za 1940 je vreden pohvale — podpisani jih je že prodal 126. Vsi spisi so zanimivi, posebno J. Ovna o Mehiki. Vseh le nisem imel časa pretehtati, vem pa, da je Joškotov zanimiv. Vsi spisi mogoče ne bodo ugajali vsem čitateljem, kar je razumljivo. Kot je Fr. Zuitz omenil, vlada pri koledarju demokratično geslo in je vsakemu pisatelju dovoljeno izraziti svoje mnenje. In ker nismo vsi enake misli, ker smo šele v začetku civilizacije, tudi Družinski koledar mogoče ne more ugajati vsakemu v vsem, upam pa, da bo večini ugajal. Prejeli smo tudi stenske koledarje 8NPJ. Podpisani je prejel tudi nekaj velikih stenskih koledarjev. Morda mi jih par o-stane sa sejo westmorelandske federacije SNPJ četrto nedeljo v januarju in ga bo lahko to ali ono drultvo dobilo za svojo dvorano, če ga le nima. Slika stenskega koledarja ne predstavlja kakšne lepe senjorite, ali pa kakšnega angeljčka za zabavo. Predstavlja rasburkano morje, ki se zaganja ob orjalki svetilnik, ki varuje ladje, da se ne razbijajo v nevarnem skalovju ob hudih nevihtah. Svetilnik kljubuje orjaikim valovom kot kljubuje naia SNPJ sovražnikom, ki se tudi zaletavajo vanjo ves Čas njenega obstoja, včasih manj, včasih bolj, pač kot nanesejo prilike. Ampak ker se drži svojih principov in pottenja in ker je bila ustanovljena na zdravi in trdni podla-gi, kakor svetilnik ob obrežju morja, tudi SNPJ kljubuje vsem zaletom in se rasvija naprej. Bratje in sestre, naprej po poti, ki nI zmotljiva, naprej z uma svetlim mečem za kooperacijo in resnico, naprej iz teme za soln-um svobode! V tem duhu želim srečen začetek novega leta in se zahvaljujem vsem, ki ste mi Ali na roko pri mojem potovanju. Hvala tudi za .božična volčila, W. Alkjuippa, Pa. — Spodaj podpisana*se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste me obiskali za časa moje bolezni v bolnišnici, prav tafco za obiske sedaj na domu. Najlepša hvala tuai za krasne cvetlice, ki ste mi jih prinesli v bolnišnico, in za razna darila. Zggotavljam vam, da bom to vedno cenila. Skušala bom, ako bo v moji moči, vam povrniti, ampak tega ne želim v enakem slučaju, ker bolezni i nihče ne želi. Prestala ssm težko operacijo in enake nikomur ne privoščim. Sedaj se zdravim na domu in gre mi malo na bplje. Menda radi moje starosti obupujem, da bi bila še kdaj popolnoma zdrava. — Srečno in zdravo novo leto želim vsem čitateljem nale Prosvete. Mary F. Smrekar, 122 da bi sedel za qsi*v in m>čal g t, m in onem. Tjsoštame ar P* hihIu počitnic *n t*Ju:až bo va.s. d:i bomo lafcifce ftaj 4 šribali". Za javnost imum precej fcrifravnega. Obsujem, ker nišam vedel, kaj vse bo priredil mladinski krožek 21 SNPJ na božični večer v korist Sk>ven skega doma, da bi ob času objavil v Prosveti. No, bom pn o izidu poročal. Pred večerom novega leta — najbrže bo 30. dec. — bo pa zo- ---*--------- £.111 bu «iii lllunm». wimiw « »i pet servirana srnjakova pečenka da Je pon€lire£i padel v vodo in __/L>mil lol/O uto _ __. . .. ■ * v Slovenskem domu. Srnjake sta podarila Anton Trontel in Anton Biček. Ne pozabite te prilike! Kot vsako leto, bo tudi letos pečenka prosta zu vse. — Ker sem z*tmudil voščiti vesele božične praznike, vam vsem tu in on kraj luže želim v vseh ozirih zadovoljno, zdravp, srečno in veselo novo leto 1940. Anton Valentbčič. 242. Z delom je šepava Carlinvlile, IlL — Iz naše majhne naselbine se nihče ne oglasi. Najbrže bodo temu vzrok slabe razmere, kakor povsod. Tukaj je le en majhen premogorov Carlinvlile Coal Co.,iv katerem dela kakih 80 mož, zdaj še precej dobro. Kar se tič<> Gillespieja, dela en rov W. Va. Coal Co. zdaj vsak dan, toda pri Superior Coal traja spor že od i7. novembra in rudarji počivajo. Kdaj bodo prišli do sporazuma, se ne ve< ker i-majo operatorji trde buče. Se nič ne brigajo, kako naj se ubogi ljudje preživijo, in to posebno zdaj pozimi. » Cesarsko delo je tukaj počivalo tri mesece, zdaj po novem letu pa bodo zopet pričeli z njim. Vso jesen, ko je bilo lepo vreme, so morali biti doma, zdaj posimi pa bodo morali delati. Kar.se tiče društva 326 PJ, je vse nekako po starem. Tajnica je pridobila k drultvu novo članico, mrl. Fantelo. Hvp-la! Na decembrski seji so bili izvoljeni vsi stari odborniki za 1940. Math Mrak, predsednik. Tudi voičilo Clevebuid. — Vsem tistim, ld ste ml poslali sezonska volčila sa božične praznike in novo leto, vam enako vračam skozi Pro-sveto, katero večinoma vsi či-tate. Vam želim isto kakor vi meni. Rad bi videl, da bi ne o-stalo samo pri želji, toda se bojim, da bo tako, dokler bomo pod kapitalizmom. Ampak čas bo prilel, ko bodo naia volčila me-rodajna in uresničena, ne samo simpatična. Kdaj bo prilel tisti čas, je odvisno tudi od našega delovanja. Kdor od vas še ni naročnik Cankarjevega glasnika, me bo najbolj veselilo, da si ga naroči za novo leto. Louis Zorko,. Kdor je sa srnjakovo pečdrtfco ... Sharon, Pa. — V tem mesecu smo hudo zaposleni: čez teden v delavnici, ob nedeljah pa na sejah tega ali onega društva, in sicer tako, da človek nima časa, Uisaüske novice U Salle, III. — Nahajamo se mesecu decembru, v katerem se običajno vrle glavne seje. Teh smo tudi pri nas imeli več. Društvo Sokol 98 SNPJ je imelo svojo letno sejo 10. dec. v SNI). Ta seja je bila zelo dobro obiskana in na dnevnem redu so bile važne zadeve. V drultvo smo tudi sprejeli tri mlade npve člane, in sicer v odrasli oddelek. V odbor smo ponovno izvoliii »tare odbornike, izjema je le bolniški odsek. K , V društvenem odboru so: Predsednik Frank Kotar, podpredsednik Vinc Klanšek, tajnik Frank Dernach, blagajnica Ana Dular, zapisnikar Leo £ev-nik; nadzorniki, John Furar, Mary Frkol, Joseph Jurjovec; bolniški nadzorniki, ftichard Kral, Joseph Frkol in John Mo-Čilar (zadnja sta nova). Zdravnik je dr. Leo Urbanovski. Po seji smo senodali v spodnje prostore, kjerjsmo imeli na račun upravnihyfcdbornikov izvrstno zabavo.^ V sredo, 18. dec., se je pa vršila letna seja gospodarskega kluba SND. Tudi na tej seji smo razpravljali o važnih zadevah v korist SND. Izvolili smo tudi sledeči odbor: Predsednik Vinc Obid, podpreds. Tony Flle-tič, tajnik-blagajnik Frank Lepi č, zapisnikar Tony Udovlč, nadzorniki pa so Frank Martinjak, John Furar in Tony 8o-tovšek. 2e pred sejo sem izvedel, da sta spretna lovča Vinc Obid In Joseph Ojster preskrbela zajce za to sejo. Kakor hitro je bilo zborovanje končano, smo se podali v drugo sobo, kjer so bile mize že pripravljene in tudi natakar je Že pridno polnil kozarce z ječmenovcem. S tovaVišem sva se čudila, kdo je pripravil to zajčjo pečenko, ki je bila tako o-kusna. Pozneje sva izvedela, da je bila tista izvrstna kuharica nova gostilničaffca SND mrs. Antonia Vidergnr. Kdor le ni član tega kluba, naj takoj prir» stopi in ne bo mu žal. V nedeljo, 17. dec., pa se je vršila letna delniška seja SND. Iz poročila direktorjev je razvidno, da je dom kljub slabim delavskim razmeram precej dobro napredoval. Kot navadno, so bili tudi letos razni strolld, vendar se je plačalo $1600 na dolg. Upanje je, da bo dom čez par let plačan. Tajnik doma Frank W. Gregorčič (319 9th st.) apelira na vse delničarje SND.' naj mu dostavijo delnice, da jih ponov- /Änjeno, se se I/o m iznebil nakar se b pričele de-nde. Radi lega je potrebno, da tajnik uredi knjigo za utajjževanje dividend. Torej deliiii-arji. storile to*.da.Jx> mogoče stvar pravilno urediti. Bilo je že poročano, da je 8. novembra ncznanokam odšel Tony Reže n, rojen v La Sallu in star 24. let. Njegovo truplo so našlfv reki Illinois 3. dec. na južni strani mesta. Domneva fRTRTEK, 28. DEPFun^ utonil. Pokojnik je bil zelo prijazen mladenič in ga bodo gotovo svojci, ka^or tudi vsi rojakj pogrešali. Tukaj zapušča 'dva brata in dve sestri. Starši so pomrli že pred leti. Prgv tako so v sosednjem O-glesbyju našli v vodi 6. dec. Jo-aepha Križa, star 5¡1 let in doma nekje od Poljan na Dolenjskem. Pokojnik je bil uposlen kot nočni čuva i pri Marquett Cement Co. Kakor običajno, se je 5. dec. podal na svojo službo. Ker ga drugega dne ni bilo domov, so ga pričeli iskati in ga našli mrtvega v 16 palcev globoki vodi. Domneva se, da je bil nasilno umorjen in nato za vlečen v vodo. Tukaj zapušča tri otroke, enega brsta in eno sestro. Žena mu je umrla pred šestimi meseci. John Furar, 96. Zakaj je potrebna demokracija Razlagali ne bomo, kaj je d*m l . ' kaj ni. To vse je naiim čitatelfem aU''a 1 veda« pa želimo daneT, tfc1''; ,P| kjer ni demokracije. ,,osWll gospodarskih in socialni^ Vffi kozv^no javno mnenje ustvarjati z nekimi n T"T' ^je oseb!, ali , ^ f di. Te fikcije so lovioizern in pa osZi A množic, ki zahtevajo od oseb ali 'ku . ,^ cijo postavljenih tez, ne da bi same m^t , alno presojati in se prepričati, kaj Je^ ga kaj je izvedljivo in kako je izvedljivo t zahteve se kupičijo brezglavo, množice navali vajo na voditelje, ki končno ne vedo kaU se branili pred šovinizmom in zahtevami ki i ne moiejo uresničiti, ker Je realno ¿¡2 močnejše. Vsak šovinizem je namreč S kop zdravega mišljenja in pametnega de J nja. To se kmalu občuti v takih sistemih Kjer ni demokracije, ne more biti pametni in treznih razgovorov in ne objektivnega soda lovanja med državljani, ker o nobenem vDra šanju ni dopuščena odkrita, stvarna in hladi krvna razprava. In še eno hudo stvar povzroča pomaiijkani demokracije. Tam, kjer ni demokracijo vse lepo tiho in mirno, ali s tem ni rečei,o J so vsi ljudje zadovoljni. Res je, da drzni še vinizem potegne množice s seboj. Toda poza biti ne smemo, da so poleg analfabetake mnoi žice na svetu tudi resni, izobraženi in zavedn ljudje, ki so duhovno jedro družbe. In če t resno jedro ni zadovoljno, je velikega pome na. Šovinistična množica, kateri se je vzeli možnost prakse v reenem uveljavljen ju, se d nepričakovani priliki razprši, kakor pest žive-ga srebra, če ga vržemo na tla, čim ji kaj »< prija. Šovinizem je torej najslabše "lepilo' državnosti. Po vsem svetu tudi opažamo danes vohunstv in tujo propagando v obliki iredente preti pt sameznim državam. Kje je lažja taka ireden ta, kakor tam, kjer ni demokracije, kjer nj rod sam nima pravice, da bi nastopal proti njej. Tudi tej propagandi in iredenti po naj. bolj dostopne šovinistične množice, tem bolj, ker je tuja iredenta navadno šovinistična in zahrbtna, kar na šovinistične množice vpliva zlasti tedaj, če se čutijo prikrajšane v svojih ambicijah. fo so nevarnosti, ki so posledica zatiranja nokracije. Socialisti te stvari presojama ¿o in prepričani smo, da tudi vsa trezna 'nost, razen one, ki zavzema napačno sU-«5e, da človek ni človek, ampak le suženj one-ir ki si more osvojiti na tak način oblast. Tu-ti naj si zapomnijo, da je človeška družba Irganizem, v katerem se morajo uveljavljati, te hoče biti zdrav, vsi njeni deli s svojimi du-lovnimi in fizičnimi silami. To je pa mogoče /le v demokraciji. Vsak drugačen sistem je (obsojen na propast, ker ni naraven. —.Delavska Politiku. m l„> Brzina krvi Prevarant zopet na delu ' No. CMcago, III. — V tej okolici se zopet klati prevarant, ki blufa ljudi in jih fehta za denar. Pripoveduje, da ga je svoječas-no žena silila, naj gre k sosedu pomagat hilo barvat, pri tem delu pa da je padel z lestve ter si roko polkodoval v rami. Pri nekaterih toži, da nima kosti v rami, pri drugih, da se mu roka sui Nekateri so mu že usmiljeno nasedli na limanice in ga dobro pogostiti. Tudi pri podpisani se je oglasil, zahtevala pa sem bo^j natančne podatke o njegovi po-škodbi, kot^e samo knjiga s podpisi prispevateljev. Izgovarja se. da pri SNPJ pozna vse uradnike, posebno pa Aniona Slabe-ta, pomožnega urednika Prosvete, s katerim sta si baje najbližja soseda v starem kraju. Tudi dr. Furlana pozna in govori, da je od tam doma, toda pri njem se nI oglasil. Drugi ga zopet poznajo, da je doma iz okraja Smarjete pri Toplicah na Dolenjskem, kjer ima lepo posestvo, leno in tri otroke, katere pa je vse skupaj zanemaril. Ti ga poznajo pod imenom Antona Potokarja. Nekako pred devetimi ali d setimi leti se je klatil pod i nom Anton Bajt ali Baje. N blufal je veliko ljudi tod in dr god. Njega je spoznala mo prijateljica in me nanj opozorit. Ce bi ga bila spoznala, kojje bil na mojem domu, bi ga ' poslala na rlčet. Zato opo jam rojake in člane po druirih naselbinah, da bodite opr Ako ga zalotite, ga pošljite, ka mor spada. Možno je, da sd sedaj nahaja v drugih naselbiiah. Pred leti se je v Mllwsu|eeju izdajal pod imenom Ažtona Skvače. Tudi iz Minnc ja in Pennsylvanije so i pozarjali, naj ibodo lju< vidni pred tem tlčkom. se bolj varuje in se rad stavi z imenom, pač pa škodbo v rami, Tudi ii na lju Loeiaa. Mo„ po 119. v Br* »j k tonu Pa. - I rihodnjo dec., bomo novoletno ve-daHM. kjer M arouse, ki ojo hanno-po radiu, na po-valč-ne zamudi-soboto sve-veeelioe v M. R. do iste točkšt Pri štirinajstih poskusnih osebah starej*£ in mlajšega letnika so ugotovili sled»* r vprečne številke: od pljuč do ušesa raW* sekunde, od pljuč do roke 17.2 sekunde. ušesa do roke 8.2 sekunde. k Da bi dognali, ali se brzins obtoka J . ^ ^ starosti spremeni, so izvršili meritve osebami med 70. in 80 letom HRi bistveno daljši časi: od pljuč do u^ J. pot krvi 6.2 sekunde, od pl£ * £ T« sekunde, od ušesa do roke -manjšo brzino krvi v visoki sUros ' irsz^ lahko s tem. da se v -taro-t. aorta 0 odvodnice razširijo ter istočasno tudi (Dal)« Is P*™ * V načelu je to WM^i^Äim 'rib^ no. Ampak za »kupnim f^^^r»-mora biJT— socialen cija. brez katere ne more bRJJ-^ rešpekta in brez tega ne bo bratstva m^ ovice starega kraja l|, Primor ja Ejijt angine blokad« Etržaško luko TAgencija Havas poroča: Ita-Liiuki gospodarski krogi so ze-Bfuuskrbljeni zaradi poostritve Klade, ki jo bosta ta teden za-■Jl^vajati Francija in Anglija. Kjjjaiiske (gospodarske kroge ■ .i ¡,krbi usoda TrsU, preko Ktc'roga je šk> največ nemškega Koza v prekomorike države-Ko bo izpadel nemški izvoz, ki ■Tki doslej preko tržaške luko, K to pomenilo za mesto goe*K>-Lr*ko propast, kerlržaška luka K interni italijanski promet ne laihaja mnogo v poštev. Večino ■llaga, namenjenega v Italijo, ki ■¿ga uvažali preko Trsta, je ■tvoril premog. Igedrm novih vrtcev Etalie Reden te" I Trst, novembra 1939.—Za svo-Ijo dvajsetletnico obstoja drus-|tu "Italia Redenta", o kateri |au> obširno poročali v našem li-|,tu pred nekaj meseci, je to I društvo otvorilo sedem novih ■otroških vrtcev v Julijski Kraji-I ni. Dosedaj je bilo 183 vrtcev te-Iga društva, ki so bili posejani ,po I vsem Primorskem, a sedmimi ■ novimi bo njihovo število doseg-llo 190. Število otrok, ki so po-laečali te vrtce, se je tak dvig-liiilo (Ml 8,500 na 8,800. I Teh sedem vrtcev je takole ■razdeljeno: novi otroški vrtec v Idoberdobski občini, v katerega [pohaja 70 otrok, noyi otroški vr-I tec v lovranski občini (v Dobre-Ikih) s 25 otroki, novi otroški vr-Itec v Massi (Kopriva v furlanski nižini) s' 70 otroki, novi vrtec v Logu (Bovec) za 26 otrok, I novi otroški vrtec v dornberški občjni (v Zalošču) za 30 otrok, U>ti otroški vrtec v rihemberški občini (v Šmarju) in novi vrtec v temeniški občini. Od teh samo dva še nista odprta. Upajo pa, da ju bodo odprli še za Božič. Velika tatvina v II. Bistrici Trst, novembra 1939.—Pretekli četrtek ponoči so tatovi, ki so izrabili močno burjo, obiskali trgovino tvrdke Vestor. Razbili so železja na oknu, ki so bila zelo močna in se je mislilo, da jih bo težko odstraniti in tako prišli v trgovino. Pokrali so mnogo blaga, nogavic itd. Škodo cenijo na 10,000 lir. Karabinjer-ji pridno iščejo storilce. Zopet nesreča h »Uro granato V tržaško bolnišnico so pripeljali 20 letnega )lfilana Polšaka iz Rihemberka z veliko rano nad levim očesom. Njegov brat Ciril, ga je spremljal, je povedal, da ji* Milan pri delu na njivi zadel « krampom na staro granato. ki je eksplodirala. Ce ne na- * topijo komplikacije, se bo moral Milan zdraviti pet tednov. 1'adcl p«d kamjon, ko ae je »račal od vojakov Gorica, novembra 1939.—Težka prometna nesreča "se je zgodila dne 19. t. m. na cesti pri N"lkanu. Tega dne ae je v veselem »az|K)loienju vračal domov 0,1 vojakov 25-letni 8tanlslav Ipavec, stanujoč v Skodniku pri Kanalskem Kalu. Vojake je slu-l»ri 11. regimentu bersarljer-iev v Gradiški. Z odpustnico v rokah ne je podal iz kasarne, za-Jahal kolo In jo potegnil proti Gorici. Pri Solkanu pa,ga je do-!<'Ma nesreča. Nasproti mu je Pniel velik kamjon, ki je imel pnkolico. Morda se je Ipavec '¿"»strašil, ko je nenadoma za-vl* b prikolico. Rana na glavi je »trašna. Ipavca je usmrtilo kar na mestu. O nesreči so ljudi«- obvestili ksrabinjerje, ki so "Iredili, da j« bilo truplo preneseno v solkansko mrtvašnico. Magičen konec mladeniča Je vzbudil pri vseh sočutje. "KOBlZ IZ PRI MORJA Ilirska lllntrica.—Pred nedav-n,m je umrl znani posestnik In '♦"•ni trgovec Anton Ličan. Pokojnik Je bU riinogo let bistriški *upan. - ToHain.—Vojaški tovorni avto ne je na o^Uvm ovinku zvrnil I"» »trnvm poWtn^4co je vozil ^s iz Sv. Lucije proti Lepe^i. Ni avtomobilu je bilo tudi de- vet vojakov. Pri padcu so vsi dobili težje in lažje poškodbe. Kakor pišejo, trije vojaki so zaradi poškodb kmalu nato umrli. Komen.—V Velikem dolu je zgorela hiša Antonije Zerjalove. Uničeno je vse poljsko orodje in drugo bhvgo. Škode je 10,000 lir. Trst.—Umrli so: Godnič Ivan 30 let, Pertot Emil 33, Dodič I-van 33 let, Kolman Rudolf £5, Hajek Franc 78, Filipič Marija 83, Vodopivec Ivan 63. Trst.—Pred dnevi je nenedo-ma umrl dr. Julijan Jurcev, specialist za ginekologijo. Rojen je bil v Cavtatu in čeprav je bil miše krvi, je postal zagrizen pro-tivnik našega ljudstva ter se ak-jvrvo udejstvoval v vrstah dal-tinskih Italijanov. Trat.—Dne 25. nov. so oblasti rle za 3 dni dve trgovini zaradi IjoviŠanja cen. V Košani je billjavljen oblastem Anton Be-nl4rf ker je skril 36 kg sladkani.—Oblasti so zaprle za i trgovini Josipa Stan&ča rgarete Mahničeve, ker sta >jala blago po višjih cenah. NArežina.—Na železniški progi mil Nabrežino in Prosekom so naianci ukradli 62 zvitkov bakrefc žice. .—Umrli so: Sijič Franc 56 let.ltranšček Josip 83, DraS-ček 'Aaon 53, Ipavec Stanislav 24, Jaifcek Ivan 56, Hoban Dominik fc, Terčič Katarina vd. Feltrinfe Zerjal Avgust 53, KerševA Ernesta 33. Stanji—V Kobjiglavi so aretirali ¿letnega Bernarda Fur-lana. ZalVili so ga v času, ko je kuhal žigAje.^Karabinjerji so ob tej priliklodnesli 19 litrov žganja in vs«l priprave. Deskle.420-letnemu Stanislavu Bitežniki je v rokah eksplodirala svetljka na karbid. Pre peljali so i v bolnišnico s težkimi poškoLami in z opeklinami 1. in 2. Itopnje. Kanhl.—ilii delu si je 29-letni ;ar zlomil nogo v goriško bolniš-\oral ostati 60 dni. cesti pri St. VI-|))otrgali železne rafskih drogovih, ridno iščejo sto- Jaraej Tr Prepeljali so nioo, kjer bo Vipava, du so nežna kljuke na tele Karabinjerji rilce. Vipolže.—Z prišel 19-letni iogo pod voz je ,van Skočaj. Z zlomljeno nogolso ga odpeljali v goriško bolni.wo.* Vrabče nad št. Vidom.—Te dni so fašističnejpblasti rxxlelile naši vasi radijski aparat, ki je namenjen za vzgšjo domačinov. Poslušali bodo pr«vsem govore fašističnih vodij In kmetijske ure, ki jih oddajajo italijanske postaje. Steverjan.—Ko jk nesla težak koš krompirja, sel je Karolini Marašovi spodrsnila! tako, da si je pri padcu zlomilall«sno roko. Proaek.— ¿ nih polarnih ozemelj. Saj je ce-. I • • lo v ta namen ustanovila pose-¡¡Jfy/jijQ bi f£ ben urad. ki mu načeluju sam /v Ljnam„™ Mi^f |ízgüMfó svobodo 20,000 prebivalcev. Prosvetne rasmere so v Estoniji lelo ugotl-ne. Analfabetov je komaj 5'/*. iljtsi je šolanje obvezno šele od osvobojenju. Zelo veliko je število srednjošolcev In visokošol-cev. Nadprodukcijs inteligenca je hud problem Estonije. Ns vsakih 100.000 prebivalcev odpudr 423 študentov. Min iih odpudf na Švedskem samo 147. ns Finskem pa 130. Univerza v Dorpa-du ima slavno znanstveno tradicijo in je bila ustanovljena te I. 1632. — Ogromno je število javnih knjižic, ki ne manjkajo v nobeni vasi. . , K*ton*ko gosj^fdtysh*» % K»» to ni Ju je spudsla pred o* svobojenjem med industrializirane pokrajine Rusij«. Vendar je bilo tudi poljedelstvo še tedaj Drzen napad na Južni tečaj V zadnjih dneh je odrinila. ..«v.iu jt- ......... V4e uo ,mjnovej»aga i«*«, »"|IMlllllP; Po rairtu je «dpr.v. odrini- do „.jnov.j»^ Hm.* ÎÂÂtï prav fantastičen ter tako smel. da mu ni primere v zgodovini dosedanjih ekspedicij na južni tečaj. V poslednjih dveh desetletjih smo bili priče več polarnih ekspedicij, ki so prescgsle fantazije iz romanov Julosa Verna. Veliki uspešni ekspedicljl E. Prepir med angleškimi čaeopiti London, 26. dec. — Pritožbe glede poročil v angleškem časopisju o poteku vojne in zavajanju ljudstva se, slišijo v Londonu. Izdajatelji časopisov se kre gajo med seboj in očitajo drug drugemu, da potvarjajo vesti o dogodkih na fronti. V sporu sta lista Sunday Pictorial in Ex press. Prvi Je naznanil, da bo prinašal kolono pod naslovom Resnica in se ponorčeval Iz Ex pressa, ki je v zadnjem februarju pisal, da se Velika Britani ja ne bo letos zapletla v vojno Usta Daily Mail In News Chronicle sta naananila, da ne bosta objavila nobenega vojnega porc>|. /.tla /« nm hn i m »H i trii» z dokaz stalne baze. Sem bo pošiljala vwrU| katera na jugu In ka ameriška vlada vsako leto nove L Hredinl. Največ zanimanja je posadke oz. koloniste, ki bodo vzbudila sedaj najprej Eston-zamenjali svoje prednike, h 0 kateri moremo poslej go-te stalne okupacije južnih po- voritl kot o ozemlju, na kate-larnih ozemelj naj bi potem is- rem gospodari dejansko volja virala pravica, da USA posta-Luvjetska Rusije, sa) Ima pra _____ ___|____^ _ vijo lastninsko zahtevo po tem v|co vzdrževati v nj#nih prista- Amundsena, ki je kasneje*^ Uko ozemlju. Nato bi pa sledila for- LjšČih in na njenih otokih svojo tragično izgubil življenje, je sle- malna anekslja. V celoti gre bojno mornarico, letalstvo In za ozemlje, ki je dvakrat večje k^eno vpjsko. Pa tudi glede ko Alaska. zunanje trgovine In sutianje po- S "polarno ^ ^ ^ Ekspedicija je uporabila vse Na*tan*k in dviavns iwsy# dosedanje izkušnje ter je na- Estonija je naaUla pravno pravila načrt, ki je naravnost[mm^, febr. IcU 1918. it ne- fantastičen. Dr. Thomas j C. k(jMj rUikl> pokrajlne. lešeče o^i Poulter, ki je poveljevulC; I« »altlku Južno od Unlngrada. prejšnji Byrdovl ykspedlcyj. j« Njeni ustanovitvi Js kumovpla je na podlagi prejšnjih diagoce- nttm4ku VoJska, ki Jo Js zaseda nih izkušenj izdelal načrt za |M) ^i^jtvi nemško buljšsvlšks konstrukcijo ogromne ladje na R|4 mjru v Brestu Litovskem. To kolesih, ki je podobna obenem IHH,dvisiiost Estoniji Je potrdi- < ilo več poskusov. Zanimiva je bila Wilkinsonova ekspedicija s podmornico v Severni ocean. olarnega o- juWro |»#jpUs, ki msrl po površi. zemlja. Na ravnini se krlžarka Ij H6HJ| kv||(, km gnhodu In lahko giblje v snegu it) ledu »L^,^ m9j( Estoniji na Baltsko hitrostjo do 25 km ns uro, P" morJi, odnosno Finski zaliv. Po čemer delujeta samo dva motor- ¡oblikovanju tal Jedel velike ru-ja, dočim sU dva v rezervi. Mi- ^ rftVnlne, visoke povprečno ksimalna br*lna Harnega M ftQ m IIMd TOorjem. Njen najvišji losa znaša 60 km, z vsemi 4 mo- vph mttr| kl.,n||j al7 m< Zavetnika kitajekega voditelja ubita SanghiJ, 28. dec. Teroristi SP, včersj ubili dva zaveznika tyjmga CingweJa, kitajskega voditelja, kiterega Ja|)oncl isnlpi-rajo kot kandidata za načeltilka nove kitajske vlade. Neki drugI Zivesnlk Wanga Je bil ranjen. Turški parnik zadel ob pečine Instanbul, Turčija. 27. dcsj.^ Turški tuvurnl parnik je v velikem viharju na Črnem morju -zadel ob pečine v bližini Slnopa ln se razbil. 24 mornarjev Js izgubilo življenji. torjl zmore vzpetine do «5 stopinj, Uko da bo prišla ekspedicija lahko celo na 4000 m visoke planote polarne Antarktida. natika in oprema kri torke "Polarna krlžarka" bo Imela PRATIKE za 1940 •mo kopat Rprsjsll. Jako ssnlmiw so. Naroiils Iskaj. VMUKi »LAiNIKOVA.....t»« dkužinhka...............fft« Tu4l amo Ropot doblU diraktn« il LJvbljass pristan «lavni Planinka USA hočejo za vsako ceno dobiti Antarktido Severoameriške^ Združene države skušajo za vsako ceno za-vladatl pokrajinam okoli južnega tečaja. Kongres Je letos ju ilja odobril 840,000 dolarjev za novo odpravo admirala Riharda E. Byrda, In njegovih sc»delav. cev v ledene pok raj I ne okoli j už- ------- , nega tečaji, ki jih pri prejšnjih žarka je Izdelana Iz jekla ln e^ poskusih niso mogli doseči.; lektrlčno zvarjena Njena gib-Glavni Byrdov sodelavec je zna- IJivoit Je tako prirsjena da z ni raziskovslec in nekdanji A- lahkoto preide tudi do 6 m š ro-mundsenov tovariA, Lincoln ke Jame in ledene razpoki ne. Elssuorth. Ameriška vlada se! Krlžarka Ima v zadnje^ delu zaveda ogromnega poflMns juž- cel Uborstorlj, dalje vae radio zav k . telegrafske sparate In druge a- parate, Za posadko ps je na-pravljena zelo udobna kabina z električnim ogrevanjem. 7 "raioroienih" tanko* Polag nešUtlh pripomočkov ima ekspnllcijs tudi 7 armad nih tankov, ki so "rszoroteni' ter bodo služIli kot traktorji vlačilci sanj, ki bodo naložen« z zalogami hrsna In razi»* opre me. Zlasti številen bo oddelek letal, ki so v to «vrbo prav por bej prirejena ter vsa opremlje i na z majhnimi radio oddajnimi in sprejemnimi po"t«j»ml, Uko da zanje ne bo nevsruoeti, da bi zašla ali ae celo izgubila Polarne pae I »odo lat«»a pr**p«fljaJi leUli na glavno v Ant- ' arklidi, ln sWr IxhIo pr«*|M'ljali ime v riarkotiziraru-m atanju, da iMido prišli ns oporišče po|«»lik»-ma čili brez vHik* nervoze, v katero Jih je pri l(yrdovi »kape-I diciJI leU 1*8311*15 spravilo brnenje Malakih motorjev Ur se dolgo niso mot 5000 milj! U6,000, torej manj kakor slo- >lo4,k ^ ldl#a, Is m. vT* rt >ZuvU* *na sama o- venska banovina. Ob estonski * haS Križarko lm|| j4, HJ:, oUlkov, m*d kaUrlml I U„Ja>* M, #isti kri ler 4.J. seba iz posebne ka line. Aanl- J Oeto.Moon in Da-i*~* n^a mo#i ta ^riljo. mlvo je, ds motorji uganjajo «u^najv^1 OeW, M^n w »m .Ubq pn(b.v« Mi buliji« vssko kolo zase. Kolesa so gib- *«*; TI otoki predstavljajo os „ Unm mva tud v navnlčnl smeri, ksr -»ti»« državne površine, dočim JJ brf0 v prMtopnih i.tih. Xočs TIS predsUvlJiJo jezeri dvajsetino. ^ , $10o, n Ik. I* uo . ¿o in pol metri Kri- PHrasUk prebivalstva Je M*> MAKIA rr,IJHKK tMlMČHU KAP. dvigne js, 1 po» "»«T*. *r ^^ M|o v xasUnku. uk k, o», mal. siehl. 60«, vs- Prebivalstvo Je prižej enotno, lika $i.zš. Sedem osmin je Estoncev, Ru-;iVKDHKK KAPUIOK »s šskato. sov je 8.2'^ . Nsmcev U%, Svi-1 ¿revs )s vMIro» Ca na mala sliki. dov 0.7% Ur Zidov ln drugih' »o«, v.lik. $i.W . Vn>L vi ii^Lihi i* v Estoniji o- ^Ulna ima«ovsn«fa blags ja prssta. 1,7%. I O ŠUvIIU je v Estoniji o- aarslilsm is $1 M sli va#, koli 90,iM)0 Rusov, Estoncev v uaAlJam" irsvan ss«U>nj nsš Isp vslik Rusiji Je pa po sovjeUkl iUtl-1 iUniW kttl9dBr> stiki 158,000. Estonci so sorod « M irt Cn niki Fincev in Madžarov. Zlve« SUv« Mohorko Co. kompaktno po vaseh, doi lm so m ie. »a4 »»eselsa Wls. narodni manjšine posebno nem- ¿Mdovlnaka »pomcnicm šks, židovski Jn deloma tudi ru- TTl! ^ aks, naseljene izključno po me- W dvijsetiml letl, ko jo si stih, kakor ao tudi Nemci ni na- delale meji med « 44-01 bivšem 8p. flujersk^m le sos^llilml drtavsml. je bilo to Rada raka aaaelhin. » kniu Ireh 4r/a« -Kanaan. Metmm U MU-*iriJe. h^r rt ki sv laca la cinka. * Naročit« batJšJ »! Miadlasàl liât, aaj nik za slovenske meščani. Zato je Nemcev v Tel- ptreče vprišanjs, ko je pr^-Hnu (Uovaluj In Dorpadu «zl z umaknltvl-Ruski kmet J« žive ob ruski mej I i« "mirovne ,«godbe iz Senit- v vaneh okoli PeUere, kjer Jih Ji M ^JJ ? 40,0tjtl, dočim šUje Um eston- vlade oilredile rešitev AdriaUke- ako prebivalstvo komsj 20,000. ga problema brez •^•^•«Jj TI Estonci so pravoslavni, do- Zeiu, ko Viiu>. Nad lO milljoooV^t-lutrodno nošii Po veri je kleriie tega je bilo prodanih v „roUatantov in 19'i prsvoslav- zadnjih peldeaetlb letih. In da-rh nea alavi svojo "zlato obletnico ia velesnana Aekidčni toniki v M t sla, prošPeta in kultura i j*JM>ijAani obliki. ViUmln B-l P,i »oklicu Je 50% Estoncev slave idrivnlšk.* avtoriteti M IumUiT JIH Je zaposlenih v «al kar je bil dodan formuli Tri-industriji, ostali ae ps bavijo s .hibro pon^ črevesnem .laredu trgovlfii, iam.or.tvom in drugI- nerjevegs «Urenkeg. Viaa. IV mipokliii. V mestih živi m-kaj zlte na rudjči napis: New and več od četrtine prebivalstva Improved Formula, kadar ku-V-eh mest >e 18. Naj^ pujete izlioljša.a, viUiilr.lzIreno ve^ji Je Tallln tttevaJ) s I2i,t>00 Trinerjevo Grenko VImk ki je lk>rp*d Jih ima *>. ( najMjše vraU t-Uns U»alka. (J00, ostala mesU pa so vsa pod -(Aéf.i m **0*00000m00000m000+++0+00>000000+0#0+000+0++m0+m+0>0000+00+000+0+00+0i0+00+000000++*+++++++++++++++*+****'' NOČ PO IZDAJI LlAM VFLAHERTY ROMAN Poslovenil OTON ŽUPANČIČ Na uradnih mestih so se ga začeli zelo bati kot "nevarnega tiča". To besedo je izrekel nekdo od vlade na Kabinetni sej L Prav leti čas je priobčilo vodilno glasHd angleške aristokracije uvodni članek v dveh stolpcih o zapovedniku Danu Gallagherju. V članku je bil kratek pregled Gallagherjevega življenja s sarkastično ostjo. Evo vam posnetka iz njega: . . Ta cvet irskega junaštva je ¿raste) na temni gomili, v vsakdanjem izvrševanju vseh čednosti, ki so samoniklo pognale iz irskih tal, ako je verjeti cvetiičastim izjavam politikov na svetega Patrika dan. Oče mu je bil boren kmet najemnik v Kilkennyju. Ko je prejšnje čase po vsej priliki sodeloval pri umoru nekaterih zastopnikov svojega gospodarja, je v vsej spoštlj ivosti sklenil, posvetiti delavnost svojega nadobudnega sinka božji službi. Toda Danici ni maral tega. Njemu so bile namenjene zmage na vseh drugih popriščih. V bogoslovni-cl, kjer se je pripravljal za mašništvo, se je dokopal do slovesa s tem, da je rszbii pri nekem prepiru na igrišču rimskemu duhovniku glavo. Orodje, ki se ga je poslužil pri tem razkazovanju deške razigranosti, je bilo priljubljeno irsko orožje .. . Mladega Fionna McCumhaillu so zapodili, in moral je pobegniti iz dežele. Osem let se je klatil križem sveta, nihče, ne ve kod. Po vsej verjetnosti je preživel ta čas v Združenih državah. Lahko si predstavljajo, da so ga prijazno sprejemale organizacije, ki jih vodijo Irci, in ki merijo na uničenje britskoga imperija z umori, klevetnimi podtikanji in vsemi drugimi razveseljivimi nakanami, ki se tako rade porajajo v ogelskih možganih. Lahko si ga predstavljamo, kako se je spopolnjeval v vseh zaplotniških umetnostih, zvijačah in tistih skrivnih oblikah pregrešne razbrzdanosti, ki pravijo, da jih izvaja ta Čemerni revolucijo-narski tip, da bi otopil svojo tenkovestnost do neobčutnosti, ki je ne more predreti niti zavest o najstrahovitnejših gorostasnostih. . Vsekakor se je vrnil v svojo ljubljeno domovino bogato založen s tistimi lastnosti, ki ga morajo prikupiti srcem vseh Ircev z morilskimi nagnenji. 2al moramo šteti med te poslednje še vedno znaten del irskega prebivalstva. Mr. Gallagher ima mogočno in navdušeno pri-padništvo. Njegov komunizem je tistega kova, ki se najbolj prilega irski prirodi. Mešanica rimskega katolicizma, narodnega republikanizma ter boljševizma. Njegovo bojno geslo slove: •Plen in umor'.. Naslednje je posnetek i? članka, ki jc izšel malo pozneje v predalih oficijalnega glasila ameriške revolucijonarske organizacije: "Kadar se bo pisala slavna zgodovina borbe za proletarsko osvoboditev na Irskem, bo hitelo ime sodruga Dana Gallagherja od prve do zadnje strani v nepretrgano plameneči glorlji. Nobeden iz sodobnikov ni poklonil svetovni revoluciji plemenitejših služb nego ta smeli borec, ki vodi dublinske delavce z večjo močjo, nego je Ima v roki irsko meščanstvo, ki sedi po imenu še vedno v sedlu. Zlom stavke farmskih delavcev ni treba da bi vzel pogum tistim tovarišem, ki so si obetali velikih stvari od razvitja rdeče zastave v M-u minulega oktobra meseca. Tovariš Gallagher je mnenja, da še ni pravi trenutek, ko bo treba zaklicati irskemu buržuju zadnji opomin. Kadar napoči čas . . .M V novembru so poslali s celine zastopnika mednarodne eksekutive revolucijonarske organizacije. da bi sestavil posebno poročilo o |M»ložaju na Irskem. Tole je posnetek Iz tajnega poročila, ki ga je napisal po trimesečnem bivanju In skrivnem potovanju po deželi: "Za U hip bi bil Uktičen pogrešek, če bi izključili tovariša Gallagherja iz internacionale. Hkrati pa ne more biti dvoma, da je irski odsek popolnoma krenil od načel revolucionarnega komunizma, kakor so zapisana v določilih internacionale. Tovariš Gallagher vodi narodno organizacijo kratko malo kakor pravi diktator. Sicer imajo nekako senco izvrševal-nega odbora, toda samo po imenu. Taktiko določa muha, ki je ravno trenutkoma šinila tovarišu Gallagherju v glavo. V nasprotju z ukrepi, danimi iz glavnega stana, je organizacija še vedno docela vojaška in je komaj posku- sila stopiti na plan kot zakonita politična stranka. Tega morda ni kriv samo tovariš Gallagher. Lokalni vzroki, nastali iz nedavnega boja za narodno neodvisnost, so ptfatili delavski razred v objemu nekake romantične ljubezni do zarot, krepkega verskega in meščansko nacionalističnega svetovnega nazora in sovraštvo do ustavnih metod. Zato je za hip težko, izpodbijati tovarišu Gallagherju stališče . . r SEDMO POGLAVJE Gallagherju so se široko odprle oči, ko so stopili trije možje v soboto. Nato so se zožile, da so bile samo Še dva tenka razporka pod dolgimi črnimi trepalnicami. Pokimal je Mul-hollandu in Connerju. Nato se je zastrmel v Gypa. Gypo mu je pogled vrnil. Moža, neenaka po potezah in telesu? sta si bila čisto enaka po neobčutljivosti svojega pogleda. Gypov obraz je bil kakor čvrsta, štrleča granitna skala, nepremagljiva, a brez tistega razuma, ki ga potrebuje sila, ako naj osvaja ljudi. Gallagher-jev obraz je bil fizično manj krepak, zato pa zvrhan z inteligenco. Celo je bilo visoko in je kakor obkrožalo obraz. Oči so bile velike in daleč vsaksebi. Noe dolg in raven. Usta s tenkimi ustnicami. Čeljusti jake, a nežne in fino izoblikovane kakor pri ženskah. Ves obraz je bil brez vsakršne barve, ^oda lica so neprestano igrala, kakor da mu krožijo pod mehko, svetlo kožo tenke, nepravilno razpeljane stru-je. Lasje so bili črni kot oglje in nakratko ostriženi. Ušesa velika. Vrat se mu je na obeh straneh ramen polagoma razširjal kakor grič, ki se izgublja v ravan. Nato je skočil s svojega visokega stola ter se razkoračll pred Gypom. Bil je pet Čevljev, enajst in pol palca visok, toda Gypo ga je za dva palca presegal. Gallagher je nosil ohlapen rjav dežni plašč od vrata skoraj do gležnjev, da je bila videti njegova čvrsta postava še večja in močnejša. In vendar je bil videti Gypo, ki je stal samo v svojem premočenem katunu, proti njemu neizmeren. Gallagher je držal roke, vtaknjene v žepe svojega dežnega plašča, predae, kakor da kaže Gypu pištole. Gypo je držal roke mlahavo na obeh straneh, dve silni rdeči roki, ki sta mehko viseli od belkastih, okroglih zapestij. Gallagher je imel širokokrajen, črn žameten klobuk modne oblike. Gypu je čepel še vedno vrhu glave pomeč-kani klobuček, kakor šolarska kapa na fanti-nu, ki se je prehitro potegnil. Gledala sta se, eden lep, dobro oblečen, samozavesten in brezbrižen; drugi neotesan, razcapan, osupel, plah. "No, Gypo," je zategnil Gallagher v ponarejeno razdražljivem, prezirnem tonu, "ne kaže, da bi me bil posebno vesel." "Tudi ne bi dejal, da te sem." se je odrezal Gypo, skoraj ne pregibajoč ustnic. "Ne vidim, zakaj naj bi te bil vesel, zapovednik Gallagher. Nikoli mi nisi bil prijatelj, in jaz nisem vajen klečeplaziti pred kom, ki me ne mara. Tudi nisem več eden tvojih ljubih backov in zato ti ni sila zastran mene kar nič bleketati. Mož je moža vreden na tem izprijenem, starem svetu. Saj govorim tvoje besede, ali ne?" Gallagher se je naglas zasmejal: veder smeh, ki je razkril njegove bele zobe. Skomlznil je z rameni ter stopil okrog po sobi. Vmes je potegnil iz žepa zavitek cigaret ter si eno izbral. Smejati se je nehal šele, da si je prižgal cigareto blizu okna s pisanim steklom. "Čuden kljukec si, Gypo," je dejal zopet smehoma, ko je postal ter vrgel porabljeno vžigalico v pljuvalnik. Nato je obkrožil s pogledom vso sobo ter se vrnil k Gypu. Mulholland in Connor sta ga opazovala ves čas s tistim ljubečim zanimanjem, s katerim opazuje množica gibanje rokoborca prvaka, kadar koraka med pripravami za veliko borbo po torišču, ogrnjen s plaščem. Smehljala sta se, ksdar se je Gallagher smejal. Nehala sta se smehljati, kadar se je on nehal smejati. Gypo s svoje strani je opazoval Gallagherje-ve gibe z nejevoljo*. Najrajši bi bil planil nanj ter ga zmečkal, preden bi mu mogel kaj. Nato je stopil Gallagher k njemu ter ga zaupno prijateljsko prijel za desno ramo. < (Dalje prihodnjič.) Kariera Mati je Zupetiča A. J. V zvoniku trnovske cerkve je š«* obvisel na vrveh zvonov in odgovoril Ave Mariji. Moral je namo še pregledat cerkev, ali Je prazna. Skrbno je zaklenil ogromna, masivna vrata, se še po«Mnjič ponižno poklonil pred rdečo večno lučjo, nato je kot majhen in škiljav škrat Izginil v xakristijo. Dnevno delo je biki končano. Ostali večer je po-rabil zase, posvečal se je glasbi in pesništvu In pisanju kratkih povesti. Gradil, popravljal In prepisoval je v sobi pri stari petrolejki svojo literaturo. Poslednji čas se je raadajal tudi nečemu velikemu, novemu v njegovem življenju: ljubezni. Odkar je bil Zupetič Matija novi organist in mežnar trnovske cerkve, so farani in tudi mežnar sam pri Večernih litani-jah stalno videli pred glavnim oltarjem klečati hčer višjega magistralnega svetnika v pokoju. direktorja in urednika čaao-piip», vdovca, goapoda Kr« garje, gospodično Matildo. Ze od roj-stva ponesrečeno bitje je bilo v svoji polnoletni dobi prepolno hrepenenja po moškem bitju, ki naj bi postal njen mož. Pa se ji ni zasrečilo. Zvedela je o samskem stanju gospoda Zupetiča, in zlasti, ker je šel o njem glaa, da celo piše, se je v tisti uri zaljubila vanj. Da bi bila kdaj-koli v cerkvi in bi klečala pred glavnim oltarjem kot adaj. se farani niso spomnili. Opasili so tudi, da je oči blaieno upirala v mežnarja. Ali je opazil, ali vet se je spraševala. Da. Tudi njej, ki je nihče ni maral, je pripadal nekdo, ki jo bo sprejel v svoje srce. kakršna je bila: čokata. s smešno poakakujočo hojo. Na čelu nakopičene trajne kodre vedno najnovejše frisure, PROSVETA so skrivale izbuljene oči, ki eo|oblečena s pergamentno fino, na nekako odsotno, nedoločno strmele, da človek ni vedel ali gleda vanj ali proč. Imela je širok noe in obraz, ki je bil kakor pomečkan. Kakor je bila nesrečna vsa pojava, tako smešno je bilo njeno vedenje, kričavo oblačenje, strastno sladko govoričenje. Kljub vsej tragiki nesrečnega bitja se je moral človek nasmehniti, ko je opazil vao strastno željo, da bi ugajala svetu in bi delala vtis brhkega dekleta/ Celo očetu njenem, gospodu Bregarju, je bilo nerodno, če jc hodil z njo po cesti. Sram ga je bilo njene smešne izzivajoče ponesrečene koke-terije. Da bi se pokazala na-obraženo, je neusmiljeno bila po klavirju, da so kleli daleč naokoli vsi nervoznejši. Edini človek v fari, ki je celo občudoval gospodično Matildo, je bil novi organist in mežnar trnovske cerkve, Matija Zupetič. Laskave opombe faranov, da je ljubljen od hčere "boljše družine", so ga naredile takoj hvaležnega častilca. Se preden sta se osebno spoznala, jo je o-boževal. Uresničevale so se njegove dolgoletne sanje; njegovo dekle, bodoča soproga naj bi bi-1 la inteligentna, ki bi umetnost vsaj razumela, a gospodična Matilda je bila celo virtuozinja. Bila je zanj dovršena popolnost. Do dvaintridesetega leta je čakal prilike, ki se mu je ponudila. Na deželi, kjer je služboval za organ ista in cerkovnika po raznih farah, je bilo tako malo ugodnih prilik: pri inteligentnih kmečkih dekletih se ni skušal ženiti, inteligentne, na-obražene pa so bile redke. Pri tisto malo gospodi, kar je je bilo, se ni upal z željo na dan, da-si se je sam sebi zdel kot umetnik njim najmanj enakovreden. Ce je ves navdušen za umetnost začel razlagati o svojem umetniškem delu* so se mu neprikrito smejali. Užaljeno je umolknil in sredi poskusov, da bi se uvedel v "boljšo družbo", ostal brez nje. Bil je prepričan, da je umetnik- trpin, narodni mu-čenik in s povečano energijo je komponiral.r Že dolgo let se je trudil, da bi-' njegove kompozicije, prišle na cerkveni program, in njegova ' literatura v revije, Jcar pa se mu ni nikoli posrečilo ne eno ne drugo. Svetovali so mu zelo radi» naj porabi čas za bolj resne stvari, češ, da so njegovi pesnišltf produkti zgolj di-letanski, pubertetni izlivi, črtice in novele'i— slabe šolske naloge. Glede kompozicij pa še govora ni bilo, da bi mogel kdaj uspeti. i Dvajset let se je organist Zupetič kot samec s svojima kov-čegoma prekladal po župniščih, dokler se mu ni izpolnila življenjska želja. Preselil se je v Ljubljano, da bi lažje umetniško deloval in prodrl. V trnovski cerkvi je dobil mesto orga-nista in cerkovnika. S seboj ni prinesel drugega kot obrabljena kovčga: v velikem, ie preluknjanem so bili koncepti njegovih kompozicij in literarnih izdelkov, v manjšem so bile njegove letne in delovne hlače, nedeljske je ob prihodu v župnišče imel na sebi. Razen umetniških kravat in še starega zamaščenega umetniškega klobuka, nekoliko kosov svežega in umazanega perila in nekaj parov preluk-njanih nogavic ni bilo v kovče-gu ničesar več, čemur se ne bi reklo smeti., Njegova plača, par sto dinarje?, je šlo navadno za note, papir, cigarete In pripomočke za ihapiracijo: domačo, s slinovko brizgano črno kavo. Razen teh dveh, s cunjami in porumenelim papirjem natrpanih kovčegov ni imel ni kakega premoŽenja. Vendar je bil kot član moškega spola, četudi bi bil še tako bedast in manjvreden, prepričan, la je vreden vsakršne devici» da je on tiati, ki lahko izbira» "bohem" pa celo. Zdaj pa je našel. Tisti dan, tik po -večerji, ko se je odločil da svojo srčno damo prestreže v Cerkveni ulici, koder je hotlJla domov, se je e pobožnostjo pripravil. NI pojedel glave luka, kot jo je sicer s kruhom po kavi pohlaatal. Pred stenskim ogledalom v kuhinji je široko odprl brezzobo Čeljuat In al vanjo zatlačil umetne eObe, katere se mu je ob delevnikih zdelo škoda nositi. Potem, ko si je obril črno glavo, kl> bila majhna kot otrokova, na kateri je bilo talo malo mesa. da se je zdelo, kot da je lobanja pre- temenu bronasto se svetečo kožico, se je preoblekel v "nedeljsko pražnjo" obleko. Namesto črtaste, cajgaste, široke pentlje si je privezal široko svileno črno umetniško kravato, skril polovico glave z ogromnim klobukom, stisnil pod pazduho za-maščeno mapo s svojimi kompozicijami in odšel v zakristijo. Brž se je preoblekel v mini-strantsko rdečo haljo in se pripravil na litanije. Skrivaj se je mimogrede, ko je šel pred župnikom, ozrl: da, klečala je na običajnem mestu. Hvaležno so se mu zabliskale črne, globoko v jamah skrite, tako majčkene škiljaate oči, da jih sploh ni bilo mogoče videti. Od daleč so bile kot dva navzkriž stoječa turška meča. . Ves čas med litanijami je mislil na to, kako bo moral nastopiti, da ne bo prvega vtiska na njo pokvaril. Ko je poslednjič pozvonil, se je kar »tresel ob hipni zavesti, kako lahko bi storil kaj napačnega, ko je med litanijami stregel tako čisto mehanično. Konec. Odhajali so. Brž je prišel z ugaševalnikom in pogasil sveče. Hvaležno so se mu spačile- oči, ko je videl, — da ga je čakala. V zakristiji je vrgel s sebe mežnarsko srajco, pograbil pripravljeni klobuk in .mapo in od-brzel v Cerkveno ulico, da jo prestreže in — nagovori. Smehljaje mu je odzdravila na boječi poglav in globoki priklon. In molče sta se sprehajala ob Bradiščici, stiskala si roke in se sramežljivo nasmiha^ la. Zupetič je bil srečen: našel je potrpežljivo stvar, ki je u služno poslušala njegova razglabljanja o umetnosti. Ko ji je povedal, kako si celo z dlanmi zastre ušesa, da ujame čim več melodije njenega igranja na klavir, tedaj se mu je presrečna od sladkosti raztopila. "Umetnost ljubim nad vse na svetu," mu je razgrinjala svojo umetniško dušo. Hitro je minila tista blažena, od ljubezni blagoslovljena ura, ko je imela od očeta dovoljenje, da sme biti na sprehodu. Zu petič pa je moral oditi v župnišče, da je zaklenil cerkvena vrata. Nato se je vrnil pred njen dom. Cele ure je potem postajal po ulici pod njenimi okni in pobožno strmel nanje. Končno se je potolažen po njenem smehljaju, ko ga je pozdravila na- oknu, le odtrgal in odšel nazaj proti župnišču. - Iz dvoje črnih škiljavih špranj ic pa so se k linj dvigali vroči pogledi, spremljalo jih je pobožno šepetanje: ljubim jo. Odločil se je za važen korak. V ozkih, ozkih, zelo kratkih črnih hlačah, novi. umetniški kravati in klobuku, pod katerim se je izgubila črna glavica, le mogočni, sajasto črni brki so kričali: tu, tu sem jaz, komponist, organist Zupetič, z belimi rokavicami na rokah, z glavo stisnjeno med pleči, je neki dan stopil v dom nadsvetnika Bre-garja. Predstavil se je koVpfor silec roke gospodične hčerke. S presenetljivo šibkim, boječim soprančkom je lačel svoj snu-baški nagovor: "Gospod višji svetnik dovolite — prišel sem, predrznil sem se priti v vašo hišo, da bi prosil za roko vaše gospodične hčerke. Ljubim jo." Močno zarudel, kot petošolec, je stal pred strogim, starim gospodom, ki je kritično, s strogimi očmi gledal nanj izsod zlatih naočnikov. t, "VI ste naš novi orfcaniat?" "Da, gospod višji svetnik, res se nisem zadostno predstavil. Ce dovolite, tudi komponiat in piaatelj In pesnik sem in ne samo organlat, če dovolite." "Tako, tako, komponist, pisatelj in pesnik da ste tudi, s čim pa se prav za prav preživljate, a cerkovništvom nel Bolj pičel zaalužek imate, kajf4 "Da, bavim se tudi s tem, prvi vrsti pa. kot sem rekel, bevim c umetnostjo. Umetn sem v prvi vrsti in potem cerkovnik In organi*}, višji svetnik." "Torej ste komponist, in piaatelj, organlat in nik, a v prvi vrati il« Tako je, gospod Zupetič, da odkrito povem: svojo jo že omožim. bi rad komu. ki bi imel atalen kajti na tiato. dragi moj. tiče umetnjakarstva, j nič. Tudi moja hči je udarjena na nereelno stran, toda zato sem tukaj jaz, da ji postavim mesto v bodočnosti. Ce jo že omožim, bi želel, da jo preskrbi m za bodočnost. Razumete?" "Da, gospod višji svetnik." Gospod Bregar se je zasmejal, ko je videl, kako ženin, cerkovnik Zupetič skesano pobeša glavo. Potrepljal ga je po rami, in povabil naj sede. "Kje pa priobčujete svoje stvari?" "Priobčujem ... To zaenkrat še nisem, razen ene pesmi. Nisem imel stika z uredniki, ker sem bil izven Ljubljane. Zdaj bom pa začel na široko delovati. Pet stvari sem že oddal v kritiko." "Kam?" "Nekemu gospodu, ki je pri-jatelj nekega pisatelja." , "Dragi moj, tako ne boste zlezli nikoli nikamor. Naravnost in energično k uredniku se gre. Prinesite pesmi in kako novelo meni. Jaz imam dosti zvez s temi ljudmi, in tudi sam tiskam. Ce bo le malo možnosti vam bom tiskal samj' "Tisočkrat lepa hvala še . . "Visočanstvo," se je zak tal gospod Bregar njego larski ponižnosti in hvale Ne verjamem, da bi bilef>esmi od tega tepčkom idiota It kaj, je pomislil in vprašal: /imate slučajnp kakšftostvar pr/sebi?" "Da, imam,Ajravno včelaj zvečer sem jo napisal, preji o sem zlezel v posteljo." S prsti, mežikajoč od sti, s skrčenimi ram služnosti je iskal po vlekel kup papirjev, se mu je utrgal tres Gospod Bregar je Luna je sijala in po cesti, pes je lajal, zvezde v mojih prsih se jf treslo hrepenenje, i da bi v oknu vidfiuč svojega življenja pred velikim d deklico Matil Gospod direkto zakrohotal. Poz ništva te tisočer bertetne izlive. "Gospod Zu sko vam svetuj i va- sem šel migljale, nevestico [Sregar se je je iz ured-fpesniške pu- ženite, težko družino. Kaj pico otrok? čunajte svoje "Papa, pa se poročim z va že kako p bova imela poučevala ki pači, moram je zaprosila hči, ki je p kjer je pris imel oče pr videl, da šna je bil more pri ga moža. med dvoj ič, prijatelj nikar se ne te preživljali če dobita ko-nekoliko prera-e." oh pusti me, naj , skupaj se bo-ivljala. Ce ne gega, bom jaz r. Pusti me, pa-poročiti z njim," • sladkim glasom Skakljala iz sobe, kovala. Ko jo je očmi, je šele spre-nale spaka, kakr-ijegova hči, pač ne ovati kaj normalne-ko izbira eno iz-ložnosti: tole spaki- p- JO prepusti usodi preskrbljene device. bena bo kot neporočena p^ J matik. mestnih uslužbenci «ta Pogojem: zdravniško priznati za M malno, za delo nezmožne^! » idiotko. V tem prim«!l dobila za očetom poko li bi storil ta korak, je še v«! odlašal, kajti, dokler ni zdravniškega potrdila, da \M normainai tolika časa niti oni U hši, niti okolica ni irmTI vesti, da je idiotka. In čebB hotel temu izogniti, bi jo mM preskrbeti za bodočnost ufl jo omožiti, ker je bila za \M šnokoli službo nesposobna ■ pa je bilo očitno, da ,1 mož, razen tega edinega pravi bebca, ne bo našel, ki bi jo pM čil, torej . . . Težko je bilo jI ratl. 1 V tem trenutku je hči J odločila svojo usodo. Gos J Bregarju je sicer srce krvavj da bi dovolil hčeri to nemo^J zvezo, toda upiral se ni. ■ Zaročenca sta se srečno mm ljala, sramežljivo sta se gledl in se držala za roke, kot da § ne mislita nikoli več spustiti. 1 To noč, ko je postala hči M •vesta, je nadsvetnik Bretfar 1 skrbi težko dihal. Prav nič M selja ni imel s tem edinim otl kom. Ni razumel, odkod in m ko se je izobličilp to nesreči človeče. Kakor on je bila til žena čisto normalno razvita, ■ teligentna učiteljica, do skrJ nosti solidna, ženska zdravel rodu, a povila je tega spakfl .Želel je, da bi otrok umrl: bfl pa je čudovito zdrava. 1 Mučilo ga je, kaj bo z vnuki kakšne otroke bosta spočela 1 dva nesrečna človeka. Bil 1 ateist, a to noč je prvič po