jctuaino vprašanje
Kmetijske zadruge naj bi se ukvarjale zgolj s kmetijstvom. Tako je načelo. Zato naj bi se od KZ ločile vse druge dejavnosti: trgovine, gostilne, obrtne delavnice itd.
Da je ločitev teh dejavnosti od KZ pozitivna in potrebna, je ugotovil tudi nedavni Plenum GO SZDL Slovenije..Rečeno je bilo, da so KZ, ki so se otresle teh postranskih   dejavnosti,   pokazale dosti
več skrbi in tudi uspehov v organizaciji kmetijske proizvodnje in podobno.
Kako je s tem vprašanjem v našem okraju? Najresneje je to nalogo rešila občina Gorenja vas. Malone vse KZ Poljanske doline so že izločile vse prodajalne in druge obrate. V drugih občinah je taka reorganizacija šele v teku. V občini Kranj je posebna komisija prav pred dnevi začela z delom. Pregledali bodo vse lokale, sposobnost osebja in druge okolnosti in predlagali reorganizacijo že konec junija.
Pri tem pa nastaja zlasti dvoje vprašanj. Nepravilno bi bilo, če bi zahtevali reorganizacijo povsod samo zaradi načela in ne bi upoštevali, kje je to tudi potrebno in koristno. Hkrati nastaja tudi vprašanje sredstev za odplačevanje za od KZ prevzete lokale, za obratna in osnovna sredstva, ki pa tudi ne sme biti vzrok zavlačevanja reorganizacije, kjer so dani drugi pogoji. K. M.
aktualno vprašanje
MD LESCAMI BRMJO LETALA
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
^TO XI., ŠT. 46 — CENA DIN 10.—
KRANJ, 16. JUNIJA 1956
Učitelj letenja opravlja zelo odgovorno nalogo. Od njegove besede — od tolmačenja, napotkov in svaril — so odvisna življenja mladih letalcev, ki v teh dnevih obiskujejo enomesečni letalski tečaj na Alpskem letalskem centru v Lescah
Z zasedanja Skupnosti šestih alpskih držav na Bledu
Ugodni pogoji za razvoj
turizma j\A gorenjskem
NOVI PRIKLJUČKI NA ALPSKO CESTO V SLOVENIJI — SKUP-   Predstavnik IS LRS Matija Male-
S seje občinskega ljudskega odbora Kranj
Gorenjska naj ima lastno mlinsko industrijo
NOST BO IZDALA ENOTEN PROSPEKT — DELA NA CESTI ČEZ
VRSIC — MOST V BOH. BISTRICI SE VEDNO PEREČ PROBLEM
V   četrtek   in   petek   je imela '5kupnost šestih alpskih držav na ^ledu svoje redno zasedanje, na ^aterem so obravnavali probleme v zvezi z poživitvijo turizma v alp-akih državah. Kakor je znano, so v *^Upnost   vključene Jugoslavija, ^vstrijd, Italija, Francija, Švica in 7; Nemčija. Da bi v teh državah Zlvili  tujski  promet,  so uvedli je Sebno alpsko vožnjo skozi vse drŽave. Turist ki prevozi predano pot, dobi v znak odlikova-Ja Posebno plaketo.
^a razvoj  turizma v Sloveniji, Sebno pa na Gorenjskem in Pri-^ rskem, je zelo pomemben sklep, .  So ga sprejeli   na zasedanju "Pnosti na Bledu. Tu so namreč °nili, da se k znani alpski cesti '   ecte]o še novi priključki na to g.sto na  Gorenjskem  in Primor-^ err». S temi priključki je razen ^Posrednega Bohinja priključeno k    alpsko cesto tudi območje Je-p V'ce (cesta na Petrovo brdo) in jj   Juke- Nov priključek vodi tudi Ma °Vca v *-og pod Mangartom in ^"naitovo sedlo, iz Solkana pa t0ro;lpavski dolini do Kopra, Por-1W      in   obmejnega   prehoda v Ud   °slali Priključki ostanejo ne-jffemenjeni. Ker se je pokazalo, VpijUV<Hlba   alPske   ceste ugodno tUrj'Va  na  razvoj avtomobilskega Zrr>a, je to le posebno pomemb-
no za Gorenjsko, ki bo s tem tujim turistom odprla še nova območja.
Ob tej priložnosti pa je treba poudariti, da s tem nismo prevzeli samo ugodnosti, ki izhajajo iz priključkov na Alpsko cesto, ampak tudi dokajšnje obveznosti za redno in dobro vzdrževanje same ceste in njenih priključkov. Sedaj so v polnem razmahu dela na cesti čez Vršič, kjer bodo razširili nekatere nevarne ovinke in popravili škarpe, tako da bo cesta zagotavljala udobnejši in varnejši promet. Tuji gostje, ki so si sedaj ogledali cesto, so bili ugodno presenečeni nad dokajšnjim razumevanjem naše države za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima kot članica skupnosti alpskih držav. Cesta čez Vršič naj bi bila odprta za mednarodni promet dne 1. julija letos.
Enako razumevanje kakor za cesto čez Vršič pa bi morala pristojna Uprava za ceste pokazati tudi za ureditev ceste med Bledom in Bohinjem, zlasti pa za dograditev mostu v Boh. Bistrici, ki pomeni ne samo oviro, ampak tudi resno nevarnost za avtomobilski promet.
V čast gostov iz tujih držav, ki so sodelovali na zasedanju skupnosti, jo v četrtek priredil sprejem v Bohinju Izvršni svet LRS.
žič je ob tej priložnosti poudaril, kakšen pomen ima sodelovanje med alpskimi državami za razvijanje prijateljskih odnosov med njimi. Na sprejemu so bili prisotni tudi generalni sekretar Turistične zveze Jugoslavije Ljubo Babic, generalni sekretar turistične zveze Slovenije ing. Hugo Weis, predsednik Turistične podzveze za Gorenjsko Dušan Horjak in drugi. Ob zaključku zasedanja pa je za goste priredila sprejem Turistična podzveza za Gorenjsko. -rr
OBA ZBORA SOGLASNO PROTI PRIKLJUČITVI GORENJSKIH MLINSKIH PODJETIJ K OSTALIM — ŽIVAHNA RAZPRAVA NA LOČENIH SEJAH — NA SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV NI BILO RAZPRAVE O OKRAJNEM PERSPEKTIVNEM PLANU — IMENOVANJE OZIROMA RAZREŠITEV DIREKTORJEV NEKATERIH PODJETIJ OBČINE — ZNIŽANJE VODARINE ZA INDUSTR. PODJETJA
SOLA V STRAZISČU?
ZA DAN BORCA V TRŽIČU
Občinski odbor Zveze borcev je skupno z drugimi družbenimi, športnimi in kulturnimi organizacijami in društvi pripravil za letošnji Dan borca vrsto prireditev. Glavne prireditve bodo od 29. junija do 5. julija. V teh dnevih bo več akademij, tekmovanj strelcev, odbojkarjev, nogometna tekma med moštvom garnizije JLA v Krizah in domačini. Prav tako bodo postavili spominske plošče v partizanskih krajih, izpod Storžiča bodo organizirali partizanski pohod in tako dalje. Tako hočejo praznovati Dan borca in 15. obletnico ustanovitve Prešernove brigade oz. veličastnih borb na Sutjeski.
K. M.
Na četrtkovi seji Občinskega ljudskega odbora Kranj sta oba zbora poslušala obrazložitev okrajnega perspektivnega družbenega plana, nakar se je seja nadaljevala na ločenih sejah obeh zborov. Predlog okrajnega perspektivnega plana je obrazložil predsednik OLO Kranj tov. Vinko Hafner. 2al pa o perspektivnem planu na skupni seji ni bilo nobene razprave, razen pripomb, ki jih je podal poročevalec Sveta za družbeni plan in finance ObLO Kranj. Vzrok, da odborniki niso razpravljali o okrajnem družbenem planu, bi morda iskali v tem, da je bila že na zasedanju Okrajnega ljudskega odbora, ko so obravnavali perspektivni plan, precej obširna razprava, razen tega pa odborniki niso pred sejo dobili ustreznega gradiva. Predvidevajo, da bo občinski perspektivni plan pripravljen za obravnavo do 26. junija.
Razen tega so na skupni seji imenovali oziroma razrešili direktorje nekaterih kranjskih podjetij. Za direktorja »Tiskanine« so imenovali tov. Dušana Horjaka, za direktorja »Planike« tov. Cirila Bre-na, za direktorja »Komunalnega servisa« tov. Janka Vogriča, za šefa   finančne    inšpekcije Karla
Padijera; razrešili pa so direktorja »Gorenjske oblačilnice«, upravnika Kamnoseštva in upravnika Prešernovega gledališča.
Dnevni red ločenih sej obeh zborov je bil malce preobsežen, saj je bilo kar 12 točk. Tako so sklepali o sprejemu odloka o upravi, vzdrževanju in uporabi kranjskega vodovoda, o višini vo-darine za industrijska podjetja, o ustanovitvi Uprave vodovodov na območju kranjske občine, o odloku o načinu poslovanja komunalnega podjetja »Vodovod« Kranj, o potrditvi zaključnega računa občine Kranj in družbenih skladov, o položajnih plačah uslužbencev ObLO, o odloku o pokopaliških uslugah, o določitvi stroškov za odvoz smeti, o spremembi cen kopališča v Kranju, o določitvi pre-skrbovalnega območja »Sadja«, Kranj, o spojitvi »Klasja«, Kranj, z nekaterimi mlinskimi podjetji in o prenehanju obratovanja samostojnega gostišča »Gaštej« Kranj.
Na eni izmed prejšnjih sej je Občinski ljudski odbor sklenil, da se uvede za letos nova cena za vodo, in sicer 160 dinarjev za kubični meter vode za industrijo, 50 dinarjev za obrt in manjšo industrijo in 20 dinarjev za široko po-
NAS RAZGOVOR mmmmmmmmm GLAVNO: SKRB ZA DRUŽINO
Stra.. ,Pn dn,'h »o začeli delati delavci pri gradnji nove šole v •ol« * p<>,no Paro. Tako Je po daljšem premoru na deloviSču
■P** oživelo. Solo gradi gradbeno pod)et|e »Projekt« Iz Kranja, ^id li'5'8' S° lll'ub urJ°dnemu vremenu za gradnjo sele pred dnevi •tr,.» i<van 7 začetimi doli? Treba je bilo čakati na nov načrt za fktvi? kons,rukcli°- Prvotni načrt, ki ga Je Izdelal ing. arhitekt Je(n z Ll»bl)ane, namreč nI ustrezal. Gradnja iole se bo tako ver-l««nu| m*10 MtWU*- Gradbeno podjetje se trudi, da bi nadoknadilo »L m*s«c«- Menijo, da bo šol* dograjena verjetno do latoft-
" *«rne.
I
■
Vloga stanovanjskih skupnosti je danes že dokaj znana. Stanovanjske skupnosti naj si v prvi vrsti prizadevajo, da bi nudile čimveč pomoči družinam. Ta pomoč naj bo čimbolj neposredna in hitra. Tako naj bi na primer stanovanjske skupnosti s tem v zvezi organizirale ustanove za varstvo otrok, družbeno prehrano, razne servise za krpanje, pranje, likanje itd. Tam, kjer so stanovanjske skupnosti razumele svojo vlogo, se že kažejo prvi uspehi,
»Najhujše težave smo že prestali,« je med drugim dejal predsednik stanovanjske skupnosti »Planina« v Kranju,, tovariš Milan Sagadin, ko smo se o vsem tem razgovarjali z njim. »Pravzaprav bi morali pokazati že vidnejše uspehe sv)|im|,i drla, vendar vedno naletimo na kakšno prepreko. Tokrat so to načrti. Morali bi bi-
ti že gotovi, saj bi v tem mesecu mofali že pričeti z delom, vendar načrtov še sedaj nimamo.«
»Kaj bo vaša prva naloga?«
»Potreb imamo veliko. Toda naštel bom le tiste, kar moremo za zdaj po svojih močeh uresničiti. Najprej moramo urediti otroška igrišča in zelenice ob našem naselju. To sta dve izmed najbolj nujnih stvari. Radi pa bi, če bo le mogoče, urodili in polepšali tudi naselje.«
»Imate sredstva za to?«
»Nekaj jih imamo, upamo pa, da jih bomo še kaj dobili. — Podjetja, konkretno naše podjetje »Inteks«, ki ima tu precejšen del svojih delavcev, kažejo mnogo razumevanja. Tudi ostali odgovorni forumi — stanovanjska uprava in Občinski ljudski odbor — so nam naklonjeni.«
»Ali dobivate od občine denarno podporo?«
»Seveda, le premalo samostojnosti imamo pri vsem tem. Za denar, ki nam ga dajo, že naprej določijo, v kak namen ga moramo porabiti. Sicer je res, da odločijo za tisto, kar je najbolj nujno in bi se verjetno tudi mi za isto odločili, če bi sami določali o uporabi. Sedaj bo treba urediti tudi cesto, čaka nas gradnja potrošnega centra na Planini, za bodoče pa imamo še veliko načrtov; mislimo tudi na moderno pralnico in tako dalje.«
»Kaj pa sodelovanje s hišnimi sveti?«
»Drug drugega vzpodbujamo k delu, reči moram, da so hišni sveti pri nas dokaj delavni.«
»V čem imate pri svojem delu največje težave?«
»Denar, denar... mnogo težav je z njim v zvezi.« LJ.
trošnjo. Uredba o cenah za komunalne proizvode in storitve pa pravi, da smejo občinski in okr. ljudski odbori določiti za gospodarske in druge organizacije, državne organe in zavode največ trikrat višje cene za vodo kot so cene za ostale državljane. Zato je Občinski ljudski odbor na ločenih sejah sklenil, da se določi cena za industrijo 60 dinarjev za kubični meter vode. Ta sprememba cene pa vpliva na že sprejeti plan investicij, zato je Obč. ljudski odbor sklenil, naj Svet za gradbene in komunalne zadeve ponovno prouči, kje bi dobili sredstva za kritje ostalih razlik. S prvotnim predlogom Sveta, naj bi najeli kredit iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš, se odborniki niso strinjali.
Nadalje so razpravljali tudi o odloku o določitvi stroškov za odvoz smeti. S tem, ko bi določili tarifo, ki naj bi bila za kvadratni meter površine, bi po mnenju poročevalca Sveta izboljšali čistočo in higieno pri odvažanju smeti in tudi službo samo. Medtem ko je Zbor proizvajalcev odlok sprejel, ga je Občinski zbor zavrnil in predlagal, da se predlog ponovno prouči, ker je tarifa za kvadratni meter površine previsoka.
Najbolj živahna razprava je bila ob poročilu predstavnika Sveta za blagovni promet ObLO Kranj, ki je prebral sklep delavskega sveta podjetja »Klasje« Kranj, naj bi se omenjeno podjetje, skupaj z mlinskima podjetjema v Skofji Loki in Lescah ter mlinskim podjetjem Domžale in Ljubljana, združilo v eno podjetje s sedežem v Ljubljani. Svet za blagovni promet je bil mnenja, da to ni najboljša rešitev za Gorenjsko, vendar je bil, kot je dejal poročevalec Sveta, postavljen že pred dejstvo republiških forumov, ki so odločili združitev mlinske industrije takorekoč mimo občinskih in okrajnega foruma. Odborniki obeh zborov so bili proti priključitvi gorenjske mlinske industrije k ostalim podjetjem. Menili so, da bi to slabo vplivalo na kvaliteto izdelkov in tudi na kvaliteto preskrbe Gorenjske. Dalje da bi se tako formiralo nekakšno monopolno podjetje, ki pa bi bilo zelo neelastično. Skratka, menili so, da taka priključitev gorenjske mlinske industrije k ostalim mlinskim podjetjem ni smotrna, da ni niti gospodarsko niti družbeno upravičena.
Zato so predlagali, naj bi se vsa tri gorenjska mlinska podjetja (Kranj, Skofja Loka in Lesce) združila v eno močnejše podjetje, ki naj bi dobilo dovoljenje za trgovanje z mlinskimi izdelki. Občinski forumi pa naj bi preko Okrajnega ljudskega odbora posredovali pri republiških organih izvršitev tega predloga Občinskega ljudskega odbora Kranj.
M.
2   Glas Gorenjske,
KRANJ, 16. JUNIJA 1958
LJUDJE IN DOGODKI
Serija obiskov v Washingtonu
PTICE — VOHUNI
John Backer, funkcionar antikomunistične Ekonomske lige, ki deluje na Angleškem, je pred dnevi izjavil, da so ptice selivke, ki so priletele iz Sovjetske zveze — radioaktivne. S tem v zvezi je brž razvil »teorijo« o nadaljevanju jedrskih eksplozij v ZSSR in celo o ponesrečenem poizkusu z atomskim orožjem!
Ko dlako v jajcu, iščejo torej dandanašnji tisti, ki so jim sedanje razmere vzele vsako vero v resničnost posameznih postopkov in izjav, atome celo v ptičjem perju.
CISTI IN NEČISTI
V začetku junija je bilo v Tokiu zasedanje Mednarodne federacije časopisnih založnikov. Na sestanku je bilo med drugim močno kritizirano mnenje nekaterih, naj bi federacija okrepila stike z Mednarodnim institutom za tisk.
Sodelovanje po mnenju večine ne bi bilo zaželeno zato, »ker so člani Mednarodnega instituta za tisk na zadnjem zasedanju v Washingtonu pokazali preveliko pripravljenost za vzpostavitev zvez z državami za železno zaveso«!
GORA K MOHAMEDU, ALI...
Na zadnjem javnem zasedanju Socialistične inter-nacionale, je bilo ponovno sproženo vprašanje združitve italijanskih socialističnih strank. Kot je znano, sta se že lani Saragatova socialdemokratska stranka in Nenijeva socialistična stranka pogajali o združitvi. Vendar do te ni prišlo, ker socialisti niso hoteli sprejeti antikomunistične in atlantske politike socialdemokrator.
Ponovne razprave o združitvi so se začele predvsem na pobudo levega krila socialdemokratov. Zaradi tega in pa zato, ker so tudi na zadnjih volitvah socialisti zbrali 3-krat več glasov kot socialdemokrati, morda lahko le upamo, da bo — v interesu vsega italijanskega delavskega razreda — morda tokrat le prišel Mohamed k gori.
SPREOBRNITEV?
Luis Straus, sedanji predsednik Komisije za atomsko energijo, je dal v začetku junija ostavko na svoj položaj. Za rok razrešitve je navedel 30. junij.
Vzrok ostavke ni znan, ve se le, da je bil Straus večkrat močno napadan zaradi protivljenja predlogom o ustavitvi poizkusov z jedrskim orožjem.
Zato je toliko bolj čudna njegova odločitev, da bo kljub ostavki ostal na položaju specialnega pomočnika predsednka ZDA za razvijanje programa «Atom za mir«. ABC
Oddelek za protokol pri was-hingtonski vladi je imel te dni polne roke dela. Najprej je bil gost Bele hiše nemški predsednik Heuss, za njim se je pojavil v Washingtonu zahodnonemški zunanji minister von Brentano, končno pa je tjakaj prispel na neuradni obisk še britanski premier Mac-millan. Čeprav vsi ti obiski niso imeli prizvoka uradnih sestankov, so vendar za trenutek odvrnili pozornost javnosti od napetih francoskih dogodkov, libanonskih za-pletljajev in ostalih mednarodnih dogajanj.
Predvsem je vsakomur padlo v oči, da so se prav v teh dneh zbrali v Washingtonu predstavniki glavnih sil Zahoda, z izjemo Francije. Prav v tem pa ni bilo nič slučajnega. Francijo še vedno pretresa kriza, general De Gaulle pa z malo znanim programom skuša reševati zelo znane francoske težave. Za ostale zahodne države pa je za zdaj prav tako velika neznanka, kakšen bo De Gaullov odnos do zaveznikov kakor je še vedno uganka, kaj obeta njegov prihod na oblast sami Franciji. Zato je večji del razgovorov v ameriški prestolnici veljal neprisotnemu partnerju — Franciji.
Marsikomu pa ni ušlo izpred oči dejstvo, da so tokrat Nemci prav zaradi odsotnosti Francije zasedli mesto tretje velesile Zahoda, čeprav zelo potihoma in diskretno. Razgovori v Washingtonu so potrdili, da v Bonnu menijo, da je napočil čas, ko Zahodna Nemčija ne bo več igrala podrejene vloge v zahodnem političnem orkestru, ampak da se vključi med soliste. Ti njeni napori so bili že dalj časa očitni; razgovori v Washing-tonu, kjer so zahodnonemški državniki razpravljali z ameriškimi predstavniki o položaju tretje zahodne velesile, Francije, pa so več aH manj potrdili, da ne gre več samo za vodilni trio, ampak da ima zdaj v zahodnem svetu glavno besedo kvartet. V tem kvartetu pa Zahodna Nemčija niti ni več zadovoljna z vlogo četrtega, ampak si počasi prisvaja tudi dosedanji
francoski položaj tretjega. To ji omogoča več stvari, ki ji dajejo očitne prednosti pred Parizom: v Bonnu  je  na  oblasti  trdna Ade-
Glavni gostitelj vseh washington-skih obiskovalcev je bil ameriški predsednik Eisenhovver.
nauerjeva vlada, medtem ko se Francija nenehno zvija v krčih vladnih kriz, Nemčija je postala
V prvi polovici tedna lepo vreme, v drugi polovici tedna pa spet nestalno vreme s pogostimi padavinami.
IZVOLILI SO SKUPŠČINE ZAVODA  ZA  SOCIAL. ZAVAROV.
V soboto dopoldne so se na Jesenicah sestali delegati, izvoljeni na nedavnih volitvah samoupravnih organov socialnega zavarovanja in izvolili člane skupščine podružnice Zavoda za socialno zavarovanje na Jesenicah ter člane za Okrajno skupščino. Enaki zbori delegatov so bili tudi v Kranju, Skofji Loki, Radovljici in Tržiču.
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600   DIN,   MESEČNA   NAROČNINA   50 DIN
Zbora na Jesenicah se je udeležilo 45 delegatov od 60 izvoljenih. V skupščino podružnice so izvolili 30 članov in sicer 23 iz vrst aktivnih zavarovancev, 4 izmed upokojencev, tri pa so izvolili na območju Bohinja, ki je priključen Jesenicam.
Delegati so razpravljali o številnih Problemih zavoda za socialno zavarovanje in o priporočilih, ki jih je dal Okrajni zbor proizvajalcev na nedavnem zasedanju, ko je obravnaval probleme socialnega zavarovanja. Iz poročil je razvidno, da je jeseniška podružnica dokaj aktivna. Lani je podružnica na Jesenicah izkazala skoraj 47 milijonov din viška. Tudi letos do konca maja že izkazuje  10 milijonov viška.
-k
RAZSTAVA SPOMENIŠKEGA
VARSTVA V KAMNIKU Kamnik, 15. Junija. — Danes dopoldne je bila v zgornjih prosto-
rih kavarne odprta razstava kamniških zanimivosti in zgodovinskih znamenitosti. Ob polni dvorani občinstva je razstavo otvoril predsednik komisije za spomeniško varstvo pri ObLo Kamnik, tovariš Bogomir Rot, ki je v svojem govoru poudaril, da je najvažnejši pomen razstave ohraniti podobo starega Kamnika, ki ga prikazujejo razstavljene slike. Razstavo, o kateri bomo še poročali, bo odprta ves teden. Z.
USPELA ŠOLSKA RAZSTAVA NA BLEDU
Bled, 15. junija. — Danes je bila na Bledu v prostorih šole odprta zanimiva razstava šolskih izdelkov, raznih sodobnih učil, knjig in drugih predmetov. V posebnem prostoru so razstavljali svoje izdelke vajenci blejske vajenske šole, v treh učilnicah pa so bili razmeščeni geografski, fizikalni, elektrotehniški, likovni, športni in drugi
O TRGOVINAH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ
Pri razpravi o okrajnem perspektivnem planu je bilo govora tudi o tem, naj bi industrijska podjetja, predvsem taka, ki proizvajajo predmete za široko potrošnjo, odpirala lastne trgovine, da bi tako v prodaji pocenili izdelke, razen tega pa bi bil proizvajalec v tesnejši zvezi s kupcem. Povprašali smo kaj menijo o tem
tajnik trgovinske zbornice za okraj Kranj, Ivo Seflc:
»Ustanavljanje prodajaln proizvajalnih podjetij je za pravilen sestav trgovskega omrežja nujno. To pa pride v poštev samo za podjetja, ki proizvajajo tak asortiman blaga, da lahko zadovoljuje potrebe, ki jih terja prodajalna ene stroke. Preširoko dopolnjevanje zaloge z izdelki drugih podjetij že pomeni, da se je prodajalna bolj ali manj spremenila v običajno trgovino, razen v kolikor ne gre pri tem za prodajalno, ki jo je ustanovilo več podjetij skupaj za prodajo svojih izdelkov. Iz ekonomskega vidika je ustanavljanje industrijskih prodajaln umestno tedaj, ko takšna maloprodajna organizacija pomeni za celotno gospodarstvo ugodnejšo obliko kot drugo trgovsko omrežje. Pri pozitivnih posledicah takih trgovin pa ne kaže prezreti predvsem neposrednega stika, ki ga te prodajalne ustvarjajo med potrošniki in proizvajalci. Interes za odpiranje industrijskih prodajaln je dokaj močan. Toda možnosti za to so zelo
majhne, ker zlasti v mestih manjka poslovnih prostorov.
Predsednik Delavskega sveta Gorenjske tovarne čokolade Lesce Dušan Langus: »Naše podjetje nima trgovine za prodajo lastnih izdelkov. V bližnji bodočnosti je tudi ne nameravamo odpreti. Preskrba s surovinami je namreč vedno problematična in bi tako trgovina verjetno ne bila stalna. Razen tega smatramo, da proizvajamo premalo artiklov, da bi lahko odprli lastne trgovine za samostojno trgovanje.
Predsednica delavskega sveta tovarne »Špik« Kranj, Ida Božič: »Naše podjetje proizvaja izdelke za lahko konfekcijo. Do sedaj nimamo svojih trgovin in jih v bližnji bodočnosti tudi ne nameravamo ustanoviti. Izkušnje nekaterih drugih podjetij lahke konfekcije kažejo, da se take trgovino niso obnesle in so jih morali čez čas zapreti. Zainteresirani smo namreč, da pridejo naši izdelki v, čim več poslovalnic. Naše podjetje pa proizvaja tudi premalo artiklov, da bi lahko nudilo zadostno izbiro protrošnikom, razen tega so naši izdelki taki, da so cene posameznih izdelkov različnih podjetij različne in bi bilo zato potrošnike z lastno trgovino težko zadovoljiti. Pred leti smo sicer nameravali odpreti v Kranju lastno trgovino, vendar smo naleteli na odpor in smo zato to namero opustili.«
ena najmočnejših gospodarskih sil, medtem ko ekonomske moči Francije pešajo iz dneva v dan, Zahodna Nemčija je najzvestejši pristaš ameriške politike krepitve zahodne skupnosti medtem ko si pri De Gaullu niso še čisto na jasnem, ali bo ostal zvest Atlantski zvezi.
Washingtonski obisk sicer ni prinesel bistvenih sprememb v ameriško - nemških odnosih, je pa zato, kot vse kaže, v mnogočem spremenil politični položaj Zahodne Nemčije v razporedu zahodnih sil.
Položaj v Franciji je prav tako zavzel precejšen delež v razgovorih med Eisenhovvrom in Macmil-lanom. Dotaknila pa sta se tudi odnosov z Vzhodom, zlasti pa konference na najvišji ravni. Glavni del razgovorov pa je veljal gospodarskim problemom. Po marsičem lahko sklepamo, da je Macmillan prinesel s seboj v Washington zahtevo, da je treba okrepiti temelje gospodarskega sodelovanja med zahodnimi deželami. Recesija — gospodarski zastoj v ZDA visi nenehno kot Damokle-jev< meč nad občutljivim gospodarstvom Velike Britanije. Macmil-Ianova vlada zato živi v nenehnih skrbeh, da se ne bi posledice gospodarske krize zrušile na razrahljano britansko gospodarstvo.
Sestanek sam bržkone ni dal otipljivih rezultatov, bo pa vsekakor v prihodnosti rodil določne posledice. Britanci se nadejajo, da bo med njimi občutnejša sprostitev trgovine, zlasti z Vzhodom, in da bodo ZDA, pa tudi Zahodna Nemčija s svojimi velikanskimi rezervami priskočile na pomoč slabšim zahodnoevropskim zaveznikom.
Konec razgovorov sicer ni pokazal, koliko je v svojih težnjah in zahtevah uspel britanski ministrski predsednik, bo pa to zato tembolj jasno pokazala že bližnja prihodnost.
MARTIN TOMAZIC
izdelki, predmeti in učni pripomočki, ki jih terja sodobni pouk. Med gradivom iz slovenskega jezika so si obiskovalci lahko ogledali tudi nekatere znamenite in redke primerke starejše zgodovine naše književnosti: Dalmatinovo Biblijo, Trubarjev Koledar iz leta 1555, Valvazorjevo »Slavo«, prvo izdajo  Prešernovih  poezij  itd. —
Jb
MITING »TRIGLAVA« KRANJ
Kranj, 15. junija. — Atletski klub »Triglav« je danes priredil na nogometnem igrišču interni miting, ki se ga je udeležilo približno 20 tekmovalcev, in to le članov. — Rezultati: 100 m: Skomavec 12,4, Ošina 12,4, Cenčič 12,5; 200 m: Skomavec 25,6; daljina: Koren 555 centimetrov, Peternelj 533 cm; višina: Koren 150 cm; troskok: Ošina 11,16 mi krogla (5 kg): Mrkaič 12,22 m, Velikonja 11,17 m; disk: (5 kg):  Stružnik 34 m. S. L.
MLADOST : SAVA 31:15 (13:4) Stražišče, 15. junija. — Danes sta se na igrišču Mladosti pomerili moštvi domače Mladosti B iz Kranja in Save za cup Jugoslavije v malem rokometu. Domače moštvo je bilo v veliki premoči, kakor nam kaže že rezultat tekme. Najboljši strelec za domače je bil 2un z osmimi goli. S to zmago je Mladost B pridobila pravico do nadaljnjega tekmovanja v republiškem merilu, kjer tekmuje tudi že prvo moštvo Mladosti. Aco
KULTURNA  KRONIKA  Z BLLDA
Na Bledu so v četrtek zvečer že drugič v štirinajstih dneh OMtopiil v dvorani Kazine na Bledu solisti ljubljanske Opere.
Tokrat so zapeli nekaj arij iz gnanih   oper   sopranistka Vilm«
Bukovčeva, basist Ladko Korošec in tenorist Janez Lipušček; nekaj skladb je izvajal violinist Albert Dei molj, na klavirju pa je pevce in violinista spremljala pianistka /dotika Lukec. Kakor napoveduje letošnji program prireditev mod burlltično sezono, bodo umetniki iz Ljubljane nastopili na Bledu še nekajkrat.
V minulih dneh so se gostom v Kazini predstavili tudi gojenci (d,i',bone šole iz Kian j.i, <n k oster in baletna skupina »Svobode« iz Kranja, dalje folkloristi in oktet i/ Bohinja in Številni pevski zbor KUD Jože Hermanek i/. Maribora
Jb
NA JESENICAH  ZA  DAN BORCEV VRSTA PROSLAV
Tudi letošnji Dan borcev in predvsem obletnico velikih bojev na Sutjeski bodo v jeseniški občini lepo proslavili. Organizacij ZB in SZDL pripravljajo v vseh večjih krajih občine razne proslave in akademije. Jeseničani se bodo udeležili tudi krajevnega praznika v Žirovnici, kjer bodo ob tej priliki odkrili spominsko ploščo in razvili prapor. V Planini nad Je" senicami pa bodo obnovili staro kurirsko postojanko. Imeli pa bodo še razne druge svečanosti.
S  SLIKARSKE RAZSTAVE V KRANJU
V četrtek, 12. junija, je bila v Mestnem muzeju v Kranju otvoritev razstave gvašev akademskega slikarja Franceta Godca. To ni njegova prva razstava v Kranju; s svojimi deli se je predstavil tukajšnjim ljubiteljem likovne umetnosti že novembra 1956. leta.
Značilno za razstavljavčevo ustvarjanje je, da najraje slika v gvašu. Ta tehnika se — kakor pravi sam — najbolje prilega njegovemu temperamentu. Sicer pa je realist-krajinar.
Potem ko je dobil Godec s 7 leti prve likovne nauke od Madžara Chatervja, je svoje mladostno nagnjenje do slikarstva realiziral z obiskovanjem Umetnostne obrtne šole v Ljubljani. Leta 1928 pa se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Zagrebu, kjer je sprva študiral kiparstvo. Po vrnitvi v Ljubljano 1932. leta pa je nadaljeval likovne študije pri akademskih slikarjih in kiparjih Franu Tratniku, Francu Goršetu, Ivanu Zajcu in Matiji Sternenu.
France Godec se je s prvo samostojno razstavo predstavil ljubljanski javnosti leta 1937. Kasneje pa je njegovo likovno delo zabeležilo še 39 pomembnejših razstav v Jugoslaviji in tujini. Razstavljal je v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Ptuju, Gorici, Tolminu, Kranju, Celju, Bombayu, Rangoonu (Indija), Kopenhagenu, Celovcu itd. Godčcva dela — in teh ni malo, se nahajajo tudi v nekaterih muzejih in galerijah doma in v tujini. Še več njegovih del pa je razstresenih po privatnih zbirkah.
Razstava bo odprta predvidoma do 25. junija. S. RAZSTAVA TEHNIČNE VZGOJE V RADOVLJICI
V poslopju I. osemletke v Radovljici je bila v soboto 14. t. m. odprta razstava tehnične vzgoje. V obeh pritličnih razredih so razstavljeni izdelki dijakov z obeh radovljiških osemletk, kakor tudi z osnovnih šol v Begunjah, Lescah, Mošnjah, Ljubnem in Lanco-vem. Na razstavi pa sodelujeta tudi vrtca iz Radovljice in iz Lesc.
Poudarek razstave je na izdelkih ki so jih učenci naredili sami. Poleg tega so prikazana tudi sodobna učila, s katerimi razpolagajo naše šole.
Razstava bo odprta do 19. t. ro. NOVA OSEMLETKA NA PLANINI
Načrti o gradnji nove osemletke na Planini v Kranju so se V teh dneh približali uresničitvi. Sedaj se ukvarjajo z vprašanjem I°" kacije šole, izdelavo programov in načrtov za gradnjo. Tako računajo, da bodo lahko pričeli z gradnjo šole spomladi prihodnjega leta. USPEH NA KAMNIŠKI GIMNAZIJI
Zaključek šolskega leta na kamniški gimnaziji je pokazal boljše rezultate kot lansko leto. Ocenjenih je bilo 386 dijakov. Izdelalo jih je 71 odstotkov, lani pa 68 odstotkov. V višji gimnaziji je bil Ulpeh 86,8 odstotka, v nižji P8 60.3 odstotka. Letos ni bilo P"" tožbe, da prihajajo iz osnovni« šol slabo pripravljeni učenci, zato jo tudi uspeh v prvih razredi*! boljši. Na zavodu je 47 odličnih (od tega v višjih razredih 12) *D 87 prav dobrih dijakov. V osmem razredu je izdelalo 95 odstotkov dijakov, v četrtih razredih pa 75,6 odstotka.
IFiPŠI IZGLED KAMNIKA
Turistično društvo Kamnik j« povabilo vse prebivalce Kamnika na tekmovanje za Čim lepšo ureditev In Izgled hiš, vrtov in stanovanjskih blokov. Posebna ko-mitljo bo pregledala mesto in p°*
delila  tudi   več  nagrad. Meščani so se pozivu odzvali  in mesto J že pridobilo na lepoti.
kranj, 16. junija 1958
Glas Gorenjske 3
Ifla življenjskem
RAZPOTJU
W? 4 )jM poklic
Med visokimi hišami s televizijskimi sprejemniki nad štrenami, so razvrščene fluorescenčne svetilke. Učenjaki v laboratorijih se sklanjajo nad epruvetami in raziskujejo atome. Ka-*° drugačno je življenje danes, *°t je bilo v času naših očetov, dedov in pradedov? Ce bi se ^rnil človek, ki je živel pred 100 leti, se ne bi več znašel.
Človek z vrtoglavo naglico in konkurenčno živčnostjo prilagaja okolico sebi v prid, izkorišča *e malo znane sile in snovi v ^oje udobje, se igra z atomi in sili v vsemirje, kot da mu svet P°staja že premajhen. . Toda za vse te vrste dela se le med ljudmi razvila vrsta no-Vln poklicev. Razvile so se povsem nove dejavnosti v kemiji, tehniki... Včasih so poznali samo nekaj poklicev, danes je 113 tisoče novih.
v Čakalnici
Na koncu temačnega hodnika ^rugega nadstropja OLO je še edno   živahno,   čeprav   je že
moči, da prepreči tak družinski madež.
Izvlekli so kartoteko, razmišljali o prejšnjih razgovorih s sinom, o priporočilih in podatkih iz šole. Spet so se razgovar-jali z njim, pretehtavali njegove sposobnosti, želje, njegovo zdravstveno in umsko stanje in vse drugo.
»Kar krojač naj bo,* so potem prepričevali mater in svetovali tudi njemu. Mati je osupla obstala brez besede, nepremična za nekaj minut. Šele potem se je znašla. Sicer ni ugovarjala niti enemu ne drugemu, toda po njenem izrazu je bilo razumeti, da je užaljenost ponosne družine iz izobraženih krogov prav tedaj prekipela. Brez besede je odšla.
Sin pa je ostal pri svojem. Iz svetovalnice so se še pozneje pozanimali zanj, kako je zadovoljen, kako se uči.
»■Zelo dober vajenec,-« je o njem povedal mojster.
»■Veseli me to delo. Dnevi in meseci   mi   minevajo   kot bi
mlajšega sina, ki naj bi prevzel očetov poklic in nadaljeval z nekdaj pridobljenim slovesom družine. Toda sin se je izmikal takim razgovorom. 2e kot otrok je puščal vnemar igračke z avtom in žogo in se najraje ukvarjal ob potoku za vasjo z zidanjem hiš, stopnišč, gradnjo cest. Tudi zdaj ga to veseli. Zato se je odločil za zidarja. Ko je oče to zvedel, ga je strogo prijel. Potem je šel v svetovalnico. »-Moj Andrej bo šel na trgovsko. Tako se je odločil,-« je povedal zadovoljen.
Cez dobrega pol leta se je javil Andrej. »Na trgovski ne vzdržim. Ne veseli me. Fustil bom trgovsko stroko. Zidar bom.-«
»Zakaj pa si šel na trgovsko?«
»Oče, saj veste. .. Njegova zahteva je bila taka, ne moja želja.-«
Razumeli so ga. Tudi uspehi na trgovski šoli so kazali, da ni zadovoljen. Zdaj je zidarski vajenec, zelo priden in vesel. Ob nedeljah, kadar pride domov, oče nikdar več ne govori o trgovini in trgovski šoli. Verjetno sa tudi kesa svojega grobega postopka. Vsiliti je hotel sinu poklic in mu tako zapravil leto učenja, pa tudi precej svojega denarja.
»za  silo zadovoljni*.
Poklicna svetovalnica je hotela zvedeti, ali so vajenci tudi zdaj po dobi enega leta, potem ko so se odločili za poklic in se z njim tudi seznanili ob konkretnem delu, še vedno zadovoljni ali ne.
Opravili so anketo. Anonimno, seveda, brez prisotnosti nastavnikov in na najvažnejše vpraša-
nje: Kako ste zadovoljni v poklicu? so v svoje presenečenje izvedeli naslednje: 75 odstotkov dijakov je odgovorilo, da želi še ostati v poklicu. Četrtina pa, oziroma 64 (od 256 vprašanih) je povedala, da želi menjati poklic oziroma učno mesto.
Ko so dijaki, to je bilo februarja letos, odgovarjali na to anketo, so povedali tudi, zakaj in kako so se odločili za poklic. Tudi tu je bil odgovor kaj ne-razveseljiv. Kar 118 vajencev je napisalo, da so v ta poklic pač prišli, - ker so tu dobili prosto učno mesto. Se pravi, vsi ti vajenci niso prišli v sedanje poklice po lastnih željah, marveč zgolj po naključju — ker je tu bilo učno mesto prazno. Odtod potem, seveda, malodušje, učni neuspehi, nezadovoljstvo, ki se navadno konča z begom iz poklica v poklic prej ali pozneje.
Koliko lahko tu pomaga poklicna svetovalnica? Odgovor so dali sami vajenci. Med anketiranimi je namreč bilo precej tistih, ki so bili že sami v poklicni svetovalnici, drugi pa še o njej sploh niso slišali. Toda vsi tisti, ki so v svojih odgovorih napisali da so v svojem poklicu nesrečni (11,1%) ali pa da so le »za silo zadovoljni« (68,7 %, kar je zelo veliko!) so prišli v poklice brez svoje odločitve, brez pomoči svetovalnice. Od tistih, ki so se za poklic odločili po daljši presoji in s pomočjo svetovalnice, pa je bilo samo 22 (2,9 %) zadovoljnih »za silo« in nihče dobesedno nesrečen.
zgodbe o omari
Take so zgodbe, ki jih pripovedujejo čakajoči pred svetovalnico. Veliko takih bi vedeli
Si 0os Ur&RAl
povedati dijaki sami, mladi ljudje, ki so se po brezskrbni otroški dobi znašli pred novim, toda važnim in odločilnim vprašanjem — kam naprej? Vse polno takih zgodb bi lahko dobili tudi v kartoteki, ki jo hranijo v omarah svetovalnice. Tako bi lahko navedli zgodbo o hčerki jeseniškega železarja, ki bi bila rada medicinska sestra, a ji starši tega ne dovolijo, zgodbo sedemnajstletnega Henrika izpred sodišča, kamor ga je privedla   pot   nesrečno vsiljenega
fasuilu se sam joečjaja
wavnaJ odzvonilo dve. v ča-jTltlici je polno ljudi. Ob mali k ici 6edi priletna žena s antom kakih desetih let. v ko-u se sramežljivo hihitata dve J^ti, morda iz vajenske šole j|j gimnazije. Zraven stoji slok "ladenič in nervozno, mehanič-.° Prelistava novo, se zlepljeno ^Wgo.
čakajoči »pacienti* so vid-^^vanomirjeni. Tako kot štu-
r*zb
s  knjigo skušata prikriti
Urjenost   tudi   obe dekleti, vsi.
sprejemnice je stopil fant,
s sinom vred
Iz
^orda dijak, vajenec, star ka-H, 12 let, bledoličen, visok. ^r Planil je mimo čakajočih J*0** čakalnico na hodnik in y° stopnišču navzdol. Morda ie sh>^egovi nag11" znak zadovolJ-2j* Morda je prav zdaj, pred tte minutami, prelomil v sebi ^Vzdržno in mučno negotovost
0đlo*U za P°klic' se opre'
ie
za pot v življenje. Važen korak, zato potrebuje člo-
v —»---- ■-------■
Ww Proudarka. &icor Je korak Treh pren;iKljen in ni dober. nw9 Je upoštevati vse želje, 8W°Sti' sP°K<>bnosti, poslušati nij^ * š°ln.ike svetovalce, zdrav-
£ krojača ga ne dam«
t Oževala mati nekega dne v j>ei.P°klicni svetovalnici. Pripe-0^ Je 8 seboj sina in raz-Ofj^na. malone s .solzami v 1^ • Pripovedovala svojo zgod-^kv" .sinom- Ze več let so sin Vsear^a samo s šivanjem doma. Dir: Sesije, iz velikih pol pa-Dricj Urp7uje kroje. Ljudje, ki **eJo na obusk, 8a često naj-to *Prl krpanju in šivanju. In
^ w fant- Pa v 0381 nlSi! Sin-^Kr*f! Tega pa res ne bi Sti^j do*ivola. Zakaj ne bi raje %j.ral in nadaljeval tradicijo stjh m°? Cisto izgublja se v ti-
fakUn3ah! Sram°ta! 5>voto° J° pripovedovala mntl v ^alnici in se nadejala po-
pihnil,« pravi on sam. Morda bo tudi sedanja tiha, še nepre-boljena užaljenost mame in vse družine splahnela ob zadovoljstvu in sreči izvrstnega — krojača.
moja bo filmska igralka
Jesenice, Skofja Loka, Tržič, 2elezniki . .. Povsod, kamor je potrebno, gre ekipa Posvetovalnice iz Kranja. A prav tako kot v Kranju, je tudi drugod nešteto težav in zapletov posameznikov in družin v izbiri poklica za mlade, doraščajoče.
Na vrsti je bilo dekle. Zdravniški izvidi, šolski uspehi, analiza psihologov, razgovor . . . Nič posebnega, nič izrednega. Ona sama pa hoče postati filmska igralka. Igralka, taka kot mnoge: z glavnimi vlogami, s svojimi slikami v vseh revijah in prospektih. In mama, ki je bila z njo? Ravno tisto! Moja bo filmska igralka,« je dejala užaljeno, trmasto, ko je videla, da želj njene hčerke v svetovalnici niso odobravali.
V komisiji se niso več smehljali. Stvar je bilo treba resno promotriti. »Ugodili« so ji in . . . Samo toliko so popravili želje, da naj mala Darinka kar nadaljuje z učenjem na gimnaziji, pa naj se ob maturi javi za zvezdo na platnu. Seveda, do todaj bodo potekla najmanj še 4 leta in Darinka bo vedela o marsičem več, drugače bo gledala nn svet, vedela bo najbrž, kako trnjeva je pot do glavnih vlog, koliko je treba delati, koliko se boriti in morda se ji bo medtem vzbudilo zanimanje za kak realnejši poklic, pa se bo prav odločila in z njo tudi njena mama.
tomaževa trgovina
Na Tomaževi hiši je še danes del napisa »Trgovina« in spomini na »tiste čase« kar radi vlečejo starega nazaj.
Morda je prav zato vedno omenjal  malega   Andreja, naj-
Novinar je naletel na neki dogodek. To in ono je treba še preveriti, potlej pa.. . Sprva skopi zapiski v njegovi belež-nici se kopičijo; zadeva, ki jo namerava obravnavati, dobiva vse jasnejšo podobo in že je tu ponedeljkova reportaža ali morda prispevek za rubriko »Obrazi in pojavi«.
Vse je zapisano po pravici in resnici — brez olepšavanja ali pritikanja. Kaj neki je napisal novinar? Tistemu pisanju bi lahko rekli kratke zgodbice, morda sličice iz vsakdanjega življenja. Vse je zaokroženo, časovni »kdaj« in krajevni »kje« sta nedoločena, imena oseb iz obzirnosti izmišljena, le jedro problema je nepotvorjeno. In to pripoveduje o pojavih, ki so za skupnost vse prej kot koristni, da ne govorimo o nezapisanih zakonih, ki jih oblikujejo etične in moralne norme današnjega človeka.
Nič ni tako zapletenega, da bralci ne bi razumeli »med vrsticami« utajene, dobronamerne kritike. Človek se nehote vpraša; na koga neki meri graja? Morda bralec obsodi obravnavani primer in stvar počasi zbledi v njegovem spominu.
Tu pa se začne drugi del — nezapisani epilog naših reportaž in podobnih prispevkov z družbeno kritično ostjo. Poglejmo torej, kaj se skriva v tem drugem delu!
Ondan je prihitela v uredništvo našega lista ženska srednjih let. Namesto pozdrava se ji je vsula iz ust pravcata ploha zmedenih besed, iz katerih smo razbrali komaj toliko, da je zaradi nečesa silno ogorčena. Sele ko je razgrnila pred nami »Glas Gorenjske«, se nam je posvetilo. Ogorčena je bila nad reportažo »Soba za 100.000«, kjer pisec graja ljudi, ki izkoriščajo stanovanjsko stisko na škodo brezdomcev. Lc-ri pogosto ponujajo za mesečne sobe pretirano visoke nagrade.
»Sobe sploh ponudila nisem«, je prepričljivo zatrjevala ženska.
»Odkod potem pismena ponudba z vašim naslovom, ki je prispela na oglasni oddelek našega lista?«
»Kaj vem, odkod? Ampak, saj sobe sploh nimam,« se je branila. »To je... to je nezaslišano. Zahtevam popravek v časopisu!«
Odgovor uredništva je bil: »Tu je pismo — corpus delieti, in to nam zadostuje!«
Preklicano izdajalsko pismo! Takšnega dokaza res ni moč ovreči.
Tudi drugi primer je hudo rx>-doben prvemu. — Prizorišče: uredništvo našega lista v dopoldanskih urah — dan po izidu reportaže, ki je bila zasnovana na oglasu naslednje vsebine: »Nudim hrano in stanovanje de-
lavki, ki bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu«.
V glavni vlogi je nastopila ženska s pretečim nastopom.
»Zahtevam popravek, slišite, popravek!« je kričala in vihtela nad glavo posvaljkan izvod »Glasa«.
Potem ko je v časopisu s prstom pokazala odstavek, ki je »obrekoval« njeno »človekoljubno« dejanje, je ujedljivo nadaljevala: ,
»Vesela naj bo punca, da sem jo sploh vzela na stanovanje. Mar mislite, da jo bom za tiste piškave tri jurje, ki mi jih odrine vsak mesec, še po rokah nosila? Ce mi po službi malo pomaga v gospodinjstvu, ji pa tudi ne bo padla krona z glave. Tudi meni ni z rožicami postlano. Vdova sem s tremi otroki, v službo pa tudi hodim.«
»Dovolite vprašanje!« sem zavrl njeno zgovornost.
Ženska je umolknila in se zviška ozrla vame.
»Pravite, da ste vdova?« sem previdno vprašal.
»Ja, vdova, pa tri otroke imam,« je podprla svojo trditev.
»Potem se pa nikar ne razburjajte. Odstavek, ki ste ga, kot kaže, površno prebrali, govori o ločenki s tremi otroki in ne o vdovi.«
»Saj je vseeno,« je planila. »Sosedje me pa le postrani gledajo, pa tudi punci so tiste vrstice stopile v glavo.«
Precej truda me je stalo, preden sem ženski dopovedal, da
poklica, zgodba razočaranega dijaka, ki mu učenje »ne gre« zgodbo gluhoneme deklice, ki je s pomočjo svetovalnice našla srečo v umetni obrti in vrsto, vrsto podobnih. Toda vedno manj je takih nesrečnih primerov. Vsako leto je več tistih, ki na razpotju življenja uberejo pot, ki najbolj ustreza njihovim željam in možnostim ter zato najdejo na njej največ uspehov in življenjskega zadovoljstva.
K. M.
se tisti odstavek nanaša na popolnoma drugo osebo. Debato sem zaključil s pripombo:
»Veseli me tovarišica, da smo zvedeli tudi za vaš primer. Vaše početje z deklico, ki nima pri vas posebno prijetnega življenja, ni nič bolj čedno.«
Isti odstavek v reportaži nam je predstavil še en, nič manj zanimiv primer.
»Protestiram proti takšnemu neodgovornemu pisanju,« se je glasil uvod v novo srečanje z neko ločenko s tremi otroki.
To pot smo problem razčistili kar po telefonu.
»Bi nam zaupali svoje ime in odkod govorite?«
»Sem ta in ta z Jesenic,« se je preteče oglasilo z drugega konca žice.
»Dovolite, da vam pojasnimo! Odstavek se namreč nanaša na tovarišico ,to in to' iz Kranja. Za vaš primer pa vse doslej nismo vedeli.«
Se sočna kletvica in razgovora je bilo konec.
NI dolgo tega, kar smo pisali o združitvi dveh sorodnih podjetij. Tu je prišla v škripce tajnica enega izmed obeh podjetij. Po telefonu je poslala svoj SOS klic svojemu znancu — vplivni osebi, ki naj bi zavrl ali celo preprečil združitev obeh podjetij. Cemu? Ce bi prišlo do združitve podjetij, bi bila vrla tajnica ob službo in dober kruh.
Nobenega dvoma ni, da smo imeli tedaj, ko smo pisali to reportažo, v mislih samo dvoje podjetij, ki se jima je obetala združitev. Prav tako smo imeli v mislih samo eno tajnico, ki je zajokala po telefonu: »Moja usoda je v vaših rokah!« — In epilog? Oglasili sta se kar dve tajnici in se pritožili, češ da ju člani kolektiva po izidu tistega pisanja v našem listu malce postrani gledajo in se jima smejijo. Smejijo pa se tistemu SOS: »Moja usoda je v vaših rokah!«
Takšnih »reklamacij« bi lahko nanizal še celo vrsto. Najzanimivejše pa je to, da se poleg glavnih grešnikov pritožujejo tudi ljudje, ki jih slaba vest prisili do teh usodnih pritožb. Kaj ni to dovolj zgovoren dokaz, da ima neki primer, ki ga grajamo, več sorodnih primerov. Leti pa opravičujejo poslanstvo naših kritičnih zapiskov.
Menda je vsak nadaljnji komentar odveč.
Pa recite, da ni v vsem tem tudi nekaj ironije! Se posebno burkasto pa izzvene takšne pritožbe, če ti razkrinkani grešniki v onemoglem besu zaključijo svoje pritožbe tako-le: »Odpovedujem ,Glas Gorenjske'!«s. s.
4    Glas Gorenjske
KRANJ, 16. JUNIJA 1958
Plastične snovi tudi v gradbeništvu
ZMAGOSLAVJE VOLJE
Volja je najboljša proteza - Svenson med najpriljubljenejšimi športniki Švedske
Tiha voda bregove dere, pravi ljudski pregovor. Močna volja pa bregove premika, bi lahko dejali ob nekaterih primerih človekove izredne volje, ki je dosegla naravnost čudovite uspehe. 2e v starodavnosti imamo tak vzor — Demostena, ki je silno jecal, pa je z vztrajno vajo in nepopustljivo voljo postal največji govornik stare Grčije.
Na naši sliki vidimo, kakšne naj bi bile stanovanjske hiše v prihodnosti. Vila je zgrajena iz polivinilu sorodne snovi. V njej je trosobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico in shrambo. Postavimo jo lahko v nekaj urah, prav tako pa tudi zopet razstavimo in prepeljemo na drugo mesto.
Zaiimi
SVETLOBA  IN ČLOVEŠKI ORGANI
Sovjetski znanstvenik Bajkov je pred kratkim izjavil, da so človeški organi zlasti želodec, srce in črevesje močno občutljivi za svetlobo in hrušč. Po njegovem mnenju odpira ta ugotovitev novo obdobje v razvoju medicine.
SILOSNA BOLEZEN Zdravstveni delavci so ugotovili pri ljudeh, ki so zaposleni v velikih žitnih silosih, bolezen na dihalih, ki ima včasih tudi smrtne posledice. Šele nedavno so odkrili povzročitelje te bolezni. To je plin, ki se razvija pri vrenju vlažnega žita v silosu.
infra rdeCi Žarki
IN RADAR Kanadski znanstveniki izpopolnjujejo naprave z ultra rdečimi žarki, ki bo nemara kmalu nadomestila radar. Ta naprava bo pravočasno odkrila objekte, ki oddajo toplotne žarke n. pr. rakete, krmarjene izdelke in letala.
URAN IN NJEGOVA TOPLOTA Uran, ki ga uporabljamo, kakor vemo za atomske bombe, sprošča silno veliko množino toplote. Tako bi na primer kilogram urana lahko ves mesec osvetljeval in grel Ljubljano.
VROČINA IN MRAZ NA MESECU
Znanstvenemu svetu astronomskega observatorija v Pulkovem pri Leningradu je poročal astronom dr. Markov, da so s posebnimi napravami dognali, da znaša temperatura na površini Meseca ob Meščevem dnevu (24 in pol zemeljskih dni) okrog 120 stopinj Celzija nad ničlo, ako je Sonce v zenitu, in 150 stopinj pod ničlo, kadar je na Mesecu noč.
Gledati bo mogoče brez oči
Doslej je veljalo, da je človek dokončno slep, brez vsakega upanja, da bi še kdaj spregledal, brž ko je izgubil oči. Nedavno se je izkazalo, da je mogoče videti tudi brez oči, dokler ima človek očesni živec. Namesto oči lahko sprejema slike (svetlobo) naprava, n. pr. takšna, kakršen je radar (ali televizija), treba je le povezati napravo z očesnim živcem. Toda kako?
To je pokazal zdravnik za živčne bolezni dr. John Button. Trdil je, da celice v možganih, ki opravljajo nalogo, da prenašajo v zavest slike iz vidnega sveta, ne okrnejo in ne zamrejo pri slepih ljudeh. S silno tanko žico, tanjšo kakor las, je prodrl v male možgane do središča vida slepega človeka, zunaj pa je žico povezal z napravo za prenos svetlobe. Slepi človek je spregledal. Napraviti vse to pa je seveda mnogo teže kakor opisati. Vendar smemo upati, da se bodo zdravniki in tehniki izurili pri takšnem »odpiranju oči« ljudem, ki niso imeli več upanja, da bi še kdaj spregledali.
Angleži so zgradili letečo ladjo, ki leti 16 m nad morsko gladino na zračnih kolonah, kot avtomobil na kolesih. Taka ladja je lahko velika do 15.000 t in sprejme do tisoč potnikov. Poganjajo jo navadni motorji .
NAJBOLJŠA PROTEZA NA SVETU
Sovjetski pisatelj Polevoj je napisal roman »Zgodba o pravem človeku«. Junak tega romana je junaški mladenič brez obeh nog, ki pa je vendar postal pilot - lovec, general in heroj. Pred desetimi leti so obiskali Pole-voja ameriški novinarji. »Veste, mi-ster Polevoj, mi smo stavili tisoč dolarjev, da je junak vašega romana izmišljena oseba.« Želite dokaz, da ste zgubili,« je odgovoril pisatelj in stopil k telefonu. Cez pol ure je že prišel slavni letalec z ženo in dvema hčerkama. Hodil je, kakor da sploh nima protez.
»Kako ste mogli brez nog, s protezami pilotariti lovsko letalo?« so ga vprašali novinarji.
»Volja je najboljša proteza na svetu!« jim je veselo odgovoril hrabri pilot.
HELEN KELLER
Ime te Američanke, o kateri je zapisal Mark Twain, da je »največji junak v zgodovini«, je postalo kratko-malo pojem za izredno moč človeške volje. V starosti dveh let je izgubila sluh in vid, kmalu za tem pa postala popolnoma nema. S pomočjo neke plemenite žene in z močjo svoje volje je kasneje premagala te svoje telesne pomanjkljivosti. 19 let stara se je vpisala na vseučilišče in po šestih letih doktorirala. Toda dosegla je še več: z naravnost čudovito voljo je »obudila« svoje mrtve glasilke in izvrstno govorila ne samo angleščino, svoj rodni jezik, ampak tudi francoščino in nemščino, dasi nikdar ni slišala niti najmanjšega glasu ne videla črke v knjigi. Vrhu tega je Helen Keller napisala več knjig; ena od njih nosi naslov »Optimizem«!
DOKTOR PARIŠKE SORBONE
V Centru ža rehabilitacijo vojnih invalidov v Beogradu vedo povedati o izrednih primerih močne volje nekdanjih borcev, sedaj invalidov, ki so se usposobili za najrazličnejše službe. O nekaterih so pisali tudi svetovni časopisi. Na primer Aleksander Nikolič, partizanski borec. Med vojno je zgubil ob stopali. Po vojni so ga poslali na zdravljenje v Pariz, kjer je ležal mesece in mesece in po številnih operacijah dobil proteze. Čeprav takorekoč negiben, je končal študij prava in dosegel celo doktorat na Sorboni, eni najslavnejših univerz na svetu.
1)1 C I K BREZ OBRAZA
Švedu Arturju Svensonu je bila narava res sovražna. Rojen je bil namreč brez nosa in ust. • Kirurgov nož in tucat plastičnih operacij so - kasneje nekoliko nadomestili, kar mu prava narava ni naklonila. Po tegobnem življenju v bolnišnicah in z močjo svoje volje je Svensonu uspelo, da je postal eden najboljših skakalcev v višino. Danes je med najpriljubljenejšimi starejšimi športniki Švedske.
TRIUMF ENERGIJE
Bruno IVintersteller iz Salzburga je pri   smučanju   izgubil   nogo. Sma-
čati ni mogel več, ostal je pa
zvest
planinstvu. Enonog se je povzpel na Matterhorn, enega od . hajvišjih evropskih vrhov. Vsi poznavalci tega težkega alpskega vzpona so okrstili Winterstellerjev uspeh za triumf energije.
Francoski akrobat Antan je bil rojen brez rok. In vendar je postal najslavnejši francoski akrobat, »genij spretnosti«, kot so pisali o njem. Razen vseh mogočih akrobatskih veščin, 1° jih je izvajal z nogami, je plaval v vodi kot riba. Vse to pa je bilo sad dolgoletnih mučnih vaj in volje, ki se ni ustrašila zaprek.
Kako bi bilo na svetu, če bi vsi zdravi ljudje s tako voljo opravljali vsak svoje delo in poklic? In če bi v svoje zdravo življenje vnesli tolik0 vedrine, volje in optimizna kot slepa-gluha in nema Helen Keller?!
Muca brez težnosti
V Ameriki tekmujejo med sabo su-hozemska vojska, letalstvo in mornarica. Zlasti mornarica si prizadeva, da bi bila prva pri vseh poskusih. Tako so zadnje čase vložili veliko denarja ifl sredstev v poizkuse, kako se ljudje 'n živa bitja obnašajo v pogojih, ki bi
jih
morali prestati vsemirski potniki. N» sliki vidimo letalca v taki kabini,
povzroča vse nevšečnosti vsemiri«' Mož je privezan, toda muca, ki so F* jo dali za tovariša, se je naenkr** znašla sredi  kabine,  ker je
izgubil11
»ves smisel «za težnost zemlje. Le bdel« je takole v zraku z razkrečenimi °0' gami in kremplji ter presunljivo J"'' javkala od presenečenja, ker so ji Pre^ »pozabili« dati potreben poduk.
FRANK OWEN:
C!J EDDIE CHAPMAN
PRI POVED UJE
Lutsch je bil Švicar, ki mi je na skrivaj priznal, da je delal za britansko Tajno službo. Neki drug francoski uradnik, ki je delal za nemško obveščevalno službo, pa se je znašel v zaporu, ker so ga osumili dvojnega vohunstva. Fresnav je bil lojalen Francoz, obdolžen, da je tihotapil britanskega agenta iz Francije. Tu je bil tudi neogibni vohun gestapa. Ta je poveljniku taborišča poročal o nas. Rekli smo mu Črni hudič. V zaporu sta bila še dva trgovca z diamanti iz Amsterdama, neki kriminalec iz Alzacije - Lorene, ki je malone vse svoje življenje prebil za zapahi in nepopisna zbirka pobeglih vojnih ujetnikov.
Črni hudič je nekega dne poročal poveljniku taborišča o naših nočnih izletih in našel name naslovljeno Pau-lettino pismo. Pismo je seveda pokazal poveljniku. Ta me je vtaknil za nekaj dni v samico. Bilo je tako mrzlo, da sem se zakopal v pesek, da bi ohranil telesno toploto. Ko so me izpustili, sem zvedel, da je Pauletta dobila štirinajst dni samice ob kruhu in vodi. Bil sem divji in tako sem planil v sobo, v kateri je bil Črni hudič. Ravnokar je kvartal z več »narkotiki«; skočil sem čez mizo in ga mlatil; na levem očesu je imel krasno podplutbo, obraz pa spraskan. Zatem sem odprl okno in ga skušal vreči ven. Pridrli so nemški stražarji in me obvladali z brcami in pestmi. Spet sem prebil mesec dni ob kruhu in vodi. Ko sem bil v samici, so drugi zaporniki napadali Črnega hudiča; nekatere so zavoljo tega pretepli, druge pa kaznovali s samico. Posledica tega je bila, da Črnega hudiča niso več uporabljali za ovaduha. Spravili so ga iz taborišča,
da bi nedvomno kje drugje nadaljeval svoje umazano delo.
Ko sem bil v zaporu, se je zgodilo nekaj veselega — posrečilo se mi je iztrgati ključavnico na vratih moje in Paulettine celice, ki je bila tik zraven moje. Neko noč pa sva pozabila ugasniti luč in to je opazil stražar. Naslednje jutro so mojo celico preiskali od tal do stropa, iščoč orodje. Pritihotapljene stvari sem skril v kruh. Na tihem sem se smejal, opazujoč vohljače, kako trgajo deske s poda in razstavljajo postelje, da bi nekaj našli, tisto, kar so iskali, pa je ležalo na mizi.
Nekega dne so zaprli v samico mladega Itali.iana. ker je kradel kruh. Ta fant je bil sila zabaven in zbijal je prave dijaške šale. Ko je potisnil glavo skozi rešetke, da bi pozdravil nas na dvorišču, je počil strel. Krogla ga je zadela natanko med oči.
Kmalu po tem uboju so me poklicali v poveljnikovo pisarno in me potisnili v nekakšno skrivnostno sobo. Ob spominu na svoj zadnji razgovor v Jersevu so me spre-letavali čudni občutki. V sobi je sedel mlad moški, približno mojih let. Vstal je in mi ponudil cigareto.
»Vi ste Edvvard Chapman?« me je vprašal. Pokimal sem. i
»Vi želite stopiti v nemško obveščevalno službo?« Bil je mož visoke rasti in podoben profesorju, imel je ostre modre oči in govoril je izvrstno angleški. Kasneje sem zvedel, da je študiral v Angliji in da je nosil veslaški trak Southampton Colledga. Ime mu je bilo Thomas. In tako je zdaj nemški obveščevalni častnik že v drugo zapisal vse podrobnosti iz mojega življenja. Kaže, da ga je moje početje v taborišču, o katerem sem mu odkrito pripovedoval, zabavalo. Ob koncu razgovora pa si nisem bil prav nič bolj na jasnem, kakšen vtis je napravilo moje slepilo nanj.
Dogodki v taborišču so se razpletali kakor običajno . brezčutna  surovost,  pomešana  z  neverjetno svobod0' Hrana je bila umazana. Glavni obbrok smo dobili opoldfle' posušeno sočivje. Ko so to zmes skuhali, je na vrh plavalo stotine majhnih črvov. Zaporniki smo se skuša1 pač znajti. V vsaki sobi je stala peč, ni pa bilo drv. ^ tako sem s svojo druščino odhajal na roparske pohode> razbijali smo postelje in celo trgali deske s stropov, bi lahko kurili. Še vedno se čudim, kako da nas pri te in drugih podjetjih niso zalotili.
Po taborišču so krožile najrazličnejše teorije o te1*1' kje se bodo izkrcali zavezniki, da bi osvobodili FranciJ0' Nekateri so presojali stvari neumno, drugi pa zdrav°< pametno. V taborišču je bil tudi neki nemški stražar, je bil prej zaprt kot komunist, a so ga pred začetko vojne izpustili. Ta'je pripovedoval kaznjencem, kadar delali pod njegovim nadzorstvom, kaj poroča londons radio. Neko noč so Britanci odvrgli nad Parizom leta* Ravno tedaj sem delal pod njegovim nadzorstvom. OP° zoril me je na list papirja, ležeč na zemlji; dvignil sem B s tal. Na njem so bile napisane novice in govor VVinsto Churchilla. Seveda je letak potem krožil po taborišču.
Nekoč je spet eden izmed stražarjev prinesel v V° pravilo svoj radijski sprejemnik; eden izmed mtcV^0 rancev, Francois je bil radijski tehnik. Popravil je r^ in tako smo nekaj  časa  poslušali  britanska poroc Sprejem je bil zelo slab, ker so Nemci motili oda& britanskega radia. Mnogi Francozi so zavoljo tega bili c dneve brez novic z onkraj Rokavskega preliva.
k0^
Če si sprejemnik naravnal na »ilegalno postajo«,
so Nemci imenovali Radio London, si slišal samo
str«'
šansko tuljenje in piskanje, ki ga je bilo s ceste z*a slišati. Zato se je večina ljudi raje izognila takšnih varnosti.
KRANJ, 16. JUNIJA 1958
Glas Gorenjsfep 5
Ugodno prodam klavirsko harmoniko na 80 basov in 2 registra. Naslov v oglasnem oddelku- 1024
BESMCA PRI KHAVJi Slap Sum - nedeljsko razvedrilo za ljubitelje narave. 1050
Kupim kompletno kopalnico ali samo peč. Golnik 48. 1031
Enostanovanjsko hišo, vseljivo, lahko tudi nedograjeno, v bližini Kranja, takoj kupim. Frlič Stane, »Avtopromet«, Kranj. 1037
Vse planince obveščamo, da je Češka koča na Ravneh stalno oskrbovana od 11. junija dalje. — Obiščite jo! 1049
Prodam zazidljivo parcelo. Naslov v oglasnem oddelku. 1051
Ugodno prodam: pisalni stroj, 'svi štedilnik na dve plošči z bakrenim kotličkom, otroško posteljo 12 trdega lesa. — Rozman Franc, ljubljanska cesta 5. 1052
Vajenca za ključavničarsko obrt sPrejmem. Flajšman, Mengeš. 1053
Sprejmemo takoj v uk vajenkt *a trgovino s špecerijskim blagom * Sk. Loki. Ponudbe pod »Vestna in Pridna« oddati na upravo lista.
1002
Obžalujem    neresnične besede
(zaradi denarja) o Čatar Jakobu iz ' Šenčurja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Vidic Joško, Kunrska 5, Kranj. 1058 Nudim sobo poštenemu dekletu. Naslov v ogl. oddelku. 1056
Iščem gospodinjo za kuhanje in strežbo bolniku. Zelena je tudi upokojena oseba. Čerin Janez, Zali log 37 a, p. Železniki. 1054
Enosobno stanovanje zamenjam v Kranju - Center za stanovanje v Kranju - Center. — Naslov v oglasnem oddelku... 1055
Na novi življenjski poti želimo Borisu Trnovšku in njegovi družici obilo sreče in uspehov. Kolektiv.
1057
Poročila poslušajte vsak delav-nik ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa °b 6.05, 7., 13., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
PONEDELJEK,  16. JUNIJA
9-00 Radijski roman — Vladimir Babula: Planet treh sonc — XVII.
'•20 Umetne   in   narodne pesmi ■Danila Bučarja poje Gorenj-jq    ski vokalni kvintet.
™ Dopoldanski   spored komor-
ne in solistične glasbe. '3° Za otroke:    a) Boris Žitko: Kako sem lovil možičke; b)
V gozdu skače črni kos... j       (otroške pesmi).
Kmetijski   nasveti   — ing. Pavel  Leban:  Mehanično m kemično zatiranje plevela. Z ljudsko pesmijo po svetu. Listi  iz domače književnosti
Kajetan Kovic: Nove Pesmi.
V svetu opernih melodij. Popevke tega tedna. Srečno vožnjo! Družinski pogovori. Pisatelji o sebi — Vasco Pratolini.
Ameriški plesni orkestri.
TOREK,  17. JUNIJA
»•Q£j Popevka v popevko. j^nf) Simfonični koncert.
10 Tgra kvintet Jožeta Kampiča. H On v   j . j j   ' *tf dom in zene.
Priljubljene arije iz italijanskih oper.
Kmetijski    nasveti   — ing. Jelisava   Adamič: Zatiranje j0     jabolčnega zavijača. 13*    ^ovcns^e Polk0 !n valčki. •30 Orkestralne rapsodije. ■3° Zanimivosti   iz   znanosti in ,r> tehnike.
•'0 Planinska transverzala. JJJ Piknik plošč.
0 Za ljubitelje in poznavalce. Kulturni pregled. Domače aktualnosti. P'idijska igra — Tolstoj-Gundermann:  Koliko zemlje Potrebuje človek? Nočni komorni koncert.
»3.30 15.40
'6.00 ».10 »15 18.00 20.45
22.l<
PRODAJA PREMOGA PO LETNIH CENAH
Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj, telefon 192 priporoča vsem svojim odjemalcem nakup velenjskega lignita in krmeljskega rjavega premoga že sedaj, ker imajo te vrste premoga do konca julija po zaslugi rudniških kolektivov znatno nižje cene kot v času av-gust-februar.
Na zalogi imamo tudi fižolovke in paradižnikovke.
»STORŽIČ«, Kranj: 16. junija ameriški film »Jajce in jaz«. Dne 17. in 18. junija amer. film «Abot in Costelo v tujski legiji«. 19. junija ameriški film »Napadalci«. — Predstave ob 18. in 20.15 uri.
»Partizan«, Kranj: od 16. do 18. junija ameriški film »Napadalci«. 19. junija premiera amer. filma »Po krivici obsojen«. Predstave ob 20.15 uri.
ČETRTEK,  19. JUNIJA
8.05 Igra Kmečka godba.
8.30 Lepe melodije.
9.00 Radijski roman — Vladimir
Babula: Planet treh sonc —
XVIII.
10.10 Ura s slavnimi skladatelji in orkestri.
11.30 Oddaja za cicibane: a) Dve zgodbi o dveh rumenih žira-fah; Medvedek; Blinker; b) Pesmi za naše male.
12.15 Kmetijski nasveti — ing. Drago Hruševar: Pitanje telet za zakol.
12.25 Veseli vandrovčki na poti.
13.30 Iz oper Dinizettija in Rossi-nija.
15.40 S knjižnega trga. .
16.00 Glasbene uganke.
18.00 Četrtkova reportaža.
18.45 Radijska univerza — Dušan Kušar: Kako so nastale gore.
20.00 Javni četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.30 Sodobna švicarska komorna glasba.
22.15 Po svetu jazza: Original di-xieland jazz band.
»SVOBODA«, Stražišče: 19. junija ameriški film »Abot in Costelo v tujski legiji«.
RADOVLJICA: 17. in 18. junija indijski film »Avara«. V torek ob 20. uri. V sredo ob 18. in 20. uri.
BLED: 16. junija ameriški barvni kavbojski cinemaseope film »Dolina nasilja«. Od 17. do 19. junija ameriški film »Plamen opoldne«. Predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri.
»SORA«, Skofja Loka: 17. in 18. junija ameriški barvni film »Človek iz Kolorada«.
ZAHVALA Ob   tragični   smrti predragega očeta
SKRBINCA DANILA
se zahvaljujemo vsem ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter pevcem za odpete pesmi v slovo.
Žalujoči: mati, sestri, hčerki
vnukinje in vnuki. Stražišče, 12. junija 1958.
12.15
'8.00 '8.45 20.45
22.15
8.05 B.00
SREDA,  18. JUNIJA
Pisana paleta, j.     v ritmu po tipkah.
Popularne orkestralne melo I, diJe--45 »p0 domače«.
5 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Okrasne in sadne 12 2^ rast'ine — posodovke. i4v r>osko^na harmonika. 14\I Ja<*$J«kl potpuri. 15 40      iiski '^ksikon.
Pri klasičnih mojstrih SIP  Jurčič:  Iz  dnevnika za Ift« 1R63. »7 10   onrerf P« željah. '8on °(!prito sprejemnik! IB45 Spsta»»ek ob šestih.
Kazcjovor o mednarodnih
20 00 K!f*nJ,h'
22 [g        ,rich von P'otow: Marta. ' Za prijatelje jazza.
Jo-
PETEK ,20. JUNIJA
8.05 Violinske skladbe jugoslovanskih skladateljev. 8.30 Zavrtimo naš glasbeni globus 9.30 Naši amaterski zbori pojo.
10.40 Havajski zvoki.
11.00 Za dom in žene.
11.10 Angleške in irske narodne pesmi (s komentarjem).
12.15 Kmetijski nasveti — Pavla Zakonjšek: Kruh na kmečki mizi.
12.25 Z odra, ki pomeni svet.
13.30 Simfonični plesi.
14.30 Turistična oddaja.
15.40 Iz  svetovne  književnosti — Alberto Moravia: Tepec.
16.00 Koncert ob štirih.
18.00 Iz naših kolektivov.
18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
20.15 Tedenski zunanje-politični pregled.
20.30 Večerni koncert.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 21. JUNIJA
8.05 Mladina poje.
8.40 Humoreska tega tedna —
Istven Erkenv: Trinajstorica. 9.00 V svetu opernih melodij. 10.10 15 minut z Zadovoljnimi
Kranjci. 11.30 Pionirski tednik. 11.45 Orglice v ritmu. 12.00 Igra  ansambel Mojmira Šepeta.
12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Franc Skušek: Napenjanje govedi.
16.00 Piknik plošč.
17.10 Slavni pevci in slavni virtuozi.
18.00 Radijski leksikon. 18.45 Okno v svet: Kuba. 20.00 Zabavni sobotni večer. 22.15 Oddaja za naše izseljene«.
V KRANJU
Solata 50 do 60 din kg, ajdova moka 70 din liter, grah stročji 80 din kg, češnje 50 do 60 din kg, koruza 40 din liter, kaša 65 do 75 din liter, ješprenj 60 do 65 din liter, krma za kokoši 40 do 45 din liter proso 40 din liter, fižol 60 do 70 din liter, krompir 10 do 20 din kilogram, pesa nova 50 din kg, redkvica 10 din šopek, rdeče korenje, novo 10 din šopek, navadno korenje 25 din šopek, čebula 45 do 65 din kg, česen stari 3 do 5 din komad, šalotka 40 do 60 din liter, vrtne jagode 80 din liter, gozdne jagode 120 do 140 din liter, orehi 80 do 90 din liter, kolerabe nove 8 do 10 din kom., peteršilj 10 din šopek, oves 25 din liter, borovnice 80 din liter, kumarce 170 din kilogram, špinača 20 do 25 din merica solata berivka 10 do 15 din merica, jedilne buče 100 din kilogram, krhlji 60 do 70 din liter, med 400 din kg, skuta 90 do 100 din kg, surovo maslo 48Q do 520 din kg, mleko 30 din liter, smetana 250 din liter, jajca 17 do 18 din kom., piščanci 250 do 300 din komad, kokoši 300 do 400 din komad, zajci 160 do 500 din kom., čebula nova 65 din kg, česen novi 10 din kom.
V KAMNIKU
Zadnji tržni dan je bil v Kamniku zaradi dežja slabše založen, čeprav je bil semanji dan. Cene so zadnje čase ustaljene. Solata je 60 do 80 din kg, koleraba 90 din, čebula 70 do 75 din kg, stari krompir 11 din kg, novi krompir 70 din kilogram, češnje 45 do 50 din kg, jajca 16 in 17 din kom. Mestna vrtnarija je postavila na trgu stojnico in prodaja od svojega bogatega pridelka izredno lepe vrtne jagode po 120 din kg. Vsakokrat jih pripeljejo po 100 kg, pa so takoj razprodane. Ker se je zaradi suše zavlekla saditev paradižnika in paprike, je še vedno povpraševanje po sadikah. Na sejem so pripeljali okrog 360 prašičkov za rejo, na prejšnjem sejmu pa jih je bilo naprodaj 500 in prav vsi so menjali gospodarja. Tudi to pot je bila kupčija dobra, manj pa je šla v kup drobnica in goveja živina, ki jo je bilo naprodaj 42 glav.
GIBANJE PREBIVALSTVA
rija Sušnik, finomehanik — dečka; Marija Toporiš, uslužbenka — deklico; Antonija Mirič, tkalka — deklico; Marta Selišnik, kmetoval-ka — dečka; Angela Kljun, gospodinja — dečka; Marija Kumer, delavka — deklico; Marija Korošec, šivilja — deklico; Štefka Staro-vašnik, gospodinja - dečka; Francka Jenko, delavka — deklico.
Poročili so se: Janez Ambrož, delavec — Antonija Tršan, upokojenka; Franc Volčja, kmet in Marija Krč gospodinja; Marjan Birk, električar in Justina Jerše, uslužbenka; Jože Teran, strojni ing. in Elica Klemene, prof. kemije; Stanislav Zaletel, mizar in Marija Po-renta, poljska delavka; Jože Ren-ko, kamnosek in Jožefa Zupančič, trg. pomočnica; Leopold Kržič, par-ketar in Danijela Pešič, tkalka; Stanislav Mencinger, gradbeni delovodja in Marija Noč, trg. pomočnica; Branko Finžgar, puškar in Marija Rozman, delavka; Jože Se-lan, delavec in Marija Arnež, delavka; Vektor Perčič, ključavničar in Alojzija Prek, kuharica; Anton Ahčin, posestnik in Ivana Jenko šivilja.
NA JESENICAH
Rodile so: Marija Fajfar, gospodinja — dečka; Angela Mo-horic, gospodinja — deklico; Terezija Klavžar, gospodinja — dečka; Anica Kokošinjek, gospodinja — dečka; Anica Valentin-čič, gospodinja — deklico; Angela Vilman, gospodinja — deklico;  Alojzija  Košir, gospodinja
— deklico; Minka Rožič, gospodinja — deklico; 'Jožica Moho-rič, delavka — dečka; Marija Zupan, poslovodkinja — dečka; Silva Munih, gospodinja — dečka; Ivana Debelak, tov. delavka
— dečka; Danijela Kokošar, gospodinja — dečka; Helena Jakopič — gradbeni tehnik — dečka; Ivanka Tavčar, delavka — dečka; Ana Kozinc, gospodinja — deklico.
Poročili so se: Kazimir Rudolf Kempele, tesar in Marija Svetina, trg. pomočnica; Jožef Ki-sovec, strugar in Marija Magdalena, tov. delavka.
Umrli so: Sebastijan Jeklic, osebni upokojenec; Marija Pi-ber, uslužbenka; Jože Dežman, posestnik; Jože Stefelin, kmet; Primož 2 vab, oseb. upokojenec.
LOV NA ŽIVO RIBO Bled, 15. junija. — Danes dopoldne je bilo ob Blejskem jezeru zanimivo ribiško tekmovanje v lovu na živo ribo. Priredila ga je blejska ribiška družina, udeležilo pa se ga je 34 ribičev-tekmovalcev iz Kranja, Jesenic, Radovljice, Go-rij, Bleda, Šempetra v Savinjski dolini, od koder je prispelo največ ribičev, in od drugod. Udeležba je bila kar dobra, le da kljub posebnim vabilom ribiči iz Ljubljane niso prišli.
Današnje ribiško tekmovanje je bilo prve te vrste na Gorenjskem in je vzlic nekoliko neugodnim vremenskim prilikam (veter) kar lepo uspelo.
Prireditelji so se odločili, da ga bodo odslej priredili vsako leto. Tekmovalna komisija je ocenjevala število ujetih rib ter njih težo s točkami. Rezultati so bili naslednji: skupinsko: 1. mesto Šempeter 1940 točk, 2. mesto Bled 1715 točk, 3. mesto Kranj 1420 točk. Posamezno — člani: Tone Čatar, Šempeter 1445 točk, 2. Stjepan Radoš,
Osijek 1265 točk, 3. Ivan Levič-nik, Kranj 975 točk. — Mladinci:
1. Jurij  Sopotnik,  Bled 575 točk,
2. Bojan Levičnik, Kranj 575 točk,
3. Slavko Ben, Bled 245 točk.
jb
MLADOST V  ENOTNI SLOVENSKI LIGI
Na skupščini Rokometne zveze Slovenije, ki je bila danes v Ljubljani, so sklenili, da bo ženska ekipa Mladosti iz Kranja lahko v prihodnji sezoni nastopala v enotni osemčlanski slovenski ligi. Moška ekipa Mladosti pa bo morala za vstop v to ligo igrati še kvalifika-jice s štirimi ekipami.
Nogomet
PLANIKA : DOMŽALE 2:0 (1:0)
Kranj, 15. junija. — V kvalifikacijski nogometni tekmi za vstop v enotno slovensko nogometno ligo sta se danes na igrišču Triglava srečala prvak ljubljanske nogometne podzveze Domžale in prvak gorenjske nogometne podvzeze /Planika iz Kranja. Po slabi, nezanimivi in raztrgani igri so zmagali domačini. Gole sta dosegla Krašo-vec in Goste.
V KRANJU Rodile so: Antonija Perčič, pred. učiteljica — deklico; Štefanija Anko, sekularka — deklico,- Hafner Angela, gospodinja — dečka; Kunčič Vida, uslužbenka — dečka; Vamberger Martina gospodinja — dečka; Alojzija Pelhan, kuharica — dečka; Antonija Bešter, knjigovodja — deklico; Štefanija Pavlin, tkalka ■— dečka; Veronika Pavh, prešivalka — deklico; Ma-
V TRŽIČU
Rodili so se: Anton Markun, Jože Netretič, Vlasta Gizel, Metka Sparovec.
NESREČI
KOLESARJI, PAZITE!
Kolesarka F. Š. iz Kranja je v sredo dopoldne privozila iz stranske ceste na križišče blejske ceste pri Kamnoseštvu v Kranju. Prav takrat pa je privozil mimo tudi nemški osebni avto in z dokajšnjo brzino podrl kolesarko. Hudo poškodovano so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tam so ugotovili pretres možganov in zlom ključnice.
Previdnost na križiščih ni nikdar prevelika.
KDAJ JIH BO IZUČILO?
V soboto, dne 14. junija, je nekaj po 23. uri vozil po cesti II. reda Stari dvor—Škofja Loka proti Šk. Loki osebni avto S 2635, last tovarne »Iskra«, Kranj, šofer Fajfar Jože iz Stražišča pri Kranju. Na mostu na Suhi je vinjeni vozač v divjem diru zapodil vozilo v prvi obcestni kamen, pobral nato s seboj še tri naslednje in se končno prevrnil. Vozač je k sreči odnesel zdravo kožo, ne tako seveda vozilo. Po nestrokovni cenitvi je škode okrog milijon dinarjev.
Nedvomno je v tem primeru spet enkrat glavni krivec alkohol. Po vsem svarjenju in po vseh žalostnih vzgledih vedno znova taki primeri. Menda bo res treba začeti eksemplaričnim kaznovanjem.
RAZPIS
Komisija za  sklepanje  in  odpovedovanje delovnih razmerij. Industrije bombažnih izdelkov Kranj, razpisuje
5 vajenskih mest za moške, v tekstilni stroki, tkalski odsek. Pogoji:
1. Starost od 14 do 18 let.
2. Dovršena šolska izobrazba, najmanj 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osemletke.
Interesenti naj pošljejo svoje prošnje personalnemu oddelku, najkasneje do 15. Julija 1958.
»TRANSTURIST«
ŠKOFJA LOKA
AVTOBUSVI VOZNI RED SEZONSKE PROGE
JESENICE — BEGUNJE — BLED Vozi ob delavnikih od 16. VI. 1958 naprej.
KM
8
15 19 23
D 15.10 15.25 15.40 15.45 15.55
JESENICE
Žirovnica
Begunje
Lesce
BLED
D 19.45 19.30 19.15 19.10 19.00
Pripomba: Konec obratovanja po objavi v dnevnem časopisiu.
AVTOBUSNI VOZNI RED LJUBLJANA — KRANJ — BEGUNJE — JESENICE Vozi ob delavnikih od 16. VI. 1958 dalje.
KM	D			A		D
	12.30			LJUBLJANA		7.50
6	12.40			Šentvid		7.40
26	13.00			KRANJ		7.20
31	13.06			Naklo		7.14
34	13.10			Bistrica		7.10
36	13.14			Podbrezje		7.06
40	13.20			Posavc		7.00
49	13.37			Zapuže		6.43
50	13.40			BEGUNJE		6.40
57	13.55			Žirovnica		6.25
65	14.05			Jesenice		6.15
67	14.10	T		JESENICE - bolnica		6.10
AVTOBUSNI VOZNI RED SEZONSKE PROGE
JESENICE — KRANJ — LJUBLJANA — PORTOROŽ — POREČ Vozi ob nedeljah od 15. VI. do 14. IX. 1958
KM
8
15 17 39
65
120
133 150
191
205 209 266
KRANJ
4.55 5.10 5.20 5.25 6.05 6.40 6.45 7.55 8.00 8.15 8.25 9.35 9.40 10.00 10.10 11.25
JESENICE
Žirovnica
Lesce
Radovljica
KRANJ
LJUBLJANA
POSTOJNA
Razdrto Divača
KOPER
PORTOROŽ
Piran
POREČ
23.55 23.40 23.30 23.25 22.45 22.10 22.05 20.55 20.50 20.35 20.25 19.15 19.10 18.50 18.40 17.25
AVTOBUSNI VOZNI RED - SMLEDNIK — PIRNIČE — TACEN — LJUBLJANA Vozi ob delavnikih od 16. VI. 1958 dalje.
KM	6.20	KRANJ			13.42
8	6.36	Mavčiče			13.26
10	6.40	Podreča			13.22
11	6.42	Zbilje			13.20
13	6.45	Smlednik			13.17
19	7.00	Zg. Pirniče			13.02
21	7.04	Vikerče			12.58
23	7.08	Tacen			12.55
26	7.13 7.23 "	Šentvid " LJUBLJANA			12.50
32			T		12.40
Veleželeznina »MERKUR« Kranj
SPREJME TAKOJ
VEČ FIZIČNIH DELAVCIV
Prednost imajo tisti, ki stanujejo v Kranju in okolici. Plača dobra.
Osebne ali pismene prijave sprejema
Uprava trg. podjetja ^MERKUR-«, Kranj
6    Glav Gorenjske
KRANJ, 16. JUNIJA 1958
PRED PRVIM STARTOM
PLAVALCI IZ KRANJA DOBRO PRIPRAVLJENI — RADOVLJIČANI BREZ ZIMSKEGA SPANJA   —   ENO NAJLEPŠIH KOPALIŠČ NA GORENJSKEM KROPARJI SLABO IZKORIŠČAJO   —   NA BLEDU BODO ZAČELI ZNOVA -
Brez vode, ki jo človek vsebuje tri četrtine svojega telesa, bi ne mogel živeti dlje kot pet dni. Brez vode bi človek tudi ne mogel vzdrževati čistoče in čuvati svojega zdravja. Koliko dražje bi bilo pogonsko gorivo in to kakršnokoli že, ki bi moralo poganjati lokomotive in druge stroje, če bi bil svet brez vode. Odveč bi bilo naštevati vse, kar voda daje človeku in tudi vprašanje, kaj voda pomeni človeku in kako bi živel brez nje, bi bilo odveč, ker je že samo po sebi vsakomur dovolj jasno.
Gašperšič in Ivan Kukovec (oskrbnik kopališča) sta bila v soboto, 7. junija 1958, edina domačina na kopališču
Skok v vodo, je kot bi stopil pred sam vrh prirode. Ne da bi človek izpostavil svoje telo toplim sončnim žarkom, si kopanja in plavanja ni moč zamisliti. Voda, sonce in zrak so tisti elementi, ki so vsakomur prav gotovo v največjo korist. Toda, nimam namena razmišljati, dokazovati in prepričevati, kaj je in kaj pomeni, voda, sonce in zrak za vse nas.
Poletje je tu! Sonca dovolj, topel zrak in tudi voda je že topla. Za kopanje pa ima Gorenjska nič koliko čudovitih »kotičkov« ob Savi, Kokri, Blejskem, Bohinjskem in Zbiljskem jezeru; ima pa tudi nekaj lepih kopalnih bazenov v večjih krajih, ki imajo to prednost, da lahko služijo predvsem razvoju plavanja kot športa. Pri tem zadnjem se bomo danes ustavili. Obiskal sem plavalne klube v Kranju, Radovljici, na Bledu in v Kropi in se s tamkajšnjimi odborniki pogovoril o vprašanjih, ki so pred letošnjo plavalno tekmovalno sezono aktualna.
MORDA LETOS VEČJI USPEH KOT LANI
Za letošnjo plavalno sezono so se vsekakor Kranjčani najbolje pripravili. Imeli so seveda tudi najboljše pogoje za to, čeprav je za nadaljnji razvoj plavanja v Kranju pereče vprašanje zimski bazen. Po končani lanski tekmovalni sezoni in s prvimi hladnimi dnevi so se kranjski plavalci umaknili v telovadnice in takoj zastavili s suhimi treningi. — Vso zimo so imeli dvakrat tedensko po dve uri gimnastike, ki jo Je vodil državni reprezentant v skokih v vodo, tovariš Ivko Sink. Razen tega pa so tisti plavalci, ki študirajo v Ljubljani, trikrat tedensko imeli tudi treninge v tamkajšnjem zimskem bazenu, medtem ko so ostali vsaj enkrat na teden potovali v Ljubljano. Z majem pa so, kot že nekaj let sem, tudi letos začeli z rednimi treningi v bazenu Inteksa y Kranju, kjer trenirajo tudi še sedaj, ker je voda v kranjskem kopališču še prehladna, saj morajo plavalci preplavati dnevno tudi do dva, tri ali pa še več kilometrov.
I »Kakšnih rezultatov pričakujete še letos od tekmovalcev PK »Tri-lnv?« sem vprašal njihovega poklicnega trenerja Dušana Brozo-viča.
»Nerodno vprašanje, zlasti Se, ker je težko dati točen odgovor.
Upam pa, da bodo plavalci dosegli vsaj takšne rezultate kot so jih lani, čeprav sam pri sebi računam tudi na boljše. Vsekakor pa bo klub na moštvenih tekmovanjih lahko v nekaterih disciplinah posegel v borbo za višja mesta kot doslej, ker so Kranjčani prvič dobili tudi izvrstnega hrbtaša Fin-cija, ki se je v Kranj preselil z Reke Finci je bil že večkrat državni reprezentant Pričakovati pa je precejšen napredek med mlajšimi plavalci, ki so šele lani ali pa predlanskim pokazali svojo nadarjenost za ta šport.«
»Ali bo plavalni klub tudi nečlanom nudil v letošnjem letu kaj razvedrila?« sem ga vprašal.
»V načrtu imamo vrsto prireditev, ki bodo zaradi nastopov kvalitetnih tekmovalcev z vse države prav gotovo še bolj razvajenim gledalcem v zadovoljstvo. Kot vsako leto doslej, pa bomo tudi letos zastavili vse moči in ustregli najmlajšim. Takoj po končani šoli bomo spet začeli s plavalnimi šolami, za katere je bilo vedno veliko zanimanje in tudi zato, ker sami čutimo, da ni naša naloga vzgajati le vrhinskih tekmovalcev, temveč da smo t prvi vrsti poklicani, da pomagamo uresničiti geslo: »Vsakdo mora znati plavati!«
IZGOVOR: »PLAVALNIH IN-SRUKTORJEV NIMAMO«
Tako vedo povedati t Kropi, če jih vprašate, zakaj mod Kroparji, ki imajo morda najlepši plavalni bazen na Gorenjskem, ni prave dejavnosti in skoraj nikakršnega napredka med plavalci-tekmovalci. Ali je izgovor dovolj tehten ali ne, ne bom trdil. V razgovoru s predsednikom TVD »Partizan« Kropa, Ludvikom Šmitkom in odbornikom tov. Gašperšičem sem zvedel, da imajo med domačini plavalne inštruktorje, vendar da jih Plavalna zveza Slovenije vsako leto pošlje drugam, v Kropi pa da nihče ne ostane. Menim, da lahko upravičeno trdim, da bi Plavalna zveza Slovenije z veseljem pustila plavalne inštruktorje v njihovem kraju, ker je to tudi za zvezo cenejše, zlasti še, če bi bili zato domačini res dovolj zainteresirani.
Nasprotno pa ne smemo trditi, da med pionrrji in mladino v Kropi za plavanje ni zanimanja. To dokazuje obisk v plavalnih šolah, ki jih vsako leto organizira pla-
kopališče) več zdravja kot kjerkoli
drugje.«
Mislil sem si, kako bi bili veseli v Škofji Loki, na Jesenicah, v Tržiču in še marsikje drugje, če bi imeli takšen plavalni bazen. Pa tudi otroci iz počitniških kolonij bi se še bolj navduševali za plavalni šport, čc bi v Kropi lahko gledali plavalne tekmovalne prireditve, ki bi jih priredili Kroparji in se v teh srečanjih tudi sami borili, čeprav morda v začetku brez uspehov.
V ŠOBČEVEM BAJERJU PRI 16 STOPINJ CELZIJA
Jože Bufolin, predsednik PK »Pre-šern« Radovljica, mi je povedal o pripravah radovljiških plavalcev na letošnjo plavalno sezono naslednje:
»Čez vso zimo so plavalci trenirali v telovadnici in pri tem težko čakali, kdaj bo spet toliko toplo, da bodo lahko šli v vodo. Nekaj je bilo toliko srečnih, da so tudi v mrzlih dnevih lahko trenirali v zimskem bazenu v Ljubljani, vendar so bili ti srečniki le študentje. Ostali pa so morali čakati v telovadnici. Društvo vedno tare ena najbolj perečih težav — denarna sredstva — zato vsem članom kluba nikakor nismo uspeli omogočiti rednih treningov v Ljubljani. Nekaj jih je sicer ka-terikrat šlo na svoje stroške, vendar je to premalo, da bi plavalec lahko obdržal kondicijo, kaj šele, da bi napredoval. Najbolj neučka-ni pa so se začeli »namakati« že konec aprila v Šobčevem bajerju, čeprav je bila voda zelo mrzla, plus 16 stopinj Celzija. Nekajkrat smo pa izkoristili tudi bazen v hotelu »Toplice« na Bledu, vendar pa tam med zimo dlje ni vode. Kasneje so se nekateri pridružili kranjskim plavalcem, ki trenirajo v Inteksu in to po večini tisti, ki se vozijo v Kranj tudi v šolo. — Zdaj pa smo začeli z rednimi treningi že v našem kopališču. Prepričan sem, da se zaradi dokaj slabih pogojev med zimskim časom nismo zapustili in da bomo na začetku letošnje plavalne sezone dosegli vsaj približno tiste rezultate, kot smo jih lani. Vsekakor pa bomo v letošnjem letu dosegli med Radovljičani še večje zanimanje za ta šport in to predvsem s številnimi prireditvami (prijateljska srečanja, republiška prvenstva itd.) in si tako zagotovili naraščaj za prihodnost. Z istim namenom bomo tudi takoj po končanem šolskem pouku imeli plavalne šole, iz katerih bomo dobili nove nadarjene plavalce.«
Skratka, v Radovljici si močno prizadevajo, da bi bila mladina v
2e od zgodnje pomladi trenirajo Kranjčani v bazenu »Inteksa«
valna sekcija pri TVD »Partizan«. In tudi letos bo plavalna šola, ki bo prav gotovo imela dovolj dela.
Tov. Gašperšič pa mi je povedal tudi tole: »Ne bom pretiraval, če rečem, da imamo v Kropi kar precejšnje število dobrih plavalcev, vendar pa nimamo človeka, ki bi jih znal pritegniti, da bi se z večjim veseljem in resnostjo oprijeli tega športa. In sploh, Kroparji se premalo zavedamo kaj imamo, ker imamo to kopališče. — Sicer je kopališče skozi vso sezono prepolno kopalcev, ker je ▼ naši okolici vsako leto precej počitniških kolonij, ki izpolnijo vse do najmanjšega prostorčka okoli bazena. Domačini se pa kar ne morejo navaditi, da je tudi zanju na tem prostoru  (pokazal jo na
plavalnem športu čim boljša. Prav je tako in z vztrajnostjo in voljo bodo lahko dosegli uspehe kakršne si sami žele in kot jim jih tudi vsi mi želimo.
NA BLEDU — PRELOMNICA
Nekdaj so bili Blejci najhitrejši plavalci na Gorenjskem in tudi v Sloveniji s6 bili med prvimi, toda ... Ze nekaj let nazaj o plavanju z Bleda ni skoraj nič ali pa sploh nič slišati. Številen plavalni klub, ki je nekdaj dosegel zavidljive rezultate je z leta v leto propadal in letos so ga končno razpustili. Do tega dejstva pa nI prišlo zato, ker bi imeli Blejci namen opustiti plavanje in se po jezeru voziti le s čolni. Ne, tega namena nimajo! Temveč podrli so staro in zgradili   bodo novo.
Včasih tako nanese, da se vreme nedeljskim prerokom in stoletni pratiki navkljub, kar na lepem sprevrže. Tako se je zgodilo tudi te dni. Nihče se ni sredi junija obetal tako hladnega, da ne rečem, mrzlega vremena. Površniki, ki so
urnika prod prodirajočim sovražnikom.
NEDELJA V ZNAMENJU SONCA
Nedelja je bila prijaznejša. Sonce je že zarana darežljivo razsi-
Udeleženci »kolonske vožnje« v Opatijo pred startom
pred časom romali v omare, so se spet pojavili na ulicah. Je že tako! Ker je bila majska pripeka prehuda, nam jo je pa zato junij zagodel — pa se izravna.
mraz jim ni mogel do Živega
No, nekateri so bili glede vremena bolj optimistično razpoloženi. Med te sodi predvsem osnovna organizacija ZB terena Huje, ki je priredila tradicionalno veselico na prostem. Ze res, da so se prireditelji zaskrbljeno ozirali v nebo, vendar so se tolažili: »Da le ne bo snežilo, pa bo vse dobro!« Pa je bil njihov optimizem, kot se je izkazalo, na pravem mestu. Snežilo ni, pa tudi popoldanski hlad, ki se je v nočnih urah stopnjeval do pravcatega mraza, ni pokvaril razpoloženja na veseličnem prostoru. Obiskovalci — in teh ni bilo malo — so se sproti ogrevali s plesom in dobro, ne predrago kapljico. Z veselico so nadaljevali še v nedeljo popoldne. Tudi obisk tega nadaljevanja ni razočaral.
Ko sem se pri prirediteljih pozanimal, čemu ta prireditev, so mi povedali, da je dobiček namenjen posebnemu fondu, s katerim vzdržujejo 5 štipendistov, medtem ko razdele ostanek med vojne sirote in socialno ogrožene družine na terenu. Nedvomno — zelo humana gesta! — Ne bo odveč pripomba, da je tukajšnja osn. organizacija ZB za svoje požrtvovalno delo in dosežene uspehe pred kratkim pohvaljena od Republiškega odbora ZB, kot najuspešnejša organizacija v Sloveniji.
SREČANJE Z EVAKUIRANO
Če sem že v prejšnjem odstavku jadikoval nad sobotnim mrazom, bom pa še tole povedal. — Tudi ljubitelji filmske umetnosti, ki posebno radi zahajajo v letni kino »Partizan« v Kranju, so pokaza mrazu fige. Prav temeljito so se zavarovali s plašči, koci in podobnimi slabimi prevodniki toplote. Nad vse slikovit je bil pogled nanje po končani filmski predstavi. Vzbujali so namreč vtis evakuirane množice, ki se na vrat na nos
Da ne bo pomote, novo že grade in to z vsemi silami, ki jih imajo. Ustanovili so plavalno sekcijo pri TVD »Partizan«. Vse kaže, da bo na Bledu v najkrajšem času spet močna plavalna ekipa. Z delom so začeli že med zimskim časom. Plavalci so trenirali v telovadnici in pa tudi v bazenu v »Toplicah«. Predsednik plavalne družine z Ble-^,^ da Mirko Stare pa je med drugim | 1 v najinem razgovoru še dejal:
»Vsekakor letos in morda tudi drugo leto o nas še ne bo kaj prida slišati, ker smo morali začeti znova. Toda upam, da smo z delom zastavili tako, da bomo plavalnemu športu na Bledu vrnili slbves, ki ga je nekdaj imel. Pred seboj pa imamo še en cilj — doseči to, da na Bledu ne bo več domačina, ki bi ne znal plavati Zato bomo tudi v plavalnih šolah dali vse od sebe, da bomo čim-preje dosegli tisto, kar smo si zadali za našo nalogo.«
Fa-Bo
palo svojo toploto, kar je seveda vplivalo v prvi vrsti na garderobo. Površniki so spet romali v omare po pravilu: »Kufre gor — kufre dol!« Lepo vreme jo hkrati izvabilo v prirodo množico izletnikov.
To jutro ob 6. uri so izpred sedeža AMD na Koroški cesti v Kranju zaropotali motorji in avtomobili. Udeleženci »kolonske vožnje« s ciljem Opatija, so odšli na pot. Prva skupina je odšla na vožnjo že v soboto zjutraj. Udeleženci so obiskali IX. mednarodne avtomoto dirke za »Nagrado Jadranaa v Opatiji.
PIONIRJU SO PRAZNOVALI
Lepo nedeljsko vreme je bilo naklonjeno tudi našim šolarjem -pionirjem. Učenci osemletke »Lu-cijan Seljak« iz Stražišča v Kranju so priredili v novem šolskem poslopju mikavno urejeno razstavo, ki je služila kot prikaz njihovega celoletnega dela.
Zlasti lepo pa je proslavil zaključek šolskega leta pionirski odred »Stane Kovačič« na Prim-skovem v Kranju. Priredili so namreč pionirski sejem, na katerem so prodajali svoje izdelke. Da bi bila podoba te prireditve čim slovesnejša, so se pionirji predstavili številnim obiskovalcem z lepim kulturnim sporedom. Ta slovesnost — pionirji je menda zlepa ne bodo pozabili, je bila hkrati tudi zaključek »Spomladanskega tekmovanja«, ki ga je razpisalo uredništvo  »Pionirskega lista«. —
Tudi na tem tekmovanju so se pionirji prav dobro odrezali; v šahu, streljanju, modelarstvu itd., so pr»" vi mojstri.
TOMBOLSKA MRZLICA NA JESENICAH
Vrle Jeseničane je hudo prizadela današnja tombola, ki jo j* priredil smučarski klub Jesenice. Kaj ne bi bil človek vznemirjen, ko pa sta Fortuna in njen kriterij pri izbiri dobitnikov tako muhasta. Nagrade so pa le nagrade!
Marsikdo je vzdihoval po mopedu, manj zahtevni bi bili zadovoljni tudi s steklenico vina, ki s* po razburljivi igri tako prileze. — Ob zaključku redakcije izid tombole in srečni dobitniki še ni~* znani.
NA BLEDU JE ŽIVAHNO
Kaj bi venomer tičali v Kranju-Skočimo še malo na Bled in P0' prašajmo, kako so zadovoljni * turistično sezono in z obiskom.
Kar telefona se poslužimo. Kh-čimo Grand hotel Toplice! »Kako ste zadovoljni z obiskom?4
»Zadovoljni? Hm... Trenutno imamo 106 gostov, večidel tujcev.«
»Kakšne narodnosti?«
»Angleži, Nemci, Holandci, Belgijci, Švicarji, Amerikanci in o* Meksikanec. Ena grupa, ki se j* ustavila pri nas, šteje 34 angležev,
v drugi grupi pa je 21 Holand-cev.«
»Kakšne pa so cene?« (neprijet* no toda zanimivo vprašanje). »Do prvega julija bodo v velja*
vi še predsezonske cene, ki sega* jo nekako do 1800 dinarjev. Kasneje pa...«
»Hvala lepa za ljubeznivost!«
Sicer ne vem, kako se boste odločili vi,, toda jaz pojdem na tabo-renje. Moja kronično prehlajena denarnica si ne more privoščit' predsezonskih cen, da o sezonski* ne govorim. S. š.
M#h rokomet
KRANJČANKE USPEŠNE v LJUBLJANI
Ljubljana, 15. junija. — V Ljubljani je bil danes dopoldne medmestni turnir ženskih reprezentanc v malem rokometu, na katerem s° nastopile ekipe Črnomlja, Kranj3 in Ljubljane, medtem ko je ekip8 Kopra udeležbo odpovedala. "*" Kranjske igralke so se nepričakovano dobro borile in zasedle dni' go mesto. Če upoštevamo, da s° Črnomeljčanke pred kratkim osvojile prvenstvo Slovenije, je uvr" stitev Kranjčank pred to ekip0 resničen uspeh.
Rezultati: Črnomelj : Ljubljan« 0:8 (0:2), Kranj : Ljubljana 4:l0 (3:5), Kranj : Črnomelj 5:5 (2:2)-
Vrstni red: Ljubljana, Kranj-Črnomelj.
Za uspeh Je treba Imeti tudi dobre skakalce v vodo