EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 28, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 145
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Novi grobovi
JOSEPH FABIAN
Kot smo poročali, je preminil po dolgi in mučni bolezni poznani Joseph Fabian. Bil je 45 let star in je več let živel na 6116 Glass Ave., kjer je pred leti vodil mesnico, zadnja leta pa vinarno. Rojen je bil v Cle-velandu in je bil član društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Eme-lie, rojena Jančar, sina Jbsepha, dva hčeri: Emelie in Marcella, dva vnuka in sestro Mrs. Theresa Ogrinc. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9.30 uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na
pokopališče Calvary.
#
ANTON POBEGA
Nagloma je umrl v soboto zjutraj rojak Anton Pobega, samski, star 60 let. Stanoval je na 3915 E. 97 St. Doma je bil iz Pri-morja, odkoder je prišel v Amerika pred 30 leti. V West Vir-giniji zapušča brata Carla, v stari domovini pa sestro Terezijo. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8. uri iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca ob 8.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
ANTONIA DUGACH
V	soboto večer je umrla poznana Antonia Dugac, preje Skuly, stara 69 let. Stanovala je n« 30 Washington Blvd., Ashtabula, Rojena je bila v Zapolju na Hrvatskem. Bila je članica društva Sloboda št. 235 HBZ Tukaj zapušča žalujočega soprp-ga Jose^jlia in tjind
greb se bo vršil v sredo ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Jeromija ob 9. uri in nato na
pokopališče Calvary.
*
FRANK OBLAK
V	petek je par ur po operaciji v bolnišnici v Pittsburghu, Pa., umrl splošno poznani Frank Oblak, star 63 let. Rojen je bil v Novi vasi pri Žireh na Gorenjskem. Bil je tajnik Slovenskega doma v Pittsburghu, član društva sv. Štefana št. 26 ABZ in podr. št. 3 Sansa. V Pittsburghu zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojeno GrasiČ, v starem kraju pa sestro Frančiške Rupert. Pogreb se bo vršil v torek.
#
JOSEPH VIDMAR
Danes zjutraj je preminil v Glenville bolnišnici Joseph Vidmar, stanujoč na 1115 E. 68 St. Podlegel je kapi. Pogreb oskrbuje želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Indonezi zavzeli mesto, kjer se je začela vojna
Veruje se, da bo prebivalstvo nadaljevalo gerilsko borbo proti holandskim okupatorjem
JOGJAKARTA, 26. julija—Iz glavnega stana indone-ške republikanske armade javljajo, da so indoneške sile zavzele pTistaniščno mesto Semarang, ki se nahaja na severni Javi in iz katerega je Holandija sprožila vojno.
"Naše sile so dobile polno pod-* "
PRAVDA NAPADLA BIDAULTA IN BEVINA
MOSKVA, 26. julija. — Moskovska "Pravda" je danes ostro napadla tako francoskega zunanjega ministra George Bi-daulta kot Ernesta Bevina, da sta na nedavni konferenci 16. držav, ki se je vršila v Parizu v zvezi z Marshallovim načrtom, "terorizirala" ostale male države.
"Bevin in Bidault sta vsakemu zamašila usta, zaprla okna in vrata in postopala z delegati, kot da niso predstavniki neodvisnih narodov zapadne Ev-rope, temveč čreda ownov, ki so jih anglo-francoski izvozniki poslali v čikaško klavnico," piše "Pravda".
_	POZOR!
čitatelje na ogla« 2 .	nabornega urada
druacm'^*^'	priobčen na
-EnakoprTvnSti?"""^®
poro prebivalstva v okolici," pravi vojaško poročilo. Poroča se tudi, da so izbruhnili spopadi med holandskimi četami in Indonezi, ki služijo v holandski armadi.
Iz indoneških virov poročajo, da so Holandci zavzeli most med Malango in vzhodno Javo. Predvideva se možnost, da bodo Holandci zavzeli večji del Jave, toda veruje se tudi, da bo prebivalstvo nadaljevalo z gerilskimi borbami proti holandskemu okupatorju. S tem bi Holandci biJi v stalni nevarnosti, posebno
kar se tiče zvez z ozadjem.
*
BATAVIA, 26. julija—Ho-landsko poročilo pravi, da so ho-landske čete napredovale v vzhodni in južni Javi in da so obkolile indoneške republikansko silo. Poročilo prizna, da na nekih točkah Indonezi prožajo odpor, toda da navzlic temu ho-landske čete napredujejo. Baje j<--*Gtrategija holandske vojaške sile; da ustanovi v zavzetih področjih civilno upravo, predno se odloči, da-li bo udarila južno-vzhodno od Semaranga proti glavnemu mestu Indonezije, Jogjakarti.
Holandske čete, katere so vežbali Amerikanci, kontrolirajo strategično važne centre na vzhodnem delu Jave in so dovršile prvo fazo vojaških operacij.
Radio poročilo iz indoneških virov pa pravi, da Indonezi prožajo še vedno odpor pri Cheri-bonu in da so gerilski odredi ljudske armade napadli holandske čete v predelih Batavije. Isto poročilo pravi, da nameravajo Holandci ustanoviti "lutkarsko vlado."
Poveljnik indoneške armade je izjavil, da je v prvih šestih dnevih vojne bilo ubitih, ranjenih
ali pa zajetih 9,000 holandskih vojakov.
*
NEW DELHI, 26. julija— Muslimanska Indija je danes obljubila vso možno podporo indo-neški republiki v njeni borbi proti Holandiji. Istotako je hin-duška Indija obljubila, da bo zagovarjala stvar Indonezije pred Združenimi narodi.
Predsednik muslimanske lige Ali Jinnah je imel sestanek z bivšim premierjem republike Indonezije Sultan Sjahrirom.
trumanova mati
umrla v visoki starosti 94 let
GRANDVIEW, Mo., 26. julija —Mrs. Martha Truman, mati predsednika Zedinjenih držav, je danes ob 11.30 zjutraj umrla.
Predsednik Truman je z letalom odpotoval, da bi bil ob njeni strani, ko se je njeno zdravstveno stanje naglo poslabšalo. Poklical ga je zdravnik dr. Joseph Greene; ki ga je obvestil, da Mrs. Truman verjetno ne bo živela več kot en dan.
Dr. Green je izjavil, da je Mrs. Truman bila v nezavesti že od pretekle noči, da pa je z njo izmenjal par besed. Njeno stanje je bilo kritično že od preteklega tedna..
Predsednik Truman je prispel štiri ure po smrti svoje matere v Grandview.
Pogreb matere predsednika Trumana bo v ponedeljek. Pokopana bo oblečena v obleki, ki je bila kupljena za njen drugi poset Bele hiše, do katerega po-seta pa vsled njenega rahlega zdravja ni nikoli prišlo.
Pozdravi
Pozdrave iz Wisconsin Dell, Wis., pošiljata svojim znancem in prijateljem Louis in Mary Roytz.
Trgovinska pogajanja med Rusijo in Anglijo končala z neuspehom
LONDON, 27. julija — Moskovski radio je danes naznanil, da so se trgovinska pogajanja med Sovjetsko zvezo in Anglijo končala z neuspehom, ker Anglija ni mogla jamčiti pošiljanja nekih izdelkov in ker ni moglo priti do sporazuma glede kreditnih pogojev.
Izdelki, ki bi jih Anglija pošiljala Sovjetski zvezi v zameno za hrano, so tračnice in cevi. Radio Moskva je zanikala vesti, da je do poloma pri pogajanjih prišlo vsled visoke cene za žito, ki jo je baje postavila Rusija.
"Predstavniki Anglije in Sovjetske zveze so se sporazumeli glede cene žita, ki je nižja kot pa jo Anglija sedaj plača v Argentini ali pa Kanadi," je bilo rečeno v radio poročilu.
Istotako moskovski radio pra-!vi, da je do nesoglasja glede kreditnih pogojev prišlo izključno po krivdi Anglije, ki ni pristala na kompromisni predlog Sovjetske zveze.
Kusija bo imela zalogo žita za izvoz
WASHINGTON, 26. julija — Vladni veščak je danes izjavil, da bo Sovjetska zveza imela na razpolago za izvoz v razne evropske države okrog 50,000,000 bušljev (mernikov) žita v tekočem letu.
"Tržišče za ves odvišek žita, ki ga imajo, lahko Rusi dobijo povsod v Evropi, ker lačne evropske države želijo kupiti čim več mogoče žita, brez da bi trošili ameriške kredite, ki so jim potrebni za industrijsko obnovo. V zameno za žito bi evropske države mogle pošiljati v Rusijo industrijske izdelke," je izjavil veščak.
Anglija se je pri nedavnih trgovinskih pogajanjih pogajala za 17,000,000 mernikov žita. Po mnenju veščaka pa bi Rusija, če želi izvažati žito v večji količini, morala še vedno držati domačo potrošnjo žita pod kontrolo.
ameriški veliki busines na delu za obnovo nemčije
new YORK, 25. julija. — James S. Martin, ki je bil šef armadnega oddelka za dekartelizacijo nemške industrije in je pred kratkim podal ostavko, je izjavil, da "grupe, ki imajo posebne interese" poskušajo prisiliti našo vlado, da se zoperstavi komunizmu z ustanavljanjem v eni ali p& drugi obliki monopola, ki bi kontroliral ekonomijo >em-čije.
Martin je izjavil, da je podal ostavko, ker želi ameriško ljudstvo, kongres in druge opozoriti na nevarnost poizkusov, da se ustanovi mogočno Nemčijo, ki bi se nahajala pod kontrolo monopolov.
Ko so časnikarji vprašali bivšega šefa za dekartelizacijo Nemčije, katere so to grupe, ki "imajo posebne interese", je slednji odgovoril, da je največja grupa Standard Oil Co. Poleg nje pa sta tudi General Electric Co. in International Telephone & Telegraph Co. Za te grupe je Martin izjavil, da so "motile naše odnosa je" z Rusijo in da sedaj to isto delajo v zvezi s Francijo.
Martin je s svojo družino odpotoval v Washington, kjer namerava obelodaniti svoje poročilo in podati svoje stališče. "Hočem odpreti svoja usta, ki so bila zaprta več kot pet let, ko sem se nahajal v vladni službi," je izjavil.
Murray ur^ira torto proti novemu zakonu
Grupa ameriških duhovnikov odpotovala v Jugoslavijo
NEW YORK, 26. julija—Sedem duhovnikov protestantske cerkve je danes odpotovalo z letalom v Jugoslavijo, odnosno Bel-grad. Grupa duhovnikov bo proučevala splošni položaj v novi Jugoslaviji, posebno pa bo posvečala pozornost, če v Jugoslaviji vlada svoboda vere.
Grupo je v imenu jugoslovanske vlade povabil ambasador Sava N. Kosanovic, ki je izjavil, da bodo imeli polno svobodo, da se posvetujejo z jugoslovanskimi verskimi voditelji.
Dr. Guy Shipley, urednik "Churchmana" je izjavil, da gredo v Jugoslavijo kot nepristranska grupa, ki je v prvi vrsti zainteresirana glede položaja cerkve. Ostali duhovniki so Rev. William H. Melish, pomožni rektor cerkve Sv. Trojice v Brook-lynu, Rev. Emory Bučke, urednik Zion Heralda, Rev. George Buckner, urednik World Calla, dr. Samuel Trexler, predsednik luteranskega sinoda New Yorka, Claude Williams, direktor narodnega inštituta za premenje-no religijo v Birmingham, Ale., in Philip Elliot od prve presbi-terijanske cerkve v Brooklynu.
TRUMAN PODPISAL ZAKON ZA IZPLAČITEV BONDOV
WASHINGTON, 26. julija. — Predsednik Truman je danes podpisal zakon na podlagi katerega bodo veterani druge svetovne vojne lahko vnovčili svoje bonde. Okrog 12,000,000 veteranov imajo bonde v skupni vrednosti $2,000,000,000. Predsednik pa je ob priliki podpiso vanja zakona izjavil, da je v in teresu veteranov, da čuvajo bonde, če denar res nujno ne potrebujejo.
Marshall popustil pod pritiskom francoske vlade
Obljubil je Franciji, da bo konferenca Ireh sil odločala o nemški industriji
WASHINGTON, 26. julija— Državni tajnik George Marshall je začasno odstopil od svojega prvotnega ^tališča, da se mora nemško industrijo oživeti in sicer vsled pritiska francoske vlade.
Ko seje Marshall vrnil po neuspehu konference iz Moskve, sta dva njegova glavna cilja bila, da ojača francosko in italijansko vlado, ki sta izobčili komuniste, in da prej kot mogoče postavi zapadno Nemčijo na njene lastne noge.
Oba cilja pa sta bila v nasprotju in vsled tega seje Marshall odločil, da podpre francosko vlado in začasno umakne svoje načrte za oživljanje nemške industrije. Marshall je že pisal francoskemu zunanjemu ministru George Bidaultu in mu obljubil, da bo anglo-ameriški načrt za zvišanje industrijske kapacitete Nemčije začasno umak-njen, ter je obenem svetoval, naj se skliče konferenco treh velikih sil (Francije, Angjiije in Ze^ din j enih držav), ki bi obravnavala to vprašanje.
Francoski komunisti so svarili pred anglo ameriškimi načrti za katere so rekli, da so ustvarjeni brez posvetovanja z'Francijo. Položaj je bil tako resen, daje francoska vlada opozorila, da ne bo mogla sodelovati pri obnovi Evrope na podlagi Mar-shallovega načrta, če se bo ta novi anglo-ameriški načrt za obnovo Nemčije obelodanil.
Državni tajnik pa nima samo sitnosti s francosko vlado. Od vojnega oddelka je zahteval, naj se začasno zatre poročilo, ki ga je v zvezi z angleško upravo Po-rurja nameraval obelodaniti veščak za stavbinska vprašanja v New Yorku, Robert Moses. Moses je v svojemu poročilu dol-žil Anglijo, da je. vsled slabe uprave izključno njena krivica, da je produkcija premoga v Po-rurju tako nezadostna. Marshall, ki je predlagal, da se poročilo cenzurira, veruje da bi se te obtožbe morale predložiti na prihodnji anglo-ameriški konferenci, ki bo obravnavala vprašanje premogovne industrije v Porur-ju.
TAJNA PISMA LINCOLNA DOSTOPNA JAVNOSTI
WASHINGTON, 26. juliju-Privatna pisma in državni dokumenti Abrahama Lincolna, ki so od njegove smrti bila držana v tajnosti celih 82 let, so bila danes obelodanjena. Med privatnimi pismi se nahaja veliko število pisem, ki osvetljujejo sliko velikega predsednika Zed. držav. Dokumente je izročil vladi sin predsednika, Tom Lincoln.
1200 GERILCEV NAPADLO GRŠKO MESTO GREVENO
ATENE, 26. julija. — Vojno ministrstvo je izjavilo, dal je 1200 gerilcev napadlo Greveno, ki je največje, mesto v severni Grčiji. Po uradnem poročilu se je napad na Graveno začel zgodaj zjutraj in se še vedno vršijo hude borbe.
Svaril je, da se ne smejo ponoviti napake storjene pri volitvah leta 1946
Dr. Virant zopet doma
Dr. Patrick Virant, ki ima svoj zdravniški urad v poslopju North American banke na Waterloo Rd., se je vrnil iz St. Alexis bolnišnice in se sedaj nahaja na svojemu domu na 571 E. 222 St., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Važna seja
Nocoj ob osmih se vrši važna seja glavnega odbora Progresivnih Slovenk in kampanjskega odbora, v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Prosi se vse članice, da se gotovo udeleže.
Domače vesti
Eksplozija ubila vojnega veterana
Včeraj zjutraj se je na 1944 E. 66 Street pripetila plinska eksplozija v stanovanju 40 let starega vojnega veterana Carlton Kinnearja, ki je veteranu prizadela tako hude poškodbe, da je par ur pozneje v bolnici umrl. Do eksplozije je prišlo vsled neprevidnosti. Hišni paznik je že pred eksplozijo čutil močan duh po plinu in je na to opozoril Kinnearja, ki pa mu je odgovoril, da je v njegovem stanovanju vse v redu. Materi-jalna škoda znaša $250.
LORAIN, O., 27. julija—Na pikniku članov CIO, ki se je vršil včeraj na Crystal Beach Parku, je predsednik organizacije Philip Murray 10,000 članom povedal, da se bo CtO zoperstavila Taft-Hartleyevemu zakonu.
Murray je rekel, da bo na do-*"
ločbe zakona, katerih cilj je, da omejijo politične aktivnosti organiziranega delavstva odgovorjeno z masno registracijo volil-cev, katerih število bo največje v celi zgodovini Zedinjenih držav.
Na pikniku delavstva je Murray ponovno označil sprejetje T'aft-Hartleyevega zakona za "prvi korak v fašizem." Urgiral je člane lokala 1104 'United Steel Workers, ki so zaposleni v ogromnih tovarnah National Tube Co. v Lorainu, naj se pridružijo prihajajoči borbi, katerp se bo vodilo z glasovanjem pri volitvah. Pri teh volitvah se mora izobčiti iz uradov vse tiste,
ki so glasovali za novi Taft-Hartleyev zakon, je rekel Murray.
Organizirana bo masna registracija
"Z načrtno in intenzivno kampanjo za masno registracijo vo-lilcev širom cele dežele bo odgovorjeno kongresu in delavstvo bo postalo bolj odločilen faktor pri volitvah kot pa je bilo kdaj koli poprej."
"Vi morate stopiti na politično pozornico in se boriti kot še nikoli poprej," Je rekel Murray.
"Odprto povedano, mi nismo bili dovolj aktivni leta 1946. Mnogi se niste udeležili volitev takrat.
Posledica tega je, da smo dobili Taft-Hartleyev zakon."
(Na banketu, ki je bil v njegovo počastitev prirejen v Moose Hallu pa je Murray izjavil pred 300 voditelji okrajnih unij CIO,
da je Taft-Hartleyev zakon "hudičev zakon spočet v grehu."
("Ta zakon je s svojimi določbami ustvaril nove krivice in novo deskriminacijo proti siromašnemu sloju, proti brezpravnim in delavstvu na splošno," je rekel Murray.)
Murraya je predstavil udeležencem piknika glavni svetnik CIO Lee Pressman, ki je v svojem nagovoru rekel, da bodo volitve leta 1948 za delavstvo "najbolj važne volitve v zgodovini Zedinjenih držav," in da bo verjetno bodočnost delavskega gibanja odvisna od teh volitev.
Na pikniku se je po govorih razvila prosta zabava. Izvoljena je bila "Miss CIO" in sicer Jean Frior, 19 let stara brunetka iz Loraina. Prirejene pa so bile tudi maratonske dirke in druge športne prireditve.
Dva Clevelandčana ušla iz zapora
Med tremi jetniki, ki so preteklega petka zbežali iz okrajnega zapora v Youngstownu se nahajata dva bivša Clevelandčana Jii i4iv«r x4atthew Senich in Joseph Giordano. Senich, kije nekoč stanoval na 14808 Hale Ave., je že enkrat zbežal iz državnega zapora v Mansfieldu, Giordano pa iz prisilnega zapora v Warrensville.
Klub "Ljubljana"
Jutri večer ob osmih se vrši seja kluba "Ljubljana" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Vabi se vse člane in članice, da se gotovo udeleže, ker je več važnih zadev na dnevnemu redu.
Ponesrečil pri delu
Mr. Joe Kaluža iz 3608 Independence Rd. se nahaja v St. Alexis bolnišnici radi poškodb, ki jih je dobil pri delu. Pri;fatelji ga lahko obiščejo v sobi št. 110. Želimo mu, da bi čim preje okreval!
Na obisku
Iz San Francisco, Cal., je prišel na kratek obisk pred odhodom v staro domovino za 3 mesece, Mr. Pavel Barbiš. Iz Kane, Pa., pa ste prišle za par dni na obisk v Cleveland Mrs. Mary Brately in hčerka. Nahajajo se pri Mr. in Mrs. Peter Segulin na 10214 Reno Ave. Dobrodošli!
Voščila s počitnic
Mr. August F. Svetek, ki ima svoj pogrebni zavod na 478 E. 152 St., pošilja najlepša voščila in pozdrave vsqm svojim prija-tel jem in znancem. Nahaja se na počitnicah v Denver ju, Colo.
Išče očeta
Mrs. Emma Perne iz 529 E. 107 St. je prejela pismo od Mi-ci Hribar iz Retje 127, Trbovlje, ki prosi, da bi poizvedela za naslov njenega očeta Franc Meso-jednik, doma od- Sevnice ali Stanj, ter je nekoč živel na naslovu R. F. D., Box 120, Malvern, O. Če sam to čita ali pa če kdo ve za njegov naslov, je prošen, da se zglasi pri Mrs. Perne.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ENAKOPRAVNOST" Madagaskar—otok novih borb
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) --—_
For Half Year—(Za pol leta) ——_
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) ,-
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(ga 3 mesece) -
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) -——_
For Half Year—(Za pol leta) -—_j_
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
OSOVRAŽENI TUJCI
Ameriški časnikar Walter R. Rundle, ki se nahaja v Sanghaju, poroča kako proti-ameriški čuti naraščajo med kitajskim prebivalstvom. Resnici na ljubo mora biti povedano, da ti čuti ne naraščajo samo proti Amerikancem ampak tudi proti vsem drugim tujcem, ki se trudijo, da bi nepovabljeni in nezaželjni "civilizirali" azijske narode.
Kot poroča Rundle, se je neki kuli približal avtu neke Amerikanke, katero je nekaj časa opazoval, potem pa ji je pljunil naravnost v lice. Nekega ameriškega armadnega i^^jorja pa je napadla skupina Kitajcev, mu odvzela uro in nalivno pero in ga pretepla. Vse to se je zgodilo v pri-sostvu kitajskega policaja, ki je ravnodušno motril kaj se dogaja. Rundle pravi, da so takšni incidenti vsakdanji pojav, in da se ne dogajajo samo v Sanghaju, ampak po celi Kini, povsod, kjer se nahajajo tujci. V Kini pa je sovraštvo napram tujcem posebno močno kar se tiče Amerikancev.
Tu in tam prihajajo takšna poročila, ki bi morala biti resno svarilo merodajnim ekspertom za "azijsko politiko," da se posamezni izrazi sovražnosti, ki prihajajo do polnega izraza zdaj tu zdaj tam, lahko spremenijo v masovne napade proti vsem tujcem. Po incidentu, ki je pred par meseci razburil kitajsko javnost, in sicer ko je neki ameriški vojak kriminalno napadel mlado Kitajko, je ta nevarnost masovnega napada na vse Amerikance bila tako velika, da se noben tuje^ ni up^ pokarati na ulicah kitajskih mest. Izbruhnile so proti-ameriške demonstracije, pri katerih so kitajski študentje nosili napise, ki za Amerikance niso bili * nič kaj preveč laskavi, kajti primerjali so jih celo z japonskim okupatorjem. Toda navzlic tem čutom, Zedinjene države tudi nadalje kažejo izredno skrb za Kitajce in jim nepovabljeni hočejo pomagati, da jih ne pogoltne "komunistična nevarnost." Ni nobenega dvoma, da večina Kitajcev z nezaupanjem gleda na to "dobro voljo" Amerikancev, kajti odkar se tujci nahajajo na kitajskem ozemlju, ni bilo ne konca ne kraja civilnim vojnam, in po vojni proti Japonski je malo verjetno, da se Kitajci čutijo res "osvobojeni." Noben narod, ki se zaveda svojih nacionalnih in so-cijalnih pravic ne želi kakih tujih ekspertov, ki bi upravljali z njegovo usodo.
Velik del Azije se danes nahaja v plamenih civilnih ali pa imperijalističnih vojn. Navzlic temu, da poročila prihajajo le kar se tiče civilne vojne na Kitajskem in imperi-jalistične vojne, ki jo je Holandija pričela proti Indoneziji, ta plamen tli širom cele Azije in utegne izbruhniti vsak dan tudi na ostalih točkah.
Ameriška zunanja politika v zvezi z Kino ustvarja še bolj napet položaj, kajti direktno podpiranje Ciangove diktature, katere se kitajsko ljudstvo hoče iznebiti, ne more biti smatrano za dokaz, da se "ameriški tujci" zanimajo za navadne množice kitajskega ljudstva. Ravno nasprotno. To podpiranje more biti samo dokaz, da je ameriška politika zainteresirana predvsem v ohranitev svojih pozicij, ki jih ima v Kini, in nič čudnega ni, da večina Kitajcev smatra, da je to zunanje izkoriščanje, glavni vzrok vseh njih dolgih in brezkončnih nesreč.
Znani kitajski filozof prof. Cang Tung-sun, ki je voditelj liberalne demokratične lige v severni Kini, je izjavil, da se milijoni Kitajcev vedno bolj in bolj nagibljejo komunistom. Nacionalistična vlada Ciang Kajšeka, katero Zedinjene države podpirajo, je brez dvoma najbolj izrazita diktatorska vlada, ki zatira ne samo komunistično, ampak na splošno vsako opozicijo. Mnogi kitajski liberalci, kot pravi prof. Cang, nimajo druge izbire, kot da se priključijo komunistom. Med njimi je mnogo takih, ki so v preteklosti bili zelo naklonjeni Zedinjenim državam, toda se sedaj vprašujejo, da li je Amerika pripravljena, da povsod, kjerkoli je v vprašanju proti-sovjetsko stališče, podpira izključno le najbolj reakcionarne sile.
Ironija je, da so se čuti mnogih narodov v odnosu napram Zedinjenim državam spremenili ravno po poragu naci-fašizma, ne v korist, ampak na škodo Zedinjenih držav. Nekoč so japonska letala metala bombe na kitajska in indoneška mesta; danes kitajsko in indoneško prebivalstvo bombardirajo ameriška letala, navadno ljudstvo pobijajo ameriške strojnice in bombe ... Pri aktualni vojni, ki jo je pričela Holandija proti mladi republiki Indoneziji, Zedi-
"Zaman se trudimo, da bi zakrili vprašanje, ki se sleherni dan rodi z novo silo v deželah, katere imenujemo kolonije. Globoko v prebivalcih je namreč zakoreninjena volja, da vzamejo dobršen del vodstva vseh domačih zadev v svoje roke," piše francoski dopisnik Carlhant v članku "Madagaskar — dežela možnosti."
Ko pa ra'zlenjuje vzroke nastalih težav francoske oblasti na otoku Madagaskarju, trdi, da so storile veliko napako, ker niso kaznovale agitatorjev za avtonomijo Madagaskarja v sklopu francoske unije, namesto da bi zaključil, da je potrebno upoštevati trdno voljo kolonialnih narodov. Edino 'zadoščenje," ki ga vidi Carlhant v tem "nacionalističnem" gibanju, je, češ da je to le preizkušnja, koliko je dežela napredovala od primitivnega stanja, v kakršnem jo je pred 50 leti našla Francija.
Vendar morajo biti*vzroki nezadovoljstva s francosko upravo globlji, kakor misli Carlhant, saj se je po poročilu angleške agencije Reuter v zadnjem času odpor domačega prebivalstva razširil po vsem otoku.
Francoski visoki komisar je moral zbežati iz glavnega mesta Tananariva. Domačini pripravljajo napad na mesto Ambalava, Francozi bombardirajo njihove postojanke in spuščajo padalce v kraje, kamor bodo za njimi poslali motorizirane enote. Tako se je rodil odpor proti frnacoski upravi že v drugi koloniji Francoske unije.
Pa tudi tukaj so se francoski militarrsti odločili, da zaduše odpor ljudstva v krvi.
Ali bi v resnici pod francosko upravo postal afriški otok Madagaskar — cvetoča dežela ? Poglejmo le nekaj let nazaj in resnica se bo razgrnila pred nami že brez temeljitejšega pajas-n jevanja!
Na Madagaskarju živi 28 plemen ,ki so več ali manj med ser boj sprta. Pred francosko zasedbo, ki jo nekateri zagovorniki imperializma zveneče imenujejo "francoski mir," niso smeli člani najbolj uglednega plemena Hova k nomadom na jug in v kraje Sakalave. Sedaj meje niso več tako ostre, čeprav ni francoska uprava ničesar storila za zbližanje med plemeni, niti ni zgradila dovolj prometnih zvez, ki bi pospeševale zbližanje med otoškimi plemeni. Pač pa je prepustila ogromna rodovitna polja evropskim koncesionistom, ki so letno odvažali z otoka ogromno kolonialnih živil, tako: ,kavo, vanilijc^, riž, tobak. A obdelovanja polj niso mehanizirali, ampak so dolga desetletja izkoriščali delovno silo prebivalcev.
Dežela je ostala kmetijska, brez industrije, čeprav ima industrija na otoku veliko možnost razvoja. Če potujete po deželi, opazite, da kmet še povsod orje s preprostim lesenim plugom in voli. Hrani pa se z rižem, a v močvirnatih pokrajinah se razširja malarija. Razmerje v izvozu s tega otoka nam v števil-
kah kaže izkoriščanže otoka in vse značilnosti kolonialne dežele: na stotisoč ton živil pride le 30 tisoč ton proizvodov za industrijo in samo tri tisoč ton industrijskih izdelkov.
, Vendar je resnica, da bi imel otok pod neizkoriščevalsko in dobrohotno upravo velike možnosti industrijskega razvoja, ki bi izkopal deželo iz bede in zaostalosti. Sama prirodna bogastva morajo Madagaskar spremeniti v nekaj letih v eno najbogatejših dežel na svetu. Na Madagaskarju je zlato, dragoceno kamenje, granati, korund, skalni kristali za precizne optične in radio-električne na prave.
Izvoz je narasel od štirih ton v letu 1918 na 600 ton v letu 1944. Največji obseg dosega izvoz grafita (samo v letu 1944 ga je bilo 14,000 ton). V vzhodnem delu otoka so našli velika petro-lejska ležišča. A največji razmah more doseči izkoriščanje velikih ležišč premoga. Po domnevah je samo v južnovzhodnem delu otoka v bazenu Sakol nad milijardo ton premoga. Tega bazena doslej še ne izkoriščajo, ker leži 150 kilometrov od morja v zapuščeni in brezvodni pokrajini.
Ogromni otok je skoraj brez železnic in cest. Ima le dvoje pristanišč—Diego Suarez in Tama-tave—uporabljivih za večje ladje. Vendar sta tudi ti dve pristanišči brez moderniziranih naprav, ki bi omogočile zvišati izvoz. Carlhant piše, da ni dovolj delovne sile za prenašanje tovorov. Trdi, da bi tudi dovoz strojev mnogo ne izboljšal obupnega položaja, kajti "proletariat, ki se zbira po večjih kmečkih naseljih, noče na delo niti v rudnike niti na farme, čeprav ne more ne lastfie zemlje ne hiše."
Carlhant se ne čudi vsemu temu, ker je v angleških in belgijskih afriških kolonijah isto stanje kakor v francoskih. Svetuje, da bo treba pristopiti k reševanju socialnega položaja, kar bo razmere izboljšalo. Vendar je kaj malo verjetno, da bi začeli reševati problem sedaj, ko gori pod nogami imperialistov, tisti ljudje, ki so vseh 50 let gospostva na otoku poznali le izkoriščanje. Značilen je "uspeh kw-cesionarjev, ki so brez izboljševanja prometnih zvez visoko dvignili izvoz.
V letu 1922 so prevozili 112,-000 ton, a v letu 1944 že 397,000 ton. Že te številke dokazujejo, da imajo stari koncesionarji druge cilje kakor izboljševanje prometnih naprav v korist celotnega industrijskega razvoja vse dežele.
Sedaj je ljudstvo spregovorilo. Obubožani kmečki proletariat, ki vkljub bogastvu 'rodne dežele strada in si ne more kupiti niti toliko blaga, da bi z njim pokril svoje gole kolke, se je z orožjem uprl nečloveškemu izkoriščanju.	"Tovariš."
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
njene države sicer trdijo, da nimajo nobenega deleža in da se v to vojno ne marajo vmešavati. Toda indoneško prebivalstvo zelo dobro ve, da bombe, ki padajo na njih in letala, ki te bombe mečejo, nosijo znamko "Made in U. S. A."
Blazni in z ničemur opravičeni strah pred "komunizmom" odreja smernice ameriške zunanje politike, ki namesto, da bi to nevarnost resnično odvrnila jo pomaga direktno ustvarjati. Osovraženi tujci, ki sodelujejo pri ustvarjanju še večje bede azijskih narodov, prav gotovo ne morejo biti predstavljeni kot "civilizatorji," "osvoboditelji," "zavezniki" in "prijatelji." Vedno rastoči čuti sovražnosti, ki jo ti narodi gojijo proti slehernemu Američanu, Holandezu, Francozu ali pa Angležu najsibo to na ulicah Šanghaja, New Delhija, Kalkute, Bata vi je ali kjerkoli že, je najboljši dokaz, da so' tujci nezaželjeni, da so svoje prilike, ki so jih imeli, glupo zapravil, in da se je še edina rešitev, da se vkrcajo na ladje in pustijo azijske narode, naj sami'uredijo svoje zadeve , . .
Prekop v puščavi
Turkmenska sovjetska socialistična republika obsega 485,-000 kv. km površine. Od tega obsega 350,000 kv. km zgolj puščava Kara-Kum. To ime pomeni črne peščine". Toda ne gre za barvo, ondotni pesek ni črn, marveč rumenkast ali sivkast, mehak in droben kakor prah. Ogromno je tega peska, da se človek tod le trudoma prebija skozi življenje.
Peščine Kara-Kuma so podobne valovitemu jezeru. Videti so vekovite. Toda treba je samo, da potegne lahek vetrc in že ožive vse te peščine. Iznenadni viharji raznašajo pesek po prostranem ozračju, ki je bilo še pravkar vedro in jasno. Po dveh korakih že ne vidiš več svojega sopotnika. Grički se selijo s kraja na kraj, kdaj pa kdaj oddaljeni drug od drugega komaj po dvajset metrov. In tedaj nastane tam, koder je bila še pred kratkim ravnina, visok peščen hrib. Stalno in neogibno, vselej pokorne vetrom, se dvigajo pe-iščine s severozapada proti jugovzhodu, kakor da puščava stremi za tem, da bi zasula, kar je še živega v teh krajih.
Kakor v Egiptovski deželi
Če hočemo povedati, s kakšnimi plodovi se odlikuje ta dežela, v kateri uspevajo breskve, bombaž in vinograd, tedaj rečemo, da so ti kraji plodni kakor egiptovske ravnine. Plodovitost dežele Nila je prislovečna.
Ako hočemo količino sončne toplote in luči, ki ju vsrka vase vsak kilometer zemlje v Turke-stanu, število deževnih dni v letu in zimsko podnebje primerjati s podnebjem drugih dežel, tedaj lahko rečemo, da je Turkmen! ja zelo podobna severnemu Egiptu. To se pravi, da bi lahko v Turkmeniji v velikih množinah pridelovali smokve, breskve in znameniti egiptovski bombaž z dolgim in nežnim vlaknom. Kaj pa ovira Turkmenijo, da vsega tega še nima?
Murgab in Tedžen
Vsi vemo, kaj je oaza, srečni kraj v puščavi, kjer med drevjem izvira voda. Tudi Turkme-nija ima več oaz, najpomembnejši izmed njih pa sta Murgab in Tedžen.
Če potuješ po Turkmeniji in si še ves oznojen od puščavske vročine, v očeh pa ti še žari rumeni pesek, se iznenada znajdeš v osvežujoči oazi, kjer nudijo košata drevesa prijeten hlad. To so nasadi Murgaba, prve cvetoče oaze. Toda Murgab ne slovi samo po vrtovih in nasadih, marveč še bolj po bombažu, čigar vlakno nikakor ne zaostaja za onim v dolini Nila. Egiptovski bombaž prinaša tolikšne dohodke, da bi v Turkmeniji lahko vsak kolhoz postal milijonar.
Ampak v Murgabu ni dovolj vode, da bi zalivali bombažna polja. V Tedženski oazi je pomanjkanje vode še hujše. V juniju tam sploh nimajo vode. In čeprav je Tedžen najprikladnej-ši za gojenje egiptovskega bombaža, ga tam vendarle, ne se jejo. Bombaž je treba nujno zalivati in sicer po sedem do enajstkrat na leto. V Tedženu pa je vode komaj za enkratni poliv. Turkmenija lahko postane še bolj plodovita kakor Egipt, toda v ta namen primanjkuje samo vod.e.
Vodovje Amu-Darje
Turkmenija ima samo eno večjo reko, Amur-Darjo. Pri mestu Turtkulju je tako široka, da vidiš nasprotno obalo kakor v megli. Njeno vodovje bi bilo v stanu napolniti sto talcih rek kakršna je reka Moskva. Toda Turkmeniji prinaša Amu-Darja le malo koristi. Le neznaten del njenega vodovja se odteka v na-makakolne prekope, ki zalivajo polja in vinograde. Brez koristi odnaša Amu-Darja svoje vodo-
vje v Aralsko morje. Vsenao-krog pa leži žareča zemlja.
Tako je bilo iz veka v vek.
Zdaj se temu bliža konec!
Po načrtu stalinske petletke bo Amu-Harja napolnila reki Murgab in Tedžen, da bo privajala vodo poljem, do katerih doslej ne seže in bo razen tega namakala še desettisoče hektarjev zemlje, ki je bila doslej puščavska. V ta namen je treba zgraditi velikanski prekop.
Ekspedicija v puščavi
Ni še bilo na svetu prekopa, ki bi tekel 600 km daleč po sami peščeni puščavi. V Sovjetski zvezi gradijo prvi prekop. V ta namen so morali inženirji sami vse pripraviti in ustvariti. Ni bilo ne knjig, kjer bi lahko poiskali pouka, pa tudi ne ljudi, ki bi jim pomagali z izkušnjami in nasvetom. Zato se je v Kara-Kun odpravila posebna ekspedicija geologov-irigatorjev, to-pografov in raznovrstnih strokovnjakov, ki morajo vse natančno ogledati, napisati in načrtovati.
Topografi so posneli ondotne kraje, prepolne peščin. Kdaj pa kdaj so se znašli v prepadih in kotaijah med 70 m visokimi griči. V takem prepadu bi bilo prostora za 15 nadstropni nebotičnik. Geologi so s svojimi svedri in aparati raziskovali, kako globoko leži glina. To je bilo treba prav posebno ugotoviti, kajti voda, ki teče po prekopu, bo usihala v pesek, in se ustavila šele tam, kjer bo prišla na glino. Glina vode ne "propušča. Iri-gatorji so vlivali vodo v izvrtane kotanje in ugotavljali, s kakšno naglico voda uhaja. Kdaj pa kdaj so našli glino šele 40 m globoko in je voda tekla v izvrtane luknje kakor v vodnjak.
Vse to delo nikakor ni bilo lahkotno. Posebno je raziskovalce mučila vročina. Toplomer, ki ga je vodja skupine nosil na svojih prsih, je kazal do 45 stopinj Celzija, pesek pa se je razgrel do 60 stopinj, žareči pesek so čutili celo skozi usnjene podplate. Voda je bila grenko slana. Kdaj pa kdaj tam, kjer je bil na karti zaznamovan studenec, vode sploh ni bilo; zasul jo je bil pesek. Kljub vsemu temu je znanstvena odprava premerila vso razdaljo od Amu-Darje do Murgaba in še dalje do Tedžena ter izbrala najbolj primerno pot, po kateri bo stekel prekop. Naj bo še tako težko speljati prekop bo brezpogojno ustvarjen.
Reka plodovltnosti
Zamislite si reko, ki se kot rokav odcepi od Amu-Darje in poteče po jugovzhodnem predelu Kara-Kuma od vzhoda proti zapadu. Ta reka bo tako globoka, da bodo po njej lahko pluli prav tolikšni parniki kakor po Volgi. Karakumski prekop bi mogel s svojim vodovjem napolniti deset takih rek, kakršna je reka Moskva. In ko bodo naši potomci pogledali na zemljevid, bodo rekli: "Glej reko, ki se je rodila v dobi Stalinske petletke!"
Že zdaj lahko . preračunamo, kaj bo novi kanal prinesel Turkmenski republiki. V Mur-gabski in Tedženski oazi bodo kolhozniki pridelovali osemkrat več bombaža kakor zdaj, 4 krat več marelic, breskev in grozdja in 23 krat več krompirja. Bodoči popotnik ne bo več potoval po južnovzhodnem Kara-Kuma na velblodu, marveč na parniku. Zelena trava in drevje na obeh bregovih prekopa bosta razveseljevala popotnikove oči, da bo^ voljno priznal:
Kako prijetno zelenje, kako prijetno in veselo življenje v tej deželi!
ŠKRAT
KONGRESNI ODBOR ODOBRIL VOJAŠKO VE2B0
WASHINGTON, 26. julija— Kongresni odbor za armadno službo je soglasno odobril zakonsko predlogo za mirnodob-sko obvezno vojaško vežbo.
Prevaran stražnik
Stražnik vodi uklenjenega zli-kovca po ulicah. Počasi se zapleteta v razgovor in ko prispeta mimo gostilne, sta že tako spoprijatljena, da jo kar mahneta noter.
Zlikovec ne pije mnogo, a stražnik se ga naseka tako, da obleži za mizo.
Zlikovec, izkoriščajoč položaj, sname vezi s svojih rok, ukle-ne stražnika ter jo pobriše.
Ko se stražnik zbrihta iz pijanosti in zapazi vezi na svojih rokah, reče sam pri sebi:
"Zločinec, no, zločinec je sicer tu, a kje sem jaz?"
#
V zavarovalnici
Uradnik zavarovalne družbe: "Ali je Vaše mati umrla naravne smrti?"
Stranka: "Ne, zdravilo jo je
pet zdravnikov ..."
#
Ljubezniv odgovor
Možek se ves prepaden zbudi iz hudih sanj in pokliče ženko: "Čuješ, kako strašne sanje sem imel! Videl sem kakor gora velikega osla."
"Pusti me stati in se ne plaši pred lastno senco!" m uodvr-
ne prijazna ženica.
*
Slabi izgledi za bodočnost
Ravnatelj: "Zakaj ste pustili svojo prejšnjo službo?"
Gospodična; "Ker sera imela tam slabe izglede za bodočnost." Ravnatelj; "Kako to?^' Gospodična: "No, moj prejš-
Qaiiifief_je bil že oženjen." ,
*
Kruta krivica
Mati je našvrkala svojega porednega sinka po njegovi zadnji strani in ga vprašala: "Ali veš, zakaj si jih dobil?"
"Ta pa je lepa," se je razburil sinko, "nabiješ me, pa niti
ne veš, zakaj ..."
*
Zaradi poljuba
Neka ljubezniva mamica je videla na vrtu svojo hčerko vso objokano v družbi mladega gospoda ter je po njegovem odhodu hotela vedeti, zakaj je jokala.
"Gospod me je poljubil", je izpovedala z ihtečim glasom.
"Nesramnik! Zakaj me nisi poklicala?"
"Zato, ker mi je pričel groziti."
"Kaj? Še groziti si upa, pre-drznik!"
"Da! Rekel mi je, da me ne bo nikoli več poljubil, ako te pokličem ..."
#
Zora (v tramvaju): "Glej, kako sprevodnik bulji v mene, kakor da ne bi imela voznega listka."
Vera: "Pokaži mu listek, pa bo prenehal zijati vate."
Zora; "Za vraga, ko pa nimam listka!"
#
Zadrege mladega kaplana
Mlad duhovnik spoveduje prvič. Pred njim kleči mlada gospa, ki se izpove težkega greha. Duhovnik jo vpraša, kolikokrat je storila oni težki greh, in gospa mu odgovori; "Štirikrat!"
Kaplan ji naloži dva očenaša za pokoro ter ji da odvezo.
Pride druga gospa in se izpove istega greha.
"Kolikokrat?"
"Trikrat."
"Dobri kaplan je v zadregi zaradi odmere pokore. Dva očenaša sta preveč, ker je ona prva dobila za štiri grehe samo dva; en očenaš bi bil premalo. Tu se mu postavi rešilna misel: "Storite še enkrat ta greh, potem pa izmolite za pokoro dva očenaša!"
/
28. julija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ivan Cankar:
POGOVOR POD LIPO
Oba sta bila ranjena, ta na južnem, drugi na severnem bojišču. V tem hudem času sta se bila popolnoma zgrešila. Hotelo pa je naključje, da so obadva, ko sta že za silo okrevala, spravili v eno mesto; v eno mesto, pa vsakega v drugo bolnišnico. Tako je spet naneslo naključje, da sta se srečala šele po dobršnem mesecu.
Srečala sta se pred prijazno krčmo pod cvetočo lipo. Z žare-čimi očmi sta se pozdravila, objela se prisrčno. Nato sta sedela pod lipo se pogovarjala toplo o prejšnjih in zadnjih dneh. Nobena stvar, nobena misel in nobena beseda ni bila prikrita med njima.
Ker sta bila oba še mlada in zala, sta se začela nazadnje pogovarjati tudi o ženskah, o svojih najbližjih. Ta pogovor pa se je vrstil takole;
"Mnogo sem doživel, mnogo izkusil; zdelo se mi je že, da sem star. Zdaj pa se mi je zasmejala mladost naravnost o obraz, dih-nilo mi je v dušo solnčno zdravje. Tudi prej sem ljubil dekleta, ljubil jih veselo, po fantovsko. Spoznal sem nenadoma resnobo in veličastvo ljubezni. Zdi se mi, ljubi moj, da sem nekje med zvezdami in da vidim vse, kar je."
■ "Nič drugače se mi ni zgodilo. Smrt mi je bila blizu tisočkrat; nazadnje pa sem res umrl in stopil sem v nebesa. Vse je drugače, nego je bilo prej; mlajši sem in v svojem srcu boljši. Doslej mi je bila ženska igrača, kar je mnogokdaj tudi zares. Nisem vedel, da je v tej igrači, ki prepeva in pleše, spoznanja več nego v samem Kantu, dobrote več nego v angeljih nebeških, moči in neustrasenost več nego v nas, ki se nismo bali šrapnelov in granat. Zaradi bolečin, ki sem jih molče prenašal, mi je bil Bog usmiljen; dal mi je povračila in tolažbe toliko, da me je sram bolečin."
"Slišal sem pesem o ženski nezvestobi in sam sem jo pel. Zdaj bom žvižgal in vriskal vse drugo pesem. To staro, na pol pozabljeno, tolikokrat zasmehovano pesem o zvestobi do onkraj groba. Njene oči jo poj o, z njimi jo .sladko prepeva smehljaj njenih Ustnic, oznanja jo tiho vsak njen poljub, vsak objem njenih ustnic, oznanja jo tiho vsak njen poljub, vsak objem njenih belih rok. Mir je v meni."
"Tudi v meni. Sanjal sem zmi-rom o veselem pohajkovanju po svetu, od kraja do kraja, od dekleta do dekleta, od ljubezni do ljubezni. Zdaj slutim pravo in edino srečo; ne slutim, gledam ji že v lice, blizu mi je. Napravim si gnezdo, nji in sebi, toplo zatišje, od čiste ljubezni obžar-jeno. Kadar pridem k, nji, občutim v dno srca vso tiho, mirno radost, ki jo more dati človeku edinole dom. Ponižna hišica je, rdečo streho ima in zelena okna; sredi vrta stoji, pod košatimi jablani se vije peščena pot; na pragu čaka ona, sama beltejša
in nežnejša kot jablanov cvet; v njene plave lase so se bili zapleli zadnji žarki večernega solnca in nočejo stran. Tak dom bo moj!"
"Moj dom si mi pokazal, kakor da si ga že videl z živimi očmi. Tako je: pohlevna je kaj-bica, bela vsa; okna se tiho smehljajo v zelenju, streha vriska pod rdečem solncem. V izbi je mrak. Le njeno svetlo bluzo razločim in njena sladka lica, ali v njih še ne tistih ljubih jamic, ki sem jih tolikokrat poljubil; iščem jih z ustnicami in takrat, prav od blizu, ob tihi toploti njene ljubezni, razločim tudi že vdani smehljaj njenih oči in njenih ustnic. Ob vsej vroči strasti, ki se mi živa preliva po žilah, je v mojem srcu prazniški pokoj, je umirjeno, čisto zaupanje v prihodnjost, kakor otrok brez misli in brez dvoma zaupa v svojo mater. — Ah, prijatelj, še vse bo drugače, z novo glori-jo se bo ovenčalo moje življenje!"
"Kaj sta si tako blizu najini duši, da govori tvoja z mojim, moja s tvojim jezikom? Kaj je tako trdno sklenjeno najino prijateljstvo, da gredo vsi najini koraki po eni stezi k enemu cilju? Da se nama je nasmehnila mladost z enim samim smehljajem, pogledala z enim samim pogledom obema v oči? — Resnično je: z novo glorijo, z mirno, nebeško, bo ovenčano to najino življenje, tako blodno doslej! Kako čakam torka, tega blagoslovljenega dne v tednu! Ali to čakanje ni grenko, še nestrpno ne; ni čakanje razpalje-nega zaljubljenca, ki bojazljiv in ljubosumen trepeče za svojo in za njeno ljubezen. Ves teden je le sladko pripravljanje za najslajšo uro, je le ubiranje za pesem samo; vsaka misel je nedeljsko mirna in slovesna, oči upira v sijajno daljavo, v sanje, ki bodo mahoma resnica. Najvišja sreča ni tista, ki jo le srce občuti in oživa; tista je, ki jo hvaležna pamet spozna in premeri!"
"Po eni stezi, k enemu cilju gre najin korak. Tako je taval po mrakovih, tako se lahkotno spenja k nebesom. — Moj prazniški dan je četrtek. Vse kar je prej in pozneje, so le mračne, tihe sanje pred pragom solnčnega veselja. Sedim v kavarni, razgo-varjam se s tovariši, berem knjigo, tipljem klavir s to zdravo roko—sanje! V četrtek, kadar mi dihne v lica in v dušo ljubeznivi mrak, se mi šele razodene resnica življenja, mi razodene moje srce samo svoje najsvetejše globočine, mi pokaže, kam drži naravnost moja svetla pot. Sladek pokoj se razpenja nad vso mojo dušo, sladek pokoj se v tistdm nezaslišanem trenot-ku, ko jo poljubim, p j o prečisto, na tisto rjavo znamenje globoko pod belim tilnikom!"
"Na rjavo znamenje pod belim tilnikom?"
"Na tisto!"
"Tudi jaz sem poljubil tako znaijienje. Kako je ime tvoji nevesti?"
"Mimi!"
"Tudi moji!"
Prijatelja sta se spogledala, oba sta povesila motne oče.ter sta se ločila brez besede.
G. Riklin:
Vodomet
m

■
SLOVENSKA KUHARICA
nova knjiga s kuhinjskimi recepti,
sestavi]ena^ po Ivanki Zakrajšek v New Yorku JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5

'
'
J
Da bi ustregli željam širokih delavnih množic, so skelnili v parku mesta Zabolotinska postaviti vodomet.
V mestnem svetu so se sporazumeli, da bo vodomet obratoval ob delovnih dneh od šestih do desetih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od štirih zjutraj do dvanajstih opoldne.
Pojavilo pa se je vprašanje: komu zaupati ta odgovorni sektor kulturnega udejstvovanja? Da stvar ne bo stekla sama od sebe, je bilo jasno. Vsak dan, natančno po grafikonu, bo treba odpreti in zapreti pipo, da bo vodomet deloval po določenem načrtu.
Sekretar mestnega sveta, ki je dobro poznal svoje sodelavce, je predlagal, naj se vodstvo vodometa da Filatkinu.
"Tovariša Filatkina," se je glasil njegov predlog, "vsi dobro poznamo. To je izkušen mož. V vrtni kampanji je propadel in se potem ni več vmešaval v vprašanja vrtnih nasadov. Kot moža, ki je prišel ob sloves, ga postavimo k vodometu. Naj porabi priložnost, da s praktičnim delom popravi svoje prejšnje napake."
Poslali so po Filatkina ter ga vprašali:
"Tovariš Filatkin, ali hočeš dvigniti naš vodomet na dostojno višino?"
Filatkin je malo pomislil pa rekel:
"Stvar je zame nova, a s tvojimi nasveti, tovariš Fjodor Pankratijevič, in spričo tvoje obljube, da bom imel vsestransko podporo, sprejemam dolžnost in jamčim, da bom izvršil potrebno."
Odgovor je napravil na sekretarja prav ugoden vtis. Potrep-Ijal je Filatkina po ramenu in rekel:
"Pomagal ti bom. Pojdi!" že naslednji da je upravitelj vodometa zavihal rokave in se lotil dela.
Najprej je iz parka izselil oprekčevalnico.Jn brivnico, nato je prezidal prostore. V novih prostorih je bilo treba zlasti urediti pisarno.
Delo je kipelo, o vodometu pa še ne duha ne sluha.
Filatkin je bil užaljen v dno svojega srca, ko so prihajali k njemu z neštetimi nezaželenimi vprašanji.
"Saj vendar vidite, da to ni nikak samovar!" je govoril zvedavim izpraševalcem. "Za vas je stvar kaj preprosta. Učite me: Odpt-i pipo, pa bo brizgnila voda kvišku. Ampak najprej je treba vedeti, kaj je vodomet. Preden ga odpremo in izročimo zabavi delovnih množic, moramo obvladati težko organizacijsko delo. Glejte, saj ne morem nikjer dobiti potrebnih preprog! A tudi pohištvo še nimam za pisarno, ki vodi priprave za delo."
Preden je minil mesec dni, je bila pisarna opremljena od vrha do tal. Pripeljali bo novo pohištvo in vsak predmet postavili na' odkazano mesto.
"Potreben mi je tudi telefon!" je tožil Filatkin. "Kako naj sicer dobim hitro zvezo z mestnimi organizacijami? Brez telefona ne gre!"
Napeljali so telefon. Vodomet pa še vedno ni pričel delovati. Na vprašanja, zakaj delo tako zaostaja, je Filatkin pojasnjeval:
"Povedal sem že, da vodomet ni samovar. Skrbi imam čez glavo! Vidite, pravkar so mi napeljali telefon, ki brni ih brni brez prestanka, celo tedaj, ko se mi mudi h kosilu. Vedno večje ne dostatke odkrivam pri delu. Nuj no potrebujem tajnico. Brez nje ne opravim ničesar."
Dodelili so mu tudi tajnico. A vodomet še vedno ni brizgal kap Ijice vode.
"Vodomet ni samovar!" je Filatkin pojasnjeval ljudem, ki
SECURI
BUY YOUR
EXTRA
SAVINGS
BONDS NOW
PROnCT YOUR FUTURE
so ga zbadali, češ da se priprave vlečejo v neskončnost. "Vsako malenkost velja dobro premisliti in preštudirati. Poglejte, venomer me motijo pri delu. Enkrat me kličejo na sejo ljudskega odbora v mestu, drugič me pošilja-ja na dopust. Komu naj prepustim delo? Brez namestnika nisem več kos tej nalogi!"
In dobil je namestnika. Z vodometom pa še vedno—nič.
"Saj sem vam razložil, da vodomet ni samovar!" se je Filatkin jezil na ljudi, ki so ga hodili spraševat, kdaj vendar bo brizgnil prvi curek vode iz pokon-čiie cevi. "Nimam še vsega osebja, ki je potrebno za strežbo naprave. Gospodarstvo se bolj in bolj širi, a je še vedno brez paznika. Lahko se primeri, da kdo ukrade kakšen kos državne imovine, ki zanjo odgovarjam. Nu, nadejam se, da mi pošljejo tudi paznika. Jaz in moj namestnik se ne moreva baviti z malenkostnim oprezovanjem in nadziranjem slehernega drobca pri podjetju. Za to delo ni dovolj 24 ur dnevnega časa. Treba je najti paznika, preveriti njegovo kvalifikacijo. Ne, brez kadrovskega oddelka bi bilo že davno po meni!"
In obrnil^ se je kadrovski oddelek, ki mu je dodelil paznika v osebi tovariša Pahoma. Vodomet pa je še vedno miroval.
"Vodomet ni samovar!" je de-klamiral Filatkin radovednežem. "Brez evidence ni mogoče nič začeti. Približnih računov ne delam in jih ne maram. Ugotoviti je treba, koliko oseb do dnevno obiskalo vodomet in se čudilo njegovi igri pršečih kapljic. Za vse to odgovarjam."
V	pisarni se je trlo osebja. Med njim se je pojavil glavni knjigovodja, poleg knjigovodje še statistik. A vodomet še ni brizgnil.
"Saj pravim, da vodomet ni samovar!" se je opravičeval Filatkin, "Nestrpneži, privoščite mi že trohico miru in oddiha, pa bo vodomet začel delovati. Ni-tar se ne prenaglimo! Zdaj moram službeno odpotovati v Moskvo, da si ogledam vodomet v prestolnici. Organizirali bomo naš vodomet popolnoma po ta-mošnjem vzorcu! Zabolotinsk ne sme zaostajati za Moskvo."
Upravitelj se je odpeljal v Moskvo.
V	tej odsotnosti je paznik Pa-hom nekega dne, ko je zbolel namestnik upravitelja, odprl pipo.
društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd.
28. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora -Rlavulj v SDD na Waterloo Rd.
OKTOBRA
5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
NOVEMBRA
2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.


Zastopniki
Enakopravnosti ★
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th Si.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje;
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
• KEnmore 8034 ★
Za newbuTsko okrožja:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
V mestnem svetu so se v prvem trenutku začudili paznikovi drznosti in nediscipliniranosti, kmalu pa so se znašli. Preudarili so stvar do dna in prišli do soglasnega zaključka:
"Filatkina boom odstavili, pisarno likvidirali, odpustili vse osebje in pustili v službi samo Pahoma."
Nedavno sem obiskal Zabola-tinsk.
Vodomet obratuje.
("Krokodil")
Društveni koledar
SEPTEMBRA
7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo Rd.
21. septembra, nedelja — Ples
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2750
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
23. novembra, nedelja — Kon-cert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27. novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
DECEMBRA
7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop.
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31. decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
★ ★★★★★★★★★★★
HATS OFF TO THE
AIR FORCES
*★★★★★★*•
AIR FORCE DAY, AUGUST 1st
AIR POWER
IS PEACE POWER
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
V SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * « «
Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana * * *
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V
CALIFORNIJI. ZA OBISK * * *
Lastnika:
BIH Sitter in Chqs. Lusin
bivša Clevelandčana
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
stran 4
enakopravnost
28. julija 1947
I
yoooooooo<:>ooooooooooooooooc>oooooc; JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
(Nadaljevanje )
Tiste ure pred plesom je Len-nanu vsa kri gorela, nič drugega mu ni bilo mar, samo kako bi planil za svojo srečo. Silviji je dejal, da hoče večerjati v svojem klubu — v Chelseaju, kjer je imel ozek krog umetnikov nekaj sob. To je storil iz previdnosti, ker je čutil, da ne bi mogel pri večerji sedeti nasproti nje, nato priti na ples in
—	k Nelli! Govoril je o nekem gostu v klubu, da je imel izgovor za večerno obleko — nova laž, pa kaj to de? Saj je lagal ves čas, ako ne v besedah, pa v dejanju — saj je pravzaprav moral lagati, da ji je prihranil trpljenje.
Stopil je v francosko cvetličarno.
"Que desirez-vous, monsieur? Des aeillets rouges — j'en ai de bien beaux, ce soir."
Des oeillets rouges? Da, nocoj pa rdečih! Na ta naslov. Brez vsega zelenja; brez karte.
Kako čuden občutek — zdaj, ko so že kocke pale za ljubezen
—	dreveti za njo in gledati, kako ostaja njegov jaz^za njim!
Pred majhno gostilno na bromptonski cesti je mršav godec igral na gosli. Ah, ta kraj mu je znan; semkaj pojde, ne v klub — in goslar dobi vse, kar more utrpeti, ker svjra te ljubezenske melodije. Vstopil je. Dan pred tisto nočjo na Temzi pred dvajsetimi leti je bil tu, pozneje nikoli več. In vendar je ostalo vse peizpremenjeno. Ista obledela poslata, isti duh iz kuhinje; isti makaroni z isto paradižnikovo omako; iste steklenice chiantijem; iste kričeče svetlo modre stene, našarane z rdečimi cvetlicami. Samo natakar je bil drugi — z upalimi lici, potrpežljiv, temnook. Tudi on dobi pošteno napitnino! In tista uboga dama z našešurjenim klobukom, ki vživa svojo skromno večerjo — nji vsekakor prijazen pogled. Ta obupno noč mora njegovo srce biti za vsa obupana bitja! In nenadoma se je domislil Olivera. še en obupa-nec! Kaj naj reče Oliveru na tem plesu — on sedeminštiride-setletnik, ki je prišel tja brez žene! Kako budalost, postavim: "Opazujem človeško obliko, ki je v gibanju tako božanska," ali "Rad bo ujel kaj svetlobnih prelivov na Nelli za kipec" — kakršnokoli pretvezo, samo da bo kaj! Vino je natočeno, piti ga mora!
Bilo je še zgodaj, ko je odšel iz gostilne — suha noč, zelo tiha, ne mrzla. Kedaj je zadnjič plesal? Z Olivo Cramierjevo, še preden je vedel, da jo ljubi. Tega spomina si ne bo uničil, zakaj nocoj ne bo plesal! Samo opazoval bo, posedel nekoliko minut z dekletom, čutil, kako se njene oči ozirajo za njim in — zopet od njega! Potem pa — bodočnost! Zakaj vino je nalito! S platane je sfrlel list in se mu
ujel na rokavu. Kmalu bo minila jesen, in za jesenjo — samo zima! Ona bo z njim končala davno preden pride zanj zima. Narava že poskrbi, da jo pokliče mladost in jo odnese s seboj. Narava v svojem tiru; Toda samo za nekaj časa naravo prekaniti! Naravo prekaniti — kaj češ več sreče?
Evo hiše z rdeče progasto platneno streho nad shodom; vozovi odrajajo, postavači gledajo. Srce mu je bilo, ko je vstopil. Ali je prišel pred njo? Kako pride na svoj prvi ples? Sama z Oliverom? Ali si je našla koga za nadzor? Če bi bil prišel, ker je to ljubeznivo, "po strani" rojeno dete potrebno nadzorstva, bi bilo to nekoliko podprlo njegovb voljo, ki se je tako izgubila v sanjavem hrepenenju. Pa poj — vedel je, da je prišel samo zato, ker ni mogel drugače!
Zgoraj v dvorani so že plesali; a nje ni še bilo; in naslonil se je na steno, koder je morala mimo. Čutil se je osamelega in kakor da je J)0 krivem tam; kot da vsi vedo, čemu je prišel. Ljudje so strmeli, in čul je, kako je neko dekle vprašalo: "Kdo je ta s temnimi lasmi in brki, ki sloni tam ob steni?" — Njen spremljevalec je v odgovor nekaj zamrmral, ona pa: "Da, tak je, kot bi videl puščavo in leve pred seboj." Kdo neki, mislijo, da je? Hvala Bogu — sami navadni poprečnjaki. Najbrže ni med njimi nobenega znanca. Kaj če bi prišel z Nejlo sam Johnny Dromore? V soboto mora biti zopet v Londonu! Kaj bi mu pač rekel? Kako se spogledati s temi šumečimi, bistrovidnimi očmi, iz katerih buli ustaljena filozofija, da more moški z žensko samo eno ukreniti. Bogami, in to bi utegnilo biti celo res! Za trenutek ga je bila misel, vzeti plašč in klobuk in se izmuzniti. To bi pomenilo, da je ne bo videl do ponedeljka; pa je ostal. Toda pozneje se ne smeta tako igrati z nevarnostjo — njuni sestanki bodo morali biti skrbno preudarjeni, oprezno zakrinkani. Tedaj pa jo je zagledal pod stopnicami v obleki, rdeči kakor postrv zlatovka, z eno njegovih cvetlic v svetlo rjavih laseh, z drugo privezano na ročaj tenke pahljače. Kako samozavestno je gledala, kot da je to njen prirodni element — vrat in roke so ji bile gole, lica so ji lahno gorela, oči so ji naglo švigale sem in tja. Koračila je po stopnicah in ga zagledala. Ali si moreš misliti.kaj Ijubez-nivejšega od nje v tistem trenutku? Za njo je opazil Olivera in visoko rdečelaso deklico z drugim mladim možem. Zanalašč je stopil vrhu stopnic k steni, tako da oni za njo ne bi videli njenega obraza, kadar ga bo pozdravila. Položila si je malo pahljačo s cvetlicami k ustnicam, mu pomolila roko in rekla naglo in potihem:
VISIT AIR FORCCS MEIDS Jk

AIR FORCE DAY,
Dobro plačano delo vas čaka v Armadi
Ako vaši nedavni sograduan-tje višje šole morejo zadostiti zahtevam visokega standarda za vstop v vojaško službo, tedaj čaka tudi vas dobra služba v redni armadi.
Dodatno k začetni plači prostaka, ki dobi $75 mesečno, dobite še hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo, zavarovalnino po nizki ceni in izvzetje od dohodninskih davkov, kar vse bi stalo civilista preko $1500.
Deležni ste tudi izredno liberalnega pokojninskega plana—pol plače za življenje po 20 let službovanja, ter do tri-četrt plače po 30 letih službe.
M Seštevši vse to, ste na boljšem kot civilist s $3000 letne plače! In imeli bodete dobro tehnično vežbanje, potovanje, kot tudi občutje, da vršite vredno delo in obenem bodete uživali tovarištvo skupine finih mož! Oskrbite si polne podatke pri vašem najbližjem U. S. Army Recruiting Station.
a good job for you
II. S. Army
choose this
fine profession now:
1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio
"četrti ples, polka; presadiva jo, ali ne?"
Nato se je malo opotekla, da so se mu njeni lasje in cvetlice skoraj dotaknili obraza, stopila mimo njega, in že je stal na njenem mestu Oliver.
Len nan je pričakoval, da ga bo, kakor mu je bila včasih navada, drzno pogledal, toda lice mladega moža je bilo strastno /razvneto in jako prijazno.
"Strašno lepo, da ste prišli, Mr. Lennan. Ali je Mrs. Len-nan--"
In Lennan je zamrmral:
"Ni utegnila; ni čisto--"
in bi se bil najrajši v tla ugriznil. Mladina s svojo ginljivo zaupnostjo, s svojo čvrsto vero v poštenje! Tako izpolnjuje on svojo dolžnost nasproti mladini!
Ko so odšli v plesno dvorano, se je vrnil na svoje mesto ob steni. Plesali so tretjo številko; torej je blizu konec njegovega čakanja. Kjer je stal, ni mogel videti plesalcev — čemu tudi gledati, kako se vrti komu drugemu v rokah!
Ni bil pravi valček — nekaka francoska ali španska poulična pesem, igrana v tempu valčTča; čudna turobna, kot da se vrtin-či za svojo lastno srečo! Prav res, življenje z vsemi svojimi dragostmi in možnostmi nima ničesar, kar bi te do kraja zadovoljilo — razen begotnih trenutkov stasti! Sicer ničesar dovolj prodirnega, kar bi se smelo imenovati čisto veselje! Tako vsaj se je zdelo njemu.
Valček je bil končan. Zdaj jo je videl, kako je sedela na klopci ob steni s tistim drugim mladim možem in se neprenehoma ozirala, kot da se hoče prepričati, ali je on še vedno tam. Kako spretno mu je ves čas netilo ogenj to njeno laskajoče, nerazložljivo češienje — te oči, ki so ga vlekle k nji in so vendar hkrati tako vdano hodile za njim! Tačas, ko je tam sedela, je videl petkrat, kako sta rdečelaska ali Oliver pripeljala k nji moške; kako so fantje metali za njo hrepeneče poglede; kako so jo dekleta hladno precenjevala ali opazovala z ginlji-vim, iskrenim veseljem. Od trenutka, ko je stopila v dvorano, je bila, kot bi rekel njen oče, ona "edina lučka"! In njej ni bilo do vsega tega nič, želela si je njega. Neverjetno!
Pri prvih taktih polke je šel k nji. že jima je našla zatočišče — majhno vdolbino za dvema palmama. A ko je tam sedel, je uvidel kot nikdar poprej, da med njim in tem otrokom ni prav nikake duševne skupnosti. Saj mu je pripovedovala svoje težave in radosti; saj jo je tolažil ali sočustvoval ž njo; toda nikakor ni mogoče preskočiti prepada med njunima naravama in dobama. Njegova sreča je bila edino v tem, da jo je gledal in se je dotikal. To pa je bilo, Bog ve da sreče dovolj — vroče, pohlepno veselje, podob-
no žeji preutrujenega moža, ki s slehernim požirkom samo narašča, nikar da bi se pogasila. Ko je sedel tam, ovit v vonjavo tistih rož in v sladki parfum njenih las, ko so se njeni prsti dotikali njegovih, ko so njene oči iskale njegovih, se je pošteno trudil, da ne bi mislil nase, da bi razumel njena čustva na prvem plesu in skrbel, da bi ga veselo uživala. A ni mogel — hromilo, opajalo ga je tisto brezumno hrepenenje, da bi si jo uklenil v roke in pritisnil k sebi, kot jo je nekaj ur prej. Videl je, kako se razvija kakor cvetlica v vsej tej luči, v gibanju, v tem omamnem občudovanju okoli nje. Kakšno pravico ima, posegati v njeno življenje in s svojim temnim gladom po tajnih urah; on — že precej iz-lizan novec — pa naj bi uničil svežino in blesk njene mladosti in lepote!
Tedaj je vzdignila cvetlice in rekla:
"Ali si mi jih dal, ker sem nekoč dala jaz tebi eno?"
"Da."
"Kaj si naredil ž njo?"
"Sežgal sem jo."
"Oh, pa zakaj?"
"Ker si čarovnica — in čarovnice je treba sežigati z vsemi njihovimi cvetlicami."
"Ali. me kaniš sežgati?"
Položil ji je dlan na hladni laket.
"Ali čutiš? Plameni so že zagoreli."
"Pa daj! Nič ne maram!"
Prijela je njegovo roko in naslonila nanjo lice; in vendar je z nogo že bila takt na muziko, ki je že spet začela igrati. In rekel je:
"Morala bi plesati, dete."
"O ne! Samo škoda, da ti nočeš."
"Da! Ali razumeš, da mora biti vse naskrivaj — dobro zastrto?"
Žakrila si je ustnice s pahljačo in rekla: "Nikar ne premišljuj; nikar ne premišljuj — nikoli! Kedaj naj pridem?"
"Moram videti, kako bi bilo najprimerneje. Jutri ne. Nihče ne sme izvedeti, Nella — zaradi tebe — zaradi nje — nihče!"
Prikimala je in ponovila z milim, skrivnostnim umevanjem: "Nihče". Nato pa naglas; "Oliver! Strašno prijazni ste, da ste prišli. Lahko noč!"
In ko je odhajala z Oliverom pod pazduho iz njunega ozkega zavetja, je gledala nazaj.
Lennan se je še pomudil — da jo je opazoval Se med tem plesom. Kako sta tadva vse dru-
ge pare zasenčevala: nekaj je bilo v obeh, kar je vse več nego samo čedna zunanjost, nekaj ne prenapetega ali zaletelega, pač pa nekaj iskrega, objestnega. Kakor ustvarjena sta drug za drugega, tadva Dromoreja — njegova temna in njena svetla glava; njegove jasne, rjave, smele oči in njene sive, sanjave, zamamne oči. Ah, ta mladi Oliver je zdaj v devetih nebesih, ko jo ima tako čisto blizu! V Lennanu ni bilo ljubosumja. Ne pravega ljubosumja — na mladino nisi ljubosumen; bilo je nekaj zelo globokega — ponos, zmisel za pravilno razmerje kdo ve kaj — kar je je zatrlo. Tudi ona je bila videti srečna, kot da raja njena duša in drhti z godbo in vonjem cvetlic. Počakal je, da je priplesala še enkrat mimo, da je poslednjič ujel tisti bežni pogled preko rame; nato je poiskal plašč in klobuk in je odšel.
Trinajsto poglavje
Zunaj je stopil nekaj korakov, nato je postal in pogledal nazaj na okna plesne dvorane skozi par dreves, katerih debla so metala v svitu cestne sve-tiljke na tla razprežene sence, podobne razprostrti pahljači. Z bližnjega zvonika je odbila enajst. Ona bo še ure in ure tam in se bo vrtela in vrtela mladosti v rokah! Naj se še tako trudi, on ne ujame na svoje lice nikdar več tistega izraza, ki je sijal Oliveru iz oči—tistega
Razno
Dvojica izurjena za majhen dom:
ženska za hišna opravila, mož za pomagati in šofirati. Udobno stanovanje in dobra plača. Pokličite med 8. in 5.30. — CHerry 1864.
PLAČAMO NAJVIŠJO CENO ZA VSAK AVTO. V KATEREMKOLI STANJU. — GL 6786.
podpirajte
warner rd. creamery 8c
delicatessen store
4448 Warner rd,
Vsakovrstno vina in pivo. Naše cene so zmerne in postrežba je prvovrstna.
kupite hišo od zanesljivega prodajalca
Z majhnim vplačilom v naprej lahko pridete do lepega lastnega doma. i. k o l i S 2585 W. 25th St., CHerry 7503
Slovenska zadružna zveza ima naprodaj
KOMPLETNO OPREMO ZA GROCERIJSKO TRGOVINO IN MESNICO,
vključno "cooler" in "meat counters."
Vpraša se v glavni trgovini na
667 EAST 152nd ST.
RABUENI AVTI
1940 Chevrolet Club Coupe ..$ 945
1939 Chevrolet Coach ......—	645
1939 Oldsmobile 4-dr. Sedan 795
1942 Buick Sedanet________________ 1345
1946 Buick Super 4-door ------------2495
1946 Mercury 2-door____________ 1895
1946 Ford Super De Luxe
2-door ............................ 1795
UNIVERSAL SALES
GL 9162 13705 EUCLID AVE.
Iz urada slovenske banke
se nazhanja, da bo v vseh podružnicah od 28. julija naprej vpeljan nov čas poslovanja. Banka ne bo več odprta ob sobotah popoldne, bo pa odprta vsako sredo popoldne, kar je bila do sedaj zaprta. Vse tri podružnice bodo pa še v naprej odprte vsak petek večer med 6. in 8. uro za poslovanje.
Nova podružnica bo otvorje-na v soboto 2. avgusta.
DRXGI PRIJATELJI:
Pozor—pozorl Pridite in oglejte si našo obširno zalogo avtov od 1937 leta do 1947 leta. Veselite se vožnje na potovanju letos. Po nizkih cenah. Jamstvo na vseh.
čE IMATE AVTO NAPRODAJ. PRIDITE K NAM ALI POKLIČITE SW 8019
ELYSIUM AUTO SALES
10701 Euclid Ave. — SW 8019
ODPRTO OB VEČERIH
pogleda, ki je bil prispodoba za mnogo mnogokaj, česar ji on ne more več dati. Zakaj je stopila v njegovo življenje — sebi in njemu v pogubo? In obala ga je neznanska misel: ako bi umrla — ali bi mu bilo res žal? Ali ne bi bil skoraj vesel? Da je mrtva, bi bilo mrtvo njeno čaro-dejstvo, in jaz bi stal spet po-koncu in bi mogel gledati ljudem v obraz! Kakšna je ta moč, ki se igra z moškimi, jim prodira v prsi in jim trga srce na drobne kosce; ta moč, ki ji je sinila iz oči, ko si je položila pahljačo z njegovimi cvetlicami na ustnice?
Dela za moške
Popravljale! na ogrodjih in fender-jih (5K — Plača od ure, nadurno delo, počitnice, zavarovalnina. Stalno. Schaefer Body, 5009 Superior Ave., EN 0025.
MLADENIČ, ki se želi naučiti stroko. Plača od ure. — Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
TEŽAKI V LIVARNI
Visoka plača od ure. ANCHOR FOUNDRY Northfield Rd., Bedford, O.
Popravljalci Conveyor
Morajo biti zmožni varenja; plača od ure; stalno; overtime. CONVEYOR REPAIR SERVICE, INC.
13910 Aspinwall Ave.
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Chrysler izdelkih; prvovrsten; na zapadni strani. Enostavna plača.
STEUDEL MOTORS 8620 Lorain
dvojica za hišna opravila
in delo na vrtu ter oskrbo konj; majhno posestvo v Hudsonu, 25 milj južno od Clevelanda. Privatno stanovanje, hrana in $150 mesečno. mr. limbach, ma 1113.
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Chrysler produktih; enostavna plača z jamstvom. Plačane počitnice.
RALPH HORTON 580 Broadway, Bedford Tel.: Bedford 80
AVTNI MEHANIK
Izurjen na Packard avtih; izvrstne delovne razmere. Visoka plača. HORTON MOTORS, INC, II N. Park, Bedford MA 4440
ZIDARJI
DELO JAMČENO ZA 4 LETA Unij ska dela. SHAKER MASONRY & CONCRETE CO. WA 3944
LUBRICATING MAN
Izurjen na delu pri vseh izdelkih avtov. $60 za 40-urni tednik.
ERDELAC SALES & SERVICE 8003 Broadway
MOŠKI
srednjih let za delo pri kotlih s tinto. Dnevno ali nočno delo. 48 ur tedensko. Stalno skozi celo leto. Plača od ure.
BRADEN SUTP&IN 3800 Chester Ave.
. ZIDARJI
za delo pri zidavi St. Luke's bolnišnice, E. 116 St. in Shaker Blvd. Dolgotrajno delo znotraj in zunaj. Unijska plača. SW 2886, ob večerih pokličite Hermana, AT 0254.
Assemblers in Arc Welders
45 ur tedensko. Plača od ure.
LEWIS ENGINEERING CORP. No. 1 Interstate St. Bedford, Ohio. Tel.: Bedford 800
RE-NU AUTO BODY
potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E. 152 St„ GL 3830
FLOOR HANDS
Izurjeni za težko industrijsko delo Small Planer Operator Radial Drill Press Operator Key Setter Operator
Plača od ure in nadurno delo
Atlas Car & Mfg. Co.
1120 Ivanhoe Rd.
Brnenje godbe je prestalo; odšel je.
Mpralo je biti blizu polnoči, ko, je dospel domov. Zdaj se začne iznova to grozno varanje — ko se mu bo duša zdrizala in bo moral kazati nesramno miren obraz. Bolje bi bilo, da se je ta poniglavi posel že nepreklicno začel in da teče svojo tihotapsko pot!
V salonu ni bilo luči, samo ogenj je še tlel. Da bi bila Sil-vija le že v postelji! Tedaj jo je zagledal, kako je nepremično sedela pri nezagrnjenem oknu.
(Dalje -prihodnjič)
Dela za ženske
Za likanje—in Izurjena operatorica šivalnega stroja; plača od kosa; velik zaslužek.— Broadway Dress Mfg. Co., 5284 Broadway, LI 4889.
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
ŽENSKA
med 18 in 40 letom za gospodinjstvo pri 4 odraslih osebah; kuhanje toda nič pranja ali snaženja. Ima lastno sobo in kopalnico ter dobro plačo. Shaker.
DREXEL 0050
Zemljišča
Za eno družino—$11,500. 6 sob in
solnčna soba; garaže; v izbornem stanju. 906 E. 218 St. Pokličite GL 2737 med 2 in 5. pop. v soboto in nedeljo.
Hiša naprodaj
6 sob za eno družino; lota 40x 140. Garaža za en avto. Po zmerni ceni. Vpraša se na 14202 Darwin Ave., od E. 140 St., PO 5887 ali IV 7335.
Posluga
Napeljava električne žice po trgovskih prostorih in na domovih. — Vse delo jamčeno. — MR. KAM, |yU 1188.____
TIHANSKY FURNACE CO. 10212 Sophia Ave. RA 8456—SU 6706
Popravljamo strehe, žlebove in for-neze. Delo jamčeno — nizke cene.
VAŠ FORNEZ seiSTIMO IN POPRAVIMO
Inštaliramo forneze na plin, premog in olje po zmernih cenah. Na odplačila.
' HOWARD HEATING CO., 11915 Corlett Ave., SK 5944
RAZPRODAJA
KOŽ IN USNJA
za pošiljke v staro domovino
Martin Jakulin
12520 SHAW AVE.
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SeiŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $5
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Ju-
goslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
/ •
Pri Kollanderjn boste vedno dobro postreženL