TRGOVSKI LIST Časopis za trgrovino, industrijo irt obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/2 leta 90 Din, za iU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 10. januarja 1933. štev. 4. podpore tudi deležna in potem bodo naše občine dobro in uspešno delovale. Če pa so naše občine na trdnem, če je njih poslovanje v redu, potem se nam ni bati, 0 uzv&zu Ut uvfrzu sadja Poročali smo že o napakah, ki so se v pretekli sezoni v občutni meri pojavile pri našem sadnem izvozu. ^Predvsem se je vršil ves izvoz čisto neorganizirano, kar je imelo za posledico, da smo nekateri dan naravnost preplavljali dunajski trg s svojim blagom in s tem sami sebi uničevali cene. Tudi glede kakovosti sadja se še vedno delajo napake, zlasti pa se mnogo premalo gleda na to, da bi bilo naše sadje tipizirano, da bi mogli nuditi tujemu trgovcu vedno enako blago. A niso to edine napake pri našem sadnem izvozu. Glavna napaka se izvrši že preje, predno pride sadje na trg. Tako n. pr. razen v Smederevu nikjer ne gledajo naši vinogradarji na to, da bi'gojili tudi namizno grozdje. Vse grozdje pride takoj ob trgatvi v stiskalnice, ker nikjer niso vinogradniki usposobljeni, da bi grozdje mogli ohraniti tudi do zime. Posledica vsega tega je, da pride naše grozdje na trg, ko je cena grozdju liajnižja, po zimi in v pozni jeseni pa sc uvaža ir, drugih-k nam po visoki ceni. Niso sicer količine tega uvoženega grozdja velike, ali tem več se zato uvozi drugega južnega sadja, ker pač ni v zimskem času na našem trgu razen jabolk sploh nobenega sadja. Nujno potrebno je zato, da naši vinogradniki posvetijo malo več pažnje ohranitvi sadja za zimo. Ker posamezniki nimajo sredstev, da bi mogli, sami nabaviti vse potrebno za ohranitev sadja čez zimo, bi se morali združiti v zadruge, ki bi po- Fr. Zelenik: žaldeve našd* o&uh \Jedna i/efye- tudi V soboto je zborovala v Ljubljani županska zveza ter Pri teJ priliki podala buan- 00 svojega celoletnega delovanja, urez pridržka je treba priznati, da je ta bilanca vsesitoffl aktivna in ua je zupansiia zveza z vnemo in smotreno delovala za interese naSih občin. Prav tako pa je treba tudi vseskozi aktivna in da je županska zveza mnogo večji, če bi uasla tudi na merodajnih mestih vedno ono razumevanje, ki bi ga zaslužila po svojem pomenu in svojem cilju. Zato je nujno potrebno, da tudi javnost podpre stremljenja županske zveze, da se bodo njene zelje in zahteve bolj upoštevale, ker Ibo to le v prid vsemu gospodarstvu, kajli od pravilnega in dobrega poslovanja občin je odvisen ves gospodarski napredek naroda. Javnost pa mora podpreti stremljenja županske zveze tudi zaradi lastnih interesov. Zahteve, ki jih je izrazila županska zveza v svoji resoluciji, so identične z zahtevami, ki jih je javnost izrekla že opetovano. Tako 11. pr. smo tudi že mi povdarili veliko škodo, ki je nastala uuled odprave trošarine na vino. Občine so vsled tega izgubile velik del dohodkov, vsled česar tudi niso mogle vršiti svojih nalog v oni meri, kakor bi jih morale. Zlasti v času gospodarske krize pa je odločilne važnosti, da občinam ni treba nalagati gospodarstvu novih bremen, temveč da morejo nasprotno ta še zmanjšati. To pa je seveda čislo nemogoče, kadar se nalagajo občinam vedno nove naloge, obenem pa se jim krajšajo dohodki. Občine morajo na ta način zabresti v finančne težave, da •nora ohrometi vse njih poslovanje. Zato je absolutno nujno, da se v celoti sprejme zahteva županske zveze in se uredi raz-morje med državnimi in samoupravnimi financami. Občine morajo imeti svoje stalne dohodke, da morejo pravilno preračunavati svoje delo. Prav tako pa mora postati pravilo, da se obenem z novo nalogo odkaže občinam tudi nov dohodek, ki g« zahteva vršitev nove naloge. Posebno pa mora veljati to pravilo v današnjih časih, ko pada na občine glavno breme brezposelnosti m ko so socijalne dolžnosti občine z vsakim dnevom večje. Ureditev občinskih financ je kardinalna zahteva zdravega gospodarstva in zato je zahteve županske zveze treba v celoti sprejeti. Pozdraviti je, da je županska zveza opozorila na slabe posledice, ki jih mora roditi povišanje davčne stopnje za nove zgradbe od 3% na 12%. Predvsem ni mogoče dovolj krepko povdariti, da je vsak davek napačen, ki je škodljiv produkciji. Povišanje davčne stopnje za nove zgradbe pa spada v to kategorijo. Marsikdo je zidal in investiral v novo hišo svoj denar le zato, ker je računal na davčno ugodnost za novo hišo. Z ozirom na to davčno olajšavo je tudi sestavil svoj rentabilitel-“»u račun, ki ga pa je to povišanje čisto OVI,8lo. Ali naj sedaj zviša najemnine, ali naj sam nosi izgubo? Kdo naj plača vendar to povišanje. Najtežje pa je to, da rodi to povišanje *nesigurnost, ki mora uničiti vsako podjetnost. Kdo si bo vendar upal podvzeti kakšno stvar, če pa se mora bati, da bo lepega dne nepričakovana odredba prekrižala vse njegove rentabilitetne račune. Posledica vsega tega bo, da bodo ljudje še bolj držali in skrivali denar doma in da bo padla gradlbena delavnost. Tako vsestransko slabe so posledice povišanja davčne stopnje na nove hiše, da se mora človek sploh čuditi, kako je moglo priti do tega povišanja. Edino pravilno bi bilo, da se sploh oproste nove hiše za nekaj let vsakega davka, ne pa da se davek na nje še poviša. Zato se mora vsa javnost pridružiti zahtevi županske zveze, da se to povišanje davčne stopnje odpravi. Županska zveza se je izkazala kot koristna in potrebna institucija, ki zasluži vso podporo vlade in javnosti. Naj bo te Zopet pozivajo davžn© oblasti k napove di raznih davčnih osnov, pa je potrebno, da govorimo o raznih pojmih in določilih davčnih in drugih zakonov, ker obstojajo še vedno nejasnosti. Zakoni uporabljajo razne pojme in izraze, ki imajo v trgovskem življenju drugačen pomen ali jih trgovina sploh ne uporablja. Zakon o neposrednih davkih nalaga davek na dohodek iz podjetij, obrtov in obratov in poklicev ter govori o kosmatem dohodku in o čistem dohodku. S pojmom dohodek označuje zakon to, kar označuje trgovec z besedo dobiček. Kosmati dohodek pomeni kosmati dobiček in čisti dohodek pomeni čisti dobiček. Zato pa mora trgovec ali obrtnik v svoji napovedi navesti koliko je imel kosmatega dobička (dohodka) in koliko čistega dobička (dohodka). Šele od čistega dobička (dohodka) se mu odmeri davek. V zakonskih predpisih je točno navedeno, kaj se sme vse odbiti kot režijski troški od kosmatega dobička. V trgovskem koledarju za leto 1929, katerega je izdalo trgovsko društvo Merkur v Ljubljani, najdete zakonske predpise glede neposrednih davkov. Iz zakona je jasno razvidno, da ima lahko stališče v občevanju z davčno oblastjo tisti trgovec in obrtnik, kateri vodi po zakonskih predpisih poslovne knjige. Slišal sem že večkrat na svoja ušesa: Saj nisem protokoliran, tedaj nisem primoran voditi knjige. Res je, da trgovski zakon ne zahteva od neprotokoliranega trgovca vodstva poslovnih knjig, ali vsled tega ta trgovec še ne sme reči, da ne bo vodil knjig, ker tega zakon ne zahteva. Kdor dobiva blago ali daje blago na upanje ali kredit, la mora z ozirom na svoje koristi voditi poslovne knjige, mora imeti redno knjigovodstvo. Redno knjigovodstvo je. potrebno vsakemu trgovcu in obrtniku ueglede na trgovski zakom. Posebno pa je potrebno knjigovodstvo z ozirom na zakon o davkih. Trgovec ali obrtnik, ;ki nima rednega knji- da se ne bi mogli rešiti iz krize. Kajti zdrave občine so podlaga za zdravo gospodarstvo in zato: vso podporo delu županske zveze. skrbele za potrebna skladišča, za strokovnjake in vse drugo, kar je potrebno. Prav tako bi bil že čas, da bi se tudi pri nas izdelovale rozine, ker ima zlasti v južnih krajih vino toliko sladkorja, da je vsak uvoz rozin iz tujine odveč. Na vsak način pa je znak našega zelo neracionalnega gospodarstva, da izvažamo samo najcenejše sadje, uvažamo pa mnogo bolj drago južno sadje. Milijoni se na ta način zapravljajo čisto brez potrebe. Pa tudi za tipiairanje našega sadja bo treba pričeti resno delati. Državne sadjarske šole in druge kmetijske ustanove bi morale že enkrat ugotoviti, katero sadje uspeva v gotovih krajih najbolje in potem bi morala državna uprava gledati na to, da se v dotičnem kraju res goji samo odgovarjajoče sadje. Naš sadni izvoz je največje važnosti /a našo plačilno bilanco in za mnoge kraje je skoraj dzkupiček od sadja edini denar, ki ga dobi kmetovalec. Gledati je zato treba, da se ta vir dohodkov čim bolje izkoristi in da ne prodajamo svojega blaga v brez-cenje. Sedaj v zimskih dnevih je nad vse ugodna prilika, da se pravočasno pripravimo na prihodnjo sadno izvozno sezono in da nas ta zopet ne dohiti čisto nepripravljene. Pozneje bo prepozno in zopet bo leto zamujeno in zopet bodo milijoni zapravljeni. Ali imamo teh res preveč, da jih s svojo slabo organiziranostjo sadnega izvoza vsako leto zametujemo? govodstva, je popolnoma izročen volji in mnenju davčne oblasti in ne morejo niti davčni odbori kaj prida »zglihati«. S čim in kako hoče davčni zavezanec brez rednih poslovnih knjig dokazati, da ni napravil tistega dobička, kakor ga domneva davčna oblast! Ko bi vsak trgovec redno in natančno zapisoval vse svoje stroške, ko bi natančno poznal svoj promet in svoj kosmati dobiček ali dohodek, bi marsikateri s presenečenjem ugotovil, da je obdačen za več kot bi smel biti. Zakon določa, da se ugotovi čisti dohodek na podlagi začetne in končne inventure, odnosno bilance in izkaza izgube in dobička, ako se davčni odbor prepriča, da so podatki in računi verodostojni in da so računi sestavljeni po zakonsko predpisanih in redno vodenih trgovskih knjigah. Kedaj so pa knjige redno vodene in katere knjige sploh so predpisane? V resnici ni v predpisiih navedena z nazivom nobena knjiga in tudi ni predpisan način vodstva poslovnih knjig. Predpisano je le, da morajo biti knjige tako vodene, da je mogoče iz njih ugotoviti premoženjsko stanje in vse trgovske posle. Nadalje določajo zakonski predpisi, da morajo biti knjige vezane, kol-kovane, list za listom oziroma stran za stranjo zaznamovana s tekočo številko. V knjigah se je posluževati iživega jezika in njenih pismenk. Prostori, kateri bi morali biti redoma popisani, se ne smejo puščati prazni. Ako bi ostal kakšen prostor nepopisan, se mora izpolniti s črto, da se ne more naknadno kaj vknjižiti. To je vse, kar predpisuje zakon glede knjig in načina vodstva. Večkrat se je že ugotovilo, da napravi nekateri trgovec res znaten promet, da veliko šari in rogovili, kakor pravi konkurenca, toda ni dosegel pravega dobička. Troški in razne izgube so zmanjšale ali celo požrle dobiček in morda celo zmanjšale premoženje. Kako naj ta trgovec dokaže kot s knjigami, da ni čistega dobička ali dohodka? Davčna oblast ne verjame na besedo nič, pa naj ima posla s še tako poštenim in uglednim trgovcem ali obrtnikom. Mnogim ne gre v glavo, da izdatki za domačijo ali družino ne spadajo med tiste troške, kateri se smejo odbiti od kosmatega dobička (dohodka); nasprotno, če več boš govoril o teh izdatkih, več te bodo obdačili. iJo trgovskem pojmovanj spadajo izdatki za dom lin družino pač med troške, mnogi jih tudi rinejo med režijo, toda po zakonu o davkih troški za dom in družino trgovca ali obrtnika ne zmanjšujejo čistega dobička, ampak se mora tudi od njih plačati davek. Izrečno sein navedel te troške, ker se vedno in vedno slišd tarnati trgovca, koliko ga družina stane, pa ga vseeno obda-čijo. Sem že rekel, da več ko trgovec govori o troskih za družino, hujše ga obda-čijo. Redno knjigovodstvo pa ni potrebno le radi davkov, ampak v prvi vrsti je potrebno radi osebne koristi trgovca alii obrtnika. Ko bi ne bilo tistega znanega nezaupanja med trgovstvom, bi lahko marsikateri trgovec z rednim knjigovodstvom povedal tovarišu brez takega knjigovodstva, kakšen vpliv ima na poslovanje in delovanje pravilno knjigovodstvo. Ako trgovec lahko vsak dan ugotovi In vidi, kako gre trgovina, koliko se je iztržilo in inkasiralo, ako ni navezan samo na domnevanje, ampak ima pred seboj številke, dela čisto drugače kot pa tisti brez vseli takih podatkov. Redno knjigovodstvo onemogoča ali vsaj znatno otežkoča nered-nosti id če se že dogajajo, jih prav hitro odkrije. Kjer pa ni rednega knjigovodst/a in 7. njim spojene kontrole, tam lahko nastajajo nepričakovane izgube in odtujiitve. Zato si pa uvedite redno knjigovodstvo, ker z njim si uvedete red in kontrolo. Knjigovodstvo se lahko prilagodi vsaki vrsti in vsakemu obsegu trgovine ali obrta. Mnogokje je potrebna samo ena knjiga več za redno knjigovodstvo, oziroma se uvede drugačna oblika le ene knjige in je s tem podan pogoj za tako knjigovodstvo, da nudi pregled in kontrolo trgovskega poslovanja. Kdor bi hotel kakih pojasnil ali navodil, naj se obrne na mene, sem vsakomur na razpolago z nasveti itd. Poudarjam, da za uvedbo rednega knjigovodstva niso potrebni izdatki stotakov, še manj pa tisočakov. Troški so prav malenkostni in istotako tudi trud. Mene kar srce zaboli, če slišim, da je ta ali oni izdal kar nekaj tisočakov. Gospodarstvo v državnih podjetjih V novembru so državna podjetja prihranila v izdatkih 27-3 milijona dinarjev, kar pomeni, da so znašali njih izdatki le 91-23 % proračunane vsote. Dohodki državnih podjetij pa so znašali v novembru 307-3 milijonov in so bili za 67-7 milijonov manjši, kakor pa bi morali znašati po proračunu. V novembru so bila državna podjetja aktivna za 22-3 milijona, to je za 40-3 milijona ali 33-68% manj, kakor je bilo pro-računano. Od viška dohodkov je bilo izr danih državni blagajni za kritje stroškov državne uprave 7-2 milijona, ostalo pa so državna podjetja zaenkrat še pridržala. V teku prvih osmih mesecev so znašali vsi izdatki državnih podjetij 2254 milijonov, to je za 244 milijonov manj, kakor je bilo proračunano. Izdatki so torej znašali le 9033 % proračuna. Dohodki pa so znašali mesto 3000’6 milijonov, kakor so bili proračunani, le 2317 8 milijonov ;in so torej bili manjši za 682-8 milijonov. V primeru s proračunom so dali dohodki le 77-24 %. Če se primerja vsota dohodkov z vsoto izdatkov, potem se vidi, da so bili dohodki za 63‘1 milijona višji ko izdatki. Glavni državni blagajni so izročila državna podjetja 79-1 milijona, in sicer državna tiskarna 5 milijonov, pošta pa 73’6 milijonov. t fospodacsUa anketa politikov Dunajska »Die B6rse«, gospodarski list za Srednjo Evropo, je razpisala in objavila anketo. Udeležili so se doslej mnogi avstrijski, madžarski, bolgarski in češki politiki raznih strank, ki so obenem ugledni gospodarski strokovnjaki. Njihovi odgovori so zanimivi že zbcg razlike med stališči teh držav, pa tudi kot perspektiva za bližajočo se londonsko konferenco, posebno v vprašanjih Srednje Evrope.. Kljub razlikam se skoraj vsi ti politiki strinjajo v mnenju, da je sedanji položaj lievzdržljiv. Bivši madžarski min. predsednik St. Friedrich imenuje ta položaj latentno gospodarsko vojno. Po njegovem ■mnenju je potrebno in nujno, da se končno -določi,' kaj in koliko naj vsaka država producira. Zato zahteva srednjeevropsko konferenco. Uspeh pa vidi šele po pritegnitvi Rima, Berlina in Varšave. Bolgarski nar. ekonom dr. G. Danajlov ne veruje v carinsko unijo, ker takšna podonavska ne dopušča Bolgariji njene prave poti v avtarkijo. Je pa za razgovor pred odhodom v London. -Obenem s Čehi se izjavlja za pre- ferenčni sistem. Tii so pa zaupljivejši in verujejo v londonski svetovni parlament. Od svetovnih konferenc zahtevajo prosto pot za mednarodne kartele, ki da edini lahko urede produkcijo in distribucijo. Večina zahteva odložitev političnih sporov. Ni dvoma, da je komplicirana politika posebno usodna Podunavju, kakor ostro razglablja senator Klofač. On si za Češkoslovaško od teh dežel z nizkim življenjskim standardom ne obeta koristi. Zanimivo je za nas, da se spominja sestanka z zastopniki Poljakov, Slovencev, Srbov in Hrvatov v Ljubljani leta 1918 o možnosti sodelovanja. Obžaluje, da so velesile šle takrat preko sklepov tega sestanka. Splošno govori anketa dokaj razločno za gospodarsko enotnost Evrope, kar je tembolj razumljivo, ker je tako za agrarce kakor za obrtnike najvažnejši problem pridobitev večjega trga. Zanimivi pa so tudi nekateri predlogi glede denarstva in mnenje, da nam sedanji statistični material vsiljuje enotnejše reševanje gospodarske krize. Cleacing. (Konec.) Druga velika napaka clearinga se pojavlja vsled tega, ker .se uvoz in izvoz časovno ne zlagata. (»Narodno Blagostanje«). Mi izvozimo največ jeseni po žetvi, medtem ko uvozimo največ spomladi. Časovna diferenca kulminacije uvoza in izvoza znaša torej pri nas približno 6 mesecev. Iz tega lahko izvajamo, da dobi naš izvoznik plačano svoje blago šele po dolgem času, -namreč takrat, ko je naš uvoznik za uvožealo blago položili gotovino piri naši Narodni banki, a da pri 'tem ne vpliva škoro nič rok kreditiranja, ki ga je dal izvoznik kupcu. Tu treba tudi upoštevati, da mora izvoznik plačati kmetu blago takoj, ali pa vsaj v zelo kratkem roku, in radi tega so mu potrebni krediti. A kako se danes lahko dobi kredit, in kakšni so pogoji, ako se končno res nekje dobi, to je vsem znano, pa vse to skupaj zelo vpliva . na prodajo in ceno blaga. Toda še važnejša postaja ta časovna diferenca v današnjih nestalnih valutnih razmerah, ko lahko med časom ko je blago poslano in dokler ne dobi izvoznik plačila, nastopi v medsebojnem odnosu valutnih .tečajev denarja obeh držav znatna izpre-memba. Inozemski uvoznik je plačal blago takoj po njegovem prejemu v svoji domači valuti pri svoji Narodni banki računajoč dnevni tečaj. On-je s tem izpolnil svojo dolžnost. Ali vzemimo sedaj^ da pride do 'močnega padca inozemske valute, prej nego je našemu izvozniku plačano blago od strani naše Narodne banke. Kdo mora trpeti škodo? Naš izvoznik ali inozemski uvoznik? . V ilustracijo te svoje trditve naj nave-. dem en. primer. Italija je v svojem clea-rinškem prometu z Avstrijo zaračunavala šiling po povprečnem kurzu na borzi, v Ztlfichu in Dunaju, medtem ko je Avstrija zaračunavala po svojem uradnem kurzu. Tako je prišlo do tega, da terjatve, ki so . v Avstriji že davno plačane, še vedno niso pokrile italijanskih terjatev, in je Avstrija na zahtevo Italije ukazala vsem svojim uvoznikom, da morajo doplačati 20% na stara vplačila po clearingu. Razumljivo je, da se se uvozniki temu uprli, kajti oni so blago že davno prodali, jemajoč v kalkulacijo ceno, katero so plačali. Novejši clearinški dogovori imajo, je-majcč v obzir ta primer, odredbo, po kateri se dolžnik (uvoznik) rešuje vseh svojih obveznosti šele tedaj, ko je upniku (izvozniku) v njegovi državi plačana njegova terjatev. S tem je pomagano samo državi, ki potem lahko na osnovi te odredbe zahteva od uvoznikov doplačila, a riziko uvoznika ostaja isti, kajti on ne more čakati 4 ali še več mesecev, dokler ne zve, da je upniku blago plačano, da sme potem isto brez rizika prodati. Ostrino te poslednje negativne strani clearinga nekoliko o mil ju je možnost privatne' kompenzacije, katero poznajo nekateri novejši clearinški dogovori. A vsaj do-išedaj ta način kompenziranja ni zavzel prevelikega obsega (izvzemši naš promet z Avstrijo, kjer je bil s pomočjo privatnega clearinga tudi naš saldo v najkrajšem času izravnan), pa preostaja še vedno odločilni vpliv državnemu clearimškemu dogovoru z vsemi njegovimi slabimi in dobrimi stranmi. A sedaj se še nekoliko ozrimo na značaj in pomen clearinga za naše narodno in privatno gospodarstvo. Ako gledamo grafikone dn statistike naše zunanje trgovine, potem vidimo, da se ta nahaja v zelo močnem nazadovanju. Izvoz se bo, ako se praksa s clearingi nadaljuje, morali popolnoma prilagoditi uvozu, kar se bo pa zgodilo na mnogo nižji stopnji nego jo naš sedanji uvoz zavzema. Kajti -piri tem je treba imeti na umu, da nazadovanje našega uvoza ni posledica deviznih in valutnih omejitev, naša država je postopala pri tem do skrajnosti liberalno, ampak je njegovo nazadovanje povzročeno s padanjem kupovne moči širših slojev, naroda. Zato moramo pričakovati, da nam clea-ring ne bo prinesel prosperitete našega gospodarstva, marveč njegovo stagnacijo ali pa celo depresijo. Kaj to pomeni v času današnje krize in že tako velike brezposelnosti, si lahko mislimo. A drugo, še važnejše, mi smo zadolženi. Mi moramo svoje dolgove plačati s suhim zlatom. Odkod naj to zlato dobimo? Da nam ga lahko samo inozemstvo preko aktivnosti naše trgovinske bilance. Inozenir siki kapital ne prihaja več v našo držav^ (z njegovo pomočjo v obliki raznih posojil smo vedno do sedaj držali v ravnotežju naš proračun in plačilno bilanco), izseljenci ne pošiljajo več toliko kct prej, dohodek od tujskega prometa je tudi močno nazadoval, in to so bile tri najvažnejše aktivne postavke naše plačilne bilance. V državi se čuti vsled blazne tezauracije denarja močno pomanjkanja kredita. Banke, posebno Narodna banka, ne morejo vsled pomanjkanja likvidnih sredstev tu skoro ničesar lizpremeniti. A na drugi strani: nosi se denar v inozemstvo, oderuhi izkoriščajo situacijo in rušijo, na tajni borzi se trguje z devizami, katere se nikjer drugje ne .morejo dobiti, z znatnim disagiem v škodo dinarja, in še mnogo sličnega. V nekaterih pogledih je prišlo v gospodarstvu do skrajne dezorga-nizacije in brezvestnosti. Naš uvoz je poglavje za sebe. Še vedno ni pripoznal in -usvojil načela: -blago za blago. Dokaz tem-u je naša zunan ja trgovina s Češko in Italijo. Upajmo, da bodo sedanje razmere dobra -šola zanj. Iz -vseh teh razlogov sledi, da je momen-tano clearing tudi nam najboljša rešitev, da z -njegovo pomočjo vsaj uravnotežimo trgovinsko bilanco, ko je že -ne m-ore-m o aktivirati. Toda pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je clearing -samo nujno zlo, da nam ne nudi končne rešitve, ampak je -morda samo izmed -mnogih zla najmanjše zlo. Nam je potrebna aktivnost trgovinske bilance, da z njo pokrijemo 'pasivnost plačilne bilance. Zlato se ne more roditi v zemlji, kjer zlata ni. Njega na-m da lahko samo inozemstvo. Kljub vsemu -temu pa moramo biti tudi v sedanjih težkih časih -optimisti, verovati moramo v skorajšnjo prosperiteto gospodarstva, ki -bo na bazi svobodnega prometa -odstranila današnje težke financi-jalne in gospodarske težko če. IZREDNA VEST V TEH ČASIH Royal D uteh je s prvim januarjem zvišala plače svojim nameščencem, zlasti nižjim. Dobički nekaterih največjih evropskih podjetij Kljub krizi so mogla nekatera največja evropska podjetja doseči vendarle lepe dobičke, kakor -sledi iz statistike, ki jo objavlja »Schweizerische Kreditanstalt«. 1931 1930 v mili- divi- v mili- divi- jonih dende jonih dende Banca di Roma 14-59 5% 18-68 lir 6% Franc. ital. banka za )už. Amer. 15-50 6% 17-87 fr. fr. 8% Banque de Pariš ei des Pa vs Bas 24-90 12% 67-24 fr. fr. 20% Banque de 1’Uni- on Parisienne 41-26 0 47-08 fr. fr 14% Uredit Lvonnais 83-85 20% 84-85 fr. fr 20% Niederoster. Esc. Gesellscliaft 3-85 0 6-81 šil. 10-5% De Twcutschc Bank 1-93 4% 3 54 gold. 6-5% žoyal Dutch Co. 27-91 4% 90-83 gold. 4% General d’Electricite 30-83 18% 30-79 fr. fr 18% Schuckert 2-03 0 6-39 mark 11 % tlnione Ital. Tram way. Genova 3-72 11% 3-74 lir 11% Chemie (Basel) 9-4 6% 16-90 švic. fr. 6% Brown-Bowcry 0-11 0 5-5 švic. fr. 8% Patria, zav. dr. 3-14 0 2-9 švic. fr. 0 Veletrgovina A.SARABON v Ljubljani priporo la špecerijsko blago /iveč vrst žganja, moli o ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko to do pražarna za kavo in diiave z električnim obratom Telefon it. 26-66 Ceniki na razpolago I w Lasina i SESTANEK BORZNIH TAJNIKOV Dne 4. januarja je bil v Beogradu sestanek tajnikov vseh naših šestih borz. Sklepali so o tekočih poslih ter med drugim tudi sklenili, da preide vodstvo predsed-stvenih poslov to leto na soinborsko borzo. r)A __ Od ..»ni, barva, pleslra in ke- /A v tA uran »»»n® klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šelenburgova ul. 8. Telefon št. 22-73 SOL CENEJŠA Uprava državnih monopolov objavlja, da bo s 15. januarjem znižala ceno soli od 12 na 8 Din za kilogram. Sol se bo prodajala v zavojih po pol kilograma netto. Na zavojih je sicer označena še stara cena, to je 6 Din za pol kilograam, a se sme sol v teh zavojiih prodajati samo po 4 Din. SENZACIJA NA BERLINSKI BORZI Senzacija petkovega sestanka na berlinski borzi je bila, ko so delnice I. G. Far-ben v Frankfurtu zopet po dolgih mesecih presegle nominalno vrednost ter notirale 102-75%. I. G. Farben je nastala leta 192(1, potem ko -se je šest najmodernejših nemških barvnih industrij fuzijoniralo ravno v novo družbo Farben. Novi trust je takoj imel popoln uspeh ter so njegove delnic9 dosegle svoj najvišji tečaj v višini 384-5% Leta 1926. je že Farben izplačala 10% dividende v letih 1927—1930 je mogla to dividendo zvišati celo na 12% in to kljub velikim investicijam, ki jih je izvršila, da bi na -sintetičen način pridobivala bencin in dušik. Toda kriza tudi velikemu nemškemu trustu barv ni prizanesla in 1. 1931 je mogla Farben izplačati le še 7 odstotkov dividende, dočim bo za 1. 1932 mogla plačati kvečjemu 6% dividende. V še večji meri pa je nazadoval tečaj njenih delni ki veljajo kot nemške standardne delnice. Mesece dolgo je znašal njih tečaj le 95%. Osnovni delniški kapital Farben znaša 685 milj. mark in je -velik del teh delnic v ne-nemških rokah, ker je nemški kapitalni trg za tako veliko podjetje preslaboten- \ tem napredovanju tečaja delnic družbe Farben vidijo splošno siguren dokaz orni-ljenja krize. V ljubljansko zemljiško knjigo je bilo lani vknjiženih terjatev za 123-4 milijonov dinarjev. K1U7 vknjižb, za 300 več ko leta 1931 je bilo izvršenih lani v mariborsko zemljiško knjigo. Največji vknjiženi znesek je znašal 14 milijonov, najmanjši pa 50 Din. Zagrebška občina bo prodala nekaj nepremičnin, med drugim tudi staro klavnico, da bo mogla odplačali vsaj nekaj svojega dolga pri Gradski štedionici v višini 135 milijonov Din. »Petovia« je 90 svojim nameščencem odpovedala službo. Vseh nameščencev je 160. Več tisoč Jugoslovanov se vrača iz Turčije vsled velike -brezposelnosti, ki vlada v Turčiji. 643 poslopij, v vrednosti 246-4 milijonov Din je bilo v letu 1932 zgrajenih v Beogradu. Sušačka papirnica bo zopet začela p°" slovati. Za prvega tajnika nove obrtniške zbornice v Zagrebu je bil imenovan dr. Josip Butorac. Za prefekta tržaške pokrajine je imenovan goriški prefekt Tiengo. Kriza rumunske vlade je izbruhnila, ker se je vsa vlada solidalizirala z notranjim ministrom Mihalakem v njegovem sporu ? policijskim ravnateljem in poveljnikom žandarmerije. Turati, bivši generalni tajnik fašistične stranke, ki je prišel v konflikt z vodstvom stranke, je bil degradiran. Mnogo se P-iŠe, da je skušal pobegniti iz Italije. Novi načrt madjarskegn votivnega zakona odpravlja docela tajno glasovanje-Število poslancev bo znižano od 245 na 200. Papen in Hitler sta se sestala, da si ugladita pot v vlado. Takoj po poteku političnega premirja v Nemčiji so zopet oživeli po nemških mestih krvavi pretepi nar. socijalistov in komunistov. Ameriška zveza delavskih strokovnih organizacij namerava proglasiti generalni štrajk, da doseže 30 urni delovni tednik. Japonci so po poročilih listov zasedli obmejno železniško postajo Pograriičnajo, ki je na sovjetskih tleh. Angleško liberalno časopisje ostro nastopa proti japonski ofenzivi na Kitajskem. Do krvavega poboja med italijanskimi mornarji in francoskimi infnnteristi je prišlo na Silvestrov večer v Šangaju. Med bojem sta bila dva ubita. Oddelek komunistične rdeče armade je bil v bližini Hankova od vladnih kitajskih čet čisto razbit. Več ko 4000 komunističnih vojakov je bilo ujetih. Čez kanal Grande v Benetkah bodo zgradili monumentalen most. V Saarskem ozemlju stalno narašča brezposelnost in prejema sedaj že 100.000 ljudi brezposelno podporo. Za odpravo prohibicije se je izjavil j-u-ridični odbor ameriškega senata. Popolnoma v komunistične roke je prišlo načelstvo mesta Chemnitz na Saksonskem vsled sporov med meščanskimi strankami in soc- demokrati. Mesto odstopivšega madjarskega zunanjega ministra Pukyja je bil imenovan za zunanjega ministra berlinski poslanik pl. Kanya, ki je bil mnogo imenovan za časa Windischgratzovega procesa in ki je znan sovražnik slovanstva. V šahovskem turnirju v Hastingsu je dobil prvo nagrado Čehoslovak Flohr, drugo naš Pirc, dočim si tretjo delita Sultan Khan in Madjar Steiner. Posli praške borze so padli lani za eno tretjino. 1-07 milijonov centov svinj je izvozila Poljska v Anglijo v prvih 11 mesecih 1. 1., za 90.000 centov več ko 1. 1931. Znani debrecinski parni mlin »Istvan« je odpovedal službo vsem svojim nameščencem, ker ni kupcev za njegovo blago. 31.950 insolvenc je bilo lani v USA. Pa-sive insolventnih podjetij so znašale 927 milijonov dolarjev. Leta 1931 je bilo 28.285 insolvenc. Svetovna produkcija sirovega jekla j® v i. 1929—1932 nazadovala od 122 na 50 milijonov ton. Sovjetski zrakoplov »V II« je pri Novgorodu uničil vihar. Švedski petjambornik »Forcst Dram«, ki je bil ena največjih jadrnic na svetu, je pogorel v pristanišču Strbmstad. Vsi reševalni poizkusi so Ibili zaman. Denacdvo- Sovjetska valuta Kakor druge vlade, tako ima tudi sovjetska vlada silne težave s svojo valuto. Državna blagajna trpi za permanentno sušo in sovjetski vladarji si iz zadrege ne morejo pomagati drugače ko z inflacijo. Posledica tega je, da je tudi tečaj sovjetske valute vedno nižji. 'Oficijalno plačujejo sovjeti tujcu za en dolar ‘2 červonca, to je 20 rubljev. To je sovjetski prisilni kurz, dočim se dobi v Berlinu, Varšavi iin Rigi sovjetski denar za desetino gornje cene. Ker pa je uvoz sovjetskega denarja najstrožje prepovedan, mora dejansko tujec zamenjati svojo zdravo valuto po tečaju, kakor so ga predpisali sovjeti. Drugo vprašanje pa je, če ne bo ta prisilni tečaj červonca in rublja mogel obdržati v Rusiji sami, kajti papirnatega denarja je vedno več v obtoku. Prvega oktobra 1928 je bilo červoncev v obtoku samo nekaj nad eno milijardo, rubljev pa za 907 milijonov. Tri leta kasneje je bilo červoncev v obtoku že za 2100 milijonov, rubljev pa za 2254-8 milijona. Ze prvega junija 1932 pa je znašal obtok červoncev 2925 milijonov, obtok rubljev pa celo 3257 milijonov. Od takrat je še bolj naraslo število bankovcev v obtoku in po zadnjem izkazu v septembru — od takrat naprej se namreč sploh ne objavljajo več izkazi ban-ke — je znašalo število červoncev v obtoku že 3430 milijonov, dočim se sploh več ne ve, koliko je rubljev v obtoku. Po zakonu bi morali biti papirnati čer--vonci kriti z zlatom in devizami za 25 %, rubljev pa bi smelo biti samo polovico toliko ko červoncev. Toda že leta 1931 je bilo rubljev za več ko 100 % več v prometu ko červoncev. Resne je se je to razmerje še bolj poslabšalo. A tudi oervoriec je že davno izgubil svoje zakonito določeno zlato in devizno kritje in celo po sovjetskih podatkih ne znaša to kritje več ko 20 %. Vprašanje pa je, če je še kritje tako visoko, ker so v zadnjem času sovjeti izvozili mnogo zlata, da plačajo svoja naročila v tujini. * Mariborski denarni zavodi so znižali obrestno mero za 1%. Podtajnik v franc. gosp. ministrstvu, R. Patenotre, predlaga opustitev zlate denarne podloge iin uveljavitev srebra. Novi turški srebrni denar v vrednosti 1 turškega funta pride v kratkem v promet. Bakreni drobiž se čisto opusti in bo v prometu le nikljast denar v vrednosti L 5 in 10 pijastrov. V avstrijskem zasebnem kliringu so se plačevale pretekli teden te premije: za dolar in funt 22%, za francoske in švicarske franke ter holandske goldinarje 17— —19%, za nemške marke od 20—22%, za lire 21%, za zlote 21%, za češkoslovaške krone od 18-5 do 19‘5%, za dinarje 11 '10 in za leje 4-5 šilingov. Avstrijska Narodna banka navaja v svojem zadnjem tedenskem poročilu, da se je zlata in devizna podloga zvišala za 24.860 šilingov na 188,471.528. Obtok bankovcev je znašal 913-7 milijonov in se je povišal za 65-5 milijonov. Zlato in devizno kritje je znašalo 16-65%, dočim v prejšnjem tednu 17-15%. Gram zlata je veljal v Londonu dne 31. XII. 47.7438 pence. Kritje bankovcev Reich skunke se je v zadnjem tednu znižalo od 27-2% na 25-8%. Obtok bankovcev je znašal 31. XII. 5.657 milijonov, dočim je 31. XII. 1931 znašal 6.076 milijonov mark. V Litvi je bil sklenjen zakon, po kate-rem ne smejo denarni zavodi računati za posojila ves ko 12% obresti in sicer vključno z vsemi stroški. Kršitve tega zakona se bodo kaznovale denarno in z zaporom. Swie-tsUa it^oi/inska potiUUa in Sveopa iv. Produkcija petroleja je tako hitro naraščala, da je ves svet zahteval njeno omejitev, razen sovjetske Rusije in Francije. Francija je vsled pogodbe o mosulskem petroleju v svojem interesu forsirala eksploatacijo baš mosulskega petrolejskega teritorija. Povsod izigrana je Francija našla svoj izhod, ki je precej zadel petrolejske magnate. Francija participira na sovjetskem izvozu s 4—5%. Bkušaia je dobiti iz Rusije čim več naročil, toda ni uspela, ker se je sovjetski izvoz v Francijo zmanjšal vsled sistema licenc. Vendar pa skuša francoska politika zboljšati svoje trgovinske zveze s sovjeti. Dne 4. aprila je izdala Francija petrolejsko uredbo, ki na novo ureja petrolejsko trgovino s 1 rancijo. Vsak uvoz razen uvoza sirovega olja mora prenehati v treti letih. Po treti letin se sme uvažati sirovo olje, česar predelava je dovoljena samo v Franciji. Uveden je kontingent za uvoz sirovega olja med francoskimi in nefranco-skimi družbami na ta način: družbe Standard, Vacuuoi, Royal Dutch in Anglo Per-sian dobe 51-8% uvoznih licenc, francoska petrolejska družba 19-8% in neodvisni francoski producenti 28-4%. Najvažnejša je določba, da ima francoska petrolejska družba skozi 20 let pravico uvažali, predelavah in razpečavati četrtino vse količine petrolejskih produktov, ki se potrošijo v Franciji. Ta petrolej se bo moral uvažati ali iz Mosula ali iz krajev, katere bo določila francoska vlada. Uvoz sovjetskega petroleja torej ni izključen. Grožnja s sovjetskim petrolejem je orožje, na katero se opira Francija in s katerim priganja k zgraditvi petrolejskega cevovoda iz Iraka, da bi mogla Francija čim bolj izkoriščati inosulska petrolejska ležišča, kar naravno ne gre v račun niti Angležem, nit i A meri kancem. Do sporazuma v Irak Petroleum Gompany je pod pritiskom razmer moralo priti. Petrolejski cevovod bo šel od Mosula in ise bo en vod odcepil proti francoskemu prista- nišču Tripoli, drugi pa proti angleškemu pristanišču Fiaifa. r rancija je torej zmagala. Cevovod uanes še ni izueian, a tudi ko bo gotov, se 1 rancija le ne bo odpovedala svojemu orožju in še naprej grozila z dobavo sovjetske nafte. Dejansko nabavlja Francija, prav tako ko Italija, danes petrolej za svojo mornarico v Rusiji. Ko je Francija poskušala zavreti sovjetski Uvoz petroieja na podlagi sistema licenc, je tedanji francoski trgovinski minister Flamlin podal važno poročilo o trgovinskih odnosajih med obema državama. Francija je kupila v Sovjetski Rusiji za 14 milijonov dolarjev blaga, a prodala ga je Rusiji samo za 4 milijone. Države male antante ter Poljska, Bolgarija iti Madžarska so kruto občutile sovjetsko konkurenco na tujih trgih ter zato zaprosile Francijo, naj intervenira. Tardieujeva Francija je prošnji ustregla in ustanovila sistem licenc za 15 kategorij blaga, ki ga sovjeti uvažajo. Za uvoz vsake vrste licenčiranega blaga je treba posebej zaprositi za dovoljenje li-nančnega ministra. Toda Francija je računala urez Moskve, ki je takoj odgovorila z gospodarskimi represalijami. Moskva je odpovedala številne pogodbe in dobave v Franciji in se poslužila zelo neljubih odredb, ki so francoske industrijske kroge kruto zadele. Posledica vsega tega boja je bila, da je Sovjetska Rusija izgubila 2 milijona, Francija pa 4 milijone dolarjev. Sovjetski uvoz v Francijo se je zmanjšal za 14%, francoski izvoz v Rusijo za 80%. Francoski poslovni človek s takšnim rezultatom ni bil zadovoljen in je hotel, da se trgovina z Rusijo oživi. Zato je bil odločno proti, da se vlada meša v njegove poslovne zveze. Pritisku poslovnega sveta je morala končno ustreči tudi francoska vlada. To tem bolj, ker je Francija že radi petroleja potrebovala sovjetsko Rusijo, še bolj pa iz političnega razloga, da z dobrimi trgovskimi odnošaji oslabi uptiv Nemčije in Italije, ki sta v tesnih odnošajih z Moskvo. (Dalje prihodnjič.) Vedno- vet UonUuvz&v in potxu/ncu/ I/ Mu Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za leto 1932 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta, t. j. na leto 1931): 1. Otvorjeni k on kurzi: v Dravski banovini 90 (79), v Savski banovini 100 (64), v Vrbaski banovini 10 (1), v Primorski banovini 52 (27), v Dr,inski banovini 79 (40), v Zetski banovini 28 (21), v Donavski banovini 113 (115), v Moravski banovini 90 (39), v Vardarski banovini 97 (59), Beograd, Zemun, Pančevo 39 (30). Skupaj 698 (481). 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 215 (104), v Savski banovini 325 (162), v Vrbaski banovini 43 (3), v Primorski banovini 72 (30), v Drinski banovini 119 (69), v Zetski banovini 21 (9), v Dunavski banovini 174 (261), v Moravski banovini 12 (6), v Vardarski banovini 14 (17), Beograd, Zemun, Pančevo 74 (33). Skupaj 1069 (694). 3. Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 66 (53), v Savski banovini 78 (57), v Vrbaski banovini 9 (3), v Primorski banovini 17 (24), v Drinski banovini 52 (54), v Zetski banovini 20 (14), v Dunavski banovini 134 (94), v Moravski banovini 70 (69), v Vardarski banovini 42 (36), Beograd, Zemun, Pančevo 16 (36). 4. Potrjene prisilne poravnave; v Dravski banovini 188 (67), v Savski banovini 240 (55), v Vrbaski banovini 38 (1), v Primorski banovini 51 (9), v Drinski bano- 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza; v Dravski banovini 15 (4), v Savski banovini 26 (8), v Vrbaski banovini 4 (1), v Primorski banovini 7 (1), v Drinski banovini 8 (4), v Zetski banovini — (—), v Dunavski banovini 12 (9), v Moravski banovini — (1), v Vardarski banovini — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 10 (—). ObiščHe auiomatični buletf DAJ-DAM Konkurzi in prisilne poravnave Uvedeno je poravnal, postopanje o imo- viiii; Gradbenega podjetja Ročak & Comp. d. z o. z. v Trbovljah. Poravnalni sodnik dr. Pernat, poravnalni upravnik dr. Drnovšek. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Laškem, dne 14. II. ob 10. — Oglasitveni rok do 9. II. Kvota 45%. Poravnalno postopanje je končano v zadevah trgovca Tischlerja Ernsta v Vitanju in tvrdke Lebinger & Bergmann. Glede kmetijske eksportne zadruge v Mariboru se odreja posebni ugotovitveni narok na dan 30. I. ob 10. pri mariborskem sodišču soba št. 84. vini 110 (25), v Zetski banovini 19 (1), v Dunavski banovini 210 (124), v Moravski banovimi 11 (4), v Vardarski banovini 15 (5), Beograd, Zemun, Pančevo 46 (12). I/ decem&cu Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do 31. decembra 1932 to statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 8 (4), v Savski banovini 5 (5), v Vrbaski banovini 4 (—), v Primorski banovini 1 (3), v Drinski banovini 4 (7), v Zetski banovini 2 (2), v Dunavski banovini 15 (11), v Moravski banovini 7 (3), v Vardar- i ski banovini 7 (3), Beograd, Zemun, Pan-, če v o 3 (1). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 12 (15), v Savski banovini 21 (15), v Vrbaski bano-vani 1 (1), v Primorski banovini 5 (6), v Drinski banovini 6 (10), v Zetski banovini — (—), v Dunavski banovini 8 (23), v Moravski banovini 1 (2), v Vardarski banovini 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (3). 3. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 4 (2), v Savski banovini 3 (2), v Vrbaski banovini — (—), v Primorski banovini — (1), v Drinski banovini 12 (2), v Zetski banovini 1 (1), v Dunavski banovini 9 (9), v Moravski banovini 6 ((11), v Vardarski banovini 6 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (5). Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. januarja t. 1. ponudoe glede dobave papirja. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbe glede dobave lesa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg jekla, 10.000 kg črne pločevine, 10.000 kg železa, 550 plošč pocinkane in črne pločevine, 50 pol amoni-jakovega svetlo-kopirnega papirja in 30 železnih cevi. Direkcija držav, rudnika Kreka sprejema do 26. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg bombaža za čiščenje strojev, 1000 kg masti za jamske vozičke, 100 kg kolofonije, 160 kg petroleja in 100 kg fir-ueža; do 2. februarja t. 1. pa glede dobave 2000 kg žebljev, 100 kg paljene žice, 2500 kg tračnikov, 4000 kg bencina za pogon in 1850 m jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov lopat za premog; do 16. februarja t. 1. pa glede dobave 50 komadov rudarskih sekir. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: ",cuu> jO/. Dne 27. januarja t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave raznega materijala za plovne jedinice. Prodaja lesa. Dne 24. januarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih dražba lesa. Pri intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 10. januarja t. 1. ofertna licitacija glede dobave pisarniških potrebščin. • Direkcija državnih železnic (mašinsko odelenje) v Ljubljani sprejema do 16., januarja t. 1. ponudbe za dobavo dermatln-obročkov, zaklopk iz kavčuka ter kavčuka v ploščah, obločnic, kazalnih stekel in motnih šip. Direkcija državnih železnic (gradbeno odelenje) v Ljubljani sprejema do 17. januarja t. 1. ponudbo za dobavo bukovega oglja. Pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu se bo vršila dne 21. januarja t. I. ofertna licitacija glede dobave čiste vate. Dne 6. februarja t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave motvoza. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dr. Pi rceva slad kava je prvovrsten domaS izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega oknsa in jo pijo odrasli kot otroci z nžitkom. Katastrofa parnika »Atlan-tique« Ob priliki katastrofe velikega francoskega parnika pišejo sedaj listi, kako je potenla prva poizkusna vožnja parnika. Bilo je spomladi leta 1931. »Atlantique« je ravno zapustila pristanišče. Kljub nemirnemu morju je plula mirno in noben njenih potnikov ni dobil morske bolezni. Kapitan je razkazoval prvim potnikom vse sijajno urejene prostore. Od poveljniškega mostu pa skozi vseh dvanajst krovov jih je vodil do strojev. Ljudje so občudovali tenis in športne prostore, pomorski bulvar s svojimi najbolj elegantnimi trgovinami, svetlobne reklame, vse tako blesteče, ko najlepša ulica v Parizu. Samo stražnik za promet je manjkal, pa bi mogel kdo misliti, da je v Rue de la Paix. Potem so prišli v jedilno dvorano, ki je bila pravi čudež moderne arhitekture. Tudi najbolj razvajen milijonar bi moral biti zadovoljen z luksuzom, ki ga je videl vsenaokoli. Nakrat pristopi dežurni oficir h kapitanu in mu izroči neko brzojavko. Ta se zresni in odide, nakar so izkušenejši potniki takoj spoznali, da je parnik spremenil svojo smer. Kaj se je zgodilo? Par minut nato se vrne službujoči oficir in sporeči, da je prejel kapitan klice na pomoč od nekega norveškega parnika in da se je klicu odzval, kar je pač dolžnost vsakega mornarja. Kmalu ugledajo potniki pred seboj manjši parnik, ki je ves v plamenu. Vsi spoznajo, da je pomoč prišla v zadnjem hipu. Toda takoj pride drugo še groznejže spoznanje. Nemogoče se je ladji približati, ker vse morje gori. Olje se je razlilo in vse morje je pokrito s plavimi plamenčki. Vseeno skušajo rešiti, kar se da rešiti 'in končno se posreči mornarjem Atlantike, da rešijo vso posadko. Marsikoga je takrat ta dogodek zelo pretresel in marsikdo se je vprašal, kaj bi bilo, če bi so kaj sličnega pripetilo »Atlantiku«. In tako vprašanje je bilo v resnici postavljeno kapitanu, ki je nato pojasnil, kako silno je parnik zavarovan proti ognju. Parnik ima posebne železne stene, s katerimi se avtomatično izolira ogenj. Potem so tu še avtomatične gasilne naprave, rešilni čolni in vse potrebno, da morejo biti potniki čisto brez škrbi. A vseeno se je sedaj zgodila katastrofa. Zanimivo pa je, kaj j© odgovoril pariški poveljnik gasilcev na vprašanje, če more kratek stik povzročiti takšen požar. Dejal je, da se v luksuznih kabinah preveč razsipa z lučjo. V posameznih kabinah je par sto metrov električne žice, ki povzročajo, da nastane med lesnimi stenami in železnimi stenami kabine temperatura, ki ima nad 200 stopinj vročine. Zaradi tega se les popolnoma osuši, železo pa se ogreje do te mere, da prične žareti. Čisto napačna je misel, da pomenijo železne stene absolutno varnost proti ognju, do žarenja razgreto železo je dostikrat bolj nevarno za razširjenje ognja, ko les. Pogorelo ladjo »Atlantique« so zvlekli v Cherbourg; sedaj je nastal spor med holandskimi in francoskimi mornarji, kdo je prvi stopil na trup, kajti po mednarodnem pravu pripade trup ladje tistemu, ki stopi prej nanj. TAJINSTVENI POŽARI FRANCOSKIH PARNIKOV Požar »Atlantique« je tem bolj vznemiril vso francosko javnost, ker je pred tem že pogorela cela vrsta najbolj elegantnih in velikih francoskih ladij. Predvsem se vse spominja katastrofe, ki je zadela ladjo »Georges Phillippar«. Na obeh parnikih je izbruhnil ogenj v prvih jutranjih urah, na obeh parnikih je nastal ogenj v nezasedeni kabini prvega razreda. Oba kapitana pogorelih ladij pripovedujeta, da se je ogenj razširil s tako neverjetno naglico, da je bil vsak boj proti njemu brezuspešen. Ta podobnost obeh požarov pa postaja še bolj tajinstvena vsled celo serijo še drugih pogorelih francoskih ladij. Dne 3. decembra 1928 je pogorel v pristanišču v Marseillu parnik »Paul Lecat«. Dne 18. avgusta 1929 je pogorel v pristanišču Le Havre parnik »Pariš«. Dne 21. maja 1930 je zgorel v Rdečem morju poštni parnik »Asča«. Dne 8. oktobra 1931 je pričel goreti pri izhodu iz pristanišča v Marseillu poštni parnik »Lamartine« in so le z največjo težavo po-gasdli ogenj. V letu 1932 sta nato pogorela parnika »Georges Phillippar« in »Atlan-tique.« NOV POŽAR Še je vsa javnost razburjena vsled katastrofe, ki je zadela parnik »Atlantique«, ko že poročajo listi o novem požaru. V nedeljo zjutraj je začelo goreti na čezoceanskem parniku »France«, ki je že več mesecev zasidran v havrskem pristanišču zaradi popravila. Tudi na parniku »France« je nastal ogenj v luksuznih kabinah. Ogenj s° pogasili s težavo. Škoda jo prav znatna. Vpisali sta se nastopni firmi: Sedež: Celje. Besedilo: »Union kino«, družba z o. z. v Celju. Obratni predmet: Obratovanje s kinematografskim podjetjem z vsemi s teni obratom združenimi stranskimi opravili, kakor je pridobivanje filmov, sklepanje za to potrebnih nabavnih pogodb in slično. Višina osnovne glavnice Din 30.000-—, ki je v celoti plačana. Poslovodji sta Mernatovič Mirko, najemnik kina v Celju, Celjski dom, in Horvat Jože, zasebnik v Mariboru, Ciril Metodova ulica 26. Oglasi se izvršujejo po priporočenih pismih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. decembra 1932. * Sedež: Ljubljana, Vilharjeva c. 17. Besedilo: J. Bizjak, družba z o. z. Obratni predmet: Izvrševanje trgovine z mešanim blagom in delikatesami ter vinotoč. Višina osnovne glavnice: Din 5.500'—. Poslovodje: Bizjak Jožica, trgovka v Ljubljani, Vilharjeva ul 17; Bizjak Valentin, tehnik v Ljubljani, Vrhovčeva ulica št. 11. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. decembra 1932. Vpisale so se \Lzpremembe in dodatki pri nastopni firmi: Sedež: Kranj. Besedilo: Jadransko - Podunavska banka, filijala Kranj. Izbriše se prokura Kamenkoviča Petra in Zivkoviča Fedorja. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. novembra 1932. ZuMutia ttff&vUta Uvoz ovsa v Avstrijo je prepovedan. Nemčija je uvozila sadja v novembru 1932 za 34-7 milijonov mark, še enkrat tako mnogo ko v istem času lani, ker je bila letošnja sadna letina slaba. Iz Jugoslavije je uvozila Nemčija 156.000 stotov jalbolk. Madjari so prodali te dni na Češkoslovaško 2100, v Avstrijo pa 3000 vagonov pšenice. Poljsko-avstrijska trgovinska pogajanja so se pričela v ponedeljek, dne 9. t. m. Nova pogodba bi bila preferencijalna in bi se tikala zlasti poljskega izvoza svinj in premoga. Bismarck-hotel v Chicagu je brzojavno naročil v Miinchenu 20.000 sodčkov piva. ' Absolutno reciprociteto v devizni trgovini namerava uvesti Španija. Za uvoz iz drugih držav bo Španija dovolila natančno toliko deviz, za kolikor bodo druge države izvozile iz Španije. Švica je zvišala carino na kavo od 5 na 50, na kavine surogate od 20 na 100 in na čaj od 50 na 100 frankov za 100 kil. Nove carine so stopile dne 9. t. m. v veljavo. Pristaniški promet v luki Gdinji je znašal le 5'15, leta 1931 pa 5'3 milijonov ton. SLUŽBENI LIST kr. banske uprave Dravske banovine z dne 4. januarja prinaša to vsebino: Uredba o prometu in kontroli strupov. — Uredba o voditvi protestnega registra o protestili varantov. — Izprememba v pravilniku o dokladi za terensko delo fin. uslužbencev. — Naredba o izdajanju nravstvenih izpričeval. — Izprememba pravilnika o lovskih kartah. — Razglas banske uprave o občinskih trošarinah do odobritve novih občinskih proračunov. Razne objave iz »Službenih novin«, razglasi uradov in sodišč ter razne druge objave. »Službeni list« z dne 7. januarja ima t<> vsebino: Zakon o izpremembi § 253. zakona o javnih notarjih. — Zakon o avtentičnem tolmačenju § 110. zakona o uradnikih. — Uredba o organizaciji disciplinskega sodišča lekarnarske zbornice v zvezi z disciplinskim sodnim postopanjem. — Izpremembe in dopolnitve v tarifi o polbi-ranju žigovine za merila in dragocene kovine. — Dopolnitev uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev. — Pooblastitve za nabavo deviz in valut. — Razne objave iz »Službenih novin«, razglasi sodišč in uradov ter 'razne objave. Jijiu ji or p riti LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG Kljub zimskemu času je na trgu še vedno dosti zelenjave in sadja, zlasti jabolk. Motovilec in radič se prodajata po 1'50 Din večja merica, endivija je po dinarju glava. Zeljnate glave so po 1—2 Din. Kvaliteta jabolk ni več prvovrstna. Jabol- ka se prodajajo po Din 2-50—4 za kg. — Meso se je nekoliko podražilo. Prvovrstno svinjsko se plačuje po 16 Din, dočim je bilo preje po 14 Din. Prekajena svinjetina je po 16—20 Din. Goveje meso najboljše vrste je po 12 Din, slabejše vrste po 5—7, odnosno 6—8 Din za kg. Teletina dobre kakovosti je po 12—14 Din kg. Jajc na tr£?u je zelo mnogo in se prodajajo po 1‘50 kos ali pa po 2-75 Din par. * SREMSKI ŽITNI TRG Zadnji teden se opaža na žitnem trgu krepka tendenca pri cenah. Ker so vsled slabe letošnje žetve zaloge zelo neznatne, jo pričakovati, da bodo cene še bolj narasle. Pretekli teden se je plačevala pšenica že po 180 Din za 100 kilogramov. Do-čiin je za pšenico živahno povpraševanje, ni za koruzo nobenega pravega zanimanja. Zlasti je oslabelo -povpraševanje iz tujine. Cena koruze je zato nizka in se plačuje po 50 do 52 Din za 100 kilogramov. Za prevoz žita je sedanje vreme zelo neugodno, ker je nevarnost, da se žito pokvan. Za izvoz pride zato v poštev le umetno posušena koruza. Od drugih žit so se prodale le neznatne količine. Nekaj več zanimanja je bilo za fižol, ki ga je bilo prodanega 40 vagonov po ceni 110 Din. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Torek, dne 10. januarja: Zaprto. Sreda, dne 11. januarja: Milijon težav. Premiera. Red A. Četrtek, dne 12. januarja: Zaprto. Petek, dne 13. januarja ob 15.: Vest. Dijaška ipredstava po znatno 'znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob 20. Torek, dne 10. januarja: Nižava. Red C. Sreda, dne 11. januarja: Madame Butter-fly. Red Sreda. Četrtek, dne 12. januarja: Adel in Mara. Red B. Petek, dne 13. januarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, dne 10. januarja: Nevihta. Red A. Sreda, dne 11. januarja: Zaprto. Četrtek, dne 12. januarja: Pri belem konjičku. Red B. kuverta: .■JUBUAN& TVORNICA KUVERT [N KONFEKCIJA PAPIRJA S&rzojavi: ŠKrispercoloniale £jubljana — ‘Gelefon št. 2263 Ani Krisper Coloniale Lastnih: Josip Vavlič ‘Veletrgovina koloni-ialne robe. ko-iniiustrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.