MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka id. 11 / Telefon uredništva 3440. uprava 3466 Izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. url / Velja mesečno prejemaš v upravi bN po poStl 10 Olna dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani « PoStni čekovni račun SL 11,400
»JUTRA”
Amerika pod vodstvom predsednika Roosevelta
GOSPODARSKE, finančne in politične REFORME v USA.
p0s!r,Užene države Severne Amerike so aie Po Rooseveltovi izvolitvi
2^ j „	.	.	.	r	.	.	._,	,.
‘^avnega predsednika središče za-katere». VSeg-a sve*a- 3a državnik, od
Ja,
je Amerika mnogo prieakova-
lotil
z nenavadno smelostjo
i se j
težjih"6 Z ° k 2 ’ r n 0 s t 30 reševanja naj-in fin. Kernov sedanje gospodarske nj tai\clle krize. Pri tem se prav nič ArnerM rušenja temeljnih načel U2ni e-■ njenega gospodarskega Hbera-kjer * bspodarski liberalizem ni ni-doseg^i n°k>eni drugi državi na svetu, kakor t takega neomejenega razmaha, mislio ani Coslej smo bili sploh vajeni lih- - Pri '
S da
eralizm£
imenovanju »gospodarskega
severn ** n£tjPreJ na Združene države ue Amerike.
Sedaj pa vse kaže to svoje pojmovanje živela revidirati. Amerika, kakršna je še-»n i-\ P°I1H« Evrope in zlasti še na solih . . va’ ki ^ je tja selilo v stoti-nila! ’ *z8inia in se ne bo nikoli več vrti,. * J°> kar nastaja, bo nekaj docela
r^ega. doce]a n0Vega.
1 j t ^asevelt je najprej porušil štabi-ljavn dolarja s tem, da je ukinil vete] ,0^ zlatega kritja. S tem je ho-dvijmu P°ceniti- da bi na ta način c e n V notrai,J°sti Združenih držav no r,n .}Qr. delavske mezde, neposred-
z.a n ' k 0 11 z 11 m> Produkcijo in SQka°Sl P.-n.ost> na zunaJ pa izvoz. Vi-Vii,stvPre^nja vaJllta n‘ m°sla v trgo-Sdjh v- konlcin'irati na svetovnih trži-ija, '„.,Se to 3e bila nekakšna kontrolira-Veit ;e ^ vrinflacija, toda Roose-in0 v a°bil od kongresa polnomočje, da tj6ž Ysak trenotek pretvoriti to navi-0 inflacijo v pravo inflacijo, katere-Prltrf Pa zaQpkrat še ni poslužil, dasi dan 0 pristaši absolutne inflacije nanj ^ *'a dan z vsemi svojimi silami. Za-te2a ni storil, ni popolnoma jasno, l °r tudi še ni do konca umljivo, za-Se ie sedaj tako nenadoma odločil $vetVfcJ.'ko nakupovanje zlata po vsem r0p.u 'n s tem za dvig cen zlatu, V Ev-Veit *emo zaenkrat samo to, da Roose-da ,Se ne misli na stabilizacijo dolarja, itj j ata torej ne potrebuje v ta namen lo a,.r'°teni vsa njegova akcija posreden-1 nenosredno naperjena proti E v-%te* ?'ast‘ oni ki se vedno oklepa standarda. Francoska agencija a p as* tolmači vsaj to v tem smislu, Žav aric*3a 'e voditeljica »zlatih« dr-
Tod
Sel
in
da Roosevelt je šel še dalje; pose-tudi v zasebno gospodarstvo Jizem dJrinil stari gospodarski libera-Arnp \ Porušil sto in stoletno tradicijo je Drr. ,e; Potom svoje znane akcije NRA zn!žaf«U vso ameriško industrijo, da je DoVe'a,te<lensiii delovni čas, a obenem t„. ,ca'a delavske mezde. S tem je do-
^gel,
da je dobilo zmova zaslužek
več milijonov doslej brezposelnih delavcev in nameščencev. Nekatere industrije so se mirno uklonile tema diktatu, druge so pa dolgo kljubovale. Zadnji se je vdal sedaj avtomobilski kralj Henry F o r d. Sporočil je v Washington, da bo od 7. t, m. dalje spoštoval zahteve NRA. Kljub vsem tem silno radikalnim reformam pa uspeh Rooseveltovih prizadevanj še zdajeka ni tak, kakršnega se je nadejal. Mnogi znaki kažejo, da akcija NRA za znižanje tedenskih delovnih ur in povečanje mezd in plač ne bo rodila popolnih sadov. Nekateri ji prerokujejo celo polom- Toda Roosevelt se baje pripravlja tudi na ta primer in se bavi z najdrznejšim načrtom — uvedbo državnega komunizma. To se pravi, da namerava podržaviti ne !e vso ameriško industrijo, marveč tudi trgovino, obrt in poljedelstvo, skratka vso produkcijo in izmenjavo. Država bi postala na ta način edino p o d j e t j e, edini delodajalec in vsak ameriški državljan bi kot uslužbenec države prejemal na leto 5000 dolarjev plače. Tako bi se v Združenih državah zgodilo isto, kar se je v sovjetski Rusiji, samo brez dogmatičnega boljševizma kot političnega in kulturnega gibanja. Zaenkrat so vse to morda še načrti ali celo le govorice, toda možnost realizacije vendarle ni izključena.
Pa tudi v notranji in zunanji politiki gre Roosevelt precej drugačna pota, kakor jih je hodil njegov republikanski prednik. Hoover. Drži se sicer striktno nepopuščanja glede vprašanja vojnih dolgov, dasi se praktično ne dajo izterjati, in forsira tudi ugoden zaključek ženevske razorožitvene konference, toda zdaleka ne tako trdovratno kakor Hoover. Glede Združenih držav se postavlja celo na stališče, da se ne morejo in ne smejo razorožiti, marveč še bolj oborožiti, ker se nad Tihim oceanom zbirajo vedno bolj temni oblaki. V tej zvezi je tudi njegova akcija za priznanje sovjetske Rusije in zveze ž njq proti Japonski, Vse torej kaže, da se Roosevelt dobro zaveda nevarnosti, ki prete svetu v najbližji bodočnosti. Pomisliti je namreč treba, da presoja ameriško javno mnenje položaj, zlasti v Evropi, zelo pesimistično. Prav te dni smo čitali v ameriških ii-stih članek bivšega finančnega delegata Amerike na londonski svetovni gospodarski in finančni konferenci, v katerem pravi, da je nova vojna neizogibna, V tej zvezi se trudi Roosevelt, da bi kolikor mogoče zrahljal vezi Amerike z Evropo, zlasti one, ki bi ji v primeru novega oboroženega konflikta nalagale kakršnekoli obveznost?. Morda je s tem v zvezi tudi že akcija za nakupovanje zlata?
JAPONSKI VOJNI MINISTER IZJAVLJA, DA BI BILO NESMISELNO NADA-LJEVATI ŽENEVSKO KOMEDIJO. AMERIKA SE BO NAJBRŽE POPOLNOMA UMAKNILA Z RAZOROŽI TVENE KONFERENCE.
LONDON, 3. novembra. »United Press« poroča iz Tokija, da je vojni minister general Araki brez vsakih okoliščin in odkrito izjavil, da mora biti Japonska pripravljena na vsako eventualnost in skrbeti, da bo japonska vojska vedno enako močne sovjetski vojski, japonska mornarica pa enaka ameriški. Sovjeti in Amerika se nikakor ne nameravajo razorožiti, temveč se nasprotno z vsemi silami in naglico pripravljajo na skupno oboroženo akcijo. V takih razmerah je nesmiselno nadaljevati ženevsko komedijo.
LONDON, 3. novembra. V zvezi z odhodom ameriškega delegata z razorožitvene konference naglasa »Daily Tele-graph« v svojem uvodniku, da demanti ameriške vlade, da Davisov odhod ne
pomeni desinteresiranja Amerike na raz-orožitveni konferenci, nikakor ni odstranil suma, da nameravajo Združene države storiti odločen korak, ki bi znatno spremenil položaj na razorožitveni konferenci. Davis je očividno odšel po nove Instrukcije k svoji vladi. Domneva se, da bo na novem sestanku glavnega odbora razorožitvene konference ameriška vlada podala izjavo, v kateri bo prepustila evropskim državam samim, da se sporazumejo med seboj glede redukcije oboroževanja, Združene države pa ne morejo v tej smeri storiti ničesar, ker je položaj na Pacifiku negotov in nestalen. Tako hoče Amerika dorovedati Evropi, da se ne zanima več za njene zadeve, temveč je vsa njena pozornost odslej osredotočena na Daljni vzhod.
Sarrauf se jutri predstavi parlamentu
DOSEGEL BO LE NEZNATNO VEČINO ALI PA BO OSTAL V MANJŠINI IN BO MORAL ODSTOPITI. POLOŽAJ JE NEGOTOV.
PARIZ, 3. novembra. Politična javnost pričakuje z veliko napetostjo jutrišnjo sejo poslanske zbornice, katere predsedstvo bo že danes prejelo vladno deklaracijo. Vlada je imela danes več ur trajajočo sejo, na kateri je sestavila in sprejela svojo deklaracijo, ki se nanaša le na splošne norme in smernice ter se ne spušča v konkretne podrobnost!. Z ozirom na to, da so socialisti med seboj ne-edini jn se položaj tudi na desničarskem krilu centroma še ni razčisti!, je priča-
kovati, da sme Sarrautleva vlada računati le s skromno večino, čeprav tudi niso, kakor se splošno zatrjuje, izključena velika presenečenja. V začetku prihodnjega tedna bo sledila zunanjepolitična debata, v kateri bo morala vlada odgovoriti na mnoga vprašanja o nadaljevanju francoske zunanje politike, Šole po končani zunanjepolitični debati se ra-merava Sarraut lotiti reševanja perečih gospodarskih, finančnih in socialnih vprašanj.
celo
Vojni dolgovi ne bodo nikoli plačani
ANGLIJA, KI JIH JE EDINA ODPLAČEVALA, BO DAJALA AMERIKI
EE PRIZNAVALNINO. ODGODITEV PROBLEMA ZA VEC LET.
znašala kakih 10"/® v plačilo dospevaio-
novembra. Včerajšnji ati * J«trn|i tisk trdi, da se bodo po
Dretjs.	tisk trai, aa se bodo po
t0m .,noc,Jiein razgovoru med Roosevel-Zdruj" fevthom Rossom pogajanja med Uretlifv,m' državami 1° Anglijo glede ■ievaia eTvprašauja vojnih dolgov nada-Prekin‘ - pogaiai,te 50 bi*a takorekoč *ijihQviena’ kar Pa še ne pomeni, da bo J^zitiv Sedai,ie nadaljevanje rodilo kak Ha Sa ®n rezultat, kolikor se tiče proble-hilo siipf^8* »Daily Mail« doznava, da ie *a 3 al?nk«o, da se ves problem odgodi Sas« n ' „ce,° 3 let in bo Anglija v tem kQt ni-iaceva,a Ameriki samo neko vsoto -havalnino dolga. Ta vsota nal bi
čega obroka vojnega dolga v decembru in juniju vsakega leta. Na ta način dobiva Roosevelt proste roke in se bo lahko popolnoma posvetil valutnemu vprašanju, dočim bo tudi Anglija lahko pustila ves problem dolgov ob strani. Taka rešitev pa še ni končna, ker je odvisna od sporazuma v valutnem vprašanju, v katerem pa še ni doseženo nobeno zbliža-nje, ker se Angleška h- z angleškimi in francoskimi krogi vreh odločno protivi nameri, da bi se usoda funta združila z valutnimi eksperimenti predsednika Roosevelta.
Ameriški nakup zlata
WASHINGTQN, 3. novembra, Predsednik Reoonstruction Financial Corporation je izjavil dopisniku Reuterjeve agencije, da so Združene države z včerajšnjim dnem pričele kupovati prosto zlato na vseh svetovnih in tudi evropskih tržiščih. Cena zlata bo objavljena danes, Iz okolice predsednika Roosevelta se doznava, da ta operacija ne bo imela za po sledico boja med funtom in dolarjem, ker to Amerika najmanj želi. Vse bo odvisno od tega, kakšno stališče bo zavzelo Anglija.
LONDON, 3. novembra. Včeraj zjutraj so cene finega zlata napram predvčerajšnjim poskočile. Vzrok pa ni, kakor se splošno sodi, v napovedanem nakupovanju zlafa po Ameriki, temveč v stabilnosti francoskega franka, ki Je notiral včeraj 80.312, predvčerajšnjim pa 7D.2S0. ■Nedvomno pa bo tudi ameriško nakupovanje povzročilo dvig cene zlata.
RUSIJA IN BOLGARIJA.
SOFIJA, 3. novembra. Ves bolgarski tisk se obširno bavi s potrebo ureditve rednih diplomatskih stikov med
Bolgarsko in sovj’etsko Rusijo. Dočim bi bila bolgarska vlada pripravljena zaenkrat skleniti z Rusijo samo trgovinsko pogodbo, so sovjeti zahtevali, da se vzpostavijo tudi redni diplomatski stiki med obema državama. To rusko stališče zagovarja tudi večina bolgarskih listov.
NAPAD NA ZEMLJEDELCE.
SOFIJA, 3. novembra. Na praznik Vseh svetnikov je sklicala krajevna organizacija zemljedelske stranke »Stambolijskega« v Lomu javno zborovanje, ki so ga pa režimsko orientirani dijaki razbili. Pri tem sta bila navzoča tudi zemljedeiska voditelja Kosta Tocjorov in Nedeljko Atanasov, ki so ju nasprotniki tako pretepli, da sta zadobila nevarne poškodbe po vsem telesu.
LITVINOV NA OCEANU.
PARIZ, 3, novembra, VČoraj zjutraj je Litvipov zapustil Pariz in odpotoval v Cherbourg, kjer se je takoj vkrca! na parnik »Berengario«, ki je že odplul v Ameriko. Litvinov bo po vladni odredbi sprejet v Ameriki z istimi ceremonijami, kakor vsj drugi zunanii ministri.
ALB US terpentinovomilo
za	vse dni-in	vse perilo.
Dnevne vesti
Skesano priznanje Kristine Divjakove
Satanski načrti nezveste žene in njenega ljubimca. Josip Divjak je bil zastrupljen z arzenikom. •
Divjaika samega doma, tako da si bo
Nadaljnja preiskava proti Kristini Divjakovi in njenemu ljubimcu Antonu Kajzerju je popolnoma razkrila prvotno skrivnostno smrt Josipa Divjaka v Svečini. Skesano priznanje zločinske žene težko obremenjuje njenega ljubimca Kajzerja, ki kljub dokazom še vedno trdovratno taji vsako sokrivdo.
Soosumljeni Anton Kajzer je služil pri Divjakovi za hlapca. Ker je bil mnogo let mlajši od gospodarja, je kmalu pri-dohil gospodinjo Kristino na svojo stran, tzprva ga je sicer odbijala, ker ji pa ni dal miru, se je končno vdala njegovi ljubezni. Ko je bil gospodar na delu, je hlapec prihajal h gospodinji v sobo, kjer sta imela ponavadi svoje sestanke, da bi prikrila odnošaje drugim ljudem. Vse to in še več je Kristina Divjakova priznala preiskovalnemu sodniku. 2ivo je opisala peklenski načrt, ki ga je skoval hlapec Kajzer, kako bi spravila starega Divjaka s sveta. Ko mu je v juliju priznala, da se čuti mater, je to priznanje dalo Kajzerju novega poguma. Pričel je gospodinjo nagovarjati, naj bi zastrupila svojega moža z gobami, česar si pa ni upala, ker se je bala, da bi mož to opazil. Ker je gospodinja odbila zločinski načrt svojega ljubimca, ta ni miroval, dokler mu ni šinila v glavo druga peklenska misel. Hlapec je bil našel na omari arzenik in svetoval gospodinji, naj bi ga primešala jedi, katero bi zaužil stari Divjak. Ker je tudi ta nasvet Kristina odbila, — bala se je namreč za svojo rejenko, — se je hlapec ojunačil in obljubil, da bo sam primešal moki omenjeni strup. Točno sta se dogovorila, da bosta določenega dne odšla po opravkih v Avstrijo in pustila starega
moral sam pripraviti kosilo iz moke, ki je bila pomešana z arzenikom.
Približala se je kritična nedelja. Na vsezgodaj sta se Kristina in stari Divjak sprla. Ko je hlapec primešal moki strupa, je obvestil o tem svojo gospodinjo in jo opozoril, da je čas da pobegneta. Pred odhodom je Kristina še naročila staremu Divjaku, naj si za kosilo speče pečenec iz moke, ki mu jo je pripravila. Nič hudega sluteč si je stari Divjak pripravil sam kosilo po naročilu žene, kar pa je bilo zanj usodno.
Kristina Divjakova in njen ljubimec hlapec Anton Kajzer sta srečno prekoračila mejo in prenočila prvo noč pri Kajzerjevem svaku v Avstriji. Na podlagi tiralice, ki jo je izdalo naše državno pravdnilštvo in poslalo avstrijskim varnostnim oblastem, - sta bila oba nekaj dni nato izsledena, aretirana in odvedena v zapore okrajnega sodišča v Lipnici. V zaporih je Kajzer Divjakovi strogo zabičal, da mora o vsem molčati. Tudi so pri preiskavi našli v Kristininem spodnjem krilu zašit zavitek nekega belega praška, o katerem pa ne more ničesar pozitivnega izpovedati. Ker je ta prašek najbrže arzenik, je verjetno, da ji ga je podtaknil Kajzer, da bi na ta način v primeru, da bi ju oblasti izsledile, prevalil vso krivdo na Divjakovo. Kakor smo že omenili, Kajzer vse zanika, priznava le, da se mu je Kristina enkrat vdala, in to v Avstriji, ko sta prenočevala pri njegovem svaku. Iz kazenskega lista Antona Kajzerja pa je razvidno, da je bil že 10 krat kaznovan radi manjših in večjih grehov.
Življenje in umiranje. V oktobru je bilo v mariborskih farnih cerkvah krščenih 106 otrok, umrlo je 67 oseb, poročilo pa se je 22 parov. V stolni župniji je zagledalo luč sveta 72 otrok, in sicer 34 dečkov in 38 deklic. Umrli so 3 moški in 4 ženske, pred oltar pa sta stopila 2 para. V frančiškanski župniji je bilo rojenih 9 otrok, 5 dečkov in 4 deklice; smrt je pokosila 6 moških in 6 žensk; poročilo pa se je 14 parov. V magdalenski je bilo rojenih 24 otrok, in sicer 7 dečkov in 17 deklic; umrlo je 24 moških in 21 žensk; poročilo se je 6 parov. V pravoslavni župniji sta umrla 2 moška, v evan-gelski pa je bil rojen 1 deček. Skupno, je bilo rojenih 47 dečkov in 59 deklic, umrlo je 35 moških in 32 žensk.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek ob 20.15. uri spominska proslava romanopisca Turgenjeva. Gospod dr. E. Spektorski, univerzitetni profesor v Ljubljani predava o Turgenjevu in takratni ruski dražbi.
Protituberkulozni dinar, ki ga polagamo v fond za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom, je dosegel v mesecu oktobru 1933 vsoto 73.024 dinarjev. Vsem in vsakomur, ki je pripomogel do tega gradbenega premoženja, izreka Proti-tuberikulozna liga v Mariboru najprisrč-nejšo zahvalo! V lepi vsoti se zrcali duša in srce razumnih Mariborčanov in ostalih podpornikov, ki se zavedajo, da jih en dinar ne more upropastiti, dočim pomeni za PTL velik socialni napredek.
V nadzorstveni odbor tukajšnje Javne borze dela je imenovan za delodajalce g. Miho Vahtar, ne Tone, kot smo včeraj napačno poročali.
Naša kraljica bo obiskala Zagreb. Svečani otvoritvi srednješolskega azila v Zagrebu bo prisostvovala tudi naša kraljica. Zagrebški župan je izdal poseben proglas na meščane, v katerem jih vabi k čim prisrčnejšemu sprejemu.
Zveza Maistrovih borcev poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže prireditve mornariškega odseka »Jadranske straže«, ki bo jutri v soboto zvečer v Narodnem domu.
Dar Protituberkulozni ligi. Namesto venca na grob preminilemu sodnemu svetniku g. Romoldu v Slovenjgradcu je darovalo ruško učiteljstvo 150 Din krajevni Protituberkulozni ligi, zakar mu vodstvo izreka prisrčno zahvalo.
Šahovski turnir za mariborsko amatersko prvenstvo. V sredo 1. t. m. se je
odigralo v kavami »Jadran« tretje kolo v šahovskem turnirju za amatersko prvenstvo Maribora. V prvi skupini je Lobkov zmagal nad Bienom, Šavli:Str-niši, Jordan :Koniču, Lukež:Kukovcu in Kramer :Favaju, Doslej nepremagan je edino Ostanek, ki je proti Sili zmagal. Od visečih partij je Kramer proti Lešniku remiziral, Strniša pa je premagal Fava-ja. Stanje v prvi skupini je naslednje: Ostanek 3, Bien, Konič, Lobkov, Lukež, Šavli in Strniša 2, Kukovec in Jordan 1A, Lešnik A (l) točko. V drugi skupini je zmagal Kotnik proti Fišerju, Tre-lec proti Hvalcu in Gujsnik proti Gobcu. V tej skupini je stanje naslednje: Gobec, sen. Gujsnik, Lorber in Kotnik 2, Fišer 1A, Trelec in Gobec 1 točko. Naslednjo, in sicer 4. kolo, se odigra prihodnjo nedeljo dopoldne v kavarni »Jadran«.
Naši mornarji stopajo na plan. Naša vojna mornarica je postala pred 15. leti dejstvo in se od takrat stalno razvija v čast in ponos naše zedinjene domovine. Te dni je imela svojo slavo, ki jo bomo tudi v Mariboru primerno proslavili. V ta namen bo priredila novo ustanovljena mornarska sekcija »Jadranske straže« v Mariboru svojo prvo tovrstno proslavo v soboto 4. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Vsa mariborska javnost se vabi, da se proslave polnoštevilno udeleži in tako pokaže smisel za naše morje, zlasti pa za našo vojno mornarico kot varuhinjo naših najvažnejših interesov na Jadranu. Prireditev bo obsegala mimo kratkega predavanja o postanku naše vojne mornarice tudi svoj zabavni del, zasnovan v prvi vrsti na naši lepi narodni pesmi, godbenih točkah in prosti zabavi s plesom. Vstopnine ni.
Politični begun Mejač bi se rad vrnil v domovino. Kakor znano, je bil pri šen-čurskih političnih demonstracijah udeležen tudi fanatični pristaš bivše SLS, trgovec Vitko Mejač iz Komende pri Kamniku, ki je kmalu nato pobegnil v Italijo. Nedavno pa se je Mejač oglasil pri našem generalnem konzulatu v Trstu in izjavil, da obžaluje svoje nepremišljeno dejanje in bi se rad povrnil v domovino. Obenem je naglasil, da se je v emigraciji prepričal, da smo Slovenci svobodni samo y Jugoslaviji. ^
Sto let gimnazije v Kragujevcu. Ve- l
likih svečanosti, ki so bile te dni ob pri-1 liki stoletnice gimnazije v Kragujevcu, se je udeležil tudi starosta mariborske sokolske župe dr. Milan Gorišek.
Izdatna podpora od povodnji porušenim Strugam. Ker so med vsemi poplavljenimi kraji najhujše prizadete Struge, kjer je lia stotine ljudi ostalo brez strehe, je ministrski svet na svoji seji odobril za popravilo poškodovanih hiš v Strugah 250.000 Din. Banska uprava je nakazala iz sredstev bednostnega fonda
65.000 Din, ker pa je škoda precenjena nad pol milijona dinarjev, bo ostali znesek izplačan iz drugih fondov in iz javnih zbirk. Tudi je ministrski svet dal na razpolago poplavljencem za obnovo svojih porušenih domov gradbeni les iz državnih gozdov.
Tujski promet. V oktobru je bilo pri policiji prijavljenih 1455 oseb. Od teh je bilo 568 tujcev, in sicer 170 z Dunaja, 72 iz Gradca, ostali pa iz drugih mest.
Izvoz naših prašičev. Urad za nadzorstvo nad izvozom živine sporoča, da je strokovni odbor od razdeljenega kontingenta prašičev za mesec november dodelil za teden od 5. do 11. t. m. za Dunaj 1200 debelih prašičev, 200 mesnatih in 100 volov. Za Dunajsko Novo mesto 330 debelih svinj, za Gradec 220 debelih svinj, za Line 48 debelih svinj.
Pred revizijo obrtnega zakona. Na poziv trgovinskega ministra so vse trgovinske in industrijske ter obrtniške zbornice izdelale svoje predloge za revizijo obrtnega zakona. Da bi se podal trgovinskemu ministru enoten predlog vseh zbornic, je sklicala beograjska Trgovinska zbornica za 13. novembra v Beogradu sestanek vseh zbornic. Konferenca bo v dvorani industrijske zbornice v Beogradu.
Povečanje naše železniške mreže. Načrti za povečanje naše železniške mreže se uresničujejo pri gradnji novih železniških prog, katerih dolžina bo znašala nad 2.283 km. Pri delu je zaposlenih okrog
10.000 delavcev. Dela na normalni progi Požarevac—Bučevo, kjer so morali zgra diti 4 predore in 3 mostove, se bližajo koncu. Naglo napreduje tudi gradnja prog med Velesom in Prilepom, proge Priština—Peč in proge Šabac—Klenak.
Jesenski utripi. Bogata jesen razveseli marsikoga, je pa za veliko ljudi čestokrat usodepolna. Znano je, da žanje morilka jetika prav v jeseni najbolj. Ker nismo zadostno zavarovani proti njej, ima dovelj možnosti za prosti razmah in pobira brezobzirno naše najboljše sile. Zato je potrebno, da ji energično zastavimo pot. Če se zavarujemo proti požaru, vlomu, toči itd., si bomo gotovo tem-prej zavarovali svoje zdravje, naše največje bogastvo. Protituberkulozina. liga v Mariboru hoče ustvariti tako zavarovanje s postavitvijo azila za tuberkulozne. Vsi tuberkulozni, ki ogražajo svojo zdravo okolico, bi našli v tem domu strokovno oskrbo, kar bi bil zanje, še bolj pa za njihovo okolico, velikega pomena. Tudi pri požaru se v prvi vrsti skrbi, da se ogenj ne širi na sosedne hiše. Zato je pri tem interesirana vsa javnost in ne samo na jetiki oboleli bolniki. Mariborčani, spomnite se na jesen, ko umira narava, ko davi jetika naše bra-,te in sestre, in darujte vsak mesec en dinar za protituberkulozni azil! S tem si boste ustanovili realno protituberkulozno zavarovanje.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 4. t. m. Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: plošče, stanje cest; 18.30: zabavno predavanje; 19: »Ljudski nauk o dobrem in zlu«, predava dr. Veber; 19.30:	»Zunanjepolitični	pre-
gled«, predava dr. Jug; 20: internacionalni prenos iz Budimpešte; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Kino Union. Od danes dalje velefilm krasnih melodij, petja in zvokov nesmrtne Schubertove glasbe »Pesmi mojega hrepenenja« z Marto Eggert, Lulzo Ulrich in Hansom Jaray-em.
Grajski kino. Do vključno torka 7. novembra eden najlepših in največjih filmov, kar jih je do danes stvorila filmska industrija, »Planine kličejo«. V glavni vlogi Louis Trenker. V predpripravi najnovejši film Gustava Frohlicha »Solnčni žarki«. Velefilm z Gustavom Frohlichom in Annabelo.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna Franc-Jo-žefova grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebava.
Naiodin®@
REPERTOAR.
Petek, 3. novembra. Zaprto.	.,
Sobota, 4. novembra ob 20. uri »P°P ra in pop Spira«. Premiera.
Nedelja, 5. novembra ob 15. uri »G°SP°" da Glembajevi«. Znižane cene. — u 20. uri »Pop Čira in pop Spira«. Naslednja premiera bo v soboto 4. m. Uprizorili bodo prvič v slovenske® jeziku komedijo znanega srbskega P®*' telja Stevana Sreinca (v oderski pre“^! lavi Božidarja Kosarja) »Pop Čira in PfP Spira«. Vsebinsko je ta komedija l3* zabavna; slika nam malenkostno stnese spor v družinah dveh pravoslavnih pov v neki vasi v Banatu sredi pretekle* ga stoletja. Sremac je izboren poznavaj telj tedanjega časa in razmer. Prikazu)0 nam te popovske družine v vsem nji®£ vem patriarhalnem življenju, z vse®L?|r hovimi vrlinami, pa tudi slabostmi. kazujejo se v malenkostnih prepirih, »neobhodni rabi« nemščine med govori itd.) Mariborsko uprizoritev priprav«* H. Tomašič.	^	VJ
Nedelja v mariborskem gledališču. poldne ob 15. uri ponove izborno ^Kn0* žino dramo »Gospoda Glembajevi«. je v odlični režiji dr. Branka Gavelle do* segla na našem odru prav močan usp®11 Veljajo prvič znižane cene.	.
Pri nagnjenju k maščobi, protinu, sia£ kosečnosti izboljšuje naravna »Franz J šefova« grenčica delovanje želodca 1 črevesa in trajno pospeši prebavo. R*2* iskovalci na polju zdravniške vede presnavljanju zatrjujejo, da so dosegi' »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultat »Franz Joseiova« grenčica se dobi vseh lekarnah, drogerijah in specerijs*10 trgovinah.
Samo jutri še sprejema pisarna »P° nitka« prijave za izlet s posebnim vlako v Prago, ki bo od 11. do 19. t. ni. I2*, bo prava manifestacija prijateljskih 0'
nošajev med bratsko Češkoslovaško našo državo ter bo nedvomno v 'zr^L meri mnogo koristil razvoju tujsk^t prometa pri nas, ker nam bodo sev#* bratje naš izlet in obisk prav gotovo vj* nili. Kdor si hoče poceni ogledati z'a Prago in njene zanimivosti, naj ne 2 mudi te redke prilike in naj se še dat'09 prijavi.	j
Pozor! V soboto, dne 4. novembra y na Martinov večer, katerega priredi st denški športni klub v gostilni Sluga-raznovrstno zabavo je preskrbli®*1 Jfcra jazz-band. Točili bomo prvovrs™ kapljico. Vstop prost!	...
Sokol II, Pobrežje, vprizori v nede’^
5. novembra t. 1. točno ob 16. (4.)
pop. v dvorani Renčelj na Pobrežju t* danjemu času primerno) dramo s petjjp »Lepa Vida«. Pridite vsi in točno. vo!	,
Lutkovno gledališče Sokola Matic® ^ Narodnem domu ponovi v nedeljo m. ob 15. uri pravljično igro v štirih “ janjih »Pepelka«.
Mornarska sekcija poziva vse ^ ^ da pridejo v soboto dne 4. novembr3 . 17. uri zanesljivo v Narodni dom. P1 sednik.	j
Koncert in pojedina klobas vseh bo v soboto in nedeljo v gostilni v Pekrah.
Ruska balalajka vsak dan v »*e kavarni«.	-c0
Dve nezgodi. V mariborsko bolni*3 jj so pripeljali včeraj 631etnega vin'c ^e| Jakoba Godca iz Stopnega, ker je Pa in si pri padcu zlomil desno nog° kolenom ter 551etnega župana in P^s ^ nika Friderika Lešnika iz Št. Janz* ' Dravskem polju, ki je prišel po ne čnem naključju pod voz in se pri Pa hudo poškodoval na glavi.	p
Današnji trg za ribe. Današnji trs ^ ribe je bil zelo slabo založen, bilo na trgu rib iz domačih vod, P3) r pri morskih je bila slaba izbira. jali so sardelice po 14 Din, zobate po 32 Din kilogram.	.	ete*
Vremensko poročilo mariborske 13 ai orološke postale. Davi ob 7. uri je toplomer 7.6 stopinj C; minimalna ^ peratura je znašala 3 stopinje C: meter je kazal pri 15.4 stopinjah |3„ reduciran na ničlo 732.2; relativna ga 88; vreme je hladno in oblačno- ?e menska napoved pravi, da bo vre' ^ nadalje spremenljivo. Od časa do bo vetrovno, temperatura pa se krai ne bo spremenila.
V Mariboru, dne 3. XI. mšr
MarTBorski »V e č e r n! K« Jutra
Stran 3]
Naše slovenske vinske gorice
MISLI IN RAZMIŠLJANJA OB ČASU TRGATVE.
pripravno klet pred ono žitnice. Tudi za to je moral skrbeti podložnik — kmet. Grajska klet vzbuja pozornost celo današnjim odličnim kletarjem. Posebno občutljiv in izbirčen je bil gospod za dober sok. Prav zato je tudi bil napram gorniku (gorica == gar’n =• gornik) — vinogradniku posebno prizanesljiv in mu je v tem določil marsikatero prednost, ki je kot poljedelec ali sadjar ni bil deležen. Saj veste, da ni bilo pravno razmerie med fevdalcem (grofom) in podložnim kmetom posebno zavidanja vredno. Naj se fevdalni red zagovarja tako ali drugačejn da-si je bil grajski jarem po kraju, času in gospodarju precej različen, resnica je, da se je našemu predniku godilo povprečno slabo. Interesi t u j e g a in temu pohlevno vdanega domačega nižjega plemstva ter oni domačega ljudstva so se v vsem križali, kar je bilo razločno zapisano v fevdalizmu, čigar namen je bil spraviti kmeta v popolno odvisnost in iztisniti iz njega čim več dajatev.	-
Le v vinogradnih' zadevah so vinogradniki uživali posebne pravice. Imeli so poseben »gorski zakon ali gorske bukve«, ki so jim dovoljevale precej svobode. Početki te nenavadne pravne uredbe segajo nazaj v zgodnji srednji vek in se je menda uveljavljala kot posledica pomanjkanja sposobnih vinogradnikov, ker od novih naseljencev (Bavarcev. Sasov,. Frankov) ni bilo za to sposobnih. Gospod se je torej moral naslanjati na slovenske-
„ Trgatev v naših goricah nosi in bo se lep čas nosila pečat posebnega slavja in letnega dogodka. Res so ostale .trne za življenjsko potrebo nujnejše •n zato v prvenstvu in jih trgatev ne •bore nikoli nadomestiti. A trgatev je vendar^— trgatev. Ali je treba temu Poiniu §e posebne razlage?
„ smo v jagodi, naš duh, naša pe-*? ,'n bolest...«
,ne pove ta beseda preprostega yeka dovolj? Trgatev — naša pro-5.ln.Pesem, vzhičenje in tesnost, vehe in žalost in — naša zgodovina.
Klopotci, klopotci,
^ ^ vi štajerski godci .. .
Našo zgodovino pojejo ti varuhi go-Vp’ simboli posebnega lista naše po-'
sarir Ce' ^acbusa so tudi Rimljani po-p	na odličen božan. prestol, cesar
let	Ze’ ko se ie,pred davnimi 16 sto-
H tako zavzel za vinski trs in vsa ikladna tla določil njemu. Tudi Vir-«Je oboževal »solzno oko na suhih m	na^	Baclius	prišel	od	Ri-
Rimr • kje’ ie igralo poljedelstvo pri im i nib najvišjo ulogo in Rim se je nin Za SV0]0 vdičino zahvaliti delov-nia1 Spos°bnostim in osvajalnim tež-Niih1 ?v°i'b meščanov (državljanov), 'banr'U/tTleine posadke z močnimi utrd-stvj ,\Castelli), z obširnimi gospodarju’ r r Je p0 mo^ so sv°ia sred 8irdi na nePosredno in po-§ n° okolico — do Donave in Rena. bedi* narod' s0 se ačili od njih po-stva	sadjarstva	in	tudi	vinar-
- A vendar ostaja odprto vprašanje, j So naši predniki poznali vinski trs j ,le Po Rimljanih. Njih prvotna domo-! ma — domovina Vindov, Venedov,1 endov — odtod nemška žaljivka
ga kmeta. V dobi kmečke robote je bil »gorski zakon« edini žarek nekdanje svobode in samosvojstva, nekdanje »pravde«. Edino tukaj je smel slovenski kmet samostojno postopati. Seveda ni segala ta svoboda tako daleč, da bi bil on oproščen dajatve vinskega pridelka. »Gorščina« je stalno obstojala in prej je bil kmet radi ujme i. e. oproščen drugih dajatev kot pa te. Grad je prirejal veselice in živel v razkošju in se opajal s kapljo iz — kota.
Prvotno je bila ta dajatev le v naturi, pozneje tudi v denarju. Za gospoda je moral biti najboljši sok iz najlepših stlačenih jagod. »Zupa« so mu rekli. Če ga vinogradnik v slabih letinah ni imel, moral si ga je izposoditi ali kupiti, ker zakon je veleval: »Če nimaš sladkega soka v svojem vinogradu, kupi ga, da zadovoljiš svojega gorskega gospoda!« Spomin na to »gorsko pravdo« lebdi v naših gornikih.
Tudi meščanstvu, ki je pognalo iz razvalin fevdalizma, se je zahotelo po tem zapeljivem soku, ali boljše — po zemlji. Tako si je poleg naslade priborilo tudi jako postojanko v gospodarskem in političnem pogledu, to nam morejo pričati naša mesta z okolico, a tudi naše slovenske gorice. Če bi pokazali površino, bi se javnost prepričala, da je še mnogo zemlje, ki je naša le na videz.
Klopotec je simbol naše težke preteklosti. Njegova pesem je turobna pesem našega gornika. In tam še danes poje pesem odvisnosti — kdaj bo njegov poslednji udarec?
—o. —n.
Pili!
Težka nezgoda v bivši dominikanski
^indišch« -aTtudfAntov (vehka-	^-J četrt.ek, 2:J•	.m'	50	se poae.T
**), kakor so takratni narodi Imeno-	sr<jS Št‘ne m,adeTnČ!’	ko	80	prenašah
stare Slovane, je bila onkraj Kar- pohlštvo 1Z prvef 1 adstr™a *> provl-
Kr-«™Zd,,KavkiSin,Ura'ora4' MStttfSEL
Kavkaz i a '•S 13 • h C '*) )om‘ i se stopnice nenadoma premaknile in vsi vijo in io domo-Yina vinske trte pra-; štirje so padli 5 m ,obok0t	loS5a ■
JO, in SO 30 nasi praočetje tamkaj z e
Poznali.
na njih. Dobili so težke notranje poškodbe in frakture nog. Ponesrečeni
Pa hil-i „ x	, «	. skodbe in frakture nog. Ponesrečeni
PriljubiW ^ £ llam te 26 °d dav"me i mladeniči, in sicer 261etnj miz. pomočnik j kaza -iie kulture naravnost od Kav- pranc 2nidarič ter miz. vajenci 171ctni Se n»s- preko K™a’deislv9 3e> da ,s0 Vladimir Plohl, lSletni Vladimir Moizer tenv! 1	bavili	z mo zelo in_	in 171etni Štefan Horvat, so bili zaposle-
DriH^j0 111 skr^n.P gojih. Mnogo rij pr{ miz mojstru Albertu Šircu. Uve-Za« .adne zemlje so H posvetih in 30 dena je preiskava, ki bo dognala, kdo je ‘“Sajah po grebenih, kier danes vec, zakrivil nesrečo. e uspeva; vzrok temu bo menda spre
Ujemba podnebja, oziroma zmanjša- Dva nočna napada iz zasede. Pri Sv. ,e gozdov. A naše solnčne gorice s Barbari v Halozah sta se dogodila pre-jJ°3° primerno nadmorsko višino (350 teklo noč dva zverinska napada, ki ju ..etrov) so ji nepretrgoma bile in so obsoja celotno ondotno prebivalstvo. 0 ,Se vedno po godu, tla in podnebje1 25Ietnega pos. sina Alojzija Rakuša je ugovarjata njenim zahtevam.	! zabodel z nožem neki sovaščan v tre-
Ni vinaril naš praded sebi. ampak buh s tako silo. da mu je črevesje izsto-Vsem svoiemu gospodu — gra- pilo. Rešilni avto ga je prepeljal v ptuj-vuku, ki se je tudi zaljubil v »sladke sko bolnišnico. Rakuša se bori s smrtjo. °l2ice«. Zato je bila njegova skrb za 1 Enak slučaj se je dogodil ob istem času
in v istem kraju. 241etnega. pos. sina Dragotina Meznariča je sunil z nožem v hrbet nekdo, da je obležal v mlaki krvi. Tudi Meznariča so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je obupno.
Kino. V soboto 4. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 5. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja komedija »Mala pustolovka« z Dolv Hassovo in O. Walbnrgom v glavnih vlogah. Dodatek Foksov tednik in kulturni film ZKD.
Sokolstvo.
Sokolsko društvo Maribor III, Krčevl-na-Kočaki ponovi v nedeljo 5. nov. ob 15. uri v krčevinski šoli vsebinsko in tehnično posrečeno gledališko igro »Razvalina življenja«. , Vsestransko zadovoljiva prva uprizoritev je najboljše priporočilo za mnogoštevilen obisk, ki se pričakuje zlasti od Članstva.
Sokolsko društvo Tezno vabi vse svoje člane in naraščaj k obveznemu predavanju, ki bo v soboto, dne 4. novembra 1933 ob 19. (7.) uri v šoli na Teznem. Predaval bo br. prof. R. Kenda. Odbor.
(sd čo&cone,
& vgodju.
Brez ozira kakšnega izvora je bolečina. Vam Aspirin tablete hipoma vrnejo ugodje. Vzemite jih brez skrbi! Pri nakupu pa* zite na Bayerjev križ. Ima ga vsak omot in vsaka tableta.
ASPIRIN
V j. Jugi-f* k. A Zagreb, G^cva 32.
Dglas jc rejfafr, pod S br. 3-n)7 od I. UL 1933.
Soort
Prošnja na zimskošportne klube. V
»Zimskem vodniku po Sloveniji« bi rad objavil vse smučarske organizacije in tudi ne bi rad. prezrl nobene skakalnice. Vljudno prosim, da' mi blagovoli vsak klub, in to čimprej, sporočiti svoj 1. ofi-cielni naslov, 2. sedež, 3. število članov, 4. skakalnico z opisom lege, oddaljenosti od kraja itd. — R. Badjura, Ljubljana, Knafljeva 9 I.
Medklubski odbor LNP, službeno. Prvenstvena tekma SK Panonija :SK Drava bo v nedeljo 5. t. m, ob 14.30 v Ptuju na igrišču SK Ptuja in ne kot prvotno objavljeno v Murski Soboti. Službujoči odbornik g. Zamuda. Tajnik.
Sodniki za nedeljske prvenstvene tekme. V Ljubljani Hermes:ISSK Maribor g. Zupan, v Celju Rapid:SSK Celje g. Deržaj, v Čakovcu Gradjanski:Mura g. Bergant, v Ptuju Drava:Panonija g. Ko-pič. Sodnika za tekmo Ilirija '.Železničar v Mariboru delegira OZD5 pri JNS (rezerva g. Nemec).
Se nekaj nogometnih rezultatov. Na praznik v sredo 1. t. m. je BSK gostoval v Somboru proti tamkajšnjemu SK Somboru. Beograjčani so bili poraženi z 0:2! V Gradcu so se na dan Vseh svetih odigrale prvenstvene tekme. Rezultati so bili naslednji:	Sturm:Hakoah 10:1
Ig.
Ulomek iz Jankovega življenja
, Nebo je prepreženo s sivimi oblaki.
)u in tam nastane mala špranjica, j °2> katero se samo za hip prikaže ble-Popoldansko solnce. Skozi megleno račje se čuje glas cerkvene ure. Ti hiolklj udarci predramijo iz nejasnih '1J -Janka, ki otožno zre skozi okno v k ^Kni dan. Z roko si seže preko čela,
. k°r bi hotel prepoditi nevšečne misli Se zagleda v časnik, ki leži malomarno 2Prostrt pred njim. Brez zanimanja 'Sleda dnevnik in pogled se mu nehote *avi ob imenu nekega zgodovinskega M®steca, j-j sjcer zanj nj nikdar imelo Veruga pomena- Tam bo naslednjega dne Do a sIavnosL ’n Jank° se odloči, da j Jde tja, kjer bo videl nemirno vrvenje pesJro življenje, ki ga tako pogreša. s j tožen je danes Janko. Spomin mu ie s aval nazaj v nežno deško dobo in dn°Zt,a' 5e’ da niegovo življenje ni vre-. 0 mladeniča, kajti bilo je enolično, j 62 Pomembnih doživetij. Njegovo mla-„e .Srce> ki tako hrepeni po nečem, morda t0].^SegljiVem, je moralo zapreti vase
kil
^ - duševnega trpljenja.
- a poti premišlja Janko, zakaj se ie
prav za prav namenil tja, kjer ne po-
zna nikogar in kjer se bo zopet samo dolgočasil. V takih neprijetnih in utrudljivih mislih prispe na cilj, kjer ga sprejme v svoje naročje val tisočglave množice. Hoče se vživeti v to veselo morje ljudi in se sprostiti okov, ki stiskajo njegovo srce. Neutešeno življenje hoče bruhniti z vso mladostno silo na dan, ali že v naslednjem trenutku se iztrezni in loti se ga še večja otožnost.
Mirna noč dahne na zemljo in objame mesto, v katerem kipi življenje ir. veseli vriski se mešajo s pritajenim šepetom srečnih zaljubljenocv. Janko čuti, da je osamljen; zanj ni nikogar, kateremu bi se potožil in, ki bi razumel njegovo bolno dušo. Zamišljen tava po temnih ulicah in niti ne opazi takoj, da je prišel v družbo svojih znancev. Predstavijo mu še nepoznane, le na mlado dekle so pozabili. Samo se mu je predstavilo in mu molče seglo v roko nato pa komaj slišno izgovorilo ime Slava.
Ozrl se je Janko v njene trudne oči in spoznal jo, da je tudi Slava osamljena, sicer jc ne bi pozabili predstaviti. Nekaj trenutkov sta si zrla v oči, ki so skušale vpiti v sebe vso preteklost in spoznati sleherno skrivnost burno utripajočega srca.
Janko je zbegat' Slavin pogled se mu je globoko, vtisnil v dušo in ves začuden
se vprašuje, zakaj ta izprememba v njem, ko je že tolikim zrl v oči, pa je njegovo srce vendar ostalo neobčutljivo za žgoče poglede mladih deklet. Nekaj trenutkov traja ta molk, ki pa razvname Janku iskrico neutolažljivega hrepenenja.
Družba krene iz temne ulice v zakajeno gostilniško sobo, kjer so ljudje veselo rajali. Janko se ne more vživeti v razigrano razpoloženje, ki vlada okrog njega. Ne more pozabiti sanjavih oči, ki so tako zgovorno pripovedovale o kruti pre vari človeštva. Hreščeči glas stare harmonike ga predrami iz globokega razmišljanja. Zave se, da mora zabavati poleg sebe sedečo Slavo, ker ga je usoda za to izbrala. Toda, kaj naj pove temu dekletu, ki je nanj tako vplivalo in Iztirilo vsakdanjost njegovega življenja? Naj dolgočasi Slavo s svojo nezanimivo in mučno življenjsko povestjo ali pa ji naj govori o sreči, ki je morda — ni?
Slava r.e pričakuje bohotnih fraz, ki jih imajo ljudje polna usta in se zdi, da se mora človek zadušiti v njih.
Pogledala mu je v otožne oči, razumela njegovo bol in biserna solza globokega čuvstvovanja je spolzela po njenem lepem Ilcu. Ni ji bilo do veselega smeha in težko gostilniško ozračje ii postane neznosno. Molče se dvigne in neopaže-
no odide v gluho noč. Janko vztrepeče in nekak čuden strah ga prevzame za bitje, ki ga je danes prvič videl. Ne, ne sme ostati dalje pri veseli družbi, iti mora za Slavo, ki ji morda grozna osamelost stiska nežno dekliško srce...
Slava beži proč od kraja, kjer se razlegajo pijani glasovi in kmalu spozna, da 30 je objel mestni gaj z blagodejno tišino. Nemo posluša, kako se poigrava rahla nočna sapica z že jesensko pobarvanimi listi ir. poljublja njene rahlo trepetajoče kodre. Glava zahrepeni po sreči, njeno srce bi se rado ogrevalo v čisti ljubezni do nekoga, ki bi razumel njeno veliko bol, zadano od nehvaležne prevare. V takem razmišljanju jo preseneti Janko in jo vprašujoče pogleda v otroško odkrite oči.
Hvaležno mu stisne Slava roko; nato mu pove svojo dolgo življenjsko izpoved, izpoved dekleta, ki je vroče ljubilo, žrtvovalo vse za srečo, a je bilo zato kruto prevarano. Janko ni pripisoval ženskim dušam tolike odkritosrčnosti, zato ga je Slava tem bolj presenetila z zaupanjem vanj. Ne more več prikriti velikega čuvstva. ki ga vleče k njej, tesno jo privije k sebi in njune ustnice se vsesajo v dolg poljub, iz ljubečih prs pa se jima izvije vzdih: »srečen, srečna«.
/mm'4
Mariborski »V e 2 e r n i k a Jutra
V Mariboru, dne 3, Xf.
M a. je 9 f
117
OCEANOPOLIS
«•«§•<• • alcrfv« o9U ilovmikm pral.ioitt
»Lahko jo pogledate«, je dejal Astis, »samo noč je, in boste malo videli. Tu je okno!«
Profesor se je nagnil k stekleni odprtini in se ozrl v globino. Zares, videl je prav malo. Komaj z daljnogledom, ki mu ga je ponudil Astis, je opazil pod seboj luči pekih mest, ki so brzela mimo kakor slike na filmskem traku.
»Kje pa smo sedaj?« je vprašjl profesor.
Astis se je ozrl proti zemlji in odgovori):
»Pravkar smo preleteli Rim. Kmalu bomo nad Tunisom«.
»Tako daleč smo že?« se je začudil profesor.
»Da, tako daleč«, je pritrdil Astis. »Naše letalo leti z bliskovito naglico.«
Inženjer Skomar je bil še bolj prevzet kakor profesor. Bil je tako presenečen nad vsem, kar je doživljal, da skoraj ni mogel govoriti. Grlo se mu je sušilo in nehote je že kmalu spoznal, da ne bo mogel postreči Doljanu z vsem cvičkom. Nekaj časa se je trudoma upiral skušnjavi, naposled je pa le omagal. Odprl je kovčeg in potegnil iz njega steklenico in čašo. Natočil je in ponudil kozarec najprej Astisu:
»Gospod doktor, izvolite poskusiti naš dolenjski cviček! Gotovo vas žeja, kakor
mene.«
»Ne žeja me;« je odgovoril Astis, »če pa imate že s seboj pijačo, se je ne bom branil. Ko sem bil v Ljubljani, sem se le stežka priučil vašim vinom; počasi pa je šlo. Poizkusimo, če mi še tekne. Na vaše zdravje, gospod inženjer! In na vaše, gospod profesor!«
»Na zdravja!« sta odgovorila inženjer in profesor.
Astiš je izpraznil kozarec in praznega vrnil inženjerju, ki je natočil še profesorju in sebi.
»Vidite«, je rekel inženjer profesorju, »smejali ste se mi, da nosim s seboj cviček, sedaj pa si le gasimo ž njim žejo. Druga steklenica mora ostati za Doljana. Kaj bi pa tudi rekel, če bi prišla k njemu, brez vsakega darila.«
»Seveda«, se je zasmejal Astis. »Kako pa naj bi šel Slovenec na potovanje brez vina. Treba bi bilo samo še, da zapojemo kakšno narodno, na primer:
Kdo bo listje grabil, kdo bo praprot žel, kdo bo dekle ljubil, ko bom jaz na vojsko šel... potem bo takoj tu pravo pristno kranjsko razpoloženje.«
»Sijajno«, je vzkliknil profesor. »Kdo bi si mislil, da bomo imeli tako prijetno potovanje. Vendar mislim, da si prepeva-
nje lahko prihranimo za Oceanopolis, saj se peljemo vendar na ženitovanje našega dragega prijatelja Doljana in prin cese Intele.«
»Res je tako«, je pritrdil Astis, »Toda sedaj smo že nad Tunisom in bližamo se pogorju Atlasu, Naše letalo leti z veliko naglico. Dosegli bomo ocean nad Ocear.o polisom še prej kakor smo nameravali. Sicer pa nas Doljan že nestrpno pričakuje.«
»Zares«, je ^ejAl Skomar, »radoveden sem že na vaše podmorsko mesto, Rad bi vedel, če je vsaj malo podobno predstavi moje domišljije. V sanjah sem že bil v njem; zato sem pa tudi vedno verjel, da Doljan ni mrtev. Seveda, Ljubljančani so se mi smejali; bili so trdno prepričani, da se mi meša. To bodo zijali, ko bodo izvedeli, da sem imel prav«.
»Strmel bo ves svet«, je dejal Astis. »Vidva bosta poleg Doljana prva človeka s površine zemlje, ki jima je bilo usojeno priti v podmorje. Ne bosta pa zadnja. Čim bo izvršena poroka Doljana in Intele, bomo sporočili svetu, da je Oceanopolis dostopen vsem, ki se zanimajo zanj. Na razpolago bodo tudi naši arhivi, knjižnice, muzeji in vse znanstvene institucije. Naša visoka kultura in civilizacija bo v prihodnjih letih popolnoma preobrazila svet.«
»Tako naše delo le ne bo ostalo brez uspeha«, je veselo vzkliknil inženjer. »Dosegli bomo mnogo, mnogo več, kakor bi si bili mogli obetati v prividih najbolj bujne domišljije. Iskali smo ostankov nekdanje Atlantide, razvalin, grobov, našli pa smo žive ljudi, žive Atlante.«
»Recite kar hočete«, je menil profesor, »to mi morate priznati, da smo stori* nekaj tako velikega, da nikoli ne bo P°" zabljeno«.	,	..
V prijetnem pogovoru je naglo m’1’1 čas, da Skomar in Roškar skoraj nis-® hotela verjeti, ko jima je Astis sporoči, da je letalo doseglo mesto na oceanu, pod katerim leži skrivnostni OceatiopO" lis. Letalo se je zaustavilo ter se pričelo najprej silno naglo, nato pa vedno bQ" počasi spuščati proti morski gladini. Nat* oceanom je bila še noč, ko je sedlo r*a valove in se prijetno zazibalo na nji*1, »Kaj bo pa zdaj?« je vprašal profesor zaskrbljeno. »Kako bomo prišli v P0“' morje?«	J
»Prav tako lahko, kakor smo priletel' iz Ljubljane sem«, je odgovoril Astis* »Poglejte naša podmornica nas že pd' čakuje!«
»Skomar in Roškar sta se ozrla sko* zi lino letala in res opazila v neposredni bližini nekaj temnega.
»Podmornica?« se je začudil inženjer, »S podmornico se bomo odpeljali v Oceanopolis?«
»Da. s podmornico!« je potrdil Astis, »Sieer je ta podmornica' docela drugačna, kakor so tiste, ki jih poznate, je pa vet*' darle podmornica, saj vozi pod morjem. Obenem z nami bo odpeljala s seboj M' di naše stratosfersko letalo. Čez neka! minut bi moglo pluti tu mimo vse brO' dovje sveta, pa ne bi opazilo prav nič'3' sar, kar bi kakorkoli spominjalo r.a t0’ da so bili na površini morja še malo pm prebivalci Oceanopolisa, edini živeči P°' tomci starih Atlanto v.«
(Dalje prihodnjič.)
(1:1),' Kastner & Ohler:Siidbahn 6:2 (5:1), Kapfenberg:Amateure 14:2.
Sindelar se preseli v Švico. Vodja napadalne vrste dunajske »Austrie« in avstrijske reprezentance Sindelar je bil kupljen od FC Grasshopersa (Curih) ter bo stalno igral pri omenjenem klubu. Sindelar bo dobil 12.000 Din plače na mesec.
Težkoatletska balkanlada bo 1. decembra t. 1. v Carigradu. Tekmovanja se bodo udeležili tudi jugoslovanski atleti.
Pri češkoslovaškem maratonskem teku
je zmagal Madžar Galambos s sijajnim časom 2:37:53.2 pred Mottmiillerjem (2:41:38), Čehoslovak Sulc je zasedel tretje mesto v času 2:42:33.
Olimpijsko skakalnico grade v Gar-misch Partenkirchenu, ki bo dopuščala skoke do 80 m-
Najhitrelš! dirkač na svetu je Francoz Richard, svetovni rekorder v enourni vožnji. Pii zadnji dirki je prevozil 7 km dolgo progo v času 7:42.1 minutah.
Največje ptice na zemlji
Katastrofa sovjetske križarke.
Iz Moskve se poroča, da se je te dni potopila v Vzhodnem morju velika sovjetska križarka »Profintem«, Od posadke se ie rešilo 16 oseb, dočim se je 10 mornarjev in častnikov potopilo z ladjo vred. Vesti o katastrofi križarke so sovjetske oblasti zatajevale več dni, dokler niso prijele poveljnika križarke, ki je s sozarotniki še pred katastrofo zapustil svojo ladjo in je prepustil usodi.
V predpotopnih dobah so živele na svetu ogromne praptiče, ki so pa imele v klunih še zobovje. To še niso bile prave ptice. Tudi poznejše velikanke ptičjega rodu so se v mnogočem razlikovale od prvih ptic, ker niso znale letati. Tako so še pred nekaj desetletji živeli na Madagaskarju neki noji, ki so merili od krempljev do kljuna ob iztegnjenem vratu 3 do 4 m, baje celo do 5 metrov. Okostja teh ptic hrani prirodoslovni muzej v Tananarivu, glavnem mestu Madagaskarja. Domačini pa najdejo od časa do časa še njihova ogromna jajca, ki jim služijo za vrče in sodčke. Take velike ptice so živele tudi v Avstraliji in žive še dandanes, dasi so manj še. Na Novi Zelandiji so izumrle že v naši kulturni dobi, v Avstraliji na celini tudi. Veliki kazuarji, kakor se imenujejo in merijo v višino do 2 metra in celo več, so se ohranili samo še na nekem avstralskem otoku, kjer skrbe sedaj zanje tako, da se spet naglo množe in jih je sedaj že nekaj tisoč. Poleg kazuarjev so največje ptice noji, ki žive v Afriki in ponekod v Aziji. Noji so pa tudi pri uas dobro znani, saj najdemo povsod njihove slike, v cirkuških kletkah pa tudi njih same.
Izkoriščanje subtropskih krajev na Kavkazu.
V sovjetski Rusiji je bila nedavno ustanovljena nova organizacija z nalogo, da deluje na področju gospodarskega izko-
Zniiall tmo ceno knllgl
,Prekletstvo ljubezni
i
od Din 35’- na
Din 23'-
Dobite io v upravi Jutra in Večernlka v Mariboru, Gosposka ulica Stav. 11
riščanja subtropskih pokrajin na Kavkazu, ki predstavljajo v resnici eksotičnost Rusije in jih zahodna Evropa še danes prav slabo pozna. Pod jasnim, vročim nebom zore tamkaj krasne oranže in limone, ponekod tudi banane, goji se pa v velikem obsegu tudi čajevec, ki daje izvrsten čaj, ki prav nič ne zaostaja za kitajskim čajem. Eksploatacijo tega eksotičnega bogastva vodijo sedaj sovjetske državne gospodarske organizacije in tru-sti. Gojitev in trgovina s čajem sta poverjeni trustu »Čaj-Gruzija«, poslovanje z oranžami in limonami pa »Trustu za oranžne in limonove kulture«. Mimo tega so sovjetske oblasti ustanovile v subtropskih pokrajinah Kavkaza celo vrsto šol in znanstvenih institutov, navezanih tesno na lokalne razmere in namenjenih izobrazbi tamkajšnjega prebivalstva. Vsi ti instituti so podrejeni »Komiteju za subtropske kraje« in so sledeči: Vsezvezni institut subtropskih kultur v Suhumu, institut za gojitev čaja v Ozurgetih, vse-
zvezni institut subtropskih kultur v Tifll" su, institut za eteričnooline kulture t11 sadjarstvo v Batumu in Gagrih, čalflj tehnike v Ozurgetih, Zugdidamu in Ko* buletih ter drugi.
Smrt naistarejše amaconke sveta.
V neki vasi blizu Santiaga de Chile J® umrla nedavno starka, ki je dočakala 1$ let. Po uradni ugotovitvi se je ta žensk® rodila 16. julija 1800. in je bila smatrali® splošno za najzaniimivejšo zgodovinski osebnost vse Južne Amerike. Aktivno i® sodelovala v vseh vojnah španskih kop'' kvistadorjev in prvih čilskih priseljencev proti indijanskim plemenom. V neke*® boju proti Perujcem je bila starka nevaf* no ranjena in je prejela za svoje junaštvo zlato čilsko kolajno za hrabrost. Zadnjik 20 let se je ves ameriški tisk pogosto i* obširno bavil s to zanimivo amaconk® najnovejšega veka.
Mati
Razno
SPALNE
in jedilne sobe, šperane, iz kavkaškega orehovega lesa. politirane ter kuhinje in spalnice lz mehkega lesa, prepleskane, po ugodni ceni prodam. Mizarstvo, Aleksandrova cesta 48	2460
OPREMLJENO SOBO
OPOZORILO!
Avtobusno podjetje Maribor —Svečina naznanja, da se dpevna vožnja ob 11. uri iz Maribora ukine. Avtobus vozi samo še ob sobotah na tej progi.	4177
STARO VINO (RIZLING)
več polovnjakov na prodaj, Prodaja se tudi od 5 litrov na prej, liter po 5 in 6 Din. Kirar. Sv. Peter pri Mariboru. 4176
PECI IN ŠTEDILNIKE
rabljene v veliki množini kupujem ih prodajam, kakor tudi kupujem po najvišiili dnevnih cenah vse rabljene kovine in železnine. Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica št. 14.	4188
Sobo odda
s prehrano in perilom išče go spod v Magdalenskem predmestju. Z navedbo cene poslati na upravništvo pod »Ponedeljek«.	4178
lokal _
earr—: ...jjsg**
LOKAL	.
tik glavnega kolodvora °° dam. Vprašati Aleksandrovi cesta 48. mizarstvo.	27»*
Službo dobi
PLETILJO
sprejme pletarna Vezjak. M«* ribor, Splavarska ulica 6.
4192	^
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanpya ulica 28. pritličje. desno.	4171
„ZEPHIRM PECI
•edini ekonomični sistem čisto higijenskega
kurjenja z drvmi.
Nenadomestljive z ozirom na
m
štedljivost, udobnost, higijeno, snainost.
1® srde sobo 24 ks drv 3 1	ur
Proizvod:
„ZEPHIR“
tvornlca peti d. d.
Subotica
žahte vajte brezplačne prospekte!
Hdino tovarniško zastopstvo
V Mariboru:
Plnter & Lenard
V Celju:
D. Rakusch
V Ljubljani:
Venceslav Rieinlk
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	REHAR
... ^	-	V-	-	v-	-	-	-	-	.	STANKO DETELA .v Mariboru
v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik