SU 100
V Trstu, v sredo 15. decembra 1886.
Tefiaj
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»EDINOST« z zbam a krat na teden T«ft*o tridi in taMta o polurne. Cena za vn« TeL i« polu l«ta 3 ROkr., za Aotrt leta 1 gl! Tat kr. - Sama prl-egas ane a gl. 50 kr za celo leto. - Poiamezne S^vilka uoivaio uri ooravuiitvu B v tratikan v T rit« po Rijicr , r Q«rlol in v A|dtvščlRl no rt »tr - forumi. reklamacije m inaerate prejema Opravn.it /o, vla Ttrrnta, »Navt tlakama*

Vai tinpui ae pošiljajo Uradnlitvs *vta Tarreate* iNuova Tlpogratia;* vaak mora biti frankiran. Rokoplal n»e7 posebne vroduoatt ae ue vrafiajo, — /anraM (razne vrat« naznanila in poalaiuf.e) ae zarađuniir po popodbi — prav cen6; pri kratkih oglaalh z drobnim črkami »e pladnje za v.ako bc flo 2 kr
Združenje Trsta, Istre in
Goriškega.
ii.
Leta 1884 so iredentarji torej sami sprožili misel združenja; ali ta pot, ko je »Politik« to ponavljala, kar prestrašili so se isti iredentarji in njihova glasila »L' Indipendente«, kakor tudi drugi lahonski listi so kar naravnost protestovali proti vsakemu združenju vseh treb primorskih dežel.
Da ni bilo tržagkim Lahonom nikoli resnioa na tem, da se Trst zduži ss drugima dvema sosednjima deželama, to smo mi uže pred 3. leti rekli. — Ali »Politik« to terja v interesu države, in vse kaže, da se ta misel tudi ozbiljno pretresava v krogih merodajnih državnikov.
Z avstrijskega stališča je stvar tudi popolnoma jasna, vsak pravi avstrijski državnik, ki le nekoliko pozna razmere Trsta in Istre, mora biti prepričan, da so sedanje razmere v Trstu in Istri uprav neznosno ter da ee te deželi z vsakim letom bolj odtujiti Avstriji, ako se stvari tako puste, kakoršnje so zdaj. Mi prav dobro umemo, zakaj tržaSki Italijani, rudečiin konservativni, in isterski Sig-nori ne marajo za nikako združenje, Stranka, ki v Trstu gospoduje, Sati se tako prav dobro; njo ne kontro-luje nobeden, zato pa more dosti storiti in trošiti za slavno idejo, to je: .za poitalijančevanje, Enako je z ono stranko v Istri, katera ijsključljivo gospodari v deželnem odboru v Poreču,
Tam su šentano malo brigajo za občne avstrijske interese; isterskej italijanske]* gospodi je sploh bolj znan Rim, bolj so jej pri srcu Benetke, nego pa Beč.
To dobro vodo tudi na Dun</£-in zato se je v zadnjem času pojavil tudi marsikateri oficijozni glas za radikalno spremembe v Istri. — M»j take pojave Štejemo tudi nedavno izšlo obSirno knjigo »Pola«, katero je gotovo pisal človek, ki je tudi dunajskej vladi pobliže poznan. — Glavni smoter tej knjigi jo, da se dokaže, da bi bilo za Istro in za Avstrijo boljše, da se mesto Palj proglasi za glavno mesto Istre, ter da so tam koncentrujejo vse istrske oblasti, kakor deželni zbor, sedež Škofa, vojaStva, potem srednje Sole itd.
Nekatere spremembe so torej želja odločilnih vladnih krogov, in ako ne poprej, zgotove se te spremembe morda čez par let, ko bode vse pripravljeno za odpravo proste luke tržaške. — Da tako ne more več dolgo ostati, to nam kažejo uže mnoga znamenja in pa neka apatija, ki se je lotila tistih krogov na Primorskem, na katere se je sicer vlada zanaSala in tudi mogla zanaSati.
Kar se pa tiče združenja samega, i smo mi uže večkrat dokazali, da bi j Slovani mogli v skupnem deželnem 'zboru doseči večino, da je vlada le količkaj prijazna Slovanom. Mi nismo j iznajdniki novih političnih sistemov lin tudi vemo, da je Napoleonova Ilirija zgodovinskega pomena, in da združenje Slovencev v eno samo administrativno grupo tudi ni Se le nova želja in nov program, mi namreč hranimo v spominu uže prvo enako proSnjo od leta 1860, ki se je podpisovalo po vsem Slovenskem; pri vsem tem pa si upamo trditi, da združenje Primorskih treh dežel nema pravega zgodovinskega temelja in da bi tudi ne odgovarjala popolnoma željam in težnjam nas Slovencev v obče; pri vsem tem pa bi mi Slovenci tudi tej manj Sej
skupini, ki se niti od daleč ne more imenovati Ilirija, najbrže ne nasprotovali, in to posebno iz uzroka, ker v tem vidimo boljše zavarovan državni interes ter tudi neko zboljSanje v gmotnem obziru, kajti v dobrem in trdnem obstanku Avstrije vidimo mi Slovenci Se najboljše zavarovan tudi naš obstanek, akoprem Be moramo uprav z veliko težavo boriti za svoje pravice.
Naj bi za zdaj obveljalo vsaj to manjSe združenje; morda kesnejo bi se moglo izvršiti tudi veče združenje, h kateremu bodo morda kedaj silili tudi ekonomični obziri.
Da bi so le enkrat v obče rešilo narodnostno praSanje in dogotovila neka norodna postava, vsled katere ne more nobena narodna veČina v narodnih zadevah preglasovati manjšine drugih narodnosti, potem bi se moglo tudi praSanje novih administrativnih grup lehko reSiti. — Naj si bode stvar kakor hoče, mi menimo, da bi mogli Slovenci biti zadovoljni, ako bi vlada v resnici to nameravala, kar je dala »Politik« po nekakem razumeti; združenje vseh treh primorskih dežel v eno samo z enim samim deželnim zborom bi bilo v mnogih obzirih veliko boljše, nego je sedanje stanje, ki ie uže -skoro neznosno, kar kažo straSna tišina in nevolja, ki vlada ne le mej Slovenci, temuč tudi mej nekaterimi Italijani, ki vendar še poSteno mislijo z Avstrijo.
Sedanjest Trsta,
(Dalje.)
Ako Trst promatramo iz političnega stališča, nahajamo v njem dve skrajni stranki —- liberalno ali napadno in konservativno, strogo lahonsko in zmerno avstrijsko, ali takozvano patriotično stranko; prva je na
PODLISTEK. Sestra Anica.
Slika z bosenskega bojišča- podoma čil Janko Leban-Gradimir. Vojak po bitvi tam leži, Iz srca gorka vre mu krir Oi mlada kri, oj mlad junak, Objemlje ie te smrtni mr»k!
Dovnei.
Vojaški ambulančen vlak družbe »ru-dečega križa« je drdral neprenehoma svojemu cilju naproti: na bosansko bojišče, kjer je čakaio na stotine ranjen b vojakov zdravniške pomoči. Bilo je uže pozno ponoči. Vse jo v vozu počivalo, le mlada krasna dekl ca ne v obleki strežajke z v&itim rudečim križem na rokavu. Bila je to sestra Anica. Mlada samaritanka je ležala na svojem počivalniku ter v misli vsa vtopljena zrla proti stropu železno-cestnega voza, kakor da bi jej tam mimo plavale si ko minoiib dnij. Na krasnem njenem obrazku je bilo brati, <1a jej srce razliva veliko gorje. In v istini, tožne so bile mislt, ki so se podile jej po glavi. Spominala se je nekedanje svoje sreče, katerej so mora zdaj, prevarana deklica, na veke odpovedati . . .
Anica Pogačnlk-ova je bila sirota vojaškega zdravnika. Živeli sti z materjo prav skromno ob majhnej penzip ter oh obrestih neznatnega premoženja. V Brnu, kjer se je bila rodila, preživela je Anica prva svoja mladostna leta. Po smrti oče-tovej je bila Bvoje matere e iina sreča.
Tako je Anica vzrastla ter se razcveta v prekrasno devo, kl je očarovalo marši -koje m išlto srce. A ona si v svojej sa-motnosti in nedolžnosti niti ni bila svesta. kako upliva njena lepota. Vender je imelo priti k malu drugače.
Anica ]e imela dvaindvajset let, ko obifiče prvikrat v svojem žlvenji majhen ples. Višji lajtnant tedanje mestne posa lke, Srečko Kojanovič, mož finih maner in lepe vnanjesti, bil je t<koj ves mrtev na Anico; tako ya ie očarovala lepota in ljubeznivost njena] H tro se Anici da predstaviti in preplesal je ž njo ves večer.
Deklic* si je morala priznati, da se Ae nikoli ni lako dobro razveseljevala. A uže drugi dari je bila vsa spremenjena Njeno srce je bilo uneto za lepega Častnika, kateri si je bil tudi izprosil dovo je-nje, da sme njo in njeno mater odsehdob obiskovati na njijnem domu.
Stojanovič je zahajal odslej vsak dan v hišo k ženskama, in k malu je lepej Anici odkril svojo ljubezen. Kako ne hi? Saj je bil prepričan, da brez Anice ne m<>re živeti in zato jej razodene, da jo hoče poročiti, da le postane stotnik. T^ga se je nadjal v jednena letu. Anica j* bila najsrečuejš' bitje na svetu. Trije meseci jej le k malu minejo, ko jo iznenadi Sto-j a ■ i o v i č z novico, da je njegov polk pre-stavjen v Pe«to. Prisegovaje si večno zvestobo, ločil «e ie mladi častnik od svoje zaročnice. Ločitev ta je prizadejala 'deklici prvo britkost, kajti smrt očetova se Anici tii z.iela tako britka, ker je bila takrat Še majhen otrok.
(Dalje prib.)
krmilu ter prevladuje v deželnem in mestnem zboru. zadnjo nekillko simpatizujo tudi tu živeči Slovenci in Slovani, zvesti starej Avstriji.
Koliko krivic se godi pri tej vladi, na bodemo tu ponavljali, kajti stara in dobro znana resnica je, da liberalna lahonska, ki sedaj tu prevladuje, postopa skrajno ia jako krivično z drugo vladi zvesto stranko.
Istina je, da ona škili Čez mejo ter se nadeja rešitve o<i bližnjega kralj-stva v tem, ko druga patriotična manjšina sladico spi na nepridobljenih lavorih ter pušča, da nemirni nasprotniki vodo kale ter jo na svoj mlin obračajo. — Kakih čutov so navdahneni in kako politiko ti-r »jo pristaši lahonske stranke, kažejo nam \se ustanove od njih vzdržavane in vla-dane; to pričajo listi, od njih uredovan! in izdavani; Avstriji nasprotnih čutov so navdana vsa lahonska društva in korporacije; mladež njihova rova in SČuje proti drŽavi, v kojej živi in zaslužka ima, in sploh: vse, kar po lahonstvu diši, polno je tudi nasprotja proti Avstriji.
In vendar avstrijska drŽava trpi na krmilu ta tako nevarni element in pri tein na noge stopa slovenskemu, popolnoma jej zvestemu na obalih adrijanskega morja 1 — Marsikdo bi jej v svojih m slih lahko očital nebriŽnost; kako to, da pri vseh izgredih, hujskanju in poni čuih neredih, ki bo bili pred ieti na dnevnem redu — labonstvo vendar še večji greben ima?/
Let* 1882., ko so se v Trstu godil« stvari, ki so delale in še dan danes delajo nečast temu od nekdaj »najzvestej-fiemu« mestu, trdili so razni časniki, da bode v Trstu uvedena drugačna, bolj stroga vlada; da na mesto municipija nastopi poseben vladin komisar; a pri vsem tem smo še sedaj na Istem, in celo na slabšem stališču. Stranka, ki je tedaj bila izgredov kriva ter jib celo zagovarjala, sedaj je v velikej večini na krmilu ter postopa prav tiransko proti Slovanom, ki živijo tu v zdatnem številu. — In kdo je kriv teh slabih razmer? — Več stvari je, knje bi lahko in opravičeno kot vzroke tega slabega stanja naveli; ali govorimo 3amo o nekaterih, ki so nam uprav na miBlih.
Ni umestno vso krivdo zvračati na vlado in njej očitati netaktnost in preveliko tolerancijo z lahonsko stranko; nekoliko krivi smo tudi mi, da Be inara t političnem obziru tako slabo godi.
Dober ali slab izid volitev odloči tu pri nas tudi dobro ali slabo Btanje naroda; izid volitev pi je odvisen od večje ali manje korupcijske moči, ki se nahaja
»Ti si kriv .... U
Spisal Fran Št. Andrežki. (Konec)
Ivanki je prihajalo zmeraj slabše. Nezvestnika je gauolo vendar njeno žalostno stanje. Prišel je, a prepozno, da bi jo izpulil smrti iz naročja, kajti malo ur pozneje se je poslovila od solzne doline in se preselila v kraj, kjer ne bode več trpela. Ko je stopal on po stopnicah, dvi-gnola se je še enkrat, kakor da bi bila čutila, da je prišel oni, kojega je toliko ljubila, kojega je tako Željno pričakovala. Pri njegovem vstopu vsklikne:« Prelju-bljeni »Ti si kri v ... ;• in omahne zopet v postelj. On sede k njenej postelji, gleda jo nepremično, kliče jo po imenu, a ona ga ne Hliši. Trdo srce njegovo se omeči. Zjoče se in kesa, da je kaj tacega storil. Poljublja jo in prosi odpuščanja. Ob devetih zvečer ozre se ona še enkrat vanj, izgovori te — le besede: »Ti si kriv.... !a a dalja ue more, njen obraz se nasmehne in ni je bilo več! Sad prve ljubezni, mala Ivank*, zajoČe, kakor da bi čutila izgubo, koja jo je zadela.----------
Žalostno je zapel prihodnjega jutra mrtvaški zvon oznanovaje, da je zopet eden rešen zemejakih muk in da se vtrujen vrača k milemu svojemu stvarniku.
Dan pogreba napoči. Na vse zgodaj odide Tone Raven, ne da bi mi povelal, kam gre, ali kedaj se zopet vrne.
Določeno je uilo, da se premiia mi
hčerka ob devetih za jutra materi zemlji Izroči. Deveta odbije. Gospod župnik s cerkvenikom pride in odmoli svoje molitve. UŽe hočejo pogrebci krsto zadeti in milo mi hčerko odnesti, a Raven se še nI vrnil.
Gospoda župnika poprosim, naj bi Se nekoliko počakali, da hI Raven prišel. Prav rad mi stori to ljubav, a zastoj smo čakali pol ure. Ker Toneta še zmeraj ni bilo, nisem si upala več zadržavati gospoda župnika v izvršitvi njegovih dolžnosti. Žalilo me je, da je nezvetnež nesrečnej mojej Ivanki Se zadnjo čast odrekel.
LJže je odmolil gospod žnpnik svoje molitvice pri grobu, uže so hoteli pogrebci krsto v grob spustiti, ko nekdo v bližini obupno zavpije: »Počakajte! Počakajte!« Bil je Tone Raven. Oddalil se je bil zjutraj od doma, kajti strpeti ni mogel tam, kjer je provzročil toliko nezgod. HotJl se ja nekoliko razvedriti, a ni mu bilo mogoče. Zadnje njene besede: »Ti si kriv«, rojile so mu po glavi in so ga vznemirjale. Spomnil Be je, kako ga je zmiraj ljubila, a kako da je on njeno ljubezen povračal. Sklenolje,6e enkrat jo videti. Ves spehan je prisopihal še o pravem času na pokopališče. Sti8niv6l nekemu pogrebcev nekaj denarja v roke, prosil je milo, naj bi mu krsto odkrili.
Z veseljem so ustregli pogrebci njegovim željam nadejajo se Še kacega daru. Pokleknil je h krsti, poljubil še enkrat zapeljano iu padel v nezavest.----
EDINOST
v tej ali onej stranki. Da prodre v volitvah, posluževala se je liberaluška stranka vsakovrstnih najsramotnejših sredstev; denar je sveta vlidar, in z denarjem kupovala je glasova ter se okoristila od tuje nevednosti in nezavesti.
D&, vprav 2.idnje pomanjkuje zelo našim krogom; nezavednoit j« oni spo tikljaj, ki ne dopušča, da bi slovanska ideja na obalih jadranskega tnorja bolje napredovala nego napreduje. Opazujočemu razne volilne manovre v našej okoiici, s kojiini so nasprotniki volilce mamili in varali, milo mi je delo; ubogi narod, tako sem si mislil, kuko si goliufan in prevaljen ; kako oiolč Š v tem, ko ti nasprotnik s pogubo preti ter se tvojej nevednosti smeje. — »Mundus vult decipi !• skoraj da naši okoličani v času volitve zgubljajo ter prodajejo svoje glasove in svojo zavest. Zavesti jim manjka in onega navdušenja, ki se opazuje sploh pri slovanskih narodih in to je vprav oni razlog in uzrok, ki zabranjuje krepleDje slovanske ideje tu pri na?.
In ta nemarnost ne opazuje se le v času volitev, temveč očita je tuii v drugih slučajih. Kobko bolje bi na primer vspe-vala in se krepila razna slov. drufitva v mestu, ako bi se tudi bližnji okoličani kaj bolj za ti j a zanimali I Hvalevredno in koristuo Delniško podporno društvo bi 6e podvojilo, ako bi tudi okoilčani kuj obilnejše k njemu pristopali; tega pa skoraj ne store, ker ž.ve preslepljeni od sovražnikov Lahonov.
Mnogo bolj bi se lahko opomogel slovanski živelj v Trstu in okolici, da bi le tu prebivalci zadnje gojili kaj več zaupanja do koristnih slov, ustanov. »Svoji svojim« kričimo, ali vendar malo nas je, ki se po tem reku ravnamo in vsaka snpica nas oplaši, da odstopimo kaj radi od sklepa, kojega smo se malo poprej poprijeli. Tudi okolica ima sicer v svojej sreli hvalevredne izjeme, može namreč, ki se nev-strašeno bore Za svoje slovansko prepričanje, ali štela bi jih lahko mnogo več, ako bi se dali i njih sorojaki od njih prepričati ter delovali skupno — a sloge le pomanjkuje I
Eden uzrokov našega životarjenja je tedaj vprav malomarnost in malo razvita narodna zavest.
(Dalje prih.)
Deželni zbori.
Goriški.
Prva seja bila je 9. t. m. predpoludne ob 11. uri. Odprl jo je dtželni glavar Franc
frof Goronini z jako lepim govorom, v ateri je uplel še celo nekoliko visoke politike In povuat-jal, da se nadeja, da se ohrani evropski mir.
Na to je predstavil deželni glavar dež. zboru kot vladnega komisarja dvornega svetovalca Franca barona Rechbacha. — Pre mo je zbor prešel na druge reči, spo-minal seje deželni glavar s prav gor-kimi besedami rajnkega Andreja Pavletiia, ravnatelja deželne gluhonemice.
Na posled je naznanil, da visoka vlada je predložila načrt postave, s katero se nekatere postavne določbe zastran rabe lovske pravice premeujajo.
Druga seja bila je 9. t. m. ob 4 popo-ludne. Poslanci bili so navzoči v polnem številu, deželni glavar naznani došle peticije na deželni zbor ter omeni, da jih izroči kakor njih vsebina zahteva, peti -cijskemu in pravnemu odseku. O vladnem predlogu glodć lovske postave poroča dr. vitez Tonkli ter predlaga, naj se izvoli po dovršenem dnevnem redu pravni odsek 7
Pogrebci zakrijejo zopet krsto in jo spuste v grob. Potem se razidejo, Tone Raven ostane še na pokopsliSču.
Zadnje večerne žarke je pošiljalo BOlnce na one le holmce, ko se on vzdigne iznad groblSča svoje žrtve. Po ovinkih gre na dom, kjer ga čaka mala Ivanka. Milo se mu nesmehne, ko jo vzame v svoje naročje in poljublja.
Videlo se mu je, da se kesa čina; pa kaj pomaga zvoniti po točil V tem kraji ni več mogel strpeti. Prlporočivšl mi malo Ivanko, naj za njo skrbim, poslovi se čez nekaj dni od mene. Pred odhodom Izroči fie 300 gld. gospodu župniku za olepšavo Ivankinega groba. Poslej ga nisem več videla. Pravijo, da se je napotil v Ameriko, a ladijo, na katerej se je nahajal, baje je na poti vihar razdrobil na nekej Škrbini. O tej priliki je baje svoje živenje
*gubif, Bog bodi njegovej duši milostiv I« • *
*
Tako je končala starica svojo pri povest. Videlo se jej je, da je vtrujena. Ker smo uže došli do njenega domovja, poslovim se in vrnem hitro v domačo vas.
Ako bi katera izmed čestitih bralk,
ali bralcev slučajno prišla v D........
naj ne zamudi ogledati si krasnega nagrobnika na Ivanklnem grobu.
udov, kateremu naj se izročijo ta in še drugi morebitni postavni načrti. Isti poslanec poroča o računih za leto 1885. in o proračunih za leto 1886 vseh zalogov, katere oskrbuje deželni odbor, ter pred laga spet, naj se izvoli ob enem z drugimi odseki finančni odsek, obstoieč iz 7 udov. Vsi nasveti sprejmejo se soglasno.
Ivan Gasser poroča v imenu deželnega odbora o goriški bolnišnici in norišnici ter stavi naslednji predlog, ki ga je bil deželni odbor enoglasno sprejel: Visoka zbornica naj sklene: 1. deželnemu odboru se nalaga, naj pretresa in naj stori potrebne korake, da bo mogel predložiti deželnemu zboru popolen načrt o ustanovi deželne bolnišnice in deželne norišnice;!^ v ti namen dovolijo se deželnemu odboru vsi oni stroški, ki bodo potrebni za preiskave, znanstvena in tehnična mnenja, načrte in stavbene obrise, iskanje primernih tal, preudaike in za vsako drugo potrebno podjetje. — Poslanec Duttori na-svetuje, naj se izroči odborov predlog po-sebnemtv,odseku 7 udov, ki naj bi se volil v prihodnji seji. Zbor pritrdi temu nasvetu.
Na to vršile eo se volitve v nasveto , vane odseke z naslednjim izidom. V peti-cijski odsek so prišli: Ant. pl. Dottori fnačelnikj, Jož. Del Torre, Matija Jonko, Ignacij Kovačič, Rajmund Mahorčič, Jos, lvančic, dr. K. Venuti; v pravni odsek: dr. vit. P;ijer (načelnik), dr. Abram. Be-nardelli, Jos. Ivančič, And. Kocijančič, dr. Nik. Tonkli, dr. Verzegnassi; v finančni odsek: dr. vit. Tonkli (::ačelnik), Ivan vit. Gasser, Evgen baron Ritter, dr. A, Gregorčič, dr. Jos. Maurovich, dr. Al. Rojic, baron Locatelli.
S tem je bila seja dokončana.
Istrski.
O J pri se je zbor 9. t. m.: Presv. škof poreško-puijski pel je v stolnej cerkvi siavnostno sv. mašo, zatem so se zbrali narodni zastopniki v zbomej dvorani.Predsednik zaključil je svoj govor s trikratnim »Živio!« na Nj. veličanstvo. Poslancev je bilo malo navzočih ter je temu vzrok slabo vreme, zarad katerega na ta dan niti parobrodje niso mogli do Poreču.
10, t. m. bila je druga seja dež. zbora, kf jej j* predsedoval g. dež. glavar Vidu-lich. Piičujoč je bil vladin poverjenik vitez Gumer. Vršila se je volitev tajnikov, revj-zoijev in članov posameznih odborov. Glede te volitve ni druzega omeniti, nego to, da od slovanskih poslancev ni bil nobeden izvoljen v noben odsek, le g. Anton Križanac je bil izvoljen za revizorja in tudi v finančni odsek; to je »fleisszettel« za dobro vedenje. Križanac je nekia tudi delal na to, da bi bil g. Laginja izvoljen v finančni odsek, pa prav čni Italijani niso hoteli na to prestati. G. K. iz tega lebko vidi, da je pot zgrešil.
Kranjski
je imel 9. t. m. prvo sejo, v katerej so se vrSile navadne formalnost! in volili odseki; — 13. t. m. ob 10. uri d^poludnepa je imel drugo sejo, kateri je predsedoval deželni glavar grof Thurn. Vlado je zastopal deželni predsednik baron Winkler. Razdelile so se došle peticije, izročil se je vladni predlog glede premembe zakona o izvrSevanji lovske pravice v pretres posebnemu odseku. Ravno istemu odseku sta se izročila lani nedoveršena vladna predloga o razdelitvi pašnikov in skupnih zemljišči pa o vravnanji in okroževanji gozdnih mej.
Deželni predsednik baron Winkler Izročil je deželnemu zboru pa Še nov vladin predlog, o vnanjem zaznamo-vanji v varstvo deželne kulture postavljenih in prisežnih čuvalnih organov.
Potem je poročal poslanec Klun o računskem zaključku ustanovnih zakladov za leto 1885 in stavil predlog, da bi se na svitlo dala knjižica, v kateri bi bile popisane glavne določbe in posebni pogoji raznoterih ustanov kranjske dežele, pa tudi ustanov, ki so v drugih krajih od-ločene za kranjske deželane, kakor Knaf. felnove in Schellenburgove na Dunajskem vseučelišči in v »Terezijevišči«. V ta namen naj dovoli zbor, da sme potrositi deželni odbor 500 gld. Zbor ta predlog sprejme soglasno.
Poročevalec je zatem prebral konečne številke posameznih zakladov, kateri so imeli čiste imenovine koncem leta 1885. kuicor sledi *
1. Dijaški zaklad gld. 667.660*80; 2. Dekliški gld. 24.13368'f,: 3. Dullerjev dekliški zaklad gld. 9.309 53 'f.; 4. Sauraujev zaklad za sv. maše gld. 2.936 40; 5. Glavarjev zaklad gld. 191.69559; 6. Sirotnin-eki zaklad gld. 379.576.58'i,; 7. Učiteljski zakiad gld. 15.685.98'/,; 8. Ilirski zaklad za slepe gld. 5.953 77; 9. Cesarice Elizabete invalidni zaklad gld. 8.541'54'[,; 10. Postojnske jame zaklad gld. 938-76; 11. Trevizirifjeva ustanova za Invalide gld. 2.122-24; 12. Metelkovi invalidni zaklad gld. 936*32; 13. Ljubljanskih goBpej invalidni z..klai št. I. gld. 1.608 45; 14. Ljubljanskih gospej invalidni zaklad Št. II. gld. 11.18013; 15. Kalisterjev zaklad gld. 86300 — ; IG. Hol lheimovi zaklad za gluhoneme gld. 16.450-83'/,; 17. Wolfovi zaklad za gluhoneme nld. 37 399 72; 18. Dr. Lovre Tomanov zaklad gld. 8.168.20; 19.
Hans Adam Engel-bauseijev zaklad gld" 26.89410 V,; 20. Flo lnigov zaklad za slepe gld. 76.171-60'/,. Sk ipej gld. 1.573.670 26.
Lsta imovina teh z.kladov koncem leta 1884 je znašala l,5\?9.84ž gld.26lt, kr. Torij se je leta 1885 pomnožila za 43.832 gld. 99'r* kr. Ta račun je zbor olobril.
Dalje je poslanec Klun poročal o proračunu in računskem zaključku hiralniČ-nega zaklada ter stavil predlog, da se potrdi proračun hiralničnega zaklada za leto 1887. s potrebščino 2500 gld. in zaklade 2514 gld., in da se odobri tudi računski zaključek hiralniČuega zaklada za leto 1885.
Oba predloga obveljata.
Za njim poroča rir. Ble:weis o računskem zaključku bolničnega, blizničnega, porodniškega in n»j ienskega zakbida za 1. 1885, ki se odobri. D-iije se odobre računski sklep vino- In saojerejske šole na Slapu za 1. 1885, o katerem je poročal dr. Poklukar, računski sklep prisilne delavnice za 1. 1885 (poročal je Lukmann), in računski sklep normalno-šolskega zakiada za 1. 1885 (poročevalec Šuklje).
Dr. Vofinjak je poročal o deželnih pod porah /.h nove šolske zgradbe, ter je v imenu finančnega odseka nasvetoval, naj v ta namen dohe:
Tomišelj 500 gl l., Borovnica 300 gld., Spodnja Iirija 300 gld., Babino polje 500 gH., Sv. Gora 400 gld., R bno 500 gld., Domžale 500 gld„ Svetli potok 100 gld., Sent Jur pri Kran j i 300 gld., Ht ušica 100 gld,, Dobliče 200 gld., Petrova vas 200 gld., Vrh 100 gld., Veliki Gaber 400 gld., Prež^anje 300 gld., DoberniČe 100 gld., TržiŠe 100 gld., Strekljevec 200 gld., Cerknica 300 gld., Griblje 200 gld., Bo-žakovo 100 gld., Stari trg pri Poljanah 200 gld., Trzin 100 gld., Kropa 100 gld. Skupaj 6.100 gld. Predlog obvelja.
Deželni predsednik baron Winkler oglasil se je pti tem predlogu in v vladnem imenu izrekel priznanje radodarnosti in požrtvovalnosti deželnega zastopa pri podpiranju šol.
Ža njim je dr. Bleiweis poročal o troških za uboge bolnike v nejavnih bolnišnicah in v srbskem kraljestvu. Gledć prvih je predlagal:
»Slavni deželni zbor naj sklene:
Oskrbovalni stroški za bolnike na Kranj-ko pripadajoče, ki se oskrbujejo v nejavnih bolnicah, prevzamejo se na deželni zaklad, ako 1.) bolnik ali njegovi sorodniki, ki bi morali za njega plačati, dokažejo uboBtvo in 2.) ▼ kraji, kjer se oskrbuje bolnik, ni javne bolnice.
Oskrhnina pa se sme vrniti samo do visokosti tarife za III. razred v Ljubljanski deželni bolnišnici določene«.
Predlog je obveljal brez premembe. Ravno tako je zbor pritrdil ukrepu deželnega odbora zastran naših bolnikov v srbskem kraljestvu.
Konečno so bile dovoljene sledeče podpore: podpornemu društvu visokošolcev na Dunaji 30 gld., bolnišnici usmiljenih bratov v Sr. Vidu na Koroškem 50 gld., občinskemu zastopu na Trati 200 gld., za popravo mostov in cest, ki jih |e poškodovalo hudo vreme, razun tega se je izbrisal občini še dolg 100 gld., ^ki ga je imela vrniti deželnemu zakladu; Šmarjeti pri Ložu se dovoli za napravo nekega mostu podpora 100 gld. iz kredita za ceste, Francetu Bajcu in učiteljski siroti Ani Adamič se milošja podaljša za tri leta, Julijani DiiriVld pa se letna pokojnina 100 gld. pripozna do smrti. Prošnja društva zdravnikov na Dunaji za podporo se odbije. S tem seje seja končala.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Praški vrhovni Škof grof Schtinborn je 9. t. m. odpotoval v Berolln; 10. t. m. ga je sprejel nemški cesar in potem tudi cesarica. 11. t. m. pa ga je cesar z njegovim spremstvom vred povabil na obed.
Marsikdo utegne vprašati, kak posel je imel vrhovni vladika na berolinskem dvoru; temu odgovarjamo, daje on metropolit nečega dela pruske šiezije, tedaj ue le avstrijski, temuč tudi pruski državni dostojanstvenik.
Deželni zbori so se doslej pečali skoraj samo s formalnimi zadevami; ustanovili so se in izvolili dotično odseke. Kolikor nam je doslej znano, predloži jim vlada dva zakona v razpravo; prvi zadeva pre drugačbo lovskega zakona glede občinskih in tistih zemljišč, katerih vlastniki imajo vsled obširnosti zemljišč sami lovsko pravico; drugi pa zaukaznje službena znamenja Čuvajev deželne kulture, kmetijstva, gozdnarstva, rudarstva, lova, ribištva in druzih vodnih pravic. V tirolskem deželnem zboru se je predložil tudi zakon glede Šolskega nadzorstva.
V Strajevu se snuje ljudska banka za Bosno in Hrcegovino; obečajo si od nje
mnogo, a bojimo se, da bo najbolj v korist judom, ker je v njihovih rokah.
Vnanje dežele.
Bolgarsko pralanje, kakor vse kiže, bode se še jako dolgo vleklo; Rusija hoče Bolgarijo utrudit*, da se naposled Fama na milost i nemilost uda. Bolgari so poslali deputacijo evropskim vladam, a oficijelno ta deputacija ne bo nikder sprejeta, Še v Londonu ne, ker je Bolgarija pod vrhovno turško oblastjo in kakor taka ne mere neposrednje, ampak le s posredovanje m turške vlade z velevlastmi občevati. Deputacija bo sicer povsod prijazno sprejeta, a nobena vlada jej ne da nobenega zagotovila, vrne se toraj v Sredec popolnoma brez vspeha. Avstrijska vlada je sicer predlagala, naj se vredi praSanje glede združitve Bolgarije z vshodnjo Ru-melljo. Italija in Angleška ste ta predlog s cer podpirali, ali Rusija ga je odbila in zoper to se ni lahko upreti, ker luska vlada stoji na podlogi berolinske pogodbe. Tudi Turčija se je prizadevala za rešitev bolgarskega prašanja. Priporočila je namreč Bolgariji, naj vlada odstopi, naj se razpišejo nove volitve za sobranje i naj sobranje izvoli mingreljskega kneza za vladarja, potem bi se združitev Bolgarije z Rumelijo pripoznala. Ali bolgarska vlada je ta predlog naravnost odbila in vsled tega je turški poslanec Gadban effendi protestiral zoper poslanje deputacije na evropske dvore. Da ima to pravico, to smo uže zgoraj omenil, Vsled tega protesta je celo angleška vlada izjavila, da deputacije ne sprejme. Pri tem takem tedaj Bolgariji ni odprta druga pot, nego pogoditi se z ruskim carjem. — Zdaj pa so strune mej bolgarsko vlado in ruskim carjem tako napete, da to ni mogoče, ker Bolgari nečejo slušali carja, car pa za las ne odstopi od svojega za-htevanja. Bolgari pa in ž njimi vsa Evropa ne morejo prisiliti carja, da ustreže bolgarskim željam, ker se lahko vpira na berollnsko pogodbo. Bolgarsko praSanje ostane tedaj nerešeno, dokler se na Bolgarskem samem ne pripeti kak državni prevrat; do tega pa gotovo pride prej aH slej, ker zelo dolgo bo sedanjej začasoej vladi brez pravega vladarja ne bo mogoče držati.
Bolgarsko deputacijo je 10. t. m. popo-lud ne sprejel tudi ruski poslanec na Dunaji, knez Lobanov, a mudila se je pri njem le nekoliko minut; da sprejem ni bil oficijelen, tega ni treba naglašati; enako je storil tudi turški poslanec.
Turška vlada je 13. t. m. poslala ve-levlastim okrožnico glede bolgarskega pra» Sanja. V tej okrožnici ona kaže na nevarno stanje v Bolgariji, katero lahko vsak čas porodi nemir. Ta nevarnost preti tudi Turčiji, katera se mora tedaj, kakor tudi velevlasti, brigati za to, da se bolgarske zadeve vredć. Bolgari so se obrnoli na turško sucerenno vlado, da jim priporoči kandidata za vladarja. Mej tem pa je Rusija priporočila mingreijskega kneza, turška vlada je to priporočilo sprejela, da se bolgarsko prašanje naglo reši, ker ni nobenega uzroka, da bi se Bolgarija upirala kandidaturi tega kneza, in ker je prepričana, da tudi druge velevlasti tej kandidaturi ne bodo nasprotne. Nazadnje priporoča okrožnica, naj se velevlasti potegnu za omenjenega kneza. — Iz Sredca se 11. t. m. poroča, da je ta okrožnica bolgarsko vlado zelo razvnela, saj to ni moglo drugače bili, ker okrožnica je res mrzla kopel.
Novo francosko ministerstvo je Goblet sestavil, ker ministra za zunanje zadeve ni mogel dobiti, prevzel je razen načel-ništva začasno tudi vodBtvo zunanjih zadev, 11. t. m. je v poslanskej zbornici prečital novega mimster^tva izjavo, po katerej bode to gledd zunanje politike držalo se prejšnje vlade načel, katera je zbornica odobrila. Glede notranje politike obeča nova vlada zaželjene predrugačbe, katere preoloži v začetku zasedanja leta 1887. Mini8terstvo želi, da se mu zaupa, ne zarad obečanj, ampak zato, ker ima odkritosrčno voljo, besedo držati. Zbornica mu da zaupnico, ako sprejme začasni proračun. Goblet je ponudil poslancu na Dunaji, Decrais u ministerstvo zunanjih zadev, a ta ni sprejel te ponudbe.
K D I N O 8 T
V ne ml kej vojašiej komisiji je 10. t. m-izjavil vojni minister, da vojaška preologa namerjava utrditi brambo države in ckie-piti vojsko. Polki se pomnože uže do 1. aprila. Vojni minister se je pečal bolj s francosko nego rusko vojsko, daljša pojasnila pa da pri podrobnej razpravi.
TurSki sultan menda ni prav pri zdravej pameti; on je duša vse sedanje politike; po dnevi spi, po noči pa ministre budi ter jim daje razne ukaze i naročila. Po-dobeu je rajnkemu bavarskemu kralju, ker vedno zida krasne palače in gradi divne vrte. Svojim ljubljencem daje bogate darove, domišljuje pa se, da se povsod plete zarota zoper njega in zato je ustrelil uže ljudi, ki so mu bili Bumljivi; okoli svoje palače ima vedno 18.000 izbranih vojakov, ker se boji napada.
Angleška vlada menda sluti nevarnosti, katere se prej ali Blej morajo pojaviti v mnogih in velikih njenih naselbinah, in ta slutnja je opravičena, ker nenaravno je, da narod, ki sam ob sebi ni velik, ukazuje skoraj polovici svetd, in kako še mu ukazuje 1 Povsod sicer širi nekako 8VObouo, tudi skrbi tu pa tam za omiko, napredek in kakor se vse te lepe reči imenujejo, a to mu m glavni smoter, on noBi luč svobode in vsa lepa darila le na krožniku, ua katerem nabira angletko bogastvo. Angleška kultura ne Izvira iz Čiste ljubezni do človeštva, ampak največ iz sebičnosti, hlepenja po bogastvu. Angleška vlada tedaj v naselbinah ne stoji ua trdnej podlogi, ker ne vzbuja ljubezni, ampak sovraštvo/ a ta velik greh angle-fikega naroda polagoma vzame Angležej vsa važuejša zunanja posestva; godilo se jej bode, kakor se je godilo Špauijl; to mora priti, ker to je naravni zakon, kateremu se nobena moč ne more upreti. Da se Angleška res straši, priča to, da je angleški minister za naselbine, E. Stan-bope, naznanil governerjem vseh naselbin, da je angleška vlada sklenola, prihodnjo spomlad poklicati jih v London, da se bodo posvetovali in da kraljici dad6 svet, kako bi se osnovala skupna državna hramba In bolj razvil poštni in brzojavni promet mej Angleško i Djenimi naselbami. Ta ko n fer en ca bode zborovala meseca aprila ali maja v Londonu pod načelu ištvom ministra za naselbine.
/t Kahire se 13. t. m. poroča, da se angleški vojaki v Kahlro vruo s postaj ob Nilu meseca aprila, ako se ne prigodi kaj posebnega ; potem bo mogoče angleško posaako v Egiptu jako zmanjšati.
DOPISI.
lzjolmlnsklb hribov 13. decembra, (Izv. Qop.) V 50 št. »Soče« je bilo črno na belem, kako se vede župan na Ponikvi. Drzne se namreč rn-k najeti dopisač, ki je pa gotovo sim zadosti črn črniti župana in Rakovčine, ki so ga izvolili. Strastno ga uapaaa z raznimi psov-kauii. Prvič pravi, da nema župan nič, čisto nič svojega premoženja in nobene lastnosti za Jupana; nasprotno pa hvali in se poteguje za nekega uže v prejšnih dopisih imenovanega moža, kateri ie uže v raznih kazenskih zapisuikih omenjen. Je-ll potreba, da ima župan na Ponikvi tisočake, ko ni v denarnici niti vinarja ter vsak berač toliko premore, kot občinska denarnica na Ponikvi ? — Ako bi bil Župan kak uzmovič in b. tajno potrebil kako »Mtšelajovo kaso«, potem bi lehko
eno leto vse bolnike Ponikovske, ki so Bem ter tja po bolnišnicah, vzdrževal.
Drugič pravi, da se je uže pripetilo, da je sin župana spravil iz krčme na Po nikvi, ter da se mu je iz rok Iztrgal in se vrnol k priljubljenemu žganju. To je gola zmišijena neresutca, ki jo izusti le, kdor ni posten in ki nič ni videl. Dalje se po krivici očita župauu, da vse noči po krč-mati ostaje. Je-li ta dopisun sam tujec na Ponikvi da ne ve, kai se je tam že zgodilo m kaj se godi ? Tega pa ne ve, ali vedeti i,oče, da je moral župan uže dva moZa kot spremljevalca se seboj vzeti, da ga niso tamkajšni »Moti«, ki učinijo za eu »pudelč« žganja vse. kar je lepemu nasproti, zavratno napadli in To dela )ep° °bčni- k«j ne / Zgodilo seje tam tudi, da sta krčmar m sin šla s kamenjem nad svoje goste, menda hoče o.,i najeti dopisač tega moža, ki ga tukaj vsak otrok dobro pozna,
le soditi, v deveto nebo povzdignotl, a Župana črni in obrekuie, ki ga ves tolminski okraj pozna; našteva mu n .pake, kar jih je po svojej najboljej vednosti in znanosti iztuhtal.
Dalje psuje Bakovčane, da so siepi, ker ne vidijo, kaj jim je prav ter naj ne hodijo v njih cerkev. Se je pa tudi že kdaj slišalo, ria bi bili kje ljudem v cerkev branili? Ali ni cerkev za vse ljudi prosta ? In vendar na Ponikvi se je že prigodi! sramotni Čin, da je sin onega moža iz line se stolpa ljudi kamenjal, ter bil zarad tega tudi osem dni s zaporom kaznovan. Sramotno 1 Svetuje tudi g vikanju, naj opravi vpako nedeljo »ofer«, da se potem Iznel č Rako\Č.nov. O, zmota | Ali ne ve oni dopisnik, da na sv. Štefana dan, ko ima gosp. vikarij na Ponikvi navadni • ofer«, mnogo Ponik< vcev ne gre zavoljo tega niti k božjfj službi, posebno pa oni hvalevredni mož ne, a to samo Iz golega sovraštva do g. vikaiija. kaiti g. vikarij, tako hoče oni, mora biti sluga tem ničvrednežem, drznol se je že ta »daleč-zabredli«, da je svoje pse nad g. vika« lijem dražil. Sram vas bodi I Dalje trdi oni dopisun, da Imajo na Ponikvi tudi sposobne može za županov posel. Ne rečem, da ne, a vendar smelo trdim; da med onimi možmi v vasi, ki so se za to poganjali, bil bi najboljši tako imenono-vani »Penčk», ki zna tudi nemški; gotovo pa bi bil dvakrat boljši kot oni mož, ki se odlikuje po svojim vedenju, ter mu ni niti najostudnejšl čin sramoten.
Zategatelj naj se oni dopisnik dobro za-nj potegne in njegove zasluge na veliki zvon obesi, a možičelj naj se pa mirno doma za peč stlsn e in reče ponižno»mea culpa, mea culpa, mea m*xima culpa« I sicer frčale bodo ostre pufice. ki jih imam še polen magazin.
Opazovatelj.
Domače in razne vesti.
tesarjevlč Rudolf In visoka njegova soproga Štefanija prideta 20, t. m. v Opatijo, kder ostaneta 14 dni; mej tem časom utegneta obiskati tudi Trst in Pulj.
Umrl je II. t. m. Paul Andrlanič jeden prvih in najboljših Lloydovih kapitanov v najlepšej starosti 50 let. — To je bil jeden redkih pomorščakov, katerem je srce gorelo za svoj hrvatski narod. Bodi ml Jebka zemljical
drofftnja Beust, soproga nedavno umrlega državnika grofa Beusta premi nola je na svojem posestvu Altenberg. Žalost za svojim soprogom vzela je bo-lehnej grofinji zadnje moči.
Uinrl |e Ljubljani gosp. August Dtmitz, c. kr. finančni nadsveto-valec in finančni ravnatelj za Kranjsko, 10, tega meseca v 60. letu svoje starosti. Pogreb je bil 11. t. m. popoludne. Ranjki je znan kot zgodovinar, spisal je zgodovino Kranjske.
Imenovanja. Začasna korvelna zdravnika dr. Jurij Kugler in dr. Gustav Braun Imenovana sta stalnima korvetnima zdravnikoma.
Odlikovan]«. Korvetni kapetan Ivan Holeczek odlikovan je radi svojega dolgoletnega izvrstnega službovanja z vojaškim križcem za zasluge.
V aieJI tržaške trgovinske in obrtniške zbornice se je 10. t. m. razpravljalo prašanje o ustanovitvi državne obrtniške šole ter na predlog borsne deputacije Bkltnola podpora 2(J00 gll. in za napravo tudi enkrat za vselej 2000 gld. — Potem se je potrdil proračun za leto 1887, iz katerega se vidi, da dohodki znašajo 150.200 gld,, troŠki pa malo manj, tako da ostane neznaten prebitek.
—	Prebrali ste se potem dve pismi pl. Vuceticha ; v enem se odpoveduje načel-ništveneinu namestništvu zbornice, v drugem pa državnemu poslanstvu, katero mu je zbornica podelila. Ker se ni dal pregovoriti, da obdrži obe častni mestni, izrekla mu je zbornica svoje zahvalo za dosedanje delovanje.
Tržaške novosti«
Nesreča. Nek voz podrl je v ulici Tor-rente Janeza Michelus iz Červinjana. K sreči se je samo nad levim očesom pobil.
—	Sploh bi bilo na mestu, da redarstvo strogo pazi na kočijaže. kajti enakim pogostim nesrečam v našem mestu je vtči-nom vzrok neopreznost In brezbrižnost kočijaže v v živahnih ulicah.
NaSi iredentarii so bili sopet enkrat prav veseli. — Italijanski kralj je podaril trža$kej mestnej biblioteki jeden eksem plar krasoudaje Dantejeve »Divina Com-mediau, katero ja dal posebno tskati za svojega sina.Vsie i te^'a veliko larmanje v ■ L1 Indipendente« in »Šalobardi«, in iu-dečka ji so kar v procesijah hodili v biblioteko gledat knjigo.
»Salobarda« je bila te dni v nevarnosti da pogine, — Stavci niso dobili v soboto plače, zato pa ni i*š|a v nedeljo. — Po plakatih je potem uredništvo ljudem lagalo, da ste se razsuli dve strani. —Pravijo, da prevzame zdaj ta list giasoviti Baškovič.
Živahne sanje in trdo spanje. 14 letni Franjo G. stanujoči v uliči del Rivo št. 176 j* prošle noci v spanji vstal, 8e podal skoraj nag na ulic j ter tekel po ulici Bar-
riera vecchia kričaje: »mama, mama moja !« Prijel je dečka stražar ter ga odvel v bolnico, kier so ga z velikim trudom zira-mili. O idali so ga potem starišera. Čuvajte otroke!
Nailo se je nekaj novcev Lastnik naj se prijavi na policiji.
Samomor. V nede jo ustrelil se je pri sv. Ani 23 letni topnićar Krištof Olmo iz nepoznatega vzroka.
Policijsko. Brata Peter in Rlhard Moruzzl sta se iz gole ljubezni stepla.Ri-hard je razbil steklenico na Petrovej glavi ter ga hudo ranil. Poškodovani je seduj v bolnici, a drugi je pobegnol. Franjo S. iz Postojne se je naučil' od tukajšnih talija-naŠKih junakov rabiti nož pri vsakem pre piru. Tak ) se je spri v žganjariji z nekim Karlom Petelinom ter mu zasadil nož v — nos. Sedaj ga imajo za ?idom, kj.-r nema nosov režat.— Prijel: so tudi en.-ga postopača In dve zloglasni ženski.
izpred sodnlje. Marija Stefe, kmetica, 54 let stara ro loma »z Kopra obsojena je radi proneveiienj i raznih oblačil vrednih 153 gl. 47 novč. na 5 mesecev ječe.— Aleksander Marchiori. 121 let star, nezakonski sin Skolastike Marchiori, dobil je 9 mesecev težke ječe, ker je ukradel v Borštu Angelu Normo 35 gl. iz zapitega kovč^ka.
davna dražba obdržavala se bode 16, in 17. t. m. v Skednju št. 163 od tU do 12 dopoldne radi doižnepa da\ka. Prodano botie razno pohištvo in sicer prvi dan samo čez procenjeno vrednost, drugi dan pa tudi pod isto. Boben poje!
Iz Prošeka nam pišejo: Čudna rekkostl Dne 3. t. m. ubil je v Zekuncu čuvaj zgoniške^-a lova pravo divjo mučko, koja meri 93. cm. na dolgost in tehta 5 kgr. Čudno, da ta redka zver še ni izginila iz naših krajev.
lllov parnih. Brodarskemu druStvu »Adria« dospel je v soboto novi parnik »Zichy« na Reko. Pri svečanosti krščenja je bil navzoč generalni ravnatelj Kuranda iu sovetnik Lederer.
Plovečo razstavo Izvožnlb izgledkov napravijo nekateri tržaški trgovci in obrtniki. V ta namen najrnejo Lleydovo ladijo, ki bo v najvažnejše luke sredozemskega morja pridelke in izdelke avstrijske države na ogled vozila.
IZ koperskega okraja se nam
piše: V jedni zadnjih Številk »Edinosti« smo čitali, da je imenovan veleučeni gospod suplent Markelj glavnim učleljem ali profesorjem na Koperskem učiteljišču. Ovo pravedno imenovanje razveselilo je gotovo vse bivše in sedanje njegove učence. S svojo učenostjo, s svojim gorečnim po-dučevanjem in b svoje nepristrano dobroto naklonil si je gospod prof. vsa srca poslušajoče mladine*
Srčno mu toraj čestitamo k zaslužnemu imenovanju ; iz globine src v/kipi nam pa vzklik: Bog živi g. prof. Markelja še veliko let koperskemu učiteljišči v čast, našemu zatiranemu narodu pa v dobrobit.
Bivši njegov učenec . v ime več diuzib.
V Ciorlci o dpi č se ob novem letu ljudska kuhinja nalik Celovške in Dunajske. Želimo, da bi jtj bila boljša uprava, kakor jo ima tržaška, koja je gluha in slepa proti vsem pritožbam občinstva.
»Slovensko bralno in pod porno društvo v Gorici* vubiavoje društvenike k letnemu rednemu občnemu zboru, ki bo dne 19. decembra t. I. točno ob 3. u i popoludne v pritlični Marzini-jevi dvorani,
Službo zdravnika ja razpisala občina Ajdovščina z letno plačo f. 700. — Ajdovščina je dober in velik okraj.
»Bralno društvo v Komnu« imelo bode v 16. dau decembra t. 1. ob 3 uri popoldne svoj občni zbor v društveni bralnici. kjer pridejo sledečo točke na dnevni rea ; 1. Predsednikov pozdrav. 2. Tajnikovo Sporočilo. 3. Blagajnikovo sporočilo. 4. Volitev stalnega odbora za leto 1887.IU preglednvalcev ra unov. 5. Glasovanje o naročbl raznih Časopisov in potem njih razprodaja na dražbi. 6. Katerikoli predlog', nasveti, itd. posameznih druž-nikov. — Kdo želi k društvu pristopiti, naj se pri odboru oglasiti blagovoli. Komen, 11. dec. 1886.	Odbor.
Podružolco društva sv. Cirila in Metoda ustanovili »o v Šmarju pri Jelšah v nedeljo 28. novembra. Dne 8. decembra ustanovili so pa tako v Litiji na Kranjskem.
Ulova hranilnica v Ljubljani. Ministerstvo ie potrollo sklep liubljan skega zastopa, glede ustanovitve mestne hranilnic-.
Volkovi v Dalmaciji. Iz Zadra se poroča, da so se blizo Sinja prikazali volkovi. Bilo jih je 14, od katerih so prebivalci 3 ubili. Ljudstvo iz tega vzroka zahteva, da bi mu vlada vsaj čez zimo nošnjo oroŽia zopet dovolila.
Telefonova črta mej Rečem In Brnom. Kakor doznajemo, bil je te dni izdan odlok od trgovinskega ministra markiza Bacr|uebema. s kojlm se pospešuje občna raba dižavnega telefona rnej Bečetu in Brnom. Dolgotrajne poskufinje ho dokazale, da ne zadoŠČuje jednostavna proga dunajskega telefonovega društva za razgovor naročnikov mej Dunajem In Brnom, iemvt-Č da je Še druga proga po-
trebna. Z itoraj se je odredilo, da se Ima napeljati posebna proga na državne stroške za one trgovske hiše, koje se žele spojiti s telefonom med Dunajem in Brnom. Ta osnova se je uie porabila za anglo-avstrij-sko banko in za urad za oglase Moritza Stern na Dun?.|u, koja se tedaj moreta razgovarjati *e svojima fil jilima v Brnu. Država pa imele stroške zopet poravna po raznin pristojbinah za posojanje aparatov, za menjavanje prog in za upravo, katero pristojnine iznašajo poprečno 80 gl. na leto za osobo. — Pristojbina za razgovor 1 gl. za pet minut.
»Slov. Narod« je bil v pondelek in menda tudi v torek zasežen, nekda zarad dopisa iz Trsta o tukajšnjih poštnih razmerjih in zarad nekega Članka o zunanjih zadevah.
Nekateri naročniki dobe ru-deče liste; prosimo, da jih prečitajo in da nam precej odgovorijo.
Jesuvitjs na Turškem. Turški naučni minister je ukazal zapreti vse tiste jezu-vitske šole v vsem turškem cesarstvu, ki se tam nahajajo, pa niso dobile vladinega dovoljenja; prepovedal je tudi za vse čase vsako jesuvitsko naselbino ali ustanovitev učilišč. To neki Turkom pomore do nekdanje slave in mogočnosti.
Prav Anglež, ki bi tudi kod drugod lahko bil v izgled. Vojni kapitan Campivel se je v dolgej službi posebno odlikoval. Ko se je vrnol po dolgem svojem službovanji v raznih delih svata zopet na Angleško, poklican je bil k odmiralu lordu Amson in ta mu je reke!:,, J.iz kraljici priporočim, da v:.s povzdigne v plemeniti stan.» Kapitan pa mu je odgovoril:,, Bog mi grebe odpusti, plemeniti lord, jaz ne vem, k»i bi to meni koristilo.« Prikupljivo se mu je nasrnfbncl admiral in rekel: »Vaša soproga bi tega bila gotovo vesela.« — Pulem pa naj kraljica mojej ženi podeli plemeniti stan, meni pa naj pusti staro imet — odgovoril je vrli kapitan.
Prepovedani časopisi. Bosenska vlada |e iziala okrožnico, katera obsega imena 106 raznih časopisov, koji, so v Bosni Brcegovini zabranjeni. Četrtina vseh so ne veda italijanski iredentaski listi, namreč 54, 42 je nemških, izmej kojih izhaja 18. v Budimpešti; ost ili pa so socijalističnl listi iz Švice in Francozke.
Velik vihar je bil zadnjo sredo na angleških primorskih bregovih, več ladij je potopil ali razb l; mnogo ljudi je zgubilo živenje,
Najprlmerniše božično darilo je izmed vseh Rtvarl gotovo lopa in natančna Žepna ura. Traje vse živenje, ima vedno svojo veljavo ter druži koristno z lepim. Mi priporočamo pazljivosti naših čitateljev žepne ure remoutoir delniške družbe Conkling v Birmiiigamu čigar oglas daut-s prinašamo iu koje so bile odlikovane v prvih evropskih razstavah ter bo povsod na dobrem glasu. Prosimo, da se pri na-ročbah zapiše, da je čitatelj v našem lis.u oglas zapazil.
Listnica opravnistva
BI. g. Vr. J. — Bistra. Vaše imo smo istinito uže Štirikrat amotiill z neko drugo osobo; pošta je bta bi nom ni tudi zamere, ker je upravništvo ločeno od espedlcije. Torej oprosti tel —
BI. g. Buzzaj G. Karf — Pros'mo, da nam natančno in bolj razumljivo popišet", kaj bi prav za pmv hoteli, da se natisne v listu; ako nam bode mogoče vstrečt, Vam ustrcŽemo.
Dunajttbn. IKnrsa
dne /4. decembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih gld 45	kr.
Enotni drž. dolg v srebru 83 • 90	»
Zlata renta......114 • —	>
5*/® avBt. .... 100 »95	»
Delnice narodne banke . . 882 • —	»
Kreditne de^'ce . . . . 297 • 50	•
London 10 Ur sterlin . . 125 • 90	•
Napoleon....... 9 • 94	»
G. kr. cekini...... 5 » 95	■
Kr. državnih mark ... 61 » 75	»
Javna zahvala.
Podpisani izrekajo vsem onim, kteri so njih, dne 9. t. m. umerlega 8'nkti
Egona pl. Gasteiger
spremili k večnem počitku, posebno osobju tukajšne c. kr. t k1, sodniie, c. kr. davkarije in žendarmerijske postaje, kakor tudi č. gg. občinarjem svojo naitoplejši zahvalo.
V Ajdovščini, 10. grudna 1880. Družina pl. Gasteiger.
C. k. notar 3—1
VIKTOR VESEL
je odprl svojo pisarno v ulici S. Nicolo St. 1. v II. nadstropju.
E D i N O 8 T
Cerkvene pesmi
nabianp med slovenskim narodom, izdalo In založili cecilijansko društvo za goriško nadškofljo zvezek I. in II. po 55 kr., oba «vezka skupaj 1 gld. po poŠti 5 kr. več se dobe pri H. Coppayu bnkvarju v Ciorlci in prt katoliški bukvami v Ljubljani.	3-1
Opozarjamo posebno na lepe narodne božičnice, ki se dobć v I. zvezku.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnopih bf-sedi, da se dokaže njihova
- čudovita moč. Će se le rabijo
nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše lelodtne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadieŽ-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropob ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	7—52
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristo/oletti o Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Farabosr.hi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi ■e zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
6aBagga»eaBifiaBa
Assicurazioni generali
v Trstu
{duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju 4ri po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f, 31,490.875 83 Premije za poterjati v nasled-
"jih letih	f 21,006 041-33
Glavnica za zavarovanje žive-
nja do 31. decembra'1834. f. 83,174.457'98 Plačana povračila:
a)	v letu 1884	f. 8,G37.596 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1881.	f. 178,423.338'51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-ški dovanj, tarife in pogoje za zavarovalna in spi« h vsa natanjSrieja pojasnila se dob6 v Trstu v uradu društva: Tergesteo, csalilll. v vprem nadstropji	36
Važno za vsaccga!
I>elniHVo društvo Miiniifacturn^ff Company|T Hir-i Ingiiu - u na Aii|?l>-Ak<-iii razpošilja vslail sitnega ziiliunja t .rite za pofituo zavitku v itiozcmlje, i'clt) J^dno s:imo svojih dvetovnozuanih žepnih ur rmiutvirna vgc kr»je Evrope franko in prosto earine liroz v.-ako neugodne form ali tele la sprejemniku v liiSo po naslednjih tvorniBkili conah. Ki iz delujemo kod speoijaliteto samo remontorl, ure br;z kljuBa za naviti na roCifinu). Mehanizem brez ključa Je jedno nuj praktičnejSih iznajdob nova dobf kmalo se luivljo ne da bi bilo treba iskati ključa; ni trobi tedaj odpirati pokrova, atom se zabrani napr.<«enji in iz puhtenji olja: p-'ro no [»oči in tudi uia n« potrebuje niti desetega dela časa za njeno popravo kakor onu postarani nučinu oravnane, —
NAJFINEJŠE SREBRO - z kazalom za *°KI' sekunde; močni, lepo gravirani okov, kristalno steklo — — |„ z dvojnatim pokrovom — — B kar ZLATO — gladkim kristalnim, steklom in okrovam z monodramom grlom »li alegantno grav, okras.
—	mali forn.at z i gospe —
—	veliki furinat za gospode — „ — z m čnim dvojnatim pokrovom, 13 rubini, izvrstna in solidna ura — — — ... _ —
—	mali format za gospa — —
—	veliki format za gospode — „ lloyal Chronograph z en Četrt
sekundnim kazalom [ako močnim pokrovom, jako lepo imitiran iu najlzbornejBega dela (ur^kijo prodajalci prodajo po	__
i, — I-ta ura z dvojnatim zlatim pokrovom mesto odprtim kazalom
13 —
20.—
28__
30 —
30.—
Im pe ial Caleniler Chronometcr ki ka*e mesene, dneve, datum z en čet' i't sek. kazalom v središču, :t prav močnin i zlatimi pokrovami n jlep^a in najboljfa ura ki se izd lujo in ki bi; od prodi j aloev oddaje po f. 260,00
90.
Franko in prosto colnlna na vse krajo sveta.
Monoprami, grbi itd. ukusno gravirani pofl, — estra. AngleSko ure so (poznane za najboljše na svetu ter imajo prednost prtnl fi vicarkitni glede na natančnosti, kakofirio delo in trpe*uost. Neposredne naročbe podajejo nad 60 pod sto dobička kajti prndajlei ur, jih ne izdelujo sami tem več jih naročajo pri nas ter zahtevajo uenaravui dobiček. .Mi ne d-lanio sleparskih reklam, tudi ne od dajemo izdelkov „pol za stonj ali pod ceno"— Nikdo ne more tega! t<m več opiramo se na razamno sodbo občinstva iu na znano ime naHo tvornice, kojega smo 38 lot sem pridor.ili radi dobri-i izdelkov iu ves no in skrlpio poBtreibo. Mi rabimo zpolj nuj bolj Se srebro ni i/klj nčljivo 18 kar. zlato ter so vse za razpofl ljatev napravljeno ure reguli rane, sigurno zavite v elegantnoj Škatlici ter pripravne t - nemudno rabo. Garant, pismo za :i leta je prilolono poSiljuvi in provzaiueiuo vs.ko popravo vteh treh lotili lasionj, ako s nam ura Iranko ilopoSIj . Za guruucljo skrbne in ugodne postr.'žhe od dajemo l aBe i .Jelke na M mesečno poskuBnjo t.J, kupec ima pravi o, ako i.i v tem Ča.-u «e bil zadovoljen z kupljeno stvarijo, anm Isto povrnoti proti p<jvrnitvi vs.'g i znmka brez kakega odbitka. Laliko se plačuje z b»ntto notami in mavami vseb de*nj ali se nam iahko posije znesek po poBlni uakazuol. Vs.ka tudi uaj manj Sil naročba se izvrfli jenako skobjo v jo-dnem dnevu ter Je oteku 4 dui v rokah naroč"'ka. Naj se odrešuje na;
Conkling Manufakturi ng Company,
55, Alma Sir., Birrningiium (Engiand .
Agenture iu kumin. zaloge s« ustanavljajo se i lo urodniml pogoji.	]—j

Čujte in strmite.
Odbor prve angležke tvornice srebra britania, ki jo uŽc več let zastopam je v zadnjem zboru radi slabu /toirVrflk trgovine, ki ni prizanesla tudi bogatej Angležki, skle-not likvidacijo te tvornice, kar j« bilo v občnem zboru tudi sprejeto. Prejel sem tedaj nalogo po vsake.) ceni razprodajati vse v 7a-logi se nahajajoče blago iz srebra britaniu, čigar vsaki komad nosi tvorniški pečat.
Boljše reko2 se skoraj
podari
naslednja namizna priprava.
Proti doposljatvi ali proti poštnem povzetju f. 7.25 razpošiljam vsakomur slednjo elegantno
jedilno pripravo:
Kom. »3 izbor, namiznih nožev, ro?. iz srebra britania z Anpležkim rezilom ;
» G vilic, iz srebra britai.la, iz jednega kosa ;
» R žlic iz srebra britnnia masslvne ;
« 12 kavnih žlic ia srebra britania najboljše baŽe ;
» 1 krušni ko jek iz srebra britania fino ceseliran ;
•	1 mass. zajemalke za juho iz srebra
britania ;
» 1 mass. zttjemalec za mleko iz srebra britania;
» 2 lepa namizna svečnika;
•	1 cedilnik za čaj iz brit. srebra:
1 1 posodica za hraniti sladkor ali poper;
» 0 Ane posode za j <jca iz srebra brit.;
» 1 tasa za kavo iz britania srubra (Ta-blett);
u 6 najfinejših desert-krožnikov-britania-firio cesel.
Vseh teh 50 stvari je narejenih iz najfinejšega srebra britania ki ostane celo po 25-letnej rabi prav tako bel, kakor 13 lot. srebro za kar se garantuje. — Ta garnitura je poprej staln, več nego f 40, ter se vdobiva sedaj po nezaslišanej ceni f 7.25, Priporočam to garnituro radi njene elegance kot najpri-p_avniše<
Božično-darilo
Prosim si. občinstvo, da ne zamenja moje oznanilo z onimi sleparskimi oznanili
ki so se v zadnjem času tako razširili. — Za solidno in redno izveršitev naročb zatrjuje moja uže mnogo let za jako solidno spoznano tvrdka. Na tisoče zahval in naročb od najkompetentnejših osob o izverstnostl blaga od mene dobivanega, izmed katerih sem jih uže nekoliko objav I, ki jih pa radi pomaj-
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi t«imfljlto vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi tak'1, ki so se uže spremenite v rakn, ustavlja Še tako močan glavobol, vse bolečino živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 50 letna skuftnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neštevllniii spri-čallh, katere se morejo pokazati vsakemu — dobita se le v lekarni
5—10	Rovi m, Corso št. 47.
Nič več zobobolov. 5-10
Voda za zole lekarničarja G. B. Rovis ozdravi hipoma vsak največl zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po 50 kr. steklenica.
kanja prostora sedaj ne morem tu uvrstitii, so v mojej pisarni vsakemu razvidnih. Kdor hoče imeti tedaj dobro robo, naj se sć zaupnostjo
obrne do
B. Grinzicj,
Britanlasilber-Fabriks-Hftuptdćpdt, liVlon, II., Praterstrasse 24.	3-6
Ako blago neugitja, zavežem se denaT koj povrnoti.
Čisteči prah šatuljica samo 15 nov.
Zgubljene in oslabljene
[
moške moči in nezmožnost
i
Golov pripomoček! Vsakdo se popolnoma ozdravi z genialnim oj?ljenčevlm slapom
brez naslednjih notranjih neredov na gotov način In za vedno, često-krat cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeške) dobi k»kor tudi polucije, se prijetnim, nečutenim, zunanjim zdraven jem. 14—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniške brošnrice, na tisoče zahval od popolnoma ozdravelih osob BVetujo vsem 'olnim rabo ogijenSevega slapa, ki garantira gotov in trajen vspeh.
Popolna priprava z dotičnim podukom in zdravniškimi spričevali for. 5.80. Pri pošlljatvi se <iobro pazi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od ko i prihaja.
E
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^Itnjann
Dunaj
VII. Miirahilferstrasse 80.
Podpisani ofojoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
V ulici Barrlera vecchia Bt. 18 t bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikor. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi o<i 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike in solnčnike.
104-34	Glullo Grl nt ni.
Na obroke! (72_o4)
pohištvo tanecarije, razno atrižno-blago za ob oke. ure vsako vrsto
M. Coreni
via deli* I>pna 8tv. 1 p. H.

EIES
iiSlIS«
!! Molim čitajte!!
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam s tem da sem odprl v Sežani (na Pri morskem) trgovino z žganjem in likdrji na debelo, t r se priporočam gospodom kupcem, krčraarjem itd., da bi me bla-govolno obiskoval!, z zagotovilom, da se izvršijo prijazne naročbe z vso poštenostjo.
Sč spoštovanjem
JOSIP KANTZ.
Ceniki in uzorci pošljejo se na za htevo poštnine prosti.
v«lika zaloga Šivalnih si roje v, izvornih za vsako porabo. Skladišče trdnih blagajntc, koje ni mogoče razbiti a sigurne so proti ognju. V 1 k izbor svetllnlc za petrolje, fi iih ia prostih, za obesiti ia za prenašati. Prodaja vsakovrstnih priprav za popravljanje ftn pripravljanje *troJev» s posebno delalnico kovača in inekauika; prejem a jo se poprave vsakojakih strojev pri
FILIPU BATICHU
T Rt, via deli' Acquedotto St. 23. Naročbe izvršujejo nemudoma povsetjem. Gene ne boje se konkurence. 7—
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commerclo ed Industrla.
VERSAMENTI IN CON 1 ANTI Banconote: 2'l«7r> *nDU> interesse verso preavvlso dl 4 glorn 3 » »	» • • • 8 i
3'(4» » » • • »30»
Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, ii nuovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a se.;onda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 21!*0!,, annuo interesse verso preavviso di 30 glornl 3 » • • » » »3 mesl 3M4•* » » > »6» Banco Giro: Bar onote 2'/,7o «opra <]ualunque somma Napoleoni senza interesa
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Hermannstarit, Inns brink. Graz. Salisburgo, Klajjenfurt Fiuine Aprain, franco spese. Acquisti e Vendite
di Valori. divisu e incasso coupons '/»°/( Antecipazioni sopra Warrantg in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra J^Vo provvigion^ per 3 mesi. » efTettlb'1,% interehse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trieste, Ottobre 1883.	44-46
Neobhodno Mno za mU knćn
jesu naša c kr. patent, i u Londonu odlikovana od Ph6nix-srebra jedaia, koja su ne samo radi svoje trajnosti i tvrdoće več takoJj^r iz zdravstvenih obzirah u porabi nenad-kriljiva a ktomu uvjek bjela tako, da se nakon *5 god. od pravog srebra nedadu razpoznnti, Sto se može podkrlepiti sa tisuće zahvalah i prizna-! nicah iz najviših krugovah, te koje nemožemo ovdje radi malena prostora priobčiti, al koja jnsu P. JfJ. občinstvu u našem uredu na uvid. Buduć imademo jedino mi skladišče c kr. patent, od pbonix-srebra jedalah, to smo jedino mi u ugodnem položaju, slieđnća 54 j krasna komada za nlzku cienn od for. 9 50 nv. odstupiti
6 komad, jedalnih Žlica od phonix-srebra naj« linija vrst.
6 komad jedalnih vilica od phtinis-srebra najfinija vrst.
6 komad krasnih noževah za stol pravim englez.
ocelnim rezom. 6 komad od phdiiix-srebra desert ili illce za
diecu prva vrst, i 6 komad od phfinix-srebra žlice iza kavu 1 Čaj j prva vrst.
J1 komad od ph6nix-srobra žlice za jaja prva vrst.
I • » » » žlicaza juhu težke vrsti 10 » n » » žlica zamlieko » » 6 » krasnih čašica za jaja.
1	n	• poslpač za papar lil slador.
2	»	» svietnjaka za salom najnovija fasona.
6 komad F. cizelirana Victorlatablet po ki-
nezku graviran. 1 komad i ajflnijl ručni ili klavirnl svietnjak
nova fasena 54 komada, koji jesu svakom stolu pravim uresom a stoji sve skupa samo for. 9 5)novč.
NaruSbe primaju se nz gotov novac ili c. kr. pošt. pouzećem i obavlja jih prvodc kr. patent, tvorničko sklndište pho ix-srebra J. SILBERBERG, Beč, II- Antonsgasse N. 6.
(Jamstvo) Da ostanu bjela nnSa jeala od phčnix-srebra jamčimo ovim za 25 god. te cemo za dokaz najbolje solidnosti naručbe koje nekonveniraju u roku od 14 dana brfz prigovora natrug uzeti.
Ujedno uslobftdjanio se ovim P. N. občinstvo opomenuti, da nevalji zamienlti naša c. kr. patent, jedala od ph6nix-srebra sa onimi što no su se zadnjih godinah tako nacrlo pod imenom Britatiia-srobro pojavili; radi toga mo limo da se izbjegne prevari neka se točni naslov označi.	C—5
HSISiiail^liSiSiiigilSI
rebanje UŽS o Božicu
incsem srečke pO
j| fr llsrečk le lOfj
Glavna dobitka gotovine |
tor. 50.000 a v
1,7
10.000 f, 5000f, w liia 20^|4788i»t
Kincsem-srecke se dobe po
Lotterie-Bureau ogerskepa Jockey-kluba: Hudapest, Waitznor^ (i
l.nBtn'K nriiftivu .hl !Nli* i . - *c»Hte!) in orlpoTorni uradnik: VIKTOK DOLKN;
su v., tiskarna V. Dolenca v T atu*