Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JU G O SLAVI J A
SLUŽBEN
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
21.
kos.
V LJUBLJANI, dne 11. marca 1936.
Letnik
VIL
VSEBINA:
137. Uredba o ustanovitvi občine Črni vrh, srez ljubljanski.
138. Uredba o pospeševanju turizma.
139. Podaljšava prehodnega roka glede uporabe švicarskih predpisov za armirani beton.
140. Pravilnik o razvijanju zastav na državnih, trgovskih in
privatnih ladjah kraljevine Jugoslavije.	‘
141. Dopolnitev pravilnika o razvijanju zastav na ladjah.
142. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
143. Naredba upravnika policije o prepovedi uporabe hreščečih zvočnih aparatov in uporabe zvočnih signalov
Uredbe osrednje vlade.
137.
Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o ustanovitvi občine črni vrh, srez ljubljanski.*
§ l.
Iz občine Polhov Gradec se izločijo kraji Črni vrh, Planina, Selo, Smolnik, Setnica in Setnik, iz katerih se osnuje nova občina Črni vrh s sedežem na Črnem vrhu
§2.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v >Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 13. februarja 1936; IV. br. 598.
Minister za notranje posle: dr. Korošec s. r.
138.
Na podstavi § 63. finančnega zakona za proračunsko leto 1934./1935., podaljšanega s § 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—december 1935 ter
januar—marec 1936, predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o pospeševanju turizma.*
Namen in področje uredbe.
Člen 1.
O S pospeševanjem turizma kot gospodarske panoge v smislu te uredbe se ume je delo za razvoj potniškega prometa radi obiskovanja krajev in krajin, ki privlačujejo zaradi kateregakoli vzroka stalno in v večjem številu tuje in domače obiskovalce.
(2)	Naloga pospeševanja turizma je potemtakem olajševali in spodbujati obisk omenjenih krajev s tem, da skrbi za rednost prometa in prometnih sredstev, iz-vzemši promet in prometne naprave, ki spadajo pod nadzor ministrstva za promet; za pogostinstvo, pravilno nastanitev in oskrbo gostov vobče; za vzgojo skrokov-njakov, ki delujejo za turizem; za turistične objekte; za varstvo prirodnih, umetniških in zgodovinskih vrednot v.državi, ki so važne za pospeševanje turizma; za propagando naših turističnih krajev v državi in v inozemstvu.
Turistični kraji.
Člen 2.
(') Kraji, ki privlačujejo obiskovalce s podnebjem, toplimi vrelci, rastlinstvom in živalstvom, s prirodnimi lepotami, zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, narodno nošo, običaji ali z drugimi turističnimi znamenitostmi in ustrezajo določenim pogojem glede nastanitve in oskrbe obiskovalcev, se proglasč za turistične kraje.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z cjne marca 1936, št. 547X1/116,	28.	februarja 1936, št. 47/lX/96,
(2) Odlok o proglasitvi kraja za turistični kraj izda minister za trgovino in industrijo na predlog ali po zaslišanju banske uprave.
(3) Če se proglasi kraj za turistični kraj, pridobi pravico do vseh ugodnosti, ki so predpisane s to uredbo ali z drugimi zakoni za pospeševanje turizma; prav tako pa se s tem podredi tudi vsem obveznostim, ki jih predpisuje ta uredba.
(4) Obiskovalci turističnih krajev uživajo ugodnosti pri vožnji po predpisih, ki jih izda po svoji pristojnosti ministrstvo za promet.
Člen 3.
(*) Delo za pospeševanje turizma v turističnih krajih spada v dolžnost in pristojnost občine. Zlasti je dolžnost občine, da izvaja v mejah svoje finančne možnosti vsa dela javnega značaja, ki so potrebna za pospeševanje turizma, da podpira zasebno pobudo za gradnjo objektov in podjetij, namenjenih pospeševanju turizma, in da skrbi za ohranitev vseh prirodnih, umetniških in zgodovinskih objektov, ki imajo vrednost za turizem.
(2)	V ta namen morajo določiti občine v svojem proračunu vsako leto sredstva za izvrševanje nalog pri pospeševanju turizma. Za pokritje teh izdatkov predpiše občina takso na bivanje tujcev, ki se uporablja edino le za pospeševanje turizma v območju občine. Ta dohodek, ki se upravlja posebej, se uporablja po načrtu letnega delovnega programa in predloga za finansiranje dela v področju turizma, podanega od občinskega turističnega odbora.
Turistični odbori.
I.	Mestne občine.
Člen 4.
(') Pri mestnih občinah, ki se proglase za turistične kraje po členu 2. te uredbe, se prenese odločevanje o predmetih v zvezi s turizmom na stalni mestni turistični odbor, in to na podstavi statuta po § 95. zakona o mestnih občinah z dne 22. julija 1934.
(2)	Poleg članov mestnega sveta, med katerimi mora po možnosti biti predstavnik tehnične stroke, inženir ali arhitekt, naj bodo zastopane v stalnem turističnem odboru v mestih, kjer imajo svoj sedež, turistične zveze s po dvema predstavnikoma, dalje zainteresirane gospodarske zbornice, društva za pospeševanje turizma, pogostinska podjetja in važnejša društva, ki jim je namen soroden z nameni te uredbe, s po enim članom, ki imajo posvetovalni glas.
(8)	Stalni turistični odbor je zlasti dolžan, da:
1. predlaga mestnemu svetu načrt letnega delovnega programa, podaja predlog za finansiranje tega dela v zvezi s skrbjo za pospeševanje turizma po poslednjem odstavku člena 2.; če svet tega predloga ne sprejme, ga pošlje občina banu v 20 dneh v odločitev s svojimi pripombami vred;
2. predlaga uvedbo maksimalnih in minimalnih ce-novnikov za prehrano v pogostinskih obratih, za sobe, postreščke, avtobuse, avtomobile in pod.;
3. odobruje, katere zasebne sobe, kdaj in ob kakih pogojih se smejo dajati v najem potnikom;
4. skrbi za vzdrževanje reda in snage in za izvrševanje higienskih predpisov v vseh lokalih, kopališčih in na (javnih krajih;
5. organizira prireditve, koristne za pospeševanje turizma, iz sredstev, ki jih daje odboru na razpolago občina po odobrenem proračunu;
6. predlaga postopek po členu 16. te uredbe;
7. vodi statistiko tujcev in evidenco sob, daje pojasnila in podobno po statutih.
II.	Vaške občine.
Člen 5.
V turističnih krajih v območju vaških občin se ustanove po razmerah krajevni občinski turistični odbori.
Natančnejše določbe o sestavi in delu teh odborov in določbe o pobiranju in razdelitvi taks na bivanje tujcev predpiše ban s pravilnikom.
Naloge banovin v področju turizma.
Člen 6.
Ban ureja posle za pospeševanje turizma v svojem območju.	*
Naloga bana je zlasti, da:
č) predpisuje radi pospeševanja turizma po razmerah in potrebah banovinskega območja na podstavi veljavnih zakonskih predpisov posebne pravilnike in izdaje ustrezne odredbe v svoji pristojnosti po veljavnih zakonih;
(2) izdeluje letne delovne programe v področju turizma po predlogih občin, turističnih zvez in društev za pospeševanje turizma in javnopravnih naprav po predhodnem zaslišanju banovinskega turističnega sveta; svoje programe mora poslati na vpogled ministrstvu za trgovino in industrijo in tudi drugim zainteresiranim ministrstvom, če spada kako vprašanje v njih pristojnost;
(3) zavaruje v banovinskem proračunu sredstva za ostvarjanje omenjenega programa, kolikor niso določena v državnem proračunu ali pokrita drugače;
(4) daje pobudo in ukrepa, česar treba za ureditev turističnih krajev, za izdelavo in ostvarjanje ureditvenih osnov po gradbenem zakonu, za izvrševanje asanacij, za razvoj cestnega omrežja, za pogozdovanje, za urejanje parkov, za otvarjanje zletišč tako za športne kakor za druge prireditve, ki utegnejo biti turističhe privlačnosti;
(■'■) skrbi za izdelavo vzornih načrtov za popravo in gradnjo novih zgradb, namenjenih turističnim potrebam v vseh turističnih krajih, pri čemer mora uvaževati narodni slog, tako da bodo • zgradbe v arhitektonskem skladu z okolico;
(°) spodbuja ustroj potrebnih naprav in podjetij za preskrbo turističnih krajev, da se nudijo osnovne potrebe, kakršne so: sobe, razsvetljava in živila, in vrši nadzor nad takimi napravami, kjer že poslujejo, da je njih delovanje v skladu s koristmi pospeševanja turizma;
(7)	podpira in izpodbuja kar moči dobre preskrbe, po možnosti na zadružni podstavi, proizvodnjo mleka, sadja, povrtnine in ustanavljanje razsodnikov za okrasne rastline in cvetlice, vpliva na kar moči veliko potrošnjo domačih deželnih pridelkov in s tem pomaga kmetijstvu;
(s) dela za pospeševanje in gradnjo turističnih objektov, predvsem tistih, ki so potrebni za nastanitev tujcev in za izpopolnitev prometnih sredstev;
(9)	skrbi za napredek vseh turističnih in drugih organizacij, ki imajo v svojem programu tudi delo za razvoj turizma;
(10)	vrši v mejah svojega območja nadzor nad rednostjo prometa in prometnih sredstev in si prizadeva za upostavitev avtobusnih in zrakoplovnih prog, kjer so Potrebne za napredek turizma v banovinskem območju;
(u)	vodi statistiko o gibanju prometa potnikov, ki prihajajo v državo radi topliškega ali klimatičnega zdravljenja, znanosti, romanja, razvedrila ali športa; vodi evidenco hotelskih in drugih pogostinskih obratov, avtobusnih in drugih prevoznih sredstev, izvzemši prevozna sredstva in prevozne naprave, ki spadajo pod nadzor ministrstva za promet; zbira in ureja potrebne podatke o turističnih krajih in o napravah, organizacijah in podjetjih, važnih pri delu za pospeševanje turizma v banovinskem območju.
Pri banskih upravah spadajo posli za pospeševanje turizma v področje oddelka (odseka) za trgovino, obrt in industrijo.
Kolikor spadajo poedini posli v področje drugih oddelkov, zaprosi oddelek (odsek) za trgovino, obrt in industrijo v takih vprašanjih za njih mnenje in sodelovanje; če pa so drugi oddelki ali druga oblastva pristojni odločati o teh vprašanjih, podaja predloge in oddaja mnenja.
Banovinski turistični svet.
Člen 7.
V vsaki banovini se ustanovi banovinski turistični svet kot posvetovalni organ banov v turističnih vprašanjih.
Banovinski turistični svet sestavi ban po uveljavitvi le uredbe, ko je poprej predpisal pravilnik in področje Po zaslišanju gospodarskih zbornic, važnejših turističnih naprav in organizacij in pa občin, v katerih je turizem kaj bolj razvit.
Člane sveta poslavlja ban in morajo biti v njem zastopane gospodarske zbornice, turistične zveze, pogostin-ske združbe in druge gospodarske organizacije kakor ludi občine, ki prispevajo kaj več k pospeševanju turizma v območju banovine. Ban postavi za člane banovinskega turističnega sveta potrebno število strokovnjakov banske Uprave, med katerimi morajo biti tudi tehnični strokovnjaki.
Banovinski turistični svet se sestane na banov poziv vsaj enkrat na leto, vsekakor pa mesec dni pred sklicem vrhovnega turističnega sveta.
Članstvo v banovinskem turističnem svetu je častno; morebitne potne stroške trpi tista naprava ali organizacija, katero član zastopa.
Člen 8.
Naloga banovinskega turističnega sveta je, da:
0) sodeluje pri izdelavi letnega delovnega programa banovine za pospeševanje turizma in pri odobravanju plovnega programa občin, ki se proglase za turistične kraje po členu 2.;
(s) oddaja mnenje in podaja predloge v zvezi z banovinskimi in občinskimi taksami, dokladami, nakladami |n davščinami, ki so v zvezi s turizmom in pngostinsko mdustrijo;
(3)	oddaja mnenje in podaja predloge, kako se naj Porabijo državne in banovinske dotacije, namenjene za Pospeševanje turizma;
(*) oddaja mnenje o pravilnikih in odredbah, ki jih Predpisuje ban po členu 7. te uredbe;
(B) obravnava poročila poedinih občin o njih delu za pospeševanje turizma;
(°) oddaja mnenje, katerim javnim delom v banovini bi bilo dati prvenstvo glede na gospodarsko važnost turizma;
(7) predlaga kraje, ki bi jih bilo po njih pogojih proglasiti za turistične kraje, če ne store tega pristojne občine po členu 3. te uredbe;
(8) oddaja mnenje o turistični propagandi za območje banovine;
(°) predlaga, kaj je treba ukreniti in kako podpirati ustanavljanje društev za pospeševanje turizma in društev, ki jim je namen olepševanje krajev, pogozdovanje, varstvo prirodnih lepot, spomenikov in drugih objektov, ki so važni za pospeševanje turizma.
Vrhovni nadzor.
Člen 9.
Minister za trgovino in industrijo vrši nadzor nad celotnim delom za pospeševanje turizma in spadajo v njegovo pristojnost tile posli:
1. izdelava zakonskih predlogov, uredb in pravilnikov, ki spadajo v pristojnost ministrstva, o občnih vprašanjih turizma;
2. posredovanje pri osrednjih oblastvih in napravah v vseh vprašanjih, ki segajo čez meje in pristojnost banovin ali zadevajo več banovin, pa te ne morejo doseči potrebnega soglasja;
3. sklepanje turističnih konvencij z drugimi državami po predhodnem sporazumu z ministrstvom za zunanje posle in urejanje finančnih vprašanj v zvezi s turizmom po predhodnem sporazumu z ministrstvom za finance;
4. določanje smernic za delovanje organizacij in naprav, ki delujejo za pospeševanje turizma;
5. nadzor nad ustrojem in delovanjem vseh turističnih organizacij;
6. določanje smernic in nadzor nad turistično propagando v državi in inozemstvu.
Vrhovni turistični svet.
Člen 10.
Pri ministrstvu za trgovino in industrijo posluje vrhovni turistični svet, ki se sestane na poziv ministra za trgovino in industrijo najmanj enkrat na leto.
Predsednik sveta je minister za trgovino in industrijo.
Svet sestavljajo:
1. načelnik trgovinskega oddelka in šef odseka za turizem ministrstva za trgovino in industrijo. Šef odseka za turizem je poročevalec vrhovnega turističnega sveta in referent ministra za trgovino in industrijo o poslih sveta. Načelnik oddelka nadomestuje ministra v pred-sedništvu;
2. po en predstavnik ministrstva za notranje posre, ministrstva za finance, ministrstva za promet, ministrstva za pošto, telegraf in telefon, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva za gradbe, ministrstva za telesno vzgojo naroda in ministrstva za prosveto;
3. direktor Putnika, društva za potniški in turistični promet v kraljevini Jugoslaviji;
4.	po en predstavnik turističnih zvez;
5 predsednik Zveze mestnih občin;
6. po en predstavnik gospodarskih zbornic;
7. dva predstavnika Pogostinske zveze kraljevine Jugoslavije;
8. en predstavnik Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije.
Mandat članov traja tri leta. Člane in njih namestnike postavlja minister za trgovino in industrijo na predlog omenjenih uradov, naprav in organizacij.
Članstvo je častno; morebitne potne stroške članov trpe tiste naprave in organizacije, katere predstavljajo v svetu.
Člen 11.
Naloga vrhovnega turističnega sveta je, da oddaja na vprašanje pristojnega ministrstva, pa tudi sam 'od sebe mnenje o zakonih, predpisih in uredbah, da podaja predloge in oddaja mnenje o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z določitvijo smernic pri delu za pospeševanje turizma; naposled da oddaja pristojnemu ministrstvu mnenja in podaja pripombe v zvezi z delom banskih uprav in občin v področju turizma.
Podpora javnih oblastev in javnopravnih naprav.
Člen 12.
Državna in samoupravna oblastva kakor tudi javnopravne naprave morajo podpirati delo turističnih zvez in društev za pospeševanje turizma kakor tudi vseh ostalih organizacij z isto nalogo, in to v obsegu svoje pristojnosti.
Določbe za pospeševanje turizma.
Člen 13.
(1) V krajih, ki se proglase za turistične kraje po členu 2. te uredbe, se oddajajo državna in samoupravna zemljišča po možnosti brezplačno radi gradnje javnih ali zasebnih objektov, neobhodno potrebnih za turizem.
(2) Za gradnjo javnih zgradb in za izvedbo javnih del v turističnih krajih se smejo na prošnjo občine, turističnega odbora ali kopališkega (zdravstvenega) poverjeništva, odnosno uprave v korist občine razlaščevati za namene turizma potrebna zemljišča in objekti skladno z določbami §§ 107. do 112 in § 135. gradbenega zakona in ustanavljati potrebne služnosti, ko se še poprej za te kraje izdelajo regulacijski načrti, uredbe in gradbeni pravilniki po predpisih omenjenega zakona.
(3) Razlastitev se sme dovoliti tudi radi odstranitve kakega gradbenega objekta, ki kvari estetično podobo kraja.
(*) Dokler se no izdelajo regulacijski načrti, se sme zidanje zgradb prepovedati.
Člen 14.
Minister za trgovino in industrijo sme predpisati radi pospeševanja turizma posebne določbe o načinu, kako se naj opravljajo obrti v turističnih krajih.
Člen 15.
(*) Minister za trgovino in industrijo sme osnovati poseben sklad z imenom »Sklad za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije«,
(2) Sklad služi za pokrivanje materialnih in osebnih razhodkov, potrebnih za izvajanje letnega delovnega programa v področju turizma.
(3) V sklad se stekajo kot dohodki:
1. delež ministrstva za trgovino in industrijo pri dobičku od dohodkov tujih novin in časopisov;
2. dohodek od zavarovanja avtobusnih podjetij po odstavku (*) člena 82. zakona o obrtih;
3. drugi dohodki, ki so namenjeni ali se namenijo za pospeševanje turizma.
Minister za trgovino in industrijo izda sporazumno z ministrom za finance pravilnik o upravljanju tega sklada.
Izplačila iz tega sklada za namene, navedene v drugem odstavku tega člena, se smejo opravljati samo po odločbi ministra za trgovino in industrijo.
Dohodki sklada se nalagajo pri Državni hipotekarni banki.
Pomožno osebje v pogostinskih obratih.
Člen 16.
V turističnih krajih smejo biti v pogostinskih obratih, navedenih v točkah 1., 2., 5. in 6. odstavka (1) § 76. zakona o obrtih, zaposleni samo kvalificirani pomočniki (natakarji).
Nagrada služabništvu, ki prihaja v neposredno do-tiko z gosti, se pri pogostinskih obratih po odstotnem sistemu ne sme više računiti ko z 10°/o zneska računa.
Prekrški zoper prvi in drugi odstavek se kaznujejo, kakor prekrški po § 397. zakona o obrtih.
Končne in prehodne določbe.
Člen 17.
Dokler ne stopi v veljavo statut, izdan po § 95. zakona o mestnih občinah, spada postavLjanje mestnega turističnega odbora v pristojnost občinskega sveta.
Člen 18.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše potrebne pravilnike in navodila za izvrševanje te uredbe.
Člen 19.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Ministrski svet je v seji z dne 20. februarja 1936 usvojil na predlog ministra za trgovino in industrijo uredbo o pospeševanju turizma.
Predsednik ministrskega sVeta In minister za zunanje posle dr. Milan Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
139.
Podaljšava Prehodnega roka glede uporabe švicarskih predpisov za armirani beton.*
Minister za gradbe je z odločbo M. g. št. 2020/36 na Podstavi § 36. gradbenega zakona zato, da se olajša uvedba švicarskih predpisov za armirani beton, odobril izpremenibo odločbe M. g. št. 34.891 z dne 16. novembra 1935** tako, da se prehodni rok; določen do dne 31. januarja 1936. podaljša do dne 31. marca 1936, t. j. da se do vštetega tega dne smejo predlagati tudi projekti, izdelani po doslej veljavnih predpisih.
Iz ministrstva za gradbe v Beogradu, dne 31. januarja 1936; M. g. št. 2020/36.
140.
Na podstavi člena 13. zakona o zastavah na vojnih, ligovskih in privatnih ladjah z dne 28. februarja 1922 (»Službene novine« št. 89/XlII z dne 25. aprila 1922) Predpisuje minister za promet sporazumno z ministrom za zunanje posle, ministrom za trgovino in industrijo, ministrom za notranje posle in ministrom za finance taie
pravilnik
o razvijanju zastav na državnih, trgovskih in privatnih ladjah kraljevine Jugoslavije.f
Clen 1.
Zastava, ki označa ladijsko narodnost, se razvija na krmi do vrha krmnega droga ali zastavnega jadra, če Pa le-tega ni. na vrhu krmnega jadrnika (jambora).
Manjše jadrnice, ki nimajo krmnega droga ali zastavnega jadra, smejo imeti zastavo razvito na desni lestvici krmnega jadrnika (jambora).
Na mestih, določenih za razvijanje zastave kot znaka ladijske narodnosti, ne sme biti razvita nobena druga zastava ali znak.
Zastava kot znak ladijske narodnosti je lahko:
1. trgovska zastava (predpisana s členom 2. zakona o zastavah z dne 28. februarja 1922ff);
2. zastava za rezervne pomorske častnike (predpisana s členom 3. zakona o zastavah z dne 28. februarja 1922ff);
3. zastava luške (pristaniške) policije (predpisana s členom 4. zakona o zastavah z dne 28. februarja 1922ff).
Razmerje te zastave je 1 : 1*5.
Velikosti so lahko petere, in to: 2’78 m X 4M7 m — 2‘5 m X 3-75 m — 1-40 m X 2-10 m — 0-80 m X 1-20 m ln 0-46 m X 0-69 m (poslednja za čolne).
Clen 2.
Trgovsko zastavo imajo razvito na morju, ^aVkanalih in jezerih jugoslovanske državne, trgov-
oo * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne *8- februarja 1936, št. 47/IX/104.
** »Službeni list« št. 714/104 iz 1. 1935. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne l0- maja 1934, št. lll/XXVIII/276.
tt »Uradni list« št. 140/51 iz 1. 1922.
ske in privatne ladje, njihovi čolni in ostali plovni objekti, ki imajo po veljavnih predpisih pravico imeti razvito trgovsko zastavo.
Člen 3.
Zastavo za rezervne pomorske častnike imajo razvito tiste pomorsko-trgovske ladje, katerim poveljuje rezervni pomorski častnik, ki ima za do-tično ladjo dekret o pravici imeti to zastavo razvito.
Člen 4.
Zastavo luške (pristaniške) policije imajo razvito samo ladje in čolni, ki so v službi pomorske ali rečne uprave.
Člen 5.
Ladjam, omenjenim v členih 2., 3. in 4. tega pravilnika, je prepovedano imeti razvito vojno zastavo ali kakršnekoli znake, določene za plovne objekte kr. mornarice, razen če so vstopili v njen sostav.
Člen 6.
Ob žalosti se spušča zastava na pol droga, in to:
1. ob smrti na ladji do pogreba v morje, odnosno do izkrcanja mrliča na kopno (obalo);
2. kadarkoli to odredi ali dovoli luško, odnosno pristaniško ali konzularno oblastvo.
Ko se spuste zastave na pol druga, se istočasno spuste na pol droga tudi druge morebitne zastave ali znaki (odhodni, karantenski itd.).
Člen 7.
Jugoslovanske ladje morajo med vožnjo imeti razvito zastavo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, in to:
I.	N a morju:
1. V naših pribrežnih (teritorialnih) vodah;
2. na vidiku ladij kr. mornarice in tujih vojnih ladij, kadar se te nahajajo v svojih pribrežnih vodah;
3. na vidiku tujih fortov in drugih obrežnih utrdb ali utrjenih luk;
4. kadar hočejo v tujih pribrežnih vodah ali na odprtem morju stopiti v kakršnokoli zvezo z drugimi ladjami ali semaforji;
5. na odprtem morju (zunaj pribrežnih voda) na vidiku vojnih ladij, če imajo te zastavo razvito.
II.	N a rekah, kanalih in jezerih:
Ves čas vožnje od sončnega vzhoda do sončnega zahoda.
Člen 8.
Določbe predhodnega člena se nanašajo tudi na tuje trgovske ladje in jahte, dokler so v naših pribrežnih vodah.
Jugoslovanske ladje se morajo pokoravati v inozemstvu ustreznim predpisom dotične države; kolikor pa to ni odrejeno, se morajo ravnati po členu 7. tega pravilnika.
Člen 9.
Vse opremljene ladje in jahte smejo imeti v lukah (pristaniščih) in na sidriščih razvito zastavo od 8. ure do sončnega zahoda; nikakor pa ne smejo ob prihodu v luko (pristanišče) zastave sneti, preden se jim ne dovoli prosti promet z obalo.
Ladje, ki prihajajo ali odhajajo iz luke (pristanišča) ali s sidrišča pred 8. uro, odnosno po sončnem zahodu,
imajo zastavo razvito samo, če se lahko vzame, da je zastavo moči razpoznati.
Ce se ladja zasidra ali vstopi v luko (pristanišče) v nočnem času, mora razviti zastavo ob jutranjem svitu.
Cie n 10.
Ko sreča bojno ladjo, trgovsko ladjo ali jahto, ki ima razvito standarto kraljevskega doma, jo mora vsaka jugoslovanska ladja pozdraviti s tem, da trikrat zastavo spusti.
Prav tako je ravnati, če se sreča ladja, ki ima razvito standarto poglavarja tuje države.
Člen 11.
Carinski znak (predpisan s členom 10. zakona o zastavah z dne 28. februarja 1922) smejo imeti razvit samo tiste ladje, ki so v carinski ali finančni službi.
Carinski znak se razvija na sprednjem jadrniku (jamboru) ali na pramčevem drogu, na čolnih brez jadrnika pa na pramčevem drogu.
Clen 12.
Poštni znak (predpisan s členom 11. zakona o zastavah z dne 28. februarja 1922) imajo razvit ladje, ki prevažajo pošto.
Poštni znak se razvija ob vstopu in izstopu iz luke (pristanišča) in med pristankom v luki na sprednjem jadrniku (jamboru) ali na njegovem križu.
Clen 13.
Posebni družbeni znak parobrodne družbe smejo imeti razvit ladje:
1. določene za morsko plovitev, če je ta znak odobrila direkcija pomorskega prometa, in
2. določene za notranjo plovitev, če je ta znak odobrila uprava pomorstva in rečnega prometa.
Društveni znak se ima razvit na velikem jadrniku (jamboru).
Clen 14.
1. Odhodni znak, črka »P« mednarodnega sig-nalnega kodeksa, je razvit na vrhu sprednjega jadrnika ali na njegovem signalnem križu ali pa na vratcih nad poveljniškim mostom.
Ta znak se razvije zjutraj tistega dne, ko ladja odhaja, ob odhodu pa se spusti.
Ce odhaja ladja zgodaj zjutraj, se razvije ta znak popoldne predhodnega dne.
2. Karantenski znak, črka s>Q« mednarodnega signalnega kodeksa, se ima razvit na istem mestu, kjer odhodni znak.
Karantenski znak se razvija ob prihodu v luko in se ne sme sneti, dokler se ne dovoli ladji prosti promet z obalo.
3. Znak za pozivanje privodnika (pilota), črka >G< mednarodnega signalnega kodeksa, se ima razvit na vrhu sprednjega jadrnika (jambora).
4 Znak rdeče barve, črka »V« mednarodnega signalnega kodeksa, se ima razvit na vidnem mestu, če je na ladji kaj raznesilnih tvarin.
5.	Znak privilegirane plovitve (predpisan s členom 23. carinsko-pomorskega pravilnika, »Službene novine« št. 177/XXIV iz 1. 1925.*), mora biti razvit na vidnem mestu nad ladijskim trupom.
~	•	»Uradni	list« št. 203/61 iz 1. 1925.
Ta znak je lahko tudi iz pločevine.
Določbe tega člena se ne nanašajo na ladje notranje plovitve, za katere veljajo posebni predpisi
Clen 15.
V znak počastitve se razvijejo zastave v tehle primerih:	v
1. Kraljevska standarta se razvije na velikem jadrniku (jamboru).
Glede razvijanja standarte veljajo naredbe Njegovega Veličanstva kralja.
2. Standarta poglavarjev tujih držav ali članov vladajočih hiš se razvije tudi na velikem jadrj niku (jamboru), če so ti na ladji.
3. Trgovska zastava se razvije na velikem jadrniiku (jamboru) kot znak prisotnosti predsednika vlade, aktivnih ministrov, vojvod, armijskib generalov, admiralov in banov na ladji.
4. Trgovska zastava se razvije na sprednjem jadrniku (jamboru) kot znak prisotnosti poslanikov in opolnomočenib ministrov v inozemstvu, divizijskih generalov in viceadmiralov na ladji.
5. Trgovska zastava se razvije na krmi čolna*, ki prevaža od obale do ladje ali obratno katero zgoraj navedenih oseb, na pramcu pa distinkcijska zastava, ki pristoji tej osebi po njenem dostojanstvu.
Uporaba zastave v znak počastitve v zgoraj navedenih primerih je zavisna od pristanka osebe, kateri ta počastitev gre. V ta namen zaprosi ladijski kapitan na primeren način za predhodno privolitev dotične osebe.
Ce se razvija zastava na naših ladjah v znak počastitve tujih funkcionarjev, se je treba ravnati po naslednjih občnih pravilih:
a) Zastava v znak počastitve tujega funkcionarja <e razvije samo na njegovo izrečno zahtevo, in to, če ima ladja dotično tujo zastavo.
b) Ce poveljstvo ladje te tuje zastave nima, izjavi svojo pripravljenost, da jo razvije, če ji jo funkcionar sam prepusti.
c) Poveljstvo mora upoštevati posebej čin funkcionarja, ki potuje, ker je od tega čina zavisno, na katerem jadrniku (jamboru) je treba razviti dotično zastavo, pri čemer se je ravnati po gorenjih predpisih.
Clen 16.
Ladje, kadar imajo razvite znake, naštete v členih
11.,	12., 13. in točkah 1., 2. in 3. člena 14., ali zastave v znak počastitve, ki jih določa člen 15. tega pravilnika, ali kadar so s signali mednarodnega kodeksa v zvezi z drugimi ladjami ali semaforskimi postajami, morajo imeti na predpisanem mestu razvito zastavo, označeno v členu 1. tega pravilnika.
Clen 17.
Ce imajo Jugoslovanske ladje v znak kurtoazije v tujih lukah razvito zastavo dotične države, razvijejo to zastavo na vrhu sprednjega jadrnika, ladje notranje plovitve pa na drogu pramca, kadar so v tujih vodah.
Clen 18.
Zastavni nakit (gala) je lahko: mali ali veliki nakit.
1.	M a 1 i nakit je v tem, da se imajo razen zastave na krmi, določene v členu 1. tega pravilnika, raz-
vite zastave, odnosno znaki na koncu jadrnikov in eventualno tudi na drogu pramca, in to:
a) na velikem jadrniku družbeni znak, če pa tega ni, trgovska zastava;
b) na sprednjem jadrniku trgovska zastava;
c) na drogu pramca znak mesta, kjer je ladja vpisana, če pa tega ni, trgovska zastava, in to samo v luki.
Državne ladje imajo razvito na vseh jadrnikih in eventualno na drogu pramca državno zastavo.
2.	Veliki nakit je v tem, da se poleg malega nakita imajo razviti tudi vsi znaki mednarodnega signalnega kodeksa.
Clen 19.
Veliki nakit je obvezen za jugoslovanske ladje, kadar so v domačih lukah (pristaniščih), v naslednjih primerih:
1. na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja;
2. na dan zedinjenja (dne 1. decembra);
3. ob vseh ostalih priložnostih, kadar luško, odnosno pristaniško oblastvo to odredi.
V zgoraj navedenih primerih mora luško, odnosno pristaniško oblastvo opozoriti poveljnike tujih trgovskih ladij v luki (pristanišču) na svojstvo našega slavja, da se ga utegnejo tudi te ladje udeležiti.
Mali nakit imajo odet jugoslovanske ladje med vožnjo v primerih, določenih pod točkama 1. in 2. tega člena.
V lukah (pristaniščih) pa imajo odet mali nakit namesto velikega tiste ladje, ki po veljavnih predpisih niso dolžne biti opremljene z mednarodnimi signalnimi znaki.
Ce imajo te ladje samo en jadrnik (jambor), imajo na njem razvito zastavo, določeno v členu 1. tega pravilnika.
Ladje v prehodu spuste veliki nakit eno uro pred odhodom ladje in obdrže samo mali nakit.
Z malim nakitom tudi vstopijo v luko (pristanišče), eno uro po prihodu pa se odenejo z velikim nakitom.
Drugače se smejo ladje odevati z zastavami ob velikih verskih praznikih in po običajih kraja, kjer so; toda glede vseh teh in ostalih izrednih primerov je treba Zaprositi za odobritev luško, odnosno pristaniško oblastvo
V teh izrednih primerih smejo razviti privatne ladje namesto trgovske zastave na sprednjem jadrniku, kakor je določeno pod b) točke 1. člena 18. tega pravilnika, praporec z imenom ladje.
Clen 20.
Jugoslovanske ladje se morajo pokoravati določbam Prvega odstavka točk 1. in 2. predhodnega člena 19. tudi, kadar so v inozemskih lukah (pristaniščih).
Ce je v dotičnem kraju kr. poslaništvo ali konzulat, se zaprosita za soglasnost.
V tem primeru razvijejo jugoslovanske ladje na sprednjem jadrniku (jamboru) v sestavi nakita namesto lastne zastave zastavo dotične države.
Poveljniki jugoslovanskih trgovskih ladij v tujih lukah (pristaniščih) razvijejo ob državnih praznikih dotične države, na poziv krajevnega luškega, odnosno pristaniškega oblastva nakit z zastavami, kakor je to Predpisano v členih 18. in 19. tega pravilnika; le da izvijejo na sprednjem jadrniku (jamboru) namesto lusjne zastave zastavo dotične države, kjer je ladja.
Ce je v kraju sedež kr. poslaništva ali konzulata, utora poveljnik ladje dotični urad o dobljenem pozivu Pravočasno obvestiti.
Clen 21.
Jugoslovanskim trgovskim ladjam in njihovim čolnom, jahtam in ostalim plovnim objektom je najstrože prepovedano, imeti razvite kakršnekoli druge zastave ali znake, ki niso določeni s tem pravilnikom ali z drugimi predpisi.
Clen 22.
Za izvrševanje določb tega pravilnika je odgovoren poveljnik ladje.
Clen 23.
Nadzor nad izvrševanjem določb tega pravilnika vrše v kraljevini luška, odnosno pristaniška oblastva, v inozemstvu pa kr. poslaništva in konzulati.
Organi kr. mornarice, finančne kontrole in ostali organi javne varnosti so dolžni luška, odnosno pristaniška oblastva v tem podpirati in jim prijavljati kršitve določb tega pravilnika.
Clen 24.
Poveljnik ladje, ki se pregreši s pogrešnim izvrševanjem ali neizvrševanjem predpisov tega pravilnika, se kaznuje po predpisih §§ 1. in 46. luško-redarstvenega pravilnika, odnosno §§ 15. in 48. zakona o pristaniških kapetanijah* v denarju ali z zaporom.
Clen 25.
Za voditev postopka ob prekrških po tem pravilniku veljajo predpisi §§ 48. in 49. luško-redarstvenega pravilnika, odnosno § 48. zakona o pristaniških kapetanijah.
Denarne kazni, ostvarjene po luško-redarstvenem pravilniku, se stekajo v pomorsko-ubožni sklad, kazni po zakonu o pristaniških kapetanijah pa v državno blagajno,
Clen 26.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Z uveljavitvijo tega pravilnika se ukinjajo in pre-stanejo veljati prejšnji predpisi, in to:
1. naredba bivšega avstrijskega trgovinskega ministrstva z dne 12. maja 1886 (drž. zak. št. 71);
2. naredba bivšega avstrijskega trgovinskega ministrstva z dne 19. avgusta 1910, št. 23.395 (drž. zak. št. 152);
3. naredba bivšega avstrijskega finančnega ministrstva z dne 9. decembra 1896 (drž. zak. št. 233);
4. okrožnica bivšega pomorskega oblastva v Bakru št. 880 z dne 5. septembra 1919;
5. okrožnica bivšega pomorskega oblastva v Bakru št. Res. 26-1922 z dne 22. novembra 1922;»
6. okrožnica bivšega pomorskega oblastva v Bakru št. Res. 30-1923 z dne 21. julija 1923;
7. okrožnica direkcije pomorskega prometa št. Pov. 532-30 z dne 8. novembra 1930;
8. okrožnica direkcije pomorskega prometa štev. 3017-31 z dne 21. aprila 1931;
9. okrožnica direkcije pomorskega prometa štev.
11.023-31 z dne 27. maja 1931;
10. .sedaj veljavni predpisi členov 29. do vštetega 34. navodila za organe finančne kontrole o službi na morju (»Službene novine« št. 35/XII z dne 17. februarja 1925**) in četrtega odstavka člena 5. carinsko-pomor-skega pravilnika (»Službene novine« št. 117/XXIV z dne
* »Uradni list« št. 294/94 iz 1. 1922.
** »Uradni list« št. 86/27 iz 1. 1025.
21. kos.
27. maja 1925f), kolikor nasprotujejo določbam tega pravilnika, se morajo spraviti z njimi v sklad.
Iz uprave pomorstva in rečnega prometa pri ministrstvu za promet kraljevine Jugoslavije v Beogradu, dne 30. aprila 1934; št. 778.
141.
Dopolnitev
pravilnika o razvijanju zastav na ladjah.*
Minister za promet je odobril z odločbo z dne 4. januarja 1935, P. o. 2909/84, naslednjo izpremembo v pravilniku o razvijanju zastav na državnih, trgovskih in privatnih ladjah kraljevine Jugoslavije (»Službene novinec št. 111/XXV1II z dne 15. maja 1934).**
V prvem odstavku člena 27., ki se glasi: »Nadzor nad izvrševanjem določb tega pravilnika vrše v kraljevini luška, odnosno pristaniška oblastva, v inozemstvu pa kr. poslaništva in konzulati«, se dodaje nastopno: »odnosno če teh ni, po činu najvišji ladijski komandant ali komandant sestava kraljevske mornarice, ki se mudi v tej luki.«
Iz ministrstva za promet, uprave pomorstva in rečnega prometa — pomorskega oddelka v Beogradu, dne
5.	januarja 1935; št. 2909/34.
Banove uredbe.
142.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 5070/1.
Občina Jezersko v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1.20 (dvajset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina Din	100'—,
b) od	100 1 vinskega	mošta	Din	100'—,
c) od	100 1 piva Din	50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita	in	žganja 4 Din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, x	dne	6. marca 1936.
II.	No. 5214/1.
Občina Lož v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 150*—,
t »Uradni list« št. 203/61 iz 1. 1925.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. januarja 1935, št. 14/11/19.
** »Službeni list« št. 140/21 iz 1. 1936.
b) od 100 1 vinskega mošta Din 150-—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 30-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 15-—,
g) od prašičev Din 20-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst. Din 100—•
3.	T a k s e po odobrenih tarifah odnosno odobrenem proračunu. "
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. marca 1936.
Razne obče veljavne odredbe.
143.
IV.	No. 23/2/5.
Naredba
upravnika policije v Ljubljani o prepovedi uporabe hreščečih zvočnih aparatov in uporabe zvočnih signalov pri motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Ljubljane.
Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem sledeče:
Člen 1.
Na območju mesta Ljubljane je prepovedano pri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hreščeče zvočne aparate (kakor n. pr. sirene na električni ali zračni pogon). Uporaba močnih signalnih naprav je dovoljena le vozilom ognjegascev in reševalne postaje.
Člen 2. •
Od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj je na območju mesta Ljubljane vsem vozačem motornih vozil prepovedano uporabljanje zvočnih signalov.
Člen 3.
V tem času se označuje smer vožnje s svetlobnimi signali (svetlobnimi smernimi puščicami ali žarometi) na isti način, kakor je to predpisano za zvočne signale*
Člen 4.
Na vogalih, križiščih in povsod drugje, kjer se menja smer vožnje, morajo motorna vozila voziti z minimalno brzino, tako da se vozilo lahko takoj ustavi, ako bi smer vožnje ne bila prosta.
Člen 5.
Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl. 69., točka 3., zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, v primeru neplačila globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni.
Člen 6.
Ta naredba dobi obvezno moč i dnem objave v »Službenem listu kraljevske banske -uprave Dravske banovine«.
V Ljubljani,'dne 2. marca 1936.
Upravnik policije: Keršovan s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njeD predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ln zalaga Tiskam*' Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 21. kosu VII. letnika z dne 11. marea 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
I.	No. 3450/1	773
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo (staž). Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi do 20. marca 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. marca 1936.
*
K V. št. 195/14.	719—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad. njo križnih hodnikov na dvorišču graščine v Gornji Radgoni L javno pismeno ponudbeno licitacijo »a dan 21. marca 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na 'šote odobrenega proračuna, ki znaša: 7-a težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela dinarjev 268.919'52,
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. marca 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 22, 36—3	736
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Nojem mestu z dne 24. januarja 1936, opr. st. 11 H 371/35—4, je bil Hrastar France, posestnik v Velikih “rusnicah št. 31, zaradi zapravljivosti °niejeno preklican.
Za pomočnika je bila postavljena H ra-Mar Marija, posestnika žena v Velikih Brusnicah št. 31.
fresko sodišče v Novem mestu, odd. I.,
dne 25. februarja 1936.
** 991/35-4	738
Oklic.
. Tožeča stranka Korpič Ernest, pos., Markovci 95, ki ga zastopata dr. Pinter
Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Barabašu Josipu, posestniku v Markovcih št. 101, sedaj neznanega bivališča, radi plačila 500 arg. pesov k opr. št. P 991/35 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. aprila 1936 ob osmih pred tem sodiščem v sobi št. 23, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Kuplen Jurij, posestnik v Markovcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II.,
dne 27. februarja 1936.
P 130/36-1.	762
Oklic.
Tožeča stranka Kmečka hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Dolnji Lendavi, ki jo zastopa dr. Strasser Armin, odv. v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po pok. Gyofi Katarini, roj. Bot, pos. v Dolgi vasi štev. 134, radi opravičbe predznambe zastavne pravice v prilog terjatve po 3.000 Din s prip. k opr. st. P 130/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. marca 1936 ob 8. uri dop. pred tem sodiščem v sobi štev. 20, razpravna dvorana.
Toženi stranki se postavlja za skrbnika na čin gosp. Gyofi Vendel, posestnik v Dolgi vasi, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi, odd. II., dne 29. februarja 1936.
*
P 142/36-1.	763
Oklic.
Tožeča stranka: dr. .Stupica Marijan, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, je vložila proti toženi stranki Gyorkošu Matiji, ]X)S. v Gomilici, in ležeči zapuščini po pok. Gyorkoš Katarini, pos. iz Gomilice št. 141, radi 3552'50 Din s prip. k opr. št. P 142/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 11. aprila 1936 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi štev. 20, razpravna dvorana.
Omenjeni ležeči zapuščini se postavlja prvotoženec Gyorkoš Matija, pos. v Gomilici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi, odd. II., dne 5. marca 1936.
*
Rz 7/36.	758
Oklic.
Sresko sodišče v Mariboru objavlja: na predlog Ribča Franca in Terezije, pos. v Celestrini št. 10, se je s sklepom z dne 4. 2. 1936, opr. št. Rz 7/36, dovolila
uvedba amortizacijskega postopanja na njih nepremičninah vlož. št. 3 in 46, k. o. Celestrina, glede vknjižene zastavne pravice za terjatve:
1. iz dolžnega pisma od 1. 4. 1855 v korist dedinskega kapitala za mladol. Pavla Rojka goldinarjev 930'—, 11/2/4,
2. in v zavarovanje zneska goldinarjev 200'— s 5°/o obrestmi in event. stroški vnovčitve za Mihaela Sentsehnigga,
3. iz dolžnega pisma Marije Rojko od
1.	2. 1855 za kapital goldinarjev 930'—, 11/2/4, s 5°/o obrestmi in event. stroški vnovčenja v korist Andreja Rojka,
4. iz kupne pogodbe od 26. 4. 1855 za kupninski ostanek goldinarjev 400'— in za preživninske obveznosti v korist Marije Rojko.
Vsakdo, ki hoče uveljaviti kake pravice do navedenih terjatev, se pozivlje, da jih prijavi do 30. marca 1937 podpisanemu sodišču, ker se bo v nasprotnem primeru po brezuspešnem poteku navedenega roka na ponovno prošnjo prosilcev dovolila amortizacija in vknjižba izbrisa zastavne pravice glede zgoraj navedenih terjatev.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. VIv
dne 4 februarja 1936.
*
Og 8/36-7.	759
Amortizacija.
Na prošnjo Čolnika Alojza, kovaškega pomočnika v Drakovcih, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljutomeru, štev. 14.864, glaseče se na ime »Čolnik Alojz ml.« z vlogo 311 Din 07 p, ki jo je prosilec baje izgubil ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v roku šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, do je hranilna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 3. marca 1936.
*
1.31/36-6	770
Dražheni oklic.
D n e 6. a p r i I a 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Nasova, vi. St. 49.
Cenilna vrednost: Din 10.451'—.
Vrednost pritikline: Din 410'—,
Najmanjši ponudek: Din 7.242'—.
Varščina: Din 1.100—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Gornja Radgona,
dne 21. februarja 1936.
Konkurzni razglasi
189.	767
Zavrnitev predloga, naj se razglasi konkurz.
Predlog upnika, naj se razglasi konkurz o imovini tovarne za špirit in dro-že d. d. v Račah pri Mariboru, registro-vane pod firmo »Tovarna za špirit in drože d. d.«,
se je zavrnil, ker dolžnik nima zadostne imovine. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 6. marca 1936.
St 3/36—4
$
190.	775
Sklep.
Konkurzna stvar zapuščine po pok. Homarju Francetu in Homar Ivane v Kamniku-Zaprice št. 21.
Izmenja se stečajni upravitelj dr. Janežič Konrad, advokat v Kamniku, ter se postavlja namesto njega dr. Trampuž Fran, advokat v Kamniku.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. ITI., dne 9. marca 1936.
St 2/36—32
191.	‘	760
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Lainška Josipa, krojača in posestnika v Murski Soboti, Cvetna ul, 26.
Poravnalni sodnik: dr. Slavko Šume-njak, starešina sreskega sodišča v Murski Soboti.
Poravnalni upravnik: Koder Anton, notar v Murski Soboti.
Narok za sklepanje poravnave pri sodišču dne 15. aprila 1936 ob 10. uri.
Rok za ogiasitev do 8. aprila 1936. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. marca 1936.
Por 6/36—2.
192.	*	757
Ustavitev poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnika Ter-zerja Vekoslava, imetnika krojaškega ateljeja »Elegance« v Mariboru, Meljska cesta 2, je bilo ustavljeno, ker je dolžnik poravnalno ponudbo umaknil (§ 34. por. zak.).
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. februarja 1936.
Por 14/35—20.
Razglasi raznih uradov in oblastev
752
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku na temelju zakona o državnem računovodstvu, čl. 82. do 165. in oddelka B pogodbe in nabave za mestno zavetišče v Japljevi ulici 2 pismeno ofertno licitacijo za dobavo
1. špecerijskega blaga,
2. moke,
3. kvasa,
4. vina,
5. mleka in mlečnih izdelkov,
6. testenin,
7. mesa in mesnih izdelkov,
8. mila,
9. kisa,
10.	koruze, otrobov in druge krme za prašiče
za dobo od 1. aprila 1936 pa do 31. marca 1937,
le špecerijsko blago za dobo od 1. aprila 1936 pa do 30. septembra 1936, t. j. za dobo šestili mesecev.
Licitacija se bo vršila v petek, dne 20. marca 1936 ob 10. uri dopoldne v socialno političnem uradu, soba štev. 42, Mestni dom, II. nadstr Tja je vložiti do tega časa pravilno kolkovane ponudbe.
Pripominja se, da more vsakdo ponuditi dobavo vseh razpisanih vrst blaga ali pa le vsako posamezno blago. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji so interesentom na razpolago pri upravitelju mestnega zavetišča v mestnem do-hodarstvenem uradu v »Kresiji«, Pogačarjev trg.
Dobavna pogodba se more vsake tri mesece 8 dni pred potekom tromesečja obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljša na nadaljnje tromesečje.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje interesentom upravitelj mestnega zavetišča.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 7. marca 1936.
*
Št. 15251/36 V. 1762.	751
Razpis.
Na podstavi sklepa finančnega odbora mestnega sveta z dne 7. januarja 1936, št. 40568/35, razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani oddajo javnega kopališča v Koleziji ter gostilniških prostorov z vrtom in priteklinami Kopališka ul. 9 v najem za dobo desetih let.
Ponudbe z navedbo najemninskega zneska je oddati v zaprtih kuvertah najkasneje dne 18. marca t. 1. do 12. ure v gospodarskem uradu mestnega poglavarstva v Ljubljani.
Istotam so reflektantom na razpolago dražbeni in najemni pogoji.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 7. marca 1936.
*
No. 2484/1.	748—2—1
Komisijski ogled in razprava o kamnolomu Cerarja Jankota v Podrečju.
Razglas.
G. Cerar Janko, posestnik iz Doba štev. 48, je zaprosil za odobritev obratovanja v kamnolomu na pare. št. 264/1 in 265 1, k. o. Podrcčje.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje giede tega komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 12. in 90. stavbnega reda za bivšo deželo Kranjsko, §§ 105., 107. in naslednjih zakona o obrtih ter § 73, in sledečih zakona o občem upravnem postopku
na ponedeljek, dne 16. marca 1936
s sestankom komisije pri hiši Tičar Marije v Podšumberku št. 16.
K temu komisijskemu ogledu se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da morejo svoje morebitne pripombe in ugovore, vložiti do tega dne pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan ogleda na kraju samem; poznejši ugovori se ne bi mogli upoštevati, razen če bi bili osnovani v javnem interesu ali če bi se zakasnitev temeljito in zadostno opravičila, temveč bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem.
Načrti nameravane naprave so pri sreskem načelstvu v Kamniku v sobi št. 4 med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 4. marca 1936.
No. 2272/1.	749-2-1
Komisijski ogled in razprava o kamnolomu Šmona Franca iz Rodice.
Razglas.
G. Šmon Franc, posestnik iz Rodice šr. 7, je zaprosil za odobritev obratovanja v kamnolomu na pare. št. 169, k. o. Podrečje.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje glede tega komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 12. in 90. stavbnega reda za bivšo deželo Kranjsko, §§ 105., 107. in naslednjih zakona o obrtih ter § 73. in sledečih zakona o občem upravnem postopku
na ponedeljek, dne 16. marca 1936 s sestankom komisije na kraju samem po končanem poslovanju glede kamnolomov Cerarja Jankota, to je ob ra.
13.	uri.
K temu komisijskemu ogledu se vabijo vsi interesentje s pristavkom, 4a morejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan ogleda na kraju samem; poznejši ugovori se ne bi mogli upoštevati, razen če bi bili osnovani v javnem interesu ali če bi se zakasnitev temeljito in zadostno opravičila, temveč bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem.
Načrti nameravane naprave so prl sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4 med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku dne 4. marca 1936.
No. 291/5.	747-2-1
Komisijski ogled in razprava glede mlina Nastrana Ivana na Homcu.
Razglas.
G. Nastran Ivan iz Ilomca je zaprosil za naknadno odobritev nadzidave svoje' ga mlina na Homcu, ki ga je dvignil &a eno nadstropje in v njem namestil nove stroje.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje glede na to prošnjo komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 9., 84. in 90. stavbnega reda za bivšo Kranjsko, §§ 105., 107. in naslednjih ter § 113. zakona o obrtih in § 73. in sledečih zakona o občem upravnem postopkd
na petek, dne 20. marca 1936
s sestankom komisije na kraju samem °b ca. 10. uri.
K temu komisijskemu ogledu se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da lr‘«rejo svoje morebitne pripombe in ugovore vložiti do tega dne pri sreskem načelstvu ali najkasneje na dan ogleda na kraju samem; poznejši ugovori se ne bi mogli upoštevati, razen če bi bili osnovani v javnem interesu ali če bi se zakasnitev temeljito in zadostno opravičila, temveč bi se smatralo, da soglašajo s poslovanjem.
Načrti omenjene naprave so pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba st. 4 med uradnimi urami vsakomur na vPogled.
Sresko načelstvo v Kamniku,
dne 4. marca 1936.
•g*
No. 3121/9.	750-2-1
Komisijski ogled in razprava 0 kamnolomu Keršmanc Rezike.
Razglas.
O.	Keršmanc Rezika iz Kamnika je Zaprosila za odobritev obratovanja v kamnolomu na pare. št. 780/1, 780/2, 756 k o. Županje njive.
Sresko načelstvo v Kamniku razpisuje glede tega komisijski ogled in razpravo na kraju samem v smislu §§ 12. in 90. stavbnega reda za bivšo deželo Kranjsko, §§ 105., 107. in naslednjih zakona 0 obrtih ter § 73. in sledečih zakona 0 občem upravnem postopka,
na ponedeljek, dne 23. marca 1936 s sestankom komisije na kraju samem °b ca. 10. uri.
K temu komisij, ogledu in razpravi se vabijo vsi interesentje s pristavkom, da morejo svoi<> morebitne pripombe in Ugovore vložiti do tega dne pri sreskem UBČelstvu ali najkasneje na dan ogleda J*a kraju samem; poznejši ugovori se ne bi megli upoštevati, razen če bi bili Csnovani v javnem interesu ali če bi se Zakasnitev temeljito in zadostno opravila, temveč bi se smatralo, da soglašajo 8 Poslovanjem.
Načrti nameravane naprave so pri 8l'eskem načelstvu v Kamniku, soba sh 4 med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 4. marca 1936.
*
T No. 297/2—F.	765
Razglas
P I. ustni licitaciji za dobavo gramoza državni cesti št. 2 in 51 v območju '■hničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
V smislu odloka kr. banske uprave
Ljubljani z dne 28. februarja 1936,
• No. 72/7 — 72/22, razpisuje tehnični Ludelek v Kranju na podstavi čl. 86. m* 98. zakona o državnem računovod-}. ?;Vu z dne 6. marca 1921 in njegovih •zprememb odnosno pravilnika, natis-j jieneRa v »Službenih novinah« z dne i °. februarja 1922 in pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne j novembra 1921, prvo ustno licitacijo
za dobavo gramoza, in sicer za tele proge:
Državna cesta št. 2:
1. za progo km 634 do 638 kvalitnega gramoza iz kamnoloma Vikarče 455 m3 v proračunskem znesku Din 40.040'—,
2. za progo km 638 do 642 iz Hočevarjeve jame 457 m3 v proračunskem znesku Din 15.995-—,
3. za progo km 642 do 645 iz savskega proda 368 m3 v proračunskem znesku Din 13.984-—,
4. za progo km 645 do 648 iz gramoznice Polica 307 m3 v proračunskem znesku Din 11.973'—,
5. za progo km 648 do 657'5 iz gramoznic: Naklo, Bistrica in Gobovec 594 m3 v proračunskem znesku Din 23.166'—,
6. za progo km 657'5 do 664 iz gramoznic: Posavc, Martinski klanec in Podov-nica 441 m3 v proračunskem znesku Din 17.199'-,
7. za progo km 664 do 665 iz proda Zgoša 28 m3 v proračunskem znesku Din 1092'—,
8. za progo km 665 do 674 iz gramoznice Pod JBrunkom in Begunščice 315 m3 v proračunskem znesku Din 12.600'—,
9. za progo km 674 do 678 iz gramoznice Potoki 155 m3 v proračunskem znesku Din 6742'50,
10. za, progo 678 do 687 iz savskega proda pri Javorniku 336 m3 v proračunskem znesku Din 12.768'—,
11. za progo 687 do 695 iz savskega proda Dovje in Mojstrana 294 m3 v proračunskem znesku Din 11.172'—,
12. za progo 695 do 698 iz proda na Klancu 94 m3 v proračunskem znesku Din 3572—,
13. za progo km 698 do 704 iz proda reke Save in potoka Hladnika 147 m3 v proračunskem znesku Din 5586—,
14. za progo km 704 do 709'909 iz gramoznic Suhi plaz in Hladnikov potek 131 m3 v proračunskem znesku Din 4978'-,
Državna cesta št. 51:
15. za progo km 0'0 do 6 iz gramoznice Bistriški prod 368 m3 v proračunskem znesku Din 15.456 —,
16. za progo km 6 do 11‘5 iz gramoznice Prapreče 332 m* v proračunskem znesku Din 13.944'—,
17. za progo km 11*5 do 21'920 iz gramoznic: Balant, Mozirjevc, Lajbno korito, Suhi plaz in Zelenica 292 m3 v proračunskem znesku Din 11.388'—.
Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobe ponudniki v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v K ran j u.
Dobava se mora brezpogojno izvršiti do 30. septembra 1936. Tehnični razdelek si pridržuje pravico, razpisano množino gramoza zvišati ali skrčiti, ne da bi to zvišanje oziroma znižanje množine vplivalo na zlicitirano odnosno odobreno ceno, ali pa dobavo sploh ukiniti.
Licitacija sc bo vršila:
a) za progo drž. ceste št. 2 km 634 do 664 dne 15. aprila 1936 v pisarni tehničnega razdelka s pričetkom ob
9.	uri;
b) za progo drž. ceste št. 2 km 664 do 709'909 dne 16. aprila 1936 na občini Jesenice s pričetkom ob 9.30 uri;
c)	za progo drž. ceste št. 51 km 0'0 do 21'920 dne 17. aprila 1936 na občini v Tržiču s pričetkom ob 9. uri za prvo progo ter v četrturnih presledkih za ostale proge v zgoraj navedenem redu.
Ponudniki ali njih pooblaščenci in namestniki, ki morajo prinesti pismeno pooblastilo, morajo priti k licitaciji točno ob določenem času, ker se po začetku licitacije novi ponudniki ne bodo pripustili k licitaciji.
Vsak ponudnik oziroma njčgov namestnik mora podpisati pri licitaciji izjavo, da so mu znani vsi dražbeni in dobavni pogoji in da nanjo v celoti pristaja. Kavcija v višini 10°/o proračunje-ne vsote za naše oziroma 20°/o za tuje državljane se mora položiti na dan licitacije do 9. ure dopoldne pri davčni upravi v Kranju oziroma v Radovljici v vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika o izvrševanju določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekarni banki podi užnici v Ljubljani. Pred položitvijo kavcije se mora ponudnik zglasiti v pisarni tehničnega razdelka, da se mu izroči nalog za davčno upravo za prevzem kavcije. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico in nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje mora ponudnik ob pričetku licitacije izročiti predsedniku licitacijske komisije.
Državnocestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza ne glede na višino ponujenih vsot ter event. sprejeti ponudbo za dobavo kvalitnega gramoza za poljubno cestno progo. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 5. marca 1936.
Štev. 468.	771
Razpis.
Občina Središče ob Dravi, srez ptujski, razpisuje pogodbeno mesto oL inske babice. Šolska izobrazba:	Dovršena
osnovna in babiška šola, kar se dokaže z diplomo. Babica moia stanovati v občini.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri upravi te občine.
Občina Središče ob Dravi, dne 6 marca 1936.
•j.
Št. 400.	761
Razpis.
Občina Sv. Jurij pod Kumom, srez krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: nižja srednja šola z zaključnim izpitom ali njej enaka strokovna šola. Varščina-Din 5.000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, oprem-
ljene z listinami po el. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v >Službenem listu« pri podpisani občini.
Občina Sv. Jurij pod Kumom, dne 6. marca 1936.
Št. 2038/36.
*
Razpis.
694
Uprava občine Tržišče razpisuje mesto delovodje pripravnika z mesečno plačo Din 600'—. Prednost imajo oni, ki imajo že prakso v občinskih poslih. Kavcija Din 2.000'—.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje šole ali tej enake strokovne šole.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, opremljene z vsemi prilogami, ki jih določata člena 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, do 12. aprila 1936 na upravo občine Tržišče, srez krški. Delovodja ima prosto stanovanje v občin. domu.
Občinski urad Tržišče, dne 5. marca 1936.
E. R. št. 2598.
*
702-3-2
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin obči državni bolnici v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. septembra 1936, odnosno za premog v času od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937, se razpisuje v skrajšanem roku
II.	oiertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl 82. ter ostalimi predpisi zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 30. marca 1936 za vse vrste mesa, slanino in kruli, dne 31. marca 1936 za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlcvskc izdelke in premog, dne 1. aprila 1936 za špecerijo in hišne potrebščine, dne 2. aprila 1936 za zdravila, obve-zila in druge sanitctsko-lekarniške potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11..uri v pisarni upravnika obče državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava obče drž. bolnice v Ljubljani, dne 3. marca 1936.
$
Štev. 1165—1167,	653—3—3
1186-1189.
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin državnemu
zdravilišču v Topolšici v razdobju od
1.	aprila 1936 do 30. septembra 1936 po določilih čl. 82. do 105. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje se razpisuje prva oiertna licitacija, in sicer:
na dan 4. aprila 1936:
I. špecerije, hišnih in gospodarskih potrebščin,
II. moke in mtevskih izdelkov;
na dan 6. aprila 1936:
III. govejega, telečjega in svinjskega mesa ter drobovine,
IV. perutnine, jajc in rib.
V. prekajenine in mesnih izdelkov;
na dan S. aprila 1936:
VI. premoga in drv,
VII. mleka in mlečnih izdelkov. Licitacije se bodo vršile vsakikrat ob
11.	uri dopoldne v zdraviliščni menzi. Dražbene pogoje in višino kavcije sporoči ekonomat zdravilišča.
Državno zdravilišče Topolšica, dne 28. februarja 1936.
Štev. 899/V—K.
*
744
Razpis.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje dobavo 30 komadov vodomerov.
Seznam in dobavni pogoji se dobijo v pisarni podpisanega ravnateljstva, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda, dne 5. marca 1936.
*
66
Opr. št. 619/2—1934—17.
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje pogodbeno mesto uradovega zdravnika za zdravniški okoliš Žiri s sedežem v Žireh. Službeno razmerje kakor tudi službene prejemke urejajo določila kolektivne pogodbe o izvrševanju zdravniške službe. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti najkasneje do 21. marca 1936 do 12. ure v vložišču okrožnega urada, soba št. 205, osebno ali po pošii. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 6. marca 1936.
Razne objave
777
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
bo na podstavi sklepa šestnajstega rednega zborovanja delničarjev Narodne banke izplačala za preteklo 1935. leto po kuponu št. 9 dividendo
Din 350‘— (tri sto petdeset) po komadu.
Izplačevanje dividende se bo vršilo pri bančnih blagajnah v centrali in pri podružnicah, pričenši od
10.	marca 1936. leta, in sicer na osnovi kuponov, uvedenih po aritmetičnem redu v spisek, ki se dobi pri bančnih blagajnah.
V Beogradu, dne 9. marca 1936.
Br. 49.952.
Uprava Narodne banke
Štev. 320/36	735
Objava.
Gospod dr. Druškovič Andrej, advokat iz Skoplja, se je preselil s svojo pisarno v Ljubljano in je bil vpisan dne
5.	marca 1936 v imenik advokatov podpisane komore.
V Ljubljani, dne 5. marca 1936.
Za Advokatsko komoro v Ljubljani predsednik:
«tr. Žirovnik Janko s. r.
*	-'3
7o3
Objava.
Kmetski hranilnici in posojilnici na Logu pri Ljubljani r. z. z n. z.
1. odobrava se odlaganje plačanja za 6 godina, računajuči od 12. decembra 1935, kao dana rešenja molbe za odlaganje. Odlaganje važi za dugove, nastale do dana prijave molbe sudu u smislu čl. 17. Uredbe o zaštiti novčanih zavoda: t. j. od dana 24. aprila 1934.
2. Kamatna stopa na stare uloge i po tekučim računima odredjuje se sa 3°/o bruto, računajuči od dana prijave molbe sudu u smislu čl. 17. Uredbe o zaštiti novčanih zavoda.
L. S. Ministarstvo poljoprivrede kr. Jugoslavije, Beograd.
Ministar poljoprivrede: (Podpis nečitljiv.)
*
741
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. v Središču ob Dravi se bo vršil dne 25. marca 1936 ob pol 14.
uri v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev računskega zaključka z® leto 1935.
5. Volitev članov načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Ce ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro kasneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zadružnikov.
V Središču ob Dravi, dne 5. III. 1936.
Načelstvo.
*
768
Objava.
Podpisani sem svojo šolsko odpustnico iz leta 1932. izgubil in jo. proglašam za neveljavno.
Vransko, dne 9. marca 1936.
Čvan Janez s. r.
*
' 772
Objava.
Izgubil sem tablico bicikla št. 96.125 in jo proglašam za neveljavno.
Govek Avgust, tov. del. v Mariji Reki št-pošta Sv. Pavel pri Preboldu-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska Tn zalaga Tiskarna Merkur » Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani,