Pe>mHw pUttamm ¥ _taetoa&g v«at *»wm{ gg&tfffc m gobovo*	—mw K i"W-
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, gfCDUSTEšIJO IN OSP*
Uredništvo In oprava (Stvo je v LfuMjani, tir««H££c b(m. 17/1. - Dopisi »c nc vrtajo. - Števili« pri čekovnim -	\\2>V	-	-	Številka	tekjgpi	552.
Muršiči n oraufje Stt«8 tetaa K IM, ca pel leta K 95, *s detrt leta K 50, mesečna K 20, ca ftiocems«^ v«-	'	* Woft‘ ta l#I
Karovo* ca »range SH«S tetaa K 18«, ca pel leta N », *s tetri ki« <\ mesečo* * w, ca rawcmi.t»- A,
'  _  ... —    , . - .	__1_——^
LBTU 1T	LJUBLJANA,	die	1».	naj.	1811.	1'"	OTBV.	«.
industrijcl, obrtniki, trgovci-srosistl!
Udeležite se v polnem Številu kot razstavljalci ljubljanskega velikega vzorčnega semnja od
13. do Vi. ouausta t. L
Vsa pojasnila, sejmski redi in prijavnice se dobe brezplačno pri uradu »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg št. 6/11.
Rok za prijave kot razstavljalec v Sloveniji je do 31. maja t. 1.
Carina in način carinjenja.
Strelski jarki še niso popolnoma zagrebljeni in že si zmagovalci in
Sremaganci postavljajo nove barika-e. Dokazati hočejo, da vojna Se dol-*o ne bo likvidirana. Stopamo v dobo ponovnih bojev, ki so za sedaj v ovoji pohlevnosti samo meddržavno gospo-apodarskega značaja. Carina je najza-oesljivejši izraz te gospodarske bojevitosti, toda varljiv zastran istinitega gospodarskega razpoloženja. Če izvrši Anglija svojo namero dvigniti carino za §0 odstotkov, Francija za 200 do 300 odstotkov, Amerika za 2000 odstotkov, hoteli si bodo uvozniki izposlovati druga tržišča, hkratu pa morali resignirati na produkte iz teh dežel, kar pomeni brezposelnost na zapuščenih tržiščih. Vse vprek bode posledica, da bodo berači zahtevali višje milodare, ročni in duševni delavci kot konzumenti višje plače, producenti in posredniki v trgovini pa višje dobičke. Odmev gotovo pri nas ■e izostane. Dasi zadnje naše povišanje carine za 100 odstotkov ni imelo drugega učinka nego povišanje cen v^ celoti, sledili bodemo gotovo vno-vii neizbegljivim diktatom.
Še izrodke prigodom pobiranja •arine, kar je gotovo zadeva našega
območja, nas ne zanima odstranjevati, kajti vsa naša sila se izčrpa v prizar devanju občutno pezo spretno odriniti na druga pleča.
Odkar je službeno (zvanično) carinjenje v naših carinskih postajah odpravljeno, ter se je pričel takozvan »zakoniti rad«, smo imeli dovolj prilike poglobiti se v kvarljivo pojave, katere je rodila ta sprememba.
Službeno se je carinilo po carinskih uradnikih na ta način, da je stranka v prijavi za carinjenje naznanila robo, klasifikacijo robe po carinski tarifi izvršili so pa carinski revizorji v deklaracijah, ki so bile spisane uradno na osnovi pregleda robe.
To poslovanje je bilo nedostatno samo zavoljo pomanjkanja carinskih revizorjev. V vsakem drugem pogledu je pa najprimernejše, da carinski uradniki klasifikujejo robo po veljavni tarifi, posebno, če je strankam zastran porabe te tarife dopuščen opravičen ugovor in pridržana konečna odločitev drugi instanci.
»Zakoniti rad« je popolnoma drugačen. Robo po carinski tarifi v deklaraciji označiti je po členu 35. carinskega zakona odslej zadeva lastnika, člana firme, prokurista, razven teh pa še samo priznanega deklu-ranta. Ko je torej roba deklarirana, t. j. v deklaraciji po carinski tarifi imenovana zabilježena, ko je nadalje carinarnica izvršila tudi tarifaričen proračun, stopi v praktično veljavo član 41. carinskega zakona, po katerem so carinski uradniki dolžni se uveriti, »da li se prijavljena roba u vsemu slaže s deklaracijom«.
Ako se pregledana roba po vsem ne zlaga z deklaracijo, napravi revizor po členu 43. car. zak. tozadeven zapisnik, ki tvarja podlago za nadalj-no postopanje carinarnice po členu 166. istega zakona. Ta člen določa petkratni znesek carine, trošarine, obrtnega davka itd. poleg rednih pristojbin kot kazen, če pregled pokaže, da deklarant morebiti nahajajoče se
robe sploh ni vpisal, ali vpisal manj po količini, ali vpisal drugače po resnični kakovosti robe.
Robo zamore prejeti šele po vplačilu te kazni.
Pravilno deklarirati zamorejo lo itsti, ki robo v zvezi s carinsko tarifo dobro poznajo. Ta način zahteva tudi dvakraten pregled robe, prvega vrši deklarant, da napiše deklaracijo, drugega carinarnica, da se uveri o točnem deklariranju.
Ker se zamore ta le redko pregleda zaporedno vršiti, bode najčeščo roba po deklarantovem pregledu zopet v zaboje spravljena In čakala drugega pregleda.
Ležarina ali stojnina sledita kot podražilca robe.
Nepravilno deklariranje robe izslediti je interes carinskih uradnikov, ker jim po členu 205. car. zak. pripade dve četrtini izračunjene kazni. To določilo je potrebno korekture, kajti takšni dohodki po našem pojmovanju pripadajo edino državi.
Avstrijski carinski zakon zahteva n. pr. kot kazen v podobnem primeru največ štirikratno diferenco med v deklaraciji navedeno in na robi ugotovljeno tarifno postavko, vedno le v prid državi. Avstrijski zakon tudi določa, v koliko so pogreški v deklaraciji kazni prosti, česar pri nas pogrešamo.
Dočim je v tej zadevi avstrijski uradnik nepristransk, naš zakon navaja uradnike k pohlepnosti.
Pa ni lo edino zlo, ki ga ščiti na8 carinski zakon. Po avstrijskem zakonu zamore robo deklarirati upravičenec, torej oni, v čigar varstvu se roba nahaja, ali saj tisti, ki je robo dostavil carinarnici. Brezdvomno sme nastopati kot deklarant železnica. Tega naš zakon ne dopušča. Izzval je zavoljo tega poseben poklic — priznane deklarante. Porajajo se v čim dalje večjem številu, kakor gobe po dežju, da se ponujajo iz- in uvoznikom na
uslugo v svrho pisanja deklaracij proti dobremu plačilu.
Za deklariranje 60 bal manufakture n. pr. se pogodi takšen deklarant z lastnikom na ta način, da prejme za sestavo deklaracije od komada 15—20 dinarjev. Takšna pogodba nese količkaj spretnemu priznanemu deklarantu za niti enourno delo 90i do 1200 dinarjev.
Če je deklarant manj spreten, im teh je največ, spiše mu deklaracijo katerikoli drugi, često tudi carinski uradnik, toda ne iz dobrodušnosti, marveč proti primernemu bakšišu. Ker najet priznani deklarant ne pozabi tega izdatka upoštevati naprant lastniku robe, je naravno, da gre konečna nagrada za ves ta »zakoniti rad« iz rok konzumentov.
Za deklariranje lesa računa priznan deklarant za vsak železniški voz, kakor sporočuje javna tajnost, 200 K, v Hrvatski baje celo 600 do 800 K.
Ker mora izvoznik zasiguranjo valute in s tem dovoljenje za izvoz itak oskrbeti sam, pripade navedena nagrada deklarantu zgolj za sestavo deklaracije, kakoršnih v eni uri z lahkoto spiše pet. Tarifa za delo dekla-rantov je potem takem poljubna in neomejena, presega pa daleko meje spodobnosti. Spričo enakih hvalevrednih interesov se konkurence v tem poklicu ni nadejati, nasprotno, pričakovati je organizacije »priznanih«, da ohranijo tarifo za »zakoniti rad< na priljubljenem višku.
Srbski carinski zakon, čigar veljavnost je od 11. marca 1919 na celo državo raztegnjena, bode potrebno v namignjeni smeri modernizirati, pre-dno prejme ustavno veljavo. Trgovci, obrtniki in konzumenti naj zastavijo ves svoj upliv, da navedena kvarljiva zakonita določila odpravijo in nadomestijo z boljšimi.
Nazor carinske uprave, da je potreben poklic »priznanih deklaran-tov« ni vzdržljiv. Robo, ki jo železnica vozi, je gotovo dolžna v ocarinje-
Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo:
Naša usnjarska industrija.
(Nadaljevanje.)
IX. Splošni pregled.
Jugoslavija, raztezajoča so od JEgejskega morja do Alp, je nekaki prehod kulture industrijelnega zapa-da v južni, vroči orijent sirovih produktov, katerega nam lahko zakuri prvi ali pa se grejemo mi ob njegovi zmerni toplini. Kdor je temeljito prepotoval prostrano našo državo, polno naravnih bogastev, bodisi v rudah, zemeljskih njenih pridelkih,videl lepo industrijo naših severnih krajev, ve, kako bodočnost ima ista. On se ne čudi pisavi nemških trgovskih krogov, ki hrepene po kupčijskih zvezah a nami. Naša dolžnost je, spoznavati uase sile in vstvarjati krepak temelj našim potomcem. Ne smemo pa se zanašati na druge, temveč le na se. Kaj znaci prvo, okusili smo na Koroškem in v Rapallu. Angleška, ki ni imela zn earsko Rusijo orožja, pač pa je poslala takoj ob revoluciji tja najbolje topove sistema Wickers, da oslabi v bratomorni vojni rusko ekspanzivnost proti Carigradu in preko Perzije, izrabljala je na Murmanu naše dobrovoljce, da so ji krili ledja, ko je ona tam sekala
gozdove, potrebne ji za grajenje ladij. Iz istega vzroka je zelo vneta za samoodločbo tujih, ne njenih ozemelj, na pr. gozdnate Litve in Etonije, posebno pa, ker s tem slabi Rusijo. — Francozje res sem in tja pišejo: «Javnost naša je na vaši strani, a seve uradna politika je malo drugačna«. Italijan, vojak zahrbtno hrabrega božanja, izrablja danes še, dokler se nismo interno vtrdili, vsak trenutek, bodisi da nam pošilja v goste Albance, nas razdvaja z Bulgari, zadržuje naše zemlje in zopet čaka, da nas izmozga za nekaj let, dokler se še damo potom trgovske pogodbe. Nemci so prešli kulminacijo svoje ekspanzivne rato-borne sile. Oni so mislili v dobi mladeniške svoje okornosti a jake sile zdrobiti vse, posebno potom okupacije u\ Jprmanizacije, proti čemur je dosti lažji boj, kakor proti angleškemu sistemu, sličnemu rimskemu, ki pusti jezik, a trgovsko zasužnji, vendar se pa zopet isti ne more naslanjati niti na nacijonalizem, še manj na moderni komunizem; zato se je pokazalo kolebanje v angleški politiki pri sklepanju trgovskih pogodb z Rusijo. Nemci, opečeni, bodo nastopili pot degeneracije, to se pravi finansijerjev, trezne kalkulacije, ki bodo, kakor do sedaj zapad, potiskali po kostanj druge nacije, katere se bodo dale. Ogromna, četudi še okorna šapa ruske bodoč-
nosti nadela si bo prej ali slej rokavice in šla ramo ob rami z Nemci, seve precej iz drugih ozirov, kakor je zadnji. Mi moramo slediti tem procesom s paznim očesom. V ta namen moramo gledati med drugim, da čim več mladine vzgojimo v uradnike špe-cijaliste, strokovne trgovce in obrtnike, katerih nadrastek bo šel v ugodnem trenutku v Rusijo, ki si jih bo želela, osirotela na svojih. Bolje, da se tam vstoličimo mi, ker delamo s tem jez proti Nemcem. Danes že je praktični Amerikanec, trgovec individuelne konkurence, zapustil frazerstvo antante in ne snema samo masla po angleško zamišljeno oslabljeni Rusiji s koncesijo vse Sibirije, temveč se že pripravlja strojiti hrbet zahrbtnemu Japoncu.
Ako pa hočemo misliti celo na ekspanzivo, moramo dobro poznati sami sebe v najmanjih delcih. Treba pomisliti, da smo mi ona generacija, ki je poklicana, da se po tolikem trpljenju in nepopisnem gorju žrtvuje kakor prehodnja faza Judov v puščavi za jasno bodočnost s tem, da gradi. V ta namen mora pomagati vsakdo: »Ne samo, kar veleva mu stan — kar more, to mož je storiti dolžan.«
Po pretežni večini je danes fie Jugoslavija poljedeljska in živinorejska. Goveja živina, gledana iz stališča celokupnosti je zelo različna tudi po
koži. Zanimivi so vzroki visokega razvoja živinoreje v Sloveniji in Srbiji. Nemali vzrok umnega ravnanja z govedom je v Sloveniji ta: Visoko ležeči kraji ne rode dobro pri najboljši obdelavi visoko kulturnih rastlin, na pr. pšenice. Njena cena je bila pred vojno iz Banata cenejša, nego je pri naa veljala obdelava sama. Isti kraji pa dado izborno planinsko travo in pašo, ki se toliko ne boji toče. V Srbiji jo zope*t drugače. Redko naseljeno prebivalstvo ne more vsega obdelati, nego mora pustiti mnogo zemlje v ledini, ki se bodisi kosi ali pa popase. Ono, nezaupno še v tisto malo svojih hranilnic, ker je imelo zelo slabe skušnje z njimi, nalaga denar v govejo živino, katero poredi. Da je šla država na roke s poplemenjenjem pasme, povedal sem že pri Srbiji, kakor se imamo mi Slovenci nemalo zahvaliti vztrajnemu in smotrenemu delu stare naše kmetijske družbe. Prepričan sem, da se posreči racijonelnemu delovanju v to poklicanih faktorjev izboljšati živinorejo tudi na tistih krajih, ki so v to prikladni, največ s tem, da poplemenjujejo avtohtono pasmo • priznano izborno naše države, na pr. slovensko. Enako pa bi svetoval za nekatere slovenske kraje, da se osveža njihova živina s kakšno od dobrih srbskih pasem.
(Dalje prihodnjič.).
nje prijaviti, toda v ocarinjenje naj sestavijo deklaracijo carinski revizorji po službeni dolžnosti. Ob uporabi napačne tarife pa naj bode pripuščen upravičencu ugovor, odločitev pa pridržana posebnemu sodišču. Deklarant mora po pravilniku carinski upravi položiti v jamstvo 3000 dinarjev in si za to računa poštene obresti. Te in junaštvo, da kot odgovoren podpisuje deklaracije, mu pa poplača lastnik robe. Zadeva je potrebna spremembe.
J Klemenčič:
O poštno-čekovnem prometu.
Dr. Boža Maričič, sedanji ravnatelj ček. urada v Zagrebu, je izdal brošuro >0 poštanskem čekovnem prometu«:, v kateri so navedene nekatere dobrote in koristi poštnega čekovnega prometa, ki je še premalo znan v Hr-vatski, a gotovo neznan v Srbiji, Črni-gori in Macedoniji.
Korist čekovnega prometa je dokazana v vseh evropskih državah, tako za splošno gospodarstvo, kakor za vso javno upravo in vsak poskus, ki hoče popularizirati ta za vsako moderno državo neobhodno nujen promet, je treba radostno pozdraviti.
Pri vpeljavi tega prometa pa ne zadostuje statistika poedinih sličnih zavodov, potrebna je pač strokovna naobrazba in dovršeno strokovno znanje, ker se mora sistem čekovnega prometa popolnoma prilagoditi obstoječim prometnim razmeram, ako hoče imeti uspeh.
Gori omenjena brošura trdi, da bi samo centralizacija ček. prometa odgovarjala v polni meri zahtevam naše države, čeprav priznava brošura, da so naše sedanje prometne zveze nezadostne. Brošura pobija tudi >Osnovo zakona o uvetlenju poštan-sko štednog, čekovnog i predoznačbe-nog (žiro) prometa u Kraljestvu Srba, Hrvata i Slovenaca, katero je ministrstvo pošta i telegrafa natisnilo. Ta brošura namreč predlaga decentralizacijo čekovnega prometa.
Meni ni znano, kdo je izdelal to >0snovo zakona«:, moral pa je biti strokovnjak, ker je vsako točko strokovno pravilno obrazložil.
Prvi in neobhodno potrebni pogoj za uspešni čekovni promet je dobra poštna zveza, a ta pri nas žalj manjka in trajalo bo še desetletja, da sc uvede.
Z ozirom na to sem vložil že v februarju leta 1919 na ministarstvo za pošto in brzojav, uradno načrt, po katerem naj bi se uvedel čekovni promet v vsej državi. Predlagal sem decentralizacijo prometa in centralizacijo uprave in računovodstva, da se zmanjša delo in stroški. V glavnem se pa moj načrt ujema z gori navedeno tiskano »Osnovo zakona« in po moji *28-letni strokovni skušnji se strinjam popolnoma z obrazložitvijo tega zakona.
Dunajska hranilnica, ki je bila v poštno-čekovnem prometu vzor za vso Evropo, ni mogla uspešno poslovati z Dalmacijo in Bukovino. Zaradi prepočasnega dela so prihajale vedno reklamacije, dasi je bila zveza med Splitom ali Černovicam in Dunajem gotovo boljša, kakor je danes zveza med Skitom in Beogradom ali Zagrebom.
Lastniku računa je gotovo vseeno, kje se vodi njegov račun, če se vplačilo hitro vknjiži in če more hitro razpolagati s svojo imovino. Toda poglejmo, kako bi izgledalo to pri centralizaciji in sicer vzemimo slučaj na najbolje vpeljani zvezi.
Dolžnik v Kranju bi plačal v ponedeljek trgovcu v Ljubljani znesek na njegov čekovni račun. Položnica prispe v Beograd v sredo popoldne in ee vknjiži v četrtek. Računski izpisek * to vknjižbo pride v soboto popoldne v Ljubljano, in trgovec more razpolagati z zneskom v najboljem slučaju v ponedeljek. Iz Kranja v Ljubljano torej celih 8 dni. To pa še v na j bol j-cem slučaju.
Vsak trgovec ima največ prometa v pokrajini, kjer trguje. Samo posamezna plačila ima v drugih delih države. Če je pri teh vplačilih nekaj za-
mude, to lahko prenese. Zato pa mu prihajajo vsa druga vplačila najmanj 5 do 6 dni prej.
Mnogo bi ne koristilo, če bi se otvorile v večjih mestih blagajne za izplačila, zakaj blagajna ne more izplačati zneska prej, ko je vknjižen na računu in mora torej na vsak način čakati na obvestilo centrale, ki račune vodi. Ako bi pa blagajna vodila kake podračune, bi to ves promet zelo kom-pliciralo, oviralo bi kontrolo in bi lastnik računa mogel v vsakem slučaju hitro razpolagati samo z malim delom svoje razpoložljive imovine.
Gori omenjena tiskana >Osnova zakona« je strokovno dobro premišljena in se bo vsak strokovnjak prav gotovo z njo skladal. Pritrdil bo, da je pri sedanjih postnih zvezah v naši državi uspeh čekovnega prometa edinole mogoč v decentralizaciji prometa, ki pa ne izključuje centralne uprave.
Stroški za 4 ali 5 uradnikov se ne smejo računati po ustroj stvu dosedanjih čekovnih uradov, in bi se mogli, ako bi se strokovno vodili, mnogo ceneje voditi.
Občni zbor trgovskega gremija v Mariboru dne 7. maja 1921.
Predsednik gosp. Vilko Weixl otvori zborovanje, pozdravi izvanred-no dobro obiskano zborovanje ter da svoje letno poročilo.
Vpreteklem letu je gremij imel skupaj 518 članov, torej za 46 več kot 1919. leta, 406 pomočnikov, za 171 več kot leta 1919 in 179 učencev, teh pa za 35 manj kot leta 1919.
Trgovsko nadaljevalno šolo je obiskovalo skupaj 133 učencev; od teh v vseh 3 razredih 14 z odliko. Za trgovsko nadaljevalno šolo se je dobilo 10.300 K subvencije od višjega šolskega sveta in to šele sedaj. Razen zadnjega občnega zbora so se vršila med letom 3 protestna zborovanja. Odborovih sej je bilo 23. V tekočem letu se je rešilo 1147 dopisov, objavilo 112 člankov po časopisju.
Gremij ima v raznih fondih skupnega premoženja 148.396 kron 30 v. Na vsak način je pa treba odračunati vojna posojila, ki so po mojem mnenju izgubila že popolno vrednost in tako se premoženje^ skrči za manj 64.700 kron.
Računska pregledovalca sta poročala, da so računi v popolnem redu, nakar se poročilo odobri.
Vrše se nadomestne volitve za zvezno zborovanje, za zborovanje trgov. nastavljencev itd. Ostali so večinoma prejšn ji odborniki. Proračun za leto 1921 ostane isti kot za leto 1920, samo z razločkom, da se zviša letni prispevek za člane in to v znesku 40 kron, kateri znesek je treba prispevati Zvezi trgovskih gremijev.
Preide se nato na drugi del dnevnega reda, in sicer:
1. Povišanje poštne in telefonske pristojbine. Poštna in telefonska pristojbina je naenkrat z novo naredbo tako poskočila, da to presega že vsako najhujše veriženje. Tega pa posebno v današnjem času, ko se vendar dela na to, da se cene povsod znižajo nikakor ne moremo trpeti. Najprej naj pošta, posebno telefon in brzojav skrbita, da bodemo imeli točne in dobre zveze in da bodo posebno telefoni funkcijonirali, kar pa je danes pod vsako kritiko. Raje opustimo vsi naše telefone! Ker se je pa hotelo slišati mnenje tudi drugih telefonskih abonentov, ki niso Člani gremija, se skliče v četrtek dne 12. t. in. zato posebni sestanek, na kojem se bode končno sklepalo o usodi telefona.
2. Deseturni delavni čas. Zahteva po deseturnem delavnem času je v večini. Vendar so pa tudi trgovci, ki zahtevajo sedanji delavni čas, to je 8—9 ur, pod pogojem, da mora ob nedeljah in praznikih biti vse zaprto in to tudi pri vsakem branjevcu in trafikantu.
Da se toraj v tem oziru doseže jednotnost vsaj v celi Sloveniji, se naj gremij obrne na vse druge gremije in se tako potoni zveze doseže jednotnost delavnega časa.
(Dalje prihodnjič.)
izvoz in uvoz,
Privatnim osebam se dovoljuje izvoz tobačnih izdelkov do dveh kilogramov brez zavarovanja valute. Uprava državnih monopolov je z dopisom z dne
11.	aprila 1921, P R br. 7540, generalni direkciji carin priobčila to-le: »Ker se po točki 1., št. 75 izvozne tarife z dne 19. februarja 1921, C br. 9802, pri izvozu tobačnih izdelkov ne plačuje carina in ker se sme po odločbi gospoda ministra za finance z dne 22. decembra 1920, I br. 24.792,-svobodno izvažati brez zavarovanja valute do 2000 cigaret, je upravi državnih monopolov čast prositi to direkcijo, naj izvoli odrediti carinarnicam, da privatnim osebam dovoljujejo izvoz brez zavarovanja valute do dveh kilogramov tobačnih izdelkov.« Potemtakem naj carinarnice dovoljujejo izvoz privatnim osebam, in sicer brez plačila carine, brez plačila davka na poslovni promet in brez zavarovanja valute samo do dveh kilogramov tobačnih izdelkov (tobaka ali cigaret). (Ur. 1. št. 52.)
Gospodarske vesti iz Ogrske. Na zahtevo, da se dovoli prost izvoz gove-de, je odgovoril minister poljedelstva, da ne bi imel nič proti temu, a se boji, da bi v tem primeru ogrska goved poplavila inozemstvo, in bi cene v sosednjih državah padle, a to bi zopet neugodno vplivalo na ogrsko blago. Nadalje je izjavil, da je ogrska vlada pri trgovskih pogodbah z Avstrijo odločno zahtevala neomejeno prostost uvoza ogrskih vin v Avstrijo.
Prepoved izvoza v Rumuniji. Na podlagi sklepa rumunskega ministrskega sveta, so vsa do sedaj izdana dovoljenja za izvoz žita razveljavljena. Ministrski svet je motiviral storjene korake s tem, da rabi vse zaloge žita za prehrano prebivalcev do prihodnje žetve.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Minister za trgovino in industrijo v Sarajevu. Priliko bivanja g. dr. Meh-
jned Spaho, ministra za trgovino in industrijo v Sarajevu, so uporabili zastopniki »Trgovačkog udruženja za grad Sarajevo* ter mu predočili težave današnje trgovine. Pritožili so se radi omejitve trgovine in neznosnega stanja, katerega povzročajo razne maksimalne cene in malenkostnost naših oblasti, kar zelo škoduje razvoju trgovine in ubija vsako ambicijo do izpolnjevanja stanovskih dolžnosti. Dalje so se izjavili proti visoki carini, ki večkrat presega nakupno ceno, proti postopanju carinskih uradnikov, proti previsokim davkom, posebno proti davku na vojne dobičke in proti povišanju telefonskih pristojbin. G. minister je obljubil, da bo naredil vse, kar je mogoče, da ugodi željam trgovstva in olajša trgovino.
Zvišanje cen tobaku. Kakor čujemo se bodo cene tobaku v kratkem času zopet zvišale. To zvišanje bo zadelo le tobak slabših kvalitet, medtem ko ostanejo cene za tobak finejših vrst iste.
Cene vinu na Štajerskem padajo. Ker imajo vinski trgovci na Štajerskem še velike zaloge vina, so pričele cene vinu padati.
Industrija.
Centrala »Trboveljske premogokop-ne družbe« v Ljubljani. Kakor se čuje, bo »Trboveljska premogokopna družba« na pritisk centralne vlade premestila svojo centralo z Dunaja v Ljubljano, o čefnur se vodijo pogajanja.
Smodnik in razstrelila. Deželna vlada za Slovenijo objavlja, da bo odslej tvornica smodnika oskrbovala rudnike in industrijo na ozemlju območja Dravske divizijske oblasti razen s črnini smodnikom tudi z drugimi razstrelilnimi snovmi, ki so jih morali konsumenti doslej nabavljati v inozemstvu. V gorenji tvornici se izdeluje sedaj razen vseh vrst črnega smodnika troje razstrelil za rudnike, kamenolome itd., in sicer: vrsta I. z jačino želantinskega dinamita; vrsta II. z jačino dinamona; vrsta TIL razstrelilo, varno zoper vžigalne pline. Da se v tem oziru osvobodimo inozemske konkurence, prosi vlada interesente, naj odslej vsa razstrelila, ki jih potrebujejo, naročajo pri gorenji tvornici, kateri naj vselej naznanijo na leto potrebno množino razstrelil po kakovosti in obenem eventuelne posebne želje v tem pogledu.
Mehanična vrvarna-terilniea-predil-nica v Grosupljem. Mehanična vrvarna-terilnica-predilnica Antona Šinkoveca v Grosupljem je pričela z obratovanjem. To je prvo podjetje te stroke v Jugoslaviji.
Avtodelavnica v Mariboru. Josip Puh, primorski rojak, je ustanovit v Mariboru novo avtodelavnico za popravila avtomobilov vseh vrst.
Obrtno-industrijska razstava v Ljubljani. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava prirediti v dogovoru a pristojnimi oblastmi v Ljubljani na srednji tehnični šoli obrtno-industrijsko razstavo tekom letošnjih velikih počitnic. Razstavljeni bodo med drugim tudi izdelki domače hišne industrije. Razstave se bodo udeležili najbrže tudi srbski in lirvatski producenti.
DenarsSvo.
Razglas glede zamenjavo 20 dinarskih novčanic. Iz generalnega inšpektorata ministrstva financ se poroča sledeče: Ker se še vedno obračajo prosilci do generalnega inšpektorata ministrstva financ, da se jim zamenjajo kronsko-dinarske novčanice po 20 dinarjev (80 kron), za kar je potekel rok 30. pr. m., naznanja generalni inšpektorat vsem interesentom v državi, da zamenjava teh novčanic ne spada več v delokrog inšpektorata in da se na take prošnje ne bode več oziralo.
Banke in denarni zavodi, naknadno poblaščeni za zavarovanje valute. Generalni inšpektorat ministrstva za finance je z razpisom z dne 23. t. m., C. L broj 5178, pooblastil za zavrovanje valute ša nadaljnje banke in zavode: 1. Bankarsko i trgovačko dioničko društvo v Beogradu; 2. Komercijalna banka v Sarajevu; 3. Hrvatska zagorska banka v Zagrebu; 4. Trščanska trgovinska banka v Splitu; 5. Prva pučan. dalmatinska banka v Splitu; 6. Srpska zemaljska banka podružnica v Sarajevu; 7. Prva Hrvatska štedionica v Celju; 8, Centralna banka d. d., podružnica v Novem Sadu; fl. Židovska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu; 10. Švajcarsko-srpska banka v Beogradu; 11. Bankovne i menjač-ke d. d. v Zagrebu. Obenem pa je generalni inšpektorat odvzel pravico zavarovanja valute in ostalih poslov, ki so v zvezi z njo, bankama: Makso Mautner v Zagrebu in Lang i Ivečenski v Osjekn.
Statistika poštno-ček. urada v Ljubljani. Vlog je bilo 118.579 v znesku od K 386,486.998.44, od tega v kliringa 3059 v znesku od K 94,589.576.84, vplačano pri naši blagajni 529 v znesku od K 49,714.508.51. Izplačil je bilo 51.604 v znesku od K 374,584.550.30, od tega v kliringu 2601 v znesku od K 94,589.573 84 vinarjev, izplačano pri naši blagajni 1351 čekovnih nakaznic v znesku od K 27,918.521.72 in 1852 blagajničnih čekov v znesku od K 104,112.515.—.
Promet novčanic naše državne Narodne banke je znašal 30. aprila t. I. 3.722,483.350 din., zvišal se je torej od 22. do 30. aprila za 57,122.196 dinarjev.
Predlaganje originalnih faktur pri poštnih pošiljatvah. Glavna carinarnica v Ljubljani sporoča trgovski in obrtniški zbornici, da je generalna direkcija carine v Beogradu z razpisom z dne 81. avgusta 1920, C. br. 55.569 zaukazala carinarnicam, da se mora vrednost uvoznega blaga ugotavljati potom originalnih faktur. Od tega tudi poštni paketi niso izvzeti, in sicer pa specijelno oni ne, ki obsegajo blago nemškega izvora. Ker dosedaj interesenti niso v vsakem slučaju predlagali pri carinjenju poštnih zavitkov predpisane fakture, opozarja carinarnica vse iuteresirane kroge, da bo počenši od 25. t. m. pošta za vse pakete zahtevala originalne fakture s potrebnimi nadpisi, da bi se moglo carinjenje paketov vršiti brez ovir.
Zacarinjenje tub iz svinca, pokosi-trenih ali i/ čistega kositra. Gospod minister za finance je odobril sklep carinskega sveta z dne 20. aprila 1921, da so tudi tube iz svinca, pokositrene ali iz čistega kositra, obsežene v IV. točki 4. razpisa C br. 61.602 z dne 22. septembra 1920 in da jih je ob pogojih omenjenega razpisa zacaTinjati P° minimalni tarifi. (Ur. 1. št. 52.)
Nova carinska posredovalnica v Ljubljani. Generalna direkcija carin je izdala koncesijo za izvrševanje poslov carinske posredovalnice podjetju Balkan d. d. v Ljubljani.
K*''
Dokazano je. da je importirano, inozemsko milo mnogo dražje, kakor domače
- ZLATOROG-MILO =
zategadel rabite v svojih potrebščinah edinole to milo. Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. BROS v Mariboru,
za Kranjsko: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
M
\t>
Promet.
Krssovluk Pragu—Jugoslavija. Izza dne 13. t. ni. je zopet stavljen v promet brzovlak Praga—Jugoslavija.
Pisma, izvestja in seznami denarnih zavodov o bonih, ki imajo pravico do premije itd., so kolka proste. Ekonom-sko-finančni komitet ministrov je sklenil v seji dne 20. aprila 1921, da so pisma, izvestja in seznamki denarnih zavodov, s katerimi ti poročajo o bonih, ki imajo pravico do premije, kakor tudi vloge zaupnikov, s katerimi ti zahtevajo izplačilo bonov, kolka proste.
Opustitev poštne nabiralnice Karolinška zemlja. S 1. majem se je opustila poštna nabiralnica Karolinška zemlja v področju dostavnega okraja poštnega urada Ljubljana 1.
Uvedba selske službe pri poštnem uradu Apače. S 16. majem se začno pri postnem uradu Apače dostavljati poštne pošiljke p0 selskem pismonoši v te-le kraje: I. okraj: Segovci, Mali Segovci, Rlitvica in Lešaue. II. okraj: Grad kreudenau, Črnci, Mahovci, Jankova in Nasova. Dostavljalo se bo v I. okraju 'sak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto.
Kmetijstvo.
Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni Pouk in sicer ob nedeljah in drugih pri-bčnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge in drugi interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obrnejo pravočasno nn poverjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kdaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja. Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno Ptavočasno ukreniti in prijaviti.
Državna drevesnica v Ptuju. Onim, Ki se zanimajo za sadno drevje, naznanjamo, da se ustanovi v Ptuju državna
drevesnica.
a,5Par*Ha trgovske In obrt nlske zbornice v Ljubljani.
Zvišane telefonske pristojbine. Vsled s evilnih trgovski in obrtniški zbornici ' Ljubljani došlili najenergičnejših protestov iz strani trgovskih organizacij, se je zbornica z utemeljeno vlogo obrnila do poštnega Ln brzojavnega ravnateljstva, v kateri je med drugim opozorila, da bo posledica tega izrednega povišanja pristojbin, da bo vsa prednja in mala trgovina in obrt, ki se je doslej mogla posluževati telefona, kot modernega občevalnega sredstva, primorana telefon odpovedati in da bo od celega omrežja, Ki se je po vojni začelo jako zadovoljno razvijati, ostalo le nekoliko veletvrdk in industrijskih podjetij, in da bo konečna Posledica, kakor se je že izkazalo pri po-' isanju železniških tarifov n« železnici dohodei^ nV 1p?v.1.Saniu Pristojbin celotni
TJSr™"k° "« "»»* kako,-
Ponudba. Neka nemška tvrdka iz Danciga ponuja: asfalt, strešno lepenko katran, izolacijski materijah za stavbe in električne instalacije, karbolinej, smol-
im olje, kolomaž. Naslov dotične tvrdke je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago.
Katalogi motorjev in pump, ki jih
je poslala neka amerikanska tvrdka, so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani strankam na vpogled.
»Jugoslavia« gospodarska družba v Monakovem. V Monakovem se je ustanovila gospodarska družba pod naslovom Jugoslavia, Wirtschaftsgesellschaft m. b. H. (Miinchen, Trogerstrasse 15), katere namen je oživeti gospodarske zveze med Slovenijo in Nemčijo in pospeševati industrijo v Jugoslavijo. V svojem naznanilu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da more blago vseh vrst, stroje, kompletne oprave tovavu itd. pod zelo ugodnimi pogoji preskrbovati. Tvrdka je v zvezi s kapitalističnimi skupinami, katere bi se eventuelno tudi udeležile podjetij v Jugoslaviji, in jih posebno uporaba vodnih moči zelo zanima. Eventuelui interesenti naj stopijo neposredno s tvrdko v stik.
Iz naših organizacij.
II, Redni letni občni zbor gremija trgovcev Ljubljana-okolica. Dne 11. maja
t. 1. se je vršil II. redni občni zbor gre-mija trgovcev Ljubljana-okolica v veliki dvorani »Mestnega domač. Udeležba je bila malenkostna. Načelnik g. Zebal otvori zborovanje, konštatuje sklepčnost, pozdravi navzoče ter obžaluje, da se trgovci tako malo zanimajo za svoje stanovske prireditve. V svojem govoru omenja dalje v širšem obsegu delovanje gre-mija, osobito pa poslovanje »Zveze trgovskih gremijev in zadruge, ki je zastopala na različnih zborovanjih v Ljubljani, kakor tudi v Beogradu trgovske interese. Osobito opozarja člane na odpravo verižuiškega urada, ukinjen je prepovedi točenja žganih alkoholnih pijač ter na nameravano ustanovitev trgovske bolniške blagajne. Dalje omenja tudi ustanovitev slovenske trgovske delniške družbe ter priporoča članom pristop k isti. Nato preide k dnevnemu redu. Prečita se zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se brez ugovora vzame na znanje. Računski sklep za leto 1920 izkazuje 33.687 K 40 v dohodkov ter 33.586 K 30 v stroškov, torej gotovine koncem leta 101 K 10 v. Premoženjsko stanje gremija znaša 4937 K 08 v. Na predlog pregledovalca računov, g. Šetinca, se da odboru absolutorij. Proračun za leto 1921 izkazuje potrebščino 27.920 K, pokritje 2200 K, torej primanjkljaj 25.720 K, katerega je treba pokriti v smislu § 14. pravil z dokladami na pridobninski davek članov. Ko je še tajnik poročal članom o podrobnem delovanju gremija v letu 1920 in so se dala nekaterim članom na vprašanja potrebna pojasnila, je zaključil načelnik ob 11. uri dopoldne zborovanje. .
Dobava, prodaja.
Razpis dobave pisarniškega inate-rijala za Upravo državnih monopolov v Beogradu. Dne 27. maja t. 1. ob 16. uri se bo vršila v pisarni upravnika držav-
nih monopolov v Beogradu ponudbena licitacija za nabavo raznega pisarniškega materijala, posebno:	kanclijskega in
konceptnega papirja, pivnika, črtanega in papirja za strojno pisanje, ovojnega papirja, ovitkov, ravnil, peresnikov, tin-te, svinčnikov, trakov za pisalne stroje, radirk, toaletnega mila itd., itd. Kavcija znaša za domačine 10 odstotkov, za tujce 20 odstotkov. Ponudbe je poslati Upravi državnih monopolov v Beogradu, kjer so seznami predmetov, ki jih je dobaviti, dobavni pogoji in drugi pripomočki na vpogled. En izvod razpisa, pogojev in seznama blaga, ki ga je dobaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Tržna porotna.
Trg.
Ljubljana. Mleka prihaja na trg vsak dan več, cena mu je ostala ista. Cena mesa se tudi ni izpremenila. Meso prve vrste stane v mesnicah po 38 K, druge vrste pa po 36 K. Na stojnicah se prodaja meso po 2 kroni ceneje. Zelenjave je na trgu zelo veliko, vendar so ji cene zelo visoke. Jajc ne primanjkuje.
Poljski pridelki.
Djakovo 13. t. m. Stanje poseva je zelo dobro. Dovozi blaga so slabi, ker ni kupcev, ki bi plačevali današnje cene. Pšenica notira 1000 K do 1010 K, koruza 400 K do 410 K. Ovsa na trgu ni.
Slama.
Osjek. 100 K do 120 K po q.
Borca.
17. maja.
Zagreb, devize: Berlin 227 do 228, Milan 715 do 717. London 490 do 503, Newyork 121.50 do 122, Pariz 1095 do 1100, Praga 194.25 do 194.50, Švica 2325 do 2375, Dunaj 23 05 do 23.15, Budimpešta 61 do 64.50. Valute: dolar 121 do 121.50, avstrijske krone 22, rublji 50 do 60, češke krone 192, franki 1015, napoleondori 450 do 460, marke 225 do 230, leji 225 do 230, italijanske lire 675 do 690, turške zlate lire 480. Blagovna borza: koruza franko Zagreb 460.
denar blag«
Ljubljanska kredit, banka 900	905
Jadranska banka . . .	2000
Narodna banka .	.	.	610	615
Ljublj. strojne tov. in liv.	870
Beograd, valute: dolar 30.80 do 31. franki 264 do 266, lire 174 do 175, leji 57.25 do 57.33, levi 42 do 42.50, marke 56.25 do 56.50, napoleondori 110 do 112. Devize: London 127.50 do 12», Pariz 270 do 271, Ženeva 570 do 580, Solun 190 do 200, Praga 48.50 do 48.60, Dunaj 5 75 do 5.80, Berlin 56.60 do 56.75, Milan 178 do 179. Efekti: Narodna banka SHS 288C do 2920.
Prodam eno kompletno malino za Izdelavo pokalic m sodaoode
z vso opravo In steklenicami vred.
Kje, pove uredništvo Trgovskega lista.
Zdravilišče
Postaja Grobelno, odtod z lokalnim vlekom «$c KogaSke Slatine. • Na progi aag?ek»-Zldani most-Grobulrse-Pragersko ■ Maribor.
Soacsna baja od 1. maja do 36. septembra. Zahtevajte prospekte.
Podružnica Mariborske Eskomptca banke.
Zdravliiščells pitno vodo|lz treh vrelcev (Tempel, Styria in Donati).
Najboljše staro izkušeno sredstvo pri obolenju želodca in črevesa in prebavil sploh, najbolj izkušeno sredstvo pri vseh boleznih presnavljanja (sladkosrčnost [diabetes], debelost, putika), sredstvo proti tvorenju kamnov kot so: želodčni, ledvični in mehurni kamni, najprimernejše zdravišče za vsa kronična obolenja srca, nedosegljivi pripomočki pri zdravljenju kromčnih bolezni krvi. Pitne kure, hidro-, elektro-, mehano-terapija, solnčne, zračne, plavalne kopeljl, ir.halatorij, oglično kisle kopeli, solne (po originalu iz Bad Hall), aromatične (smrečne) ko-peljl, terenska kura, lečenje z mlekom in siratko.
Gorska pitna voda 228 m nad morjem.
Stalni poštni, telefonski in brzojavni urad — Velika dvorana, kino gledišče, kavarna, slaščičarna, krite terase in sprehajališča. — Dnevno dva koncerta vojaške godbe. — Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Reunioni, umetniški koncerti, tombole, plesi, gledališke predstave, izleti itd. Krasni izprehodi v gozdni okolici.
Državno zdravilišče Rogaška Slatina.
SLADKOR
v kockah in kristal (bel, suh) nudi po dnevnih cenah
Fr. Zebal
Rudnik — Ljubljana
Telefon interurban štev. 430.
Pozor trgovci!
Katera konkurenčno močna tvrdka bi založila s prvovrstnim dobrim blagom neko novo ustanovljeno tvrdko na deželi proti dobri odškodnini? Za denar pa plačam 15 °/» poluletno.
Cenjene ponudbe na upravništvo lista pod »Sigurnost 100.000.«
,MERKUR4
gi
m
mm ‘
ppl
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
« • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufaktumega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
Gonilni jermeni
za transmisije v vsaki širini od 20 do 300 m/m na zalogi pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova -cesta 13.
Na debelo:
Kava, taj, kakaa, sardine, olje, M Idi, Majski ia traplstav-iki sir, salami. Ha in danila . Ijntnmerski steklenično vino letnik 1917,
T. MENCMB
Ljubljana, Resljevo cesta 3. \W8Ml
r
I. C. MAYER
LJUBLJANA
'I
MANUFAKTURA
w
EN OROS	EN	DETAIL
>». > «■»»»«■»» i«»^i»«iii    -- - r/.i-.i— * -------
prej:
A. Zanki sinovi.
Medič, Rokove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. o. z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlnl laki. Pravi flrnei. Barva za pode"
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste oljnate, mavec (Glps), mastenec (Pederweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo I
s\s\s\s\s\s\s\ \ / / Veletrgovina \
) A. Šarabon <
S v Ljubljani
A. & E. SKABERNE
y v liiuDiiani	^
\	priporo«.	/
Špecerijsko blago ^
raznovrstno Žganje y moko	/
\ / \ / \ ✓ \ f
-'VVVNA/O
In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo,
Laslna pražarna za kavo In mlin za dlSave s električnim obratom. Ceniki na razpolago.
UuMjona, Mestni trj 10
Veletrgovina z manufakturo in pleteninami
Priporoča
SVOJO VEUKO ZALOGO ŽENSKIH, NOSKIH IH OTROČJIH NOGAVIC.
K bližajoči se sezlji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v Črni, rujavi in beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
im
Zvonarska ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana** Import. Eksport.
f
Zahtevajte povsod
Hm
razpošilja tovarniška - -• zaloga	..
Matija Trebar
Sv. Petra cesta štev. 6 Ljubljana.
PNEVMATIKA
zn kolesa fnnutomoMle
EN OROS ■ EN DETAIL.
najceneje.
J. Goreč, LjuMjana
Gosposvetska cesta št. 14.
Ivan Jelačin
Ljubljana.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
:
■
| Fr. Brumat
Ljubljana
S Mestni trg št. 25, I. na tr.
1 Manufaktura In tkanine.
II! Konkurenci.« cene. I! I
.. v ■ -j-;..4;	>»■*'	:	’r-	■
■ Zahtevajte povsod \
(ILIRIJA j
j kremo zn ftuljt ]
S dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- ■ j šek za kovine, parketno voščilo, Š ; lak za usnje, vaselin in kolomaz £
■
~ iz domače tovarne Menih izdelkov \
1 Golob & Ko. |
Ljubljana --Vič.
[ena in kvaliteta povsem konkorentna.
Prva jugoslovanska tovarna tehtnic
Prodajamo in Kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in
kemijsko stroko.
■
■
8
m
m
m
V
s
:
3
*•
nal
MARIBOR.
najceneje in dobro kupite
bencin petrolej strojno olje touot-mast karbollnej Kolomaz
dobavitelj državne in južne železnice v Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna naročila. Cene zmerne, postrežba točna.
f TONE MALGAJ^
*	S
* of	r\l	AflrOr	•
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16,52-8
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
V
Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, -----  Zadar,	Zagreb.	—-----
vv
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
A
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.