DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Mariihot, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Liubliana VII, Zadružni dom — Celie, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina z.a Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Di».		Malih oglasov. Vi služijo v tx<*redrvvanic m micvialne narr.nn« delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beseda 50 r>ara. Dt-belo tiskana beseda stane Din 1.— Malih oglasov trgovskeg* značaja, stane beseda Din 1—. V oglasntm delu stane £>e titna enostolpna vrsta D 1.50. Pri večjem Itevilu obiav popust, čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankinjo.
Štev. 30.	Sreda, 15.	aprila 1931.	Leto VI.
„Jugoslovan“ in nairt novega rudarskega zakona.
Rudarji, zanesite se le na svoje svobodne strokovne organizacije!
Ministrstvo za šume in rudnike le pred več časom izdelalo osnutek novega rudarskega zakona in ga Pfedložilo na vpogled zainteresiranim korporacijam. Načrt sicer ni bil zadovoljiv, vendar je bil sposobna podlaga za razpravo o rudarskem zakonu. Tekom časa pa se je rudarskim družbam, podjetniškim korporacijam in njihovim zaplečnikom ter protektorjem posrečilo prvotni načrt popolnoma pokvariti. O gorostas-nih določbah tega načrta so objavili zadnji »Delavec« in drugi listi prejšnji teden temeljit članek, ki je rudarjem predočil nekatere njegove najbolj kričeče predpise. Opozarjamo rudarje in druge delavce, da ta članek v zadnji številki »Delavca« Pazno prečitajo. Določbe zadnjega n&črta, zlasti o kaznih, o odpovedi rudniških stanovanj, o odpovednem r«ku službe in o privilegijih podjetniških konzumnih prodajaln so take, da bi, če bi postale zakon, v resnici rudarje popolnoma zasužnjile. Opra-vičeno bi bilo pričakovati, da bo vSa količkaj pošteno in pravično misleča javnost odobravala odklonil-r°j st^šče proti zadnjemu načrtu barskega zakona. Tudi vlada ne bo °J?Ia iti preko konstatacij.
Toda, kaj se je zgodilo? Ljubljanski dnevnik »Jugoslovan«, «i še vedno izhaja, je v sobotni številki, in sicer na uvodnem m e-s*u, tam, kjer običajno p r 1-°bčuje svoje takozvane gramatične članke, ob-dopis, v katerem neznani do-P^nik nastopa za zadnji načrt nilskega zakona in se popolnoma Postavlja na stran rudniških družb, temeljitemu članku pa celo očita Površnost. Nazadnje pa celo izjavlja, da je članek naperjen — proti interesom države. Radi bi poznali Pisca tega članka, ker je njegova površnost pri študiju načrta rudarskega zakona naravnost fenomenalna. Naenkrat je pa za vsebino članka °dgovoren »Jugoslovan«. Pri tem se sPominjamo na njegove Iimonadaste Pr<H5ramatične članke o narodni slo-*n o njegovi zatrjevani ljubezni do Sttomašnih rudarjev. Konstatirati je treba, da dosedaj še noben list ni Navzel tako neprijaznega stališča na-pram rudarjem. Gospodoma Mihi in S rucu je treba zares čestitati, da imata za svojo »narodno« delavsko organizacijo to glasilo.
Popoln nedeljski počitek na Angleškem.
Tudi za gledališča in kinematografe.
Angleška vlada je predložila ?Podnji zbornici predlog, po katerem ! se ob nedeljah ne smele vršiti «'edališke in kinematografske predstave ter zabavne prireditve. Izjemoma bi prireditve dovoljevale °Wasti s pridržkom, da ima osobje, j1 je Pri prireditvi zaposleno v ne-.Mo, med tednom nadomestni prosti dan. Predlog je zbudil precej razburjenja.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj!
Po devetih letih diktature ima ga republikancev v Španiji.
Kraljeva rodbina odpotovala v London. — Alfonz se namerava odpovedati prestolu, ker so pri volitvah zmagali republikanci.
Devet let je vladala v Španiji pravzaprav vojaška diktatura, dasi je bila že skoro pred šestdesetimi leti uvedena nekaka pari. demokracija. Vsled zatiranj?, strank, odrekanja svobodne volje in pravice do svobodnega razvoja v mejah zakonov in zdravega človeškega razuma se je končno odpor moral pojaviti, in sicer predvsem naravno v republikanizmu, ker je narod čutil pritisk od monarhizma. Razvoj, če ni svoboden vsaj toliko, da se udejstvuje človeški um, če ni svoboden vsaj toliko, da misli, razpravlja in dela v smislu svoje ideologije, si poišče novo smer, in sicer navadno najradikalnejšo. Tako je bilo na Španskem; tako je reakcionarna Španska polagoma prešla po večini v republikanizem.
V nedeljo, dne 12. t. m. so se vr-
šile na Španskem občinske volitve. Volitev je za volilce obvezna.
Vlada je sklenila odstopiti. Kraljeva rodbina pa je odpotovala v London, kjer hoče počakati, kako se bo razvijal politični položaj v Španiji.
V Madridu, glavnem mestu Španije, so dobili združeni socialisti in republikanci nad 100.000 glasov, monarhisti pa samo 34.000.
Monarhisti so dosegli samo v devetih od petdesetih provinc večino; povsod drugod, v 41 provincah, so zmagali republikanci, ki so vsi nastopali skupno s socialistično stranko.
Vlada je hotela s temi volitvami samo pregledati politični položaj, ki jo je naravnost razočaral.
Prisilno praznovanje v revirjih.
Rudarji ne zaslužijo
Predpraznični upi, da se bo po praznikih več delalo, se žal niso uresničili. Tako so rudarji v Hrastniku do 13. t. m. napravili še 1 šiht in jim je sploh rečeno, da naj ostanejo doma do nadaljnjega. Da je rudnik Hrastnik tako prizadet (in to pri vsaki taki priliki), je vzrok to, da nima prostora za depo. Rudarji v rudnikih Trbovlje, Zagorje, Rajhen-burg, Kočevje pa bodo v najboljšem slučaju v prvi polovici t. m. napravili samo po 5 šihtov. Kot trenutno iz-gleda, bodo od 16. t. m. dalje zopet praznovali tudi ti rudarji.
O bedi, ki vlada vsled poldrugo-letnega delnega praznovanja in sedaj skoro popolne ustavitve dela med rudarji, skoro ni mogoče več pisati in tudi nič ne pomaga. Povemo samo to, da bo ob prihodnjem plačilnem
niti za odtegljaje več.
dnevu (30. aprila) treba nekoga, ki bo dal družbi posojilo za rudarje, da se bo mogel po zakonitih določbah odtegljaj, ki znaša Din 115 do 124 mesečno za kopača, odbiti; zakaj rudarji sami ne bodo toliko zaslužili, da bi ga plačali.
Žalostno je danes hoditi po revirjih in gledati to bedo iz oči v oči. Težko je danes zastopnikom delavstva stopati pred delavski forum, ko rudarji z gladnim in obupa polnim izrazom pričakujejo od njih rešilnega poročila, a jim ga ti ne morejo podati. A še žalostnejše je to, da tisti, ki bi vsaj delno lahko pomagali omiliti bedo, ki vlada danes med rudarji, s tem odlašajo.
V revirjih je obup pritiral rudarje do skrajnosti.
Angleško posredovanje na Balkanu.
Za sporazum med balkanskimi državami.
Angleška delavska vlada je v prijetnem položaju, da ni kot kolonialna država prav mnogo interesi-rana na razvoju in medsebojnih od-nošajih med evropskimi državami. Ta položaj omogoča delavski vladi, da iz zgolj dobrohotnih in pomirujo-čih razlogov posreduje, kjer le more, da se odnošaji konsolidirajo.
Za mesec junij so bili povabljeni na Angleško francoski, nemški in avstrijski zunanji ministri ter nemški kancler Briining. Briand pa povabilo odklanja.
Še z večjo vnemo pa intervenira angleški zunanji minister Hender-son na Balkanu. Že pred daljšo dobo je poizkusil intervenirati v mace-donskem vprašanju, dalje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Na zadnjem ženevskem zborovanju je pa Hen-derson osebno posredoval med Bolgarijo in Grčijo v sporih finančne nravi še iz predvojne dobe.
Te dni pa je Henderson osebno pisal bolgarskemu in grškemu zunanjemu ministru, v katerih pismih prav resno predlaga, da se obe državici podvržeta haaškemu razsodišču. Grška vlada je Hendersonov predlog že sprejela, bolgarski ministrski predsednik Ljapčev se pa še obotavlja, češ, da bo odgovoril
na Hendersonov predlog šele po volitvah, ki bodo meseca maja. Mogoče pa je, da Ljapčev v kratkem odstopi, vendar je upati tudi potem, da se za ta sporazum interesirata tudi Turčija in Italija, da pride do sporazuma med Bolgarijo in Grčijo in preneha med njima ostra carinska vojna.
V enakem zmislu je interveniral sofijski angleški poslanik Waterloo v Beogradu, kjer se je razgovarjal z zunanjim ministrom Marinkovičem najbrže o macedonskem vprašanju in nadaljevanju akcije za zbližanje Jugoslavije in Bolgarije. O poteku teh razgovorov nimamo sicer ofici-jelnih poročil, vendar menimo, da je tudi tu angleška delavska vlada nasvetovala sporazum ter ponudila posredovanje.
Kulturna Italija. V Italiji mrgoli političnih jetnikov. Te jetnike mučijo kulturni Italijani prav na svojevrsten način. Glicerin, klešče, vroče železo,, s podganami bogato opremljene ječe, to so že znane stvari. Med torturami je pa tudi zabadanje igel za nohte na rokah in nogah. To je pač visoka, humana kultura, o kateri radi govore v Italiji in tudi še drugod po širokem svetu!
Ratifikacija socialnopolitične konvencije.
Jugoslavija—Avstrija.
Izmenjane so bile med Jugoslavijo in Avstrijo naslednje konvencije:
1. O zavarovanju rudarjev zoper nezgode (od 18. junija 1924).
2. O bolniških taksah po pravilniku prejšnjih c. kr. državnih železnic in njih zdravstvenih fondov (od 18. junija 1924).
3. O nezgodni zavarovalnici v Gradcu za Štajersko in Koroško (od 27. septembra 1924).
4. O bolniški blagajni za nameščence in delavce avstrijske južne železnice (od 27. septembra 1924).
5. O nezgodnem zavarovanju provizoričnih sindikatov državnih železnic (29, maja 1924).
6. O penzijskem fondu zveze avstrijskih lokalnih in ozkotirnih železnic (od 18. junija 1924).
7. O splošnem pokojninskem zavarovanju za nameščence (od 29. marca 1924).
Rudarska internacionala za skrajšanje delovnega časa.
Rudarska internacijonala apelira na Društvo narodov.
Kriza v premogarski industriji postaja hujša. Tudi jugoslovanski premogarji trpe pod njo in nobenega izgleda ni, da se te razmere znatno omilijo.
Mednarodna rudarska zveza v Bruslju je z ozirom na vedno slabši položaj rudarjev sklenila, da se bo vršil meseca julija izredni kongres, na katerem se bo sklepalo, kaj naj rudarji ukrenejo, če Društvo narodov ne bo storilo nikakršnega odločilnega koraka v prid socijalnega položaja rudarjev. Izvršni odbor je soglasno mnenja, da se mora predvsem uvesti najmanj sedemurni delovnik v vseh rudnikih in obratih, ki pribavljajo kurivo. Potrebno je dalje, da mednarodni dogovor o delovnem času v rudnikih ne dovoljuje posameznim deželam nikakršnih ugodnejših delovnih pogojev za podjetnike in nižje mezde ter da se enaki pogoji uveljavijo tudi za rudnike rujavega premoga.
Zahteva mednarodne rudarske zveze je aktualna zaradi nebrižnosti Društva narodov za stvar in zaradi delovnega časa, ker še danes delajo rudniki, kjer delavstvo ni zavedno, še vedno tudi v rudarstvu po devet, deset in več ur.
Portugalska na pragu nove revolucije.
Otok Madeira izhodišče revolucije.
Portugalska ima zopet skrbi. Najprej je nastala revolucija na otoku Madeira, ki so se ji pridružili še Azorski otoki. Vlada o vstaji ne poroča.
Dne 10. t. m. so pa odkrili tudi na Portugalskem samem, v glavnem mestu Lizaboni, vojaško zaroto, ki bi bila imela izvesti vojaški upor. Nad 30 revolucijonarnih voditeljev po raznih mestih je policija zaprla. Vlada se je preselila v topniško vojašnico ter zasedla vsa mesta z vojaštvom. Uporu se je deloma pridružilo tudi vojaštvo, zlasti na Azorih.
V splošnem se sodi, da je položaj resen, ker prebivalstvo v veliki ! meri simpatizira z revolucijonarji.
Zakon in zasilna odredba.
Stališče nemške socijalne demokracije/
Z ozirom na zasilno odredbo, ki jo je izdala nemška vlada proti raznim zborovanjem, nastopom in demonstracijam, pri katerih so se vršili poboji in zavratni umori, je govoril v Berlinu po radiu tudi sodrug Viljem Dittmann, ki je rekel med drugim tudi naslednje:
»Zasilne zakonske odredbe kažejo med prebivalstvom nekakšen predobčutek, kako diktatura vpliva. Kar se od zgoraj odreja in vsili, zbuja povsem naravno več ugovora in nezadovoljnosti, kakor če se sklepa spodaj in uvaja. Pot državnega razvoja v vseh kulturnih državah vodi od diktature k demokraciji, reakcija tupatam na stvari ne izpremeni. Prejšnje samogospodstvo knezov je prevzel demokratični parlamentarizem. Iz notranje potrebe je kapitalistični gospodarski sistem vedel do tega, da je odgovornost za državne izdatke, dolgove, davke in doklade postavil na širšo podlago, da se zakoni ne vsiljujejo od zgoraj, marveč jih sklepa ljudsko zastopstvo in da se državni posli vodijo sporazumno z ljudskim zastopstvom. V Nemčiji je šele bridka izkušnja svetovne vojne pomagala temu spoznanju do zmage, toda žal, šele v trenutku, ko je bil že polom pred vratmi; tako sta bila
demokracija in parlamentarizem postavljena naravnost pred nemo* goče naloge, da strto ljudstvo in državo uničenega narodnega gospodarstva, ki bo nosilo bodoča desetletja moreče posledice vojne, zopet dvigneta iz tega položaja.
Nad 100 milijard (1300 milijard Din) nemškega narodnega imetja je požrla vojna, nadaljnjih 100 milijard znašajo notranja in zunanja trajna bremena, ki nam jih je naprtila vojna. Ta strahovita dedščina ni dala nemškemu narodu, da bi se mogel veseliti svoje novo dobljene demokratične svobode in samoodločbe, marveč je vedla do zmede duhov,
ki dolže demokratičnega upravitelja konkurza, da je kriv razmer, ki jih je povzročil stari sistem.
Ta zmeda je pod vplivom težke gospodarske krize obupane množice volilcev iznova spravila do tega, da volijo večje število poslancev v državni zbor, ki streme po zopetni uvedbi diktature in hočejo odpraviti enake pravice za vse. Iz tega razloga je nastalo za zakonodajni ustroj anormalno stanje, ki so ga povzročile zasilne odredbe.
Govornik je s tem povdaril dej-
stvo,	da gre borba dejansko samo	nemški narod upirati	tembolj,	ker
proti	demokratičnemu parlamenta-	je ravno kapitalistična	diktatura	za-
rizmu	in predvsem za — kapitali-	j	krivila vse zlo, pod katerim trpi	da-
stično	diktaturo, kateri se mora	I	nes vsa Evropa.
Doma in po svetu,
Fašizem je zmota. Fašizem ali fašizmu podobna gibanja niso novi pojavi. Zgodovinski ostanki iz dob herojstva in trinoštva so taka gibanja, ki pa se danes, ko je splošen razvoj napredoval, človeštvo postalo kulturno, ne more nikjer obnesti. Nasilstvo sicer popari javnost, spravi kulturno dušo človeško v nekako latentno stanje, ki pa v svoji notranjosti ne miruje. Narava razvoja, narava kulture ne more nikdar mirovati, ampak zahteva v tej ali oni obliki svobodnega razmaha in napredka. Na videz se razvoj s silo lahko ustavi, toda le na videz. Njegove notranje naravne in moralne sile se kljub temu razvijajo, silneje razvijajo, ker je naravni zakon, da je razvoj sila, ki je ne more nobena moč zajeziti ali celo odpraviti. Lep zgled v tem pogledu nam daje Italija, Španija, prav sedaj tudi Nemčija in Avstrija. Nemogoče je uniformirati človeškega duha, nemogoče, ker se želi in hoče udejstvovati po svojem razumu. Ne fašizem, ne fašistična diktatura, ampak delo, delovanje v interesu splošnosti je metoda, ki ustvarja gospodarske in politične enote ob sodelovanju duha, ki hoče naprej, naprej!
O stabilizaciji jugoslovanske valute poroča francoski list »Information«, da so dani vsi pogoji za zakonito stabilizacijo jugoslovanske valute in da ne bo stabilizacija povzročala težkoč. List pa še kljub temu meni, da bi bilo prav, če bi Društvo narodov povedalo svoje mnenje o tem vprašanju.
Nov rudarski zakon. Centralno tajništvo Delavskih zbornic je prejelo v študij načrt novega rudarskega zakona, ki pa je v mnogih točkah slabši od dosedanjega in bodo rudarji morali osredotočiti vse svoje sile v smeri, da ga zboljšajo.
Hočejo se samo prepirati — kaj resnega nočejo storiti. Tako je označil Henderson evropsko politiko držav. In res. V dve in pol fronte najmanj se hoče razčesniti Evropa. Povod živahni debati o frontah je dal nemško-avstrijski carinski dogovor. Baza, na katero se naslanjajo, je Nemčija. Proti Nemčiji so pa desni in levi sosedje in še celo v zadnjem času ljubljansko glasilo katoliške akcije. Francija, Čehoslovaška, Poljska in morda še nekaj državic tvori eno fronto, Nemčija in Avstrija, morda še Ogrska in Italija drugo, pol fronte pa tvori — evropska Rusija. To so tri fronte, ki se pripravljajo na carinsko in morda tudi kr-
vavo vojno. Predvsem je povzročil j polemiko strah pred Nemčijo. Ne poudarjajo pa tega momenta več tako pogostoma, ker so odkrili nov tehten razlog. Nemčija, pravijo, se ne more otresti ruskega vpliva in s pomočjo nje bo Rusija z uspehom izvajala svoj dumping. Tudi druge države koketirajo preveč z Rusijo, zato, ljubi Nemci, je potreben vzhodnoevropski blok držav, ki bo zaprl vrata ruskemu dumpingu. To je naj-novejša fraza Češke in dunajskega Heimwehra. Ta vzrok, ta bo pa držal. In vendar vsa ta agitacija nima prav nobenega drugega namena, kakor nadaljevati carinsko vojno in jo še poostriti. — Razvoj gospodarstva zahteva drugačno politiko. In morda bo ravno Čehoslovaška najdražje plačala ta eksperiment. Narodno gospodarstvo zahteva izrabo ugodnih gospodarskih zvez in pre-orientacijo gospodarstva v splošni dobrobit. Evropski narodi ne bodo mogli nositi velika bremena slabe carinske politike.
Interesne sfere za vsako ceno. Zanimivo je zasledovati zadnje tedne poplah v našem časopisju »pour la France«, povodom nemško-av-strijske carinske pogodbe. Pri tem so nekateri listi naravnost germano-fobski. Za ali proti svojim interesom, je čisto vseeno. Ali mora res tudi v politiki pariška moda odločevati?
Koroški Slovenci tarnajo, da jim
vlada noče izpolniti obljub, ki jim jih je dala pred volitvami, da je njihove glasove pridobila zase. Mi jim nismo krivi in avstrijski socijalni demokrati tudi ne, čemu so pa drli čez drn in strn za krščanskimi socijalci in jim pridno pomagali udrihati po socijalistih, ki so se do danes edini zavzemali za kulturne in politične pravice koroških Slovencev.
Število prebivalcev mesta Beograd. Po dosedanjih ugotovitvah ima Beograd 242.000 prebivalcev.
Preselitev prometnega ministrstva v Beogradu. Prometno ministrstvo v Beogradu z direkcijo se je preselilo v novo palačo.
Štedi, — da si prihraniš skrbi! Varčna gospodinja uporablja pri pranju Zlatorog milo, — tako začne štediti! Potem je lahko sigurna, da bo perilo ostalo trpežno!
Delavec nima le pravico, temveč tudi dolžnost zahtevati boljše živ-ljenske pogoje. V katoliških krogih Budimpešte je povzročil članek, ki ga je objavil v reviji »Madžar-Kul-
Ceški narodni socija-listi nočejo popolnoma prelomiti s kapitalizmom.
S kongresa čehoslovaške narodno-sociiali-stične stranke.
Čehoslovaška narodno - socijalistična stranka je imela te dni v Pragi svoj dvanajsti kongres. Za predsednika je bil zopet izvoljen senator Klofač.
O pozdravu jugoslovanskega zastopnika Juvana iz Ljubljane poroča »Prager Presse« tako-le:
»Nato je pozdravil kongres jugoslovanski zastopnik Juvan, ki je zaključil svoj nagovor z navdušeno sprejeto zaobljubo »zvestobo za zvestobo«. Ko je omenjal kralja Aleksandra, katerega modra politika bo ustvarila novo zdravo Jugoslavijo, so vsi zborovalci vstali in priredili, kralju in zavezniški državi ovacije, ki so se ob intonaciji jugoslovanske himne ponovile.«
Zanimiva izjava Klofača.
Na kongresu čehoslovaške socijalistič-ne stranke je prvi govoril k novemu akcijskemu programu predsednik Vaclav Klofač. Takoji v uvodu jt podal načelno izjavo, da je stranka sicer socijalistična, ne pa marksistična ter da je nacijotialna in čehoslovaška. V socijalnem oziru zahteva stranka pravično razdelitev narodnih prejemkov itd.
Na kongresu je govoril o zunanji politiki tudi zunanji minister dr. Beneš, ki je' svoječasno izstopil iz stranke, ker mu je stranka očitala, da ne more zagovarjati njegovega delovanja.
*
Masaryk o demokraciji.
Na pozdrav kongresa čehoslovaških narodnih socijalistov v Pragi je predsednik Masafvk odgovoril pismeno in napisal o demokraciji naslednjo pomembna misel:
... »Resnično verujem, da je demokracija poštena in pametma diskuzija, ne samo v notranji, marveč tudi v zunanji politiki. Taka diskuzija je seveda le mogoča ob priznavanju vseh dejanskih po naravi in zgodovini podanih političnih razmer. Sovražnik demokracije je diletantizem in ko-njunkturistično političarenje. Življenje posameznika je mnogo prekratko, da bi pre-ostajal čas za politično igranje in igračkanje ...«
Tako govori modri predsednik čehoslovaške republike.
tura« bivši vodja jezuitov, pater Elemer Csabossy, veliko senzacijo.
V omenjenem članku zahteva pater odločno izvajanje socijalne politike in pravi med drugim: Delavec nima samo pravico, temveč z ozirom na svojo družino in sodelavce tudi dolžnost, zahtevati pošteno plačilo in znosne delovne pogoje. Kristus ni nobena španska stena, za katero bi se smeli bogati trusti in borzni špekulanti skrivati, da bi uboge izkoriščali. Svet noče postati pameten. Kapitalizem se brani moralnih reform ravnotako kot gospodarskih. Ako bo še nadalje tako ostalo, tedaj bo kapitalizem odplavila svetovna revolucija. Nerazumljivo je, da se madžarska katoliška družba še vedno ne zaveda pereče važnosti tega problema. Jezuitu ni ležeče na spremembi kapitalističnega gospodarskega sistema, nasprotno on je za to,
Jack London:
Izgubljeni obraz.
Tu je imel Subienkow priliko, da nikoli take, učiti se zemljepis in spoznavati neznane narode. Vpričo njega so snovali Eskimi od Nortonskega zatona, z otoka Sv. Lawrenca, z rtiči Valeškega princa in celo s predgorja Barrowa. V njih govorici so ti kraji nosili drugačna imena in razdalje so se pri njih merile po »dneh« ali po »spanju«, ki se je spreminjalo po tež-kočah potovanja.
Ti čudni trgovci so prihajali iz svoje dežele, ki je bila često kaj daleč, a kamenite svetilnice in jekleni nož so prišli pa še od dalje. Subien-kow je tako ukrenil, da so privajali predenj vse te klateže in bodisi z grožnjo ali z laskanjem jih je pripravljal, da so govorili. Vselej pa je šlo za fantastične nevarnosti, za zverine, sovražna plemena, neprodirne goščave in divja pogorja. Potlej pa je v čedalje večjih presledkih prihajal glas o belokožcih, modrookih in plavolasih, ki neprestano iztičejo za mehom in runom ter se bijo ko vragovi. Ti so daleč, daleč na vzhodu. Ve se zanje, a nihče jih še nikoli ni videl. Govorica se je prenesla od ust do ust.
Spričo razlike v narečjih in teme v teh možganih, se je istina mešala
z bajko. Toda glas je vendarle prišel do njega in to je vrnilo Subienkowu vso njegovo hrabrost. Na vzhodu teče velika reka, ob kateri so se namerili na take bele ljudi z modrimi očmi. Tej reki se pravi Jukon. Za pritok ima, je dodajala govorica, drugo veliko reko, ki se izliva v Behringovo ožino na jugu trdnjave Mihaelovske in ki jo Rusi zovejo Kvikpak.
Subienkow se je vrnil v Mihaelov-sko in napravil neuspel pohod ob Kvikpaku navzgor. Tedaj se je pokazal, prišedši s Kamčatke, ruski mešanec Malakov, ki je vodil najhujše krdelo polutanskih srečolovcev, kolikor jih je kdaj videlo božje soln-ce. Subienkow se mu je zadal za pobočnika. Malakov je bil pritisnil h kraju v delti Kvikpaka s svojimi kožnatimi čolni, do roba natovorjenimi z blagom in strelivom. Subienkow jih je brez spotike vodil pet sto milj daleč po naglem strženu reke, ki po globoki strugi teče z brzino petih milj na uro.
Tam je Malakov sklenil obstati na ozemlju Indijancev Nulatov in postaviti utrdbo. Subienkow bi bil želel odriniti dalje. A bližala se je dolga zima. Boljše je bilo čakati. V naslednji pomladi, kadar bi se led raztajal, bi potegnil za seboj mešanca ali pa, če treba, ga pustil na cedilu ter nato
prečkal Kanado proti Hudsonovemu zatoku.
Pričeli so torej staviti gradišče. Bilo je to naporno delo, šiloma naloženo Indijancem Nulatom, in stene iz polen položenih eno vrh drugega so rastle med njihovim jokom in stokom. Po plečih jim je deževalo udarcev s korobači, ki jih je vihtela železna roka pomorskih roparjev. Mnogo jih je ušlo in ko so jih ujeli, so jih odgnali nazaj v trdnjavo, kjer so jih položili na tla s prekrižanimi rokami in nogami ter na njih razkazovali njihovim bratom učinkovitost knuta. Nekateri so umrli zbog tega. Drugi so okrevali in zadovoljni z naukom, katerega so jim tujci vcepili, niso več utekli.
Zimski sneg se je pričel vrtinčiti, preden je bila trdnjava dograjena. Napočila je doba kožuhov in velikanski davek je bil naložen plemenu. Biči so zopet treskali ko toča, da se dajatev izterja, in dokler se vse ne poravna, so si vzeli za talce deco in ženske, s katerimi so postopali s potrebno robatostjo.
Sejala se je mržnja in kri, sedaj pa je napočil čas žetve. Domačini so zavzeli trdnjavo ter jo upepelili. Ob svetlobi požara so potolkli polovico klativitezov. Drugo polovico so deli ! na natezalnico. Ostal je zgolj Subien-! kow, oziroma natančneje, Subienkow
in zastavni Ivan, ako smemo še tako nazvati to, kar je tožilo in se zvijalo v smrtni težavi po snegu.
Jakagu so se na porogljivem obrazu še videle brazgotine od nekdanjih udarcev s korobačem. Indijanec se je pripravljal na osveto in Su-bienkow mu na vsezadnje tega ni mogel zameriti. Toda mučenje ga je navdajalo z zono. Domislil se je, da bi se obrnil na Makamuka, plemenskega poglavarja, in ga prosil, naj posreduje zanj. A dobro se je zavedal brezuspešnosti take prošnje. Spomnil se je tudi tega, da bi potrgal vezi na sebi in se spustil v borbo na smrt s svojimi krvniki. Ta konec bi bil hitrejši od onega. Vendar vezi so bile premočne in jermeni od kože karibuja, nekakšnega severnoameriškega jelena, ne bi popustili.
Ob tolikem mozgovrtanju mu je potlej šinila še ena misel v glavo. Zaklical je Makamuku, naj pride k njemu, in prosil, naj Indijanec, ki razume njegove besede, služi obema za tolmača. In govoril je takole:
»Oj Makamuk, meni se noče umreti. Vedi, da sem za to veliko prevzvišen človek, in po pravici t* pravim: ne bom umrl. Ne, jaz nisem podoben vsem tem mrcinam, ki le" že tod.«
(Dalje prihodnjič-)
da kapitalizem ostane. Da pa ne bo prišlo do spremembe, svetuje kapitalistom, naj nasitijo delavce z drobtinicami, To je tudi bistvo pod nazivom »Rerum novarium«, misel krščanskega socijalizma in znane okrožnice papeža Leona.
Madžarska politika. Madžarska in Italija delujeta na to, da se priključita nemško-avstrijskemu carinskemu dogovoru. Ogrska sicer izjavlja, da bi v primeru, če ne bi našla v Nemčiji zadostne gospodarske zaslombe, morala sodelovati s Čeho-slovaško. To je razumljiva licitacija.
Protestne akcije nastavljencev in delavcev proti nameravanemu poslabšanju socijalnega zavarovanja v — Avstriji. Kakor smo že večkrat poročali, so tudi v Avstriji delodajalci na delu, da bi se delavsko so-cijalno zavarovanje poslabšalo. Toda v tem oziru so naleteli na enoten nastop delavstva in nameščencev. V vseh zveznih deželah se vrše protestni shodi.
Avstrija je odpovedala trgovske P°godbe z Ogrsko in Jugoslavijo. Pričakujejo se še tekom tega leta nova Pogajanja, ki bodo morala že vpo-stevati nemško-avstrijsko carinsko zvezo.
Film »Im Westen nichts Neues«
bodo prihodnje dni vendar začeli tudi na Dunaju predvajati in se Dunajčanom ne bo treba s posebnimi vlaki voziti čez mejo v Bratislavo, da ga vidijo. Umaknitev svoječasne Prepovedi predvajanja, ki jo je vla-a !zdala na pritisk avstrijskih faši-s*°v, je dosegla intervencija ame-riskega poslanika. V zvezi s svoje-^snimi demonstracijami proti temu umu, ki so ga dva večera meseca °ecembra kazali v dunajskem ^chv/eden kinu, so bili te dni štirje nacijonalni socijalisti radi nasilja in Poškodovanja tuje lastnine obsojeni Vsak na mesec dni zapora.
Volitve obratnih zaupnikov v Do-nawitzu je oblast anulirala, ker so se Izgotovile zlorabe in nasilja s strani rleimwehrovcev.
j J*tebiscit za razpust pruskega i e^a zbora v Nemčiji. Nemški
Vali, da
cani in njih garda so izposlo-
se vrši v Prusiji plebiscit
*a razpust deželnega zbora. Liste p _ vpisovanje klerikalnih plebisci-tarjev so razpoložene 14 dni. Malo j® pa verjetno, da bi zbrali klerikalci potrebnih pet milijonov prostovoljnih glasov, dasi gre proti socialnim demokratom. Ako ne done2^0	števila	volilskih glasov,
°° namreč plebiscita.
Nemški iašisti pridno čistijo svoje vrste.
klin" - naroclni socijalisti jako pridno iz-i tucujej° drug drugega. En sam; dan so dal 900 civilnih članov. Hitler ima se-1 svoje organizacije, izključeni Stennes Pa svoje.
Prepoved kongresa katoliške Radine v Italiji. Med Vatikanom in vtrinalom sicer vlada idealno so-' ,e< °dkar se je papež otresel pro-j ovoljnega jetništva ter sklenil s fa-- 5 ično vlado mir, potem ko se je k^ssolini obvezal dati katoliški cer-ra“ Ze^° dalekosežne koncesije na Un svobodomiselstva. Toda faši-
2em i
Je obenem potegnil gotove meje, eko katerih se cerkev ne sme eistvovati. Praktične posledice teh °godb se šele sedaj kažejo. Oblasti i°,.?,arnrcč Prepovedale kongres katoliške mladine. Vatikan si sedaj nnsh pomagati na ta način, da namerava ta kongres sklicati na svojem f ...entorijalnem ozemlju, torej v vatikansko mesto.
Ječo mesto kruha so dobili štirje delavci v Mantui na Italijanskem.
l°rJli so se v tovarni za zvišanje Plače in so kot zadnje borbeno j^dstvo propagirali stavko. Zato so °bili vsak po 10 mesecev ječe. t Pobijanje ruskega dimpinga — aricoska iznajdba. V Parizu naj se stanovi poseben urad, ki bo kon-r°hral nabave v Rusiji. Nabav se ^me le toliko dovoliti v Rusiji, koli-, °r bo Rusija kupila evropskega aga v Parizu. Če hoče dajati Ru-blago 25 do 40% pod ceno, bo , “bila tudi enako vrednost našega j a^a Po pravih cenah. Rusija bo ela na ta način veliko izgubo in ne bomo podpirali Rusije. Ime-
Boj proti nezaposlenosti.
Nasvet strokovnjakov nemški vladi.
Nemški vladi je sestavila komisija socijalnih politikov in znanstvenikov, ki ji predseduje prejšnji državni minister dela dr. Braun, poročilo, kako naj bi se pri-bavilo čimveč prilike za delo. Komisija je izdelala svoje prvo mnenje. Predvsem navaja tri točke z ozirom na upravne ukrepe in dalje poseben zakonski načrt, ki naj bi se nanašal na privatna podjetja ter zlasti tudi določal za posamezne stroke ali obrate največ 40 umi delovni teden.
Upravne odredbe naj bi skrbele:
1. V vseh obratih in upravah države (tudi železnice, pošta in državna banka), dežel, občin, občinskih zvez in podjetjih, v katerih je ena teh korporacij merodajno udeležena, je takoj ukiniti dolgi delovni čas in nadure, čim je le mogoče.
2. Označene korporacije in podjetja morajo pri vseh oddajah dobavni rok za dobavo odmerjati tako, da ne dajejo povoda za dolg delovni čas in nadure ter pogodbeno določiti, da se pri izvrševanju naročila ne sme izvajati dolg delovni čas ali delati nadure.
3. Poravnalne oblasti morajo vplivati na tarifne stranke, da se v tarifnih dogovorih določeni delovni čas medsebojno obvezno po potrebi skrajša.
O izjavi komisije se bo izrekla še vlada, ki bo nedvomno pristala na predloge, ker je nezaposlenost velika.
Angleška delavska vlada je povabila nemškega kanclerja Briininga in zunanjega ministra Curtiusa v London na konferenco. Poleg priprav za prihodnje zasedanje Društva narodov se bo brezdvomno razpravljalo tudi o nemško-avstrijski carinski uniji. Delavska vlada je na to konferenco povabila tudi nekatere druge države, ki se jih to vprašanje tiče, predvsem seveda tudi Francijo, ki pa se po stari navadi kuja, kakor otrok, če ne dobi najlepšega kosa potice.
Angleški finančni minister Snow-den, ki je bil dalje časa bolan, je ozdravel ter bo 24. t. m. v parlamentu sam predložil državni proračun.
Žene proti prohibiciji. V majhni finski deželi imajo tudi prohibicijo skoro kakor v Zedinjenih državah. Boj proti prohibiciji so pa začele na Finskem žene. Sestavile so spomenico in jo opremile z nad 100.000 podpisi ter jo izročile predsedniku finske republike. Najbrže tudi same rade pijejo vodko in ne zamerijo možem, čeprav so pijanci.
»Španska akcija« ali španski fašizem. Socijalistični listi poročajo, da snujejo v Barceloni na Španskem fašistično stranko pod imenom »Španska akcija«. Snujejo ta nestvor v javnem življenju patriotični in monarhistični elementi. Voditelj tega gibanja je Martinez Anida Španski merodajni krogi naj se zavedajo, da jih bo ta akcija zavedla šele v pravo politično anarhijo.
Majniški izleti v Sovjetsko Unijo. Koncem aprila priredi sovjetska izletniška pisarna »Inturist« v Berlinu šest družabnih potovanj v Sovjetsko Unijo, in sicer obiščeta dve turi na svojem potu Leningrad, dve Moskvo, dve pa črnomorsko obalo in Kavkaz. Potniki bodo mogli prisostvovati državnim prvomajskim svečanostim. Najcenejši potovalni razred stane po teritoriju Unije 168 mark vključno s prehrano.
Strokovne organizacije na Japonskem priznane. Na Japonskem strokovne delavske organizacije zakonito sicer niso bile priznane, čeprav so obstojale. Sedaj je predložen parlamentu zakon, ki dovoljuje kolektivne akcije strokovno organiziranemu delavstvu. Zakon ima tudi določbo, ki pridržuje vladi kontrolo v delovnih sporih.
Finančne težkoče Avstralije. Avstralska država Novi Južni Wales je pred par dnevi po svojem predsedniku Langu napovedala konkurz;
Dajmo otrokom solnica in zraka!
Protituherkulozni dnevi.
Kakor lansko leto, priredi tudi letos protituberkulozne lige in anti-tuberkulozni dispanzerji po vsej državi v dneh od 1. do 6. maja protituberkulozne dneve z geslom:	Daj-
mo otrokom solnca in zraka! Namen teh dnevov je živahno pospeševanje vsesplošnega boja proti najhujši socijalni bolezni, jetiki.
Dajmo otrokom solnca in zraka: pod tem geslom naj prirede vsa kulturna, humanitarna, prosvetna in zdravstvena društva protituberkulozne dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zraku. Ako bo privatna inicijativa pridno na delu, ji bodo brezdvomno priskočile na pomoč tudi občine in javne zdravstvene ustanove.
Vsakoletni protituberkulozni dnevi naj imajo namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami in filmi.
Poleg vsega je treba vedno še znova tudi pouka. Predpisi glede čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje, to je vse nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku za nekadilce zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo vsemogočih kužnih bacilov, rastejo nove iz tal. Tudi v privatnih stanovanjih, čeprav skromnih, bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravejše bivanje.
Težke in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako leto zahteva jetika.
Ob priliki letošnjih protituber-kuloznih dni naj vsak pomaga in sodeluje za cilj:
»Dajmo otrokom solnca in zraka!«
Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani.
odpovedala je plačevanje obresti na svoje zadolžnice. Tudi nekatere druge avstralske države so v sličnih težavah. Radi tega se je v Novem Južnem Walesu pojavilo separatistično gibanje. Del poslancev je za to, da se država razdeli na dve polovici. Seveda se pa s tem ne bodo rešili svojih obveznosti, katerih del bi tudi v tem slučaju morali prevzeti.
Vsake tri sekunde je rojenih pet ljudi.
Na vsem svetu živi okoli dve milijardi ljudi. V Evropi pol, v Ameriki četrtino, v Aziji l.i milijarde, v Afriki 140 milijonov, v Avstraliji največ 10 milijonov. Umrje na leto 36, rojenih je pa 52 milijonov ljudi. Na dan torej umrje 100.000 ljudi, rodi se jtili pa 145.000. Vsake tri sekunde se potemtakem rodi pet ljudi, to je vsake tri sekunde se človeštvo pomnoži za dve osebi, v minuti za 40, v enem dnevu pa že za 57.000 oseb.
Ponoven atentat na železniški vlak v Avstriji. Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic poroča: Dne 8. t. ni. je zadel brzovlak med postajama Arnoldstein in Thorl-Maglern na kilometrski kamen, ki je bil izruvan ter položen na tračnico. Lokomotiva je kamen zdrobila, ne da bi to bilo povzročilo nezgodo. Treba je pripomniti, da tudi avstrijske železnice nadaljujejo z vedno večjimi redukcijami osobja.
Ustavljeno kazensko postopanje proti dr. Schinerzu. Svoječasno smo poročali, da je bil graški vseučiliški profesor dr. H. Schmerz kaznovan na 15.000 šilingov radi hudodelstva težke telesne poškodbe, ki jo je zakrivil s tem, ker je kot zdravnik steriliziral moške, da bi postali neplodni. — Operacije je seveda imenovani strokovnjak izvrševal na žeijb in prošnjo prizadetih, od katerih ua v največ slučajih ni zahteval nikakega honorarja ali pa le neznatno odškodnino. Obsojeni je seveda rekuri-ral in dolgo je sodišče rabilo, da je sodbo prve instance popravilo in dr. Schmerza oprostilo.
Radi cerkvene tatvine je bil v
Celovcu aretiran trgovec z umetninami Adolf Bauer, ki se je pred vsem zanimal za stare in redke umetnine po starih cerkvah. Baje je pri tem, če ni šlo drugače, posamezne predmete dal po svojih zaupnikih tudi ukrasti. V neki cerkvi je izginilo dragoceno staro slikano okno, ki so ga potem našli v njegovem skladišču.
.Proces proti Kiirteuu. Dne 13. t. m. je
pričel veliki proces proti diisseldorfskemu vampirju Kiirtenu, ki je bil dolgo časa strah m groza polmilijonskega mesta in je s svo-
jimi tajinstvenimi umori dal varnostnim organom ogromno posla.
Škandal v Badnu pri Dunaju. Na Sveti večer so našli ob cesti v bližini Voslaua ribjega trgovca Frommela ubitega. Kot umora osumljen je bil aretiran delavec Rois. Pred par dnevi se je pa izkazalo, da je morilec nekdo čisto drugi: v Badnu pri Dunaju so aretirali tri delamržne postopače, trgovskega potnika Otona Kordasa in pomožna delavca Josipa Ivanšiča in Frica Ga-lausa, ki so brez dela dobro živeli od prostitucije; prodajali so se abnormalnim moškim. Iz medsebojne zavisti za boljši plen so se sprli in drug drugega naznanili oblasti, ki je vse tri aretirala. Pri tem so prišle čedne stvari na dan: ugotovilo se je. da ni Rois ubil trgovca Frommela, temveč Galaus. Na podlagi nadaljnjih izpovedb teh treh ničvrednežev so aretirali tudi celo vrsto uglednih oseb v Badnu, Berndorfu, Schvvarzauu in Voslauu, ki so bile toliko neprevidne, da so se dale izzvati od njih k homoseksualnim dejanjem; med aretiranimi je tudi ravnatelj tovarne za strelne naboje v Hirtenbergu, dva hotelirja iz Bad-na, oba poročena, in več obrtnikov. Pričakujejo še nadaljnjih aretacij.
Samomor treh vdov v Berlinu. Veliko pozornost je povzročil samomor treh vdov. Možje samomorilk so bili vsi ugledni trgovci. Nesrečnice so šle v smrt iz gospodarskih vzrokov. Zastrupile so se s plinom.
Še o »Aferi Dreyfus«. Zadnjič je prišla v gledališče, v katerem se igra drama »Afera Dreyfus«, ki jo je v francoščini priredil pisatelj Richepin, neka zelo razburjena dama. Po predstavi je šla v gledališko pisarno, kjer se je nahajal pisatelj, vzela je iz ročne torbice pasji bič in je z njim dvakrat udarila pisatelja preko obraza. Pri tem je vzkliknila: »Tu imate za onečaščenje spomina mojega očeta!« Dama je bila hči zloglasnega majorja Esterhazya, ki nastopa v drami.
Volkovi so jih požrli. Prošli mesec se je v rumunski občini Murat zgodil ta-le strahovit slučaj: vaški župnik in župan sta se vračala na saneh iz sosedne občine domov. Med potjo ju je napadlo krdelo volkov. Prijela sta za puške in sta dva volkova ustrelila, ostali so se razbežali. Moža sta nato izstopila, da bi ubiti zveri naložila na sani in vzela s seboj. Konji pa, ki so bili radi volkov in radi streljanja čisto preplašeni, so medtem s sanmi ušli. Ko so drugi dan vaščani šli iskat moža, so našli samo še njune kosti, ki so jih volkovi obrali.
Pomiloščeni prelat. V Kovnu je bil bivši prelat Olševski, ki je bil pred poldrugim letom radi umora svoje ljubice obsojen na šest let ječe, pomiloščen.
100,000.000 Kitajcev živi že danes pod sovjetskim režimom v različnih avtonomnih malih državicah južne in zapadne Kitajske, ki pa nimajo s sovjetsko Rusijo nobene direktne zveze. To dejstvo dela šefu nacionalistične vlade v Nankingu, Čangkajšku, precej skrbi in se bo o tem govorilo tudi na bližnji konferenci med sovjetsko Rusijo in Kitajsko v Moskvi.
Pet črncev obsojenih na smrt na električnem stolu. V df-žavi Alabama v Zedinjenih državah je bilo pet črncev v starosti od 16 do 19 let, ker so hoteli posiliti deklice. I rije izmed' njih so bili že popreje kaznovani radi enakega delikta. Vsekakor je živ-ljenje črncev malo vredno!
Ljubljana.
Prvi delavski prosvetni veter
priredi v petek, dne 17. aprila 1931 ol> pol 20. uri v dvorani Dekivske zbornice Delavsko glasbeno društvo »Zarja« in ljubljanska podružnica »Svoibode« s prav zanimivim in bogatim sporedom:
1. Predavanje o Delavski oliimpiadi na Dunaju, predava Ciril Štukelj. K tema predavanju s skdoptičnimi slikami >o raznih znamenitostih Dunaja, predava Cvetko Kristan,
2. Štefanija Vukova zapoje Jos. Pavi-čiča: Uspavanka in Pastirica.
3. Operni pevec Gostič zapoje Ravni-kov o sklaidibo: Vas-ovalec in če j .so tisi e sta-žice; Adamičevo: Planinec in Foersterjevo arijo iz opere Gorenjski slavček. Na klavirju spremlja Vukova in Godiča komserva-tonst Zebra.
4. Brdnik, kovinar iz Strojinih livarn im tovarn zaigra solo na gozdni rog, in sicer skladbo C. D. Lorenza: Melanholija. Na klavirju spremlja Št. Vukova.
5. Dražil, kapelnik Sonnyboy-Ja*za zaigra na saksofon skladbo M. Lacke: Wie-doelt'.s Rubato. Na klavirju komservatorist Žeibra.
Vsi sodelujoči so ali člani »Svobode«, glasbenega društva »Zarja«, oziroma simpatizerji, talko da je . ta prosvetni večer res delavski pirosvetni večer. Take večere bosta »Svoboda« in »Zarja« prirejali odslej vsak mesec, izvzemi! poletne mesece.
Vstopnine ni, tako da se ga delavstvo lahko udeleži polnoštevilno.
Palača Delavske zbornice v Ljubljani. Delavska zbornica v Ljubljani je gradila svojo palačo s posredovanjem mestne občine. Zbornica se pogaja za odkup palače, b kateri je že prispevala kot delež znaten znesek. Pogajanja so Ijaje že dokončana. Treba je samo še, da ljubljanski občinski svet pogodbo odobri. Ta korak moramo smatrati kot važen napredek za razvoj delavskega gibanja, ki sedaj komaj diha v svojih pretesnih prostorih.
Maribor.
Občni zbor »Detoljuba«. V soiboto, dne
11.	t. m. se je vršil v društvenih prostorih na Ruški cesti dobro obiskan občni zibor delavskega društva »Detoljub«. Uv o dom a je poslovodeči podpredsednik s. Pelikan podal splošen pregled o društvenem delovanju v minulem letu, nakar so poročali po-saimieizna društveni funkcijonarji, in sicer je podala tajniško poročilo s. Glaserjeva, blagajniško s. Novakova, poročilo gospodarja pa s. Peizdiček. Iz teh poročil je (bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje zelo živahno in da 'je doseglo lepe uspehe, zakar gre vse priznanje društvenemu vodstvu. Po podelitvi razrešnice, katero je predlagal član nadzorstva s. Gril, je bil izvoljen novi odbor, katerega tvorijo povečini stari odborniki s s. Pelikanom na čelu. Tretja točka dnevnega reda je bila izpopolnjena z globoko zasnovanim predavanjem o modernem vzgo-jeslovju, pri katerem je predavatelj s. Pelikan zlasti predočil uspehe Monitesorijeve šole, ki prodira že danes po viseh modernih in naprednih državah. Navzoči so pazno ter z odobravanjem sledili tem izvajanjem, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
Vsakdo mora titati Fr. Žgeievo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
Vse roditelje opozarjamo na plod ono sno delovanje tega nadvse koristnega društva ter jim toplo priporočamo, da pošljejo svoje otroke k »Detoljubu« in da se tudi sami obračajo glede kočljivih vprašanj pri vzgoji svojih otrok na društveno vodstvo.
Važno predavanje o tekstilni industriji pri nas. Na povabilo Jugosl.-čehosl. lige v Mariboru je imel minuli petek tajnik Delavske zbornice F. Uratnik zanimivo predavanje, ki se je vršilo ob številni udeležbi v mali dvorani hotela »Orel«. Predavatelj je .stvarno orisal položaj tekstilne industrije v Dravski banovini, ki se je v povojni dobi zelo razvila. Tako je pred vojno iimela Slovenija le 4 tekstilne tovarne, kjer je bilo zaposlenih okrog 1000 delavcev, sedaj pa je število zaposlenih narastlo že nad 11.000. Vsled razmaha te industrije ;se je produkcija v teij stroki dvignila, tako da dosega že 64 odstotkov celotnega konzuma. Lastniki teh tovarn so povečini inozemci, ki nameščajo na vodilna mesta svoje rojake. Po predavanju je predsednik dr. Reisman še ,u,g0'toivil, da nekatere mariborske tovarne obratujejo večinoma z jugoslovanskim kapitalom, kar najboljše potrjujejo visotke hipoteke, ki znašajo samo v Mariboru nad 20 milijonov dinarjev, nakar je zaključil oib velikem odobravanju to pomembno predavanje.	_	,
Zborovanje lesnih delavcev v Mariboru. Podružnica lesnih delavcev sklicuje v pon-deljek, dne 20. t. m. ob pol 7. uri zvečer v društvenem lokalu gostilne »Zlati konj« v Vetrinjski ulici člansko zborovanje. Ker je dnevni red zelo važen, se rozivajo vsi mizarji in lesni delavci, da ise tega zborovanja v velikem številu udeležijo.
Lep napredek knjižnice odseka Delavske zbornice. Meseca marca je knjižnica Delavske zbornice v Mariboru izposodila 1028 članom 1795 leposlovnih in 58 znanstvenih .knjig. Od teh 627 slovenskih, 107 srbohrvaških, 1090 nemških in 29 drugih, Na novo je pristopilo 38 članov. Priporočamo našemu delavstvu, da pridno posega po lepih knjigah, ki so mu v tej knjižnici za malenkostno izposojnino na razpolago.
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
i
Jesenice.
Redni ietni občni zbor Saveza Metal-skih Rudnika Jugoslavije, Sekcije težke železne industrije, se vrši v nedeljo, dne 26. aprila 1931, ob 9. uri dopoldne v prostorih
O. Zlatica se le lahko smehllala, ko balo svojo le urejevala!
Tu zanjo ni bilo velike brige pregledala le le hranilne knjige...
Prav lepe si nabrala je prihranke kaj. res vi le ne pojmite uganke.
Da, da. to imenitna je dobrota,
da z Zlatorogom se prihrani — dola
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse je terpentinsko milo Zlatorog.
(Nadaljevanje sledi.)
1
Nalagajte svoje prihranke
g StolersKl hranilnici In posojilnici v Mariboru. RotouShI trs 6.
»Delavskega doma« na Savi. Nihče naj ne manjka!
Ustanovni občni zbor podružnice turističnega društva »Prijatelj Prirode« se vrši v nedeljo, dne 26. aprila 1931, popoldne ob 3. uri v dvorani Delavskega doma na Savi. Na ustanovni občni zbor pride tudi tajnik centrale iz Zagreba s. Razdraz, povabljen pa je tudi naš domači proletarski alpindst-veteran s. dr. Tuma. Sodirugi in so-družice, vsi, ki ste prijatelji prirode, pridite in .pristopite k temu proletarskemu turističnemu društvu. Pristopnina je Din 10.—. Članarina pa je letno Din 25.—. Kdtor se želi vpisati, naj se zglasi pri ss. Jeraniu, Čufarju ali Smolnikarju na Jesenicah, dalje pri s. Vodnovu Jakobu v Gorjah ter pri s. Maleju Valentinu. Vsak mora priložiti tudi svojo najnovejšo fotografijo za izkaznico. — Pripravljalni odbor.
Kaj je s kanalizacijo v jeseniški občini na Savi. Poletje prihaja, toda jeseniški občinski odbor ne kaže nobene volje, da bi se enkrat napravilo kanalizacijo od Kovača do Markeža na Savi. Smrad na cesti ne bo izginil, dokler kanalizacije ne bo. Res je malo čudno, da se za spodnji del Jesenic občinski odbor prav nič ne zmeni, dasi prihaja od tam glavni vir dohodkov jeseniške občine. Izgleda, da se sedanji odbor briga samo za oni del, v bližini kolodvora. Skrajni čas je, gospodje, da pokažete, da hočete biti res napredni in pravični. Če se je naše delavske odbornike razrešilo v občinskem odboru, pa s tem ni rečeno, du moramo sedaj poginiti v blatu. Zganite se. sicer bomo poslali pritožbe na vse merodajne instance. Izgleda tudi, da se občina ne čuti najmanje dblžna poskrbeti za odstranitev nesnage po raznih ulicah, kjer sc že sedaj, v zgodnji pomladi, razširjal duš-ljivi smrad. Naj bi se deloma pritisnilo na hišne posestnike, deloma pa bi občina tudi sama lahko malo skrbela za snažnost. Če se človek pelje s kolesom, je pred Marke-žom na Savi vedno polno steklovine. Ubogi kolesar-delavec pa kupuj nove cevi. lsto-tako zanemarjena j*e pot čez dvorišče Bri-narjevega posestva (spada že pod Koroško Belo), ki je vedno polna nesnage in blata. Tudj glede izvažanja gnojnice na vrtove in njive bi bilo treba kaj ukreniti, da bi se to delo smelo opravljati ob gotovem, času in pa po predpisih, ki recimo veljajo v mestih. Torej kako misli naša občinska uprava o teh vprašanjih?	Prizadeti.
fl
Hrastnik.
Podružnica »Prijatelja Prirode« v
Hrastniku je na velikonočne praznike priredila dvodnevni izlet na Mrzlico in na Šmohor, katerega se je članstvo udeležilo v obilnem številu. Med udeležniki je vladalo veselo razpoloženje, če/prav ni bil alkohol na dnevnem redu, kakor je navada o praznikih. Delavska mladina, odpri oči in spreglej, da imaš najcenejšo zabavo v gorskem raju, na svežem zraku, brez alkohola. Dovolj je, da čez teden vdihavaš škodljiv tovarniški zrak, zato pojdi v svojem prostem času na hribe, da se razvedriš in okrepiš. Po-sedanje v gostilnah, bratenje z alkoholom je škodljivo za zdravje in žep. Pristopajte k turističnemu društvu »Prijatelj Prirode«!
Prijatelj prirode".
Izlet ljubljanske podružnice r Pekel in na Cerkniško jezero. Na velikonočni /pon-deljek je napravila ipodVužnica »Prijatelja Prirode« v LjuhUjami svoij prvi] 'spomladanski izlet in sicer v Pekel pri Borovnici in dalje k Cerkniškemu jezeru. Iizleta se je udeležilo 13 članov in članic ter 3 naraščajniki. Zjutraj nebo ni obetalo mnogo in je že pri vhodir v Pekel nekoliko rosili^, toda to !e mimogrede. Pot skozi vso isotesko je bila vsled razmočenega terena precej težavna, vendar jo je družina z narašča niiki vred h ra" ro premagala. Slapovi so bi li jako močni vsled tajanja sinega, katerega je po gozdovih vrh Pekla še imnoigo. Na vrhu pri žagi je ibil odmor in mal prigrizek. Ob 11. uri ,'e b"l odhod v Cerknico skozi Menešijo. Med potom ie Bog Flaivius .zopet otvoril svoje zatvornice za nekoliko časa, k.ar pa družine ni spravilo ob dobro razpoloženje. Prihod v Cerknico je bil oh 2, uri pop. PiO> enournem odpočitiku je družina odišla na jezero, kjer se je s čolnom preipeljala ,med prepevanjem in likanjem' na otok in zopet nazaj. Hitro je mineval čais za odhod na vlak in 7večer smo se peljali od Rakeka proti Ljubljani s polnim užitkom prebitega dne. Sklenili smo, da se prihodnjič snidemo še v večjem številu, kadar nas ibo zopeit podružnica ipozvala v prirodo. (Morda bi iih šlo več poleg, dla se niste napotili baš v Pekel, pred katerim imajo Ljubljančani, ki Stoje še čisto pod vtisom nedavno olbdrža-nega -misijona, vendar hud strah. Op. ur.)
Pristopajte k zadrugi
n
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske za druge.
m
Zbirajte za tiskovni sklad
« , ffO. WU&7
/Vfc
od
Pap 'vtmMJL
&jpudohtw'
r 1» A	VSI
AimOMK.
&ci 6
MALA NAZNANILA.
zastonj
no amerikansko
zlato nalivno pen
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
ali pa Kiirschnerjev rolnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cav.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administratlon der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike ih ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Usite im v veliki izbiri
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
ELEKTROMEHANIČNA delavnica
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev. dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica. točna ln ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup In prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strolev.
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najemaj« meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica it. 14
Velika zaloga gramofonov in ploSč znamke »Columbia* in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10—-> 12-— meter. Oglejte si pred nakupom-
in nivo ii
Tiska:
.judska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in ureiuie Viktor Eržen v Mariboru.