»NOVA DOBA" izhaja vsako sredo in soboto. — Uredništvo in upraništvo se nahaja v Gorici, Gorso G. Verdi 47, III nad. — Oglasi
se računajo po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo. — Celoletna naroč. L. 15. — Polletna naroč. L. S.—, Četrtletna naroč. L. 4.—.
OPOMIN - IL MONITO
Ljudstva so podpirala državno stranko, ker so jo mattale kot vspostaviteijico reda.
Dne 30. novembra je imela državna stranka zopet svoj velik lian. V vseh pokrajin* skih središčih so se zbrali glavni zastopniki drž. stranke, člani pokrajinskih zvez in za* stopniki fašistovskega tiska, da sprejmejo predsednikovo poslanico, ki bi imela z nova utrditi vrste bojevnikov za ustvaritev obnovljene države.
Zastopniki Furlanije, trza* ške in isterske pokrajine so se polnoštevilno vdeležili.
Razprava je ostala med št F rina stenami, toda poslanica je javnega značaja. Med dru* gì m omenja Mussolini izrecno: »Ljudstva so podpirala držav* no stranko, ker so jo smatrale kot vzpostavit elfico reda. In to je za nas važno, kajti v dr-žavni stranki naše ljudstvo do* sedaj ni videlo nič drugega, kakor tisto silo in moč, ki si je v stanu izvojevati zaupanje pri masah, ker jamči za red.
Zrahljana, svobodna država, kakor se nam je predstavljala v prvih povojnih letih, ni za* dela baš na široke simpatije, ker v državi, v kateri je mož* no na eni ati drugi način ave* Ijavljati svojo osebno svobodo na škodo drugih, ni prijetno živeti.
To je uvidelo pri nas mnogo ijudi, ki so vsted tega brezpo* gojno pristopili k državni stranki, da pomagajo k spio* sni obnovitvi države.
Obnovitev države pa zahteva seveda tudi od naše strani popolno revizijo političnega stališča, ki obstoja v tem, da jemljemo vedno ozir na ostalo državo in spravljamo tako v skladje naše partikularno po* krajinske interese z državnimi.
To se pravi, da se mi noče* mo in ne moremo identifici* rati s kako narodno manjšino z omejenim obzorjem, ampak zavedajoč se našega držav* Ijanstva hočemo biti doma v celi državi in kot taki imamo ves interes na tem, da država v svojem razvoju napreduje, ker le na ta način je tudi nam omogočen napredek in svo* boda.
Ta čut državne pripadnosti, kakor tudi občutek dolžnosti
odpovedati se gotovim privile* gijem, ki bi kvarili to razmerje, ima vsak pošteno misleči dr* žavljan. Od tod prihaja tudi, da je državna stranka povsod zadela na simpatije in da se kljub vsemu viharju njeno sta* lišče ni omajalo pri ljudstvu.
Naravno je, da se pojavlja* jo trenotki, ko posameznik ne more umeti vsakega oblastne* ga vkrepa, ker je tempo pr e* ustroja včasih prehiter, toda v svojem splošnem delovanju kaže državna stranka jasno sliko onega strujarenja, ki brezobzirno zatira vse, kar je pogledom na državni blagor škodl jivo, a pospešuje in o jača vse, kar državo, in poiemta* kem splošno blagostanje, po* spešitje in krepi.
Nobeno ljudstvo na svetu pa ni tako, da bi si ne želelo krepke vlade. In to je dobro vedel tudi ministrski predsed* nik, ko je pisal, da ljudske simpatije državni stranki ve* Ijajo za to, ker ljubi kulturno ljudstvo državo reda,
V prvotnem pomenu pa se pravi to, da ljudstvo želi moč* ne vlade, ker hoče ubogati. Ljudstvo si želi voditelja, ki ga vodi k blagostanju in tega ne more pričakovati od druge* ga kakor le od onega, ki ga zna vzdržati v redu.
7 o je tista tajna sila in moč, radi katere se je državna stranka prikupila širšim ma* sam, ki si nikakor ne želi bog* ve kakšnih »svoboščin«, am* pak le miru, gospodarskega in kulturnega napredka.
Ta pa je mogoče le na ta na* čin, da ohranimo duševnost, ki se je ustvarila s prihodom dr* žavne stranke na vlado in da se ne damo premotiti od kri* Čanja onih, ki bi si radi ustva* rili za naš blagor nemogoče države.
—«:»—
Le oopolazioni appoggiarono il fascismo perchè io considerarono restauratore dell’ordine.
Addi 30 novembre il Partito nazionale fascista ebbe nuova* mente la sua grande giornata. In tutti i centri regionali si rac* colsero i rappresentanti princi* pali del Partito, cioè i membri delle Federazioni con i loro Deputati e la Stampa, affinchè
si discutesse il messaggio del Duce diretto alle Regioni per dare il nuovo indirizzo ai mili* tanti nel Partito di Stato.
I Rappresentanti delle Pro* viride del Friuli, Istria e Trie* ste si unirono< compatti. Le discussioni sono Amaste riser* vate, ma il messaggio è di do* minio pubblico. Fra altro bene osserva Mussolini: Le popola* zioni appoggiarono il fascismo, perchè lo considerarono come un restauratore dell’ordine.
Queste parole sono di som* ma importanza, perchè rivela* no il perchè dell’affluenza del* la popolazione allogena nel Partito di Stato in cui non po* tè vedere che quella forza e potere che deve destare la fi* duda e quindi garantire anche l’ordine.
Lo Stato scosso dalle libertà divenute licenza, nei primi an* ni del dopoguerra certamente non potè apparirci ideale, poi* chè in uno Stato, in cui in un modo qualsiasi si riesce a fare valere la libertà propria anche a danno di terzi, la vita certa* mente non è invidiabile.
Gli è perciò che molti allo* geni ciò comprendendo non e* sitarono di accedere al Partito di Stato per contribuire anche essi alla rinnovazione dell’or* dine sociale.
E’ inevitabile che una rifor* ma dello Stato richiegga anche da parte nostra una perfetta revisione del nostro punto di vista politico che principal* mente consiste nel fatto che anche gli allogeni giudichino le cose dal punto di vista di cittadini italiani e portino quindi i propri interessi regio* nati in armonia con quegli del* lo Stato.
In pratica ciò significa che noi nè possiamo nè vogliamo identificarsi con qualche minoranza di orizzonti limitati, ma consci della nostra cittadinanza vogliamo agire come appartenenti alla Nazione ita* liana, e quindi essere interes* sati alla sua sorte di modochè nel progresso del suo sviluppo ci sia possibile anche il nostro progresso e libertà.
Questa coscienza di appar* tenere ad uno Stato e non ad una bricdola della sua fami* glia necessariamente sposta la visuale nei sensi che i nostri
conscie ozienti sanno di dover e poter rinunziare a dei privi* legi che stessero in contradi* zione colla loro nuova co* scienza.
E’ questo il fatto percui il Partito di Stato non mancò di raccogliere le sue simpatie an» che fra la nostra popolazione e che malgrado tutte le avver* sioni si è mantenuta l’idea.
IT però pure naturale che havyi dei momenti di esitazio* ne cioè quando il singolo indi* viduo non arriva a raccapaci* tarsi per qualche nuova legge o disposizione che talvolta si susseguono in un tempo trop* po veloce, sebbene l’azione del Partito nel complesso delle sue azioni dimostri chiara* mente l’inesorabile reppressio* ne di tutto quanto possa inde* boilre lo Stato e la promozione e rafforzamento di tutto quan-* to possa contribuire alla con* solidazione dello Stato e quin* di al benessere di tutti i citta* dini.
Ma nessun popolo del mon* do è fatto cosi che non abbia bisogno di un Governo forte. Ed è a questo che allude il Du* ce quando dice che le simpatie del popolo al Partito di Stato provengono dal fatto che ogni popolo culturale si desidera un Stato di ordine.
Nel significato di origine ciò però vale a dire che il popolo desidera un Governo che si fu sentire, perchè il popolo vuole obbedire.
Il popolò desidera un buon governante che possa condur* lo al maggiore benessere ciò che però non sì può ragghi n* gere se non attraverso gU uomini che sappiano mante* nere l’ordine.
Questo è il segreto, percui il Partito nazionale fascista tro* vò le sue simpatie fra le masse che non sono desiderose di li* bertà ineffabili, ma di pace nonché del progresso materia* le e spirituale.
Ciò sarà però attuabile sol* tanto, se si mantiene l’ideolo* già, che venne introdotta col* l’avvento al potere del Partito di Staio e se il popolo non si lascierà ingannare dal chiasso di coloro che vanno in cerca di sistemi, dai quali certamente non scaturirà uno Stato che ci possa maggiormente soddi* sfare.
Predsednikova poslanica - Il messaggio del Duce
Tovariši, fašisti! Dospevši do 25. n&eSeca naše velike politične skušnje, je treba iz razlogov, ki jih danes pozna ves fašizem, pregledati naše moralne in duševne ter potemtakem tudi politične pozicije. Stranka, ki tega ne zna ali noče storiti, je obsojena. Silo fašizma je treba iskati v njegovi duševni prožnosti, zbog katere se ni nikdar oddaljil od življenja, ki je nestalno, spremenljivo, obsežno in polno nepredvidljivih dogodkov. Domišljam si, 1) da se ni treba preveč razburjati radi spremembe v okoliščinah, kajti razlogi za to so večinoma objektivni, fašizem pa je svoje krize itak vedno prestal; 2) da je možno v kratkem času pridobiti vse tisto, kar se v vo-iaškem izrazu imenuje »zgubljeni teren«, zopet nazaj.
Z.ato pa se je treba držati navodil, ki jih Vam obrazložim:
Odnošaji z bivšimi bojevniki.
Brezdvomno je, da, dočim so slovesna zbiranja dne 28 oktobra v svrho milčne prisege izzvala povsod najboljše vtise, so zadobile splošne faši stovske akcije udarec z incidenti 4. novembra. Da je »Italia libera« nameravala izzvati incidente, o tem tudi ni nobenega dVoma; toda vse skupaj j e napravilo vtis, da so bo j evni-ki in fašisti prišli navskriž. Sedaj je torej potrebno, da storijo fašisti kar je mogoče, da zbriše jo vtis, ki je ostal po gori omenjenem incidentu. Radi tega naj se fašisti, v kolikor so bili bojevniki, vpišejo v državno udruženje bivših bojevnikov, da ga spravijo v skladje s svojimi namenom in pravilnikom. Povod za razkol ne sme na noben način prihajati od fa-šistovske strani in ne sme v nobenem slučaju imeti faši-stovske barve. Na vsak način je treba bivšim bojevnikom izkazati spoštovanje. Enako in v še večji meri je treba tudi spoštovati vojne pohabljence, , zlasti ker isti so v celi dobi, od Reke do parlamenta, ohranili vedno korektno zadržanje toliko napram državni stranki kakor napram vladi. Fašisti naj posebno zapomnijo, da vsak spor med bivšimi bojevniki., pohabljenci in fašisti služi izključno opozicijam, to je sovražnikom fašizma.
Zppetne pojave škvadrizma, četudi bi bili le krajevni in za-časni; je treba pobijati in podušiti, ker imajo zasebno ozadje. Skvadrizem, ki prihaja danes že prepozno in se pojavlja le pri nezrelih mladičih, žarno-re močno škoditi stranki, vladi inj milici. Tisti, ki hočejo biti vojaki, naj vstopijo v legije in naj tam pokažejo svoj visok duh discipline. Nikoli se ne more dovolj povdarjati. da vsak čin nezakonitosti ali nasilja škoduje ogromno vladi in
stranki. Vsako motenje javnega miru je istotako škodljivo. Ljudstvo je podpiralo državno stranko, ker jo je smatralo za vzpostaviteijico reda. Tega se ne sme pozabiti. Zaupanje pa pojenjuje in mineva, kedar vidi ljudstvo nemire, ki so jih povzročili pripadniki državne stranke ali oni, ki se za take izdajajo.
Nezakonitost se ne dà na noben način opravičiti. Služi le nasprotnikom. Ljudstvo hrepeni po miru in se bo obrnilo proti onim, ki mir motijo ali o-grožajo. Stranke in sicer vse stare stranke danes nasprotujejo državni stranki; vendar pa jih je še nekaj, ki deloma ali sploh niso prešle k proti fašist, kampaniji. Z nekaterimi skupinami liberale., demokratov, popolarov, mazzinijancev, ki simpatizirajo z državno stranko, mora tudi državna stranka prisrčno v besedah in dejanjih simpatizirati.
Nezakonitosti ne bodo opravičene.
Stranko je treba očistiti vseh elementov, ki ne odgovarjajo novemu položaju. Neizprosno je treba izbacniti iz stranke vse nasilneže po v oklicu. dobičkažcljncže ter osebe, ki ne morejo dokazati s čim se preživljajo, ne glede na njih zasluge v preteklosti. Večkrat zadostuje, da ena sama taka o-seba jemlje ugled celi stranki v deželi. Temu je treba napraviti kohec. Tako kakor morajo nehati osebni prepiri, ki znači-jo le pomanjkanje politične zavesti in nebrzdljivo časti hlepnost, ako ne celo hujših napak.
Čeravno pojenjuje že kronika fašiistovskih sporov, škodujejo vendar isti stranki in vladi, kedar se vlačijo v dolgih kolonah po opozicijonalnem časopisju. Stranka mora porabiti vse svoje energije po občinah in v sindakatih.
Ravno občine in sinciakati pa so najprimernejše sredstvo za oživljanje in vtrjevanje solidarnosti med delavskim ljudstvom.
Kakor sem že imel priliko omeniti v svojem govoru v dvorani Borromini, je treba pred vsem ukiniti nekaj tako-zvanih vnanjih manifestacij strankine delavnosti. Daljši odmor bo blagotvoren. Vedno ponavljanje namreč utruja. Zastave in črne srajce smejo na spregled le ob redkih slavnostih. Propagandna korist teh manifestacij je izčrpana, dasi je bila velikanska. Sedaj pa bo bolj koristilo vzdržanje, zadržanje in resnoba. Strankin' slovesni dnevi v letu bodo trije: 23. marca, obletnica ustanovitve fašjev, 21. aprila, delavski državni praznik in 28. oktobra, obletnica pohoda na Rim. Ta slednja bo1 obdržala vedno svoj vojaško politični značaj.
Opozarjam resno vse pripadnike državne stranke na dva predstoječa dogodka, največje mednarodne važnosti. Dne 8. decembra sc sestane \
' Rimu Svet Zveze narodov. V Rimu se sestanejo torej odlični politični veljaki največjih evropejskih držav v velikem spremstvu svojih uradnikov in časnikarjev iz vseh krajev sveta. Treba je tore j paziti, dai tekom teh dveh tednov ne dajo fašisti na noben način niti najmanjšega povoda za motenje javnega reda. Enako in še v večji meri velja to za sveto leto. Mednarodna pluto - socijal-na demagogija je že pričela s silno kampanjo obrekovanja proti Italiji. Namen je očividcu : sabotirati Sveto leto, kar pomeni razdreti delikatno razmerje med italijansk i dr žavo in Sv. Stolico. Fašisti morajo skrbno opustiti vsako dejanje ali besedo, ki bi zamogla dati povod tej kamnani ji, ki je nrotidržavna in radi tega ob-! sojevanja in obsodbe vredna j kot zločin na domovini.
i »Tiho delovanje v popolni disciplini".
j
; Nasproti državni stranki sto-. je stare levičarske stranke, centrum in zmes novih soci j alno - političnih struj, ki dokazujejo, da je fašizem razbil stare stranke in da, italijanski državljani leta 1923—1924 tvorijo raje nove politične skupine očividno šibke življenskc moči kakor pa da bi se povra-čaili v stare stranke.
Da si priborimo mi zmago, ni treba zatekati se k izvanred-nim sredstvom: dovolj j c držati se teh treh načel: tiho delo, popolna disciplina, nobeno individualno ne splošno nasilje.
Državna stranka se mora poslužiti svojega trcnotnega položaja in gledati v svoje notranje razmere. Ni nobenega dvoma, da ta ura pojde mimo in da se državni stranki obečajo še dnevi polnega sijaja in življenja.
Za sedaj gre za to, da se o-hrani čim več naših moči in da se utrdijo ljudske simpatije, k: so še močne in razširjene, kajti italijanski narod ni še zabd bližnje preteklosti in ne taji zaslug državne stranke. Gotov sem, da vsi fašisti od prvega do zadnjega bodo z isto zvestobo, ki so jo pri tolikih prilikah pokazali, sledili tem mo 1 jim navodilom, ki mi jih je narekovala objektivna preizkušnja dogodkov in nevpogljiva vera v bodbčnost državne stranke. Mussolini.«
Sestanek deželnih federacij državne stranke Jul. krajine.
Ta poslanica je bila prečrtana v. vseh pokrajinskih središčih in obravnavana po navzočih zastopnikih državne stranke.
Došli so poslanci, tajniki deželnih fašistovskih federacij,
člani in časnikarji, ki zastopajo fašistovski pokret državne -stranke.
Furlanska, tržaška in ister-ska dežela so zborovale torej skupaj v Trstu.
Navzoči pa so bili: Deželni tajnik Nicolò De Carli, Odlikovan z zlato kolajno, posl. P. Pisenti, inž. Faleschini geometer Fancelo, gospodje Spangar», kav. Leon Puiatti, Attilio Barnaba, inž. CacceSe, inž. Heiland, stoini!. Paiveu, grof Pramparo, Dr. Pagani, gosp. Peternel, gospod Merio lob, baron odvetnik Caprara, Dr. Lucchini, urednik časopisa »L’Emigrante« (Izs cinik), gospod Paolo Volpe in grof Rajmondo de Puppi.
Za istrsko federacijo so bili navzoči sledeči:	Deželni taj-
nik posl. Luigi Bilmacha, urednik dnevnika »l’Azione«, posl. Giovanni Mrach, prof. Luigi Dragicchio, Dr. Lodovico Rizzi, vit. častnik Marij Mor-gantin, prof. Giuseppe Leo-nardelli, gospod Adriano Petronio, glavni tajnik sindikatov, vitez Pietro Dall’Oglio, Dr. Nicolò Marizi, gospodje Gennaro Padrone, Bruno Camus, Pietro	Akne ri gogna,
Giorgio Franco, odvetnik Nino’ de Petris, inž. Galliamo Pa-liaga, Dr. Pietro Tornasi. Dr. Pietro Mi levai, Dr Oscarre Garzalo, vitez Dino Benvenuti in inž. Ital. De Franceschi. Karnarsko federacijo so zastopali izredni komisar polkovnik Montanari, vitez častnik Raniero in urednik »Vo letta d’Italia« Clemente Mora«si.
Za tržaško federacijo so bili navzoči sledeči: tajnik iz vrše-vaine komisije Augusto Ma-yer, polkovnik Cannella, častnik vitez Bernardo, odvetnik Paolo Cuzzi, kav. Giuseppe De Grandis, Dr. Carlo Ron-gan, Major Filiberto vitez Dal-mazzo, gospodje Alb. Trenca in Pietro Colasanti, prof. Rodolfo Wagnest, tajnik tržašk. fašija, odvetnik Enrico Seleni, tajnik fašistovsk. udruženja, gospodje Luigi Ciardi in Filo-men Vitale za sindikalno društvo, stotnik Marij Vivente, tajnik ital. zadružnega sindikata, kompartimcntalni delegat železničarsk. osobja Michelangeli in vitez Angelo Fano, član kolegija fašistovskega udruženja občin. Odsotni so bili:	posl. Fulvio Suvich,
Vcntrella in starešine, veliki častnik ital. krone, senator Giorgio Pitacco in grof Salvatore Segré. Tajniške posle shoda sta opravljala Teodosio grof Ferra in B. Mino Lovri-novich. Inž. Giovanni Mene-sini je otvoril debato, katere so se vdeležili gosp. poslanec Mrach. posl. Pisenti. dalje gospod Petris, gosp. Colasanti. baron odV. Canrara in gospodje Michelangeli in Vitale. — 'Vsem je izčrpno odgovarjal gosp. Menesini.
Sestanek sc je zaključi), ob 17.30.
Gosp. inž. Menesini je od* poslal ob zaključku na mini; s trškega predsednika sledečo brzojaivko:
»Zvezna; vodstva julijske krajine, ki so se danes sestala obr.ovljajo brezpogojno zve*
stobo Vaši Ekscelenci, ki stav* 1 ja proti brcizvspešnim :>.apa* dom raznovrstne opozicije vztrajno in čudovito uvel j av* Ijanjc programa drž. stranke zr. dobrobit Italije«.
—«:»—
Notranji položaj.
V	poslanski zbornici se je razpravljala te dni kolonijalna | politika,.
Razprava je potekla brez po* sebnega zanimanja, ker v o* spredju zanimanja so izven* parlamentarli dogodki in zlasti vedno večja napetost med dr* žavno stranko in opozicijo, koja slednja hoče do zadnjega izrabiti vse svoje sanse proti državni stranki.
S svojo poslanico na vodilne kroge državne stranke je Mus* solini takorekoč sam posegel v boj. '
Ker pa so smernice to pot jasno začrtane, se lahko nade* jamo, da se bodo stvari kmalu in sicer temeljito v neprilog o* pozicije spremenile.
Ministerski svet.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 29. novembra raz* pravljal in odobril novi za* kooski načrt glede tiska.
Isti ministrski svet je sesta* vil predlog, da na mesto gene* rala Itala Balbo prevzame vrhovno poveljstvo milice gene* ral Gandolfo, ki prihaja iz ar* nlade.
General Gandolfo, se je po* novno odlikoval v svetovni vojski, tekom katere se je bo* jeval na Kraisu, na banjški pia* noti in Montellu.
V	vseh bojih je pokazal svo*
je odlične lastnosti kot vojak in poveljnik, radi česar spada k najodlikovanejšim osebam italijanske armade.	s
General Gandolfo je že na* slovil svoj pozdrav kot glavni poveljnik mitične vojske na kralja, vojnega ministra, mini* stra mornarice in zrakoplov* stva v Rimu.
Opozicijonaini shod v Milanu.
V	nedeljo 'so hoteli imeti svoj veliki dan tudi opozicijo* nalne. stranke, ki so se zbrale v Milanu.
Sestali so vsi v gledališču »Arte moderna«, kjer sta na* stopala kot glavna govornika Turatti in Amendola,
Turatti je izjavil, da je pro* ti vsakemu kompromisu, ker ne veruje v miroljubje dlžav* ne fašistovske stranke.
Njegov govor je ognjevito podpiral posl. Amendola, ki je med drugim v svojem govoru tudi rekel: Pasti ali zmagati, zgubiti ali zopet pridobiti ita* lijansko svobodo. Ne bomo dovolili italijanskemu življenju, da se uda svoji osòdi, do* kler naša bitka; ne bo zmago* vito dokončana, dokler pravi* ca in svoboda vseh itali jan* skih državljanov se nam ne bode zdela za vedno z avaro* vana.
Imel je od vseh govornikov
najsklesanejši govor, ki je gotovo močno učinkoval za spodbujo nadaljnegaboja oro* ti državni stranki.
Za njimi je govoril popola* ree Mauri, kateri bi rad videl, da bi se čimpreje povrnila do? ba miru in sprave na zemljo.
Za njimi je povzel besedo demokratični poslanec Di Cc* sarò, ki je svojedobno nalašč izstopil iz Mussolinijevega mi* nistrstva, da je mogel pričeti s protipropagando proti držav* ni stranki.
Konečni govor je imel repu* blikanec Facchinetti, ki je med drugim trdil, da govori tudi v imenu bivših bojevni* kov in vojnih pohabljencev.
Neki kombaltent je hotel Facchinettijevemu govoru u* go variati, pa navzoči, ki so sc hali, da bi pokvaril vtis prej* šn jih govornikov, mu niso pu* stili do besede.
Tako so takoj poteptali svo* bodo, o kateri je govorilo nič manj kakor pet izbornih go* vornikov.
Shod je zaključil posl. Tu* ratti s pomenljivimi besedami, da med opozicijami je padla vsaka stena, ki iih jc do sedaj ločila, »Vsak od nas mora v imenu tega skupnega boja ne* kaj popustiti in žrtvovati, da bo fronta enotna.« S temi bc* sedami je hotel Turatti goto* vo povedati, da odslej tvori opozicija enotno fronto proti fašizmu.
Konferenca nasledstvenih držav v Rimu.
je o tvorila svoje delovanje dne 2. decembra t. 1. Rumun* ski minister Lahovary sc je zahvalil v imenu vnanjih dele* gači j za gostoljubni sprejem in predlagal, da bi se imeno* val predsednikom konference Marki Negrotto Cambiaso, ko ji predlog je bil enoglasno sprejet, na kar jc takoj priče* lo zborovanje.
DOPISI.
IZ R1HEMBERGA.
Možgani so se jim zmešali. Kornudi? Mi ne moremo odg variti na to vprašanje, ker ne vemo natančno je*li padel na temelj rihemberški dopisnik »G. S.« z dne 24. t. m. ali pa celo stražin glavni urednik.
Nam se sploh ne zdi vret’ polimizirati s takimi duševni* mi revami, ki ne vedo kaj so sinoči večerjali. Ubogi LcopoL do! nam se smiliš, da ti je dr* žavni pravdnik tako zmešal pamet. Uboga logika kje si nemici doma?
»G. S.« piše, da redijo ri* hemberški občani g. Cigoja
medtem ko piše v edni in isti sapi v dopisu iz Rihcmberka z dne 6. 10. t. 1., da se mora Ci* goj preživljati z borimi meseč* nimi lirami skupaj 96.— reci in piši (devetdesetšest lir) svo* je pokojnine.
Napada ob enim tudi Josipa Krševanija (Matica) češ, da je Cigojev vreden tovariš in Stan kota iz Cvetroža, češ, da se je obesil Maticu za suknjo. — Pač pa mora biti Matic stro* kovnjak v izberi suknjenega blaga, kajti nam je dobrozna* no, da odtehta Stanko najmanj trikrat stražinega dopisnika in vendar ima Matic še popolno* ma nepokvar jeno suknjo, ko je ni vreden stražin dopisnik se niti z mezincem dotakniti.
Kar se pa tiče »škrbastih ljudi« naj ve dòpisnik, da ne bodemo nikdar in pod nikaki* mi pogoji dopustili, da bi taki ljudje zobali oves iz naših či* stih korit.
V ostalem je pai dopis prava budalost, ker hoče v enem in istem loncu mešati med in ma* slo, kar se pa ne spaja.
Mi smo in ostanemo tu, medtem ko- se vaše vrste : lostno redčijo, ako nam blago? volite, da se topot jako milo iz* razimo, ker nočemo za sedaj še groznega gorja povečati, ki je doletel stebla vaše puhle stavbe iz razloga tembolj, ker ako pljuneš nesramnežu ob belem dnevu v obraz in ga ta* ko j vprašaš kaj se je pripetilo, ti odgovori, da mu je padla kaplja dežja v obraz.
No, pa le dajte!
IZ VIPAVE.
Kcdaj bo konec, se vprašu* jemo te krvave gonje proti poštenim Slovencem, ki žele v miru in prijateljstvu z itali jan* skim narodom živeti?
Prejšnji večer je milični vo* jak Jožef Marc iz Planinc št. 33 šel mirno- svojo pot, ko se sreča z nekima domačinoma o* ba iz Planine, ki se ga takoj lo* tita in ga celo s sekiro po glavi udarita tako, dia je mladenič ves okrvavel komaj prilezel domov.
Pred nekaj večeri pa je iskala neka tolpa nahujskanih fan* tov v Vrhpolju milična vo* jaka*brata Ambrožič, da bi ju najbrže do krvi pretepla. Ra v. notako so- grozili nekemu Ko* balu iz Vrhpolja.
Ali so1 ti sadovi sistematič* ne gònje »Goriške Straže?« Ali je to tista kulturna vzgo* ja, s katero si polnite vedno usta, kodar hočete zakriti svo* je slabe namene.
Ali boste mari še trdili, da se branite za svoj obstoj, nro* ti komJu vas vprašamo?
Očividno je, da pri nas stva* ri ne morejo> več tako naprej Pusti naj se nam svobodo, d!a se pridružimo tisti stranki, ki nam je pač najbolj simpatič* na! Vsiljevati mnenja pa si ne bomo pustili. Svoboda ne ve* lja samo za gospode, ki sim* patizirajo' za »Goriško Stra* žo«, ampak tudi za nas.
Ravno ti odurni napadi na naše može pa jasno dokazuje* jo, da smo jim na potu in da naša stvar napreduje.
Mi nočemo- bojev, ampak miru. Naši nasprotniki, ki ne pričakujejo nič drugega kakor vojne, pa bi se radi z nami nretepali, kar pa ne bo in ne bo šlo!
IZ SOLKANA.
Štefan Leban iz Solkana, star 62 let je šel po ulici Sv. Štefa* na in padel tako nesrečno, da si je zlomil roko in iz; ah n il desno ramo1. Ozdravil bo v 6. tednih.
DUEVNE VESTI.
Giacomo Puccini.
Naj več ji sodobni glasbeni skladatelj Jakob Puccini je v soboto umrl v Bruselju.
Naše ljudstvo Jakoba Puc* cinija ne pozna. Puccini je u* glasbil gledališka dela in zlasti opere, od katerih ostanejo ne* umrljive »Bohème«, »Madame Butterfly«, »Tosca«, »Manon Lescaut«, »La Valliére«, v katerih je po mnenju glasbenih strokovnjakov mojster Puccini dal izraza najsladkejšemu in priljudnejšemu glasbenemu ču* tu italijanskega naroda.
Naravno- je, da je vsled tega v kratkem času.postal najpo* pularnejji glasbenik Italije in — Dunaja, kjer so znali ceniti njegove glasbene talente in se mU vsled tega tako prikupili, da mojster ni zamudil nobene prilike, da bi ne šel na Duna j.
Še pred par meseci je bil na Dunaju, toda že takrat so opa* žili na njem izvanredno potr* tost. ki je prihajala od vedno izrazitejše sladkorne bolezni, kateri se je konečno pridružil še rak* 1 * * * V v grlu.
Zdravniki so mu prerokovali rano- smrt že meseca junija. Puccinijev sin je seveda storil vse, da bi rešil očeta. Na zdravnikov nasvet so poskušali najskrajnejša sredstva, da bi podaljšali dragoceno življenje.
Zalibog pa so mu podaljšali le muke. Poskusili so namreč na njem z najnovejšim zdrav*
1 jen j cm raka potom radijskih igel. V ta namen so morali v*
peljati dihanje skozi nos, kar je seveda za šibkega, človeka
trajno nevzdržno.
Vendar je njegov organizem še precej časa kljuboval smrti.
V petek pa so njegovi moči nenadoma, propadle. Preživel je še eno noč in v soboto okoli poldneva je pri popolni zave* sti izdahnil.
S Puccinijem je zatonil mož, na katerega je Italija lahko po* nosna. Taki možje se ne rodi* jo- vsak dan in za Verdijem in Rossinijem Italija ni imela več* j ega skladatelja.
Kot ženii je bri tudi velik človek. Splošno se potr ju* je, da je bil pokojnik milega in dobrohotnega značaja, ki se ni pehal v ospredje. Radi tega
se ie njegova slava razmeroma počasno razvila. Malo pred svojo smrtjo je žel zadoščenje, da ga je na Mussolini jev pred-log kralj imenoval senatorjem, česar se je mož jako veselil. Mussolini pa je zopet enkrat pokazal, da fašizem zna ceniti ljudi odličnih duševnih spo? sobnosti.
Puccinija pokopljejo v Mila; nu na državne troške. Njego? vo smrt objokuje danes vsa italijanska država, sosebno pa državna stranka, koje zvesti član je bil tudi pokojni Puc; cini.
Mussolini je vsled tega spo? menu! njegovo smrt tudi v po slanski zbornici.
Zagonetna smrt italijanske Kneginje.
Italijanske aristokratične kroge je pretečeni teden vzne; mirila senzacij ona Ina vest o še nepojasnjeni smrti kneginje Ane Marije Borghese, rojene vojvodinje Ferarske. Dama je stanovala nekaj dni v svoji prekrasni vili ob Gardskem jezpru. Prišla je tjakaj iz Rima kjer biva obitelj Borghese obi= čajno. V prestatici se je razsta? k s soprogom Scipijem, ki je odpotoval na neko svatbo na Madžarsko. Kneginja ima dve hčeri: starejša je poročena z grofom Cavazzem in biva stal? no v Bologni, mlajša pa je sta? ra šele 17 let in živi v Rimu.
V torek ob 5. uri popoldne se je kneginja podala iz vile na sprehod okoli divnega jezera. Spremljal jo je samo pes, njen zvesti čuvaj. Šla je najprej v park poleg vile, kjer je hotela presajati mladike. Obšla je nark in dospela končno na o? -točičl Capo Grosso, kjer je nabrežje zelo strmo. Tam jo je še videla služinčad in neka tu? ja deklica, ko pa so dami pti; nesli v cbednico naročeno ve? čerjo, ni hotelo biti kneginje cd nikoder. Prestrašeni so jo šli služabniki iskat, toda brez uspeha. Na konici otočiča, kjei je dama stala in opazovala solnčni zahod, je ležala na tleh ročn torbica in rokavice po = grešane. Zraven pa je mirno' seddl pes, ki je čuval pred; mlete.
Osobju je bilo takoj jasno, da se je moralo s kneginjo ne? kaj zgoditi. Sprva se je mislilo, da se je morda utopila. Toda pokazalo se je, da za tako de-ianje ni bilo nobenega vzroka, kajti kneginja se je s svojimi razumela prav dobro in se je razstala z možem in hčerko, ki je ostala v Rimu, s klicem »na srečno svidenje!« Njena smrt se ne da pojasniti drugače ka? kor tako, da se je kneginja i? graia s psom ter se mu pri tem umikala in zašla predaleč na? zaj, izgubila ravnotežje in pa = dia v jezero.
Zanimivo je pri tej stvari dejstvo, da je blizu dve leti od tega na istem mestu utonila mlada grofica Albizzi, intimna prijateljica kneginje. La’-verni ljudje spravljajo oba smrtna slučaja v zvezo in go?
vor£, dat je. grofica Albizzi pri? šla po svojo prijateljico. Seve? da so to samo prazne besede in hudobna namigovanja.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA AJDOVŠČINA ? POSTOJNA
Poročali smo že v našem li; stu, da je izvanredna kraljeva komisija za upravo Furlanske pokrajine pod predsedstvom kom. grofa Caporiacco, vsled vesti, da vlada proučuje nov načrt javnih del naprosila to? zadevno ministrstvo da sprejeme v gradbeni program želez? nic tudi proga Ajdovščina; Postojna.
Ta sklep je jako ugodno u? plival na politične in trgovske kroge, ker vprašanje gospo? darskega proevita v naši ob= mejni zoni, je v prvi vrsti od? visna od zadostnih prometnih zvez.
SEMENJ SV. ANDREJA.
Tudi letos se je otvoril trg Sv. Andreja, kakor po rta vadi. Dobila so se raznovrstne reči; središče trgovine je bilo na nekdanjem travniku, ali trgu zmage kakor sc danes ime? nuje.
Slabo vreme je marsikoga ozbovoljilo tako, da je iskal zavetja v krčmah. Zato so bi? li od vseh najzadovoljnejši krčmarji.
OBLETNICA SMRTI dobrovoljca Scipia Slataper, ki je padel na podgorski višini 7. decembra 1915 sc bo letos praznovala s spominskim go? vorom posl. Alda Rossinisja v dvorani, ki jo da v ta namen na razpolago goriško vdruže? nje bivših bojevnikov in po? habljencev.
AFERA »ADRIATISCHE BANK«.
»Jutru« poročajo iz Dunaja: Proti funkcionarjem »Adria? tische Bank« je vloženih več kazenskih ovadb. Med drugim je bivši državni pravdnik dr, Preminger vložil kazensko o? vadbo proti generalnemu rav natelju dr. Kamenaroviču. Tej ovadbi je priloženo mnenje strokovnjakov, iz katerega iz? haja, da se je delniški kapital napram oblastem izkazal kot popolnoma vplačan in podpi? san, — katera trditev se je iz? kazala za neresnično. Kazen? ske oblasti nameravajo izdati zaporno povelje, katero pa o? stane za enkrat neizvršeno, ker se nahaja Kamenarovič v Trstu v zaporu.
Tretji Izkaz
invalidnih penzij za vojne invalide in pohabljence našega ozemlja:
Vipava: Hosel Ivan pok. Jurija, Tomažič Franc živ. Ivana oče pok. Julija.
Goče: Cigoj Jožef pok. Te? odora.
Sturje: Stibil Margerita ma? ti Pijan Grila.
Banjšica: Kofol Leop. živ. Matija, Kumar K aterina mati Kumar Antona.
Veliki Dol: Vičič Ludvik živ. Matija oče Julija.
-----------------------------^
;	Skrilje: Ivan Batagelj živ.
| Jožefa, oče Ivana.
!	Sv. DahsBanjšica: Cvetrež.
i nik Rudolf Antona, Humar
Ivan Petra.
Tolmin: Sabotič Katarina živ. Andreja, mati Franca Le? ban.	1 '	’
Solkan: Prešeren Valentin, oče Valentina.
Černiče: Batič Jožefa, mati Ivana Koršič, Faganel Iv. pok. Jožefa oče Jožefa in Antona, in Antona.
Vrtojba: Mermolja Jožef, pok. Ivana.
Moša: Bressan Virginija živ. Ivana vdova Breganta Felice.
Kamno: Kodrič Franc.
Škrbina: Gobar Jožef pok. Antona oče Viktorja.
Spodnja Idrija: Matija Bo? gataj živ. Aleksandra.
Budanje: Krasna Pavel živ. Matija.
O sejmih.
Zopet smo slišali tožbe, kako sejmi propadejo. Čudno je pa naravnost, da smo že pred sej? mom Sv. Andreja čitali v slo? venskih listih, da bo slabo o = biskovan, ker češ, da Videm vpoja vso goriško trgovino. Zdelo se nam je, kakor da bi bil napovedan bojkot sejmu sv. Andreja že po domačinih.
Toda vse to so same čanče. Pokrajinski sejmi splošno pro? padajo, ker so se v teku časa spremenile kulturne in socijal? ne razmere.
PRVOTNI SEJMI so bili namreč krvava potreba Trgovina ni prodrla še v vse vaške kote po hribih in doli; nah, marveč kmetič si je vse sam doma prideloval in jo. ho? dii vsako leto enkrat kupovat česar je rabil, na — veliki letni semenj.
Sicer pa je bila pred časom že trgovina tako vpeljana, da je bil veliki semenj največji tr? govski dan v letu. V gotovem kraju so se sešli trgovci iz vse? ga sveta in prinesli najrazlič? nejše stvari na prodaj. Veliki semnji so bile prave razstave novosti, radi česar ni nihče za mudil prilike, da bi ne posetil velikih sejmov. V tem pogledu je prednjačil gotovo
VELERUSKI SEMENJ v Nižjem Novgorodu, mestice, ki je normalno štelo svojih 30.000 prebivalcev, ki so pa ob velikem semenju, ki je trajal mesec dni, nàrastli in večkrat prekoračili miljon duš.
Sedaj pa naj si človek pred? stavlja kako pestro sliko je nu? dii tak velesejem, kamor je pridrvelo ljudi iz polovice sveta. Poleg obiskovalcev iz širne evropejske Rusije, so došli na sejm kupci in trgovci iz naj? oddaljenejših krajev Azije. Tu so se sklepale kupčije od leta do leta. Dajalo se je tudi na vero od leta do leta in ni se slišalo takrat, da bi se to zaupa? nje zlorabilo. Razven tega so prihajali na sejme vseh vrst
GLUMAČI,
čarovniki, zverinjaki, cirkusi itd. itd., ki so zabavali ljudstvo s svojimi predstavami. Večkrat so se videle na teh sejmih čud? nejše stvari nego danes, kajti magi iz jutrovih dežel prekaša? jo daleko vso našo fantazijo iz čarovniških in hipnotičnih ka> binetov.
Danes so te obrti skorda iz? ginile iz prometa, so pa nenadomestljiva zguba za sejme, kjer so zadrževali ljudi in tako trgovini in sebi neposredno pomagali.
Sicer pa, kakor že rečeno, se je to nazadovanje opazilo že pred vojno. Sejmi so že v zaj? Ujem. času pred vojno služili večinoma za to, da so se mo? gli trgovci znebiti
ZLEŽANEGA BLAGA.
Navidezno lepo blago, ki je pa »zležalo« po zalogah, je šlo gladko od rok po nizkih cenah. Ljudje so kupovali cene pred? mete za šalo, da so le kaj pri? nesli domov iz sejma.
Danes ljudstvo tega ne dela, ker je vojska požrla denar.
Podeželni sejmi ne zanimajo več ljudstva. Edini sejmi, ki so se še ohranili v prvotnem po? menu in zmislu so
ŽIVINSKI SEMNJI, ki so danes še pogostejši in živahnejši kakor nekdaj. Le?ti ne propadajo, ker jih vzdržuje socijalna potreba. Z živino ni mogoče drugače kupčevati na debelo kot na semnjih. V o? stalem pa so naše podeželne semn je izpodrinili moderni
VZORČNI SEMNJI, ki se prirejajo v glavnih trgov? skih prestolnicah in nadome? ščajo v vsakem pogledu tradì? cijonalne sejme, kamor so z/a? hajalli naši priprosti predniki. Danes pohajajo vzorčne vele? sejme le gosposki ljudje. ___
Odgovorni urednik: Josip Peternel.
Izdaja konsorcij »Nove dobe«.
Tiska Narodna tiskarna.
Gosp. odsek trga Vipave odda v najem pašnik RAVNIK na Nanosuv izmeri 110 ha potom javne dražbe prvo nedeljo po novem letu t. 4 januarja 1925 ob 11 uri dopoldan, v občinski pisarni v Vipavi.
Pašnik je izključno za ovčjerejo ter ima k temu potrebne hleve in orodje. Poleg tega je na razpolago več njiv. Natančnejše podatke se izve pri gosp. odseku v Vipavi.
ZA GOSPODARSKI ODSEK v Vipavi.