LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 3ESTN A JST A KNJIGA 1965 l A L, Q 2 1 L A SLOVENSKA AKADEMIJA ZKAN05TI L K UMETNOSTI V LJUBLJANI RAPPORT siir l'activité Je la Bibliothèque do l'Académie Slovène des Sciences et des Arts en Bien que les locaux tlo la Bibliothèque soient trop restreint* et qu'ils ne conviennent pas à leur but et bien que le prcsonnel ne soit pas assez nombreux, l'activité déployée par tous les secteurs de la Bibliothèque était régulière et les résultats obtenus sont positifs. En ce qui concerne la construction du nouveau bâtiment île notre bibliothèque, seulement quelques ouvrages de préparation et de protection nnt pû être effectués à cause di-s difficultés financières. L'échange des publications de l'Académie représente son activité la plus vive. Cet échange s'est effectué avec 1122 institutions éparses dans le monde entier. En échange de 4683 publications envoyées, nous en avons reçu j4. L'accroissement du fonds de libres comporte aussi l'acquisition île J774 unités à litre gracieux et île 1914 par achat. L'accession totale, réalisée en 1965 s'élève à 9322 Unités, dont 8949 de livres et années complètes de revues, 4 microfilms, 1 manuscrit. 27 cartes géographiques. 1 disque. 340 reproductions et photographies. Les frais d'achat s'élèvent à 3,717.7$S dinars. La Bibliothèque publiait régulièrement tous les mois 2 bulletins comportant les rapports concernant l'accession des livres et des périodiques. Outre à l'échange des publications de l'Académie, notre Bibliothèque effectue aussi l'échange des doublets ce qui a donné dans l'année passée un échange supplémentaire de 831 livres. A l'exception d'une partie minime des publications anciennes, le fonds de livres de la Bibliothèque de l'Académie est entièrement catalogué et classé. Pourtant l'aménagement de cette partie elle aussi est déjà en train. Les données en question sont enregistrées aussi dans les catalogues centraux de l'Institut Bibliographique Yougoslave à Belgrade et de la Bibliothèque Nationale et Universitaire à Ljuiljana. A la fin de l'aimée passée, notre fonds de livres comprenait 119.000 volumes env. L'emprunt des livres, effectué soit dans la salle de lecture même, soit en dehors d'elle, a atteint 17J216 volumes. DailS notre atelier de reliure j+6 livres furent reliés et plusieurs vieilles impressions remises en bon état. L'atelier de reliure a broché aussi nos bulletins. Au cours de l'année, le nombre du personnel spécial {1 directeur de la Bibliothèque, l bibliothécaire, 5 vice-bibliothécaires, i bibliothécaire-auxiliaire, 2 aides honoraires) n'a pas changé. LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI iN UMETNOSTI ŠESTNAJSTA KNJIGA 196 5 ZALOŽILA SLOVLNSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V L J U B t J A N [ Sprejem na seji predsedstva akademije dne 26. januarja 1W6 Uredil akademik Milko Kos Natisnilo CP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani ORGANIZACIJA PREDSEDSTVO (po stanja 31. decembra 1965) Predsednik: Josip Vidmar. Podpredsednik: Anion K uhelj. Glavni tajnik: Milko K. o s. Razredni tajniki: i. v razredu za zgodovinske in družbene vede France Štele. 2. v razredu /a filološke in literarne vede France Ko b lar. 3. v razredu zu matematične. Fizikalne in tehniške veile v. d, tajnika Anton K n -h e I j. ne ] u t t i, ing Ivo P u n C e r, ing. Mitja Z u p a t) č i č. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Miroslav Z e i. Zunanji strokovni sodelavci: dr. Vladimir Bar to I, Srečko Grom, dr. ing. Vlado T r e g u h o v. Inštitut za biologijo ima še Biospeieološki laboratorij v Postojni. vodja dr. Jože Bole. 5. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN CUJE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovan Hadži. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B rod ar, akad. dr. Jovan Hadži, akad. dr. Anton M e 1 i k . akad. dr. Ivan Rak o v e C. 6. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akad. dr. Igor Tavča r (do svoje smrti 27.12. 1965). Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan B rece1 j, akad. dr. Alija Košir. akad. dr. Robert Neubauer. Zunanji znanstveni sodelavci: univ, prof. dr. Stanko B a n i č, primarij dr. Slavko Rak ovec, docent dr. Miroslav K a -1 i š n i k. 7. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik; akad. dr. Milko Kos. Znanstveni sveti akad. lir. Srečko B r o d a r , akad. dr. Milko Kos, akad. dr. France S i e 1 e, akad. dr, Fran Z iv i 11 e r. a) lekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik; akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svetnik: dr. Pavle B 1 a z n i k. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Melilta Pivec - Ste) b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik: akad, d r. France Štele. Višji znanstveni sodelavec: dr.Emilija« C e v c. Strokovni svet: akad. dr, France Ste) e, univ. prof, dr. Stane Mikuž, višji znanstveni sodelavec dr. Emili ¿aa Cevc, c) Sekcija za arheologijo. Načelnik: akad. dr. Srečko B r o d a r. Znanstvena sodelavca: dr. ing. Mitja Brodat, dr. Alojzij Š e r c e I j. Asistent: Jaroslav Š a š c I. Strokovni sodelavec: Stanislav Jes.se. ■Strokovni svet: akad. dr. Srečko Brodar. univ. prof. dr, Josip Klemene, ravnatelj Narodnega muzeja dr. Jože Kaste! ic, strokovni sodelavec Stanislav J e s s e. 8. ORIENTALISIIČNI INSTITUT Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akad. dr. Viktor Korošec, akad. dr. France Štele, dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. prof. tir. Josip Korošec. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JLZ1K 11 pravnik: ukad. dr. Bralko Kreft- Znanstveni s\el: akad. dr. France Bezlaj, akad. dr. Bralko K reft, univ. prof. dr. Anton Bajec, znanstveni svetnik dr. France Tomšič, znanstveni sodelavec dr. Jakob R i K I c r. a) Dialektološku sekcij o. Načelnik: znanstveni sodelavec dr. Jakob 11 i g I e r. Asistent: Saša Se rr e C. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. proT, dr. J me Logar, b) Toksikološka sekcija. Načelnik: univ. prof. dr. Janko J u r a n č i c, Znanstveni svetnik: dr. Lino Legi.ša. Višji strokovni sodelavci; Marija J aneiic, Joža Meze, Stanisla v S u li a d o 1 n i k-Asistenti: Milena ilaj nšek, Jelisava Jenčič, Tomaž k. o r o.š e c, Ivana K o z 1 e v ča r , Z vnuka L e d e r -Ma ne i n i, Ada M u b a , Franc Nuvat, Marta Silvester. c) Etimološko-onomastična .sekcija. Načelnik: akad. dr. France Bezlaj. Asistent: Drago M e r t e 1 j. č) Komisija za slovensko gramatiko, lilologijo iu pravopis. Predsednik: univ. prof. dr. Anton Bajec. Člana: znanstvena svetnika dr. France Tu iu S i C, dr. Lino L e g i š a. 10. INSTITUT ZA LI TERATURE Upravnik: ukad. dr. Anton O r v i r k. Znanstveni svet: ukad. dr. France K o h 1 a r , akad. dr. Anton O c v i r k , akad. Josip V i d in a r, Znanstvena .svetnika: Alfonz G .s p a n . Drago Šega. Višji znanstveni sodelavec: dr. Milena l r š i č. Asistent: Nada P r a £ e 1 j. Zunanji znanstveni sodelavec; univ. prof. dr, Anton Slod-n j a k. 11. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: ukiiil. dr. France B e z 1 a j. Znanstveni svet: akad. dr. France H e z I a ] , akad. dr. Bratko Kreft, nniv, prof. dr. Vilko Novak, prof. Višje pedagoške šole Boris Metliuf, ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan, znanstveni sodelavec Glasbeno narodopisnega inštituta dr-Zmaga Kumer. Znanstvena svetnika: tir. Niko Kuret, dr. Milko Matifie-t o v. Zunanji strokovni sodelavci: uuiv. prof. dr, Vilko Nova k . ravnatelj Mestnega arhiva dr. Sergij Vi Ifan, prof. Ekonomske srednje šole Petrina O C v i r k. 12. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Alija Košir. Strokovni svet: akad. tir. Alija Košir, akad. d r. V iktor Ko~ rošec. akad, dr. France Štele, o is i v, profesor ja: ing. Albert Struna, dr. Stanko Ban i C, gimnazijski profesor v pok- Franc K a p u s, a) Pravita sekcija. Načelnik: akad. dr. Viktor Korošec. Člani sekcije: univ. profesorji dr. Alojzij F i n ž g a t , dr. Jože j u h a r t., dr. Avgust M u n d a . dr. Vladimir Murko. dr. Leonid P i t a m i e ; Ti 11 i v. doeent dr. Ja-romir B e r a n. Znanstveni svetnik: dr. Vladimir K u k m a n. b) Jehniška .sekcija. Načelnik: univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni sodelavci: ing. Stane Bonač (za papirno industrijo), univ. prof. ing. Boris Cernigoj (za strojništvo), ing. Vcnčcslav Fantek (za železnice), univ. prof. dr. ing. Janko Kavčič (za kemijo), ing. Le o Knez (za varilstvo), akad. univ. prof. ing. Feliks l.obe (za strojništvo), 1111 i v. prof. ing, iTanc M I a k a r (za elektrotehniko), ing. Lei Pipan Ua raziskavo materiala), univ. prof. Vinko Sad a r Ua agronomijo), ing. Srečko Saj o vic {za elektrotehniko), univ. prof. dr. ing. Srdjan Tur k (za gradbeništvo), ing, Lojze Žu mer (za gozdarstvo in lesno predelavo). c) Medicinska sekcija. Načelnik: oni v. prof. dr, Stanko B a n i č. Strokovni sodelavci; akad. dr. Alijn K o š i r , primarij dr, Mirko K a r i i !1 . san. major dr. Fran S m erd n . asistent dr. Miklavž Kozak. Jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Lino Legi š a. S to sekcijo tesno sodeluje veterinarska podkomisija v naslednji sestavi: Predsednik: univ. prof. tir. Janez B a t i s. Sodelavci: univ i prof; dr. Leo Higier, univ. docent dr. Janez Bunic, um v. docent dr. Vlado G rego rr< vic, veterinar v pokoju dr, I ran Veble. e) Naravoslovna sekcija. Načelnik: Franc K. a p u s , gimnazijski proTesor v pok. Pomočnik načelnika: Anton K as tel ic. gimnazijski profesor. Sodelavci: univ. prof. dr. Svetozar Ilešič in dr. ing. Stanko Grafenauer, gimnazijski profesorji Silvo Breskvar, Ivan Krcčič, Stanko UršiČ.zuan-Btvemi šodelavec SAZU dr. Rajko Pavlovec, kustos muzeja Tone \V raber. d) Umetnostna sekcija. Načelnik: akad, dr- K ranče Štele. Člani: akad. dr. Bratko Kreft — za literuturo, akad. Lu-cijan M. Skerjanc — za glasbo, akad. dr. Bralko Kreft in prof. Pino Mlakar za gledališko, filmsko in plesno umetnost, akad. dr. France Štele — za likovno umetnost H. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSELJENSTVA Predsednik sveta: akad. dr. 1 run 7. w i t t e r. SKUPŠČINA I PREDSEDSTVO I " I I I i Upravna pisarna Znanstvene pisara« Biblioteka PjiEttti Studijski ccslei _ | ii igo do vin o Aaiubovodstvo Fl< ^'1' l-MI' üIovíasW£í IwljritttTi r, razred _]_ I I Inüiilu O ri enlaza listiEni jgocicivina ittSlitut I.1 Sekcija Obi a in n 9 rodn g 2godov ina RAZREDI I I II. RAZRED I I Inštitut xa slovenski Jeiik i Inititat ia literature I II. Sekciji Umetpd-itiifl zgodovinu I Institut ia ?! »vensko :l ri rodu pis je IIL sekeija ATleologija IV. RAZR£D I institut za ta iik kovan je krasa IsSlitut ate geografijo in Za y ud za kartografijo Inštitut geologijo I Inštitut ZB biologijo I Inštitut za medicinske Veda v ftAznto I Odbor za urejevanju favne, flore in Jiej Slo* tiuijc Terminološka ItomiKpjn (sekcijt; a) pravna, b) tehniška, c) uiediciuskti i) naravoslovna, (t) uaefnnrtra) Preglednic» organizacije Slovenske akademije Znanosti in umetnost! II Člani C ASTN A ČLANA Josip Rroz-Tîto, predsednik SFRJ. maršal Jugoslavije. izvoljen avgusta 1948. G L Letopj.s III, 79— 115. Edvard Kardelj, predsednik Zvezne skupščine, izvoljen b. decembra 1949. GL Letopis lit 119—132. L RAZRED Za Zgodovinske in družbene vede Redni člani Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899, dr. i ur., redni profesor za rimsko pravo ni spi osno zgodovino države in prava v antiki na univerzi v Ljubljani: redni član od 2. oktobra 1956; upravnik Orienta lis ličnega inštituta pri akademiji; načelnik pravne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; član Nacionalnega komiteju SFRJ za oriental ¡stiku; član Inštituta zn pravno zgodovino v Zagrebu, Société d Histoire du Droit français et étranger v Fariitu. Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité v Bruslju, Association Internai tonale de Papyrologues, affiliée à la Fédération Internationale des Eludes Classiques v Bru.slju, International Law Association v Londonu. Comitato scientifico internazionale revije lura v Cata nijî, Conseil scientifique pri Revue Internationale des Droits de l'Antiquité v Bruslju, redni ëian Soeietà italiana d i Storia del diritto: podpredsednik Društva orientalistov Jugoslavije, — Glej Letopis VIIL 33—5fi- Milko Kos, rojen 12. decembra 1892, dr, pliil,, redili profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni Član od 7. oktobra 1938, načelnik filozof.sko-filološko-ltisforičncga razreda od 31. januarja 1940 do 28. j uni jn 1941. od 19. maja 1950 glavni iujnik akademije, upruvuik Inštituta za zgodovino pri akademij j in načelnik njegove sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni clan J ugasla venske akademije znanosti i nmjetnoati v Zagrebu. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Poljske akademije z nanosi i v K rak o va (1947) in K i ¿lovske češke spotečnosti nauk v Pragi, član Instituta fiir osterreiehiscbc Gesebiclitsforscliung na Dunaju. — Glej letopis I, 53—62. C! o r a z d Kušej, rojen 17. decembra 1907. dr. iur., redni profesor zu teorijo države in prava in primerjalno ustavno pravo na univerzi v Ljubljani: redni član od i7.oktobra 1958; élan International Law Association v Londonu, Société de Législation Comparée v Parizu in mednarodnega prezidija Fundatio Grotiana internalionalis inn gentium propagando addieta \ Miinchnu. Glej Letopis IX. 33 34. i' rancè Ste! è, rojen 2L februarja 1886, dr. pbiL, redili profesor za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 16. maja 1940, načelnik H luzofsko-f lIo-loško-InstOričnega razreda od 1. julija 1942 do 2. oktobru tajnik razreda za zgodovinske iu družbene vede od 24. juliju 1948 dalje, načelnik sekcije za zgodo* ino aro c trosi i pri Inštitutu zu zgodovino, načelnik umetnostne sekcije Terminološke komisije pri akademiji; dopisni član Jug osi a venske akademije znanosti i umjcUiosti v Zagrebu, častni član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, dopisni član Medna rodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član ÀICA pri UNESCO, Član Instituta fiir tislerrcichiseho Gcscbichtsfor-sehung na Dunaju; zlata doktorska diploma filozofske fakultete univerze na Dunaju (1963); časlni clan Društva jugoslovanskih konservatorjev. — Glej Letopis L ii3 — M a k s o Snudeil, rojen 13. oktobra 1895, dr. iur., redni profesor za ustavno [Jravo SPIl J ua univerzi v Ljubljani: redni član od J.oktobra 1956; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosii v Zagrebu; član International Lav Association v Londonu, sveta Association de Science politique v Gene v i in Association du Droit comparé v Parizu, — Glej letopis Vili, 37—38. kad o V a v p e t i č , rojen 26. junija 1002, dr. i tir., redni profesor za javno upravo in upravni postopek ua univerzi v Ljubljani; redni član od 17. oktobra 1958; ravnatelj inštituta Zil javilo Upravo in delovna razmerja pri pravni fakulteti v Ljubljani; član Institut international du Droit comparé v Parizu, International Law Association v Londonu in Association internationale pour t'eUBçigneinefnt du Droil compare v Stras-boitrgu. — Glej Letopis IX, 35- 37. Boris Ziherl, rojen 25. septembra 1910. redni profesor za občo sociologijo no Filozofski fakulteti univerze in im Visoki šoli za politične vede v Ljubljani: dopisni član od 6. decembra! 19+9, redni član od !7. oktobra 1958; zvezni ljudski poslanec, član CK Zkj in Izvršnega komiteja CK /K. Slovenije. - Glej Letopis III. 165—171 in IX 38—40, F r a n Z w i t t e r, rojen 24. oktobra 1905, dr. phil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na univerzi v Ljubljani; dopisni Član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958; predsednik sveta Studijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenska: dopisni član jugosla venske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu; predsednik Zgodovinskega dru.štvo /a Slovenijo. Glej Letopis V. 76 Fi2 in IX, 41-42. Dopisni člani Milan Bar fol, rojen 10, novembra 1901, dr. i ur., redni profesor na Pravni fakulteti univerze v Beogradu: dopisni flall od 17. oktobra 1958: redni élan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu iu njen sekretar: redni član Inštituta zii družbene vede v Beogradu, član sveta Inštituta ?,n primerjalno pra^o v Beogradu in Inštituta za mednarodno ¡»olitiko in gospodarstvo, član pravnega sveta Zioztieg;j izvršnega sveta SFRJ; glavni urednik »Analov* pravne fakultete v Beogradu: redni član Mednarodne diplomatske akademije v Parizu. Akademije zu družbene znanosti v Pliilndelpliiji. Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washingtonu, -Société île Législation Comparée v Parizu, podpredsednik International LftW Association v Londonu, dopisni član Mednarodnega inštituta za mednarodno pravu, stalni član Pomorskega medna rod nega komiteja * Bruslju, član stalnega tnednatpdnega arbitražnega sodišča \ Haagu, Čl un komisije OZN za kod Mika« ijo mednarodnega prava. - Glej Letopis ¡X. 43—44. J o v a n D j o r d j e v i c , rojen 11), ma rca 1908. d r. iur., redni profesor za politične \ede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu; dopisni član od 17. oktobra. I95S: redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugo-sdavenske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagreba, član Mednarodne akademije za politične znanosti in ustavno zgodovino, član Mednarodnega inštituta za politično Filozofijo, prvi podpredsednik Mednarodnega združenja za politične vede, predsednik pravnega sveta SFRJ. — Glej Letopis IX. 45 -46. Leon G e r š k n v i é , rojen 2. februarja 1910. dr. iur., redni profesor Fakultete za pni iti ene îede v Zagrebu; dopisni Član od 17. oktobra 1958: zastopnik in predsednik organizacijsko-političnega sveta Sabora Sfl Hrvatske, Élan pravnega sveta SFRJ. — Glej Letopis IX. 49—50. Ljudmil H au p t ju an n, rojen 5. februarja 1884, dr. ph.il., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na vseučilišči« \ Zagrebu v pokoju: dopisni član od 10. maja 1940; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Kralovske èeské společnosti nauk \ Pragi: zlati dokioral univerze Gradcu; ziata Jirečkova medalja za življenjsko dnlo podeljena od Siidostenropa-Gesellscbaft v Muucbttu 1%2. — Glej Letopis I. 166 167. Marko KostrfcnCié, rojen 21. marca 1884, dr. iur., redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFltJ do 19. stoletja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju: dopisni član od 2. junija 1953; predsednik Sveta akademij znanosti SFRJ; pravi član Jugosla venske akademije znanosti i um jet-nosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije natika i umetnosti v Beogradu, častni doktor Karlove univerze v Pragi. — Glej Letopis V, 74—75. Ivo Krbiek, rojen 23. avgusta 1890, dr. iur., rodni profesor za upravno pravo na vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 17. oktobra 1958: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i Dmjeinosti v Zagrebu; član prav nega sveta SFRJ, Inštituta za primerjalno pravo v Beogradu. International Law Association v Londonu, Société de législation Comparée v Parizu in stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. — idej Letopis 1\". 54—52. Y o j e s l a v Mule, rojen 14. decembra IHH6, dr. pilil., redili profesor za srednjeveško umetnost ua Jagclonski univerzi v Krnkovu v pokojil; dopisni član od 22. decembra 1961; redili član Poljske akademije znanosti v Krnkovu (1947), čas I ni član poljskega društva umetnostnih zgodovinarjev. — Glej l etopis XII, 29 -34. Grgu Novak, rujen 2. aprila 1888, d r. phiL redni profesor za Zgodovino Starega veka na vseučilišču * Zagrebu v pokoju: dopisni član od 22. decembra 1961; predsednik Jugo-slavenske akademije znanosti i timjetnosti v Zagrebu (od I95N); dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju, častni član Romunske akademije znanosti v Bukarešti. član Depu-fazioue storiea per le Venezie v Benetkah, Aot-adernia de! Me-diterraueo v Falermu, Isiilulo itn liano d i pre i stori a e proto-storia v lloreuci. Institut oni ArchaeologicUm German i tu m v Berlinu. — Glej Letopis XII, 35—"57. II. RAZRED Z,'i fi!olo.ik'e in lUer&rne vede Redni člani France Bezlaj. rojen 19. septembra 191 Ol dr. phil., redni profeisor ea primerja Ji) o slovansko jezikoslovje na t" i 1 o -zof.skj fakulteti univerze v Ljubljani; redni Član od 3. julija 19b4: upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri akademiji. — Glej Letopis XV, 31 54. Franee Koblar. rojen 29. novembra 1889; b5 dalje; podpredsednik Slovenske matice. Glej l etopis XV. 35 3K. Allton O C v i r lfc, rojen 23. moren 1907: dr. phil.. redni profesor s.a zgoduvino svetovne književnosti in literarno teorijo no Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani; redni član od 3. julija 1%4: uprai nik Instituta za literature pri akademiji. Glej Letopis XV, 39—40. J o s i p Vid m a r, rojen 14. oktobra 1895; redni elun od b. decembra 1949; od 27,oktobra 1952 predsednik akademije; dopisni član Srpske akademije uauka i umetnosli v Beogradu, Jngoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu iu Romunske akademije znanosti v Bukarešti. C! le j Letopis III. 172— 184. Dopisna člana M i J a n Grošelj, rojen I*), septembra 1902. dr. phil., redni profesor za klasično filologijo na unverzi a- Ljubljani; dopisni član od 17. oktobra 1938- — Glej Letopis IX, 53— Janko L a v r i n , rojen 10. februarja 1887. upokojeni redili profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Not-linghflmti; dopisni član od 2. oktobra 1()5b. —Glej Letopis Vil!, 39—42. JI T. RAZRED Za matematične, fizikalne iti tehnične oede Vence Koželj, rojen 17. septembra 1901, dr. techn.. refini profesor za teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953, redni élan od 21. decembra i%2. - Glej Letopis IX. 55—56 in Xf!l. 31. A n t o il K uh elj t rojen 11. novembra IlK>2, dr. ing., redni profesor za mehaniko na univerzi v Ljubljani: redni clan od b. decembra I94*J; od 22. decembra 1%1 podpredsednik akademije; dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej Letopis III, str. 185. Feliks Lobe, rojen Ii. okiobra 1894, redni profesor za predmete »mehanska tehnologija« in »gradnja obdelovalnih stru jev« na univerzi v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949; redni član Collège international pour l'étude scientifique des techniques de production mécanique. Glej Letopis III, 186—187. Anton P e t e r i i n . rojen 23. septembra 190S. dr. sei. liai., dopisni član od 21. decembra J946. redni član od 6. decembra 1949: član American Association for the Advancement of Science (Washington), American Physical Society (Washington), Kolloid Gesellschaft (Köln), Société mathématique de France (Paris), član makrom olekulske sekcije Mednarodne unije za čisto iu uporabno kemijo, član International Committee of 11 h oology (Amsterdam), član izdajateljskega odbora Makromolekulare Chemie: (Freiburg Br.), član uredniškega odbora t Journal of Polimer Science: (New York). Glej Le» Iopis IÏ, 43—46. Josip P lernet j, rojen 1L decembra 1873 na Bledu, dr. phiL, častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko tia univerzi v Ljubljani od ti j ene ustanovitve do 50, junija 195?, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti od 7.oktobra 1938, načelnik matematično prirodoslovnegu razreda oziroma razreda za matematične, pri-rodoslovne in tehnične vede tnl 16. julija 1942 do 30. septembra 1949; dopisni član Jugoftla venske akademije znanosti i iiinjot-nosii v Zagrebu. Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Bayerische Akademie der Wissenschaften v Miinehuu. — Glej Letopis L 93—94. lia II Vidai', rojen 17. januarja l9lSj dr. pilil., redili profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani: dopisni član od 17, oktobra 1938, redni Član od-21. decembra 1%2. — Glej Letopis IX, 55—3b in XII, 52. Dopisni flan Zoran Ran t., rojen 14. septembra. 1904: dj*. tehniških znanosti; redni profesor na Tehniški visoki soli i Braunsch-weigu na katedri za procesno tehniko: dopisni član od "5. julija 1964. — Glej Letopis XV, 47—49. i V. RAZRED 2a prirodoitoone ira medicinske vede R e d u i člani Bogdan Brecel j. rojen 6- maja 1906, dr. med., redni profesor za ortopedi jo na Medicinski fakulteti univerze \ Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike i Ljubljani, siro-kovni svetovalec Ortopedske bolnice v Valdoltri; redni 3Jan od (t. decembra 1949: dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, inozemski član Akademije medicinskih nauk SSSIÎ v Moskvi: častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljabljani. član Société Internationale de ( hirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Brusl ja (S. l.G.O. T.), èaslni član Société Française d'Orthopédie ci de Traumatologie v Parizu, član International Society for Behahilitation of the Disabled v New York u, nacionalni delegat L1 družen j a ortopeda i tramnaiokjgfl Jugoslavije pri .S. I, C. O. Corresponding editor revije Journal of Boule and Joinl Surgery za Jugoslavijo. — Glej Letopis IIJ, 199—200. Srečko Brodar, rojen 6. maja 1S93. dr, phi L. redni profesor za prazgodovino človeka na univerzi v Ljubljani v pokoju: dopisni clan od 6. decembra 1949, redni član od 21 junija 1953, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni: načelnik sekcije za arheologijo pri akademiji: Častili član Arheološkega društva Jugoslavije; dopisni član H. OberMaier Gesellschaft fur die Erforschung des Liszei ta Iters mul seiner Kulturen {Erlangen). Glej Letopis 111, 205--206 ju Letopis V, 98—100. J o van Hadži, rojen 22. novembra 1S84, dr. pltil,, redni profesor za zoologijo; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik matematično-pri rod o« lovnega razreda od 2S. jauuaija 1939 do 10. okiobru 1940. ia jnik razreda za pri rod oslov ne in medi- cinskc vede od 10. septembra 19-49 do 8. oktobra upravnik Inštituta za biologijo pri akademiji, predsednik Odbora za urejevanje lavne, flore in geje Slovenije, predsednik Medaka-deuiijskega odbora y.ü favno in floro Jugoslavije: dopisni elan Jugoslav ens k e akademije znanosti i umjetnosti v Zagreb« iti Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, častni član Pri rod oslo vnega društva in Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, Sociedad Española de Historia Natural v Madridu, član Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Beogradu. — i'le j Letopis J. 29 30. Alija Košir, ro jen f). aprila !S91. dr. med-, redni profesor za histologijo in embriologijo v pokoju, strokovni in raziskovuloi vodja i listološko-embnološkega inštituta medicinske fakultete v Ljubljani; predsednik Terminološke komisije pri akademiji: redni član od 24. junija 1955. Glej Letopis VI, 45—48. Anton Melik. rojen 1. januarja Í890, dr.phil., redni profesor za geografijo nn univerzi v Ljubljani; dopisni člen od Ih. ma ja 1f>44). redni član od 21, decembra 1946, tajnik razreda za prirodoslovne ill medicinske vede od 8. oktobra 1955 dalje, upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji, dopisni član Srpske akademije nauka i umelnosii v Beogradu, predsednik Slovenske Matice. Glej Letopis I. 1?0—171. Roherl N.eubau e r, rojen 7, decembra 18(>5. dr, med., redni profesor za ftiziologijo- na Mcdici tiski fakulteti v Ljubljani: redni član od 22. decembra 1961; častni član Slovenskega zdravniškega društva; častni član Združenja ftiziopncvnio-logov SRS, častni predsednik Združenja medicincev v Ljubljani. častni clan Centralnega odbora Hdečega križa Jugoslavije; dopisni član Združenja nemških specialistov za pljučne bolezni in Francoskega društva f fiziologov; član American College of Chest Physicians in American Thoracic .Society; član skupine ekspertov Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne zveze borcev; glavni urednik časopisa Tuberkuloza«. — Glej Letopis XIL 38—39. Ivan Ra ko ve c, rojen 18. septembra 1899. dr.pbil.. redni profesor /a geologijo iu paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član od 21. decembra 194b, redni član od b. decembra 1949. upravnik Inštitutu za geologijo pri akademiji; častni član Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva na Dunaju in Mednarodoega paleouto-loškcga društva. — Glej Letopis II, 47—53. D o p i s H i člani Bra 11 i in i r Gušič, rojen 6. aprila 1901; dr. med., red rii profesor za oto r i j lolari» go I og i j o na Medicinski faku I teti v Zagrebu: dopisni Član od 3. julija t%4; redili član jugosla-venske akademije znanosti i umjeiiiosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti ^ Beogradu, redni član društva otorinolaringologov Collegium Otolaryngologic eum Ainicitiae Saertuu. častni član poljskega in bolgarskega, dopisni član češkega, član avstrijskega in grškega društva otorinolaringologov. — Glej Letopis XV. 41—46. F r u n j o Kogoj , rojen 13, oktobra 1894, dr. med., dr. se. med. h. c. univerze v Ljubljani, dr. h. C. univerze v Gradcu, refln i profesor za derniato vene ro logi jo in predstojnik derniato-veuerološke klinike uu vseučilišču v Zagrebu: dopisni član od 2. junija 1953; pravi član J n ¡ros la venske akademije znanosti i omjetnosti v Zagrebu in njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Švicarske akademije medicinskih znanosti, častni član oziroma dopisni član ameriškega, angleškega, avstralskega, berlinskega, bolgarskega, češkoslovaškega, dunajskega, francoskega, hanibur-škega, iranskega, italijanskega, madžarskega, meliikuuskcga, moskovskega, milne Renskega, neniškegu. poljskega, švedskega in venezuelskegu dermatološkega društva, francoskega alergo-loškega društva, nemškega društva /a esteltčno medicino; častni član Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani, Zbora liječnika Hrvatske v Zagrebu in Češkoslovaškega zdravniškega društva J. E. Purkyrie v Pragi. — Glej Letopis V, 101-102. O t h m n r K ii h u (glej stran 33). Janez M i 1 e i n s k i, rojen 3. maja 1913, dr. i ur,, dr. med,, redni profesor za sodno medicino in predstojnik Inštituta za Sodno medicino na medicinski fakulteti \ Ljubljani; dopisni član od decembra l%f: inozemski dopisni elan Socio te de Medicine Legale de France, titular ni član Aeademte Internationale de Medicine Legale ct Social o. častni član So-ciela 1 ta liana di Medicina legale e de lic AssieiiTozioni. dopisni član Deutsche Gesellschaft fiir gerichtliehc tin d soziale Medizin, član Mednarodnega komiteja /,a alkohol iu promet, član uredniškega odbora I he International Microfilm Journal oi Legal Medieiue (New York), predsednik Ud mien ja za sudsku medjeinu SFRJ, podpredsednik medicinske sekcije Udruženja za med j una rodno pravo SFRJ. — Glej Letopis XII, 43—45. Franc Novak, rojen 2. junija 190S, clr, med., dr. med. Ii. c. univerze v Torinu, redni profesor /.a porodništvo in ginekologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in ravnatelj Klinike za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani; dopisni član od 22. decembra 1961, častni Član Societal Gynaecologien et Obstet ricia llalica, častni član Českoalo venske lekuiske spolcenosti j. K. Purkylie, član federation Internationale de Gynecologic et d'Obstitrique, predsednik za Jugoslavijo World Association for Gynecological Cancer Prevention, član The Oral Advisory Group of the Medical Commit lee of International Planned Parenthood Federation, častni član Slovenskega zdravniškega društva, podpredsednik E druženja ginekologa i opstetričara Jugoslavije, predsednik ginekološke sckeije Slovenskega zdravniškega društva. — Glej Letopis XU, 46—4S. S i n i š a Stankovih, rojen 26. marca 1892, dr. phi I., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu; dopisni član od 2. juni ja 1953: podpredsednik Sveta akademij znaHosti SFB J; redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjet-nosti v Zagrebu, inozemski član Akademije nauk SSSR v Moskvi. — Glej Letopis V, 103-104. Alojzij Tavčar, rojen 2. marca IS95, dr. ing., redni profesor za genetiko in ilahtnjenje rastlin na vseučilišču v Zagrebu; dopisni čluti od 2. juniju 1953: pravi član J ugosla-venske akademije znanosti t urnjetnosli v Zagrebu, redni član Masarykove akademie prace v Pragi, častni član Scientific Society Sigma V, ( orne!I I iiivorsity. New York. — Glej Letopis 105—106. Kos ta T od uro vie, rojen 5. julija 1887. dr. med.. redni profesor za infekcijske bolezni in upravnik infekcijske klinike na univerzi v Beogradu v ]>okoju; dopisni član od 2. junija 1953; redni elan Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in tajnik njenega razreda za mcdicinsko vede. dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, častni predsednik Srpskega lekarskega društva, častili član več podružnic Srpskega lekarskega društva in ,Sa-veza lekarskih drušiava SFRJ. dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu, Združenja ameriških medicinskih avtorjev, Zna n stveuo-mcd ici 11 skoga društva zdravnikov Štajerske, častni član Československe lekuiske společnosti J, E. Pinky lie v Pragi. — Glej Letopis V, 107. Andrej O. Zupančič, rojen 27. januarja 1916, dr. med,, izredni profesor /a patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti univerze v Ljubljani iu predstojnik Instituta za pato-luško fiziologijo v Ljubljani; dopisni član od v julija 1%4; član Royal Society of Medicine v Londonu in Biochemical Society v Londonu. — Gîej Letopis XV. 50—51. V. R A Z R E D Za umetnosti R e d u i člani France Bev k, rojen 17. seplembra 1&90. književnik, redni član od 2. junija 1963, tajnik razredu za Umetnosti od 28. oktobra 1%0. — Glej Lelopis V, f 10—115. Alojz Gradnik, dr. iur., rojen 3. avgusta 1882, književnik, redni član od 21. decembra 1962. — Glej Letopis XIII, 33—58. Božidar J a k a e, rojen 16. julija 1899, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti \ Ljubljani \ pokoju: redni cían od 6. decembra i 943; dopisni čian Jugos laven s ke akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. Glej letopis 111. 207—213. Boris K M il , rojen 24, junija 1[>05. redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kipar »mojster; redni član od 2. junija 1933. — Glej Letopis V. 121—122. G o j til i r Antotl K o s , rojen 24. ju una rja redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti \ L j tih 1 ju tli v pokoju; akad. slikar; redni član otl 6. decembra 1949, Glej Letopis III, 2Í4- 215. Ciril Kosmač, rojen 28.septembra 1910. književnik, redni član od 22. deccmbra 1961. — Glej Letopis XII, 49^5". Marjan Kozina, rojen 4, junija izredni pro- fesor ua Akademiji za glasbo \ Ljubljani \ pokoju; redni član od 2, j unija 1953, Glej Letopis V, 123 124. Miško Kranjec, rojen 13, septembra 1908. književnik, redni član od 2. junija 1933; dopisni član j u gosi a venske akademije znanosti i umjetilosli v Zagrebu iu Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu.—Glej Letopis V. 125 132. Bra t k o Krefi. rojen 11. februarja 1903, dr. phil., redni profesor za novejšo rusko književnost; književnik; redni član od 22. decembra. 19b1: dopisni član Jugosluvenske akadc- mije znanosti i afiajetnosti i Zagrebu; upravnik inštituta za slovenski jezik pri akademiji, predsednik Slavističnega (¡rušiva v Ljubljani, član osrednjega odbora Jugoslovanskega slavističnega komiteja, član Mednarodnega slavističnega komiteju. Glej Letopis XIL 63—64. France M i h e I i č (glej stran 30. Lucij an Marija Skerjanc. rojen I?. tlečem b ra 1900: redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis lil, 2(6—220. Vladimir Pavšič-MateJ Bor (glej stran 36). D o p i s rt i Člani Ivo Aodrič, rojen 10. oktobra 1892. književnik; dopisni član od 2. junija 1953; redili član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, dopisni Član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu: Nobelov nagrajenec za književnost v letu 1961. — Glej Letopis V. 133 134. Lojze Dolinar, rojen 19. aprila IS93. redni profesor na Akademiji za umetnosti v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 137 138. Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik: dopisni član od 2. junija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i uinjetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu, — Glej Letopis V, 130 HI. novi ČLANI h FRANCE MIHELIC Rojen 27. aprila 1907 v \irmašah pri Škof j i Loki kol sin mnogoštevilne želez oltarje ve družine. Starši so bili duma iz Bovca na Primorskem. Osnovno šolo je obiskoval v Ribnici, kamor se je družina preselilo. V Ljubljani je končal učitel jišče iri se letu 1927 vpisal na zagrebško Akademijo likovnih umetnosti. Študiral je pri profesor jih Kljakovieu. Vnuki, Babieti. Krizmauu in Beeiču. Letu 1932 je diplomiral na zagrebški akademiji z odličnim uspehom. Radi političnih razmer ni mogel dobiti namestitve. Po treh letih je postal so plen t na gimnaziji v Kruševcu. kjer je risal in slikal motive iz tamkajšnjega kmečkega življenja. Šele Čez dve leti nato mu je uspelo, da je bil prestavljen na gimnazijo v Ptuj, kjer je delal do začetka vojne leta 1941. Tu je priredil leta 1939 prvo samostojno razstavo svojih del, ki jo je odprl profesor France Štele, Aprila 1941 .je bil mobiliziran v Mariboru, ob razsul« jugoslovanske armade se je umaknil v Ljubljano. Tu se je takoj oh ustanovitvi vključil v OF. kjer je sodeloval kot aktivist in propugaudist s karikaturami in drugimi pro|wgand-nimi risbami. Septembra leta !943 je odšel v partizane, kjer je delni v Propagand nem odseku IOOF, v Znanstvenem inštitutu, v Grafični bazi KPS in nazadnje kot ilustrator in karikaturist Slovenskega poročevalca; iz celotnega obdobja NOB je ohranjenih nad 600 rjsb in grafičnih listov. Po osvoboditvi leta 1945 je postal redni profesor ?.a slikarstvo ■ p■ risanje na novoustanovljeni Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer se danes dela. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnosti je bil izvoljen b. februarja 19£i5. Samostojne razstave: 1959 Plui 1941 L j ubij a na, Jakopičev paviJ j on 1942 Ljubljana. Likovni salon 1955 1'ariz, Galerie Vougoslave 1958 Kim. Galeria II Segno 1959 Zagreb; Grafički kabinet JAZU I'XjO S lov en j gradeč. Umcmiški paviljon 1903 Ljubljana. Mestna galerija Os i a te razstave: 1952 Ljubljana, žena v slovenski umetnosti 1933 tiaarbrticken, Sodobna jugoslovanska grafika 1934 Zagreb, Nova slovenska grafika i933 Ljubljana, prva razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov 193(i Ljubljana, prva razstava mladih slovenskih slikarjev in kiparjev 1937 Beograd, II. grafitna razstava Rim, razstava jugoslovanskih umetnikov 1938 Beograd, jubilejna 10. b pomladanska razstava jugoslovanskih likovnih umetnikov Maribor, Razstava likovnih umetnikov Slovenije Ljubljana, Razstava Ljubljana v jeseni 1939 Maribor, Drugs umetniška nedelja 1940 Ljubljana. J ubila rita umetniška razstava 1940 Beograd, 12. spomladanska razstava jugoslovanskih likovnih umetnikov Ljubljana. H. razstava Kluba neodvisnih t943 Črnomelj, razstava slovenskih likovnih umetnikov na osvoho- iencm ozemlju juldjana, Zagreb, razstava slovenskih umetnikov-partizanov I94t> Beograd. Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije 19, in 20, stoletja 1947 Zagreb, Ljubljana. Moskva, trakov, Praga, Bratislava, Leningrad, Varšava in Budimpcitai Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije 19. in Ki. stoletja 1948 Ljubljana, razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov 1949 Beograd, Zagreb. Ljubljana: Prva razstava Saveza likovnih umetnika Jugoslavije 1950 Ljubljana. Sodobna jugoslovanska grafiku 1951 Milana, Sodobna slovenska umetnost 1953 Zagreb, Ljubljana, Beograd: Po! stoletja jugoslovanskega slikarstvu Sao Paulo. Rio de Janeiro: Jugoslovanski grafiki 1954 Beograd, Razstava jugoslovanske grafike Ljubljana. Razstava petuajstoricc Lugano, Bianco e nero Cincinnati. Tretji mednarodni bienale barvne biografije Venczia, XXVI I. bienale Washington, New York: Razstava Mihelič. (fegedušir, Konjovic. Martinoski 1953 London, Mednarodna razstava lesoreza Brurelies, Liege: Jugoslovanska grafika Berlin. Sodobna slovenska grafika Ljubljana, Prva mednarodna razstava grafike Varšava, Sodobna jugoslovanska grafiku 19% Ljubljana, XYLO\ 1957 Sao Paulo, IV. bienale Ljubljana, H. mednarodna razstava grafika 'lokio. Osaka: Prvi mednarodni bienale 195H Beograd, Majska razstava grafiki' Gtencben, Prvi triemde barvne sralike Zagreb, Beograd; Slovenski likovni umetniki 19.59 Ljubljana, lil. mednarodna razstava grafike Venezia, Torino, Milana: Sodobna jugoslovanska umetnost Ljubljana, Razstava grafike in risbe s socialno temo 191*0 Zagreb, Umetnost revoluciji Scliaffhausen, Xylon Tok i«. Grafična u m e 1 nos t j u ¿ros lavi je Tokio. lli. bienale 19bt Wiesbaden. Nova jugoslovanska umetnost l.ondim. Sodobno jugoslovansko slikarstvo Beograd, L trieoaie likovnih Umetnosti Ljubljana. Razstava risb likovnih umetnikov Slovenije T9f>3 Pariz, sodobna jugoslovanska umetnost Ljubljana. Xylon Rim, Bari: .Sodobna jugoslovanska umetnost llada. I cl Avvtw, JerUsalem: Sodobna jugoslov anska grafika SiOckholm, Sodobno jugoslovansko slikarstvo 19ti3 .Sombor, Prvi jugoslovanski I rituali risbe Nagrade: 19"^ 2. nagrada na razstavi »Žena v slovenski umetnosti :, Ljubljana 1948 Prešernova nagrada za slikarstvu. Ljubljana 104') Zvezna nagrada za slikarstvo. Beograd Levstikova nagrada za ilustracijo, Ljubljana Levstikova nagrada za ilustracijo, Ljubljana 1954 Nagrada za grafiko j Bianco e nem*, Ltigano Nagrada Renato Carrain na XXVII. bienalu v Benetkah 1955 2. nagrada na 1. mednarodni razstavi grafike v Ljubljani Prešernova nagrada za grafiko. Ljubljana mh Levstikova nagrad« za ilustracijo, Ljubljana 1957 Nagrada Sabro za grafiko na IV. bienalu v Sao Paulo 1958 Odkupna nagrada na L mednarodnem t rimah grafike. Gren-ehen 1959 t. nagrada za jugoslovanske grafiko na III. mednarodni razstavi grafike v Ljubljani 1961 Nagrada za slikarstvo na L trienalu, Beograd 1. nagrada na L jugoslovanskem trienalu risbe, Sombor V marcu leta je bil imenovan ¡ta častnega člana Accadcmia delle arti del disegno (Classe incisione)* v Florenci. Naj po m c m bnejša dela: t, Ciklus litografii 1929—1930 2. Ciklus litografij 1931—1934 j Letopt» — 33 — 3, Ciklus gvašev iz Krnievca 1935 Otroške igre (tempera na lesu J v Soli za Bežigradom i 936 3. Oljne puilobe iz ptujskega obdobja; — Haloze \ pozni jeseni 1 — Predmestna gosi i J aa 1937 — Koča v Halozah 1938 — Mrtvi kurent 193« Svatba v Dol.Luzih I93H — V gozdu 1939 — Piujska gora 1940 (>. Oljne podobe iz obdobja 1941—1943 v Ljubljani — Hiša v Črni vasi 1941 — Pohod kurentov 1942 — Ptujska goret v snegu 1942 — Kuren lova nje na Ptujskem polju 1942 — Jet mi niča 1942 — Gostilna v snegu 1942 — Pori ret fonein Siliškarja 1942 — Mak 1942 — Revna vas 1942 — Berač 1942 7. tu obdobja v partizanih 1943—1943 je ohranjenih H2 grafik in nad 300 risb. Oil teh so najvažnejša dela: — Abecednik — ciklus linorezov 1943—44 !YaŠa borba — ciklus linorezov 1944 — Brezje — ciklus jedkanic 1944 -t- Krvava bratovščina — ciklus linorezov 1944—43 — Ciklus risb iz ofenzive 1943 — C iklus risb iz Znanstvenega inStituta 1944 — Ciklus risb iz Brezi j 1944 — Ciklus risb iz partizanskih bolnišnic 1944 B. Ciklus Iitografij na partizansko temo 1945 9. Partizansko taborišče — olje — 1948 10. Partizanska kolona — olje — 194h 11. Ilustracije knjig; Soizicc 1935 Najdihojca 1936 Štiri letni časi 1937 12. Mozaik za VTtno lopo na Brionih 1936 13. Zidni panoji za Ljudsko skupščino f.RS (tempera na lesu) 193H 14. Grafika: — I'!es kurentov — lesorez — 1933 — Narcis - lesorez — 1934 — Spomin na očeta — lesorez — 1954 - Aielje — lesorez — 1934 — Konjenik — lesorez — 1934 — Pogreb iluzij --- linorez — (935 — Himere — lesorez 1935 Roka mrtve matere — lesorez — 1953 - Mrtvi kurent — barvni lesorez — 1933 — Kronist - barvni lesorez — 1935 — Kresna noč — barvni lesorez — 1955 — Melanholija — barvni lesorez - 1955 — Obisk — barvni lesorez — 1957 — Okno noei — jedkanica — 1959 — Planetarij — jedkanica — 1959 15. Ciklus na temo: Gozd 1961 —1962 16, Sinja ptica 1963 Literatura: K. Diibitla; K venca Mihdieevih litografij — Mladika 1933. T, r^iFrci": Ob Mihelieevih slikah — Ljubljanski zvon 19^9. !', Mesestiel: Sodobnost 1959. S. Mikuž: Razstava Dcbeiijuk-Jakac-Mi belič, Slovenec si, 297 a, 1941. S.Mikuž: Razstava Mihelič-T. Kos, Slovenec &1.2M. 1943. S, Mikuž: Slikar pral. Mihelič — Tovariš 194b. F. Stele: Slovenski slikarji (1949! — str, 150. K. Dobida: Slikar K. Miliciič - No\a obzorja 195U. L.McnaSe: Slovenski poročevalec, št. 11, 1953. F. Siele: The Studio, No. 724, 1955. B. Rudolf: K fantastični grafiki F. Miheliča — Naši razgledi, št. 10. 1954, /, Kržišnikr Katalog — Moderna galerija. Ljubljana. 1954. E. Cevc: Katalog: Slowenische Graphik der Gegenwart, Klagen-ftrri 1954. I. Cankar: Katalog: Exposition des gravunts de France Mi belič, Paris 19 >5, J.Mesesnel: Obisk pri Francetu Miheliču. Ljubljanski dnevnik, 1955. S. Vriier: Celjani m France MihelSi v Mariborski galeriji — Nova obzorja. 1955. j. Javoršek; France Mihelič in Pari* Slovenski poročevalec, št. i37T 1955. J. Kozak; V Miheličevem ateljeju. - Naši razgledi, St. 24, 1955. S. Miku i: t>va motiva kurenta Obzornik, 195h. 7.. KrJišnik: Grafika Franceta Miheliča, Jugoslavija, 19%. A. Celebonovič: Katalog: Gravures de F. Mihelič Säo Patilo, IV. biennale. 1957. O. Bihalji-Merin: Moderne Malerei in Jugoslawien, Das Kunstwerk 1958. G. Marchiori: Katalog: F. Mihelič — H Segso, Roma, 1958 (Prevod v Naših razgledi It, št. 7. 1958). L,Menaše: Katalog: F, Mihelič. Z. Kalin - SloTenjgradec, tflbo. F, Sijanec: Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor, i%l. N. Suica: Katalog; Crteži, grafike i akvareli iz NaTodno-oslobo- dilaekog rata. Beugrad. 1965. Z. Kržišnik: Sa,vremena jugoslavenska grafika, Beograd, t%5. F, Stele; Itislie — Mladinska knjiga. Ljubljana. 19(iv J. Kos; Katalog: France Mihelič — risbe in Sinja plica — Ljubljana. Mestna pulcrija. 1964. M. Urion: Art fantasiiqiie, Paris. 1961. V. Mole: Esej o petih slovenskih slikarjih in grafikih — Sztuka wspolczesna, 1919. F1. Rai an: Veseli veter. Ljubljana, Cankarjeva založba 19%, M. Stele: Risbe in grafika F. Miheliča. Moderna galerija, Beograd 1964. VLADIMIR P A V S T C MATEJ BOR Vladimir Pavšič, s pesniškim imenom Matej Bor, je bil rojen 14.aprila 1913 v Cr-garju pri GoricL Po dokončani gimnaziji je študiral slavistko ti a ljubljanski univerzi ter nato bil profesor v Kočei -ju. V easu okupacije se je moral umakniti \ Ljubljano, kjer se je takoj priključil OF ter kmalu )>osta! g! a vari pesnik našega odpora zoper okupatorja jji našega partiisiisb a: o tem zgovorno pričajo pesmi iz njegove prve zbirke, ki je izšla 1. 1942 v 5000 izvodih kot ilegalna knjižica z značilnim naslovom iPreviharimo viharje«. Že z njo ffi je priboril Bor trdno mesto v jugoslovanski partizanski literaturi, ki je nastajala sredi boja iu revolucije. Bor je kmalu iz ilegale prešel v partizane, kjer je tako kot borec in pesnik vztrajal do osvoboditve ter dosegel čin majorja. Je imetnik partizanske spomenice ju večkrat odlikovan. Po osvoboditvi je opravljal razne kult urim-politične funkcije iu bil nekaj časa tudi ravnatelj drame SNG v Ljubljani, nato pa se odločil za poklic svobodnega književniku, kar je še danes. Bil jo predsednik Društva slovenskih književnikov, je dopisni član Jngosluvenske akademije znanosti i umjolnosti iu predsednik slovenskega Peu-kluhu. rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnosti je bil izvol jen 6. februarja l%5. Borovo literarno deio je obširno, zlasti je predvsem pesnik. Že pred vojno je pisal gledališke kritike in eseje, v partizanih pa je razširil svoje ustvarjanje še na dramatiko, po vojni pa na prevajanje, predvsem Shakespearovih del. Napisal je tudi roman Daljave* (I9(il). Bibliografija u Knjige Poezija Previhaiimo \ iharje. (Tiskano.) E942. HO str. Previhariino viharje. (Ciklostirano.) 1942. !lll) rl" 36 str. Bora in Kajuha pesmi. Tehnika XXXII.¿¡vizije NOV in PO]. (1944.) 39 sir. Pesmi. (Tipkano.) 19+4. (I!) + 4wsir. Pesmi. ( Tipkano.) (1944'') 27 sir. Ohranjen izvod ni popoln! Pesmi (Tiskano.) 1444. 64 str. Žrtvam svobode. Tehnika Matij ur. 1044. 2Bstr. Zbirk« v glavnem Borovih pesmi. iNisiij setev. Is. pesniških zbirk Dentevtuka-Kajulia, Mateja Bora, Toneta Seliškarja. (/¿idarf 1945, "2 sir. Pesmi. Risbe France Mihelič. Ljubljane 1946. 128str. Rriljan nad jezom. Ljubljana 1951. 121 -j t,VI) str. Uganke. Ihrslriral Gvidu Birolla. Ljubljana 1951. 100-p (IV) str. {Cicibanovti knjižnica) Slike in pesmi o ž i v u lih. Naslikal Maksim Sedfij. Ljubljana 1932. (16) sir. (Cicibanova knjižnica) Ropotalo in ptice. Podobe naslikal Maksi m Sedej. Ljubljana 1956. (24) sir. Slike in pesmi o živalih. Slike Maksim Sedcj. Ljubljana 1956. (12) sir. (Cicibanova knjižnica) Delcu ponatis izdaje iz leta 1952. Sled naših senc. Ljubljana 1958. 121+ (1) str. + slik;>. Previhaiimo viharje. Risbe Ivan Seljak-CopiČ. Ljubljana 1961. 102 —(Vj str. Ponatis izdaje iz leia 1942. Sračje sodišče ali Je, kar je. Ilustrirala Melita Vovk. Ljubljana 19h1. b4 sir. Gazimo, gazimo, ljred i j Lojze Krvikar Spremno besedo napisal Mitja Mejak. Ljubljana 1965. 45 + IV-f(II) str. (Kajuhova knjižnica 5) V i »letni travi. Izbral in uredil ilrago Sega. Ljubljana 1965, 143 ■■ (1) str. (Bela krizantema) Dramatika Gospod Lisjak. Tehnika G.T.O. 1944. 8str. Gospod lisjak. Tehnika Pure/en. 1944, 9str. Gospod Lisjak, Tehnika Skala. (1944?) j listov. Ječa se je odprla. Tehnika Caven (1944.) 8 sir, ftazlrganci. (Ciklostirano.) (1944.) (il) 4 45 sir. (Partizanski oder 4) Raztrgane j. (Ciklostirano.) (1944?) 2s*tr. Raztrganci. Urama v treh dejanjih. Težka ura. Ijtra v dveh slikiih. Dramaturika obdelava Filip Kafan (Kumbatovič). I. vod in režiserske opombe napisal avtor, Ljubljano 1946- 136 str. (Knjižnica slovenskega gledališča 2) Bele votle. Vesela pesnitev iz davnih dni. Ljubljana 1950. 121 + (D str. Vrnitev Blažonovilt. Kolesa teme. Ljubljana 1934. 124 ¡-(Hi) str. S spremno hesedo Kratka Krefta. Raztrganci. Drama v treh dejanjih. Ljubljana 1964. 100 str. s si, (Knjižnica Mestnega gledališča 23) S spremim besedo Dušana Moravca, Proza Daljave. Roman. Ljubljana 1961. 416 sir. (Sodobni roman) Publicistika Kriiika. Ljubljana 1961, 5H+(I) (Bela krizantema} Prevodi o slovenščino Josip Broz-Tito: borila narodov zasužnjene Jugoslavije. Ljubljana 1945- 39 Str, Josip Brez-l ito: Bori» za osvoboditev Jugoslavije, Beograd 1945. 2bHstr. Soprevaialec Janko Lilka. Gustav krklec; telegrafske basni. Ljubljana 1952. 52—(IV) str. s slikami. Pranz Bodenstedt: Pesmi Mirze SaTija, Ljubljana 195"), 76+([iij str. (Mala knjižnica fi~> Gustav Krklee: Zvonček nu repu. Nove telegrafske basni. Ljubljana 1934. (391 sir. s s! i kuni i. William Shakespeare: Rihard !ll. Ljubljana 1955. 242 + (IX) hlr. (Vezano beseda 9) William Shakespeare: Henrik IV. Ljubljana 1957. 293 + (1) str. (Vezana besede 11) William Shakespeare: Dva gospoda iz V mine. Ljubljana 1959, 126-f (I) S(r, (Vezana beseda 15) William Shakespeare: Henrik V. Ljubljana 1939, J36 + (I) sir. (Vezana beseda 12) William Shakespeare: Rihard II. Ljubljuna 1960, t57 H- (I) sir. (Vezana beseda 16) William Shakespeare: M.iio za drago, Ljubljana 1962. 155 + (1) sir, (Vezana beseda 17! William Shakespeare: Kralj l.ear. Ljubljana 1964. 224 str. (Vezana beseda Î9) Soprevajalka Anuša Sodnik. William Shakespeare: Tjmon Atenski. Ljubljana 1964. 110+(11) str. (Vezana beseda 20) Soprevajalka Anuša Sodnik. Knjiž/ti presodi Borovih del Tcski časov i. Komad u d vije slike, Solit (19451. 30 str. Odrpanci. Drama u tri čina. [Prev. Božena Bcgovie.) Režijske na-pomene /a dramu Dj(oka) P(etroviČ), Zagreli i947. 79 + (III) str. (Mala pozor ni ca 11/4) Noe v Hlubokem. (Trhaui.) Drama o treeb dfjstvich. Za slovim skeho originalu preložila Zdenka Bezdekova, Praha 1948. 64 sir. [Divadlo lidu 19) Težki časov i. Beograd 1948. Str. 3—23. (Naša pozorniea 2) Parlalkovci. Drama vo tri čina. P reve! M. Mil čin. Skopje 1930. 56 sir. TcAki f asovi. Beograd 1959. Str.«—30. (Scena 5) A wanderer went Irongh (he Atom Age. Translated from the Slovene by Janko Lavrin. London 1961. 3| sir. s si. Daljine. P rev 00 Ciro t ulic. Zagreb 1964. 394 -j- (II) sir. 2. Lcposlopje in članki d ia&opinju in zbornikih Poezija Nekdaj. Preporod 1938/9, stT. 189, I a time. Ljubljanski z vod ¡940. str. 35—36. Vsebina: V januarskih vetrovih. Izgubljenim dnem. Večerni dežji, Ure ljubezni, t. re brezupa, Balada d gramofonu. Ljubljanski zvon 1940, sir,347. Mrlve ure. Ljubljanski zvon 194(1. sir. 54*. Stalinu! Delo 1942, str. 155. Komunistom! Delo 19412. str. 166—167. Mi greni« . ,. Delo (942, sir. 187, Izgnanci. Slovenski poročevalec 1942. št. 30. Kri v plamenih... Slovenski zbornik 19+2. str. 38: 1945'. str.43: Antologija slovenačke poezije 1950, str. 3|2 "jii Jugoslovanska revo-luciwiarna poezija 1959. sir. 176—177 (Zagreb), str. 82—83 (Skopje!: Poezija bunta i otpora 1959. str. 150—151: liuree 1961. str. 459; Lirika upora 1961. str, 75 -77; Večer 1965. SI.255. Svoboda. Ljudska pravica 1943. st. 10; Koledar slovenske Koroške 1949, Str. 30: tiorcc 1952, str. ibO. Delavska enotnost Í935, št. 17; Iz trpljenja in krvi 1958, str. 30. Sinu — izdajalcu, Mladina 1945. str. 194 195, ............ Požigalčeva suknja. Setev 1945, »It. 5. Anonimno; Ljudska pravica 1952. st. 14- Sanje. Setev 1943. str. 17. Anonimno. Slovenski poročevalec 1945, št. 45; Delo 1961, št. 227: Lirika upora 1961. str. 129—151. Ponatisi naslov Mati sanja. 2rtve. Mladina 1945. št. 27; Ljudska pravica 1952. št. 17. Hoste. Slovenski poročevalec 1945. št. 5b; jugoslovanska poezija 1949. str, 548—349: Tovariš I9[>], št, 47. Na pot. Iz ciklusa -Nini'. Slovenski poročevalce ¡945, St. 167. V mrtvi vasi. Slovenski zbornik 19+5, str. 262; Antologija slove-načke poezije 1950. s¡tr. 3f5 514; Književne novine 1952. št. 62. Bob najo, bobna ju kolesa. Slovenski zbornik 1945, str. 265—264; Lirika upora 1961. stT. 22—24. Večerni motiv. Slovenski zbornik 1945, str.264; Jugoslovenska poezija 1949. str. 547; Brazda 1950, str. 521; Primorske novice 1959, št.47/48; Delo 1961. st. 125: št. 137: Lirika upora 1961. str.93—94. Domo\ boiu šel, Slovenski zbornik 1945. str. 265; Večer 1954. St. 220; Delavska enotnost 1956, St. 49: Slovenski izseljenski koledar 1960. xfr 177: Lirika upora 1961. str. 145: Tovariš 1961, Si.18. Samo to veni... Slovenski zbornik 1945, str. 265; Lirika Upora 1961, str. 114- Vlotiv iz naše borbe. Ameriški družinski koledar 1946. str. 35, Ljudska pravica 1945, št. 53. Ples na vasi. Ljudski tednik 1946. št. 48; Novi svet 1950. str. 34. Srečanje, Novi svet 1946. str, 125: Jugoslovenska poezija 1949, str, 549—550; Antologija slovenacke poezije 1950, str. 316 --518; Brazda 1930. str, 522 5.Í3; Ilustrirani vjesnik 1951. št.295; Ljudska pravica — Borba 1955. št. 185; Koledar Prešernove družbe 1954, str. 44: Borec 1956, str, 470; Delavska eaotnost 1958. št. 22; Jugoslavensk» revolucionarna poezija 1959, s|r, 17* -179 (Zagreb), str. 149 150 (Skopje}: Lirika upora 1961, Str, 159-161; Tovariš 19bl. št. 43, Po viharju. Novi svet 1946. str. 123—124. V novo zimo. Novi svci l'J4b, sir. 124; Antologija, slúvenuí'ke poezije J y jO, str,314- "(í: Lirika upora 1961, sir. 155 -15b. Hüluica v gorah. Novi svet 1946, str. 123; Ilustrirani vjesrnk (951, št. 293: Večer 1960, št. 112: Primorski dnevnik 1963, 51. 154. Ranjenec, Kad i o Zagreb 1946, št. H. Kolone. Ljudski tednik 1947, št. 97. Cesta. Pionir 1947/4K, str. 134, Partlzammi slovo. Nov« obzorja 1948, str. 129. Spomin. Nova obzorju I94S. sir. 154. Dokler,,. Novi svet |i)4W, str. 326—527. Odgovor zapadnim obrekovalcem. Novi svet I94fi str.515. Ob morjn v Tram ju. Novi svet i948. str. 382. Partizan. Novi svet 194«, str. 697; Craničar 1955, št. 19; Politika 195 J. št. 14.382; Vjesnik 1953, St. 1613: Dolenjski list 1934. št. 28/29; Borec 1955, sir. 372: Crvena zvezda 195b, št. 196; Rodna gruda IM57, str, 2iI; Lirika upora 1961. str, SO—81; Novija jugoslovenska poezija 19b2, sir.4t9: Primorske novice 1963, št. 12. Nočni k. Novi svet 1948, str. 844. Elija, le lij! Novi svet 1948, str. «45. Njegov očka, Obzornik 14+H, str, 55, Nikolajeva vrnitev - Slovenski poročevalec 1948, št. 13. Zaupen razgovor. Slovenski poročevalec 1948, it.3?. Sonet. Nova obzorja 1949. str. 266; Novi svet 1930. str. 1131; Naša sodobnost 1958, str. 122. Našim sodnikomc. Ob tridesetletnici EPI. Novi svet 1949, str, 443. Nocoj me ne bo. Novi svet 1949, str. 494: Novija jugoslovenska poezija 19b2. hlr. 490. Žena v črnem. Novi svet 1949. str. 51 ti. I milemu pevcu. Ob smrti Otona Zupančiču. Novi svet 1949, str. 655—656. Balada. Novi svet 1949. str. 717; Brazda 1950, sir. 518—519. lema. Novi svet 1949. str.858. Kljnse. Novi svet 1949, str. 1031. I stranka Nina. Novi svet 1949. str, 10*51 — 1032. Uganke. Ciciban 1949/50, št. 1; št. b: Sofia 1955. št. 55. Gazimo, gazimo. Antologija slovcnaeke poezije 1950, str. Iti; Dolenjski list št, 29; 7 (lili I95b, St.6; Borec 1957, str 481: Glas Cu^ renjsle 1959. št. 30: J ugoslovenska revolucionarna poezija 1959. str, I7h (Zagreb), str. 83 (Skopje); Poezija bnnta I otpora 1959, sir. 204; Delo 1961, št. IÍ9: Lirika upora 1961. str. 78. In spet bežijo. Antologija slovenaeke poezije 1950, str. 313—3i6. Magistrate. Brazda 1950. str. 520; Borba 1952, št.!. Iz cikla Davne pomladi«. Nova obzorja f9'S0. str.363—365. Vse-hina; Sanje. Pomlad. Ljubezen. Samota, Valse triste, Huda ura. Novi svet 1950, sir. 33; Planinski vest ni k 1963. str. 595. Papelnična burja, Novi svet 1950. str. 116. Galjot. Novi svet 1950, str. 295. PotepilSka pesem. Novi svet 1950, str. 296. Vozniki. Novi svet 1950, str. 296 297. Pomladna serenada. Novi svet 1950. str.297—298. Bila je tema. Novi svet 1950, str. 298—299. Nasveti za muzo, Novi svet 1950. str. 500—301. Sonetni venec. Novi svet 1950, str. 577—583. Pesem o zelenem bršljanu. Novi svet 1950. str. 786. Moja pokrajina. Novi svet 1950, str, 78r. Prešerna pesem. Novi svet 1950, str, 788. Priznanje. Novi svet 1950, str. 909. Požgana vas. Obzornik 1950. s!r. 249: Razgledi 1950, Mr. 5S5. List ori doma. Pionirski list 1950, št. 56; Borec 19&1, str. i». Ob p reran ca i grobu. Kdijtt M i beliču V spomin. Prosvetni delavec 1950. št. 12. Križ. Razgledi 1950. str. 3H5—386; Koledar Prešernove knjižnico 1911, str, 76. (.'ešnjev cvet. Razgledi 1950. str, 5f-(6. Trenutek, Razgledi 1950. str. Am o r. Razpletli 1950. str, 387. Njim, ki bi rodi brali Prcviluirimo viharje., Razgledi 1950. str. 388. Bohinjski! pismo. Mladinska revija 1950/51. str, 501—">02. Zajček. Pionir 1950/5 L str. 262; Ciciban 1950/51, str. 129; Matajur 1954, Št. 97. Vrnitev Borba 1951. št. 2S7: Pionirski lisi 1952. št. 5; Primorski dnevnik 1963, fit. 130. Moderna pravljica. Koledar Prešernove knjižnice 19JI, str,67. Ljubezen na vasi. Koledar Prešernove knjižnice 1951. str. 76, Misel. Kofcedar Prešernove knjižnice 195f, sir.90; Naša sodobnost 1958. str. 1104; Radiotelevizijn 1959. št. 20: Savremenik 1959. str. 255. Na Kamenjaku. Koledar slovenske KoroSkc 1951, str. 15. Literarne puščice. Ljudska pravica 1951, str. 17S. Vsebino; Mlajšemu Pahorju. Starejšemu Pahorju. Anonimnemu cpigraniatiku. Kritiku mojih ptisfie. Staromodna balada, Nova obzorja I95i. stri. Za vse. Nova obzorja 1951. str. I - 2. Kozolec. Nova obzorja 1951, str. 2; Koledar Prešernove knjižnice 1951, str. 112. Oktobrska idila, \'o\a obzorja 1951, str. 2, Dan in MOČ. Nova obzorja 1951, str, 5)7. Človeško življenje.« Nova obzorja 1951, str, 511—518, Ob jc/.u. Nova ob/.orja 1951. str. 51 K. Slutnje pesnika. Nuva obzorja 1951, str, 519. Bolnik, Nova obzorja 1951. str. 519. Sonce i" jaz. Novi svet 1951. str. 126. kurir. Novi svet 1951. s(t,296— 299; Mkda potil 1952/55. str. 5; Koledar Prešernove družbe 1956, str. 20; Rodim gruda 1957. str. 260: Novija j Ugoslovenska poezija 1962. str, 4i9—490. Serennda. Novi svet 1951, str. 299. Croi možje. Novi svet 1951. str, 500; Naša žena 1952, str, 6si Borec 1959, sir. 125. Svidenje. Novi svet 1951, str. 301—302. Roška balada. Obzornik 1951. str. 155—156; l irika upora 1961, str. 157 159. Coin in faz. Razgledi J95t. str. 50J. Gazela. Razgledi 1951, str.50i. Sonet o soncu in nebu, Razpletli 195i. str.30"V Zimska noč. Razgledi 1951. str. 505, \r. »Tamarisk*. Razgledi 1951, str. 541—546: Novi svet 1952, str, 769—771: Almanah Saveza književnika Jugoslavije 1952. str. 55 do 54; Nova misao str. 94—95 Sinček SanSo. Ciciban 1951/52, str.2. Srna. Pionir 1951/52, str. 1. Divji konji. Pionir 19S1/52, sir. "8. Medved. Pionir 1931/52. str. 193: Ciciban 1951/52. str. 20. Beseda. Delavska enotnost 1952. št. 51; Naša sodobnost 1958, str. ! Savrcmcnik 1959, atr.238; Žciczar 1959. str.288; Delo 1961. št. 138. Iz Lenine, Književne uovine 1952, št, 5?. Breza in avtostrada. Ljubljanski dnevnik 1952, št. 100. hi zdaj. ko sonce mi v zenitu sije. Ljudska pravica 1952. St. 18. Pomična s vaja. Razgledi 1952. str, 60, V ob savski i asi. Slovenski poročevalec 1952. št. 172. Križ v grapi, Socialistična misel 1952/53, str. 90. Londonske i m ¡i resi je. Naša sodobnost 1953, str. N96 «97. Nekaterim besed«rjem za počitnice in pasje dni, Naši razgledi 1953, èt. 12. Bek tišina, lloree t954. str. I H. Na partizanski straži. Borec 1934, str.95: Slovenski vestntk 1965, St. 51. Epigrami. Naši razgledi 1954. št. 15. (Epigrami.) Naši razgledi 1934. st, 25, Vsebina: Medvedja usluga. Jezikovna. Barbarska. Strašna. Stopničke. Nesrečnemu poetu v nesrečo in tolažbo. Neveljavni vzor. Zlata nevednost. Grobarjev« lopata, Naši razgledi 1934, št, 24, Sračji koogres. Naši razgledi 1954. St 24. (Epigrami.) Naši razgledi 1954, St.24. Vsebino: Estetu. Svetovalcem. Prednost, lltn... Bodimo uvidevni. Sapienti sat! Sapieuli non sat! Supicmi? Nont ïzjava. TT 1954, St. 47, Ekvinokcij. Almanah Sa veza književnika Jugoslavije 1955, str. 41; Naša sodobnost 1955. str. 599—600. Balada o kurirju. Ljudska pravica 1955, šl.25. Ljubljanski poilreti. Ljadsku pravica 1955, št, 118. 124, 148. 195, 201. Emigrant. Naša sodobnost 1955, str. 598. Apatija. Naša sodobnost 1955. str. 599. Impresija 1. Naša sodobnost 1955. str. 601!. Obup. Naša sodobnost 1955, str. tiOO. Impresija 11. Naša sodobnost 1953. str, 600—60t. Jetnik. Naša sodobnost 19Ï5, str. Util. November, Naša sodobnost 1955. str. 601. Hvar I. Naša sodobnost 1955, str. btll. Samota. Naša sodobnost 1955. str. 602. Živ ljenje. Naša sodobnost 1955. str. U)2, Hvur II. Naša sodobnost 1955, str, 602. Atomski vek. Naša sodobnost 1955. str. 639. East-Ead I. Naša sodobnost 1935. str. 776, East-End 11. Naša sodobnost 1955, str, 806, Aforizmi, Naši razgledi 1955, str. 325. Hi mere. Ob Miheličevi grafiki. Naši razgledi 1955. str, 325. Epizoda s Pfljnasa. Naši razgledi 1955, str.478. Miška in netopir. Slovenski poročevalec 1953. št. 163. S račja sodišča. Slovenski poročovaleč 1955, sir. 188. Žolna in kukavica. Slovenski poročevalec 1955. str. 225. 1'ri samotni mizi kraj plesišča. Naša sodobnost 1936. str. 423—425. Vsebina: iipet je večer, Bil sem bedak. Cbansun, Vse je luč. slednje minule, Romantična napitnica. .Nekje na ovinku, V poletni travi. Naša sodobnost 1956. str, 961, Ljubezen, Romantičen motiv. Naša sodobnost 1956, str.985. Bolnišnica v Andriji J945. Naša sodobnost t93b, str. 9Sb. Šotori. Naša sodobnost 1956. str. 987. J z ciklusa »Atomski vck^. Naša sodobnost 1956, str. 1014. Njeno srce. Naša sodobnost 1956, str. 101+. Moji večeri. Maša sodobnost 1436, str, 1025. Chuusou. NuSi razgledi t95b, str. 5fa9; Književne novine 195?, št,40; Naša sodohnost 195?, str. 495. Nikar, Naši razgledi 19%, str.564. Dve pesmi mulovodea Sule, Obzornik i95b. str. 785. l.una. Ciciban 1956/37, str. 98 (Pesmi.) Pionir 1956/57, str. 80 81. Vsebina: Luža. Vrana, sraka in lisjak. Zajčki pai" .,. Vrabec in muha. J ako je pač. Lonec in Čeber. Dva |iara. Lisičja. Pomlad. Delavska enotnost 1457, št. 18/19, Človek naših dni. Naša sodobnost 1957, str. 306. Pesem. Kaša sodobnost 1957, str. 206. Sanje ponižnega človeka. Iz ciklusa Atomski vek. Naša sodobnost I9i7. sir, 20?—203. Sel je popotnik. Naša sodobnost 1957. str. 195—4<14; Navija jugoslovanska poezija 1%2. str. 492—+95, Halucinacija človeka, ki je /gnliil roke pod bombardiranim mostom. Iz ciklusa Atomski vek. Naša sodobnost f9>7. sir. 504 -505: NIN 1958. št. 181 I/, ciklusa: Šel je popotnik skozi dvajseti vek. Naia sodobnost 1957, str. 875—874, 1066. l'rijate!j. Naša sodobnost 1957. str, 874. Harlekin. Naša sodobnost 1957, str. 1079. Na poti. Naša sodobnost 1957. str. 1079, Balada, Iz ciklusa East-End. Naši razgledi 1957, str. 10, Od večera do večera. Naši razgledi 1957. str, 28. Rembrandtovi portreti. NuSi razgledi 1957, str.49; NIN 1957, št.šjO. November. Naši razgledi 1957. str. 55. Kronist. Ob Milieličevi grafiki. Naši razgledi 1957. str. 54-5. I>ve pismi, Rudna gruda 1957, str. 76—77, Vsebina: Mati sinu. Sin materi. Murva. Ciciban 1957/53. str. 68. Krava i a trgovina. Pionir 1957/58. str. 52. Vile. Pionir 1957/58, str. 143, Čuden volk. Pionir 1957/58. str. 153. Osel je osel Pionir 1957/58, st. 167. Na Hvarn. Naša sodobnost I95R str. 122. Dopoldan na morju- Naša sodobnost 1958, sir. 125, Tu v tej samoti. Naša sodobnost IM58. str. 125. Cart-are. Naša sodohnosi 1958. str. 124- Imprisija. Naša sodolmosl 1958, str. 124. Krvave roke. Naša sodobnost 195«, str. 976—9?7. Upor vernikov i davnini. Naša sodobnost 1958, str. 978. Samota. Naša sodobnost 1958. str. 995. Daljave. Naša sodobnost 1958, str, 994, Poletje. Naša sodobnost 1958. str, 994. Rrike, Naša sodobnost 1958, str, no?; Savremenik 1959, str, 235. Zakaj. .Naša sodobnost 1938, str, 1104—1105; Savremenik 1939, str. 22t>, Ples. Naša sodobnost 1958, str. 1105: Savremenik 1^59, slr.236. Smrt k samoti. Nuša sodobnost 19^8, str. 1106; Savremenik 1959, str. 237. Srce. Naša sodobnost 1958, str 1106; Savremenik 1959, str.237. Nek tiau. Naša sodobnost 195H. str. 1107: Savremenik 1959. str. 238-Nekomu. Naša sodobnost 195W, str. It07 1108; Savremenik 1959, str. 238—239, Sence trtice v. Naša sodobnost 1958, str. t tOW; Savremenik 1959, str. 239. Atomski vek. Naši razgledi 1958, str.408—410. Pesem o zvezdi. i_ iciban 1958/59, str. 6. Zoba in vseved. Pionir 1958/59, str. 165. 2e spet zajček. Pionir 1958/59, str. 254. Skozi mesečino, i eter, sneg... Dolenjski list 1959, št. 2W/29: Lirika uporu 1%1, str. MS—90. Njene uči. J ugoslovenska revolucionarna poezija 1959. str. 177— 178; Lirika upora 1961, str. It) 1—lt)2; Novija jugoslovanska poe/jja 1962. str, 468, \/, tebe vro, Knjiga 1959, str. 21- Zgovorni molk, Ljubljana v ilegali L 1959, 305; i960-, str. 174. Antonu Slodniaku v pojasnilo. Ljudska pravica 1959, št. 29, Palčki pilisilčki. Najdihojca, 18.1.1959. Pozabljene igračke. Najdi hojca I. 11. 1959. Nejevoljni palcc. Najdi hoj ca 1959, št. 6: Ciciban 1961/62, str, 176, Palčki piskalt ki. Najdihojca 1959, št. 8. Muca. Najdihojca 1959, št. 9. Manja se vrti. Najdihojca 1959, št, 14. krt, Najdihojca 1959, Si, 17, Znjkla. Najdihojca 1959, št. 21. Pred zimo. Najdihojca 1959, šl.32; Ciciban 1961/62. št. 5. Nočni lokal. Naša sodobnost 1959, str.206. Pravljica, Naša sodobnost. 1959, str, 207. Skrb. Naša sodobnost 1959, str. 216. Krčma v bregu. Naša sodobnost 1959. str. 217. Drobec pesmi. Naša sodobnost 1959. str. 899. Alegorija. Naša sodobnost 1959, str. H99. Siar motiv. Naša sodobnost I959_ str, 900, Pojdi,,. Naša sodobnost 1959. str. 900. Privid iz pozabljenih sanj. Naša sodobnost 1959, str. 901. M&loduSje. Naša sodobnost 1959, str. 901. I Jež. Naša sodobnost 1959, sir. 902. Roke, Naša sodobnost 1959, str. 902, Življenje, Naša sodobnost 1959, str. 902—905. Obup. Naša sodobnost 1959, str.903, Namesto odgovora- Naši razgledi 1959, sir. 19N: Savremenik 1959, str. 626. Vizija. Naši razgledi 1959, str. 238. Siare Skal le. Pionir 1959/60, str. 186. Belega poletja dnevi. Knjiga I960, str, 87. Sedela sva. Knjiga I960, str. 114. Čemu mi govoriš. Knjiga 1960. str, 118. Kje so mit. Naj dih oj ca 1960, št. 5, Ca padeš. NiN 1960. Si. 469. j utlis iti Krim. Delo 1961. it.41. Njene oči. Delo 1961. št, 254. V viharnih dneh sva srečala se. Nina. Lirika U|»ora 1961. sir. tli do 112. Našo barako zaiiielo je. Lirika upora 1%1. str, 112—113. Kje, ljuba, si. l.irika upora 1961. str. 113—114. In spel bežijo dnevi... Lirika upora 1961, sir. 113. Hirošiniski junak, Naša sodobnost 1961. str. 97—11)0. Partizanska- Primorski dnevu i k 1961, št. 176. Trije romantični motivi iz Dalmacije, Vjesnik 1961, št.+993, Vsr-bina: Pristanišče. Vihar, \ knjižnici je staru knjiga. Ciciban .1961/62, .sir. I", Jaz sem pa pogumna punčka. Rodna gruda 1962. str. 156. Zajček je Sel na potep. Rodna gruda 1962, str. 183; Ciciban 1963,'64. str. 6. Lisjak. Slovenski vestnik 1963, št. 33. Volk. Slovenski vestnik 1963, št.37. Naša pesem. Večer 1963, št. 23"i. Epigrami, Delo 1964. ¡¡t. 161. Vsebina; Bistroumnost, Nasvel. Dve varianti. Ars poet i ta. Opredelitev. Epigrama. Delo 1964, Št. 181. Vsebina; Predlog. Prepirjeven. Zlatoust, Naši razgledi 1964. str. 197. Dramatika Andraževe sanje. Odlomek iz vesele filmske pesnitve iz davnih dni. Novi svet 1949, str, 44—11), \1artin Krpan. Odlomek iz scenarija po noveli Fr, Levstika, .Nova obzorja 1931), sir. 306 318, Nesrečni dan ali Smer! kranjskega literata. Naši'razgledi 1932, št. 11. Kolesa teme. Odlomek. Naša sodobnost !9i3. str, 300— 311. Sandijeva sijajna ideja. Delavska enotaosl 1934. št. 1, Odlomek iz sccnarija za illtn Vesna. Vesolje v akvariju, Igra. ki je igra. Odlomek, Naša sodobnost 1935. str. 1003. Vesolje v akvariju. Sklepni prizor komedije. Gledališki list Mestnega gledališča — Ljubljana 1955/36. str, 131—133. Martin Krpan. Slovenski poročevalec 193IS, št, Predelava Levstikove povesti v scenarij, Zvezde so večne. Naša sodobnost 1959. str. 59(1 -622. 747 770. Pajčolan iz mesečine. Naša sodobnost 1960, str. 27—54 ¡09— 12S. Proza \ partizanskem taboru. Slovenski zbornik 1942. str. 59—66l 1945®. str. 67—74. Roška ofenziva. Slovenski zbornik 1943. str. fi9—SO, Primorski dnevnik 1952. št.221: Slovenski i/.seljenski koledar 1962. str. 142—131; Delo 1963. št. 2"4. Albanska zgodba. Po pripovedovanju albanskega polkovnika. Slovenski poročevalec 194ii, št. 53- — 4-3 — Lepota v Bi risk ulici. Tu variš 1948. s. t r, 329—'3 3«. Z Iztokovo skupino čez Dravo. Slovenski vesluik 1951, St. 30. Galeb gizdalinček. Slovenski poročevalec 1953, št. 141. Čudežni čoln. Slovenski poročevalec 1955, št. 11)9. Htidirudi in palčki. Slovenski poročevalec 1955, št. 2fl<). 212. Topoli med sabo. Slovenski poročevalec 1956, št, t. Zgodim o Tnnkcu in Pameti. Slovenski poročevalec >1956. Si. 53. Zgodba o dveh čevljarčkih, eni punčki in let k i copat k i. Slovenski poročevalec 1956, št. 177, 183. Jakob K lepe. Slovenski poročevalec ¡938, št-9, M ti lo vodeč Luka in njegova mula. Odlomek iz novele Obzornik 1959, str. 313—321. Bi i je lep dan. Trije odlomki iz romana. Naša sodobnost I960, atr. |Ot)tt -1074. Vsebina: KraSevee. Kartoteka Blaža Oblaka. Drevesa. Malinov grm. Nekaj strani iz romana Naša sodobnost 1961, str. 502 -319. Zgodba. Sodobnost 1965, str. 589—401. Publicistika Umetnost in slovenska družbu. Akademski glas 1955. št. 24— 2b. Podpis: V, P. s-Dircktor Campai kot drama in kot dokument. Akademski glas 1935, št, 26, Podpis: —rč— Moralna stran srednješolske vzgoje. Akademski glas 1935, st. 26, 28. Podpis: V. P. Pavel Golia: ¿bratomor na Metavit. Akademski glas i93r>. št. 29. Podpis: V. P. Miran j Lire, Novembrske pesmi. Akademski glas 1955. št. 30. Podpis: - rč. Problem gleilidiSčnega prostora. Ljubljanski zvon 1956. str.95—98. Dramske novitete in režije, Ljubljanski zvon 1936. sir. 171$—184. O dekadent nosi i v sodobni literaturi. Ljubljanski zvon 1936. str. 256—260, Frane Werfe!; Maksimilijan in Juárez. Ljubljanski zvon 1956. Str. 287- -288. Milan Kajčr Odmevi ob Muri. 1933. Samozaložba. Ljubljanski zvon 1936, str. 299. Emmet Laverv; Prva legija. Ljubljanski zvon 1936. str. 375—578. Igralce v sodobnem gledališču. Ljubljanski zvon 1956. str. 47H 482. 586—588, Ivan Cankar: Za narodov blagor. Ljubljanski »von 1936. str. 597—599, Zapiski ob premierah. Ljubljanski zvon 1937, str. 59—64, Im Hrnčie: iMed štirimi stenami*. Ljubljanski zvon 1937. str. 158—163. Ob koncu gledališke sezone. Ljubljanski zvon 1937, str.2tíl—2Čt8. Jermanov problem. Ljubljanski zvon 1937. str, 3G9- 375. Tarelkinova smrti in Keraška operas. Ljubljanski zvon 1937, str. 555- 556. Veronika Desenižfca.« Ljubljanski zvon ¡938. str. 162—167. Kratko Kreft: Velika puntarija. Dramska kronika iz 1. 1573. v petih dejanjih. Izdala Slovenska Matica. 1937. Ljubljanski zvon 1938, str. 178—182. Mara Husova: Živa plamenica. Mohor, knjižnica. Ljubljanski zvon ¡938. str. 183—186. [Ika Vajtetova: Romun o Prešernu. Samozaložba t937. Ljubijttnski zvon 1938. str. 284 286, Pogled na povojno dramatiko. Ljubljanski zvon 195N. str.319—328, +17—423, 579—383. Odgovor. Ljubljanski zvon 195?, str. 185—184. Na članek Jožeta Pahorja Marginal i je o kritiki. Rudolf Kresali »Šlndent Stefan.. Prepovedana mladost Ljubljanski zvon 1939. str. 192 -196, Publikacije Cankarjeve Družbe, Ljubljanski zvon ¡939. str. 198-199. Pogled nt! slovensko povojno dramo. Ljubljanski zvon 1939, str. 263 -268. 392—399. 447—436. —598. Nova Grudnova lirika. Ljubljanski zvon 1939. str. 299— 305. France Novšaki Dečki, roman iz dijaškega internata. Ljubljanski zvon 1939, str. 311—313. Anton Ingolič; Soseska. Slovenska Matica. 1959, Ljubljanski zvon 1939, str. 412—415. Jože Borko: Osvobojeno gledal išče. Ljubljanski zvon i 944), str. 96—-97. Cvetko Zugnrski: Bog umira. Ljubljanski zvon 1940, str. 100. Po zlatih lestvah. Ljubljanski zvon 1941. str. "6--S1, O Grad-nikovi zbirki Zlate lestve. Z zlatih lestev. Ljubljanski zvon 1941, str. 81—84, O Jtirčevi zbirki Lirika, Na pragu nove slovenske literature. Setev 1943. str.fi—10. Anonimno, Oh drugem rojstnem dnevu Osvobodilne fronte. Slovenski poročevalec 1943, št. 9. L kongres slovenskih kulturni h delavcev na osvobojenem ozemlju. Slovenski poročevalce 19+4. it.2. Podpis: M.B. Slovensko gledališče v Trstu. Slovenski poročevalec 1945. st, 202. Pred novo sezono v naši Drami. Slovenski poročevalec 1946. St, 22*). Pred začetkom sezone v naSi Drami. Ljudska pravica 1947, St. 209. Pripombe k razgovoru o Drami. Ljudska pravica 1947. št. 215. Miško Kranjec: »Pot do zločinaGledališki list SNG — Drama 194-/48. str. 105—108. Ob robu Življenjepisa. Mladinska revija 1947/48. str. 527—340, Izgubljene Nikolajeve ilustracije. Ljudska pravica 1948. št. 2t; Ilustrirani vjesnik 1948, št. 128. Mednarodni kongres intelektualcev za obrambo miru v Wroclawu. Novi s vel 1948, str. 794— 796. Kojim če se putevima razvijati scenario? Film 1950, st, 3, Beseda o problemih naše filmske umetnosti. Referat na ustanovnem kongresu Društva slovenskih filmskih delavcev. Filmski vestnik 1950, str. 59—75. Zgrešena domneva. Pripombe k eseju Josipa Vidmarja »Iz dnevnika« v Novem svetu 1952. NaSi razgledi 1952. št. 15. Misli ob tržaški Gospe ministrici. Razgledi 1952, sir. 35—38. James-Goctzova -.Dedinja* v tTŽaškem gledališču. Razgledi 1932, str. 132—136. Shakespeare v sodobnem angleškem gledališču, Slovenski poročevalec 1933. ši. 255—257. Razgovor Viaditnirja Pavjlča t. Matejem Borom. Noši razgledi 1934, št. 23. O problematiki slovenskega filma. Matej Bor o poeziji. Sekspiru i filmu. NIN 1934, St. 172, Intervju z Nado M sir i ti k ovit. »Pisac mora da pruži oglodalo svome narodu NIN 1954, it. IHb. Intervju z D. A. Tri londonske dramske novitete. Slovenski poročevalec 1934, it. 5-4. Po hrupu — main človeške tišinei. Ljudska pravica t955, št. 25. Intervju s Francetom Vregom» Branko Rudolf kot pesnik. Naši razgledi 1933. str. bil. Podpis: B. Duhovni proizvajalec. Naši razgledi 1935. str. 598. Minuta z avtorjem. Gledališki list Mestnega gledališča 1933/56, str. 1- -135. (J svoji komediji Vesolje v akvariju. Neorganizirani intervju. Mladina 1936, ši. 48. Intervju t. J. D. o sodobni slovenski poeziji. Prispevek k razmišljanju o etičnem poslanstvu literature. Nasa Sodobnost 1956, str. 948—1430. Moderno i tradicija. Književne novine !957. št. 39. Ftičku misija književnosti, književne novinc 1957, št. 40. Beseda o tradicionalizma in modernizmu. Naša sodobnost 1957-Str, 532—533. Odprto pisma Miodragu Protiču. Naša sodobnost 1958. str. 140—141. PrevajalSeva epistola Branku Rudolfu. Naša sodobnost 1938, str. 1149--1152. O Rudolfov i oceni prevoda Henrika IV. Falstaff in Henrik V. Iz mojih predavanj v BBC, Naši razgledi 1958. str. !44. O Oživljanju Fotstaffa. Clfdališki list SNG — Drama 1958/59, fitr, 186-192. Kako sein pisal Previharimo viharje*. Jezik in slovstvo 1938/59. str. 235—237. I.ilfiraturu loora bili hrabrija. Narodni lisi 1959, št. 4234, Intervju z Mil svojem Slavičkoni. Zvezde so večne . toda kritika... NaSi razgledi 1059. str. "40; Politika 1159. SE. 2650. Osebnost in odgovornost umetnika. Naši razgledi 1939. št, 382. Jedna tdjava praksa se nastavila____NIN 1959. št, 422. O problematiki scenarija v jugoslovanskem filmu, Skrb /a na£o pokrajino. Nekaj misli ob razpravi o osnutku zakona o narodnih parkili. luristirni VeStnik 1959. str. 2—3. Nekaj besed o moji novi drami. Gledališki list Mestnega gledališču 1959/60. str. 113—118. D drami Pajčolan iz mesečine. Kritika drame ali drama kritike? Naša sodobnost i960, str. 182 do 1S8. Odgovor na Kraljevo occno drame Zvezde so večne. Poslanstvo pisatelja. Naša sodobnost 1961. str. 265 -266, Perspektive nekega mesečnika. Naši razgledi 1961, sir. 66. Umetnost in znanost, TT 1961, št, 5, Jugoslovanski književniki v PLN-klubit. Delo 1962. št. 89. Intervju z Bofidanont Pogačnikom. K prevodom iz japonske lirike. Naša sodobnost 1962. str. 272—274. Podpis: M. IJ. P i sac i vrijeme, Telegram 1963. št. 144. Nekaj suhoparnih o prosvetnem a veto vala t vil, Naši razgledi 1964, str. 129. še en neodgovoren odgovor odgovornosti naše prosvetno pedagoške službe, Naši razgledi 19fi4, str. 1 (iT. Preoodi v slovenščino A mlet Vespa: Za kulisami japonskega imperializma. Družinski tednik 194«, it. 29—1941, št. 6. Dobriša Cesaric; Dva primera iz Cesaričeve lirike, Ljubljanski dnevnik 1931, št. J S: Primorski dnevnik 1932, št. t2, Vsebina: Zamorca aa beneškem Torre del T oro logi o. Nu večer. William .Shakespeare: Richard i I i, I'rije odlomiš i. Novi svet 1951. str. tU 17—1069. Franz Bodenstedt: Iz liodenstedtovih pesmi. Obzornik 1951, str, 582 583, Vsebina: Muslafid poje. Nekoč me y čislib je imel nas Šah... Ko sein pel... Za ciljem vzvišenim stremiva. Življenje posojilo je. ni dar. Dobriša Cesaric: Pesmi. Novi s\ci 1952, sir. 47- 51, Vsebina: Pesem o smrti, Oblak, Pesnik. Pesem mrtvega pesnika. Vrnitev, Slap. William Shakespeare: Richard III. Odlomek. Razgledi 1952, str. 1 8. Percy B. Shelley: Noči. Naša sodobnost 195", str,'JI7—918. William Shakespeare: Henrik IV. 1, del. Naša sodobnost 1954, str. 30t)—511>. Franz Bodenstedt: i'csem Mirze Salija. 7 dni 1955, str.5(J. George G. Byron: Urok, Noša sodobnost lUoZ, str.223—225. Miroslav Krleža: Božična pesem leta tisoč devet sto in sedemnajstega, Naša sodobnost 1957, str. 985—984, Miroslav Krleža: Veliki petek leta tisoč devet sto in devetnajstega, .\uši( sodobnost 1957. str. 984—9B5. Robert Frost; Dninarjev a smrt. Nuša sodobnost 1939. str. S53 -158. Robert Frost: Starčeva zimska noč. Noša sodobnost 1959, sir. 151. 1/ sodobne japonske iirike. Naša sodobnost 1962, str. 2%—501. Vsebina; Iširo Andoj Pozicija I.Sakutaro Hagiwara: Ob okna poštnega urada. Zenasuke Išikava; 1'rizor iz snbarktičnc cone. Tmkiro Ivasa: Grozdje. Ftijuhiko Kitagava: Pesem obup«. Azuma £o&do: Ogenj; Bel i>es. lširu Kono: Andante. Kaum Mamyama: Krila. Soji M omota: 'iezan je. Tojakiro Mijoši: j cinik. William Shakespeare: Dva odlomka iz Timona Atenskega;, Naša sodobnost 1904. sti. 289—292. Prepodi Borovega leposlovju Iz roške olanzive. Za mae i pero (1945), Stutjinu. P rev. G (ustav) Ktrklecl, Ostvarenja 1947. sir. 95—90. A G.V.Stalin. Almanaco degH Italiani deli" Istria e di Fiiuue 194*. str. 227- 228. Odrpaoci. Dramski zbornik 1950- str, <>39—(>92. Tažke chviile, Urama v dvoch ubrazoeh. Prev.P.Bartok. Novy život 1950, str. 139—152. RoSka bulada. Prev. Roksanda Njegoš. Borbo t951. št, 178. J Lflnpin 49 — h rv il plemenu. Prev. Branimir jčganjer. Ilustrirani vjestiik 195t, št.308; B,Žgan je r; l/bor iz slovenske lirika 1955, sir. 158—154; Pros-vjeta 1956. Š1.43+; Zbornik recitacija 105b. str, 158—159; Crvena zora vremcna 19bi, sir. 119—120: B. 7,ganjer, Prepjevi iz slovenske poezije 1963. str. 147—148. Pa lin nostra lotta. La voce dci lavoratoii 1951, šl.2(J. II villuggio assassinato. Prev, Lu ¡ji SaKini. L. Sab ini: Sempre-verde f rosmarino 1951. str. 267—268; La voce del popqlo 1952, šl. 70. Moli v o serale. Prev. Luigi Salvini. L, Salvini: Sempreverdc e ros-ituirino 1951, str. 268 269. Gazimo, gazimo... Prev. D ju za Rado v i č. Književnost 1952, str-501 51)3. Iz »Tamariska«. Prev. lïjiiyia Radovir. MIN 1952, šl. 97; književne novine 1954. št, 17/18, Opet jure dani. Prev, li ranim i r Žganjer. [J. 2ganjer: Izbor i/ slovenske liriki 1955. sir. 160: Svuda crvcni plameni 1961. str. 70: B. 2ga-njer, Prepjevi iz slovenske poezije 1962, sir. 148- 149. Hej brigado k, Îfjtisag 1954. 51.+79, Ne i zini te oči. Prev. Slavko Janevski. Ha zgled i 1954. št- 12. Balada za robot veslač. Prev. Slavko jauevskL Razgledi 1954. št. 15. Nëpër rrethim, Libër leximi per klasën f vi te s-H koles tirtevjecare 1955, sir. 42 4b. Večeren motiv. Prev. Srbu lvattovski. Sovreraenost 1955. >,(r, 50; Slovenečki poeti 1956, sir. lit, Ohali galeb. Vjesnik 1955. SI. 5280. Notte nel boseo. L'unità 1956, St.535. Sredba. Prev. Srbo Ivanovski. Slnveuečki poeti 1956. str. 109—110. Halucinacije čoveka koji je ixguluo ruke pod bombardovauini mostom. Prev. retar Zobec. Delo Î957, str. 2+6—247. Medvjed i pfela. Prev. Ci igor Vitez. Djeca zu djcca 1957, 5t. 25; Radost 195", ¡št. 6; Zmaj 1960. s|r,20«. Pa tu val pfitnik Prev. Aleksander Popovski. Horizont 1457, št, 15, Du Amorc aella tormentai. Prev, Os va Ido Ramous. Panorama 1957, St. 7/8: Poesia jugoslava conteinporanea 1959. str. 101. (Dvinemsja, dvinemsja sred' ¡¡negopada....} Ptcv. M. Pavlova. Poč t v Jugoslavii 1'i57. str. 205. "Krov" v plameni. Prev. M. Pavlova. Poet v Jugosfavii 1957. str. 204 do 205. V mertvom sele. Prrv. M.Pavlova. Počty Jagoslavii 1957, str, 206 do 207. V uovujn zimu. Prev. M. Pavlova. Poetv Jugoslavii i957, str. 208, Ditšla krava u dnčan. Prev, Stjepan Jakševac, Pionir 1957. Si.S; Dnevnik 1958. št. 426"; Narodni list 1958. št. 4010; Titov pionir 1959. št. 4. Lokve. Prev.Stjepan Jakševac, Pionir 1957. št. 13; Glas pioairu 1958. št. 2: Zmaj 1462. it. 56/5?; Galeb 1465. si. 9/10. Love in the Village. Prev. Janko Lavrtn. The Parnassus of ti .Small Nation 1957, str. 128. Aii Euconntcr. Prev. Janko l.avrin. 'I lie Paruassus of a Small Nation 1957, Ktr. 124 -150, Tikvar i pamet. Zadrugar 1957. št. 20. Ment a vandor az atom szazadaban. Prev. Ars Kiiroly in Pap Jfizsi-r, 11 ici 1958. str. 459- 444; Magyar Szo 1462, št, 105, Povratak. Rudar 1958, st. 157. Išao je pu i nik kroz atomski vek. Prev. Djuzu Rado vi i. Savremetlik 1958, sir. 3 622, Pum i k je liudio kroz dvadeseti vijek, Odlomak. Prev. Milan Ra-koècvic. Stvaranje 19^8. str. 291 292. Atomski vijek. Prev. Milan Rakočevič. St vara nie 195!^ str. 892—900. A Wanderer Vveat trough thé Al «un Agi1. Prev. Janko La v r in. International Review M>59. str. 27tJ—279; Rodna gruda 1965. str. 209. Izšhi tudi v separatu: London 1959. Cjaku Jie flakë. Prev.Mark Krusiiiqi. Jeta e re 1939, str.21+—215. A uda Vil i! viandante per l'epoca fttomiea. Panorama 1939, št. 3/4. Wicher popielcowy. Prev. Stefan Fhikowski, tiryka jugoeto-wianska i960. str, 15. Spti tka nie. Prev. Se.weryn Pollak, ti r y ka j Ugostowiahska 15 ti"), str. 16-17. Na letniej travvie, Prev. Miecgyslavv jastrun. Lirvka jugoslo-wiahska t9ti0. str. IS 19. fiwiat czeresui. Prev. Jan Maria Gisges, I iryka ju gos! o wie tiska 1960. sir.20. S vatla. Arena 1961, Si. 27. Ljiliuk i mišica. Prev, Laza Carnic. Danas 1961, št, V Vrabflc i carina. Prev. Laza Carnic. Danas 1961. št. 5. II v iandan te dflU* era atomica, Oalieria l%t. sir. 289- J4)). IF .setolo atomico, Ga I le da 19(>1, str, 291, Očajuvan je, Prev. Aleksandar Popovski. Kulturen život 1961, Si, 5. Pasirn, jiasini. Prev. Liberia Vlaujdier. Lütiiina 1961. str. 222. Daljine. Odlomak. Prev. Ivanka Skodla r. Sa vremeni k 1961. knj. 14. str. 63 77. Krava h trgovini. Prev. Branimir Zganjer, Večeniji list 1961- št, 643. Lovrijenac. Vjesuik 1961, št. 4993. Vihor. Vjeiiiik 1961. št. 4993, Foulons, foulons. Prrv. Viktor Jeseni k. Anthologie de la poésie Slovène l%2, str, 191. Rencontre. Prev. Viktor leseni k. Anthologie de la poésie Slovène 1962. str. (91—192, Un voyageur allait par le siech atomique. Viston. If, XII. Prev. Viktor Jfseiiik. Anthologie de la poésie Slovène 1962. sir. 193 194. Les Etoiles sont éternellas. Drame en quatre actes. Scène de la lin du deuxième acte. Prev. Stefan Lukačevič, Le Drame Yougoslave d'aujourd'hui 1962. str. 54—57. Krava i trgovina. Prev. G rigor Vitez, Radost 1962. št.3; Zmaj 1962. SI. 36/37. Vi/ija. Prev. Vera Nikolič, .Savrcmeoik 1962. str. 4SI—482. llirošiniski junak. Prev, Vera Nikolid. Savremenik 1962. str. 482 do 4H6. Zagonetna zgodba. Vjesnik 1962. it. 541.1". S vrači ji s it d. Zmaj i 962. št, 36/37. To je tako. Zmaj ¡962, št. 36/37. Vu, Zmaj 1962. št. 36/37, Išao putnik. Prev. Branimir Žganjer. 13. Žganje r, Prepjevi iz slovenske poezije 1962. str. 14M 149, SvraCji sud. Prr-v. Branimir Žgatijcr. B.Žganjer, Prepjevi u slovenske poezije t962. str. 150—151. Divljajte po kontinentu. Prev. Branimir Žgunjcr. Republika 1962, str. 41. Vile. Prev. Stjepan Jakševac. Galeb 1963, št. 9/10. I uposuuk. taposank .., Prev, Anna Bede. Jugoszlav kültök antologij ja 1963, str. 373, Talulko/us. Prev, Anna Bedt1. jugoszlav költok antolugiaja J9f>3. str. "~4—375. Zemlja zovet. Pre\. A. štejnberg. Poet v Jngtwlavii XIX.—XX w. 1963, sir. 477. krču1 i plant ja. Prev. Aleksej SurksT, Poetv jugoslavii XIX-1963, str. 478 479, Ccrnve ljudi. Prev. A. Stejnberg. Poč t v Jugoslavii XIX—XXvv. 1965. str. 490—481. Nvnčc ne stanei menja. Prei. A. Slejnbcrg, Počty J ugoslav ii X L \ do X X V v, t%3, Btr. 482—483. (Ta ves" mir volšebao ozariia....) Prev. A. Stejnberg, Počt> J ugo-slavii XIX—XXvv. 1961, str. 484. Videni ja čeloveka, poierjavšego m ki vo v rem ju bmnbcžki pod mostom, Prev, A, Ste jnberg. Poety Jugoslavii ?ilX -XX\ v 1%5, str, du 4H6. Maloduije. Prev. Tode Cul ¿iL. Strem) j eni a 1963. str. lit). Otidi. Pwv.TndeCi.lak. Stremljenja 1963. str. 110. l.nsercr Schatten Spur. Prev. Ina Jun-Broda. Wort in der Zeit 1963, št. 4 Die Wandeier zog durch die Zeit des Atoms, i. Xfll. Jugoslawische !-Vrik der Gegenwart 1964, str. 13—14. ■Spur unserer Schatten. Jugoslawische Lyrik der Gegenwart I9li4_ sir. 13, Videnie. Prev. Aleksej Surkov. Novyj mir 1964. št. 12. str. 3—4. Gero j Hirosimy. Ptev. Aleksej Surkov. Novyj mir 1964, St. 12, str. 4—6. Päsim, fiiiHim. Prek , Miliai A^rauieseu. Poe/ia iugoslava eoatcni-poraiKt 1964, jstr. 8. Halucinatia omului carc si-a piexdut mUnile sulp podul bombardat. Prev. Vlihai AyiamtsCU. Poezia iugoslavit conteniporanä 1464. str. H—9. Singe in fläcäri, Prev. Miha i Avratncscu. Poezia iugoslavfi emitem-poranä 1964, str. 9—10. T. V redrdiko delu Akademski glas. Ljubljana (914, št. 26 — 1935. ftt. 2. Sourcdnik. Setev. Izdaja plen um slovenskih kulturnik delavcev Osvobodilne fronte. (Ljubljana 1945, tipkano.) Sourcdnik. Naša sodobnost, Ljubljana 1956 i960. Smtrednik. Kjer ni drugače navedeno, je avtor podpisan Vladimir PavSič, o/1 roma od leta 1942 naprej Matej Bor. Bibliografijo sestavil Jože Mund a. OTUMAR KÜHN Kojen ?. novembra J892 na Dunaju. Profesor ^a pulc-on to logi j o in paSeobiologijo. Za dopisnega člana v razredu za prirödoslovne in medicinske vede je lir I izvoljen 6. februarja l%3. Srednjo šolo in univerzo je obiskoval na Dunaju. Po promociji za doktorja filozofije je nastopil službo v držav nem pfirodoslovnem muzeju na Dunaju kjer je deloval sprva kol znanstveni sodelavec. Po pr\i svetovni vojni je postal direktor geotoško-pale-ontološkega oddelka v istem muzeju, i-cfa 1931 je bil imenövan za rednega profesorja za paleontologijo in paleöbiolögi jo na dunajski univerzi. V Študijskem letu l9(>0-fil je Iii! rektor le univerze1. ?,e leta 192S je bil kot priznan strokovnjak pozvan, naj obdela skupino fosilnih hidrozojev za široko zasnovan pri-ročuik paleozoolngije in naj seslavi revizijo sistema za znani kompemdij Fossilium Catalogüs. Pozneje se je Kühn mnogo ukvarjal se s fosilnimi koralami, hriozoji. Školjkami in anioni I i. Posebno pozornost je posvetil k red n im pa hiodoutni m školjkam, predvsem rudistom. Mnogoštevilne študije n tej skupini školjk so mu prinesle svetovni sloves. Raziskovanja fosilne favne so ga privedla na področje strni igral i je. Kot enega najboljših strokovnjakov za terciar ga je mednarodni geološki kongres izvoli! za predsednika komisije /» slraligralijo neo-gena v območju Med i terana. V mnogih delih o fosilni favni in stratigrafiji Vzhodnih Alp obravnava najdbe in geologijo najdišč naših krajev {Die Slrouiutoporen der Karnischen Alpen, Gruz 1929; Rudi-stae. Fossil i um Caialogus, Berlin 1932: ¿ur Stratigraphie und Tektonik der C oea useh i cht en, Wien 1947: Die Rudistenfauna von Wietersdorf in Kärnten, Klagenflirt l'JWJ). V poglavju Die Sii dal pen. ki ga je napisal za knjigo Geologie von Österreich, Wien 1951. je obdelal tudi tektonsko zgradbo naših Alp. O paleogeografiji Jugoslavije zn časa zgornje krede je pisal v razpravi Trunsgresitinu cretacicului supertor in Europa si. Aisa Micti, Biiciiresii 1962, Veliko i i url i j je (wisveiit i zk I j ur no naši tli krajem, Inkn je raziskal boksit na nahajališča v Savinjski dolini (Über die Genesis der Bauxite des oberen Silnlita les, Wien 1951: Die Genesis der Samitaler Bauxite, Jena 1931). Obdelal je triadne uhloti i te t, Dolenjskega ter s Triglavskega pogorja (Cephalopaden der Trias von I!nrerkruin, Ljubljana 1954-: Triasfossilien aus den Julisehen Alpen. Ljubljana 1958: Zwei neue I riaa-Ainmonitenfamien der l nigebung von Novo inest o, Zagreli 1965). Določeval je fosilne korale iz i stre (Alcutii ( oraMi fossili dellistria. I orino 1933) in rudistnö favno iz Bosne in Srbije {Die Gattuiig Pironaea Meneglu, Stuttgart 1935: Rud iste tjouveau de la Bosnie Orientale, Beograd 1951: Zwei neue Rudisten ans Westserbien, Wien 1059: Das Altef der Rudiste 11 kalke voll Pirol, \\ ieti i960). I kvarja] se je s stratigr&fijo eocena naših krajev (Lin Lnzätn orkntn-ineu auf ( halkidiko, Stuttgart 1934, kjer obravnava terciar Lstre. Dalmacije in Bosne; Das Alter der Protuinascfliehten und der innereozäneu Gebirgsbildnng, Wien 1948; Nouveuu gisemeui d'Eocene superieur en Macedonic, Beograd 1951). Močno so ga za ni nt a le tudi sladkovodne plasti zgornjega mio-cena, ki nastopajo ua več kritjih v južno vzhod nem delu Jugoslavije (Das Alter des braunkoh len führenden Tertiärs von Bosnien, der Herzegowina und Dalimatieus, Stuttgart l'IJS; Das Siissvvasseriuiozän des ostudriatischen Gebietes, Bologna 1963), O.Kühn je redni član Avstrijske akademije znanosti na Dunaju in Akademije znanosti v Atenah ler doptsui član Srpske akademije nauka i umetnosti \ Beogradu. Častni doktorat so mu podelile univerze v Atenah, Beogradu in Bukarešti. Je častni član Slovenskega geološkega društva, paleonto-loSkega d rušiva v Indiji i r t dopisni član mnogih drugih strokov iilj društev in ustanov. U M Ii L 1 O Ij A K \ Rado K ti še j, rojen 21. julija 1975, umri 10. maja 1941-Dr. itir., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi * 1 jub-I j ti ni: redni Plan pravnega razreda od 7. oktobra 1938, Glej Letopis 1, 185 190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra [941. Dr. idr,, redni profesor za kazensko pravo na univerzi v 1. j ubij a ti i: rodni član pravnega razreda orl 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda ocl 29. januarja !939 do smrti. — Gle j Letopis I. 193- 197. Gregor Krek. rojen 27, junija 1874. umrl L septembra 1942. Dr. i ur., rediti profesor ri luškega in držav nega pravu ua Univerzi V Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1958: prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1938 do 11. julija 1942. Glej Letopis I, 201 238. Alfonz P a vi in , rojen 14. septembra 1853. umrl L decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju: strokovnjak za floristiko. filogeografi jo in botanično sistema t iko; dopisni član niatcmatičiio-prirodoslovncga razreda od tfi. maja 1940. — Glej letopis L 24i—257. P e r d i n a ti d S e i d 1, rojen 10. marca umrl 1. de- cembra 1942. Realčiii profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo. k I ima to logi jo, seizmologi j o in geologijo; dopisni član liiatematično-prirodosloMicgu razreda od <6. maja 1940, —Glej Letopis I, 2b 1 — 290. R i h a t d ] a k o p i č , rojen 12, aprila 1869, t.....I 21, aprila 1943. Akademski .slikar: redni član umetniškega razreda od 7. oktobru 1938. — Glej Letopis 1, 41—43; 11, 73—89. Anton Breznik, rojen 26. juni ja 1HKL umrl 26. nturca 1944. Ur. pbil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, dopisni član filozofsko-filoioSko-bistoričnega razreda od Ih. maja 1940. — Glej Letopis I. 157 160; II. 61- 74, Matija J a m a , rojen 4. januarja 1872. tuurl 4. aprila 1947. Akademski slikar: redni član umetni.škcgu razreda od 7. oktobru 1938. — Glej Letopis I, 47-49; II, 90—103. Ivan Regen. rojen 9. decembra IS68, umrl 27, julija 1947. Dr. pbil., gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član mnlema- tičn o-prirodos lov nega razredu od 10. mu j a 194-0, Glej letopis I, 173—176: IL 104-103. Milan Skerlj, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947. Dr. iur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pruvo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja \lM). — Glej Letopis i, 127—130: 11. 106 dn 125. Oluu Zupančič, rojen 23. januarja 1878, umrl II. junija 1949. Književnik; redni član razreda za umetnosti od 7. oktobra 1938. — Glej letopis L 151—133. 223 -256, 1' r a h ce Kidrič, rojen 23, marca 1880, umrl 11. aprilu 1951). Dr, pilil., rodni profesor za starejše slovanske iII slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije: redni član filozufsku-filološ ko-historičnega razreda od 7, oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda: od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik akademije. - Glej Letopis I* 51 -61: 11. 34- 44; lil, 237-266: IV, 86—100. Sergej Iv a ti o v i č M a vi lov, rojen 24. marca 1891, umrl 25.januarja 1951, Prezident Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, pri rod oslov ne, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947. Janko A I e b i n g e r . rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1931. Dr. phil.. upravnik Narodne in Univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf: dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede. filozofijo in filologijo od 21. decembra 19-16. — Glej Letopis 11, 54—33: IV, 101 - 124. Matijo Murko, rojen M), februarja 1861, umrl f L fch-1952. Dr. pilil,, redni profesor za slovansko filologi jo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju; dopisni i lan fi lozofsko-filo-[oško-historicuega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis 1, 172- 174; V, 168- 177. P r a n R a m n v š , rojrn 14, septembra J890, umrl 16, septembra 1952, Dr. phil., redni prnfesnr za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani; redni član filo-zofsko-filološko-historienega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik akademijo od 11. julija 1942 do 19. maja 1930: predsednik akademije od 19.maja 1930 do smrti; upravnik Inštituta za slovenski jezik. Glej Letopis L 105—lit); V, 148 do 160. Boris KidriË, rojen JO. aprila 10-12. umrl ! i. aprilu 1953. Predsednik Gospodarskega a veta FLRJ: redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6- decembra 1949. Glej Letopis Mi. 156 164; V, 16f 167. Lucien Tesnière, rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellièru; dopisni član razreda za filoloske in liierarne vede od 2.junija 1953. — Glej Letopis V, 92—94; YIJ. 59-65. Pavel L u n a 6ek , rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1933, Dr. med., redni prsifesor za ginekologijo in porodništvu. predstojnik Ginckološko-poroehiiškc klinike na medicinski Fakulteti univerze \ L| ubijati i; redni član razreda za prirodoslovne in medicinske vede cul 30. junija 1954. Glej Letopis Y L 61 65; VIL >5 58. Petar Skok. rojen 1. marca IčfSL umrl 5. februarja 1956, Dr, ph Mredni profesor za romaîisko fi loi og i jo na vseučilišča v Zagrebu \ pokoju: dopisni član od 2.junija I951i. — Glej Letopis V, 89—91; VTH, 77—82. Janko Polef, rojen I9.avgusta 1880. umrl 12. maja 1956. Dr. inr„ tetini profesor za narodno in primerjalno pravno zgodi) v i no na uni verzi v Ljubljani \ pokoju; redni član od 7. oktohra 1938; načelnik pravnega razreda ofl 2". februarja 194-9, predsednik Terminološke komisije pri akademij i. — Glej Letopis !, 97 101; Vili. 48—60. Jože Pločnik, rojen 23. januarja 1872. umrl 7. januar] a 1957. Redni profesor za arhitekturo na univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobro 1938. Glej Letopis 1. 87—89: Vlit 61-76. Raj ko N a li t i g a I . rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958. Dr, pbiL redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov v pokoju in častni predstojnik Slovanskega inštituta na univerzi ^ Ljubljani: redui član od 7. oktobra 1938. prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27; junija 1942, načelnik razreda za zgodovinske in zeml jepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. — Glej Letopis I, 71 -75: IX, 63- -67. F r a n e K s a v. I, u k m n n . rojen 24. novembra 1880. umrl 12. junija 1958. Dr. theol., dr. pbil.. redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino Etarokrščaiiskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na Teološki fakulteti v- Ljubljani v pokoju; dopisni član od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 168 do lb9: IX, 78—81. An dri i a š tam par, rojen 1. septembra 1888, umrl junija 1958. Dr. med,, redni profesor xa higieno in Socialno medicino na vseučilišču v Zagrebu, predsednik Ju gos I a venske akademije znanosti i unijetnosli; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej Letopis IX, 82 84. Izidor C n [i k a r. rojen 22. aprila 1886. umrl 22. septembru 1938, Dr. phil.. redni profesor za zgodovino umetnosti ua univerzi v Ljubjani v pokoju, redni član od 2. junija 1953. - (dej Letopis V. 67-73; IX. 68 77. Kazi m ierz Nitsc.h, rojen 1. februarja 1874. umrl 26. septembra 1958. Profesor poljskega jeziku ua univerzi v Krakovu; dopisni član od 7. novembra 1947, Glej Letopis IX, 85-87. Pavel Colia, rojen 10. aprila 1887. umrl 15. avgusta 1959. Književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju: redni član od 2.junija ¡953 — Glej letopis 116- 120: X. 54- 39. Al.feksandar belič, rojen 2. avgusta 1876. umrl 26. februarju 1960, Dr, phil.. profesor za lingvistiko ua univerzi v Beogradu v pokoju: predsednik Srpske akademije nauka; dopisni član od 7. novembra 1947. — Glej l etopis XI, 36 38. Anton L a j o v i c, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960. Komponist in mnzikolog. Redni Član od 16. maja 1940. tajnik razredu za umetnosti od 30. septembra 1949 do sntrti. Glej Letopis L 63—67 iti XI, 34 -35. E j n a r Dyggve, rojen 1,7. oktobra 188?. umrl 6. avgustu 1961. Dr. b- e.. dr. ing. h. C., arhitekt iu arheolog. Dopisni član od 17.oktobra 1958. — Glej Letopis- L\. 47—48 in 81-82 R o ž i d a r L a v r i č , rojen 10- novembra 1899, umrl 15. novembra f%I. Dr. med., dr, h. e.. redni profesor za kirurgijo tia Medicinski lakulteti v Ljubljani iu predstojnik Ki-rurgičue klinike; redni član od 6. decembra 1949, od 21. marca 1950 do smrti podpredsednik akademije. — Glej Letopis lil. 201-202 in Xfl. 72 80. Z de li e k e j e d 1 y , rojen 10, februarja 187S, umrl 9. februarja 1962: profesor Karlove miiverze v Pragi; prezi-dent Akademije Znanosti CSR. Dopisni član od 7. novembra 1947. Fran Šaleški Finžgar, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962; književ nik; redni član od 7. oktubra 1938, od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej l etopis 1, 23 -25 in XIII, 45—46. M i 1a ji \ i d ni a r , rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra t%2. t!r. Ii. C., dr. tcchu., ing., redni profesor za elektrotehniko na univerzi \ Ljubljani; redni član od 16. maja 1940. načelnik matematično-prirod os lovnega razreda od 10. uki. 1940 do K), junija 1942, predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1943, tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede ud 30, septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od L junija I94S do I. maja 1939. kon-ziilent tega inštituta od L maja 1939 dalje. — Glej Letopis L 130—142 ill XIII. 47- 50. Yale V o t) k . rojen 21. februar ja 1S36, umrl 27. novembra 1962, dr. [lili!., redni profesor za botaniko na vseučilišču * Zagrebu v pokoju, dopisni član oil 2 junija J933. Glej Letopis V, 108 109 in XIII. 31 53. A n t o u SoTie, rojen 4. decembra 1883. umrl !. maja 1963, Redni profesor za grški jezik na univerzi v Ljubljani, lierl n i član od 2. junija 1933. Glej Letopis 86 88 in XIV, 36—38. M i 1 a n Bog d a no vid, rojen 4, januarja 1892. umrl 28. februarja 1964. Knjižen nik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od !'J46 do 1949, od 1949 do l%2 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1933. — Glej letopis V, 135—136. Maks Samec, rojen 27. junija 1S8L umrl I. julija 1964-Dr. pliil. Redni profesor na univerzi \ LjuMjani ixt 1[J19 do i943. nato do i9~9 upravnik Kemičnega inštituta > Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 njegov znanstveni svetovalec. Redni elan od 6. decembra 1949. Od 16, novembra 1962 do smrti tajnik razreda za matematične, fi zi kal ne in tehniške vede. Glej Letopis HI. 188—198 in XV, 60—61. Juš Kozak, rojen 26. junija 1892, umrl 29.avgusta 1964, Književnik, Redni elau od 22.decembra I96L - - Glej letopis XII, 34—62 in XV, 62—64. I v a n Grafenauer, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra I9(>4. Dr. phi I. Profesor v pokoju. Dopisni član cul 16. maja )940, redni član od 21. decembra 1946, Tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti, upravnik Instituta za slovensko narodopisje pri akademiji. -Glej Letopis L 161 — 163 in XV, 63—71, II i ja Djuričic, rojen IS. julija !898. umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti univerze v Beogradu: dopisni član od 22.decembra I % I: predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu. — Glej i-etopis Xfi. 4-1)- 42. Igor Tavčar, rojen 2, novembra 1899, umrl 27. decembra t%5; dr. med,, redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti \ Ljubljani v pokoju; redni r!glede v smislu imnno-toksie-jiih dogajanj, v smislu obrambnih graduaei jskih reakcij ter perpetuacijc bolezenskih procesov, vodenih po denaturaciji beljaknv inskih substnnc infersticija. Tavčarju gre tudi zasluga, da je prikazal pomen hematologi je s eitologijo in koa-gulacijsko patologijo v sodobni interni ter jih uvedel v rutinsko klinie.no diagnostiko pri nas. Prav do poslednjih dni pa so ga privabljali problemi funkcionalno patologije v najširšem smislu besede, patogene za mezenhnnopalij. študij alergije in imuoosti, vplivi genetskili iri metaboličnib faktorjev - s čemer je jasno pokazal na Se nerešena vprašanja, ki stoje pred medicinsko znanostjo prt nas in v svetu, na delo, ki čaka sedanje in bodoče raziskovalce. Njegova največja in najdragocenejša zasluga je prav v tem, tla je vsadil znanstveno misel v vrste svojih učencev in sodelavcev, da je izkoreninil zadnje ostanke špeknJativne empirije iz naše interne in jih nadomestil z ck-sakinimi metodami sodobne diagnostike, da je enkrat za vselej obračunal Z nekdanjim terapevtskim jiilulizmom, ki se je trdovratno upiral modernim konceptom vse do najnovejših dni — in še posebej, da je utuel in ti spel podati delež, ki ga je dolžan klinični strokovnjak in znanstvenik posredovati splošnemu zdravniku, tia čigar ramah sloni težo in odgovornost zdravstvene slažhc in zdravstvenega varstva delovnih ljudi. Navzlic Tavčarjevi izrabiti usmerjenosti k poglobljenemu študiju in raziskovanju, navzlic notranji želji iti potrebi po iskanju odgovorov na nerešena vprašanja pat (ploskih dogajanj v organizmu — tudi za trenutek ni pozabljal na svoje dolžnosti kot zdravnika ob bolniški postelji. učitelja v predavalnici in zdravstvenega delavca pri izgradnji našega socialističnega zdravstva. Poslanstvo, na katero so jc vse življenje pripravljal in ki mu je bilo končno dodeljeno, je uresničeval v delovni sintezi, ki jo je reševal It k tat i nn zdravstvenem, pedagoškem in znanstvenem področju. Za svoje življenjsko delo kot utemeljitelj modeme interne medicine na Slovenskem je akademik Tavčar prejel visoka priznanja. Največjo nagrado kot človek in zdravnik pa jc vsekakor dobil v osebnem zaupanja, kr mu ga je izkazal predsednik republike Maršal lito. Bogdan Brecelj Bibliografija do leta 1956 je objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani (1957}, str. 342. Dodati je: K vprašanju pcrpctuaeije mezenhimske reakcije. Zdravstveni vestnih 35. 1936, 253—256. Y stroki ni povodov za malodušnost. Zdravstveni vestnik 26, J95", 190—19!. Dinamika mezenhiniske reakcije. Zdravstveni vestnik 27, 195S, 57—64. O graduacljama i fazama renmatične upate. Rciimati/aiu t. 1954. 53—64. Samoobraiia organizma. ReumatiKam 9, 1962. 1—7. Napisal je tudi več ocen medicinskih knjižnih det. POROČI L A O DEL V A K A D E M IJ E AKADEMIJA V LETU f 965 C 1 a ti i in nameščenci akademije Ob koncu leta 1965 je štela akademija 2 častna člana. 37 rednih članov in 24 dopisnih članov. Med letom sta umrla dva člana, dne 2. aprila dopisni član v sestavu 4. razreda predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti prof. dr. Tlijo Dju-ričie. dne 27.decembra pa redni član v sestavu 4. razreda prof. dr. Igor Tavčar. Na skupščini dne 6. februarja SO bili za člane izvoljeni: v sestavu 5, razreda za redna člana akad slikar prof. France Mihelič in književnik Vladimir Pavlic — Matej Bor, za dopisnega članu v sestavu četrtega razreda pa profesor dr. Othinar Kulin. Po razredih porazdeljeni SO bilí: v 1. razredu 8 rednih in 8 dopisnih članov, v 2. razredu 4 redni in 2 dopisna člana, a 5. razredu 6 rednih in 1 dopisni član. v 4. razredu 7 rednih in M) dopisnih članov, v 5- razredu 12 rednih in 3 dopisni člani. Po stanju ob koncu leta 1965 je imela akademija 104 uslužbence. Od teh je bilo znanstvenega in strokovnega kadm 54, bibliotekarjev, knjižničarjev in laborantov 15, upravnega kadra 16, tehničnih in pomožnih delavcev 18 in I volonlcr. Poleg teh je akademija v letu 1965 imela še 17 zunanjih znanstvenih sodelavcev in uslužbencev, zaposlenih s skrajšanim delovnim časom. Pri inštitutih so bili tudi v letu 1965 zaposleni se drugi sodelavci, povprečno okoli 100 vsak mesec. Bili so to razni izpisov alei gradiva za slovarje, zbiralci gradiva iz arhivov in literature, izdelovali SO razne rrferate, elaborate in podobno, vse (o zlasti v zvezi s pogodbenimi deli Sklada Borisa Kidrič«, z delom pri medakndemijskih odborih in raznimi naročili. V pripravi je novi zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Osnutek zanj je bil izdelan in dan v razpravo članom, razredom in predstavnikom delovne skupnosti akademije. S prejetimi pripombami in predlogi ga je akademija na sejah in sestankih obravnavala. I u Š t i t u i i Akademija je v [rtu 1963 štela iti institutov. Od teli so bili nekateri porazdeljeni na sekcije. \ okviru akademije je še Kartografski zavod. Odbor za favno, floro in gejo Slovenije, ferminoluška komisija s pravno, tehniško, medicine k o ter pri-rod os lov no sekcijo in sekcijo za umetnosti ter Fotolabora torij. Pri predsedstvu akademije deluje Studijski center za zgodovino slovenskega izšel jensl va. Zavodu za raziskovanje m or j a SRS v Portorožu je bil priznan status znanstvenega zavoda, Akademija je prevzela do zavuda pravite ustanovitelja. Inštituti so mogli svoje delo opravljali s sredstvi, ki jih je akademija prejela iz republiškega proračuna, v veliki meri pa tudi s sredstvi, ki so jih dali na razpolago razni skladi in organizacije, na primer; Sklad Borisa Kidriča, Sklati SRS za pospeševanje kult uro i h dejavnosti. Zvezni sklad za znanstveno delo. razna kmetijsko-gozdarska pusestvn in še drugi. Publikacije Leta i 965 je akademija v tisku objavila 12 tlel svojih publikacij v skupnem obsegu okoii 205 tiskovnih pol ali "280 strani. \ primerjavi z letom 1%4 je to precej več, ko je akademija mogla izdati le 9 del s skupaj okoli 130 tiskovnimi polarni. Ob koncu leta 1965 je bito stanje tako, da so skoraj vsi v tem letu v razredih oziroma v predsedstvu sprejeti rokopisi ali \ tiskarnah ali pa pri urednikih. Del za objavo predvidenih. ki so bila oddana razredom oziroma predsedstvu, je bilo ob koncu leta l%5 na akademiji skupaj 15. Za v letu 1965 objavljena dela je bila zft celotne stroške (tisk, vezava, honorarji i it drugo) porabljena vsota okoli 45,000,000 (starih) din. Zmanjšanje k redilo* in ti k rep i, ki so bili v zvezi z gospodarsko reformo so sredi leta spravili akademijo \ zadrego glede tladaljnega tiska nekaterih publikacij, kajti letna dn-tacija je bila znižana zti 30,3 milijonov dinarjev, tako da so nekatere tiskarnam že oddane publikacije morale biti zopet iz teh vzete. Vendar je izredni kredit v zneskti 35 milijonov din ki ga je naklonila meseca septembra ropubliSka skupščina, spremenil položaj na bolje. Iz tiskarn sto rn i ran i rokopisi so mogli bili zopet oddani v delo. Položaj v tiskarnah se je prvič po dolgih letih zboljšal. Tiskarne opravljajo sedaj delo brez večjih zamud, ponujajo celo svoje usluge. Stroški za tisk pa so zopet, porasti i, Dočim so celokupni povprečni stroški za eno tiskovno polo znašali v letu !%4 še okoli 175.000 tlin. w V Jett! 1 %5 narasli; na okoli 220.000 din. pri zahtevnejših publikacijah pa ,so seveda še večji. V letu 1965 so razredi oziroma je predsedstvo sprej elo za natis: eno knjigo Letopisa akademije, 2 razpravi za 10. knjigo Geografskega zbornika, 10 razprav ta knjigo Razprav 4. razreda, 1 razpravo za Razprave medicinskega oddelka, 3 razprave za serijo Dela Geografskega inštituta, 5 razprav za 4. k ti j igo Acta carsologiea. Zamenjava naših publikacij za publikacije številnih domačih in tujih ustanov, uredništev itd. ae je Se naprej ugodno razvijala in se še povečala. Približno polovica naklade naših publikacij gre z zamenjav® v svet. zato pa prejema akademija publikacije od naslovov, s katerimi je v zamenjavi. Na la način prihaja v akademijsko biblioteko in je s tem na razpolago naši zainteresirani javnosti vohčr zelo veliko inozemske literature, ki bi bila za nas sicer dosegljiva le proti plačilu deviznih sredstev. Posebni bilteni, kijih izdaja biblioteka. seznanjajo javnost z njenimi novimi pridobitvami. Ob koncu leta 1965 je bila akademija v zamenjavi s M22 naslovi, od teh (89 v Jugoslaviji, 933 v inozemstvu. Z zamenjavo se je v letu 1965 biblioteka povečala za 5654 enot. z nakupom za 1914 enot in z darovi za 1774 euOt. Skupaj lorej: 9322 hiblioteških enot. Celotni knjižni fond je Štel ob koncu leta 1963 okoli 119,000 biblioteskih enot. V pripravi je ureditev oddelka zii ekspiidit akademijskih publikacij. Kongresi, študijska bivanja in podobno Akademija je imela, v preteklem letu na razpolago 442.632 din neblagovnih deviz. S temi sredstvi so se mogli iz vrst njenih članov oz. sodelavcev udeležiti; akad. dr. Viktor Korušec 14. med m a rod ne ga usiriološkega zborovanja v Strasbourgs akad. dr. Ali ja Košir — 8. mednarodnega kongresa anatomov v Wiesbaden u. akad. dr. Milko K.os — 12. mednarodnega kongresa za zgodovinske vede na Dunaju, akad. dr, 1 ranče Stele simpozija o problematiki nove galerije slik na Mradčanih v Pragi, znanstven i scwlelavee dr. ing. Mitja R rod ar simpozija ?,a pa-leolitsko nomenklaturo na Dunaju. znanstveni sodelavec dr, Alojz Scrcelj — simpozija INQUA v Budimpešti. znanstveni svetnik dr. Maks Wraher — 6. simpozija vzliodno-alps ko-dinarski h fitosociologov v Bcrchtesgadcnn i a Miielinu. Člani akademije SO se udeležili raznih simpozijev, posvetovanj in podobnega: simpozija o osnovah in oblikah ustavnosti in zakonitosti v socializmu, ki ga je v dneh 9. in 10. aprila organizirala Srpska akademija nauka i umetnosti, akad. V. Korošec; simpozija o družbeni lastnini, ki ga je 20.. 21. in 22. septembru ter simpozija o teoriji prava, ki ga je 10. oktobra organizirala ista akademija, akad. G. Kušej; simpozija o boksitih, ki ga je od 1. do 4. ukiobra organizirala Jugosla-venska akademija znanosti i nmjetnosti, akad. T. Rakovec; pri tem simpoziju sta pa sodelovala tudi znanstveno sodelavca R. Pavlovee in A, Scrcelj. Na studijskem oziroma službenem potovanju v inozemstvu so bili: akad, dr.France Kol} 1 ar študij v 1 niverzitetni in Nacionalni biblioteki na Dunaju, akad. Ciril Kosmač — zbiranje gradiva v Parizu za knjigo, ki jo piše, akad. Marjan Kozina — v Pragi, v zvezi z izvajanjem njegove opere Ekvinokcij, akad. dr. France Štele — študij novoodkritih srednjeveških fresk v Linzu in St. Florjanu, znanstveni svetnik dT. Milko Mati čet ov — zbiranje pripovednega in narodopisnega gradiva v Reziji, asistent Jaro Šašei — študij arheološkega gradiva v biblioteki Nemškega arheološkega inštituta v Frankfurtu. V okviru zame ji j a ve med Zveznim svetom za koordinacijo znanstvene dej a vnosi i in vzhodnoevropskimi akademijami znanosti je bilo odobreno krajše študijsko bivanje sodelavcem akademije: v CSSR dr. Antonu Bajen, Stanetu Suhadolniku, dr. Emilijami Ceven in dr. Rajku Pavlov en; v ZSSR dr. Alojzu Serelja in dr.Dragici Tnrnšck; na Poljskem dr. Petru Habiču; V Bolgariji dr. Ivami Gamsu; v Romuniji Rad" Gospoda 1-ičtl. Znanstvena ustanova »Alesaaider von Mumholdt do 51.marca f(166, Na podlagi programa o kulturnem sodelovanju med SFRJ in CSSR se je mudil v Pragi France Novak, asistent slovarske sekcije pri Inštitutu za slovenski jezik. Sklad Borisa Kiilriča je podelil ifr. Miku knretu, 7.11(1 nst-v en emu .svetniku v Inštitutu za slu vensko narodopisje trimesečno štipendijo, da dokonča raziskovalno delo o anketi nadvojvode Janeza od 1806 do 1840 o ljudskem življenju na Spodnjem Štajerskem. Javnih predavanj na akademiji je bilo v letu 1965 sedem. Predavali so: dopisni član profesor dr. Andrej O. Župančič, Hipoteza o holinoreeeptorni funkciji hnlinosteraz (3. februarja), redni član profesor dr. Anton Oevirk. Pesniška umetnina in literarna teorija (10. februarja), veleposlanik Dušan Kveder (Beograd), Zgodovina indijske budistične in bratu ins ke umetnosti (12. februarja}, profesor dr. Radivoj Mil in (Novi Sad), Delež hipotulamo-hipofiznega in epitalamo-epifiznega kompleksa v ¡jdaptacij-skem sindromu (19. maja), profesor Teo]x>ld Escande (Toulouse), Hidravlične raziskave v Franciji (31, maja), dr. J a ros lav Machač. znanstveni sodelavec Inštituta za češki jezik v Pragi, O sodobni češki leksikografiji (24. septembra), dr. M. J, Kravenv, iz Inštituta za slavistiku Akademije znanosti ZSSR (Moskva), O folklori kot umetnosti (8. novembra). Od 12. do 26. septembra je bil v Postojni, Ljubljani in Dubrovniku IV. mednarodni speleološki kongres. Za dobro organizacijo in potek kongresa gre velika zasluga Sodelavcem in nameščencem Inštituta zu raziskovanja krasa v Postojni. S Srpsko akademijo nauka i umetnosti in Jugoslavensko akademijo znanosti i um jetnosli je naša akademijo slejkoprej povezana v tesnem sodelovanju, Glavni organ tega sodelovanja je Svet akademij znanosti SFRJ. V dneh 5. in 6. marca 1965 je zasedal v Beogradu. Delo določenih znanstvenih panog naših akademij koordinirajo v okviru Sveta predvsem medukode-mijski odbori, ki jih je 14, Kol še v prejšnjih letih je imela naša akademija tudi v letu 1965 skrb za delovanje inedaka-demijskili odborov: za arheološko karto Jugoslavije, za Tabula Iinperii Romani in za favno in floro Jugoslavije. Vodstvo prvih dveh odborov je pri arheološki sekciji našega Inštituta za zgodovino, odbor« za favno in floro pa pri Biološkem inštitutu, V ostalih niedakndemijskili odborih ima naša akademija svoje delegate in sodelavce, tako tudi v na novo ustanovljenih odhorih za lialkaiiolugijo (akad. 1. Stele in akad. A . Korošec), za Zgodovino kolonizacije Jugoslavije (akad. M. Kos in akad. F.Zwitter) in za narodne umetnine (akad. F Bezlaj, znanstveni svetnik M. MatiČetov), Koordinacijski odbor medicinskih oddelku v jugoslovanskih akademij je imel junija sestanek v Lj ubijam. 7, reorganizacijo uredništva oziroma uredništev Bul letina 3cientirique. oddelkov A in K, ki ga izdaja Svet akademij zminost.i SFRJ se je delež sodelovanja Slovenije pri tej publikaciji povečal. Vodstvo redakcije ¡ca Slovenijo pri Bul le t i nu A (prirodne, tehnične in medicinske vede) ima akademik prof, dr. 1. Rak o ver. pri Bulletinu B (družbene vede) pa akademik prof. dr. G- Kušej. Gradbena delo Zaradi pomanjkanja sredstev so bila ustavljena gradbena dela pri novem traktu akademije na dvorišča ob Gosposki ulici. Začela pa so bila večja dela pri pre/idavanjn. utr jevanju in podzidavanju glavne stavbe akademije na Novem trgu 3. Ta so potrebna in nujna tudi v zvezi z novim bodočim traktom in za dokončno ureditev desetih novih sob v podstrešju glavnega poslopja akademije. Meti drugim se urejuje centralna kurjava in dvigalo. V zvezi s temi adaptacij ski m i deli je tudi ureditev skladišča in pisarne za ekonomat ter blagajno. Pri podzemskem skladišču na dvorišču hiše na Novem Irgu 4- je še urediti strop, vendar to delo zaradi nepredvidenih Ovir ni napredovalo. Gradbena in obnovitvena dela pn stavbi Inštituta za raziskovanja krasa v Postojni so bila do poznega jioletja v glavnem končana. Nekaj manjših del bo opravljenih še v letu 1966. Inštitut je bil deloma ua novo opremljen. Finančno poročilo Akademija je imela v letu i%5 na razpolago (zneski v starih dinarjih): t. za osnovno dejavnost iz republiškega proračuna SR Slovenije sredstva v znesku . din 281,750.000 2. iz republiške devizne kvote: +90.875 deviznih dinarjev- blagovnih deviz in 438.132 deviznih dinarjev neblagovnih deviz 3. za investicijsko vzdrževanje (vzdrževanje poslopij ter nabavo opreme)......din 15,000.000 4. iz sredstev Sklada SRS za negospodarske investicije: a) za izgradnjo prizidka ob Gosposki ulici ostanek iz leta 1964.......din 27,921.159 b} za nadaljevanje! adaptacij (proslori na podstrešju hiše Novi trg 3 in preureditev prostorov v poslopju 1'itov trg 2 v Postojni............din 50,000.000 ter ostanek iz leta 1964)......din 7,538.972 e) za dopolnitev opreme, ostanek iz I, 1964 din 14.184.124 Dotacije raznih skladov in gospodarskih organizacij za pogodbene naloge inštitutov din (>8.545,830 Od tega zneska odpade \ dobro t. Predsedstvo akademije; a) od Skluda Borisa Kidriča — Studijski Center za zgodovino slovenskega izse-ljenst va ............din 600.000 2. Inštitut za zgodovino: a) sekcija za občo in narodno zgodovino: — od /voznega sklada za znanstveno delo — za temo: Historično topografski leksikon in atlas Jugoslavije v srednjem veku............din 535.325 — od Sklada Borisa Kidriča — za lemo: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev ..........din 1,720.000 b) sekcija za, arheologijo: — od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Arheološka karta Jugoslavije, Ozemlje SR Slovenije........din 420.000 od Sklada Borisa Kidriča - - za temo: Palinološke in scdinieiitoloske preiskave viške terase . . . . „ . . din 403.00(1 od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Arheološka karta Jugoslavije..........din 6,375.000 — od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Tabula imperii Romani ............ din — od Zveznega -sklada za znanstveno delo — za temo: Materialna kultura Slovanov , .........din — od Sklada SR5 za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za slovar slovenskega knjižnega jezika . . . ■ din 3, Inštitut za slovenski jezik: a) leksikološku sekcija: — od Sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za slovar slovenskega knjižnega jezika . . , . din b) eliiiiološko-onumastična sekcija: -- od Sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za Etimološki slovar slovenskega jezika . , , . din — od Zveznega sklada za znanstveno delo—za onomajjtiftna dela. . . . din 4. Inštitut za slovensko narodopisje: a) od Sklada SRS za pospeševanje kulturnih dejavnosti — za nabavo eksponatov za mednarodni muzej karnevalu in mask v Binche..........din 5. Inštitut za biologijo: a) — od Kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje — za temo: obdelava in k a rti ran je gozdnogospodarske enote Stoj na.....,.....„ din ■ od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: favna in flora Jugoslavije .....,.....din — od Zveznega sklada za znanstveno delo — za temo: Vegetacijska karta Jugoslavije..........din — od Sklada Borisa Kidriča — za ieino: Vegetacijska karta Jugoslavije , . din 1,50(1.000 %5.000 L 2.400.000 12,400.000 4.239.000 400.000 463.325 4,760.180 4,200.000 S.000.000 1,650.000 6. inštitut za geologijo: a) od Sklada Borisa Kidriča — za temu: Nam nI iti ill asitine iz vzhodnega dela Brkinov............dili 248.000 b) od Sklada Borisa Kidriča za temo: Hidro/oj.ska favna in njen pomen za stratigrafijo zgornje] urskih skladov v Sloveniji............din 426.000 7. Inštitut za geografijo: a) od Sklada Borisu Kidriča — za temo: Kvartarni sedimenti v Sloveniji . . . din 489.000 8. Inštitut za raziskovanje krasa: a) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Speleološka raziskava ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem.............din 50.000 b) od Sklada Borisa Kidriča — za temo: Hidrologija krasa med Idrijco in Vipavo ..............din f ,740.000 c) od Goriškega vodovoda, Nova Gorica za temo: Hidrologija krasa med Idrijco in Vipavo.........din 560.000 d) od Okrajne skupščine Koper — za temo Hidrologija krasa med Idrijco in Vipavo ..............d i ii 550,000 9. delovni kabinet pokojnega akademika dr. Maksa Samca: — za temo: Modificiran je cerea litih .škrnbov {dotacija Ministrstva za kmetijstvo ZDA)...........din 16,000.000 INSTITI T ZA RAZISKOVANJE KRASA Poročilo o delu v letu i 9 6 5 Obnovitvena tlela v inštitutu so se za\leklii in zato so bili delovni prostori urejeni šele v začetku septembra, tik pred IV. mednarodnim speleološk i m kongresom, V knjižnici in delovnih kabinetih je bila nameščena nova oprema, kar je omogočilo red no interno delo. Neurejeni so še vedno razs lavni prostori in shrambe za opremo ter muzejske zb i rte, (udi laboratorij je le začasno urejen in skoraj ncopreltl I j en. V novozgrajeno dvorano smo preselili biblioteko. Nova razvrstitev knjig je prilagojena osnovni oznaki centralne biblioteke akademije m našim internim potrebam. Obenem s tem je preurejena tudi kartoteka. Razstavni prostor je urejen le v avli. kjer so razstavi jene nekatere oblike kapnikov, na no* o pa so hile nameščene tudi fotoreprodukcije starih grafik z motivi z našega krasa. V preurejeni risal niči »tno namestili kartografski) zbirko; pregledano in urejeno pa jo bilo tudi ostalo kartografsko gradivo. Honorarna namestitev risarke je omogočila izdelavo več kart in načrtov za tiskane kongresne vodnike in za priloge k poročilom, Aotn carsologica IV so pripravljena za tisk. Terensko delo je bilo usmerjeno predvsem v preučevanje hidrologije krasa med Idrijco in Vipavo ter v študij postojnskega jamskega sistema. Ostalo delo na terenu pa je bilo [>uveza no predvsem s strokovnimi pri prava mi za kongresne ekskurzije po našem krasu. Zaradi zaposlenosti vseh članov inštituta s pripravami za medna run i speleološk i kongres ni bilo * tem letu večjih raziskovalnih akcij. V glavnem je bila zaključena študiju o intenzivnosti korozije v Sloveniji, o njenih rezultatih siuo poročali na kongresu, V teku je tlrvtga lazu študija o hidrologiji krasti med Idrijco in Vipavo. Okvirni program nadaljnjih raziskovalnih nalog na krasu je izdelan. Trije člani inštituta so obiskovali sorodne znanstvene institucije \ Tujini. Še več pa je bilo stikov s tujimi speieologi pri nas. Institut, so ohiskali speieologi in drugi strokovnjaki iz Anglije. Avstrije, Belgije, Bulgarije, Ccškc. Danske, Kru.n- ei je. Grčije, irske. Italije, Libanona, obeh Nemčij, Poljske. K umu ii i je. Sovjetske zvezč, Španije, Švedske, 5 vice, Turčije. Združenih držav Amerike. Največ ubiskov smo imeli v čusu kongresa: pa tudi prej in kasneje so bili obiski pogostni. Ogledali so si inätitut in se seznanili z njegovim delom, mnoge pa smo spremili tudi po naših jamah, zlasti po postojnskem jamskem sistemu in po ostalih delih našega krasa. \ isji znanstveni sodelavec dr. Ivan GAMS je nadaljeval z zbiranjem gradiva za studijo o dinamiki korozije na karbonatnih kameninah, sed internacij i sige ter lehnjaka v Sloveniji. Zaključke hidrološkega raziskovanja ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniškim poljem je pripravil za objavo v Acta carsologica IV, Pri organizaciji IV. mednarodnega spe-leoluškega kongresa je sodeloval kot vodja programske komisije. \ kongresni sekciji zu splošno fizično speleologijo je predaval temah.: »Über die Korrosionsiuieusitiit im slowenischen Karsli ler Über die Faktoren die die Intensität der Sintersed imenlation bestimmen«. V sodelovanju z Me Mouritzen iz Köbenhaviia je preihivul v isti sekciji o temi »Die Formen der hängenden iropfsteiiibiiduugeu in Bezug auf die Art des sinterbildenden Sickerwasserdurchflusses*. Na plenarnem zasedanju tega kongresa je imel predavanje z naslovom h Some Speleological Characteristics of the Dinaric Karst«. Za niediiurodni kolokvij o kraški hidrologiji v Dubrovniku oktobra 1%5 je pripravil referat: On the Tufa-depositing waters and on lite Corrosion intensity in the Nortb-Western Dinaric Karst«; na simpoziju v počastitev stoletnice J ova na Cvijiča v l.ozuiei pa je imel referat z naslovom »Nek) rezultati merjenja korüzfjskog in t en site ta i njihov značaj za kruškll geoinorfologiju<. O isti tematiki }e predaval tudi na Geografskem inštitutu univerze v Sofiji, kjer se je en teden mudil v okviru znanstvene izmenjave med zveznim Svetom za koordinacijo znanstvene dejavnosti in Bolgarsko akademijo znanosti. Na prvem posvetu o fizični geografiji 17. II. I9b5 v Ljubljani je predaval o stanju fizične geografije v Sloveniji. Znanstveni sodelavec dr. France HA BF je nastopil službo I. septembra. Pri priprav ah za mednarodni speleološki kongres pa je delal v inštitutu že od 15. junija dalje. Vodil je propagando ta kongres in bil glavni urednik Vodnika kongresne ekskurzije po dinarskem krasu. Za tegu je napisal sestavke: Izviri Ljubljanice, Pivška kotlina in Predjnmski podzemeljski svet. Od Škocjanskih jam do Opatije. Kongre-sistoni je predaval o klasičnem krasu in vodil po njem predkongresno ekskurzijo, Bil je sekretar hidrološke sekcije kon- gresa in je skupaj z dr, P. Habičem vodil ekskurzijo k izvirom Ljubljanice. Vodil je tudi francosko skupino na kongresni ekskurziji do Dubrovnika. V inštitutu je uredil kartoteko geografskih kart in jamskih načrtov -Skupaj z Alojzom \ad-njalom je pregledal merilne instrumente ¡11 jamsko opremo. Udeležil se je raziskovalnih ekskurzij inštituta in vodil goste po postojnskem in pred jamskem podzemeljskem sistemu. Imel je več predavanj o krasu in jamah, pomagal pa je tudi turističnim in jamskim organizacijam na krasu. Uredil je strokovne vodnike, ki jih je založil Zavod Postojnske jame za Postojnsko jamo. Pred jamo, Črno in Pivko jamo. \ ilenico in Dimnice, Planinsko jamo, Križno jamo in Cerkniško jezero z Rakovim Škocjanom, Znanstveni sodelavec dr. Peter IIAUIC jc največ Časa posvetil pripravam za IV. mednarodni speleuloški 'kongres, Opravljal je dolžnosti organizacijskega sekretarja in neposredno vodil vse priprave za kongres. S sodeloval ci v okviru sekretariata organizacijskega odbora je pripravil II. kongresno okrožnico, sodeloval pri urejanju: strokovnih vodnikov po kongresnih ekskurzijah, zvezka rezi mej cv in prog ra nt a kongresnih prireditev. Sodeloval je tudi pri strokovnih pripravah za kongresne ekskurzije in v ta namen obšel preti videno pot po slovenskem in ostalem jugoslovanskem krasu. Skupaj z dr. F. Habetom je vodil ekskurzijo k izvirom Ljubljanice, Na kongresu je poročal o morfološkem razv o j ti visokega krasa v zahodni Sloveniji. V okviru 11. faze raziskovalne naloge »Hidrologija krasa med Idrijco in Vipavo«, ki jo financirajo Sklad Borisa Kidriča in drugi uporabniki z Goriškega, je vodil barvanje Cepovauskega potoku. Zveza žal ni bila ugotovljena. kar je vzpodbudilo k še intenzivnejšemu študiju hidroloških razmer v zaledju Mrzleka. Tako so bili odkriti manj znani izvir Bokalci ob Soči nad Solkanom. Obiskal je s sodelavci nekaj jam v I rnovskem gozdu, z razstrel jevanjeni prodrl do nove dvorane v \ ulej i jami na Nanosu in izmeril jamo šebalkove ponikve pri GodoviČu ter SmoganiSko jamo na Banjški planoti. S pomočjo Sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti je obiskal Geografski inštitut Poljske akademije znanosti v Krakovu in si ob tej priložnosti ogledal del Slovaškgga krasa, fosilni kras južne Pol jske in kras v I atrah. Clanoin tamkajšnjega geografskega inštituta je predstavil značilnosti dinarskega krasa. Seznanil se jc z metodami geo-tnorfološkega in hidrografskega kartiranja, obiskal muzej v Cz^slochovvi in si ugledal tamkajšnjo aprleološko razstavo. Na posvetu o fizični geografiji v okviru Geografskega društva Bukarešti je štirinajst dni spoznaval romunski kras in organizacijo raziskovanja ier delo inštitutov * Bukarešti in t luju. Asistent Frane I.FBEN je bil kot II.....boldtov štipendist na študiju v Heidelbergu. Višji strokovni sodelavec Egon PRETNER jc preučeval j umsko favno tla ekskurzijah v Hrvatskem Primorju, l iki, na Vfclebilu, Siir planini in iVIisterju v Makedoniji, un Orjeuu. v Kordunu, 3119 Kapeli itd. Maj bol j uspešne so bile ekskurzije nu V c tebi t, v K o rti nu i u na Malo Kapelo, Jeannel je postavil Črto Zagreb- Reka kot strogo mejo lukoimeuovarie kranjske jamske favne . lit favna [hi sega mnogo dalje na jug. \ jami V rt lin i u a Visočici \ južnem Velebitu je našel vrsto i.epto-dirus hochcnvvarti Sehmidt (subsp. nov.), ki je opisana iz Postojnske jame, in vrsto Astagobins angustatus Sehmidt (subsp. nov.), opisano iz Volčje jame ua Nanosu. Mala Kapela ima, kar se tiče hrošče v. pravo kranjsko« favno (rodovi Anophihal-mtls, Machaerjtes, Bathvsciinorphus. Parapropus), kar srn potrdila za polže (/uspelimi) I ud i dr. Bole in za oplliouide prof. dr. Efadži. Sortiral je bogat biološki material, nabran na ekskurzijah in ga poveril specialistom * obdelavo, Satn je prepariral približno 3000 hrošče v. Za favno Jugoslavije, ki je zaradi svoje lege izredno bogata in pestra, sestavlja katalog C a rabi do v. Po predelavi in&iitntskih prostorov je preselil vso svojo obsežno strokovno literaturo v inštitut i.u jo končno uredil. V študijske namene je hi I v I rstu i Prirodoslovnem muzeju, kjer je preučeval dragoceno MUllerjevo zbirko iu bogato literaturo. Za inštitut je opravljal vso korespondenco v italijanskem, nemškem iu francoskem jeziku. Spremljal je speleulogc na kongresnih ekskurzijah in bil sekretar po številu udeležencev izredno močne biološke sekcije. N a f r 1 dela za leto 1 (J (> 6 Nndaljovali bomo z urejanjem knjižnice iu kartoteke, izpopolnili kataster jam in uvedli pregledno kartoteko kraških objektov. Zaključili bomo tretjo fazo raziskovanja hidrologi je krasa med Idrijco in Vipavo iu pripravili zaključno ¡>o-ročilo. Nadaljevali bomo s sistematičnimi speleološkinii raziskavami v postojnskem jamskem sistemu, začeli hotno tudi s podrobnejšim študijem krasa v predelu med Cerkniškim in Planinskim poljem ter Ljubljanskim barjem. Posebej namo-ravamo proučiti hidrološke značilnosti Zgornje Pivke ter Petelin jskega in Bciskega jezera. V sodelovanju z jamarskimi Slovenije je imel kratek referat o uporabnosti fizično-geograf-skega raziskovanja krasa. Sodeloval je v strokovnem svetu Postojnske jame in pri razpravi o projektu stalne o jezeri t ve Cerkniškega jezera. Izvrševal je tudi dolžnosti pomočnika upravnika inštituta. Asistent Rado GOSPODARIC je geološko preučeval predel postojnskega jamskega sistema. Pivško kotlino in okolico Kako ve ga škocjana. Sem sodijo preiskave o tektonskem položaju kipe jurskega dolomita ali k rednega apnenca na flišu pvi Smihelu, raziskave liazainili Hišnih hreč na vzhodni strani Pivške kotline (skupa j z dr. Pavlovcean), preverjanje že zbranih podatkov o Strukturi krednega apnenca na Postojnskem krasu in okrog Rnkove doline. Podrobno je določil lego vrtače Brlog nad Zelšktmi jamami v Rakovi dolini, kar je omogočilo, da so rakovski jamarji uspeli prodreti iz jame na površje skozi poprej naravno zadelano zvezo. Primer izhoda iz jame na površje skozi udnrno dolino doslej še ui bil zabeležen pri raziskovanju slovenskega krasa. S te in odkritjem bo mogoče vključiti jamo v iurisiični promet. Praktično pa se je iudi izkazalo, da je v neposredni bližini udom i h vrtač pod njihovimi navpičnimi stenami možno najti pod zemeljske prostore, če le višinske razlike niso prevelike. V zvezi s temo iHidro-logija krasa med Idrijco in Vipavo« je raziskoval tektonske razmere okrog Solkana in Idrije. Sodeloval je pri organizaciji iu izvedbi speleološkega-kongresa. Bil je sekretar sekcije in tudi sam imel referat jO nekaterih klasičnih sedimentib na Slovenskem krasu-. Pri raziskavi najdišč bobovcev in na podlagi kemičnih analiz teh prodnikov se je pokazalo, da je treba med njimi ločiti 1 i mamino rudo (ferrillit po Niggliju), boksit ter roženec ali kremen. Obstajajo dnkazj, da so prodniki fer-rillita predeocenske starosti, medtem ko je zaobljcvanje boksita možno pripisati pliocenskemu morda tudi pleistocenskcmu vodnemu transportu. Nadaljnje raziskave teii sedimentov tudi V jamah še tečejo. Napisal je več strokovnih vodnikov za kongres ter sodeloval pri redakciji kongresnih publikacij. Koordiniral je izvedbo predkongresnih ekskurzij po klasičnem krasu ter tudi vodil kongrcsisie v Križno jamo pri Ložu in Martinjsko jamo pri Markovščini, Kot strokovni vodič je vodil ruske speleologe od Ljubljuue do Dubrovnika. K projektu o 11. fazi krožne proge v Postojnski jami je prispeval dva elaborata o geoloških razmerah v predelu predvidene gradnje proge po jami ter tudi sicer sodeloval s strokovnimi nasveti pri načrtovanju projekta. Kot gost Speleološkega inštituta v t Le topla — 81 — k I uiii bomo raziskovali nove jame in brezna. Sodelovali bomo pri lirt-janju kongresnili referatov za iisk ju zbirali gradivo za Aeta carsologicu in Naše jame. \ zdrževali bomo Slike S tujimi Bpeleološkkni organizacijami in se udeležili specializiranih s]ieleoloikili zborovanj doma iu v tujini. Publikacije č I a n o \ inštituta Dr. Ivan GAMS: t. If kvartarni geomorfogenezi ozemlja med Postojnskim, Planinskim in Cerkniški m poljem. Geografski veslu ik XXX\II. I%5. 3. O razvoju našega reliefa ¡11 klimatski geomorfologiji. Geografski obzornik XII. 2. I%i. 3. La Grotte de Postojna The Postojna Grottoes. Guide de l'excursion h trau-rs rie Karsl Dinarique. IV. Congrès International de Spéléologie en Yougoslavie. Ljubljana i%5. 4. Speleological Characteristics of the Slovene K a rs t. Naše jame VII, t Ljubljana. i%=5. Aperçu sur V hydrologie du Eirst Slovène et sur ses connu uni-cations souterraines. Noše jame Vfl. I—2. Ljubljana t%5. ti. Tri malo znane turistično pomembne jame: Francetova, le/na in Tilenica. Turistični vestni k Ï, l%:i. Types (if Accéléra led Corrosion. Problems of ilic Speleological Research, Prague lift1?, Več manjših prispevkov je objavljenih v Naših jamah. Vodniku ekskurziji- po Dinarskem krasu. Naših razgledih, Geografskem vest-niku. Planinskem vestniku in Geografskem zbornika. Rado GOSPODARIC: t. Let Grottes de Skocjan. Guide de l'excursion à travers le Karsl Dinarupic, Ljubljana, 2. Crna in Pivka jama. Izdala Postojnska jama. t%5, ■ï. Planinska jama. Izdala Postojnska jama, 4. Cerkniško jezero in Rakov Skocjan. Izdala Turistična î\cîo Cerknica, I(soavtur V. Rajčevic). ■j. De Nova Gorica à Sežana. Guide de l'excursion a travers le Karst Classique. Ljubljana, [%■;. fj. R. Gospodarit Z. Wnjeik: Pripombe o nekaterih jamskih biserih iz jugoslovanskih jain. .Naše jame. VI. t J. Ljubljana t%ï. 7. R. Gospodaric I. Habe: Zelške jame, začetek jamskega turizma v ecrkniški občini. Našo jame, YI/lfJb4. 1—2. Ljubljana t%5. Dr. France HABE: 1. Les sources de la Ljubljanica. Guide de l'excursion à travers le Karsi Dinarique, Ljubljana, 1%>, 2. Le bassin de la Pivka et le monde souterrain de Pred jamo. Ibidem. 3. A panir des grottes de Skocjan jusqu'à Opatija, Ibidem. h' 83 — 4. De Postojna à Vipava, Guida ¡le l'excursion à Ira vers le Karst classique, Ljubljana 1965. 5. De Sežana à Koper. I.u Grotte Je Lipica. Ibidem. 6. Predjatna. Izdala Postojnska jama, Ljubljana 1965. 7. Postojna. IzdavaČki zavod »Jugoslavija , Beograd 1965 (Jfi strani teksta in 61 fotografij), 8. F. Habc — L, Hribar: Saje viko polje. Geografski vestnilt XXXVI. Ljubljana 1965. Vcč aianjših prispevkov je objavljenih v : Reviji s, s . Zagreliaekem velesajmskem vestniku in v prospektu ;Kras«, Dr. Peter TIABTČ: I, Priprave »a IV. mednarodni speleološki kongres v Jugoslaviji, Naše jame VI/1964, Ljubljana 1963. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Poročilo o delu v letu 1965 Tudi v letu 1%5 smo s subvencijo Skladu Borisa Kidriča nadaljevali s proučevanj en i kvartarnih scdiruentov in njihove izrabe v Sloveniji 1er obdelali naslednja področju: dolina Soče med Tolminom iu Ročinjem; Vremska dolina iu Divaški Kras; dolina Rašice in Dobro polje; dolina Kokre tned Preddvorom in Kranjem; Brežiška ravnina; Ljubljanska kotlina južno od Kranja {samo opeka miši vo). V okviru Sklada Borisa Kidriča je začel dr, Milan šifrer s proučevanjem kvartarnega razvoja doline Krke nad Novim mestom, dr. Darko Radiuja pa doline Soče med Tolminom in Solkanom. Studijo o kozolcu na Slovenskem, objavljeno leta 19"!. smo v zadnjih letih docela predelali z novimi raziskavunji, kritično premo t rili dosedanje študije o tej tematiki in s tem dognali sedanje stanje našega kozolca. V jioročju zgornje .Savinje, kjer smo v oki irn teme iStruk-ttira agrarnih pokrajin gospodarsko zaostalih predelov Slovenije«, ki jo financira inštitut, že proučiti in pnbltciralt samotne kmetije na Solčavskem iu v Lučki pokrajini, smo v letu t%5 nadaljevali s proučevan jeni samotnih kmetij in hribovskega kmetijstva v zaledju Ljubnega; zbrano gradivo čaka obdelave, objavljeno pa bo skupaj s samotnimi kmetijami \ porečju Drete t a h na južnih ter jugovzhodnih pobočjih Golt. V zvezi z nalogo, da proučimo učinke industrializacije v Sloveniji, » posebnim oziram nu dodeljevanje delovnih tnoč.i iz ostalih krajev SFRJ, smo začeli s pripravljalnimi deli in zbiranjem materiala. Omenjeno delo se bo razmahnilo šele v prihodnjem letu. ko bo zasedel več let izpraznjeno mesto na inštitutu asistent Milan Nniek, ki je v okviru inštitutskega programa zadolžen za tO delo. Kot prejšnja leta, smo tudi v letu i%5 pregledali ob zaključku tulil ne dobe stanje Triglavskega in Skutinega ledenika. V letu 1%5 nam je uspelo izdati dve samostojni knjigi v okviru zbirke /Dela« SAZU tei Geografski zbornik ÏX, in sicer: Dela št. 15 — Danilo lurlan, Temperature v Sloveniji, str. I6b; Dela št 19 - - Avguštin Lak, Ljubl jansko barje, problemi urejevanja in gospodarskega izkoriščanja v obdobju 1945 1961, sir. 192. Geografski zbornik zajema lete razpravo: Milan Šif-rer, Nova geonittrfološka dognanju \ Koprskem Prunorju; Roman Savnik, Problemi piranskih solin; Marjan Žagar, Tabor pri Dornberku; Dušan Košir, Klimatske razmere na Kredarici v dobi od 1.avgusta do 3l.okmhra l%2: Mirko Rogie, Vreme v oktobru in elektrogospodarstvo Slovenije: Drago Može. Samotne kmetije v Lučki pokrajini: Milko Kos, Gospodarska problematika Bovškega v preteklosti. Za tisk pripravljene in od predsedstva SAZU sprejete iuia inštitut tele razprave: za Geografski zbornik X (Darko Ra-dinja, Vremska dolina in D i vaški K ras. problematika kraške inorfpgeneze; Karel Grad, Geologija Kozjanskega: Marjan Žagar. Kozjansko, gospodarsko-geografska problematika; Milan Sifrer, Kvartarni razvoj doline Rašice in Dobrega polju: .Marjan Žagar, Prometno-geografske značilnosti prometa V Sloveniji is posebnim ozira® na turistični promet}; za zbirko Debi (Darko Radinja, Morfogeueoa \ ionske doline: Peter Habič, Kraški svet med Idrijco in Vipavo; Drago Meze, Gornja Savinjska dolina (nova dognanja v gontnorfološkem razvoju pokrajine); razen teb pa še: Darku Radinja. Nova morfoge-uetska dognanja ua Krasu: Darko Radinja, Morfogeneiske poteze GoriSkega polja). Načrt dela za leto 19 6 6 V letu 1966 bomo v okviru lllštitala za geografijo S A Z L' nadaljevali s proučevanjem kvartarnih sedimeuiov v Sloveniji. Naša proučevanja bodo zajela dolino Kolpe nad Severinonj, dolino Save med Dolom pri Ljubljani in Krškim, nadalje dolino Soče meti Mostom na Soči in Solkanom ter dolino Krke med Novim mestom in Šentjernejem. Samo izrabo kvartarnih sedimentov pa bomo proučili v Dravinjskih goricah in v Halozah. kot tudi v Novomeški kotlini. V istem obdobju bomo nadaljevali s proučevan jem slrnk-luro agrarnih pokra jin gospodarsko zaostalih predelov Slovenije. \ okviru te teme bomo proučili hribovsko kmetijstvo v zaledju Ljub nega. Gornjega grada in Drete. Nadaljevati bomo s proučevanjem učinkov industrializacije \ Sloveniji s posebnim ozimni na dodeljevanje delovne moči iz ustalili krajev SF K j. r V okviru družbeno-geografakih proučevanj se bomo v lem lotu lotili študija taborov na Slovenskem, Priprave za študij so bile izvršene že v preteklem ietu. Kot doslej bomo tudi v tekočem letu proučili jesensko stanje Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto. Obenem bomo proučili tudi eventualne nezgode, ki hi v tem letu doletele našo deželo (plazovi, poplave, ]iotrese itd.), V letu 1966 bomo začeli tudi z dokončnimi pripravami za objavljanje vsega obsežnega gradiva, ki smo ga zbrali pod naslovom »kvartarni sedi men) i Lil njihova izraba v Sloveniji - K A R TOG R A FSKI 7 A VOD Poročilo o delu v letu 196? V letu 1965 siuo izdelali geološko karto Kozjanskega v merilu 1:25.000 ter karto kvartarnega razvoja doline Rašice in Dobrepolja. Obe karti bosia objavljeni v Geografskem zborniku. 10. knjiga. Za natis v tem zborniku smo priredili celotno ilustrativno in kartografsko gradivo vseh avtorjev. Izdelali smo kartografske osnove za ponazoritev o razprostranjenosti in tipih kozolca, na Slovenskem ter O razširjenosti hišnih tipov. Pripravili smo vse osnove za vsa področja, kjer so sodelavci Inštituta za geografijo v preteklem letu opravljali rnz-isknve kvartarnih sedimento v in nekatere risbe smo tudi že dokončno izrisali. Spričo neurejettosii imenoslovja krajev na kartah smo se lotili primerjave imen krajev na jugoslovanskih topografskih kartah ?. danes veljavnimi, uradno določenimi imeni ter onimi po Krajevnem leksikonu Dravske banovino. Velik napredek zaznamuje nas fotolaboratorio, ker nam je uspelo nabaviti solidno aparaturo za fotografsko reprodukcijo. Za to nam je bi) dodeljen tudi primeren prostor, kjer smo si uredili sodoben atelje, v katerem se sedaj fotografsko delo lahko kvalitetno odvija. Premaknilo se je tudi pri geografski fotoieki, kjer je urejanje slik po daljši stagnaciji zopet steklo. Pri tem se je fototeki pridružila. Še diateka kot poseben oddelek, Načrt dela za leto 1966 Dokončati bo treba risbe o raziskavah kvartarnih sedi-men tov iz preteklega leta in prikazati nova področja letošnjih raziskav. To so ob rečne doline Kolpe nad Sever Luom, Save od Dola pri Ljubljani do Krškega, Soče med Mostom in Solkanom ter Krke od Novega mesla do Šentjerneja. Izrabo teh sedimentov bomo prikazali na kartah Dravinjskih goric, Haloz in Novomeške kotline. Nadaljevali bomo s pripravljanjem za tisk vsega gradiva o kvartarnih sedimentih. Izdelali bomo karte za študijo o kozolcu na Slovenskem. V načrtu pa so tudi karte spodnjega dela Zgornje Savinjske doline, kakor tudi celotne Slovenije kot podlage za študije sodelavcev Inštituta za geografijo- INSTITUT ZA GEOLOGIJO Poročilo i> delu v letu 19 6 5 Zaključene .je hila obdelava vviirmske favne it, Mokt iske jame (1500 m) v Savinjskih alpah, ki je pomembna predvsem zaradi višinske lege. kt-r je bila bogata favna iz Potočke zi-jalke med zadnjo vojno skoraj docela uničena, je pometi najdb iz Mokriške jame toliko večji. Meti ostanki je zastopan j umski medved z 99%. Spremljevalna Favna obsega vrste, kakršne se pojavljajo večinoma tudi v drugih visokoalpskib jamah srednje Evrope, kjer močno prevladujejo jamski medvedi. Ostanki jamskega medveda pripadajo vsem starostnim stopnjam, eden celo neona tu. Spol se je da! zanesljivo ugotoviti edino le s pomočjo kani nov. Razmerje med samci in samicami je 1,5:1. Pri mokrišketn medvedu ni bila doslej znana variacijska širina raznih dimenzij niti pri posameznih kosteh niti pri zobeh znatno prekoračena. Pat pa se je prt zobeh, ki predstavljajo veliko večino izkopanega materiala, večkrat močno približala njenemu spodnjemu ali zgornjemu ckstremu. Lobanjski deli in spodnje čel j ustnice dokazujejo, da je jamski medved iz Mokriške jame dosege! precejšnjo stopnjo specializacije. C} tem priča prav taku tibija S lorzijskim kotom 60', Med ¡notarji z veliko variabilnostjo najdemo čelu zelo specializirane lipe. Kakor pri drugih najdiščih tako se je tudi pri najdbah iz Mokriške jame dalo dognati, da je razvoj pri zobeh hitreje napredoval kakor pri kosteh. Jamski medvedi so živeli v okolici Mokriške jame zc oh zaključku prv egu wiirmskega sta-diala. lov nan je pa se je pričel šele v prvem vviirmskem inier-stadialn in trajal še v začetni del drugega wunnskega stadiula. dokler se ledenodobni lovec zaradi nevzdržnih klimatskih razmer ni umaknil v nižino. Člani inštituta so si ogledali bre/no v kamnolomu pri Lesnem brdu nedaleč od Drenovega griča, kjer so bili odkriti ostanki jamskega leva. Pri poskusnem izkopavanju so prišle na ilan še kosti d Veli različnih cervidnih vrst. Naš inštitut že več let podrobno sistematsko raziskuje nuni ulite in asi I i ne iz Slovenije. V t. 1965 je bila proučena favna iz Goriških brd. predvsem iz okolice \ i polž. Tftm .je naše najbogatejše doslej znano nahajališče teh ma krofom min ifer. Preseneča pa, da najdemo pri Vi polžah sicer veliko število primerkov. toda malo različnih v rst. Posebnost tamkajšnje favne je tudi prevladovanje mikrpsferične generacije, kar je najbrž posledica večje morske globine. Pri V i polža h sta bili najdeni vrsti Nummiiliie.s friitlanua in AstU ina major, ki sta pogostili V raznih furlanskih nahajališčih. Obononi so v Jugoslaviji prvič ugotovljene naslednje vrste: Nummulites man f red i, 1\. hritan-nicus, A'. ¡>rue!ori(di in /lisifiua ppyracensix. Favna iz nahajališča pri \ i pol žali kaže Ha nekoliko mlajši horizont kot plasti z Nummulites friiilaruu in ¿Jssiijna major v FurLanijiL Numukti iz Vipotž so živeli na prehodu iz spodnjega v srednji eocen. Zelo verjetno je, da bo treba glede na ugotovitve v Goriških brd i h revidirati starost nekaterih furlanskih nahaja lise. Klastične kamenine v Goriških brdih sn bile razdeljene na starejšo serijo, pri kateri prevladujejo konglomerati, lireče, apoeni arenili. laporji in drugo, ter v mlajšo serijo, ki jo sestavljajo plasti pravega fliša. Spodnja serija Se pojavlja v .severnem delu Goriških bril. /ato je dobila po kraju Kožbana naziv »Icožbanske plasti«, druga pa po kraju Modnim stnedan-ske plasti«. V laporjih iz >medanskih plastii je bil narejen poskus vzporednih raziskav mikroforaminifer in sedimenloloSkih analiz. Pokazalo se je. tla je zelo verjetna povezava med nekaterimi vrstami glinastih mineralov ter množino mi krofa v no. Podatke bo treba preveriti še \ drugih fii.šnih pokrajinah. S I o metodo, ki v literaturi še ni opisana, smo hoteli ugotoviti, ali je okolje bistveno vplivalo na množino favne. Iakšen podatek pa nam ho potrdil ali ovrgel novejšo definicijo zu tliš, katero so sestavili nemški geologi. Pni proučevati j ti zgorajeooccnskih ter oligoccnskih tni mi lili tov iz nekaterih slovenskih in bavarskih nahajališč je bilo IIgolov 1 jenih deset različnih vrši. Posebe j je bila proučena v rsta Nummulites problematični, kije hila sicer opisana že leta 1888, potem pa skoraj pozabljena do teta 1963, !. golov I jeuo je bilo, da jc I o prehodna oblika meri Nummtilites fabianii ter N. inler-medius. Na Bavarskem in v Sloveniji (Nova Štifta) je bila ta vrsta sedaj prvič najdena. Po spremljevalni favni je bilo dokazano. da je Živela laku v zgornjem eoceuu kakor v oligo-eenu. Pri proučevanju numulitov in asilin t grških otokov Ke-¡ihallenie in lihiike je bilo določenih i^O različnih vrst. ki so večinoma nove za tamkajšnji paleogen, S to favno je bilo mogoče dokazati, da sta na otokih vsaj dva različno stara 11 u-mulitna apnenca. Prvi Je nastajal v cmzijti, drugi v zgornjem luteciju, Del proučene favne pa je i>iI najden v zgornjceocen-akem flisti. Nadaljevali smo z raziskavo hidrozojske favne iz okolice Doba na Dolenjskem, i/ Malega Slatncko ter iz Črne gore, ki so jo poslali v obdelavo našemu inštitutu tamkajšnji geologi. Izdelani so bili številni orientirani zbruski. Po primerjavi z že znano favno je bilo moč ugotoviti, da pripadata dva primerka nov j m rodovom iz družine Actinoatromariidae. Mikro-smikturu je namreč ortogonal na, letikulum in druge lastnosti pa se ne ujemajo z nobenim znanim rodom. Pnlenntološka obdelava bo končana v prihodnjem letu. Na željo Geološkega zavoda, v Ljubljani je naš inštitut sistematično obdelal hklro«ojskn lavno z ozemlja med Žužemberkom in Stično, Določeni! h j P bilo 12 vrst hidrozojov, ki pripadajo rodovom Aetirutotromari, Actinostramina, Sporadopori-dium, Coenoitella, Cylicopsis in Tubulielta. Ye&ína hidrozojev je zltalla za Neverni hidrwojski greben. Mikropaleontološko je bilo obdelanih okoli 50 vzorcev iiz liidrozojskiili apnencev s 1 trnovskega gozda in iz raznih krajev Dolenjske. Mikrofavna in m i krof lora stu v teli greben ski h apnencih sicer zelo redki, vendar zadostni, da moremo dokazati spod 11 jemaámsko starost {Coscinoconua pri Metliiii, Tita um a f o-porella pri Oiliei). Iz klastičnili kamenin, ki meje na hidrozojske apnence lia ozemlju med Hmelj Bikom in Metliko, so bili vzeti številni vzorci zn mikropaleonfološke analize z namenom, da bi ugotovili njihovo starost in s tem začetek kredne flišne transgresije un tem ozemlju. Zbruski so pokazali, da vsebujejo najstarejše flišne« kamenine, ki leže na hidrozojskib apnencih, številne iniliotide, orbitoline in kuneoline ter razne vrste rodu Nezzaz ata. Po tej m ikro favn i lahko sklepamo, da so naj,spod-nejši klastični skladi cenomanijske starosti in ne samo senon-ski, kot je bilo domnevano doslej. Po naročilu Geološkega zavoda v Ljubljani so bili preiskani tudi vzorci iz vrtin 11a Hrušici zaradi ugotavljanja starosti boksi mili ležišč. Določena je bila spodnje in zgornje-malmska mikrofavna in mikroflora. Upravnik instituta se je udeležil simpozija o paleolitiku v Sloveniji, ki ga je v drugi polovici oktobra 1965 priredila slovenska sekciju Arheološkega društva Jugoslavije, z referatom o razvoju sesalske favne v pleistocenski dobi. Znanstveni sodelavec dr-Hajko Pavlovec je prejemal od januarja do aprila 1965 Hnmboldiovo štipendijo, ki mu je nmo-gočila raziskave uiinuilitov in asi) in na miinehonski univerzi. — Julija je bil en teden na Študijskem pnjovanju po teški. kjer si je ogledal različne flisne razvoje ter nabral mnogo numulitne favne. V maju je obisk«! naš inštitut dr. Herbert Hagn, profesor miinchenske univerze. S ti fin ] inštituta se je pogovarjal o raznih problemih razvoja starejšega tereiarja v Jugoslaviji. Udeležil sc je tudi ekskurzije v okolico Divače in Kopra. V jeseni je prišel v Ljubljano dr. Ga bor Koper iz Budimpešte, Obiskal je naš inštitut, kjer je razpravljal o razčlenitvi paleogeuu s pomočjo numulitov. Nato je obiskal nekaj naj značilne j šib paleoccnskih in eocenskih profilov v južnozahodmi Sloveniji ter Istri. Člani inštituta so izdelali razlage za termine jz geološke in pa le ontološke stroke za č.rko A do J za slovar slovenskega knjižnega jezika. Načrt dela za leto 19 66 i. Obdelava mas tudouto vili okei ter molu rje v, ki so jih odkrili v Skalah pri Velenju. Raziskava ostankov jamskega leva iz brezna pri Lesnem brdu. 3. Preiskava iiumiilitnv in asilin iz Rrkinov ter podrobna stratigrafska razčlenitev tamkajšnjih plasti 4. Začetek primerjalnih favmatičnih analiz iz paleogen-skih plasti v južnozahodmi Sloveniji ter Istri. 5. Nadaljevanje paleontološke obdelave hidrozojev iz Doba in Malega Slatneka na Dolenjskem in iz Črne gore. 6. Proučevanje palcoekologije hidrozojev južne Slovenije na podlagi struktura in terenskih razmer. T, Zbiranje koral iz jurskih skiadov v zvezi s podrobno stratigrafsko razčlenitvijo plasti na Trnovskem gozdu in na Dolenjskem. S. Podrobna proučitev paleoeenske in eocenske transgresije v okolici Postojne. 9. Proučitev razvoja paleoccua v južnozahodni Sloveniji glede na nove mikropalcontološke podatke. INSTITUT ZA BIOLOGIJO Poročilo o delu v letu 1965 /. Splošno stanje Inštituisko delo je potekalo po predvidenem načrta i" se je razvijalo v treh glavnih smereh; zoološki, botanični in splošni biološki. V bolanični smeri se je raziskovalno delo razširilo z nastavil v i ju dr. h ke Mil uda, strokovnjakinje za morsko algologijo, ki je koi znanstvena sodelavka začela z delom v našem inštitutu t, novembra 1965, prej pa se je več let specializirala v raznih raziskovalnih ustanovah nordijskih držav, La svoje uspešno delo je prejela lefa !%5 nagrado Sklada Borisa Kidriču. Raziskovalno delo se iz letu v leto šili in poglablja ter že presega zmogljivosti raziskovalnega kadra, zlasti v botaničnem oddelku. Povečanje števila raziskovalcev za sedaj ni dosegljivo zaradi pomanjkanja prostora in denarja, je pa predvideno v perspektivnem načrtu sjstomiziranih delovnih mest \ inštitutu. Zelo občutno je zlasti pomanjkanje pomožnega kadra, laborantov irt tehničnih moči. Perspektivni načrt iušliiuKkegu dela predvideva tudi ustanovitev dveh raziskovalnih postaj; postaje za raziskovanje alpskega rastlinstva i ti živalstva ter 1 ¡mitološke postaje za preučevanje sladkovodnega žit Ija. Bivša temnica iu ropotarnica je bila preurejena v delovni prostor, k jer pa ni1 dnevne svetlobe iu se morejo zato v njem začasno upravljati le nekatera laboratorijska dela. Še veti no uporabljamo bivši stanovanjski prostor ob glavnem vhodu v rnšiituisko poslopje, ki pa je zu Vegetacijsko kartografi jo neprimeren. Inku SO vsj in.štifutski prostori maksimalno izkoriščeni in vlada v njih že stiska. Proračunski prispevki ne zadoščajo za kritje inštitutskih potreb iu ne dovoljujejo večjih nabav k opreme, i n št rti men ta-rija. literature ipd. Botanični oddelek sr vzdržuje skoraj v celoti iz lastnih pogodbenili sredstev, iz knterih smo nakupili v letih 1%j- i965 za potrebe terenskega, laboratorijskega in kabinetnega deJa raznega materiala V .-¡kupni vrednosti okoli 2,340,000 starih dinarjev in lako izdatno obogatili inštitutski inventar. Razen tega odvajamo od pogodbenih sredstev za vegetacijsko karto Jugoslavije 10% v rezervni sklati, iz katerega krijemo razne osebne in materialne izdatke. Samofinatl-ei ran je omogoča botaničnemu oddelku, da najema začasne honorarne sodelavce, zlasti za terensko rlelo. Kljub tcin večjim finančnim možnostim pa moramo reči, cla ima pogodbeno vezano raziskovalno delo tudi svoje slabe strani, predvsem časovno, prostorno in vsebinsko vezanost, ki jo narekuje po-godbeina naloga in ki ne dovoljuje za znanstveno raziskovanje zaželene in koristne sproščenosti. \ lotu 1%5 je sklenil inštitut tele delovne pogodbe: z Zveznim skladom za znanstveno delo dveletno pogodbo (19(i5 in 1%6) za nadalje vaj t je dela za izdelavo vegetacijske karte Jugoslavije (za območje Slovenije): s skladom Borisa Kidriča enoletno pogodbo (1965/66) za isto delo; s Kmetijskim gozdarskim posestvom Kočevje pogodbo za kompleksno obdelavo in natančno karti ranje (I : 10,000) gozdnogospodarske enote Stoj na na Kočevskem, pri čemer so pogodbeno sodelovali strokovnjaki za k liuiatolngijo. geologiji», pedologijo in gozdarstvo. Preučevanje in karti ran je vegetacije je izrazi i o skupinsko delo, ki uspešno povezuje botanike s strokovnjaki drugih naravoslovnih ved in daje razveseljive znanstvene rezultate, v veliki meri uporabne tudi za prakso. Tudi v nekaterih drugih smereh inšlituIskega raziskovanja so v določeni meri uveljavlja ekipno delo, ki koristno združuje strokovnjake sorodnih institucij. Illštitntskfi knjižnica se počasi bogati z dotokom nove literature. V lanskem letu je narasiel knjižni fond za 251 novih knjig in za 1397 primerkov revij, po veliki večini iz zameri j ¿ne. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, predvsem deviznih. ne moremo pridobiti razna večja nova dela s področja biologije, ki hi jih potrebovali naši sodelavci za svoje specialno raziskovanje. U. Terensko delo Prav vsi znanstveni delavci našega inštituta so po značaju svoje raziskovalne dejavnosti v veliki meri vezani na terensko delo. Z njim pridobi vajo potrebno gradivo za laboratorijsko obdelavo, hkrati pa jim daje llldi možnost za reševanje raznih ekoloških, arealnogeogr^fskih in podobnih problemov, ki se v kabinetu ne dajo zadovoljivo rešiti. Ta ugotovitev velja zlasti za naše botanike, ki jim je terensko preučevanje in kartiranje vegetacije poglavitna naloga. Zato je razumljivi» veliko število dni terenskega dela. Samo botaniki — redni uslužbenci so porabili za terensko delo okoli 350 dni, njihovi začasni honorarni sodelavci pa ok. 240 dni. kepo šieviiu dni so prebili na terenu tudi sodelavci zoološke smeri. Akademik j. H a d ž i je razisko\al domačo favno Iia Gorenjskem (okolica Bledo) in v Slov. Pri morju (okolica Stru-njanu) ter zbral bogat materil; med drugim je odkril v Strun janu populacijo živega prota (Bacili us rossii). ob Jadranu verjetno tia j severnejšo. — J. Bole jc na številnih ekskurzijah obiskal mnogo podzemeljskih jam na južnih pobočjih Veleb i la, na Mali Kapeli in Kordunu. v Stoj ni na Kočevskem, na Gorenjskem, Notranjskem in v okolici Ljubljane. Nabral jc mnogo malokoloskega materiala, posebno primerjalnega za revizijo rodu Zospeum, in odkril mnogo novih najdišč za rodove Zospeum, I'raucnfeldia in lloratia. — J. Carnelutti je opravil sam več krajših ekskurzij po .Sloveniji v zvozi s svojo disertacijsko nalogo ter v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki več daljših ekskurzij po Makedoniji, vzhodni Furlaniji. okolici Skadarskega jezera in po gorski skupini Komovi. Na vseh teh ekskurzijah je nabrnl zelo bogat in zanimiv lepidopicrski in drug material. — Zunanji sodelavec Ha rlol je napravil več krajših in daljših ekskurzij (deloma v sodelovanju s pok. sinom Borutom} zaradi preučevanja in lova metuljev v raznih sezonskih časih. Oh iskal je Slovensko Primorje (Vipavska dolina, Čaven), slovenski del Istre in otok Krk. i. Munda je pred nastopom službe v inštitutu raziskovala vegetacijo morskih bentonskih alg oh vzhodni obali Islandije iu zbrala bogat študijski material, ki je sedaj v našem inštitutu shranjen za obdelavo. Geobotanična skupina (M. \Vtaber, 1. Puucer, M. Zupančič, M. Prešeren) je v sodelovanju z začasnimi, sodelavci (D. Jordan. N. Bartol, A, Capuder) v večmesečnem terenskem delu preučevala in kar tirala vegetacijo za pogodbene naloge. To delo je zajelo površino ok. 600km3, in to ključni objekt Stojno na Kočevskem ier obrobne dele visokokraške planote s prehodom v primorski pas vegetacijske degradacije (Vipavska dolina. Postojnsko-Pivško polje) in v preddinarsko nb-močje okrog Planine, T^igatca. Vrhnike, Rov t, Rakeka. Cerknice nI Loža. M. Wraber je razen tega po naročilu gospodarskih organizacij orientacijsku raziskoval gozdno vegetacijo V okolici Velenja, Spod. Posavinja (Laško. Rimske Toplice, Jur- klošter), Posočju (Bovška kotlina) in Zasavju (.Sevnica). Samostojni botamični raziskovalci so kot zunanji sodelavci preučevali floro in vegetacijo travišč v Vipavski dolini. Postojnski kotlini in na NanoSkl planoti (V, Peikovšek in P.Šuštar), visokoulpsko floro in vegetacijo na Slov,Snežniku, v Posočju in Karavankah (T. Wraher) ter mahovno lloro \ Posočju ju na Kočevskem (S. Grom), JII. Kabinetno delo Težišče kabinetnega tlela je bilo pri vseh iuštitutskih sn-delavcih v obdelavi obilnega ua terenu zbranega gradiva, ki je po navadi vedno v zaostanku; delo botanikov pa je bilo še posebej osredotočeno na izdelavo pogodbenih elaboratov (vegetacijske tabele, vegetacijske karte, legende, besedni opisi itd-)- \ tem je zajetih tudi mnogo organizacijsko-tehničnih poslov, ker so fitosociološki elaborati delo sit-šega kolektiva notranjih in zunanjih sodelavcev in ker zahtevajo tudi določeno tehnično opremo. Upravnik inštituta J, Hadži je v glavnem določal lasten in tuj material. Raziskoval je veliko zbirko ščipalcev, ki jo je nabrala zagrebška delovna skupina D. Rucnerja v jugozahodni Hrvaški: obdelal .je bogat material jamske favne (zlasti šeipaleev, ptišeipalcev in suhih južnih ki so ga zbrali domači jamarji (K. Pretner, J, Bole, B. Sket idr.), planinske favne (zbral J, t arfielutti) in obilen živalski material, ki ga je sistematično zbiral A. Polnilec. Pri icni delu je odkril številne za znanost nove oblike in mnoga nova nahajališča že znanih vrst nn našem ozemlju. Pripravil je 7 publikacij (gh seznam ob koncu poročila); re razodevajo smer in vsebino obravnavanih problemov, ki so splošno biološki, primerjalno morfološki, lilogcnelski. ekološki iti biogeografski. Dve njegovi publikaciji sta izšli v zvezi s IV. mednarodnim spele«loškim kongresom v Jugoslaviji. J. Role je končal anatomsko raziskovanje podzemeljskih in izvirskih hi dr ob i id Ljubljanice, na pudingi konhioloških značilnosti pa je revidiral taksomomske odnose nekaterih problematičnih rodov in v rst. Obdeloval je živalski material, nabran v jamah iie Verbreitung der Moosflora aul Dinari&chem Gehicl Sloiveniens , — Acta hot. f rom,, vol. extraOrd., str. 45- 4:-; 5. Il.id/ j.. 196%: Polip kol temeljna in pr\ntna oblika knida-rijev (s j si.), - Razprave IV. rsizr, SAZIJ, Vili, str. i«i 155. (>. Hadži J., 1965: ščipalei iu jaruc (Skurpione umi die Hohien) (21 si.). - Naše ju uit:. VI, str. + ti. lluilži J.. I'>65: Bemerkungcn zli einigen biospelaologisetran Problemeu des Dinarischen Knrstes (Pripombe k nekaterim biospeleo-loSkim problemom Dinarskega krasa) . - Naše jame. VII, str«21—31. 8. itml/.i J.. 1965: Delimitation between the tivo organism realms: Plants »ml Animals . Hull." seienl. YifflgOsi., X/T, sir. 149—150. l>, Hadži J,, 1965: Der (Jrspruug tier Orlliotievloiilca and ihre Stelluug im liereystem . Bull, scient Yougosl.. X/7 sir. 216—217. 10, Hadži J., 1963: Die llulle der uekologischPU Verhfiltnisse bei tier Enlstehung des Cbellceraten-Typni«. Bull, scient. YougosL X/1, str. 7—«. 11. Hadži J„ !96~>: L'hlloinetrie eommc fadriir ihiTis hi pLyio-gi'nftsi- des Mollusquess. Bull, stierii Yougosl,, X/12. sir, +21- 422 ¡2. Munda I-. t9fi'3: On the I.a miliaria species from 1he Foslie Herbarium with special regard to l.aniinaria intermedia iToslie* {with plate* 52 62). Nowa Hedwigiai 1X/1 4. str/28313. Wraber M., Eineneue l1 ichlemvaldgeselfschali am Obergang der Ostalpeu in das Dinarim-he Gebirge . At tn bot. Croat., vol. extroord., sir. 125 1"2. b) Predavanju in referati 1. Grom S.. Die VEoosschicht des Fichtcnwaldes . — VI, simpozij vxlmdnoalpsko-dinarske sekcije \ Miiitehitu 1965. 2. Puneer ].. Die 1 ¡elitenwaldnahen Ausbitduugen des Buclien Tli nncnvvaides in Slowemen . VI. simpozij v/hoilimalpsko-ditiarske sekcije v Miinclinn 1965. Scrcclj A.. Die F rage ibr I rgprUrigiichkeit der Fichte in Slowenien — VI. simpozij vzhodnoalpsko-dinarske sekcije v Miinchnu 19fi5. 4, Wraber \l.. Die Fichtenwaldgesellschaften am i bergang ton den Sitflnstulfien in das Dimirischc Gcbirgc-. VI. simpozij v/.hodno-alpsko-dinarsKe sekcije v Miinchnu 1965. i. Wraber M.. Hov i k a hidroelektrarna v luči varstva narave in pokrajine«. - Razmnoženo za simpozij o I LE Trnovo oh Soči (XI. 1965). 6, Wraber M-, Veselatmnsforschmig mid — kartierong in Sloue-uieri-. Celovec, 10.XII. t%5 (/ diapozitivi), r, Wraber M., Die oekologisehen tir.....llagen zur Vegetations- ktinde des Laudes SlovveniBnt. Predavanje z diapozitivi zti udeležence študijske ekskurzije berlinskega inštituta za varstvo narave in urejanje pokrajine (prof. dr. IT, ,\faItem). c) Elaborati 1. M. Wraber, M.Zupančič, L Puncer in M. Prešeren: Gozdno-gojitveni elabijrut za gospodarsko enoto Creance na Kočevskem (4 izvodi). Obsežno kolektivno tlelo s kompleks trn problematiko, '/. bogato dokumentacijo. 2. Isti avtorji so pripravili vse gradivo za enak elaborat za gospodarsko enoto Rogaška .Slatina. "i. Wraber M., Gozdna vegetacija ob ¡rornji Nadiži z ekološkega, fitosociološkega in ekonomskega v klika. Razmnožen dp k opis ("it sir,) za Soško gozdno gospodarstvo V Tolmina. Ti elaborati imajo pravico javnosti in so dostopni vsakemu interesentu. Načrt dela za leto 19 b 6 V načrt a za leto 196b je v glavnem nadaljevanje raziskovalnega dela v smereh, ki so nakazane v poročilu za leto !9I>5, zlasti še v okviru delovnih pogodb. Bistvenih sprememb glede obsega iti vsebine terenskega in kabinetnega dela ne bo. Akademik J. H ud ž i bo nadaljeval delt) v raznih raziskovalnih sniereli in namerava dokončati prispevke za »Katalog favne Jugoslavije« (ščipalci, paščipaki, suhe južine). Pripravlja izdajo knjige v srbohrvaščini u Filogeniji živalstva v novi obdelav i. J. Bole bo usmeril terensko raziskovanje predvsem na Notranjsko, Primorsko in Dolenjsko: zbiranje materiala za revizijo rodu Zospeum. vodni podzemeljski polzi in njihovi zoogeografski odnosi do sosedu jih porečij. Po možnosti bo preučil izolirane populacije polžev na Šar-planini ter nekatere podzemeljske populacije v Bosni in Hercegovini. Pripravil bo kaialo^ pütmonatov za Jugoslavijo. J. Ca r u e 1 u t i i bo predvsem dokončal svojo doktorsko disertacijo. Za terensko delo predvideva ugotavljanje vzhodne meje nekaterih lepidopterov, raziskovanje \ refugialni soteski i reške in na Šar-planini (v sodelovanju z J. Boletom in E. Protnerjem) ter v gorskem svetu na skrajnem zahodnem obrobju Slovenije, V. Bar to] namerava usmeriti svoje 1 epidoplersko raziskovanje predvsem v jugovzhodne dele Slovenije (Dolenjsko, Bela kraj i naj- ' 1. M u o d a bo študirala \pliv polucije in saliuilete na morske alge severnega Jadranu. Nadaljevala bo flor ¡stično obdelavo atlantskih in arktičnih alg. Geobotanična skupina (M. Wraber, M- Zupančič, I. Puiicer. M. Prešeren) bo v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki načrtno nadaljevala preučevanje m karti r arije vegetacije v mejah pogodbenih določb in finančnih sredstev. Končala bo kartiranje obrobnih delov visokokraškega sveta ter zajela del pred dinarskega in zla.sii submediteranskega območja. Predvideno je orientacijsko preučevanje vegetacije v Posočju. Spod. Posavinju in Zasavju. Nadaljevalo se bo načrtno raziskovanje visokogorske in travišene vegetacije kot neposredna priprava za kartirauje. M, Wraher, M. Zupančič in S. Grom se nameravajo udeležiti \1. simpozija vzhodnoalpskih in dinarskih filosociolo-gov kouee j unija v Trstu, M, Wraber pa Še XIV. mednarodne 11 togeografske ekskurzije julija po francoskih Alpah. Marinobiološki lahoratorij v Rovinju je h i I opuščen zaradi pomanjkanja prostora. Naši biologi bodo imeli mesto tega možnost za raziskovalno delo v Zavodu za raziskovanje morja SKS v Portorožu, ki mu je SAZf ustanoviteljica. ODBOR ZA UREJEVANJE KAVNE, FLORE IN CEJE SLOVENIJE Poročilo o fl c 1 u v 1 t-1 u I 9 h 5 .Nadaljevali smo z inventar i žira njem fame v obliki kartoteke, in ■-iter v dveh glavnih smereh: prv ič, ob študiju nove domače in svetovne literature se skromno zbirajo podatki o naši favni; drugič, z izpisovanjem podatkov is, prej objavljenih del, zfasli monografij, npr. iz. det pokojnega tržaškega en [umu logu J. Müller ja. \ preteklem letu je bilo izpisanih 755 kartotečnih 1 ¡.sikov, tako da jih imamo sedaj že 211,981. V zveznem merilu so bile končane zahtevne in zamudne kompleksne priprave ¿a izdajo katalogov flore in favne Jugoslavije. Podpisane so že pogodbe z avtorji k;i obdelavo posameznih -skupin rastlin in živali. Rile so kritično pregledane iti primerjane poskusne strani in napisani iivodi za posamezne kataloge, za nekaj predloženih rokopisom je bilo opravljeno tudi že redakcijsko delu. Moramo ugotoviti, da je zaradi raznih težav delo redakcijskega odbora otežkočeno in da se üa-vlačuje zaradi premajhne disciplino avtorjev. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcij» m občo in narodna zgodovino Poročilu o d t? I n v letu 1965 I. Glavno kolektivno delo v okvitu sekcije je bilo usmerjeno v priprave /.a. izdajo Gospodareče in družbeno zgodovine Slovencev — ¿igrurne panoge. ker je večina rokopisov v prvem osnutku ali ludi \ nadaljnjih redakcijah že zbruma» je bilo treba Ugotavljati vrzeli v dosedanjih raziskavah tako glede na prvotni načrt celote kot tudi glede nti spremenjeni in dopolnjeni načrt, L i je posledica raziskovalnih in redakcij skih del. Že oddane rokopisi1 je bilo treba povezati in ugotovifj njihovo ustreznost glede na celotni načrt. Nn mesečnih sejah so člani odseka p red isk utirali rozino dopolnjene elaborate« Dokončno so bili odobreni teksti naslednjih elaboratov dr. Blatnika: kmečka naselja. Poljska razdelitev. Enote individualne posesti. Kolektivna kmečka posest. Člani odseka so nadaljevali 7- zbiranjem ponazoril. Ur. M. kos je dopolnjeval koloni-zacijsko karto slovenskega Ozemlja, dr. P, Blaznik je koncipiral kari i o zemljiški posesti loškega dežclskega sodišča iz 1501 in 1750. ki sta tudi že izrisani. Dr. S. \ ilfau je izdelal gru-f ikone za geslo Obveznosti podložili kov. Zbirka slikovnih ponazoril za geslo Kmečka naselja, kmečka hiša. Gospodarska poslopja. Poljedelsko orod je se je dvignila za novih 155 enoti pri tem zbiranju je bila odseku v pomoč kustosinja Etnografskega muzeja E. Šari. Delo pri Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev votli znanstveni svetnik dr,Pavle Blaznih, IE. Sekcija je nadaljevala z obdelavo gradivu, namenjenega za i/.d^luvo Slovarja srednjeveške latinščine Jugoslavije. Pri tem delu so sodelovali; akad. tir. M. kos, dop. član SAZl dr. Milan Grošelj, tir. P. Blazni k in višji arhivar Božo Oto-repec. Po prognozah Medakademijskega odbora pri Svetu akademij znanosti SFR Jugoslavije s sedežem pri Jugosla-venski akademiji inanosti i um j et nosi i v Zagrebu, kumor je izdajo slovarja vključena, naj hi bilo zbiranje gradiva končano v letu 1966. 1.11. l)elo za Hi$ioričn&-iopografski leksikon srednjeveške Slovenije in Historični atlas Slovenije je vključeno v delo Med-akademijskega odboru pri Sveln akademij i; nanosi i SFR Jugoslav i j e s sedežem pri Srpski akademiji nauka i umetnosti v Beogradu. Dr. M. Kos je nadaljeval z dokončno redukcijo za objavo namenjenega gradiva za Kranjsko. Pri zbiranju gradiva mu je pomagal višji arhivar B, Otorepee. ki je izpisoval zadevno gradivo v Državnem arhivu na Dunaju, Nadškofijskem nrhii ii v Ljubljani in Arhivu frančiškanske provipCe v Ljubljani. — Ivan Zelko je nadaljeval z zbiranjem in obdelavo gradiva za Prek mu rje. — Pri obdelavi gradiva za Štajersko je dr. P. Blaznik sistematično obdelal vseh pet knjig Koso-vega gradiva. Izpisal je vsa ustrezna imena iz Koso ve izdaje Urbarjev salzburške nadškofi je, Wiessnerjeve izdaje Gurker Llrbare, dalje iz J. Zabnovega Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark III, H. Pirehcggerjevega Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark G. Pfersclivjevega Urkuu- denbuch des Herzogtums Steiermark IV/1 —2, — 24 dnevno bivanje v Avstriji je uporabil, da je izpisal ustrezno gradivo v obeli arhivih v Celo ven, tj. v Deželnem arhivu {fevdne knjige krške škoFije iz 15. stoletja, listinsko gradivo od 1535 do 1300 Ter urbarja šentpavclskcga samostana iz 1289 in 1372) in Škofijskem arhivu (urbarja župne cerkve v Mariboru iz 1400 in 14^7, poleg manjših arbivalij za 15. stoletje). V Državnem arhivu na Dunaju je kontroliral Mravljakove izpise iz ccljske Fevdne knjige. I^e deloma je napredovalo delo v zvezi s Historičnim atlasom. Dr. S, Vilfan je zbiral gradivo za karto o koseziih. Za Historični atlas pa prihaja v pošte v tudi delo na kar tali. ki je bilo opravijeno v zvezi z Gospodarsko in družbeno Zgodovino Slovencev — agrarne panoge. IV. Reper torij srednjeveških virov, — Gradivo za Slovenijo pri tem mednarodnem znanstvenem podjetju s sedežem v Rimu je zbrano in obdelano. Delo za Jugoslavijo vodi Med akademij sk i odbor s sedežem pri Jugoslavenski akademiji v Zagrebu. V lisku je V Rimu 2. knjiga »Repertorinm foniium hi-storiae medii aevi«. Načrt dela za leto 1966 I. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev agrarne panoge. Na novo bodo napisani teksti naslednjih gesel: Skupni viri in literatura, L rbanizoeija. Nabiralništvo. Nadaljevalo se bo z vsklaje^ anjem gesci po predlogih ožje redakcije, Izdelani hodo osnutki za povzetke v nemškem in francoskem jeziku. [I. Slouar arednjeoeške latinščine j n god unije. Končana Ihi obdelava ustreznega gradiva, 111. Nadaljevalo se bo delo v 'okviru tudi ostalih ntedaka-desui/skih odborov: za Historično-iopograftki leksikon iti Historični atlas i n za Repertorij srednjeveških virov, l\. Odsek za gradove, Do kraja bodo obdelani zapuščinski i n ven ta rj i. Oddelek za bibliografijo t* knjižnica sekcije. Prirastek v leni t%5 znaša 552 zvezkov, ki so vpisani v inventar 11 i in signal urni katalog sekcije, kartotečni listki za avtorski in stvarni katalog so izdelani in »stav!jeni. — Arhivski oddelek je naraatel od 3'J na 44 številk. Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih knjižnicah Slovenije, Pregledane so v Narodni in univerzitetni knjižnici signalu me številke 160.000- 165.000. pregledana j t: Študijska knjižnica v Murski Soboti (10.— Ib. oktobra 1%5), pregledan je prirastek Naučite bibliuteke na Reki» Studijske knjižnice v Mariboru in Studijske knjižnice v Ravnah. I ukor por i rano je gradivo Narodne iti univerzitetne knjižnice, ostanek gradiva Študijske knjižnice \ Novi Gorici, načeta je inkorpOrncija gradiva Studijske knjižnice v Kopru iu nadaljevala se je inkorpOraeija gradiva Studijske knjižnice v Mariboru. i. Retrospektivna slovenska zgodovinska bibliografija. Za bibliografijo člankov sla oddala sodelavca: arhivar Državnega arhiva Slovenije Peter Ribnikar 750 listkov (Kmetijske iu ob rt tujske novice) in arhivarka tega arhiva Ema Umek 750 listkov (Dolenjske nov ice), /nižali smo število planiranih listkov, ker je pregled strokovnih revij končan in so zdaj v delti časniki, kjer pregled velikega števila letnikov daje relativno manjše šlevilo listkov, Katalogizacijo, inkorpomeijo iii vso tipkarsko delo za Centralni katalog in Retrospektivno bibliografijo opravlja Slava Pipp. hon. knjižničarka, pregled študijskih knjižnic in Narodne in univerzitetne knjižnice, razdelitev in kontrolo dela ter gesla za stvarut katalog tir. Melifta Rivec-Stele, hon. znanstveni sodelavec. Načrt dela z u letu ! 9 (i 6 !, Centralni katalog inozemskih zgodovinskih del. Nadaljevanje pregleda Narodne in univerzitetne knjižnice, pregled Studijske knjižnice v Ptuju (i teden), nadaljevanje inkorpoiacije do sedaj pregledanih Studijskih knjižnic. 2. Retrospektivna «/ooensfra zgodovinska bibliografija. Nadaljevanje pregleda Kmetijskih in obrtnijskih novic in Dolenjskih novic, pregled Slovenskega gospodarja. Nadaljnje iskanje še ueugotov I jrnih nahajališč knjig. Sekcija z« zgodovino umetnosti P o r n č i 1 o o delu v I t11 u I 9 fi 5 ^ preteklem letu se je tlelo sekcije koncentriralo predvsem v izpopolnjevanje dokumentarnega gradiva, iaktj da sta s terenskimi zapiski in z ekscerpti iz starejših slovenskih in nemških periodik domače zgodovinske stroke zelo obogateli temeljni kartoteki umetnikov in umetnostnih spomenikov Slovenije. Prav tako je narasla fototeka. kolikor pa so dopuščala srede! va, smo nadaljevali i ud t z zbiranjem arhivskega gradiva za umetnostno zgodovino Slovenije. Po delovnem načrtu je veljalo terensko raziskovanje predvsem evidentiranju in odkrivanji! spomenikov renesančne umetnosti na Slovenskem, Srednjeveškega stenskega slikarstvu in plastike, delno tudi slikarstva 17-stoletja. Meti pomembnejšimi ugotovil vami naj navedemo le delavniško povezavo med tako imenovano celjsko stavbamico zadnje četrtine 14. stoletju in arhitekturo cerkve na Pnllanbergu na nemškem Štajerskem, Načelnik sekcije akad. dr. F. Stelč se je kot gost udeležil mednarodnega simpozija o problematiki slik * Obrti z a m i prtižskčhu hradu v Pragi z referatom o treh ntribnei jskih problemih v Sloveniji: I, Kopija po izgubljenem originalu P. Brneghela ^Kristusovo vstajenje« v knjižnici frančiškanskega Samostana v Ljubljani je iz 17. stoletja in se opira na grafičen posnetek originala. 2. Sol i menit pripisana slika Rahel in o slovo od staršev t v ciste rt i jamskem samostanu v Stični je po avtorstvu še vedno nerešena. Referent pozna še tele kopije: v galeriji v Bologni; v Muzeju upodabljajoče umetnosti \ Budimpešti; v G rit diski (lastnik Gius.Piperfljto); v galeriji Harrach nti Dunaju in rm stopnišču predsednikove rezidence \ Bonnu, 1. Krogn Andrea del Sar to pripadajoč slika Marije z JeziiBom iu Janezom Krstnikom v cerkvi v Petrov ca Ji pri Celju. Referent je sodil, da gre /a leta S iz zbirke Johna Sauforda v Londonu prodano, Bronzinu pripisano slikti. ki je bila znana po inventurni kopiji, sicer pa Izgubi j en m Prof. F- G, Pariset je Ugotovil, da gre za delo C hunle II, Henrieta if34()- Ib03'4) v Nauevju, ki je kopiral tudi to Sarioui sliko. V Franciji stit znana še dva primerka njene kopije. Po končanem simpoziju se je dr. F. Štele odzval povabilu na ogled vrste poznosrednje veš kili fresk na Slovaškem, ki so zadnje desetletje predmet prizadevnih študij skupine reških in slovaških umetnostnih zgodovinarjev; Ti so postali pozorni tudi na slovensko spomeniško gradivo, posel um na slikarije Janeza Acpula in tako imenovanih »furlanskih mojstrov Dr. Štele je obiskal kosteh)ur. kjer so pred kratkim odkrili pomemben ciklus iz 12. stoletja, Dravee. Kraskovo, Levočo. R i nunsko Bario. S vinico, Vel. 1 uuintco. Zčhro, Ludrovo, Gerin. Si ti n i k in Smroeane. Gre za skupino spomenikov, ki je nastala iz prvotnih italijanskih in nato udomačenih. \ slovaških rudarskih središčih zaposlenih delavnic v I4i in začetku 15. stoletja. Opaziti je podoben razvoj od prvotnih iinportiranih italijanskih siilskih stopenj k udomačen ju iti končno k poljudnemu primittvizmu, kakršen je ugotovljen v Sloveniji in švicarskem ririnu. I o bogato slovaško gradivo obeta po* mcinhur izsledke, ki razširjajo naše znanje o usodah lokalne umetnosti v subalpsketn pasu med Italijo iu Srednjo Evropo in dalje na Vzhod prav do stika zahodne ikonografije z vzboduokTŠčansko. o kateri na Slovaškem priča posebno /rhra in pod. Dr. Štele se je odzval tudi povabilu na simpozij o srednjeveškem srbskem slikarstvu t Sopočanih. kjer je poleg domačih sodelovalo tudi več tujih strokovnjakov. Višji znanstveni sodelavec dr. E, Cevc se je v juniju kol gost udeležil otvoritve razstave lepili Madon« v Salzburgu, ki je želela konfroutirati najpomembnejše, po Evropi raztresene spomenike tega tipa iz rasa oktili 141)0 iti razčistiti problem njegovoga ikonografskega nastanku. Srečanje s strokovnjaki iz Avstrije. Nemčije in Češkoslovaške je ponovno načelo razpravo o njegovi provenienri. ki se nagiba bolj v prid Prage kot pa Salzburga, — Razstava umetnostnega kompleksa »donavske šolei v Liuzti oh Donavi in v bližnjem Si. Florjanu je sprožila vprašanje, koliko je ta stilna smer odmevala tudi na slovenskih tleh. Raziskovanje, ki še ni dokončano, je za zdaj nakazalo povezave le v arhitekturi (Kranjska gora. Konjice, delno slovenskogoriška gotska arhitektura), medtem ko * pfa- stiki in stika rs I vu za zdaj št' nismo opazi J i večjih odmevov, ali pa so ti že man i enolično preoblikovane usedline, trajajoče v 17.stoletje (npr. slike na olturjn sv. janeža krst, pri Treh kraljih v Slov. goricah). Vee odmevov donavske Snle je utegnilo priti preko Ogrske na Hrvatsko. S pomočjo Zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti je dr. GfeVC obiska! Češkoslovaško. Pri tem je koordiniral naše Ugotovitve o deležu par! rr j a tiske umetnosti na Slovenskem s češkimi spomeniki parlerjnilskega kroga ill 7. najnovejšimi ugotovitvami čeških kolegov. Dosedanje teze o zvezah med ptujsko stavba m ico (arhitektura Ptujske goro), kipi iz Velike Nedelje. ŽiČkega samostanu itd. (okoli 1400) in Pragu so se potrdile, prav lako tudi podmena, da je treba luili župno cerkev * Kranju (ladja. 1. faza) vključiti v parlerjansku nasledstvo (celo s liusitskimi ikonografskimi odmevi). Izredna prijaznost praškega Ustava pro theorii a dej in v ti men i in čeških kolegov je omogočila dr.Cevcu tudi ogled spomenikov \ okolici Pragi' (Karlštcjn, Kfivoklati). razstave jiižuoecškc pozne gotike v llluboki, Brna, Olomouca in šternberka. Zelo smo veseli poglobljenih stikov s češkoslovaškimi umetnostnimi zgodovinarji in si želimo, du bi se še naprej plodno razvijali. Trije Člani sekcije so se udeležili 111. simpozija slovenskih umetnostnih zgodovinarjev v Celju, ki je veljal problematiki naše umetnosti 19, stol. Dr, Štele jc sodeloval tudi z referatom o kunservatorskem razdobju slovenske umetnostne zgodovine * 19. stoletju in pred prvo vojsko. Prav tako se je udeležil lir. Šteli" urbanistično varstvenega simpozija v Piranu Z referatom o konservatorskih izkušnjah od 1910 do 1941. V maju je nastopila kot volonterka v sekciji sitid. phil. 2iva Škodlar. Dodeljena je bila k dokumentacijskemu delu. Sekcija zu arheologijo Poročilo o d c 1 u v letu I 9 b 5 \ letu 1965 je Sekcija za arheologi jo nadaljevala z delovnimi nalogami, ki jih je Svet akademij znanosti SI'KJ poveril SAZU, tu je izdelava Arheološke karte Jugoslavije (AKJ) in Fabula Imperii Romani. Znanstveni sodelavec dr. ing. Mitja BRGDAR jc v Kiilim kot štipendist H um bolel to ve ustanove proučeval nemški paleo-¡■ilik in se udeleževal terenskih raziskovanj tamkajšnjega last i tu ta za prazgodovino. V zadnjih dveh mesecih svojega študijskega bivanja je prepotoval Nemčijo zaradi ogleda mu- zejskih paleolitskih zbirk in najdišč; ob it'j priliki j t- imel * Gottingenu na Inštitutu za prazgodovino predavanje o paleo-litiku v Jugoslaviji, Po povratku je opravil izkopavanje pri previsu Pod Crmukljo pri Sembijah nad Ilirsko lii^iricn. lu je ndkriS poleg prazgodovinske keramike iudi arlefakte zelo majhnih inci", ki ¡>o svoji obliki izpričujejo mezolitsko kulturo. .S sodelovanjem Gorenjskega muzeja v Kranju je sondira! pot! skalnim previsom > Poglej s k a cerkev« pri Zg. Gorjah v okolici Bleda. Tod je naletel na kulturno plaši s številnimi kamenimi urtelakti in kostnimi ostanki alpskega svizca, kar kaže. da gre za kulturno obdobje iz končnih faz wur ruske pol eden j t ve. Udeležil se je 1!, simpozija zn palcolitsko nomenklaturo, ki je bil od 12. dn f6, oktobra na Dunaju, in imel referat o olševicmi na simpoziju o slovenskem paleolitiku v Ljubljani. Znanstveni sodelavec dr. Alojz SE Rt KI J je dov išil za Sklad Borisa Kidriča palinološke preiskave m ¡in z južnega dela Ljubi j uric. Raziskoval je sedi men te iz Soške doline. Jezerskega. Kranjske gore in Krške doline ter preiskal oglje iz paleolitskega najdišča .'Zakajeni spod mol* pri Prest tank ti. Na povabilo Madžarske akademije znanosti se je udeležil mednarodnega kolokvija 1NQUA v Budimpešti o straiigrafiji puhlice. Na konferenci Internat, Veredn. f. Vegetatiom. v Miinchnu je referiral o izvoru smreke v Sloveniji, Y okviru zamenjave znanstvenikov je obiskal Geološki inštitut v Moskvi in Botanični inštitut Akademije znanosti SSSR v Leningradu ter imel referat o kvartarni vegetacij ji v severozahodni Jugoslaviji. Za delo o razvoju m I adokvar tarne vegetacije na Slovenskem je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Slrtikovni sodelu vec Staško JESSL je narlaljeval rlelo pri redakcijskih poslih v zvezi z Arheološko karto Slovenije, vodil sekcijsko biblioteko, ki ima okoli 8900 zvezkov. Urejeval je teh nični de! 17. zvezka Arhcološkega vestnika ter zbiral podatke za arheološko bibliografijo Jugoslavije. Asistent Ja rosi a v SASEL je vse leto opravljal redakcijsko kontrolno delo za Arheološko karto Slovenije. Izgotovil je tudi Študiji O antični familiji Barbii in O Nauportu. \ zvezi z deli pri Arheološki karti Slovenije je opravil več terenskih ogledov arheoloških najdišč (Kake, Trebnje. Sostro. Ziče itd.). Udeležil -se je pri Nemški akademiji znanosti v Berlinu redakcijskega posvetu za novo edicijo panonskega zvezka CIL in ob tej priliki Študiral v biblioteki Romiscb-germanisehe Kommission v Franklurtu. \ Pragi je prisostvoval seminurju o epigrafiki, ki ga je organizirala Češka akademija znanosti. Muzejsko in knjižno gradivo je proučeval v Zadru iti Splitu, Publicistična dejavnost tlanov sekcije v letu 1965. lir. iii^r M. Brodar: Ur enologi ja kultur paleoUta v J ugoslctv ii. St ni tigra Fija i perio-dizacija pakolita v vostočnoi i centralno! £vropy. Moskva 196"). Dr, Alojz Serceljj Ptdeobotaafčae preiskave in zgodovina Ljubljanskega barja. Geologija Vlit. 191/5. i'aleofkirisiienc preiskave v 1 riglavskcm pogorju. Razprave SAZU. IV.razred, Vili. knjiga, 1%5. riiamplcistorensku flora i/ Hukovicc pri Ilirski Bistrici. Razprave SAZUj IV. razred, VI11. knjiga, 196=5. S. Jesse: Bibliografski prispevki k jugoslovanski arheologiji 1961. I9ti^ in 1965. ArhealoSki vestnik t"—10. 1964— J. Sašeli 0 naglašanja naših antičnih krajevnih imen. Situla š, 1965. Itfožaosti in problemi onomastičnih raziskav. Sttula K 1965. Znr aagusteisch-tiherischen lusihrift von Ejuihim. Camuntum jahrbilch 1963 1964 (skupaj / I. VVcilc rjcui), Bibliografski pregled in pregled izkopavanj v Fasti archacologiei XVIL t%2 ¡1965}. Ocene in poročila v Argu ter Arheološkem vestnikti 15—16. 1964 in (19bi). Načrt dela za leto 1906 1 udi v letu 1966 bo glavno delo .Sekcije za arheologijo na niedftkademijsklh nalogah: Arheološka karta Jugoslavije, za kalero bomo /birti 1 i shede in pričeli z redakcijskimi deli: pri Tabo I a Imperij Romani bomo zaključili redakcijsko gradivo za list Afjiiiucum. ki bi ga nato predali Madžarski akademiji znanosti, /a list Naissns — K 34 (Niš) pa bomo pričeli s strokovnimi in organizacijskimi deli. Pri delili Med akademijskega odbora za antični limes v Jugoslaviji bo Sodeloval J. Saše!. Sekcija za arheologijo ima za leto 1966 tudi v načrtu sistematično izkopavanje * novoodkritem ledenodobnem najdišču Poglej s kn cerkev« pri Zg. Gorjah (s sodelovanjem Gorenjskega muzeja) in manjša sondiranja v raznih jamah. Raziskovanje antičnega obdob ja se bo nanašalo ¡na pregled rimskega podeželskega gospodarstva v Panouiji, ua raziskovanja v Trebnjem (Praetorium Lutobicomm), nu zbiranje gradiva za študij benefieiarov in na nadaljevanje sistematičnega zbiranja epigrafskega gradiva. Palinološki laboratori j bo v okviru dolgoročnega programa preiskoval razvoj kvartarne vegetacije; podrobno namerava raziskati visoko barje jezerca Zablaicem ua Jelovica ter sedimente Blejskega jezera. ORIENTA LIS' l'ICN I INSTI TUT Poročilo o delu % i e Mi 1965 Orientalistični institut je v loin I9(r> uspešno delov ¿il po dosedanjih smernicah. Njegov napredek še vedno precej ovirata dve okolnosti: pomanjkanje lastnih prostorov in pomanjkanje temeljnih in novejših del asirdološke literature. Oriental ¡stični inštitut je še nadalje gust v sobi Pravne sekcije terminološke komisije SA/.l . Svojo kn jižnico in arhivsko gradivo ima v skladišča Centralne knjižnice SAZU v hiši Novi trg -i in na hodniku pred sobo Pravne sekcije. Knjižnica, ki šiejc sedaj 384 knjižničnih enot fio je 25"^ knjig in 131 letnikov revij), je začetek strokovne asiriološke knjižnice. Popolnoma ji še manjka starejša literatura in veliko edici j k I i nopisnih tekstov. Dr. V. Korošec je na XIV. mednarodnem asiriološkem zborovanju (Rencontre Assyriologique Internationale), ki je bilo od 2■ do 6. julija I9<)5 v St rusbourgu. iinel referat »Ltt sorcellerie et l'ordalie dans les textes juridiques et historiques hittites«. - Dalje se je udeležil mednarodnega zborovanju družbe Société d'Histoire des Droits de l'Antiquité, kt je bilo v Parizu od 16. do 19. septembra 1965. Tam jc imel 16. septembra 1965 predavanje: s Quelques parallèles dans la conclusion des traités eu Asie Mineure, en Grèce et ù Rome*. — Udeležbo \ Strasbourgu mu je finančno omogočila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, v Parizu pa Pravna fakulleta v Ljubljani. Doma je v letu 1965 Orientai ¡stični inštitut organiziral dva študijska sestanka (dne 17. aprila in 22. decembra Î965); na prvem je bilo 23, na drugem II udeležencev. Na teh sestankih so bila podana poročila n novostih v orienta list i ki, z! asi i v a.siriologiji. Prof. Vlasia Pacheiner je poročala o itidolugiji; znanstveni svetnik dr-Vladimir Kukman o publikaciji V. Korošec. Keilschriftrecht (l.eiden 1964). Kiril Gulevskl, študent pritn. jezikoslovja o knjigi K. de Vaux, Larcheologie et les manuscrits de lu Mer Morte (i.ondott 1%1). prof.Stane Pirnat S Lctcipi» — 113 — 0 babilonski matematiki. France Mil avec, študent prim. jezikoslovja, o babilonski modrost ni literaturi. Julija na Šušteršič je predložila referai o »Ras Shaiuri o Ugaritui. Prof, V. Korošec je poročal o novejših asirioloških publikacijah. Tov. France Milavec je s priloži) os i tnm honorarnim delom pomagal v inštituta. Pomagal je tudi študentom začetnikom preku težav pri usiriološkein študiju. V letošnjem študijskem letu študira na Filozofski fakulteti asiriologijo šest študentov. Želeti bi bilo. da bi študenti mogli poglabljati svoje znanje v Orient al i stičnem inštitutu. \ Ictii ima inštitut zaenkrat velike težave zaradi prostorne stiske. V ča*U od zadnjega poročila je upravnik Orientai ¡stičnega inštitutu objavil naslednje; 1. i tu knjižnih poročil v Zgodovinskem časopisju XVIII, Ljubljana l%5. sir. 264—260. 3H7—"52S : 2. ocena »Jasef Klima, Gesellsehalt umi Kultur de» alten Mesopotamien . \ Zeitschrift der Savigny l'iir llechtsgeschichte. rum. Ani.. 82, Bd.. 1965. U7—3«. Postavljena in korigirana je obdelava hetitskih zakonov za Real-lexiknn fiir Assyriologie, III (Berlin) in prispevek za Spomenico Albertu Vajsu Pogodba s PaddstiÉgcm (KUB XXXIT. i . Načrt dela za letu (966 Delovni program Orienta I ističnega instituta SAZU za leto 1966 obsega: L proučevanje novih edicij klinopisnih tekstov; 2. proučevanje nove asiriološke literature; 3. evidentiranje aairiološke literature v drugih knjižnicah * Ljubljani: 4. evidentiranje pravne terminologije; 5. pripravljanje občasni It študijskih sestankov, kjer se podajajo poročila o najnovejših publikacijah in o asirioloških 2borovenj ih; 6. pedagoška pomoč mladim asiriologom pri poglabljanju asiriološke izobrazbe: T. sodelovanje pri Komiteju SI' RJ za orientalistiko v Beogradu in pri Društvu orienta I is tov Jugoslavije v Beogradu; 8. aktivna udeležba tta prihodnjem mednarodnem svidenju orientalistov (Rencontre Assyriologique Internationale) in po možnosti na mednarodnem zborovanju Société d'Histoire des 1 droits de l'Antiquité; 9. dovršitev knjige u mednarodnih pogodbah, ohranjenih v klinopisui pisavi. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Leksikotoška sekcij« P oroi i lo o delu v letu t 9 6 3 število uslužbence v v sekciji se ni spremenilo. Med letom su bile tele personalne spremembe: L lominee je bil dne 31. marca razrešen k nt y. d, načelnika, 31. avgusta je stopil v pokoj; umrl jc (5. oktobra- Dr. J. Jnrančič je postal honorarni načelnik sekcije i. aprila- M.Silvester je bila 1, septembra redno nastavljena kot asistentka. S 1. marcem je bil imenovan dr. J. Ju ranči £ za člana, S.Su-hadolnik po za sekretarja glavnega uredniškega od hitra slovarja. F.Novak je imel štirimesečui študijski dopust; bil je v Prugi od avgusta do decembra. Dr. A. Bajec in S. Suhadol ni k sta se med enotedenskim obiskom Prage podrobno seznanila z delom za. slovar sodobnega češkega jezika. |. Jenčič se je 17. maja vrnila z bolezenskega dopusla: odtlej je delala s polovično delovno obveznostjo. Priložnostno je sodelovalo okrog 110 honorarnih sodelavcev. Delo, zlasti dete za slovar, je teklo po dveh tirih: a) individualna redakcija oziroma pregled gesel, b) obravnavanje posameznih vprašanj ua sejah. Glavni uredniški odbor je imel redne seje dvakrat tedensko, Redaktorski kolektiv seje sestajal enkrat tedensko; enako komisija za pravopis in pravorečje ter komisija za inionacijo. Načrta za delo. ki smo si ga postavili lansko leto, nismo uresničili v celoti. Predvsem zato ne. ker nismo dobili ustreznih delovnih prostorov in ker je število reduktorjev še zmerom premajhno. Tudi delo v komisijah ni šlo dovolj naglo, ker je bilo treba vrsto vprašan j na novo raziskati ali |>a je bilo ležko vskladiti mnenja in najti skupna stališča. Z načinom redakcije slovarja oziroma s težavami pri tem delu smo med letom seznanili razen predsednika SAZU J. Vidmarja in upravnika Inštituta za slovenski jezik akad. dr. B. Krefta še nekatere predstavnike političnega življenja (J. Slnule, B. Zupančič, V Tomšičeva), tuje znanstvenike (dr,Sulieferstejnova, dr. J.Muchač) in slovensko jav nost (televizijska oddaja). Naredili smo lole: Zti redakcijo je bilo grobo pri pravi jenih 8607 gesel, obdelanih na drugi stopnji pa 6413, Zredigi rani li je bilo 5 128 gesel iz či k A—C- za kar je bilo treba preštudirati 93.508 kartotečnih listkov in ustrezno leksikuloško literaturo, Zasmnali smo tisli del uvoda v slovar, ki zadeva razlage, sinonime, ilustrativuo gradivo, kvajilikatorje in zgradbo gesel. Dopolnjevali smo tlel uvoda, ki zadeva morfologijo, ortoepijo, akcent iti intonacijo. izdelali smo tipe redakeijc za pridevnikc. prislove, medmete in deloma £te\ uike. Oh na jnovejši tuji strokovni literaturi smo pretresli svoja sta lisca glede sprejemanja terminov v slovar in g leti e oblike njihovih razlag. Raziskovali smo, kakšno mesto v slovarju naj imajo tuje. narečne iti čila I ne besede. Pripravili in analizirali smo ankete o izgovoru prislovov, predlogov, eiiklitik, pogovornega ncrloločnika, samostalnikov na -aa. -anI, -enI, -enca, pridevnikov na -ijski, -ce/-oe ter o pridevniških zloženkah. I'«¡sebe j smo obravnavali tipe želel: želel, bežal: bežal, ločila: ločila, izgovor jata in dvojni naglas. Določili smo akcent in intonacijo za večino gesel črk A -C. \ omejenem obsegu smo nadaljevali ekscerpiraiije zlasti iz poljnduoziianslvene in revialne literature. \ 80 delih smo izbrali tli podčrtali 91,324 besed. Iz tega smo napravili 107.77! novih, prekontroliranih iu z gesli opremljenih kartotečnih listkov. Poleg tega smo izdelali (>9.836 kartotečnih listko\ pri poseli nem ekscerpiranjnt popolni izpisi (Zupančič, Prešeren. Peroci) 20.059 listkov, izpisi za zgodovinski slovar (Vodnikov in H i pol i tov slovar) 45.440 listkov, priložnostni izpisi 433? listkov. Terminologi oziroma njihovi pomočniki so nam izdelali 34.693 novih listkov z razlagami ali terminološkimi zvezami, v glavnem za drugo knjigo slovarja. Večina terminologov je tudi dodamo odgovarjala na posebna vprašanja redakiorjev, V letu 1965 smo torej po.....ožili leksikalno gradivo z 232.302 novimi kartotečnimi listki. Prim. priloženo tabelo. Novo leksikalno gradivo smo sproti flfabe tirali iu ga uvrščali v Ufit rezu e kartoteke. Splošna kartoteka, na osnovi katere se izdeluje slovar slovenskega sodobnega knjižnega jezika, je imela ob koncu leta 2,487.000 listkov. Pripravili smo leksikalno gradivo za izdelavo splošnega alfabetarija K O. Zaceli smo tipkati splošni alfabetarij za drugo knjigo slovarja IK M). Nadaljevali Smo zbiranje pripomb k alfabetarij« A J, Iz dosedanjih popolnih izpisov smo za interno rabo izdelali začasni frekvenčni slovar A Z, Pripravili smo bibliografijo vseh del, ki se bila ekscerpi-rana v leiih 1946 l%4. Znanstveni delavci sekcije so sodelovali kot jezikovni svetovulej pri terminoloških komisi jah (medicinska, tehniška) in objavili več strokovnih člankov. Karukterisuku skupi ne 1. Literatura 20. stoletja ti) poezija...... b) proza ...... II. Literatura 2, pol. 19. sto L u) poezija ..... b) proza , ..... 1H. Literatura 1750—1850 a) poezija .... 1)) proza .... IV, Stara literatura a) poezija ■ . . . b) proza . . . , V. Ljudska literatur« a) poezija .... h) dialektično blago VI. Starejši slovarji \ IT, Novejši slovarji VI11. Strokovno o) literatura . b) terminologija IX. Splošna zbirka . . \. l lv j :1111 ■ V ¡(JfLL l%V 12.879 36.000 Stanje decembra l%1 7S7 45,440 82.50! 54.695 33.055 400.716 22,647 413.773 37.949 105.676 515 90.919 92.445 25.464 131.738 547-641 997.655 483.769 436,420 /4 i.575 41.434 i 17.909 131.758 547.641 410.028 177.639. 587.667 997.655 Skupaj 252.562 3.535.808 3,535.808 Načrt dela za leto I9bb 1. Ked.igirali bomo 70tK) gesel za prvo knjigo slovarja slovenskega sodobnega knjižnega jezika. Zbirali bomo pripombe k alfabeiariju A—J in začeli pripravljati alfa iietari j za 2. knjigo slovarja. 2. Izdelali bomo 200.000 novih kartotečnih lisi ko v (90.000 dodatao ekscerpirauje. 20,000 popolni izpisi, 40,000 terminologija, 50,000 zgodovinski slovar). Za interno rabo bomo izdelali odzadnji slovar po alfabetariju A J. Pripravili bomo leksi-kalno gradivo za izdelavo splošnega alfabctarija P—R. Dialeklološka sekcija Poročilo o delti v letu 19b5 V letu je bilo za Slovenski lingvistični atlas zapisanih 14 krajevnih govorov, in sicer je dr.Tine Logar zapisal štiri govore v Beneški Sloveniji (Brdo, Viskorša, Mata j ur. Dreka), dr, Jakob Rigler dva govora na Dolenjskem (Mokronog, Mirna), za osem govorov pa so zbrali gradivo študentje siamistike (Zatoimin, Idrija, Mavhinje, Vnanje Gorice, Trebež pri Artičah, Dreuovee na Bizeijskem, Skomar na Pohorju. Gibi na pri Ljutomeru), prekontroliral ga je / njimi T.Logar. j. Rigler je nadaljeval ?. delom za obdelavo slovenskega vokalizma ¡o v zvezi s tem pripravil več člankov ter dokončal prvi dei študije Začetki slovenskega knjižnega jezika. J. Rigler je sodeloval pri pravoreenem delu za slovar slovenskega knjižnega jezika, zlasti z določanjem intonacij. Asistentka Saša Nemce je prenašala nabrano narečno gradivo na kartotečne ! i sike, deloma pa tudi urejala ekscerpirano gradivo iz starejše dialekiološke literature. Pri urejanju kartoteke za Slovenski lingvistični atlas je začel honorarno delati V. Nartnik. Člani sekcije so objavili; T. Logar: C) nastanku slovenskih narečij. Jezik in slovstvo X. 1%?. str. 2- 6; Današnje stanje in Haloge slovenske dialcktologije, Studia z filo-logii polskiej i sloviaiiskiej V, sir. 155 1I>0, /. ffiiJer: Rozvv&j č w jfzvku slovveriskim, Rocznik Slavvistv cznv XXIV |%5. str. 79—92: Glasovna podoba sufiksa -eno, Zbornik za filulogiju i liagvi-stikn Vil. Matica Šrpska. Novi Sad 1964, str. i I; Osnove Trubarjevega je/ika, Jezik in slovstvo X, 1965, s:r. 161 do 171, NiiČrL dela za leto 1966 V letu 1966 bomo v dialektološki sekciji nadaljevali z zbiranjem narečnega gradiva (zlasti z a slovenski in splošno-slovanski lingvistični atlas). Nabrano gradivo bomo prenašali v kartoteke kn ekscerpirali starejšo dialektološko literaturo. Nadaljevali boino z znanstveno obdelavo dialektološkili 111 z diiilcktologijo povezanih historično jezikovnih problemov. Sodelovali bomo 7. leksikološko sekcijo pri delu za slovar slovenskega knjižnega jezika z določanjem intojiacij. 1^1 imološka-onomnstična sekcija Poročilo o delu v letu 1965 Sekcija je imela v zadnjem letu tri stalne delavce, poleg prof. F, liezlaja še honorarnega asistenta Draga Mertlja in honorarnega sodelavca (za štiri ure dnevno) dr. Vaša Suyerja. Različna manjša dela so honorarno opravili tudi zunanji priložnostni delavci- Najvažnejša delovna naloga sekcije je bila priprava etimološkega slovarja. Delo žal ni potekalo tako. kukor bi moralo. Predvidoma bi moral bifi lani pripravljen za tisk žc drugi zvezek. Črke C, C in D. vendar so korekture in dopolnila prvih dveh, žc pripravljenih črk A in B zahtevale znatno več časa, kakor sino sprva računali. Dopolnili je hi I o treba predvsem sloveli istično dok i Line a taci jo, ki je bila pri nekaterih geslih preskromna. Iskanje dialektičnih in historičnih oblik pri posameznih besednih družinah po starejši literaturi pa je sprav ilo uu dan tudi precej novih, še neevideutiranih besed. Črke C, C in D so v delu in bodo predvidoma do oktobra pripravljene za tisk. Vendar se pri takšnem dolu ni mogoče omejiti na abecedno obravnavanje gesel. Poleg različnih fonetično razvojnih možnosti se je treba stalno ozirati tudi na sinonim iko in na razvoj celotnih pomenskih k alegorij v jeziku. Celotno kartoteko gradiva za slovar smo pomnožili za približno dvanajst tisoč lis I o v. Prof. Bczlaj je lani poskusil zajeti vsaj v prvih obrisih tudi stratigrafijo slovenskega ieksičnega gradiva, \' okoli sto tipkanih strani obsežnem rokopisu, ki jc pripravljen za tisk. je skušal kaiakterizirati prcdslovanskc, zahod uoslovausko in vzhod nosi o vanske leksične posebnosti v slovenskem izraznem fondu in v onomastiki. Asistent Drago Mertelj izpisuje v glavnem slovarsko in dialektično gradivo. Dr. Vaso Suyei pa nadaljnje dopolnjen vanje toponimiene kartoteke, ki je sedaj gotova du ■■rede črke P. Ker nismo mogli dobiti primerne tipkarice. smo morali za nekaj mesecev1 odložiti načrt priročnega slovarja slovenskih priimkom. Ker je kartoteka slovenskih rastlinskih imen po latinskih geslih / vso domačo siuouimiko v glavnem popolna, smo izdelali zraven tudi abecedni seznam slovenskih imen, ki obsega okoli deset tisoč listkov, lo delo so honorarno opravile študentke. Omeniti je treba tudi, da je luni v juniju Štirinajst dni uporabljal gradivo tudi prof. 1 rubačev iz Moskve, vodja oddelka za ruski etimološki slovar pri ruski akademiji. Načrt dela za leto I 9fib Načelnik sekcije. dr, F. Bezlaj računa, da bo najkasneje do oktobra Ikončal fleFiniliven rokopis etimološkega slovarja za prvih pet črk A. B. C, C in D. kar bo po obsegu več kakor dva snopiča po Osem tiskovnih pol. Verjetno bo tiskarna i nekaj mesecih prevzela tisk prvega snopiča. Sistematično bo nadaljeval tudi z zbira njem m dopolnjevanjem gradiva za sledeče snopiče. Predvsem hoče letos komplet i roti osnovno kartoteko besednih družin otl Črke K do Ž. ki je doslej še puntcni j kljiva. Honorarni asistent Drago Mertelj bo nadaljeval izpisovanje dopolnilnega dokaznega gradiva iz starejše slovenske tiialektoluške iiteraiure in iz slovarjev. I renntnn je zaposlen s primerjanjem Cigaletovega in Pleteršnikovega slovarja, ker Pleleršnik ni upošteval več lifsoč pri Cignleiu navedenih slovenskih narečnih besed. Honorumt sodelavec dr. Vaso Suyer ima še več kakor eno leto dela z dopolnjevanjem slovenske topom ulične kartoteke, Ne moremo pa predvideti, kako ho (o tlelo potekajo naprej, ker prihajajo krediti od Medakademijskega odbora za onn-mastiku silnu neredno ter poleg tega ne vemo, če bo potrebno organizirati delo na terenu. Prvega marca !'>66 bu nastopila nova redna asistentka M. Piškur, ki bo dodeljena naši sekciji. Poverili ji bomo problemsko bibliografijo za znanstveno gramatiko slovenskega jezika. V prihodnjih mesecih bomo poskusili izdelati v osmih do desetih kopijah priročni slovar slovenskih priimkov. Kolikor bodo dopuščale možnosti, bomo nadaljevali tudi s sistematično kartoteko slovenskih toponimičnih baz. kar je nujno združeno tudi z analizo razvoja .slovenske geografske in agrotehnične terminologije. Komisija za slovensko gramatiko, (ilnlogijo in pravopis Poročilo o delu v i e t u 1965 Komisija je začela pripravljati izdajo zhranih tlel dr. br. Ramovša. Urednika dr. 1 inc l.ognr in dr, Jakob Rigler sla pregledala Ramovševo rokopisno zapuščino in ugotov 11 a. da je v njej mnogo razprav in člankov, zrelih za natisk. ki jih bo treba uvrstiti v zbrano- delo. lako bo Ramovševo zbrano delo po mnenju urednikov obsegalo 7 knjig po 400 strani. Ureditev bo kronološka, z gru-paeijo drobnejših člankov okrog pomembne vetje razprave, vsebinsko vezanih na osnovno temo posameznih knjig. Njim nuj slede ocene, na koncu vsake knjige pa v drobne] se m li^ku rokopisno gradivo. Razprave, ki so bile natisnjene v kakem neslovenskem jeziku, ostanejo v izvirniku na kronološko ustreznem mestu, jm koncu knjige pa bo dodan prevod v drobnem tisku. Dodane opombe bodo opozarjale na kasnejše Ramovšev c korekture prejšnjih nazorov, Izvirna paginacija ho ob strani teksta. Prva knjiga bo obsegala enole ! 15 Ramovševe bibliografije» 7.dodatku pa rokopisno Zgodovino slovenskih slovnic in grafiki;1 ter prevode v nemščini natisnjenih deli Ziit s loven i-Si h en Dialektforschung, Sprachliche Miszellen atts dem Slo-veniseheu. Slovenische Studiem Načrt dela za leto 1966 t. Gramatika. Načrtno zbiranje problemske bibliografije za znanstveno gramatiko slovenskega jezika, 2. Filologija. a) Prva knjiga Ramovševih zbranih de! bo pripravljena za tisk do 1. oktobra 19t>6. Nato začnemo s pripravo druge knjige. 1)) Če bodo na voljo finančna sredstva, ho do konca 1%6 pripravljen za tisk prvi zvezek Breznikovih zbranih tlel pod uredništvom prof. Jakoba šolarja. c) Začetek pripravlja hi i ]i del za izdajo slovenskih spomenikov (Brižinski, Stiski. Ralcški rokopis in ostali manjšega obsega). 3. Pravopis. Oh delu za slovar slovenskega knjižnega jezika bomo preverjali osnove našega pravopisa in pravurnčja, kar utegne postali dragocen vir za poznejšo novo izdajo Slovenskega p r a v op i sa. INSTITUT ZA LITERATI RE Poročilo o delu v letu 1965 I. Osebne spremembe. Z odločim predsedstvu SAZU t, rine 10. II. 1V65 sta hila zli člana znanstvenega sveta Inštituta za literature SAZU imenovana akarl. prof. dr. France Koblar in akad. prof. dr. Anion Oev irk. L odločbo z dne i6. IV. I%5 je bil znanstveni svetnik lušti-tuta za literature SAZU Drago Sega postavljen za v.d. tajnika tega inštituta. I, VI11, |%5 je bila dosedanja honorarna uslužbenka Angela Iurnšek razporejena na redilo delovno mesio knjižničarja v Inštitutu za literature SAZU z dolžnostjo, da opravlja tudi administrativne posle. II. Poročilo o delu. al Slovenski biografski leksikon. Po mnogih nepredvidenih ovirali (težje bolezni in smrti nekaterih glavnih sodelavcev) je gradivo za 10, zvezek, ki lio obsegal 12- 13 tiskovnih pol tka kili 4~0 člankov: Schmidt Stožir), zbrano. Članki se redakcijsko obdelujejo. do|>olnju-jejo in preverjajo s podal k i. Hkrati se revidira in izpopolnjuje alfabelarij za naslednje zvezke in za Dodatek, /hirajo se llldi Članki za II. zvezek. Za pripravo rokopisa le-tega si prizadevamo zagotoviti sredstva iz Sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Stalno izpopolnjnjemb zbirko gradiva s časopisnimi izrezki in ek^cerpti. Skoraj dnevno dajemo bio- in bibliografske informacije raznim ustanovam ali individualnim znanstvenim interesentom. — Organizirali smo pisanje žalitev nega prispevka o književnostih narodov Jugoslaviji zu publikacijo Encyclopaedia Britannic*. — Sodelovali smo pri tirod.itvi spominskega muzeja našemu rojaku, ameriškemu pisat olju ljouasu Adamiču v Prapročah pri Grosupljem bj Sekcija za literarno zgodovino. Izdelaji ji- bil edicij ski in raziskovalni program Instituía za literature SAZU za prihodnja leta in bil na seji inštituta dne 22. 11. pregledam in potrjen. Poleg nadaljevanja Slovenskega biografskega leksikona, katerega 10, zvoick je pred tiskom, je bila kot ena izmed poglavitnih perspektivnih delovnih nalog instituta sprejeta v ta progmtn izdaja Stvarnega leksikona slovenske literature. Pripravam za to edicij« naj služi znanstveno raziskovalno tlelo, se pravi; kartoteka slovenskih lite-rarnoieorefskih terminov in kartoteka neslovenskih literarnih avtorjev, oibravnavamih v slovenskem periodičnem tiska, ktikor tudi vse študije in preddela, ki bodo nastajala na podlagi tega in drugega zbranega gradiva. Na osnovi dosedanjih priprav in dogovorov s sodelavci je hilo v edieijski program «prejeto še: f. ¡zd.iju Brižinskih spomenikov v uredništvu dr. F. Tomšiča in Z razpravami pok dr. F. Ramovša, dr. M. Kosa in dr. F. Tomšiča; 2. izdaja Škof jeloškega pasijona v uredništvu dr. F. Kobila rja; V izdaja Kalob-skega rokopisa (Liber cantionum carniolicarnin) v uredništvu dr. L. Legi še: 4. izdaja Levčeve korespondence v uredništvu dr. F, Romi k a; 5. izdaja Vrazove korespondence * uredništvu dr. F. Petrel a: ti. izdaja Zoisove korespondence v uredništvu A. t is pana in 7. natiis dela Vladimira Moši na kopitar jeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov ciriiski odlomek v Ljubljani. Razen tega je liila v perspektivni program vključena izdaja Pisaitic, Kranjske eheliice, zbranega dela Matije Čopa, Korvt-knve korespondence, rokopisnega gradivu prve dijaške Zadruge, izbranih razprav Franceta Kidriča kak ur tudii izdaja drugih pomembnejših starejših rokopisnih in li tet aruozpotlovinskih spomenikov. Priprave za izdajo Brižinskih spomenikov. Leveevili pisem in dela Vladimira Mošina so potekale počasneje, koi je bilo predvideno, in bodo končane v letu l%6. Delo za kartoteko slovenskih liter ar nafeoretskih terminov in za kartoteko neilovenskih literarnih avtorjev je zim i no napredovalo. Izpisanih je hilo 2b.í95 listov. Da hi se to delo še pospešilo, sii je sekcija prizadevala pridobiti zanj dodatna sredstva in se je v la namen junija mesec« udeležila razpisa Zveznega sklada za financiranje znanstvene dejavnosti v Beogradu. vendar na svoj predlog še mi dobila končnega odgovora. Začel se je pripravljati delovni načrt za preučevanje zgodovine slovenske drame. Ij&delan je bdi razvojni načrt Inštituta za literature SA/.I in iz gotovi jen podroben seznani njegovih personalnih in materialnih potreb za prihodnja leta. Sekcija je sodelovala pri ksdelavi piregleda novejše slovenske literature za Britansko enciklopedijo, Navezani so bili delovni sliki / Inštitutom za svetovno Literaturo i it jezike Slovaške akademije znanosti. Asistent sekcije I1, Kiozak je prevzel skrb za izbor gradiv® in izdelavo p«Vzetkov slovenskih lite-iaino-zgoilo\i tiskih in sorodnih znanstvenih publikacij za Bulletin scientifique. c) K o in i s li j it za bibliografijo. Komisija za bibliografijo zaradi pomanjkanja delovnih prostorov ni mogla redno zaposliti visokokvuMficirane strokovne mo5i. kot je bilo predvideno in kot hi biito za njeno nadaljnje delo nnjno potreb no. Zafo se priprave ziu I?eiroepek i iotto bibliografijo slooentkega tiska od začetku do i94~ tudi letos niso premaknile Z mrtve točke. č) Inštitutska knjižnica. Knjižni fond je bil toliko katalogiziian, da je slednjič v celoti uporaben. 1/delan je abecedni imenski katalog za vso knjižno zalogo iti za mesečni prirastek- Končana je tudi katalogizacija Robidove knjižnice, tj. ok. 5000 zvezkov. Vsnka bibliografska enota - izvzete so črke C do Vf — ima svoj katalogu i lisiek v trojniku; eden od teh _je jKistavljen v abecedni imenski katalog, druga dva sta namenjena za strokovni oziroma sigtmturni katalog. Prirastek v letu 1%5 znaša 442 zvezkov. V tem številu se zajeta darila, nakup in zamena. Bazen tega dobiva knjižnica 35 inozemskih ter 25 domačib časopisov iti revij. Vse leto sta dva uslužbenca inštituta spremljala knjižne novitete zaradi sistematične in strokovne izpopolnitve fonda Pregledane so bile vse dostopne tekoče ameriške, angleške, vzhodno in zahodno nemške bibliografije, vsa izhajajoča slov en i ca, delno bibliografije slovenskih literatur in sestavljeni so bili seznami deziderat. Načrt dela za I e 1 o 1966 a) Slovenski biografski leksikon. V letu 1%6 poj de dokončno redigiraui rokopis 10. zvezka v tisk in bo — ce bodo na voljo zadostna sredstva — zvezek domska n. Vzporedno s tiskarskimi ko rek tu rai mi se l>o zbiralo in rerligiralo gradivo za II. in za naslednje zvezke ter za Dodatek. Po mo/-rio.>t se lwdo nadaljevale priprave zaključnega zvezka Kazala z ekseerpiranjeni 9. in 10. zvezka: za kazalo obdelanih osebnosti po strokah in za kazalo zemljepisnih imen. — Sproti se bodo reševale druge tekoče zadeve (informacije, konzultacije s sodelavci, ekscerpiraiije i I d.). b) Sekcija za literarno zgodovino. 1. izdaja Brižinxkih spomenikov v uredništvu dr. 1'. Fom- šiea. 2. Izdaja Leveevih pisem v uredništvu dr. F. Beri vika. Izdaja tlela VI, Vfošima Kopitarjeva zbirka slovanskih rokopisov in Zoisov cirilski odlomek o Ljubljani. i. Nadaljnje pritegovuiije sodelavcev in skrb za izvedbo s p reje lega etlicijskega programa. 5. Nadaljnje izpisovanje gradiva za kartoteko neslovenskih avtorjev. 6. Nadaljnje izpisovanje gradiva za kartoteko slovenskih 1 ite rarn oteor etsk i h terminov. 7. Obdelava, razmnoževanje iu urejanje obeh kartotek po kroaoloSkem redu, po abecednem redu aviorjev oziroma terminov in po abecednem redu piscev. H. Končna izdelava iu določitev delovnega načrta za preučevanje zgodovine si ovc n.sk e drame. 9, Izbor g ia rili va «nI 1%*) t! a I je :in priprava povzetkov slovenskih ii I erarnozgodo vinski h in sorodnih znanstvenih publikacij za Hu llet in spientifique, c) K o m i S i j a za bibliografijo. Pridobitev najnujnejših delovnih prostorov in redna namestitev visokok val ifjc i ranega bibliografa. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poroči I o o delu v letu 19 6 5 7, dnem 7. februarju !9(j5 je prev/el mesto upravnika instituía akademik uiiiv. prof. dr. France Rezlaj. Personalno stanje se v Inštitutu v teku leta ni spremenilo. Predvideni d\e asiste nts ki mesti nista bili sistemiziraui. V oddelku za ljudsko slovstvo je nadaljevala s honorarnim delom tov, Ana Bralok do 31. julija, medtem ko je tov. Rafaela Potoka r zaradi slabega zdravja prenehala z delom že s koncem prejšnjega leta. Oddelek za ljudsko ¡tlooeioo, Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi: Iz Strekljeve zapuščine so bile prepisane nekatere xliirke pripovednega blaga (J. Vidic, Fr. Sreboski-Peterlin, M. Snuderi, A- Pegan, L Cavkn). Križiukovo pripovedno gradivo — tako iz Strekljeve zapoščiue kot iz arhiva Jngosla-venske akademije znanosti t u rujetnosti je bilo v celoti prepisano in k o lacio ni ra no ter uvrščeno v arhiv. Z magnetofonskih trakov so bili tra nsk ribi ron i zapisi s Primorskega (Kras. Vipava), .s Koroškega (Rož) in novi rlolenj.ski. Slovenski šolski muzej nam je l jubeznivo odstopil rokopis s pravljicami, ki jih je zbral v Poljanski dolini (ok. leta 1938 39) organ is t l rane Era mar. Zbirka je nepopolna: na 37 straneh je 16 tek s lov in ! odlomek, zraven pa še ena pravljica z otroško pisavo, Ta ostanek večje zbirke je menda rešil vevških stop pedagoški Svetovalec M. Vrtačnik. Terensko delo. Zaradi načrtnega zbiranja rezi j a nsk i h ljudskih pripovedi se je dr. Vlatieetov mudil v Reziji d* ¡ikrai po deset dni: februarja — marca v Osojanah, julija pri pastirjih v Njivici (nji vaški planini) na Krn i C t, Osojaiie, največja rezi-jainska v as, ima nekaj odličnih pravljičarjev: Pasuuu Siega ali Paska Dulica (1908). Nuiulina Di Lenardo IVršin'(1917), Vito Chínese ai i Vyd Hógin in njegova žena Marcelina Cekarfnawa (ok, 30 let), in celo otroci v starosti ok. 10 12 let pri Ciliráwcu (dar in repertoar imajo od matere in deda). Na dan je prišlo med drugim nekaj rokopisnih tekstov nabornih pesmi in po- večal« se jc zbirka besedi skrite govorice potujočih Rezi-janov. V Vet Lesah pri Zagradcu v dolini Krke jc dr. Matidetov obiskal j linija meseca pravljičarko Antonijo Tilile. Spremljal ga jc prof. Felijc Oinas z univerze hidiaua v Bloomingionu, ki si je zaželel slišati pripovedovanje. Zgovorna Etelenjka je povedala več mikavnih zgodb o kačah. Oddelek z» ljudske običaje in igre. Delo za A rini v slovenskih ljudskih običaje» in iger se jc uspešno nadaljevalo, iov. Angela Berkopčeva je izpisovala ustrezne zapiske v glavnem iz Strekijeve zapuščine. Občasno je inštitut pridobil Študentko etnologije Majdo Raparjevo z,u transkrLbiranje narečnih opisov z magnetofonskih trakov celovškega radia. — Po nekajletnem trudu je tir. Kurel izdelal klasifikacijsko shemo, ki naj hi ustrezala potrebam arhiva. Uvrščanje gradiva bo prineslo potrebne pupravke in dopolnila. Inštitut je nudil svoje usluge Televiziji z« snemanje dveh filmov: »Drežniški puste (¿6/27, 2, f%5) in Barčice sv. Gregor j a-r v Kamni gorici in Kropi (II, marca 1965). V obeli krajih je dr, N, Kuret sodeloval kol strokovni svetovalec. V smislu pogodbe s Sklati oni za pospeševanje kulturne dejavnosti pri Republiškem sekretariatu za kulturo in prosveto (gl. Letopis 15, i%5, str. 129) je inštitut v prvi polovici leta končal nakup iu zbiranje objektov za Muser 1 liternaliouul du Carneval et du Masque, Biuche (Belgija). Celotno zbirko 74 predmetov smo dne 15. septembra 1965 udpremili ua naslov muzeja. V dneh 10,—16. julija 1965 si je predmete, spravljene v inštitutu in deloma v Slovenskem etnografskem muzeju, ogledal ravnatelj muzeja, M.Samuel Coltz. ki je obiskal Slovenijo i udi v želji, da hi spoznal kraje, iz katerih izhajajo posamezne maske. X spremstvu dr. N. Kurcta si je ogledal Bohinj. Ptujsko polje in Belo krajino, obiskal Etnografski muzej v Ljubljani lil njegove depoje v Gori&tnah ter Glasheno-na-. rodopšani inštitut. V inštitutu samem se je podrobno seznanil z dokumentacijo mask (fotografije, projekcije diapozitivov in filmov). — Od dotacije din 910,422 je bilo porabljenih za stroške nabav vsega din 676.515: preostanek din 233.907 Se bo jmrabil za izdelavo grafične opreme (zemljevidi, povečave foiogrufij, napisi ipd.), ki jo bomo ob organizaciji muzejske razstave odposlali v Binche. Na vabilo Zavoda za folklorne prireditve v Ptuju se je udeležil dr. N, Kuret posvetovanja dne 26. junija 1965 v Ptuju, kjer je podal načelno gledanje etnografov na take prireditve. Zadovoljil .so je s pojasnili organizatorjev in bil izvoljen v prireditveni svet kol zastopnik inštituta. Dr. Kuret je prejel štipendijo Sklada Borisa Kidriča za trimesečno delo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Tam naj hi obdelal odgovore za Slovensko Štajersko na statistično-topografsko? anketo nadvojvode Janeza (in G. Gotha) iz prve polovice 19. stolet ja. I )r. Kurci je bival v Gradcu od 30. septembra do 30. novem h ra 1965. Svoje delo bo nadaljeval in dokončal v teku leta 1966. Etnografski film. Dogovor s Televizijo Ljubljano, ki naj bi omogočil inštitutu za njegovo strokovno sodelovanje nabavo etnografsko zanimivih filmov s slovenskega ozemlja, je po odhodu ravnatelja programa, tov. Toma Martelanca, na novo službeno mesto ohtičal na mrl v i točki in i-ra kljub prizadev anjem nt bilo mogoče realizirati, 'lako filnioteka inštituta še ni v posesti kopije filmov tz DreŽnice in Kamne gorice/K rope. čeprav je inštitut sodeloval pri snemanju. Tudi starejši arhivski filmi (gl. Letopis 13. 1965, str. 127) še niso mogli biti uvrščeni v filmoteko, ker smo zaradi štednje odložili njihovo montažo in kopiranje, Fototeka. Obdelavo gradiva se je nadaljevala in jc bilo ob koncu leta obdelanih in uvrščenih (700 kartonov« — Dogovor z M. Mugajno iz [ rstu in prof. M. Kupprom iz C elovca je bi! uspešen; prvi je prispeval kompletno fotografsko dokumentacijo o postavljanju »mlaja« v tržaški okolici (Dolina, Bulju-nee, Mačkovlje) in o bičanju sv. Šlelanai v BoljuUCU (skupaj 72 posnetkov ), drugi vrsto posnetkov o jtirjevgttju v l.edinCali (Rož), o rožanskeni »prajtelnut ter žetvi in košnji na Djekšah (v sega 2(i posnetkov). Diateka, \se diapozitive sino uokvirili, obdelavo pa smo odložili za naslednje Ici o. Diateka šteje trenutno 93-I- diapozitivov. 1'oroči'oalska rt i reža. Glede poročevalske mreže velja isito. kar smo zapisali * lanskem poročilu (gl. Letopis 15. 1965, Str, 127). S prenehanjem 'Glasnika Slovenskega etnografskega društva je za zdaj prenehata Nub možnost razpošil janja vprašal uic. Zadnja, ki smo jo razposlali po tej poti še pod konec Ici a 1964 (obredni ogenj in obredna luč na Slovenskem), je dala skromen rezultat v Sloveniji ("6 krajev), tem lepšega pa na Koroškem (52 krajev) 1er na Goriškem in v Beneški Sloveniji (12 krajev); sodelovali so dijaki in dijakinje iz Celovca in iz Gorice. O božičnih počitnicah so le-ti odgovorili tudi na posebno v prašaluicp o trpežni ci (Gorica — 13 krajev; iz Celovca oh času poročila vprašalnice še niso dospele), s katero sodelujemo pri skupni akciji z avstrijskim narodopisnim atlasom. Mednarodno sodvlooan je in inozemski kongresi. — Med narod nega festivala etnografskega in sociološke fia filma (Fostival dei Populi) v Florenci od t. do 7. februarja 1965 se je udeležil kot predstavnik jugoslovanskega komiteja CIFES (Comité international du Film Ethnographique rt sociologique) dr. Niko K tiret. ki je sodeloval tudi pri kolokviju o etnografskem iu sociološkem filmu v radiu in televiziji in sc udeležil kut predstavnik Jugoslavije tudi Assemblée générale CIFES. ki je sledila kolokviju. — O svoji udeležbi je poročal na seji jugoslov. komiteja CIFES v Zagrebu dne 23.februarja 1965. Nemškega narodopisnega kongresa v Marburgu/l^ahn od 26. do 50. aprila 1965 se je udeležil na povabilo Deutsche Gesellschaft. fiir Volkskunde dr. Niko Kuret, ki je prisostvoval sejam sekcije za običaje in sekcije za pesem, glasbo in ples. Imenovani je sprejel ob tej priložnosti povabilo za sodelovanje v komisiji za primerjalno raziskovalno delo o evropskih ljudskih običajih, ki se je ustanovila na kongresu. Na V. ameriško-jugoslovanskem seiuinurju v Novem Sadu od 7. do 12. junija 1965 je sodeloval dr. Matičetov z referatom »Pojmovanje folklore v Jugoslaviji« in z udeležbo v diskusijah, Oh tej priložnosti je bil z glavnim urednikom zbirke Folktales of ihe world«, prof. R, Dorsonom z univerze Indiaua, dosežen sporazum glede izdaje zbirke Folktales oi ^ ugosla-viue. Pripravil jo bo tričlanski odbor (BoškoviČ-Stull i, Pala-vestra ïn Matičetov}. Ob kongresu Združenja foîklorislov Jugoslavije v Celju je bil na sestanku s predstavniki uredništva revije »Demon«, ki jo kot etnografsko in folkloristično informativno glasilo socialističnih držav izdaja Institut fiir deutschc Volkskunde pri Nemški akademiji znanosti v Berlinu, dne 9. septembra 1965 Ustanovljen jugoslovanski nacionalni redakcijski odbor revije, sestavljen iz 6 članov, porazdeljenih na posamezne republike. SR Slovenijo zastopa v n jeni dr. N. Knret. Na zasedanje tekstuloške komisije Mednarodnega slavističnega komiteju v Pragi od 27. do 29. septembra 1965 je bil povabljen dr.Matičetov, ki je sodeloval v diskusiji. Domači kongresi in zborovanja. — Občnega zbora Slovenskega etnografskega društva v Cel ju dne 25 junija Î965, Sta se udeležila dr. K ure t iti dr. Matičetov. Oba sta bila ponovno izvoljena v odbor oziroma v nadzorni odbor društva. Na posvetovanju, ki je bilo združeno z občnim zborom, je dr, Mati- cel o v podili kot uvod za diskusijo nekaj načelnih misli o prirejanju ljudske proze. — Kongresa /.veze društev folklo-ristov, ki je bil od 5. do 10. septembra l%5 v Celju, sla se udeležila imenovana dvu. Dr. Kure t je predaval o -Etnografski podobi Kozjanskega« ter predsedoval komisiji za ljudsko dra matiko. Objave. — Znanstveni svetnik dr. NTiku Karel: Praznično leto Slovencev. Sta ros vetne Šege in navade od pomladi do zime. Prvi del. Pomlad. Celje I9b5, str. 320, — t Ivan Graienauer, v: Hessische Blatter ftir Voikskunde 50 (Gicssejj 1%5), 190 IT, Nove smeri v nemškem narodopisju, v: Naši razgledi "avgusta i<>05. 302—303. — iKulturno-antropoloika pravda, čemu? v: Naši razgledi 9.oktobra t%i,'JfB, Znanstveni svetnik dr. Milko Mati teto v: Ivan Čira lena ner. Letopis SA7.U 15 if%4) t)" 71. Peto Abano, ftaccoato resiuno del tipo 765 H. v: Schvvei/criscbes Archiv liir Volksknnde i>t (Busei 5), jO, TER_MÍN( >1 .Oš k A kOM IS! J A Poročilo o delu v let u 1965 Tudi v letu l%!> so sekcije Terminološke komisije nadalje vole svoje delo. ki se pa po sekcijah nekoliko razlikuje. Medtem ko bo npr. pravna sekcija imela verjetno čez 2—~ leta ¿e za lis k zrelo gradivo, bo tehniška sekcija že pripravila rokopis zá prvi specialni tehniški slovar. Delo medicinske sekcije bo skoraj izključno posvečeno pripravljanju izrazov za bodoči slovar slovenskega knjižnega jezika. Druge sekcije pa se bodo še lep čas omejevale na zbiranje strokovnih izrazov na področju svoje znanosti. \ splošnem zavira delo v sekcijah pomanjkanje strokovnjakov. Navzlic temu je via facti začela delovati šesta ali sociološka sekcija, ker so se našli strokovnjaki, ki eksccrpi-rujo strokovne izraze s področja sociologije, raznih jezikov (klasičnih, modernih) in zgodovine. To delo nadzira začasno predsednik Terminološke komisije. V posameznostih so poročila sckeij naslednja: Pravna sekcij« * I1 o r o č i l o o de 1 u v letu 1965 Kakor prejšnja leta, je sekcija t ur! ¡ V poslovnem letu 19(i5 delala v sejah in izven sej. Izven sej stn dva honorarna ekscerptorja izpisovala za slovensko pravno terminologijo pravne vire in pravno slovstvo iz zadnjega časa. Konec leta 1965 je znašalo število vseh dotlej izpisanih in oddanih listkov 258.106. Sekcija je imela v ielu 1965 26 sej. .Nekaj sej je odpadlo zaradi večmesečne bolezni sekcijskega uslužbenca. V sejah je sekcija dokončala obravnavanje osnutka z« črko N (od gesla nepravičnost« do gesla jtnuplurient«) ter nadaljevala pretre-sanje obsežnega elaborata za Črko 11 (od gesla »razreda r i oa-t do gesla »roka^) malodane do konca te črke. Razen tega je reševala \ sejah tudi tekoče posle. Sekcija je vabila tudi v letu 1965 na sejl' tiste člane pravnika razreda SAZU za zgodovinske in družbene vede, ki formalno niso člani pravne sekcije Terminološke komisije. Sekcija je sodelovala tudi pri slovarju slovenskega knjižnega jezika. Njen član univ, prof. dr. Avgust Munda je v letu 1965 s pomočjo nekaterih drugih članov sekcije sestavil za slovarsko sekcijo Instituta za slovenski jezik pravna gesla za črke K do v ste vsi črko P. Ta gesla so namenjena za drugi in irei ji zv ezek navedenega slovarja. V delu in skorajda končana so za ta slovar tudi že pravna gesla za črke R do /.. Konec le ti i 1965 je bilo stanje terminološkega dela v prav ni sekciji takole: Sekcija je dotlej ugotovila besedilu vseh črk razen zadnjega dela Črke R ter črk 1 in V, vendar so tudi že za te dve črki pripravljeni potrebni elaborati. # Načrt dela za leto 1966 Sekcija bo še naprej izpisovala najnovejše pravne vire in pravno slovstvo, končala bo pretresali je črke li ter ugotovila besedilo zadnjih dveh še ne pretešeta ni h črk U in V Tehniška sekcija Poročilo o <1 e 1 u v letu 1965 Tehniška sekcija Terminološke komisije je v leni l%5 pomij več izpolnjevala zasnovani program dela s sestavljanjem novega kartotečnega fonda zaradi izdaje dodatka k že izdanemu Splošnemu tehniškemu slovarju (I in II) ali s pogoji za njegovo IL in povečano izdajo, bila pa je delavna tudi pri sodelovanj u s Šesta vljn lei novega slovarja slovenskega knjižnega jezika pri inštitutu za slovenski jezik. Sicer pa je tlelo v sekciji dobilo močno spodbudo za večjo afirmacijo v zvezi z znanim pozivom glavnega odbora SZ1)L za uveljavitev popolnih pravic slovenskega jezika, pri čemer je med drugim — oprta nanj — še sama izdala lasi en poziv (skupno z obema ustreznima organoma pri /vezi inženirjev in tehnikov) m ga posebej posredovala na naslov pišočih tehničnih ljudi v več njihovih strokovnih glasilih. Setu sodi t ud t njena priključitev k javnemu obravnavanju jezikovnih in terminoloških vprašanj z raznih tehniških področij v dnevniku Delo« — ne glede na to, da je spričo splošne kampanje za lepo slovenščino prejela tudi obilico konkretnih nalog s pregledom daljših besedil in posameznih spornih terminov. Nasploh zavzemajo v zadnjem času tovrstne zudolžitvo v splošni skrbi zu lepo materinščino Čedalje vetji obseg, kur potrjuje, du so tinti tehniški ljudje začeli prav vrednotiti pomen in veljavo te naše največje kulturne dobrine. Vsa tu živahnejša dejavnost za prečiščenje tehniškega izrazoslovja bo posredno tudi pripomogla k njegovi izpopolnitvi, saj nam je v d veli povojnih desetletjih marsikje že ušlo na slaba pota ali pa nas prehitelo z mnogimi novimi pridobitvami. Vsi znaki kažejo, da so se tudi tehniški Ljudje zelo resno opri jeli prizadevanj za očiščenje domače govorice po tuji navlaki in bodo odslej tudi našemu tehniškemu jeziku odločneje krčili j>oi med jezike večjih naprednih narodov. Med nekaterimi osebnimi spremembami v lanskem letu. ki bodo koristile še večji strokovnosti po terminološki plati* pa je sekci ja oktobra preteklega leta s smrtjo prof. Kanti Tomin ca izgubila dolgoletnega jezikovnega svetovalca, za katerega /a zdaj še nima nadomestil i kn. Sej je liilo v letu i%5 — 17. med njimi tudi jubilejna d v estolu. pri kateri je sekcijo posebej počastila Zveza inženirjev in tehnikov. Z mednarodnimi terminološkimi ustanovami sekciji tinli lani tli bilo mogoče vzdrževati nobenih s lik o v. Načrt dela za leto I 966 a) Sestavljanje nove kartotečne zbirke z novo zbranimi gesli oziroma s spopol njeni ni i in popravljenimi med tistimi, ki so bila že sprejeta v Splošni tehniški slovar (1962 oziroma 1964); b) sodelovanje z Inštitutom za slovenski jezik pri razlaganju tehniških gesel, sprejetih v Slovar slovenskega knjižnega jezika; e) občasno prirejanje prispevkov za >Dcloi z naslovom Brusimo tudi tehniško besedo« s perečo terminološko in jezikovno tematiko iz žive rabe tehniškega žanra; č) lektorsko delo v tehniških besedilih na želje posameznih piscev oziroma izdajateljev in reševanje načelnih terminoloških problemov na lasluo pobudo. Medicinska sekcija Poročilo o delu v letu 1 9 & 5 Medicinska sekcija je od januarja do julija 1965 razložila medicinski! geslu za Slovar slovenskega knjižnega jezika do vključno črke N, in sicer po geslih alfabetarija, ki ga je se- stavi! Inštitut za slovenski Jezik. Veterinarska gesla je razlagala v eterinarfka podsekcija Medicinske sekc ije in razložila gesla do vključno črke M. Od septembra rlalje je sekeija preverjala in dopolnjevala kartoteko medicinske in veterinarske terminologije. Načrt dela za leto i9i>b Medicinska sekcija bu v letu 1966 nadaljevala z razlagami medicinskih iti veterinarskih gesel za Slovar slovenskega knjižnega jezika, Hazeti tega ho sekcija preverjala in dopolnjevala kartoteko medicinske 'n veterinarske terminologije, ki jo pripravlja za Medicinski terminološki slovar. Naravoslovna sekcija Poročilo o delu v letu 1l) 6 5 Pretežni del proračunske dotacije za leto t%5 je bil uporabljen za izpisovanje terminov iz gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika in »ia osnutka terminološkega slovarja za geologijo in paleontologijo ter za mineralogijo in [>etro-grafijo; rokopis obsega doslej 7 avtorskih pol. Iz gradiva za Slovar slov enskega knjižnega jezika je bilo skupno oddanih listkov » pojasnjenimi termini od A- J, iu sicer iz fizike, astronomije, biologije, geografije in meteorologije. 1040 terminov je bilo izpisanih iz knjige: Zeii, Znologija (vretenčarji), 446 iz knjige: Kaščer-Moljk. Fizika (3), 106 pa iz skript: Matiohin, Temelji teoretične meteorologije m klimato-logije. Dopolnjen je bil seznam že izpisanih terminov iz geologije in paleontologije ter mineralogije in petrografije. Načrt d e I a za leto t 966 Nadaljevalo se bo izpisovanje terminov iz fizike, matematike. astronomije, botanike in pa iz gradiva za Slovar slovenskega knjižnega jezika od črke K dalje in za stroke, ki doslej še niso bile upoštevane. Sestavljen in prefi|jkan ho seznam že izpisanih terminov iz zoologije. Do konca bosta napisana osnutka terminološkega slovarja za geologijo in paleontologijo ter za mineralogijo in petrografijo. ki ju bo sproti ocenjevala posebna strokovna komisija. BIBLIOTEKA Poručiiu d delu i letu 19 6 5 Leto 1965 je bile» za biblioteko SAZ L gotovo eno najtežjih obdobij njenega tlelo va n j a. Po eni strani nas je težilo stalno naraščanje tekočega dela, hkrati pa smo zaradi daljših bolezenskih dopustov nekaterih uslužbencev utrpeli veliko število izgubljenih delovnih ur. Prav tako so nas pripravljalna zidarska dela za našo novo stavbo tudi v starih prostorih občutno prizadela in močno ovirala. Kljub vsemu pa moremo ob koncu leta s toliko večjim nad ošČe njem ugotoviti, da smo. sicer z nadurnim delom in z veliko prizadevnostjo ter požrtvovalnostjo uslužbencev, vse tekoče delo v redu opravili. Zaradi finančnih težav je gradnja nove stavbe, ki so jo začeli jeseni leta 1964. vse prepočasi napredovala, ^ kolikor delo sploh ni stalo, so bila v teku le pripravljalna in zaščitna dela, Ce pogledamo samo množino publikacij, ki se vsak dan Steka jo k nam in nimamo zanje na razpolago več nobenega prostora, nas tO dejstvo navdaja z veliko skrbjo. Skoro odveč se mi zdi pri tem poudariti. da opravl jamo ^uje delo v skrajno neprimernih delovnih prostorih, omeniti je pomanjkanje Čitalnice in s tem v /vezi nepravilno in nezadostno izkoriščanje knjižnega fonda. Ta naša zaskrbljenost pa postaja toliko večja, kolikor bolj se nova gradnja zavlačuje in odlaga. Kam bo to pripeljalo v prihodnjih letih in kakšne, lahko tudi nepopravljive posledice bo to rodilo, s¡ dones težko predstavi jamo. Adaptacija novih prostorov za ekspedit biblioteke v pritličju stavbe Slovenske Matice na 1 rgn revolucije je končana: notranja oprema je izgotox Ijena, I a ekspedit, k jer bo Itldi staina razstava akademijskih publikacij, bo gotovo pripomogel k boljšemu plasiranju naših izdaj na knjižnem trgu. Bazen tekočega in rednega dela ter obdelave starega in neurejenega knjižnega fonda se nismo lotili nobenih izrednih del- Nadaljevali smo katalogizacijo tega fonda in obdelali Í745 enot. Kazen tega smo tudi pričeli s katalogizacijo starega fonda Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni (900 cnoi), vendar je delo na tem področju otežkočeno. ker je ta knjižiti fond deponiran v Postojni in toiiko obsežen, da se ne izplača prenašati ga v Ljubljano in spet nazaj. Na. oktobrsko posvetovanje slovenskih knjižničarjev v No vein mestu smo poslali svojega zastopnika. Poročilo o našem tekočem delu smo razvrstili po posameznih sektorjih naše dejavnosti ter poleg statističnih podatkov navedli tudi morebitne pripombe ali pojasnila. ■I kces ijii. Pri ras tek k njiž nega fonda je razviden \v, naslednje tabele: knjige .... mik nol i Imi rokopisi geografske karte reprodukcije in lotogrof. Skupaj /u hip na 5600 4 20 1 9 Darilc» (461 s 2 3£0 Nsttip 1S8H 21 Skupaj 8949 4 I 27 J 340 5h34 1774 1914 9522 Pri akoesiji daril se mi zdi potrebno omeniti predvsem knjižno zapuščino kuna I rinka-Zamejskega, dalje pa se obsežnejša darila akademika prof. dr.Ivana Rak ovca, dr.\ika Ku reta iu Instituta za eksperimentu]uu patologija go\ora iz Beograda. Dubtefni fond. Izdelali smo 4 seznaime dvojnic, ki su se nam nabrale med letom. Te sezruune smo poslali v izbiro 83 ustanovam, trn tega 36 v inozemstvu, in uspešno zamenjali 831 dvojnic. I,h ko smo veseli, da se je zamenjava dublet. k t smo jo pred nekaj leti pričeli, v preteklem letu znatno povečala in zlasti med našimi inozemskimi partnerji naletela na veliko zanima nje. Celotni knjižni fond. Ob koncu leta 1963 je imela biblioteka SAZU okoli 119,fl(K> volumnov. 5f, decembra 1965 so naše inventurne knjige izkazovale I 13,834 številk, in sicer: knjig in letnikov revij . mikrofilmov..... rokopisov geografskih kari . , , g ramo Ionskih plošč , . reprodukcij in fotografij 112.476 659 62 t.002 56 1.619 K temu je treba prišteti še uuš neurejeni knjižili fond, to je knjižnico bivšega Znanstvenega društva, razne manjše zapuščine in knjižni fond. ki smo ga prejeli v zameno iz inozemstva pred le t o tu 1949, katalogi, Ves urejeni knjižni lond je kataloško obdelan v našem matičnem katalogu. Ta je hkrati tudi naš abecedni imenski lu mestni katalog. V sistem a ličnem katalogu po mednarodni decimalni klasifikaciji je obdelan ves knjižni fond, ki je prispel po letu 1951. Za katalog inozemskih knjig pri Jugoslovanskem bibliografskem inštitutu, kakor tudi za centralni katalog Sli Slovenije pri Narodni in univerzitetni knjižnici, redno izdelujemo in pošiljamo ustrezne kataloške listke, Sproti tudi izdelujemo kataloške lislke za abecedni imenski katalog, ki bo na razpolago V Čitalnici naše nove stavbe. Za ta katalog smo nadaljevali jjopis kataloških listkov1 starejših fondov. Na splošno željo inštiiulskih bibliotek smo z lanskim letom pričeli v centralni biblioteki izdelovati tudi kataloške litske za knjige in revije, ki so deponirane v posameznih inštitutskib bibliotekah. S tem je po eni struni silno olajšano interno poslovanje inšiitutskih bibliotek, po drugi strani pa zagotovljena točnost strokovne obdelave. Mesečni seznami. Pubikciraino jih v dveh serijah, posebej za knjige in posebej za periodika. Tiskamo jih v ciklostilni tehniki v nakladi 120 izvodov- ler pošiljamo v vednost članom akademije, akademijskim inštitutom in sekcijam ter važnejšim ustanovam in knjižnicam v državi. Krediti. V začetku leta je biblioteka dobila za nabavo knjig in Tevij 7.000,(MK) din, Med letom nam je bil tu znesek znižan na 5,000.000 din. Zaradi primanjkljaja na dotaciji od Republiškega sekretariata za finance pa smo od tega zneska mogli porabili le 3,717.788 din. Jasno je, da je ta vsota znatno premajhna. da bi mogli zadostiti tudi najnujnejšim potrebam naših inštitutov, saj smo morali odpovedati celo nekatere revije. Ker nam deviznih dinarjev za nakup inozemske literature niso posebej nakazali, smo morali vsa zadevna naročila izvrševati preko naših knjigarn in v okviru njihovih možnosti. Zamena. Knjižna zamenjava akademijskih publikacij 7. drugimi znanstvenimi ustanovami po svetu predstavlja naše najvažnejše, najpomembnejše in najaktivnejše delovno področje, saj se na ta način steka v tlaši biblioteki najnovejša znanstvena literatura vseh strok z vsega sveta. V preteklem Jelu amo navezali redne zamenja!ne slike z 58 ustanovami (od tega s 50 v inozemstvu). Redno poslovanje pa sum prekinili s 7 ustanovami. Ob koncu leta je bili! naša reilaa zamenjal na mreža razširjena po 74 državah vsega sveta in je bila vzpostavljena s 1122 naslovi (933 v inozemstvu in 189 v SFRJ), V tem številu je upoštevanih 914 inozemskih in 188 domačih ustanov ter 19 inozemskih in l domač znanstvenik. Niso pa upoštevane razne občasne knjižne zamenjave, niti zamenjave našega dubletnega fondu. Recenzija, Akademijske publikaeijc pošiljamo v oceno na 31 naslovov (od tega 24 inozemskih). Prejeli smo več ocen. ki so bile objavljene v raznih časopisih. Ekspedit. V pretok kun. letu s mri razposlali 8005 publikacij SAZU, od tega v zameno 4683. v dur 1866, v prodajo 1456. Stanje zaloge akademijskih publikacij 31.decembra 1965 je znašalo 73.h38, \ založbi SAZU je doslej izš lo 242 puhli koti j, Od tega je 58 razprodanih, od 27 pa imamo na razpolago le še manjšo zalogo. Pošle so zlasti .starejše akademijske izdaje. 1/ poKojeua nje. Centralna biblioteka jf iz poeoj a I a v p rei ek -leni letu dela iz svojega knjižnega fonda 191 bralcem, li so našo biblioteko obiskali 2245-kral (1593-krat za izposojo na dom, 652-ki-iit za izposojo v čitalnici). Število izposojenih zvezkov i preteklem letu je bilo: v Čitalnici ...,.....,.....1.356 inštitutskim bibliotekam.........9.871 na dom................5.956 medbibliotečna izposoja 11 bibliotekam v državi 32 t biblioteki v inozemstvu........ . 1 skupaj................17.216 Bralci imajo i centralni biblioteki na razpolago sicer 6 sedežev, vendar pa študij praktično ni mogoč, ker je Čitalnica prirejena v naši veliki delovni stihi, kjer delit stalno 7 uslužbencev. kjer je obenem vložišče biblioteke z informacijsko služim za stranki'in prodajni oddelek akademijskih publikacij. Hkrati pa je to tudi prehodna soba do naše manjše sobe. Zato so obiski bralcev omejeni predvsem na uporabo leksikonov in slovarjev, Administracija. Delov odmik biblioteke je obsegal v preteklem letu 2484 številk. V zv ezi s prodajo puh I ikuc.ij aiuu izstavili 436 računov v vrednosti 2,610.979 din. Knjigoveznica, Akademijska knjigoveznica je v lotu 1965 Jr v ogulil 5+6 knjig. Razen tega je broširala uaše mesečne sezname o knjižni a k resi j i in izvrševala tudi draga delo knjigo-veškega značaja. Personalia. A centralni biblioteki je cetalo število uslužbencev s polnim delovnim časom skozi vse leto nci¡spremenjeno: Upravnik biblioteke. I bibliotckar-referent. 3 knjižničarji-refe-renti, f k nj ižničur-prtpravnik, 1 knjižničarski manipii lant. l1!dcj£T iega imamo 3 Stalne priložnostne uslužbence s povprečnim skupnim de lovil im časom 9 ur dnevno, lujniške posle je opravljala tajnica znanstvene pisarne. Kli jigoveske posle Opravlja mojster knjigovez. lJruv taku smo opravljali tudi lisk mesečnih seznamov ter teli nično plat ekspedita akademijskih publikacij z občasnimi uslužbenci. Za kurirske posle smo imeli ¡¡¿i razpolago akademijske pomožne uslužbence, \ biblioteki akailemijskili inštitutov in sekcij so opravljali potrebne knjižničarske posle (razne pomožne kartoteke in izposoj emuje) njihovi uslužbenci. Od lega jih je le 3 iz knjižničarske stroke, ostali pa so administrativni, stroko* ni ali priložnostni uslužbenci in opravljajo potrebne knjižničarske posle poleg dragega dela. PUBLIKACIJE Z A M EN JAVA P Ü B LIKACÍ J P UBLIKACI JE Slovenske akademije znanosti i" umetnosti o letu 1965 SPLOŠNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Petnajsta knjiga. I%4 (Uredil Milko Kot.) V Ljubljani 190 d i o. Jože S tube j: Staro božje pot ni št v o Slovencev \ Poj-enje, 1450 din. Dela InStitui za slovensko narodopisje 8. /oan Grafenauer: Spo-kurjeni grešnik. Sludija o izvoru, razvoju in ra/.kroju sloveti s k 0-hrvaško-vihodnoaJpske ljudske pesmi, Zmaga Kuiner: Slovenski napevi legendarne pesmi : Spokorjeni grešniki. Ljubljana t^bi. 181 + lil str.-)- 1 pril. 8®. 800 izv. 4100 din. IZDAJE RAZREDA ZA PRfRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDP Razprave. Oddelek za prirodoslovne vede. VltL Ljubljana t%5. 499 str. 4-10 tab. 4- 3 prit. bi'0. 1000 izv. 7800 din. V teb i na: I'laclo Ravnik: Morfološko-fiistematska in horološka problematika vrste Globularia cordifoMa L. s. lat. 000 din. Jože Laxar: Prispevek k poznavanju fhire afg Slovenije, VI. 950 din. Jonan Uadži: Polip kol temeljna in prvotna oblika knidarijev. 850 din. Jože Bole: Rodova AnevluS O. F. Milil. in Acroloxus Beck (Castrn-ptidu. Basomuiatophora) v podzemeljskih vodah Jugoslavije. 350 din. Boris Sket: Taksonomska problematika vrste Asellus aquaüeuB (I..) Rac. (Crust.. Isopoda) s posebnim n/.irom na populacije v Sloveniji. 700 tfiu, Ivan Rakovec: Plcis tu ceiis k a sesa I s ka Ta v na i t, Risovačc pri Arau-djelovcu, tiOO din, Anton Ramovš in l unda Kochansku-Deoidé: Razvoj mlajšega pa-leozoika v okolici Ortneka na Dolenjskem, i5jO din. Milen s Mihajlooič in Anton Ramovš: L) ud na cefalnpodna favna na Regunjščici v Karavankah. 350 din. Alojz Sercelj: Starppleistocenska flora iz Bu ko vice pri Ilirski Bistrici. 100 flill- Alojz Sercelj: Palca flor i stična raziskovanja v Triglavskem pogorju. 410 din. Dela 15. Inštitut za geografijo 7. Danite Furlan: Temperature v Sloveniji. Ljubljana 1965. (VIII) -J- 166 + (I) str. a«. 800 izv. 3600 din. Dela 17. Inštitut za medicinske vede 3. Leon Kocjan; Tuberkuloza do-mačili živali. Ljubljana 1965. 225 + (I) str.+ 111 slike. 8». 800 izv, 4300 din. Dela lit. Inštitut za geografijo 9. Avguštin Lah: Ljubljansko iaarjc. Problemi urejevanja in gospodarskega izkoriščanja v obdobju 1943—1961. Ljubljana 1965. Í93 + (II) Str. + VI prif. 8«. 1000 izv. 2700 din. Geografski zbornik IX. Ljubljana 1963. 256 str. -f 5 p ril. 8*. 1000 izv. 3900 din, Vsebina: Milan Sifrer: Nova geoiaorfološka dognanja v Koprskem í'rimorju. 840 diu, Roman Saonik: Problemi piranskih solin. 350 din. Marjan Žagar: Tabor pri Dornberku. 440 din. Dušan Košir: Klimatske razmere na Kredarici. 380 din. Mirko Bogic: Vreme v oktobru 1959 in cicklrogospodastvo Slovenije. 750 din. Drago Meze: Samotne kmetije v Lučki pokrajini. 1040 din. M it ko Kos: Gospodarska problematika Bovškega v preteklosti. 120 din. ZAMENJAVA PUBLIKACIJ Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 1965 redno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovami [ji Bibliolheque de 1'Academie Slo vene des seiences ei des urr.s entretenait dans 1'annee un serviee regulier dechange de p oblica t i om nvcc les Instituiions ci-dessons mentionnees: SFR JUGOSLAVIJA - RSF DE YOUGOSLAVIE Banja Luka: Narodni muzej Beograd: Arheološki institut Srpske akademije nauka i umetnosti Arheološko društvo Jugoslavije Arhitektonski fakultet 1J ni ver z i teta Astronomska observatorija Astronomska sekcije Matematičkng instituta Srpske akademije nauka i umetnosti Biološki institut Društvo matematičara i fizifara SE Srbije Eluografski institut Srpske akademije nauka i umetnosti Etnografski muzej Etnološko društvu Jugoslavije Geografski institut >jovan Cvijict Geološki institut Univerziteta Gradevinski fakultet Institut društvenih nauka Institut za ispitivanje materijala Institut za nuklearne nauke ..Boris Kidri£< Institut za zaštitn bilja Jugoslovensko društvo za istoriju medicine, farmacije i veterinarstva Kiitedra za matematiku. Elektrotehniški institut Mašin.Hki institut -Vladimir Farma kovsk in Srpske akademije nanka i umetnosti MatematiEki institut Muzej prada Beograda Muzej o rini en je ne umetnosti Muzej šuma rs t va i lova Narodni muzej PritotlnjaCki muzej srpske zemlje Republiški zavod zu zaštitu prirode Sil Srbije Sftvezni hidrometeorološki zavod Savezni institut vn za 5 ti tu spomenika kulture Seminar za isturiju jugoslovenske književnosti Srpska akademija nauka i umetnosti Srpske geografsko društvo Srpfiko geološko druStvo Srpsko hemij&ko društvo Srpsko lekarsko društvo Gumarski fakultet Univerzitetska biblioteka »Svetozar Marku vi«:* Vojni muzej Jugoslovenske armije Zavod za gen loška, geofizička i rudarska istraži vanja isR Srbije Hit,A a: Narodni muze; NauEtio drufitvo Hralice: PoSuvski muzej Celje: Mohorjeva družba Četi nje: Zavod za zaštitu spomenika kulture SR Črne Gore Dubrovnik: Dubrovački muzej. Arheološk i od je! I listorijski institut Ju gost a venske akademije znanosti i umjetnosti Naučim biblioteka Idrija: Mestni muzej llidia: (len loški zavod ti Sarajev u Kikinda: Narodni muzej Kotor: Pomorski muzej K ran j: Gorenjski muzej Ljubljan h: Arheološki seminar tj ni verze Biotehniška fakulteta Društvo meteorologov Slovenije Elektrotehniški vestnik Geološki zavod SR Slovenije m* — 14? - (i oz da rs ki vcstnik Hidrometeorološki za \ od SLI Slovenije Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije "Inštitut za sociologijo in Nlozotijo pri L iiiverzi Mestni arliiv Narodna galerija Narodni muzej Nnkiearni inštitut ;Jožcf Štefan: "Oddelek in muzikologijo filozofske fakultete Planinska zveza Slovenije Prirodo-s lovno društvo Slovenska Matica Slovenski etnografski muzej •Slovenski šolski muzej Tehniški muzej Slovenije Urbanistični inštitut SR Slovenije Zavod SR Slovenije za statistiko Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SR Slovenije Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije Zgodovinsko društvo za Slovenijo Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije Jfpoi Sad: Centralna biblioteka Filozofsko g fakulteta Matica Srpska Vojvoâanski muzej Zavod za zaštitu i antično proučavanje spomenika kulture A P Vojvodine Novo mesto: Studijska knjižnica Mirana Jarca Ohrid: Hidrobiološki zavod Na rode o muzej Ofijek: Muzej Slavonije Paztn ; Narod oi muzej Peč: •Viša ekononisko-komercijalna S kol a Piran: Mestni muzej Portorož: Zavod za podvodna raziskovanja SR Slovenije * Ustanove, s katerimi smo vzpostavili zameno v leta 1963, so ozn a cenc z zvezdico (*). * Les Institutions avec lesquelles nous sommes entrés en relations d'échanges en I9(i5 sont marquées par un astérisque (*). Priština: Katedra za ali) a mi logi ju Muzej Kosova i Metohije /avod za zaltitu spomenika kulture Kosova ia Metohije Prizren: *2avod za * inograd&rstve i vinarstvo Pulil: Arheološki muzej Istre Društvo za književnost i umjetnOst Rijeka: Historijski arhiv Pomorski in povijesni muzej Rooinj: Institut za biologija mora j ugasla venske akademije znanosti i umjetnusti Sarajevo: Biblioteka Pravnog fakulteta Biološki institut Filozofski fakultet Geografsko društvo Bosne i Hercegovine Institut za hi^ijenu i socijatnu nitdicinu Institut zu suniarstvo i drvnu industriju istoriisko društvo besne i Hercegovine Katedra za istoriju. Filozofski Fakultet Na ti ¿no društvu SR Bosne ia Hercegovine Poljoprivredni fakultet Univerv.iteta Rcptjhlički arhiv SR Bosne in Hercegovine *SumeTski fakultet Univerziteta. Zavod za ratarstvo Zavod za zaštttu spomenika kulture i prinulnih rijetkosti SR Bosne i Hercegovine Zemeljski muzej Skopje: A rit t" o losk i ni! i zc j Biološki ndjcl Priroilno-matematičkog fakulteta Centralen zavod za zaŠtituvanje na kulturnite spomenici i pri- rodntlc retkosti v o Makedonija Ekonomski institut na SR Makedonija Etnološki muzej Geološki zavod Institut za geografija na Univerziteiot Institut za makedonski jazik Institut za matematika na Uaiverzitetot Institut za nacionalna istorija Katedra ¿ji istorija na kniževnostite na narodni te na SFRj Medicinski fakultet Muzšejsko-konzervatorsko društvo tia SR Makedonija Prirodonaučen muzej Seminar za isturijis na Univerzitetni Seminar za klasična filologija Seminar za makedonski ja/ik i literatura na Univerzitetot Snraarski institut nu Sit Makedonija jiavcid za ribarstvo na .SH Makedonija Zem jodfilsko-Sumarski Inku lift na Univerzitetot Split: Arheološki muzej Državna galerija uiujetnina KtUOgrufski muzej Galerija Meitrovič Gradska iiililiateka Hidrografski i until nt j u gi is I h venske rut ne mornarice [ lis tori jski arhiv u Splitu Institut za nacionalni! arheologiju institut za ucenografiju i ribaratvo Konzervatorski navori za Dalmacija Muzej gruda Splita Pedagoška akademija Radničko s ven či liste >£>uro Snlaji Srernxki Karlooci; *lntnrijski arhiv AP Vojvodine , škofje Loko : Muzejsko društvo Stip: Naroden muzej Titograd: Ceidrnki zavod Črne Gnre lsturiski institut Črne Gore Tuzla: Muzej ia točne H os ne Vranje: Narodni muzej Vukovar: G rad ski muzej Zadar; Arheološki muzej HjitOrijski arhiv institut Jugoslavenske akademije znanosti i umietnoati [nstitui ru historijske nauke Filozofskog rakulteia Sveučiiišta U Zagrebu Narodni muzej Zagreb: Arheološki muzej Arhiv SR Hrvatske Botani&i zavod Pri rod os Jov nog fakulteta Sveučijišta Društvu matematiCara i fi/¡čara Društvo muzejsko-konzer^iitorskih radaika SR Hrvatske "Etnografski muzej Geofizički zavod Sveučilišta Geografske društvo Hrvatske GeoloSkn-paleonloloska zbirka i laboratorij za krš Jngoslavenskè akademije znanosti i unije tu os ti Hib torij ski arhiv Historijski institut Jfhgiislavenske akademije znanosti i umjetnosti Hrvatsko prirodoslov m> društvo institut Français Institut za historiju radničkog pokreta Institut f.a narodna umjetuost J ugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti Muzej grada Zagreba Muzej za omjetnost i obrt ■Nattcna misan* — Društvo za u nap redi vanje i širen je nauke Odsjek za arheologiju. Filozofski fakultet S venci lista Odsjek v.a hrvatsku povijest. Filozofski fakultet Sveufiliita Odsjek za povijest umjetnosti, Filozofski fakultet SveučiliStfc Po\ijpsno društvo Hrvatske SpeteoloSka sekcija Planinarskog društva »Zeljcznlč&r? Staroslavenski institut Zavod /a geološka istraživanja Znanstveni bilten EVROPA - EUROPE larau (Suisse}: Aargauirehe Naturforschende (^esellschaft AarUus (Danemark); Department of Geolog y — A ar h us University Statshiblioteket Aberdeen (Grande-Bretagne): Univers) ty Eîbrory A bc ryi huyth ( Grande- B reta g n e) : National Librarv of Wales Acireale (Italie): tiihlioteca Zchtntea Albu-luliu (République Socialist? de Rouinuuie) : Muzeul Régional Amersfoort (Pays-Bas) : Rijksdicnst voor het Ondheidkundig Bodemonderzrek Amsterdam (Pays-Bas): Archaculogisch-historisch Instituât der Universiteit Konioklijk Instituut voor de Tropeu koiiiukljjk Oudlieidkundig Geiiootschap Rijksmiiseuin KüTiiuklijke Nederlandse Akademie van ty'eteuschappen Nederlands Genootschap voor A a th ropologie Nederlandschç Entomologisehe Verceniging Zoologisch Mu sen m Aquileia (Italie): Association e Nazionale per Aquileia Athënai (Grèce) : Akadëmia Athénôn American School of ( lassical Studies British School of An haeology at Athens Deutsches a rc hacu logisches Institut École Française d'Athènes Laboratoire de Géologie et de Paléontologie de l'Université Société Archéologique d'Athènes Société Spcléologiqtie de Grèce Aoenches (Suisse): Association Pío Aventico Bad Godesberg (République Fédérale de l'A 11 en tagne Occident ale) : Den íscli e Forsch a a gsgem ei lisch a f t 'Institut für Landeskunde fíüd Homburg p. d. Höbe (République fedérale de l'Allemagne Occidentale) : Saalburgmuscum Barcelona ( Es p a g ne) : »Afinidad* — Assnciaeión île Químicos Museo Arqueológico Bari (Italie): Accademia Pilgüese del le Seien ze Basel (Suisse) : Geogra phisch -eth noi ogisch e G esel I schaf t Historische und antiquarische Gesellschaft Natur forschen de Gesellschaft Schweizerische Gesellschaft Tür Urgeschichte Schweizerisches Institut für Volkskunde Bautzen (République Démocratique Allemande) : Stadt muséum, Naturwissenschaftliche Abteilung Beifort (France) : Société Bclfortaine d'Émulation Bergamo (Italie): Biblioteca Cívica A. Mai Bergen (Norvège): Uni vertí tetsbibliotek et Berlin (Republique Démocratique Allemande): Deutsche Akademie der Wissenschaften Institut für deutsche Volkskunde der Deutschen Akademie der Wissenschaften Institut für Ur- und Frühgeschichte der Hu m hol dt-Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften U n i versi täts - Bi bli oth ck *'L entra Istelle für die philospohische Information und Dokumentation Berlin - Cliarlottenburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum für Vor- und Fr üh geschieh te Bern (Suisse); Allgemeine geschieht forschende Gesellschaft Beraisehes historisches IVfuseum Geographische Gesellschaft Natur forschende Gesellschaft Besan(on (France) : Institut d'Archéologie de la Faculté des Lettres Institut de Géographie de la Faculté des Lettries Université de Besançon Bialomieia (Pologne) : Zakiad Badaina Ssakoiv Pnlskiej Akademii Nauk Biaiyatok (Pologne}: Muzeurn w Biatymstoku Birmingham (Grandc-Bretagne) : Birmingham & Midland Institute Bli ädern - Oxio (Norvège) ; Det Norske Geografiske SelskaL Det Norske Meteorologiske Instittitt Bochum - Qtierenburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : 'Geographisches Institut der Ruhr-Universität Bochum Bologna (Itaile): Istiluto rli Geologia e Paleontologia dell'Universitä di Bologna Museo Civico Ponte Nu ovo Editrice Bondy (France): Office de la Recherche Scientifique et Technique Outre-Mer Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut der Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Naturiiis tonischer Verein der Rhein lande und Westfalens Uni versitäts-Bibliothek Verein von AHertunisfrcunden im Rheinlands Bordeaux (France) : Institut d'f-tüdes Slaves Bord ig!) er a (Italie}: tstituto Internationale dt Studi Ligim llorok (URSS): Institut biologü vnutrennyh vod Akademii nauk SS5R Bratislava (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeolugicky seminar Kilosofické fakolty Filozof iekâ fakulta Uni verzi t y Komenského — Ûstredn! knižnica Geograf ick â koižnica Prirodo vedeckej fakulty Univerzity Konieu-ského *Geograficky ustav Slovenske; akadémie vied Geologickv îislai Uionj'za finira Prirodo vedeckà fakuJta Univerzi t y Komenského — Üstrednd kniž-niea Slovenska skadémia vied — Cs t red mi knržnica Slovenska technicka k ni ž niča Slovenske niîrodné nnizeum * Sociolog i cky lista v Slovenske] akadémie i ieti Li n i verz itn û kn i žn i ca Ustav s vetov ej literatary a jazvkov Slocenskej akadémie vied "L/stav y sprdcëcaskych vied S Iti venske j akadémie vied Bremen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum für Natur-, Völker- und Handelskunde Brescia (Italic): Ateneo d i Seien ze. Letterc cd Arti di Brescia Brno ( Räpu b I iq ne Soe t a Ii sic Tch écoslo vaque) : Archen logicky üstav [ es kos lovcu s ké akademic včd Filosofickâ l a k 1111 a. Sboruik prat i Matice Moravska Moravske m a se um Moravske muséum. EtknOgrafické od d. Moravske moscuni, Odd. pro di lu vi um Pedagogïcky institut Prirodovëdcekd fakulta Université J. E. Purkynë Speleologicky klub Lmiversitni knihovna Oitav pro ethnoffrafii a folkloristiku Ceskoslovenské akademie ved *Ustfcdna knihovna lékarské fakulty Brugg (Suisse): Gesellschaft Pro Vmdonissa flrüjceües (Belgique): Association lies Archivistes et Bibliothécaires de Belgique Fédération Spé le o logique de Belgique Institut Royal des Sciences .Vaini elles de Belgique Institut Royal du Part i rooine Artistique. Section : Service des Fouilles Konioklijke Acaderoie vutir Wetenschappen, Lette reit en Schone Künsten van België Konmklijke Via a m se Aeademie vaor We tense h tippen, Letteren en Schmie Künsten van België •Latomus« l.i's Musses Boyaux d'Art et d'Histoire Service de Physique Nucléaire Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Spéléu-Cluh de Belgique Bucureçti (République Socialiste de Roumanie): Asociaba sîiivisiilur din República Socialista Rumania Biblioteca Academiei Repubiicii Soria lis te Homâr i a Biblioteca Central® île Stat al Itepublioiï Socialiste România Biblioteca Central! Universitarä Central de Documentare Stimtilieü al Academiei Repubiicii Socialiste Româaia Institatul de Arheoingie al Academiei Repubiicii Socialiste Rumania Instjtutal de f'creeiûri si ProiectKri Piscicole Institutul de Geologie si Geografie ai Academiei Repubiicii Socialiste Romanía Ina ti tu tul de Istorin Artei al Acudemiei Repubiicii Social isie Rumania [ustitutul île Speoiogie Emit G, liacovits «I Academiei Repubiicii Socialiste Rumania Institutul Geologie Revue des Stüdes Sud-Est Européennes Societatca de Stiinte Istoriec si Filogice din República Socialista Román i a Soeictateu de Stiinte Naturale si Geografie din República Socialista ïtomânia Budapest (Hongrie): Budapcsti Türténeti Miízeiim Füldrajztudományi Kiínyvtár IparmüvéBzeti Múzetun Magyar Allant i Földtuni Intézet Magyar Füldrajf.i I ársasag Konyvtúra Magyar Karszt- és Barlangkutató Tár&ulat Magyar Nemzeti Galería Magyar Tndományos Akadémia Künyvtéra Magyar Tudomanyos Akadémia Régészeti Kutatú Csoportja Magyar Tndományos Akadémia Torléneltndeniányi Intézeie Néprajzi Múzeum Kdnyvtára Országoé Magyar Türtcneti Múzeum Országos Mtternléki Felügyelüség Országos Széprniii észeti Múzeum Természcttuduniányj Mú/enui Konyvtíra Cambridge (Grande-Bretagne) : Cambridge Philosophical Society University Library' Cardiff (G ra n de- B ret a gne) : National Museum of Wales. Department of Archaeology Castellana-Groite (Italie); Istituto ltaliano di Spelcologta Catania {Italie) : FacoltA di Lcltcre c Filosofia Charhfterdund (Danemark): Dan marks Geologiske Lladersugelse Clermoid-Ferrand (Fiance): Institut de Géographie Cluj [République Socialiste de Roumanie): Academia Repubiicii Socialiste Romania — Fi lia lu Cluj Institutul de Fingvisticä Institutul de Speologie t'mil Raeovilä *Muzeul de Is to rie Cluj Coimbra (Portugal): institute» de Arqaeolugia Musen Zoolâgico da universidade de Coimbra Sociedade Brot cri an a Com» (Italie); Rawegna Spdeologica I ta liana Soeietà Archeologica Comense Cremona (Italie) : Biblioteca Covern a ti va di Cremona Debrecen {Hongrie) : Dé ri Mûzeum "Egyetemi Néprajzi In testet Institut Archéologique de l'Université Den Beider (Pays-Bas): Nederlands Instituut voor Onderzock der Zee Dijon (France) : Bibliothèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des Antiquités Spéléo-Club de Dijon Dresden (République Démocratique Allemande): Bibliothek der Technischen Universität Dresden Landesmusetim für Vorgeschichte Sächsische Landesbibliothek Staatliches Museum Für Mineralogie und Geologie Staatliches Museum für Tierklinde Dublin (friande); Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Üur/iam (Grande-Brctagnc) : Durham University Library Edinburgh (Grande-Bretagne) : Royal Society of Edinburgh "The School of Scottish Studies Eisenstadt (Autriche): Burgealäudisches Landesmuscum Erlangen (République Fedérale de l'Allemaguc Occidentale): Deutsches Institut für raeröwingisch-karnlingiselie Kanstfor-schuug Slavisc.hes Seminar der Universität Faenna (ftalie): Societ« Toricclliana di Science e Lelt&re Ferrara (Italie)r Accademia dclle Seiende di Ferrari Istituto FerraTfwe di Paleontología Uutana Firenze (Italie): Accademia deli a Cm sea Accademia Toscans di Seienze c Le itere Rivista di Seienze Preis tor ich e Fernarm (Italie) : Biblioteca Cívica Frankfurt a, M. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsches arch Soi ugischcs Institut. Römisch-germ a ni F chu Kommission Senckenbergische n a tur forsch en de Gesellschaft Freiburg i. Br, (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institut I der Universität Freiburg i. Br. Geologisches Landesamt Institut fiir Ur- und Frühgeschichte der Universität Un i vers it ä ts- B ib I ioíh ek Gdansk (Pologne): Bjbliotcka Polskicj Akadçmii Nauk Instytut Rudowniciwa W od a ego Polskiej Akademii Nauk Instytut Morski Gdärisk — IVfzetzcz (Pohigne): Biblioiek* Wvzszej Sïkoly Pcdagogic/nej Genèoe (Suisse) : Archives Suisses d'Anthropologie Générale Bibliothèque Publique et Universitaire Musée d'Art et d'Archéologie Muséum d'Histoire Naturelle Société de Géographie de Genève Société tic Physique et d'Histoire Naturelle Société d'Histoire et d'Archéologie de Genève Société Entomologique de Genève Genoéf (Italie): Aecadcmia Ligure (ii Scienze e Lette re tstituto tli Filôlogia Classica Istiluto di Geologia Mnseo Civico tli Storia Naturale ïGiacomo D'Oria* Gent IBelgique): Knnîuklijke Vlaainse Academie voor Taal- en Letterkunde Seminarie vnor Arrhaeulogic Giesten (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) ; Geographischen Institut der Justus Liebig-Universitiit Universitiits-Ribliolhek G la sgoTD (Grande-Bretagne) : The Gcological Society of Glasgow Göteborg (Suède): Göteborgs Universitetsbibliotek Güttingen (République Fédérale de L'Allemagne Occidentale): Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Seminar für Fr- und Frühgeschichte Slawisches Seminar der Universität Graz (Autriche): , Historischer Verein für Steiermark institut lUr allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut für Geschichte des Altertums und Altertumskunde der Universität Institut für Mineralogie und technische Geologie Institut für Slavistik an di-r Universität Lalldesmuseum » Joanneum< Steierischer Burgen verein S te te r i sches Vol k s ku n dem useum Stetermarkische Landesbibliothek am Joanneum Universitätsbibliothek Grenoble (France): Société Scientifique du Dan phi né Groningen (Pays-Bas): Biûlogisch-Àrchaoologisch Instituât der Rijksuni verstteit Györ (Hongrie) : San tus Jan os Muzeum Gyula (Hongrie}; Erkel Perçue Müzeum H aar lern I Pay s - Ii a s) : "Tcyler'ü Stich ting Bibiiotheek Halle a. il, Saale (République Démocratique Allemande): Landcsimiscum für Vorgeschichte Univers!täte- und Landeshibliothek Sachsen-Anhalt IIal¡statt (Autriche): Botanische Station Museum in Hallstatt Hamburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographische Gesellschaft in Mamburg Geologisches Staatsinstitut Museum für hatnburgische Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Naturwissenschaftlicher Verein in Haniburg Staats- und Universitäts-Bibliothek Hannover (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsche Qua rtarvercinigu ng Naturhistorische Gesellschaft Heidelberg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale}: Slaviiches Institut der Universität Un i versi isitsbibl iethek Helsinki (Fm laude): Heisingin yliopiston kirjasto. Siaa\ilainen osasto Societas pro Fauna et flora fennica Societas /00logica-botanica fennica Yanamoi Saomalainen Lääkäriseuia Daodeetm Suomnluinen Tiedeakatemia Suomeri Hyönteisticteellitten Seura Suomen Mainaismuistoyhdistvs Suomen Tiedeseurn Véltion R iistantu Ikimuslaitos Hritder Krâloué (République Socialiste Tchécoslovaque) : Statu? vedeckâ kn ¡borna lafi (République Socialiste de Roumanie) : Acaderata Republjcit Socialiste Remania — Filiala lasi histituùd de Chimie > Pet ru Pom« libstitntul Poliiehnic M il zeit 1 de [s t o rie a Mol do vi ei Muzeul de Istorie Naturale Innsbruck (Autriche] : Österreich ¡sehe humanistische Gesellschaft Istanbul (Turquie) ; Arkeoloji Miizeleri *Ayasofya Muiesi Müdürltigline Kaiserslautern (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale]: Pfälzische Landesgewerbeanstalt Karlsruhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Naturwissenschaftlicher Verein K&tonrice (Pologne): Biblioteka Punstwûwej Wyzszej Szkoly Muzyczflej Élqski Instytut Naukowy Kiel (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Bibliothek des Instituts für Weltwirtschaft an der Universität Geographisches Institut der Universität Institut für Urgeschichte der Universität Uni vers i tä ts -B i bi i oth ek Kien (URSS): Deržavna puhlična biblioteka Akademö nauk URS It Deržavna respublikans'ka biblioteka UR SR im. KPRS Klagenfurt (Autriche) : I.andesmuseum für Kärnten Kebenhaon (Danemark) ; Botanisk Centralbibliotek Danmarks Institut for International Udvcksling af Videnskabe- lige Publikationcr Dansk Naturhistnrisk Foren in g Del kongelige Danske Geografiske Selskab Del Kon gel ige Danske Videnskabernes Selskab Det Kon gelige Nordiske Oldskriftselskab h'ntomologisk Foren in g Minera logi s k Museum Nationalmuseet Köln (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Geographisches Institut der Universität Komik (Pologne): Biblioteka Ktfrnicka Police (République Socialiste Tchécoslovaque): Vychoduslovenské rmizetïm Krakom (Pologne): Ins i y tu t Botaniki Instytul Historii Kulturv Matcriolnej Polskiej Akademij Nauk Kütedra Etnografii Slowian. Uniwersytet J agielloiiski Muzeum Archéologie/ne Pols k a Akademia Nauk * Palskie Towarzystwo Geologi cz ne Slownik Laeiny ârednfowieCznftj w Pulsee Towarzystwo Milošnikovv Hîstorii i Zabytkow Krakow a Towarzystwo Miloiniköw Jçzyka Polskiego Zaklad Ci thron y Przyrody Polskiei Ak a dem i i Nauk Zaklad Zoologii Syslcjnalieziiej Polskiej Akadeinii Nauk Krefeld [République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geologisches 1 andesamt Nordrhein-Westfaleu Verein Linker Nicderrhcm Krattta nfWilioktt (Pologne) : Muzeum La Chûux-de-Fortdi (Suisse): Société suisse de Spéléologie Lausanne (Suisse); Société Yaudoise d'I-fistnirr cl d'Archéologie Société Vandoise des Sciences Mat o relies L eiden ( Pa ys- B as ) : Bibliotheek van het kamerlingh Onnes Lahnratorium koninkiijke Ncderlandsehe Botanische Yerccniging Rijksmuseum van Natuurlijke Historie Rijksmu.scum van Oudheden Leipzig (République Démocratique Allemande): Deutsches Institut für Länderkunde •Geographische Gesellschaft deT Deutschen Demokratischen Republik Institut für Vor- und Frühgeschichte der Karl-Mar\- Universität Sächsische Akademie der Wissenschaften Leningrad (URSS): Biblioteka Akademli nauk SSSïl \nufriaja biblioteka im. M.Gor'kogo pri Leningradskom GosudaT-stvennom universitete Libérée (République Socialiste Tchécoslovaque); Severoôeské muséum Liège (Belgique) : Université de Liège Linz (Antriebe): Christliche Kunstblätter Institut fiir Landeskunde von Obcröslerreich Oberdsterreichisehes I.andesmuseum Stadtmuseum Liptooskjj MikuIAi (République Socialiste Tchécoslovaque); Mûzeiim Slovenskeho krasu Lixboa (Portugal): Instiiuto dr Zoologia MaflCU e haboratôrio M iucralng-ica e Grnldgieo Services Geolifcricos ilc Portugal Suciedade de Geografia de I.is boa Soeiedadft Porta pu csa de Cicucias Nat tira is Lôdz (Pologne): Ribliotckd Uniwersytecka Muzeu® Arch eu logiez tic i Etnograficzne Polskic Tpwarzystwo Ludoznawcze /aklaii Artheologii Polski Instytatu Historil Kultury Matcrialnej Pobkicj Akademii tNauk London (Grande-Bretagne): British Museum. Department of Printed Books British Museum. General Library Department of Scientific and Industrial Research Geologists' Association Institute of Archaeology Joint Lihrary of tlie Hellenic and Roman Societies i.innean Society of London London and Middlessex Archaeological Society National Central Library Royal Anthropological Institute Royal Geographical Society School of Slavonic and Last European Studies Victoria & Albert Museum Louooin (Belgique) : Centre International de Dialectologie Générale institut de Géographie Lublin (Pologne); Biblioteka Uniwersytecka K. U. L, Unrwersytet Marîi Curte-.Sklodowskiej Lund (Suède): Slaviska tnslitutioncn vid Lunds Univcrsitct Uni versitetsbiblioteket Luxembourg (Luxembourg): Société des Naturalistes Luxembourgeois Luzern (Suisse): Tiaturforaehendo Gesellschaft Uooii [URSS): Biblioteka L'vivs'kogo geologiénogo tovarystva Institut obSÈest vennyh nauk Akademii nauk USSR Institut fittfpirnyh nauk. Viddil arheologii Nauënnja fiibliotek'a L'vovskogo gosudamveimogo universiteta im. ïv. Franko Lyon (France): Documents Scientifiques Rerlict SiK'ii'tc Géogr a plu qu e de Lyon. Institut des Stades Rhodaniennes Société Linnéenne de Lyon H a (Irui (Espagne) : * Centra do LVludios Nidrograficos Cousejo Superior de luvestigacionea Ciciititicas InstitutO Fspanoj île A rquenlogia Real Académie Espanola Senimarin de Hisioria Primitive Magdeburg f République Démocratique Allemande): K ni tu r h i h to r i se h es M useim: Mainz (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Akadcmie der Wissenschaften und der Literaiùr Il ci mi se h-germanise lies Zentralimueum StaallieheH Amt fur Vor- and Frlihgeschicbte Manchester (Grande-Bretagne) : Manchester Geographieal Society Marbiirg/Lahn (République Fédérale de rAtlemiigne Occidentale): Institut fur roUtdeuroptiisehe Volksforschang Univers i te tS'Bibliothek Vorgesehiclitbehcs Seminar der Universitai Westdeutsehe Bibliothek Mu rte iUe ( F nince) ; Bibliothèque de l'Université d'Aix-Marseille Muséum d'Histoire Naturelle Martin (République Socialiste Tchécoslovaque); Matica Slovenskâ Shtvenské nérodué miizeutn Slovenské nûrudaé uni /eu m — Nârodopisny odbar Me$sina (Italie): *Uni\ersità dcgli Studî Metz (France) : Académie Nationale de Metz Milanu (Italie); Islitutd Lombarde di Scienze e Lettere *Museit-Civico di Storia Naturalc Université Cattolica del Suero Cu ore L1 ni versä t à degli Studi Min*k (URSS): Akademija navuk BSSR [mütut energetiki Akademii navuk BSSR Instituí teplo- i massoobmeoa Akademii navuk BSSR Mona (Belgique); Cercle Archéologique de Mous Moskva (URSS): Biblioteka Instituta istorii es test vozne ni ja i tehniki Akademii nauk SSSR FimdamentaT naja biblioteka ohScestveimyh nauk Akademii nauk SSSR Gos uda rs t ven caja biblioteka SSSR imeni V. I. Lenina Gosudarst vennaja publican jn istoričeskaja biblioteka RSFSR Instituí naučnoj informacij Akademii nauk SSSR Mik rofa unistifesku ja laboro torija Moskovski] institut h imičeskogo masinostroeuija Naučnaja biblioteka Moskovskogo uni vers iteta Vsesojiminja gosudarst ven naja biblioteka inostrannoj literatury München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Bayerische Akademie der Wissenschaften Bayerische biologische Versuchsanstalt Bayerische Staatssammlung für Paläontologie und historische Geologie Bayerisches geologisches Landesamt Institut fiir Vor- und Frühgeschichte der Universität institut zur Erforschung der UdSSR Seminar für baltische sind slavische Philologie der Universität Sil d os teu ropagesel Ischa f t Südost-Institut Zentralinstitvt für Kunslgeschichte Zoologische Staatssammlung Münster i. Westfalen (République Kédérale de l'Allemagne Occidentale); Landes muséum für Naturkunde •Seminar Tür Vor- und Frühgeschichte Nancy (France) : Académie de Stanislas Nantes (France): Ker Ar vor Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France Napoli (Italie): Tstituio di Filologia Slava Sitcietà Nationale di Scienzc, Lettere ed Arti Jftuchâiel (Suisse): Société Neuchatelnisc des Sciences Naturelles Aerewasfie up on Tyne (Grande-Bretagne): The University Library , Nice (France); Association dew Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Nijmegen (Pa ys-Bas) : Ëibliotheek der R. k. Université it Nitra-IIrad (République Socialiste Tchécoslovaque): Archeologicky ustav Slovenské akademic lied Nürnberg (République Fédérale île l'Allemagne Occident aie) : Germanisches National-Museum Nato rhistorssche ( ics^ellschaft Wirtschttfis- und Sozia Ideographisches Institut tier FriedrichAlex an der-Unt v ers i ta t jV/yiregyhâzi (Hongrie) : J osa A ml ras Miiveum Ouïras (Portugal); Centro de Esttidos de Etnologia Peninsular Offenbach (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliothek des Deutschen Wetterdienstes Olomouc (République Socialiste Tchécoslovaque): Historicky lista v Vysoké Skoiy pedagogic ki'-fia led ca historié Knihovni stredisko Filosofickc lakulty University Palackéhç Statini vfdeckâ knihovna 'Ustfedni knihovna J'rirodovédeckc faknlty University Palackého Vlastividny tistav O Isz iyn (Pol ogne) : Mozemn Mazurskic w Olsütynie Opaoa (République Socialiste Tchécoslovaque): Slezské museum Slezsky ustav — Ceskoslovenskâ akademie vÈd Oroshàza (Hongrie): Sûânio Kovtics Mu/euin Oslo (Norvège) : Fhe Faculty of Mathematics and Sciences Norsk Folkeniuseum U u i vers i t et ets Oldsak samling — !fi5 - Oxford (Grande-Bretagne} ; A s It m olean Museum Bod Ici a ii Library Taylor Institution Padoua (Italie): Acidemia Fata vins di Seienze, Lettere ed Arti Istiluln di Antropología Islilulo di Filología siava Istituto di Geografia deli'Universito IstituÉo di Geología delrUniversità Soprmtendeuea aile Antichità dette Venezie Trtdizioni Palermo (halie): Aeeademia di Seienze, Lettere ed Arii *i,,oudazionc dgnaziu Murmiuo« del Banco di Sicilia Pamplona (Espugne): Museo de Navarra Pariât (France): Académie des Inscriptions et Bel les-Let tres Académie des Sciences Anuales de l'Université de Paris Antiquités Nationales et Internationales Association de Géographes I1 rançais Bibliothèque CeBtralè du Muséum National d'Histoire Naturelle Bibliothèque rlu Centre de Documentation du Centre National de In Recherche Scientifique Bibliothèque National« Comité National F rauta ifl de Géodésie et de Géophysique Fédération Française de Spéléologie Institut d'Êludes Slaves Laboratoire de Géologie de la Sorbonne Laboratiore de Micropaléontologie de l'Université Société Géologique de France Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodésiqae el Géophysique Internationale PüDÍa fítalie): Athenaeum Istituto di Geología dell'Uaiversità Socictà Pavese di Storia Patria Pécs (Hongrie} : janus Pan nonius MÚzeum Pisa (Italie}: Socictà Toscans deîle Scienze Naturali Shidi Classici e Orietali, Università di Pis;: PloDítifí (Bu i pa rie) : \TariKlcii arheoluíiCejki muzej Visá pedagog i íes k i institut po prirodomatematičeskite nauki Pon Iepedra (Espagne) ¡ Museo de Pontevedra Porto (Portugal): Kaculdade de Ciencias Potxrlam (République Démocratique Allemande): •Museum für Llr- und Fruhgeschichte Poznaá (Pologne): ! Biblioteka Gtówna Uniweraytetu i m. Adama Mickiewieza Instytut Zachodni Muze.um Areheologiczne Po/.naí'iskie Towarzystvo lJr?;yjaciól N'auk Przeglqd Antwpologiczny >Przyroda Pol ski Zachodnirj-»Slavia a tt tiqua t »Studia lógica/ Praha (République Socialiste Tchécoslovaque): Arclieologicky ústav tcskoslovenské akederate téd Archiv ni správa C.'eskoslovenskú spoleênost enioninlogieká ('"eskasIovenské ekarir-mie véd Ceskoslovenská spolecnosi zeniépisná Füosofická fakulta University Karlovy Geofysikálnf ¡isiuv Ceskoslovenské akademíé véd H. i sto rick y ústav Ceskoslovenské akadeniie vid Kabinel pro studia rccká, Ffmská a latinska Caskoslovcnské akademie ved Katedra chemie a zkousení potra vin *K omise pro sou pis rokopisu v CSSF KVasová siíkee Pri rodo vèdeckého sboru Společnasti Národního musca •Laboratory of Hydrology — DepfUtment of Water Technology Matematícky ústav Ceskoslovenské akademie véd Národní museum Národlli museum — Entomologické oddëleni Puhlikačui konuse. Pri rod o vídec k ú fakulta University Karlovy biologie Slovanska knihovua *Stáh¡i teeliuická knihovua Universitní knihovna Üstay dej in socialistickvch zémí *Üsiav jazyktj a literatur Ceskoslovenské akudcnue véd * Ústav pro jazvdï cesky Ostav pro theorii a déjin> uméní *Üstav ruskñho jazyka a lileratury University Karlovy Ustfední ústav geologicky Základni knihovua Ceskoslovenské akademie Vid Prähonice U Prahy ¡République Socialiste Tchécoslovaque): Botanicky ústav Ces kos lo ven ské a ka dein i e véd Regenxbiirg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Museum der Stadl Regenshurg Rennes (h1 ra nee): OCA M — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik [Islande): Hidh islenzka fornleifarjelag *Visindeféiag ls! end inga Riga (URSS): Lut vi jas l'SR Zinâtnn Akademija Roma (Italie): Accademia Mazionalc dei Lincci Accademia Polaeca Belgisch Historisch Instituut te Rome British Scliool ai Rome * Circo] o Speleologlco Romano Consigliu Nnzionale dellc Riccrche »La Ricerca Seien tífica* Ëcoie Française de Rome Istituto di Archeologia dell'Universitâ Jstituto di Filología Sîava dell'Université istituto di Geología e Paleontología dell'Cniversitâ Istitato di Studi Romani Istituto Nazionalt di Archeologia e Storia dell'Arte Museo Nazionale Preistorieo ed Etnográfico îLuigi Pigorinb Pontificia Accademia Romana di Archeologia Servicio Gcologico li'Italia Société Geográfica Italiana Soeietà Geológica italiana Rnxiock [République Démocratique Allemande), Un i v ers i ta 1s b ibli othek Rooereio (Italie): Accademia degîi Agiati di Scienze, Le t tere cd Art i Saarbrücken (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): "Geographisches Institut der Universität des Saarland« Institut für Vor- Und Frühgeschichte tier Universität des Saarlandes Universität des Saarlandes Sala man ca (Es pague): Seminario de Arqueología Sarcelles (France) : Société Scientifique Scvcenko Saoignano sul Rubicone (Italie): Rubiconin Accademia dei Filopatndi Schaff hausen (Suisse): Naturf orsc hem I e Gese 11 schuf t Schleswig (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Schleswig-holsteinisches Landesmuseum fiir Vor* und Frühgeschichte Schwäbisch Hall (République Fédérale de 1*Allemagne Occidentale); Historischer Verein Tür wurttembergbch Franken Schmer in (République Démocratique Allemande): *Museum für Ur- und Frühgeschichte 5eci'fflti bei Knittelfeld [Autriche): Abtei Sei tle ( G rande- Bretagne) : British Spcleologicai Association Sevilla (Espagne) : Museo Arqueologico Provincial Siebeldingen (République Fédérale tle l'A lient agrte Occidentale): Vitis Siena (Italie) : Accademia Musicale Chigiana Sinl-fÎihtaas-iVaax (Belgique): On d heidkundige K ring van Waasland SiracUsa (Italie): Società Si rat usa na d i Stori« Pa tria Sofija (Bulgarie); Akademija na selskoslopanskitc nauki Bnlgarska akademija na nauk i te Narodna biblioteka ^Kiril i Metodijt Visš ikouomičeski institut »Kari Marks« Sopron (Hongrie) : Liszt Fer en c Mû zcu m Speyer a. Rh, (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Pfälzische Latidcsbihliofhek Stockholm (Suède) : liti agi i ga Biblioteket Kungl. Vetenskapsademiens Bibliotek Kungl. VitlerhctH Historie och Amikvitctsakademicns Bibliotek Slavistu Institutionen Svenska Sallskapet for Antropologi och Geografi Strasbourg (France): Laboratoire (le l'Institut de Geographie de l'Université Siuifgari (République Fédérale île l'Allemagne Occidentale): Institut fiir Anslatïdsbe/iehiiiigpn Staatliches Museum Für Naturkunde Verein fiir vaterländische Naturkunde in Württemberg Württetn bergisches 1 .andesmuSeUm Stuttgart — Hohenheim (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Gesellschaft fiir Geschichte des Landvolks und der Landwirtschaft Szczecin tPologne) : Muzeu m Pomorza Zachodniego Szeged (Hongrie); Jôzsef Attila 1 udoinanyetem Földrajzi lntézet Mira Ferenc Müzeum Tallin (URSS): Eesti NSV Tcadaste Akadeemia Keskraamatnkogu Ttraseon -sur-A riige (France) : Société Prelis torique de TArtège Tarragona (Espagne): Real Sociedad Arqucoldgiea Tarraconense Tatranski Lomniea (République Socialiste Tchécoslovaque): S] ira va Xaranského mirodného parku Thessalonikê (Grèce) : Aristotelcion Panepistêmion Thessalonikês Tihany (Hongrie): •Magyar Ttidomânyos Akadcmia Bioliigiai Kutatâintézete Tilff (Belgique) : Institut Archéologique Liégeois Timiçoara (République Socialiste de Roumanie): Academia Repuhlicii Socialiste România Bazp de Cercetari Çtiintifice Uni vers iiatea diu Timisoara Tirana fAlbanie) : BiMioteka Shkencore Torun (Pologne): Biblioteka Giowna Uniwersytetu Mikolaju Kopernika Müzeum Etnograficznc Muzeum Okrçgowc w TorttÎDU Polskir TowarzV s t wo Filozoficzne Towarzystvo NaukctwC Toulon (France): Académie du VaT Toulouse (France): Dihl tothèii uï Universitaire Société d'Histoire Naturelle de Toulouse -Société Méridionale de Spéologie et de Préhistoire Trento (Italie): "Museo Tridentina di Scienze Naturali Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Rhei n is c h es I ,a " d esro n se u m Triesie [Italie): Ribliolcca del Ponoln Gruppo Grotte »Carlo Debeljak* Istitûto Botanico delFUniiersiin Istituto di Ccografia de) l'Uni versità Mnseo Civico di Storia ed A rte Muse» Ci\ico di Storia Nalurale Società Adriatica di Scienze Société Alpina de! le Giuiie > Pries tei Université degli Studi di I rienle Tromw (Norvège): Tromsa Muséum Trontlheim (Nurvège) : De! Kougelige Norske Videnskabers Selskahs llibliotck Tiïbingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Internationale Zeitschrifienschnu fiir Bibelwissenschaft tmd Crcnz-gebiete Tttrkit (Suède) ; *Abo Akademis Bibliotek Tu r non (République Socialiste Tchécoslovaque}; Vyzkuinny ûstav monokrisialfl Tuizing bei Milnclien (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : .........i Georg Frey Vdine (Italie): Depatazionc di Sturia Patria per il Friuli Società Alpina Friulana Società Filulogiea Friulaua >G. I. Ascolii Umeà (Suède) : Yetenskapliga biblioteket Uppsala (Suède): U n i vers i tels bibl ïo ick et Vaduz (Liechtenstein) ; Historicher Verein für dus Fürstentum Liechtenstein Va (enera (Espagne): Servicio de Investigación Prehistórico Várese (i ta lie): Mktsei Civiei di Villa Mirabcllo Varna (Bulgarie): Naroden arheologiceski muzej Veliko Türnooo t Bu Iga rie) : *Vis£ pcdagogičeski institut -.Bra I ja kiril i Metodi j < Venezià (Italie): 1sti tu lo Venero di Scienzc, Lettre cd Arti Museo Ci vico di S t Oria Nal urate Verona (Italie): Museo Cívico di Stori a Naturale Veszprém (Hongrie): * Ves z p rem Megye M uzea 111 i Igazgatósága Vilnius (URSS): Lietuvos TSR Mo k slu Akademija IVarszama (Pologne) : Biblioteka Uniiversvtecka ^Biblioteka Zakladu Slowionoznawstwa Polskiej Akademii Nauk Tnstytut Badan Literackich 1'olskiej Akademii Nauk Instytut Biologii Doswiadczalnej im. M, Nenckiego Polskiej Akademii Man k Instytut Chcmii Fizycznej Polskiej Akademii Nauk Instytut Geografi i Polskiej Akadrniii Nauk Instytut I fiston! Kultury Materia I nej Polskiej Akademii Nauk *lnstytnt 11 i story c z ny Uniwersytctu Warszawskiego Instytut Potista wow y eh Problem tí w Technik i ^Instytut Sztuki Polskiej Akademii Nauk Imtytut Zoologiczny Polskiej Akademii Nauk Muzeum Narodowe vv Warszawie Muzeum Ziemi Polskiej Akademii Nan k Ošrodek Dokumentacji i Informacji Naukowej Poiskief Akademii Nauk Paústwowe Muze un i Archeologiezne Polska Akademia Naak Polskie Towarzystwo A rch eologi c/1 ie Pölskic Towarzystwo Turistyczno-krajoznawcze Reda k cj a »Acta microbiologics pol on i can Redakcja »Slavja orientalist Seminarinm Slaivistyczne. Uniwersytet Warszawski Zakiad Nn ilk Geologicznych Polskiej Akadcmii Nauk Zaktad Paleozoologii Polskiej Akadernii Naiik Zakiad Parazytologii Polskiej Akadeaiii Nauk Weimar (République Démocratique Allemande): Museum für l;r- und Frühgeschichte Thüringens JFeis (Autriche): Museal verein Wels fVien (Autriche): Antropologische Gesellschaft Bundesdenkinalnmt Geographisches Institut der Hochschule fur Welthandel Geographisches Institut der Universität Geologische Bundesanstalt Geologische Gesellschaft in Wien Historisches Musekim der Stadt Wien Institut für osteuropäische Geschichte und Südost Torse hang der Universität Institut für Slavische Philologie und Altertumskunde Kunsthistorische Institut der Universität Wien Naturhistorische» Museum N i ed e riis t er reic h i sc lie Lan d esbibliothek Österreichische Akademie der Wissenschaften österreichische geographische Gesellschaft Osterreichische Nationalbibliothek Österreichisches Archäologisches Institut österreichisches Museum für angewandte Kunst Speläologisches Institut Urgfflthichtliches Institut Verband österreichischer Höhlenforscher Zoologisch-botanische Gesellschaft Wiesbaden {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Hessisches Landesamt fiir Boden Forschung Wrnclani (Pologne) : Bill! iotek« Uniws rsytecka fnstvtut Historii Kultury Materialnej Polskiej Akadernii Nauk Kaicdra Archeologii Polski Muzeuni Archeologieznc — Redakcja fSilesia an tiquas Muzeum Etnograficzne Polskie Towarzystwo Ludoznawcze Polsktc Toworzystwu Zoologiczne Pidski Zwiqzek Entomologiezny Wroctawskie Towarzystwo Milosniköw Iiistorii Wroclawskic Towarzystwo Naukowe Zaktad Antropologii Zakiad Narodowy im, Ossolinskich IViinburg {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographisches Institat der Universität Wiirzburg Un i v ers it ü tshl b 11 o th ek Zürich (Suisse): Bibliothek dor Eidgenössischen Technischen Hochschule Geobotanisches Forsch ung&rasiitut Hiibei Nulo rforschcnde Gesel Iseliaft Schweizerische« 1 -a od esm u&eum AMER1KA - AMÉRJQUE Albany (Éruts-Unisl: New York State l ibrary Albuquerque (États-Ftiis): University of New Mexico Library Arm Arbor (Etats-Unis): University Library Antofagosta (Chili): Universidad del Norte Baltimore (Etatn-Unis): Johns Hopkins University Library Berkeley (Ftals-Unis}: University of California General Library Bloomington (Ftats-Unis): The Slavic and East European Journal Bogota tColombie): Academia Colombiana Academia Colombiana de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Academia Colombiana de Historia Centro de Investigaciones Lingüisticas y Etnográficas tic la Amazonia Colombiana Instituto Colombiano de Antropología Bucaramanga (Golombie)r Facultad de Ingeniería de pet rol eos Universidad Industrial de Santander Bueno« Aire* (Argentine); Academia Argentina de Letras Museo Etnográfico — Biblioteca Sociedad Científica Argentina Cambridge (États-Unis) ¡ Museum oí Comparative Zoology at Harvard College Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University Sla\ic Section at Harvard College Caracas (Venezuela) : Academia fie Ciencias Matemáticas y Naturales Academia Nacional de la Ilistaría Escuela de Biología Instituto Venezolano de I nv esliga riónos Científicas Sociedad Venezolana de Ciencias Naturales Citicíígo (États-Unis): John Crerar Library Cincinnati (États-Unis) : Association of American Geographers Lloyd Library and Museum University id Cincinnati Library Columbia (États-Unis): University of Missouri Library Columbtu ( £ t a ts- LI n i s) : Ohio Stale Museum Costa Rica (["osla Rica) : Biblioteca de la Universidad de Costa Rica Curttibà (Brésil): Instituto de Geologia Univcrsidade do Paraná Denser (États-Unis) : United States Geological Survey Detroit [États-Unis): Wavne State University General Library Fast Lansing (États-Unis): Michigan State University Library Gainesville (États-Unis): Department of Mathematics University of Florida Habana (Cuba): Biblioteca del Instituto Nacional tie Cultura Biblioteca nacional jJosc Marti« CetitTO de Investigaciones Pesqueras Instituto de Biología Houston (États-Unis) : The Rice Institute India na polis (États-Unis) : Butler University Library Indiana State Library Ithaca (États-Unis): Albert R.Mann Library Cornell University Library Kansas City ÍÉtats-L'nis): Liúda Hail Library — American Academy of Arts and Sciences La J olla (États-Unia) í University oí California Library L akeroood (E t a ts- Uil i s): Cleveland írotto — National Speleological Society La Plata (Argentine): Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas I ii st it u to Bib I iog rá f ico Lar am ie (Eta ts- Uni s): University of Wyoming Library I.a Serena (Chili): Museo Arqueológico Laurence {Etats-Unis): University uf Kansas Library Lebu (Chili): Instituto Científico de Lebu f.exing ton (Etats-Unis): 'University of Kentucky Libraries Lima (Pcrou): Biblioteca Nacional del Perú Sociedad Geográfica de Lima Los Angeles (Etats-Unís): •Hancock Library of Biology and Oceanography Southwest Museum University of California Library Madison (Etats-Unis): The Slavic and East European journal Mendoza (Argentine): Instituto de Arqueología y Ftnulogia Instituto de Geografía Menlo Park (Etats-Unís): United States Geological Survey México, D.F. (Mexique): Comisión de Historia del lnstitutn Panamericano de Geografía e Historia Mo rgan tomn (ElatS-Unis): Southern Appalachian Botanical Clab Natal ÍBrésil): Uni versidade do Rio Grande du Norte Nem Haven (Étals-Unis): Linguistic Societv of America Yale University Library Nen> York■ (États-Unis) : American Geographical Society American Museum of Natural Historv (Columbia University in the City of New York The New York Academy of Sciences The New York Public Library Rock feller Foundation Otiaroa (Canada): Geographical Branch. Department of Mines and Technical Surveys National Research Council Ph ila delphia (Etats-Unis) : Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Franklin Institute Library Universit y Mu sen m Van Pelt Library. University oT Pennsylvania Pittsburg (États-Unis): Carnegie Museum Library National Speleological Society Port-au-Prince (Haiti) : Institut français d'Haïti Port-of-Spniri (Trinité et Tobago): Royal Victoria Institute Museum Prince ton ( E ta ts-Un is ) : Achaeological Institute of America Quebec (Canada): Université Laval Quito (Ecuador): Museo Etnografieo de la Universidad Centra! Rio de Janeiro (Brésil): Academta Hrastleira de Cicuio) Biblioteca Central da Uaiversidade tlo Hrasil Biblioteca do Serviço Florestal Centro de Pesquiiaa de Geografia do Br as il Institute Brasileiro dc Geografia e Eslatfstica San Francisco (Etats-Unis) : C'ave Research Associates San Salnadnr (Salvador): Museo Nacional »David j.Gnzmâa. Santa Barbara if-: ta ts-Un is) : Historical Abstracts Santa Clara (Cuba) : Universidad Central de Les Villas Santiago (Chili); Biblioteca Ceotral de la Universidad de Chile Insiitato de Biologia >Joan Noet Instituto de Geografía * Mu seo Nacional fie Historia Natural S So Paulo (Brésil): Departamento de Zoología da Secretaria da Agricultura Departamento do Arquivo do Estado Eaculdade de Filosofía. Ciencias e Lelrns da Universidad« de Sào Paulo Musen Paulisla Seattle (Etats-Unis) : University of Washington Library St. Andrews (Canada) : Fisheries Research Board of Canada, Biological Station Toronto (Canada).; *The Classical Association of Canada Trujillo (Pérou): Instituto Libertador Ramón Castilla y Centro Bolivariano del Perú Tuxtla Gutiérrez (Mexique): instituto de Ciencias y Artes de Chiapas University (États-Unis): Geological Survey of Alabama Urbana (Etats-Unis): University of Illinois Library Fnncowiwr (Canada) ; University of British Columbia Library Vedado — Habana (Cuba): * Centro de Información Internacional las ti tu (o Cubano de Recursos Minerales Washington (États-Unis) : Library. National Academy of Sciences. National Research Council Library of Congress Meteorological Abstracts and Bibliography National Bureau of Standards National Libraryr of Medicine Slovenian Studies Circle United States Geological Survey Uaited States National Museum. Smithsonian Institution AZ1JA - ASIE Alma-Ata (URSSh Knergerika instituty K.azuk, SSR Gylym Akademijusynyij Oblastnaja biblioteku Ankara (Turquie); lugiliz Arkeoloji Enatilusu Turk Dil Kurumu Turk Tarih Kurumu Aigubat (URSS) : Turkmenistan SSR YJymlar Akademijasy Baglldad (Irak) : r-'acuitv of Medicine Iraq Museum Library Baku (URSS): AwrbajÈan SSR Elmlar Akademijasynyu Esteslvennii-istoriceskij muzcj int. G. Zarbadi Bangalore (hide): Indian Academy of Sciences Indian Institute uF Science Calcutta (I nde) : Asiatic Society Zoological Survey of India Damascus (Syrie) : Arab Academy Dusanbe (URSS): Akademijai Kan hoi RSS Todi.ikiston Erevan (URSS): Gitouthjounneri Akademia Frunze (URSS): Kyrgyz SSR Ilintder Akademijasynyij Rorhorduk Ilimij Kitep- kanasy Fukuoktt (Japon): Kyûshû Daigaku Ri-Gakubu Haifa (Israel): Israel Institute of Technology Hirosh imn ( J apon) : Hiroshima Botanical Club Huê (Viêt-nam) : 1 laboratoire de Géologie Irkutsk (URSS): Nu ne naja biblioteka pri Irktiiskotu Gosudarstvcnnom tint vers i-tete Jeru ta leni (J s ni d): L'Académie Israélien ni* des Sciences et des Let tres Department of Antiquities Jewish National and University Library Jeritsa ¡em (j orda n ie): *£cole liibliqtie Kefar-Maltd (Israel): I ndepend en t Biological t ,al i o ra t< i ries Kyoto (Japan): •Geological & Mineralógica! lust itd it P h y togeograph ica I Soci ety Lahore (Pakistan); Pakistan Association for die Advancement of Science Madras (hide); , Academy of lam i t Culture Government Museum Nago y a (Japón); Na nata n University Library Nicosia (Cyprus): Department of Antiquities Etaireiu Kypriakon Spudón Olía (Japón): Faculté des Sciences et de» Arts Peking (Chine): The Library of Academia Sinica Pitani (lude): Rajuftihan Academy of Sciences -Sapporo (Japon): Tensor Society Sugaya (Japon): The Sasayarns Research Room Taškent ¡URSS); Akademija nauk Uzbckskoj SSR Tbilisi (URSS): Ceutrafnaja naufriaju biblioteka Akadcmii nauk Gruzinskoj SSR Tbilisskii matcinniičeskij institut Akademii nauk Gruzinskoj SSR Vyiislitefnyj eentr Akademii nauk Gruzinskoj SSR Tokyo (Jupun): Anthropological Society oí Nippon Chemical Society of Japan Geographical Survey Institute Kohayusi Institute of Physical Research National Science Museum Vdaif/ur (Inde): »University of Udaipur Yokoh a ma (Japon) : Department of Mathematics AIR IK A - AFRIQUE Abidjan (Gîte f IT ■voire h Institut Français d'Afrique Noire en Côte d'Ivoire Accra (Ghana): Ghana Academy of Sciences Alger (Algérie): Centre de Recherches Antropo logiques, Préhistoriques ei Ethnographiques Direction lies Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Naturelle rie l'Afrique du Nord Bïoemfi>ntein (République Sud-Africaine) i Nasionale Museum Cairo (République Arabe Unie): Egyptian Academy ni Sciences Institut d'Egypte National Research Council of Egypt Con si an tine (Algérie): Soci etc A reli cologi que Dakar (Sénégal): Institut Français d'Afrique Noire Université de Dakar. Faculté des Sciences Durban (République Sud-Africaine}: Durban Museum arid Art Gallery Ibadan (Nigeria): Ibadart University Library Jinja (Uganda); Fast African Freshwater Fisheries Research Orpani/ation Khartoum (Sudnn): Geological Survey Department Kiiale (Kenya): The S ton eh am Museum and Research Centre Lagos {Nigeria!: iNigeriac Magazine Livingstone (Federation de Rliodésie et Nyossalartd): R11 odes -Livings tone Museum Lauren ft) M arques (Mozambique) : Instituto de Invtstigaçâo Científica de Moçambique "Laboratorio de Botánica dos Estudos Gérais íiiiivcrsitários de Moçambique Sociedade de Estudos de Mozambique Lmiro [République Démocra tique du Congo); Institut pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale A'airo bi (Kenya) : East Africa Natura! Ilistury Society Ouaga thmgnu (Haute-Vol ta) ; Institut Français d'Afrique Noire — Centre de Haute-Volta Porto Nodo (Dahomey): Institut Français d'Afrique Noire. Centre du Dabnmey Pretoria [République Sud-Africaine): Suid-Afrikaanse Akademie vir Wctcnskap en Kuns Transvaal M a se a m Rabat (Maroc): Bulletin d'Archéologie Marocaine Faculté des le tires et des Sciences Sociales Société îles Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint Louis tie Sénégal [Sénégal): Institut Français d'Aiique Noire Centre Michel Adanson 7'aítan«rip(? [Madagascar): Institut de Recherche Scientifique de Madagascar AVSTRALIJA, INDONEZ1JA IN OCEANIJA -AUSTRALIE, INDONÉSIE ET OCÉANÏE Bandung (Indonésie) : Koninklijke Natnurkundtge Vcreeniging in Indonesia Brisbane (Australie) : Royal Society of Queensland Broadmay [Australie): Australian Speleological Federation Canberra City (Australie); Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Djakarta (Indonésie); Dinas Pirrhakala Rrpubiik Indonesia Hob art (Australie): Royal Society of Tasmania Honolulu (Etats-Unis): Hawaii Library Association Jogjakarta (Indonesier); Faculty of Geography. Gddjah Mad a University. Kuching (Sarawak): Sarawak Museum I.ake Tekapo (Nouvelle-ZeiandeJ: "Mount John University Observatory Melbourne (Auslralie); Commonwealth Scientific and Industrial Research Organization Royal Society of Victoria JVedlands (Ansfrulie): University of Western Australia Sydney (Australien Nicholson Museum of Antiquities Sydney University Speleological Society H ellin g ton {Nou ve 11 e-Zel a n de): Royal Society of New "Zealand University of Wellington Library VSEH1NA I. Organizacija 1'reiisedslvo ,.,,.,,,,,,..................., 7 Vodilni uslužbenci uprave akademije , ......-..............3 Uprava inštitutov in komisij ............................................................k II. Člani Častna i lana .............................................. i? Redni Ju dopisni člani ..........................................................................t? Novi člani France Mihelič ........................................................31 Vladimir PavšiČ — Matej Ber .......................... 36 Othmar Kuba ......................................... 33 Umrli Člani ............................................... y> Igor Tavčar .................................................ti3 IJL Poročila o delu akademije Akademija v letu 1%5 ..................................69 Inštitut za raziskovanje krasa ......................... 78 Inštitut za geografija ................................. Kartografski zavod .........................,....,,,... tis Inštitut Za geologiji.................................... 90 Inštitut za biologijo .................................... V4 Odbor za urejevanje favne, flore in geje Slovenije ...... 104 Inštitut za Zgodovino ...............105 Orientalisticni inštitut .. ,....,....,.......................113 Inštitut za slovenski jezik .............................. 115 InStitut /a literature ................................... 125 Inštitut za slovensko narodopisje ....................... 127 Terminološka komisija ..................,..,.......... 132 Biblioteka ............................................. 136 IV. Publikacije in zamenjava publikacij ....................... J4! LETOPIS slovenske akademije znanosti in umetnosti Scstnjijstù knjigi Založilo SlihvcuskiL aLaii^Tjiija jnancsti in uniEilnnsti t Ljubljani Natisnilo CP Ui'lr> nbral Triglavska lisicami. v I, j ubija ni v maju 11>W> ObiC(T II % pnle Naklada I70C ixvndnv